SEMANARIO YUGOESLAVO
APARECE LOS SABADOS
Dirección:
Dr. V. KJUDER tambaré 964, D. 6. Bs. Aires
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
ConcMión 2466
fcfc
EL NUEVO PERIODICO

SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto IV.
BUENOS AIRES, 7. NOVEMBRA 1936
Štev. 151
NAROČNINA: Za vso Ameriko za celo leto $ aro. S.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežel« 2.50 USA-Dolarjev.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Izdaja ga Kons°rcij Novega li»ta
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctr«,
m m
Italijo
Jugoslavija in Italija sta sklenili "®v trgovinski dogovor; prejšnji je že zapadel, pa tudi abesinska (°jna in sankcije, so rodile potrebo novi ureditv: trgovinskih zvez "•ed obema državama. Pogajanja, ki i0 se vršila v Rimu, so dovedla do hodnih zaključkov: določil se je ^čin za čim prejšnjo poravnavo sta-tega italijanskega klirinškega dolga določilo se je načelo, da bo Italija odslej toliko kupovala od Ju-^slavije, kolikor ho. naša država kuhala od nje. Na ta način se je Jugoslaviji posrečilo rešiti 52 od sto ^ejšnjega rednega izvoza v Italijo, ■speh je povsem zadovoljiv; pomisli je namreč treba, da je Italija ■točno skrčila uvažanje tujega bla-ter da še prav posebno zapira Svoje meje trgovini iz onih držav, so izvajale sankcije. V zvezi s sklenitvijo tega dogovori je predsednik jugoslovanske vla-^ dr. Stojadinovič izjavil časnikar-!«m naslednje:
I "Italija in Jugoslavija sta dve deželi, ki se srečno dopolnjujeta v Svojih gospodarskih sestavih. IZa ^'e sosedni deželi ima to dejstvo po-s®ben pomen, ker ju, normalno, na-v®ja k razširjenju gospodarskih Zvez. Sklenitev novega trgovinskega Ugovora, t. j. ustvaritev povoljnih "^vnih in poslovnih pogojev za ^edseboino izmenjavanje dobrin, zato sedaj dovoljuje, da z večjo Vedrostjo gledamo na bodoči razvoj 'ako gospodarskih, kakor tudi dru-«¡h odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Z novim trgovinskim spora-ž«hom prehajamo spet v redne tr-^vinske odnošaje z našim prejš-"jim glavnim, krpcem in likvidira se ki je bilo za obe deželi škod-frvo. Vsi naši trgovski krogi bodo Vs&kakor z zadovoljstvom pozdravi-'' to obnovo trgovinskih odnošajev s s°8edno kraljevino Italijo".
Te izjave 'Ir. Stojadinoviča so ^¡občili
vsi ital;janski listi na vid-mestih in nekateri dnevniki so j pospremili s komentarji. Pripišejo jim ¡velik pomen ter izražajo | <6ljo, da bi res čim prej prišlo do ^čiščenja vceh dosedanjih politič-'"h nesporazomljenj ter do tesnega
Franklin T. Roosevelt spet predsednik
Kandidata demokr atske stranke je ljudstvo izvolilo z ogromno vecino — Roosevelt bo nadaljeval svojo
gospodarsko in socialno politiko

za obe državi, koristnega sodelo-
V41ja. V takšnem smislu piše tudi Vski "Giornale d'Italia", ki ima tésne stike z italijanskim zu-"4lljim ministrstvom. ( To pisanje je vzbudilo pozornost «i pri Francozih; pariški "Temps" objavil daljše poročilo, v katerem ^avi:
r "Komentariji italijanskega tiska pomenijo nič drugega nego voljo Rejnika italijanske vlade, da izbora odn. šajf z Jugoslavijo ter jih °stavi na čvrsto osnovo, že v svo-^ govoru cd 6. oktobra 1934 je bil * ussolini ponudil roko Jugoslaviji, ^dar pa je njegove načrte za porfió sodelovanje prekinil tragič-
Volilci Združnih držav Severne Amerike so si izbrali pretekli torek državnega predsednika in pa nove ljudske zastopnike v parlament.
Petero strank — demokrati, republikanci, socialisti, komunisti in unionisti —^so določile lastne kandidate za mesto državnega predsednika, volilni boj pa se je bil le med dvema tekmecema: dr. Franklinom T. Roose-veltom, dosedanjim predsednikom, gi ga je demokratska stranka spet določila za kandidata, in pa med Alfredom M. Landonom, kandidatom republikanske stranke, ki je upala, da bo spet prišla do oblasti.
Zmagal je, in z ogromo večino, Roosevelt. V Združenih državah volijo predsednika posredno: volilni upravičenci si izberejo volilcc, ki potem določijo predsednika. Takšnih volil-cev je 531 in demokratska stranka jih je za Roosevelta dobila pri sedanjih volitvah 523, dočim jih je republikanski kandidot dobil samo osem.
Ljudstvo je s tem odobrilo dosedanje delo Roosevelta, po-četnika "nove politike", ki naj državo spravi iz gospodarske in socialne krize v srečnejšo in pravičnejšo bodočnost. Delavstvo in uradništv o je z glasovanjem izpričalo, da je zadovoljno z dosedanjimi uspehi ter da
ilaga še velika upanja v dosedanjega predsednika.
In ni mogoče zanikati, da je državna uprava pod Roosevelto-vim vodstvom mnogo dosegla pred vsem za delovno ljudstvo: več ko 5.400.000 ljudi, ki so bili prej brezposelni, je spet dobilo
Franklin T. Roosevelt
delo; vkupna vsota mezd se je zvišala za 112 o|o v primeri z ono iz časov najhujše gospodarske depresije (1930—31); uvedlo se je socialno zavarovanje, ki zagotavlja državno podporo delavcem v ne.zgodah, brezposelnosti in starosti ter zapuščenim otrokom, onemoglim starcem in slepcem; zelo se je skrčilo zaposlovanje otrok, katerih delo so izrabljali brezvestni industrial-ci; delavstvu je bila zakonito priznana pravica do kolektivnega pogajanja itd.
Kar se odnošajev z drugimi
atentat v Marseilleu. V dveh letih j'eJ Italija že drugi krat ponuja postavi i i roko. V rimskih politič-krog'h izraž: jo upanje, da zbli-^ nje med Rimom in Beogradom ta ne bo izostalo", ¡sanje italijanskih listov je pod-^ a' tudi sam Mussolini v govoru, fea i« ;mel pivtckj0 nedeljo v Mi-ftu- o naši državi je dejal: ^'Jugoslavij a je četrta dežela( ki
na Italijo, v zadnjem času se k	med obema državama ze-
; ^boljšalo Spominjali se boste, da
to
* Pred dvemi leti, prav na tem (v Milanu\ jasno govoril o da se vpostavijo prijateljs-, ln Prisrčri odnošaji med obema de
^ nia. Danes se vranam k temu ( asanju in izjavljam, da obstoja-^«Janes bol;; ko kdaj prej, potrebni J1 Političnega, gospodarskega in
to,
moralnega značaja, kateri omogočajo, da se odnošaji med obema držama postavijo na novo realno osnovo dejanskega prijateljstva."
To pomeni ponujati obe roki in ne samo eno; besede prihajajo namreč od moža, ki je navajen zelo samozavestno govoriti in ki raje lastno moč razkazuj», nego prijateljstvo ponuja.
Zato jp več ko jasno, da se je Italija odločila izboljšati svoje odno-šaje z Jugoslavijo, odnošaje, ki niso bili doslej nikoli preveč prisrčni.
Vzrokov, da je bilo tako, je mnogo in smo o njih že večkrat pisali: obstojali so v protijugoslovanskih prizadevanjih italijanskih diplomatov v Budimpešti, v Sofiji, na Dunaju, v Atenah in drugod; v iredentistični propagandi za "odrešitev" Dalmacije, v podpiranju protijugoslovanskih terorističnih organizacij ter v postopanju italijanskih oblasti napram nasi narodni manjšini v Julijski Krajini.
V Rimu gotovo prav dobro vedo, da na takšen način niso pospeševali prijateljstva, marveč so netili nerazpo-loženje. Če sedaj Mussolini izjavlja, da je tereba odnošaje med obema državama postaviti na novo osnovo, smemo upravičeno sklepati, da so se v Rimu odloč"li za temeljito spremembo svojega zadržanja napram našemu narodu ter za "resnično prijateljstvo" z njim.
Vzrok za takšno spremembo je najbrž iskati v dejstvu, da je danes Italiji potrebna dalj.-a doba mirnega sožitja s sosednimi narodi, ker namerava rimska vlada posvetiti svojo
največjo pažnjo organizaciji novega "imperija" in gospodarskemu izkoriščanju zavojevane Abesinije.
Gospodarski poboji za sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo so dani, ker se obe deželi res srečno dopolnjujeta v svojih gospodarskih strukturah; pogoje ;jolitičnega m moralnega značaja pa mora ustvariti Italija. Prve — s preusmeritivijo svoje zunanje politike, v kolikor si je prizadevala škodovati interesom Jugoslavije, in pa z ukinitvijo dalmatinske iredenristične propagande; drjige pa z revizijo Svojega postopanja napram jugoslovanski narodni manjšini, vključeri v njent meje.
Samo na ta način je mogoče ustvariti trdno podlago za v resnici iskreno rodelovanje med obema deželama, sodelovanje, ki bi koristilo toliko Jugoslaviji, kolikor Italiji, in ki bi bilo velike važnosti tudi za ohranitev miru v Evropi.
V
V svojem nedeljskem govoru je Mussolini podprl tudi madžarske težnje po spremembi trianonske pogodbe. Zato se mnogi vprašujejo, kako namerava spraviti v sklad madžarski revizionizem in pa jugoslovanska načela o nedotakljivosti pogodb in mej.
Vpoštevati pa je treba, da so bile Mussolinijeve simpatije za madžarske revizioniste (katere niso od danes) vselej tako platonične narave, da niso nikoli vplivale na smernice italijanske zunanje poíitike, pa najbrž tudi v vprašanju odnošaljev z Jugoslavijo ne bodo , imele večje važnosti.
državami tiče, je Rooseveltova vlada vzdrževala zelo prijateljske stike in prizadevala si je ublažiti nepovoljne vplive, ki so jih imele visoke uvozne carine, uvedene za časa republikanskega predsednika Hooverja, ne samo na zunanjo trgoyino Združenih držav, marveč sploh na vso svetovno trgovino.
Roosevelt je šel v volilni boj, oslanjajoč se na svoje dosedanje delo in razlagajoč svoj bodoči program: podpiranje brezposelnih, pomaganje poljedelstvu ter izboljšanje delovnih pogojev z zmanjšanjem delovnih ur in z zvišanjem plač; vzdrževanje prijateljskih stikov z drugimi državami ter sklepanje trgovinskih dogovorov, slonečih na obojestranskem popuščanju ter odstranjevanju ovir, ki so od 1929 dalje uničevale trgovino.
pravil brezposelnost ter črez noč obnovil blagostanje, Roosevelt pa seveda ni mogel storiti. In baš v to je republikanski kandidat polagal svoje nade. Volilcem je na shdoih razlagal, da je "nova politika" doživela polom, ker je v Združenih državah še vedno 41 milijonov ljudi brezposelnih; obdolževal je Roosevel-tov režim, da zapravlja državni denar, da bo s svojo politiko povzročil inflacijo, da bo s trgovinskimi pogodbami oškodoval severnoameriške poljedelce, da o-graža demokratsko državno liter se odločno nagiba h
redbo
komunizmu.
Ljudstvo pa je le izreklo svoje zaupanje dosedanjemu predsedniku. Pristaši demokracije v vseh državah sveta iskreno pozdravljajo to zmago in upajo, da bo imela blagodejen vpliv tudi kjer — radi gospodarskih in političnih težkoč — dvigajo glavo pristaši diktatur.
Lep zgled spoštovanja ljudske volje je dal tudi poraženi republikanski kandidat Mr. Landon, k: je »Rooseveltu brzojavil:
"Ljudstvo je spregovorilo. Vsi Severnoamerikanci se bodo
RAZNE VESTI
V 13 urah in 17 milnutah je preletel Atlantiški ocean angleški letalec J. A. Mollison ter s tem določil nov rekordni čas.
Revolucijo so imeli v Iraku, kjer se je uprla vojska ter prisilila ministre, da so odstopili svoja mesta novim možem.
Svet že celih 14 let ni pridelal tako malo žita, kakor letos. Mednarodni poljedelski zavod v Rimu je izračunal, da bodo zaloge žita, določenega za izvoz, znašale v agusta 1937 samo 3.400 tisoč ton. Radi slabe letine se bo letos izboljšal trg, na katerega so doslej nepovoljno vplivale velike zaloge neprodanega žita, ki so cene potiskale navzdol.
Bivšega romunskega zunanjega ministra Titulescuja so izžvižgali fašisti v Stresi, kamor je bil prišel na oddih. Na "piko" so ga vzeli, odkar je v Ženevi ozmerjal ital. fašistične novinarje z "divjaki". Titules-cu se zaradi demonstracije ni nič razburil ter ni nobene rekel; ni pa težko uganiti, kaj si je mislil .
15.000 pristaniških delavcev in monarjev je zastavkalo v Združenih državah Severne Amerike, pa se radi tega veliko ladij ne more ganiti iz pristanišč ob Atlantiku.
Schusnigg je reorganiziral svojo vlado; novi kabinet bo baje začel pripravljati plebiscit, s katerim naj ljustvo odloči, ali naj se Habsburža-ni spet povrnejo na dunajski prestol.
pokorili njegovi odločitvi ter bodo delali za dobrobit države. To je smisel demokracije. Sprejmite moje iskrene čestitke."
Vstaška vojska pred Madridom
Protinapad ljudskih čet ni uspel — Letala so obstreljevala Madrid in tudi s topovi že streljajo uporniki na glavno mesto, katerega skorajšnji padec napovedujejo
Ko smo v prejšnji številki našega lista poročali, da je ljudska vojska prešla v protinapad, ki je v prvem hipu bil uspešen, smo dejali, da u-tegne kontraofenziva vladnih čet postati usodna za vstaše, če je bila skrbno pripravljena.
Dogodki naslednjih dni so pa pokazali, da so bile priprave le površne ter da je Largo Caballero odredil napad bolj z namenom, da poskusi srečo in navduši ljudske borce, nego s prepričanjem, da bo žel uspeh.
Čudežev, da bi ppoolnoma od- Vojska generala Várele je napad
DVA GOVORA
V V nedeljo je imel Mussolini v Milanu važen govor. Dejal je, da ne verjame v razorožitev, ne v kolektivno varnost, ne v Zvezo narodov. O Franciji je izjavil, da Italija ne bo mogla biti z njo v prijateljskih odnošajih, dokler bo pariška vlada kazala s prstom na "orumenele ženevske bukve" ter dokazovala, da ne-gušova cesarstvo še obstoja. Prijaz no je govoril o Švici, in Avstriji, madšarskim reviziónistom pa je vzbudil nove nade, ko je dejal, da je treba popraviti krivico, storjeno "pohabljeni Madžarski". Njegove izjave glede odnošajev z Jugoslavijo prinašamo na drugem mestu. O Nemčiji je zatrdil, da se z Italijo dobro razume, o Angliji pa, da je potreben sporazum na podlagi priznanja obojestranskih interesov na Sredozemskem morju.
Končno je še povedal, da se bo Italija tudi v bodoče krepko oboro-ževala na suhem, v zraku in na morju ter da sicer vsem državam sveta ponuja mir, vendar pa — 0-obrožen mir.
Par 'dni kasneje, v četrtek, je o zunanji politiki spregovoril tudi an-
gleški minister. Eden.
Najprej je izjavil, da napadov proti Zvezi narodov ne odobrava, marveč je prepričan, da je ta meddržavna ustanova koristna in potrebna. O odnošajih s Francijo je dejal, da so tako prisrčni, kakor malokdaj prej, in Nemcem je zagotovil, da želi Anglija tudi z njimi živeti v naj-boljsših odnošajih; ne smejo pa Nemci zahtevati, da bi se Anglija za njihovo naklonjenost odrekla prijateljstvu kakšnega drugega naroda. Kar se tiče Italije, je zatrdil, da Velika Britanija nikakor ne ogra-ža italijanskih interesov na Sredozemskem morju, odnošaji z Rimom pa se bodo izboljšali le, ko bodo Italijani prenehali šteti Angležem v zlo, da so izvrševali obveznosti, ki so jih prevzeli z ženevskim paktom.
Zaključil je svoj govor z izjavo, da miru ni mogoče zagotoviti, dokler se države ne sporazumejo glede 0-boroževanja ter da narodi ne bodo dosegli onega blagostanja, ki bi ga lahko, dokler ne bo prenehalo blazno tekmovanje v oboroževanju evropskih držav.
Dva govora —• dvoje različnih in nasprotujočih si naziranj gléde vprašanj, ki so velike važnosti za Evropo. .,
zadržala že po prvih sunkih ter je takoj prešla v protiofenzivo, s katero je potisnila ljudsko vojsko v najbližjo okolico glavnega mesta.
Vstaška letala so pretekle dni obstreljevala Madrid ter povzročila mnogo žrtev; pa tudi s topovi so u-porniki že začeli streljati v mesto, kateremu so se ponekod približali že na razdaljo nekoliko kilometrov.
General Varela napoveduje, da bo Madrid kmalu v rokah revolucionar-cev in pripravlja svoje čete na odločilni naskok. Tuji opazovalci pa zatrjujejo, da se glavno mesto ne bo vdalo tako zlepa.
Predsednik vlade je izdal ukaz, da mora vsak član ljudske vojske ostati na svojem mestu, tudi če bi revolu-cionarci vdrli v Madrid. "Ce bo izbruhnila borba po ulicah, boste morali uporabiti svoje puške; če bi pušk ne imeli, boste pa segli po kamenju, kolih in vreli vodi, kloniti pa ne sme te za nobeno ceno" — tako je svojim pristašem dejal Largo Caballero.
V četrtek se je nad Madridom vršil boj med letali; padlo je baje šest vladnih letal in dvoje revolucionarnih, katerih eno je bilo italijansko ter je tudi imelo italijansko posadko drugo pa je bilo nemško. Dokazov, da tuje države podpirajo vstaše, jo sedaj vsak dan več. Pri Parli so vladne čete zajele italijanskega vojaka, doma iz pokrajine Brindisi, ki je izpovedal, da so ga proti njegovi volji spravili na Špansko, dasi bi moral še služiti v italijanski vojski. Skupno z njim je biío odposlanih na špansko še 50 topničarjev s 15 topovi in 50 zaboji granat.
Iz drugih virov pa poročajo, da so vstaši zajeli pri Madridu sedem ru skih tankov ter da je prispelo v Ma drid ne samo mnogo ruskega vojnega materiala, marveč tudi veliko ruskih častnikov.
Stran 2
NOVI LIST

ARGENTINSKE VESTI
VN
£
sx
s >>
K
v.
Naš novi g.
minister
V	ponedeljek, 2. novembra, se je pripeljal z "Oceanio" v Buenos Aires novi opolriomčene minister kraljevine Jugoslavije pri argentinski vladi g. dr. Izidor Cankar, z gospo soprogo in hčerkico.
V	pristanišču so ga pozdravili g. odpravnik poslov dr. Božidar Stoja-novič, drugi člani kr. poslaništva, zastopniki raznih organizacij in listov ter številni gospodje in gospe iz naše kolonije.
Po pozdravih in slikanju, se je g. minister odpeljal z družino in
spremljevalci v Hotel Alvear. *
Dr. Izidor Cankar, naš novi minister v Buenos Airesu, je bratranec največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Rodil se je 22. a-prila 1886 v Šidu v Sremu, kjer je obiskoval ojnovno solo; srednje in višje nauke pa je dovršil v Ljubljani.
Svoje filozofske študije je šel pozneje izpopolnjevat na znamenito louvainsko univerzo, v Belgijo, kasneje pa se je posvetil študiju u-metnostne zgodovine na graškem vseučilišču; profesorski izpit iz te vede "je položil na Dunaju. Po dovršenih študijah je izpopolnjeval svoje znanje ter poglabljal svoja proučevanja na številnih študijskih potovanjih po Italiji Franciji in Angliji ter se je kmalu povzpel med najbolj uvaževane umetnostne zgodovinarje- in literarne kritike slovenske. Bavil se je mnogo tudi z literaturo ter je od 1913 do 1918 ure. jeval časopis "Dom in svet", ki se je pod njegovim vodstvom močno dvignil. Ob prevratu pa je dr. Izidor Cankar vidno in aktivno pose-
KR0JADNICA1N TRGOVINA Velika izbera ^
vsakovrstnih vzorcev in poletnega blaga, kakor tudi perila in vseh drugih molkih potrebščin.
Sebsstan Mozet č
Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal)
gel tudi v politično življenje. Kot član zagrebškega Narodnega sveta je sodeloval pri polaganju temaljev naši novi narodni državi. V letih 1918 in 1919 je bil tudi glavni urednik ljubljanskega "Slovenca".
Kmalu pa se je spet ves posvetil umetnostni zgodovini ter je bil imenovan za docenta in, pozneje, za profesorja ljubljanske univerze.
Dr. Izidor Cankar je tudi pomemben pisatelj: izmed njegovih del naj omenimo "S poti", "Obiske", "Slovensko moderno umetnost" ter uvode in opombe k Ivana Cankarja Zbranim spisom, katere je izdajal od leta 1925 dalje: največje njegovo delo je "Zgodovina likovne u-metnosti v zahodni Evropi". Sploh pa je bilo njegovo delovanje mno-gostransko: v Ljubljani je ustanovil umetnostno zgodovinsko društvo, osnoval Zbornik za umetnostno zgodovino, sodeloval pri urejevanju Slovenskega biografskega leksikona, objavil celo vrsto razprav/ iz u-metnostne zogdovine, deloval kot predsednik Narodne galerije v Ljubljani itd.
V prvi polovici avgusta je bil dr. Izidor Cankar imenovan za zastopnika jugoslovanske vlade v Argen-tiniji. Slovenski izseljenci smo z veseljem in zadoščenjem izvedeli za imenovanje tako odličnega rojaka na to važno mesto, pa ga sedaj, ob njegovem prihodu, vljudno pozdravljamo ter mu iskreno želimo, da bi njegovo delo v Euenos Airesu obrodilo obilo Ubpehov, tako v pospeševanju kulturnih in gospodarskih zvez med našo staro in novo domovino, kakor tudi v izboljšavanju prilik v naši koloniji.
Z utemeljenim zaupanjem smemo pričakovati, da se bodo uspehi kmalu pokazali ter da bodo obilni in trajni; to naše zaupanje temelji v zavesti, da bo g. minister imel dragocenega sodelavca tudi v g. svétni-ku dr. Božidarju Stojanoviču, ki je že v tem kratkem času, kar se nahaja med nami, prepričal, se svojim delom in nastopanjem, prav velik del naše kolonije, da se z novimi možmi na poslaništvu začenja tudi nova doba v našem izseljeništ-vu.
Prizadevanja g. ministra, v kolikor se bodo nanašala na zdravljenje prilik v r.aši koloniji, bodo pa z največjo vnemo podpirali tudi vsi oni številni naši ljudje, ki so dobre volje in ki iskreno želijo, da bi se razmere prtokrenile tako, da bi bilo naši izseljenski skupnosti v korist in naši domovini v čast.
POLETNA URA
Dne 31. oktobra, opolnoči, je spet vstopila v veljavo takozvana poletna ura te'- je b?'o treba zato pomakniti kazalce ra u>".h za 60 minut naprej. Tudi letos s-1 si mnoga udruženja prizadevala prepričati vlado, naj bi ne uvedla poletne ure, pa niso bila uslišana.
OBČINSKO KOPALIŠČE
S tradicionalno ceremonijo blagoslovitve vode. ki jo je opravil mons. Devoto 2a kardinala Copella, ter z raznimi ljudskimi zabavami, se je v nedeljo ntvorilo občinsko kopališče na Balnearru; odprto bo vsak dan od 7. 'zjutraj do 8. zvečer.
ZAKLJUČITEV
LETOŠNJIH VEŽB
Argentinski vojska je zaključila letošnje vežbe, v katerih so se prvi krat preizkusili tudi večji motorizirani oddelki. V ponedeljek so čete defilira-le v Sampachu pred predsednikom republike, nakar so začele odhajati na svoja mesta.
VISOKA CENA ZA PRVO ŽITO
V torek se je prodala na javni dražbi iid tu'<ajšrji žitni borzi prva partija letošnjega žita, prihajajočega iz pokrajine Santiago del Estero. Kupila ;> je "Panificación Argentina", ki je plačala po 16 in 15 pesov za stot.
Ar^enUnonu hii^ai&a ue iviayo", ki se seuaj muuí v spamji, Kamor je bila poslana, da spravi argentinske državljane na varno.
Bližajo se veliki prazniki:
v	v
B O Z I C
NOVO LETO SV. TRIJE KRALJI
Ne pozabite, da se bo za te velike praznike zbrala v starem kraju Vaša družina ter se ho spomnila Vaše odsotnosti.
Da jim svojo odsotnost vsaj deloma nadomestite, omogočite jim, da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično nakazilo, in sicer, kakor doslej, potom zavoda
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SU D
Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59
Uradne ure: od 8.30 do 19., ob sobotah pa do 12.30.
žalostna smrt naše ga izseljenca
Pri delu na zgradbi ul. Uriarte 2379, v Buenos Airesu, se je dogodila v torek huda nesreča, ki je zahtevala življenje 40-ietnega jugoslovanskega priseljenca Štefana Vuliéa. Skupno 3 23-letnim Argentincem Joséjem Beltranom je Vulic sprejemal na leseni plataformi v drugem nadstropju gradbeni material, katerega je elektriški stroj dvigal s tal. Iznena-da se je plataforma, na kateri sta se nahajala navedena delavca, zrušila in Vulic ter Beltran sta padla deset metrov globoko med deske in tramovje. Spravili so ju brž v bolnišnico Ar-gerich, kjer je pa Vujič takoj podlegel poškodbam.
Nesreča se je dogodila ob 4. popoldne; vzrok, ki jo je povzročil, ni še povsem pojasnjen.
iz villaTdevoto
G. P. D. S. priredi jutri, v nedeljo, popoldne družabno zabavo na svojem zemljišču v ul. Simbrón 5148. Začetek ob 4. popoldne. Odbor vljudno vabi rojaka k udeležbi.
V nedeljo, 6. decembra, priredi isto društvo spet domačo z|abavo, istotam. Na sporedu so glasbene ter pevske točke, deldamacije in Mil-činskega otroška veseloigra v treh dejanjih "Vraže". Sviral bo Češki orkester.
ZAKON ŠTEV 4.144
Socialistični poslanec Ramirez je v kongresu predlaga), naj zbornica zahteva od izvršne oblasti pojasnila glede izvajanja zakona štev. 4.144, ki daje vladi pravico, da nezaželjene priseljence ¡¿žene iz države. Zakon je bil proglašen leta 1904, a je kmalu prešel v pozabljenje, dokler ga niso oblasti spet začele uporabljati za časa Uriburujeve diktature.
V zvezi s predlogom socialističnega poslanca se je vnela v zbornici živahna debata, v kateri so razni govorniki "concordancie" skušali dokazovati, da je zakr n potreben, ker mora imeti izvršna oblast možnost, da izžene iz države takšne tujce, ki rovarijo proti obstoječemu pravnemu in socialnemu redu.
če bo predlog posl. Ramireza, ki ga sedaj proučuje pristojna komisija, odobren in če bo vlada res dala vse podatke, kakor jih .on zahteva, bomo izveden, ko'iko priseljencev je bilo izgnanih od lota 1932 dalje, kako so se imenovali, kakšne narodnosti so bili in zakaj so jih oblasti zapodile iz dežele. Kakor je znano, je bilo izgnan;!: tudi par slovenskih priseljencev, katere je policija osumila komunističnega delpvanja.
PROTI KOZAM
Nevarni pojav koz v Gualeguayu, kjer se bolezen šu vedno širi, je dal vladi povod za ukrepe, s katerimi hoče zmanjšati možnost okužitve v Buenos Airesu. Objavila je naredbo, ki določa,, da se nobenemu državnemu in občinskemu nameščencu ne bo izplačala plača za ;anuar 1937, če ne dokaže, da se je c"al ponovno cepiti proti kozam. Prav tako te bo moral izkazati s spričevalom o cepljenju vsak, kdor bo imel kakršenkoli opravek na državnih ali občinsih uradih. Ta naredba bo vol jala za dobo enega leta pričenš' s i. decemebra 1936.
NEVARNA TLA
Iz krajev Ban Martin, San Francisco in Santa Rosa potočajo, da je močno podzemsko bobnerje spet začelo vznemirjali ondotno prebivalstvo. Bobnenje spominja .iamreč ljudi na podoben oejav v letošnjem maju, ki mu jp črez par dni sledil močan potres.
POSTOPANJE PROTI LISTU "EL NOTICIOSO"
Radi nekaterih napadov proti guvernerju. pokrajine Corrientes, je sodna oblast odredila aretacijo o-sobja tamošnjega lista "El Noticioso" ter zasego strojev. List je glasilo opozicije.
BOJ PROTI KOBILICAM
Poljedelsko ministrstvo je začelo s sistematičnim organiziranjem boja proti kobilicam, ki prizadejajo poljedelstvu ogromno škodo. V soboto ie minister dr. Cárcano govoril v radio, pozivajoč kmetovalce, naj podpirajo prizadevanja vlade za odstranitev nevarnosti, ki je letos tem večja, Ver bo pridelek veliko več vreden, nego je bil prejšnja, leta. Vlada je zahtevala od kongresa 10 nilijonov pesov kredita sa kritje stroškov, ki jih bo povzročil boj proti kobilicam
KOMUNISTIČNO DELOVANJE PREPOVEDANO TUDI V SALTI
Sledeč zgledu iz Buenos Airesa, je tudi vlada pokrajine Salta objavila dekret, s katerim prepoveduje na svojem osem« ju sleherno komunistično propagando in delovanje. Za komunist;.")'© delovanje proglaša dekret tudi okrnjevanje svobode dela. Kršitelji teh novih naredb pridejo pred sodišče.
KROJACNICA
"GORICA"
ima v zalogi veliko iz-bero poletnega blaga po izrednio nizkih cenah.
Rojakom se vijudno priporoča
FRANC LEBAN
Av. del Campo 1080
U. T. 59-3102
ZEMLJIŠKI DAVEK
Rok za poravnavo drugega obroka zemljiškega davka, za glavno mesto in teritorije, je zvezna vlada podaljšala do 6. januarja 1936; zamudnikom ne bo treba plačati globe, če poravnajo ivoj dolg napram davkariji do navedenega dne.
1 SMRTNA KOSA
V	torek, 3. t. m., je preminul v buenosaireški Državni kliniki, ul. Córdoba 2149, rojak Pavel Gorjan, doma iz Opatjega se la; podlegel 'je pljučni bolezni, ki ga je bila napadla pred tremi meseci. Star je bil 41 let.
Pokojni je prišel v Argentinijo leta 1929 pa mu je bila tujina res prava mačeha: leta 1934 mu je smrt ugrabila ženo in on sam zapušča sedaj štiri nepreskrbljene otroke; eden je tu, v Argentiniji, trije pa so še pri sorodnikih v Evropi. Po njem žalujejo brat Aleksander, živeč v Rosario. doma pa 73-letna mati, tri sestre in še drug brat.
Zemeljski ostanki pokojnega sa bili položeni v sredo k večnemu počitku na pokopališču Chacarita. Pogreba so se udeležili pokojnikov brat ter številni sorodniki, prijatelji in znanci.
Prizadetim izrekamo globoko so-žalje, pokojniku pa naj bo lahka tuja zemlja, v kateri počiva!
PROMETNE NESREČE
V	času od 1. januarja do 31. oktobra t. 1 so raznf- prometne nesreče v glavnem mestu republike zahtevale vkupno 167 življenj; ranjenih pa je bilo 5.231 oseb.
ZUNANJI MINISTER SE VRAČA
Iz Evrope, kjer se je mudil na občnem zboru Zveze narodov ter v Parizu in Londonu, se vrača argentinski zunanji minister dr. Saavedra La mas. V Buenos Airesu se je ustanovil poseben odbjr, ki bo pripravil zunanjemu ministra slavnosten spre jem.
PREDAVANJE
Z uvodom v argentinsko zgodovino se je preteklo nedeljo otvoril v "Taboru" ciklus poljudnih predavanj o deželi, v kateri živimo. Mimo zgodovine, bodo razni predavatelji obdelali še naslednja poglavja: zemljepis in gospodarstvo Ar-gentinije; njena državna uredba; "Slovenci v Argentini>ji; trgovinske zveze med Argentinijo in Jugoslavijo.
Prihodnje predavanje ne bo jutri, marveč nocoj, v poboto, ob 9. zvečer. Predaval bo dr. V. Kjuder, ki bo obdelal dobo do majniške revolucije. Predavanje se bo vršilo v Paz Soldfin 4924. Vstop prost.
Dr. Adolfo Helmann
Bivši zdravnik bolnišnice Alvear, po rodu Ukrajinec
Sprejema od 16. do 18., v nujnih
slučajih pa ob katerikoli uri
Av. SAN MARTIN 6 0 5 9
U. T. 50 — Devoto — 1523
«MIMIMIESIMIMIMI^^
Izseljensko društvo "Tabor'
vabi cenj. rojakinje in rojaki na
PRIREDITE}
ki se bo vršila v društveni prostorih ul Paz Soldán 492 V NEDELJO 15 NOVEMBRA
Spored obsega glasbene 11 prevske točke, deklamacije kuplet in spevoigro v enem dejanju
"Srce in denar'
ki je lani žela lep uspeh ter sedaj ponavlja na splosn* željo občinstva
Po sporedu: Prosta zabava1 plesom
VSTOPNINA: prostovoljni prispevki
Začetek ob S.15 pop.
K obilni udeležbi vljudno vab
OBDOR
Iz Rosaria
Vabilo
S. D. D. "Triglav" priredi v "e deljo, 8. novembra, mesečno družab' no zabavo s plesom, v drustv«n dvorani ul. Mitre 554. Začetek ob 6 popoldne.
K udeležbi vljudno vabi — Odb<>r
CERKVENI
VESTNlK
Ta nedelja je zahvalna nedelja-Maša bo na Avellanedi ob 10- Ul1 Večernice in litanije pa na Pate1 nalu ob ppl 5.
Romanje v Lujan se bliža treba že kar misliti na tO. NedvO"1
no bo to najlepši dan 7.r na*0
kolonijo, zato naj vsak poskrbi, da S1 tako vse uredi, da ne bo izostal Vozne listke dobite v Raneo Gerni»; nico pri g. Laknerju, na Saavedri P^ g. Fratnik (almacén), na Fl°fl . pri g. Hlasneku, v Villa Devoto P*1 g. Misleju (Tinosgasta 5135),
Cena
Avellanedi pri g. Utroša. tja in nazaj 'je za otroke do 14-pol pesa, za mladino med 14 ¡n let 1 peso, za odrasle 2 pesa.
15. nov. bo maša na Paternalu. ve fernice na Saavedri ob pol 5.
KROJACNICA
«
Leopold Uša]
Sedaj v novih prostorih, ven prejšnje krojačnice, boste zmerom in v vsakef
oziru naj bolje postreŽC
GARMENDIA 4947 Bs. Aires - Paternal.
KROJAČ
Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fanta*'ji od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačeva
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59
NOVI LIST
Strto s

SLOVENCI DOMA IN DRUGOD
VESTI IZ DOMOV,NE
Spremembe na italijanskem poslaništvu
Dosedanji italijanski poslanik v Pogradu grof Viola di Campalto je oktobra odpotoval v Rim, kamor e bil premeščen. Na njegovo mesto iri.de dosedanji poslanik v Tirani.
Prijatelj na obisku Znani angleški publicist g. Seaton Vatson, ki se že dolgo vrsto let bavi jugoslovanskimi vprašanji, je pri-el iz Londona na obiske v Beograd n Zagret), kjer se je zanimal tudi za oložaj naše narodne manjšine pod talijo, o kateri je že več krat pisal a angleško javnost.
> Spomenik Simonu Gregorčiču
Dne 24. novembra poteče 30 let, (ikar je smrt ugrabila primorskemu udstvu "goriškega slavčka" pesni-a Simona Gregorčiča. V počastitev i obletnice je društvo ''Soča" v Ljub ani sklenilo postaviti pesniku skro-ien spomenik in so vse predpripra-f v tem pogledu že dovršene. Pes-ikov kip je ustvaril kipar Zdenko olin.
Kino pri nas
Lani je bilo v vsej Jugoslaviji kupno 318 kinematografov, od teh > še nemih, z vkupno približno 93 soč sedeži. Največ kinematografov ¡ v dunavski banovini (79), dravska inovina pa je s svojimi 43 kinema-»grafi na tretjem mestu v državi, ted evropskimi državami je Jugosla 'ja na petnajstem mestu, kar se šte-'la kinov tiče.
Intelektualci za špansko ljudsko fronto
Mnogi jugoslovanski intelektualci ) podpisali izjavo, poslano v Madrid, kateri izražajo svojo solidarnost z antifašističnimi borci španskega na-Xla, ki se borijo proti krvavemu fa-zmu za svobodo in pravo demokra-'jo". Izmed Slovencev so izjavo odpisali, mimo drugih, Angelo Cerk-enik, B. Kreft, Tine Kos, Juš Ko-*k, Mirko Pirnat in Tone šeliškar.
Mnogo naših ljudi je še v Rusiji
Po 20 letih se je vrnil iz Rusije 'Vsi avstrijski vojni ujetnik Mehmec! ^hič iz Doca. V Sarajevu je pripo-tdoval, da živi v kazanski gubernij: lizu 30.000 naših ljudi. Mnogi so Sledni trgovci, podjetniki in obrtni-l. nekateri pa zavzemajo tudi važn. testa v upravni službi. Tudi Šehi" : imel v Rusiji srečo. V vojno je ^.šel kot neuk kmečki mladenič, ^ vusiji pa se je izobrazil za slikarja 1T>etnika. Njegov talent je odkril zna-" ruski slikar Ustikoljina. Šehič se e učil slikarstva sedem let in dose-e' je lepe uspehe. Domov se je vrnil iradi domotožja in pa ker je v iranskih listih čital zelo lepe članke jugoslovanski državi. Zadnja leta je lVel v Tiflisu in je od tam do do» "ačega kraja potoval 86 dni.
Zanimiva najdba
Iz Ptuja poročajo: Ko je letos v vasi Brezula pri Kačah kmet Čelofi-ga hotel vsaditi črešnje, je pri tem naletel na svojem vrtu, komaj dobre tri čevlje pod površino, na zloženo kamenje. O tej najdbi je bil obveščen ljubljanski vseučiliški profesor, ptujski rojak, ki je začel s preiskovanjem. Bival je dalje časa v 1'tuju zaradi raziskovanja in ko je kopal na omenjenem vrtu in še dalje naprej, je odkril stoletja star rimski vodovod. Odkril je, da je vodoved šel v ravni črti od današnjega Ptuja pa do Fra-nia k znanim vodnim izvirkom, ka-lerim pravijo "Zlati studenec", kjer so že pred leti naleteli v zemlji na itaro zidovje, o katerem so kmalu zaslutili, da so bili to neki stari rezervoarji. Vodovod j« bil napeljan od lod do Poetovia in je navzlic dolgim ,-toletjem ostal dobro ohranjen. Izdelan je v obliki vodnega kanala, ši-íokega 50 cm, zid kanala na obeh straneh pa je debel 45 cm. Izkopavanje je trajalo nekaj dni, vendar niso mogli dela v celoti dokončati, ker zaenkrat ne marajo delati škode na polju, manjka pa tudi kredita.
Po raziskovalčevih ugotovitvah je bil vodovod dolg do 22 kilometrov. Zgrajen jen bil izredno trdno, kakor ploh vse takratne rimske, zgradbe, liil je podoben pravcati strugi male-a potoka in verjetno, pokrit s škri-Jjevcem. — Da je bil vodovod res-napeljan za oskrbo vode Ptuja, dokazuje okolnost, da so našli v Ptuju ¿tare svinčene vodovodne cevi, ki jih hrani ptujski muzej. Verjetno pa je, ■ ¡a je obenem služil ta vodovod tudi za namakanje zemlje, skozi katero je bil napeljan.
Odkritje rimskega vodovoda je zlasti v Ptuju vzbudilo pozornost ob sami misli, da so Rimljani imeli tako imenitno napeljavo, moderni Ptuj-čani pa vodovod na vsej črti pogrevajo.
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah
Marko radalj
Specialist v modernem -slikanju. a°undo Quiroga 1275 in 1407 D. Sud
U. T. 22—8327
Premog so našli
V Loškfcm potoku nad vasjo Loke v Tuhinjski dolini je nekdo našel več kosov črnega premoga. Povsem pravilno je sklepal, da mora biti nekje v bližini sklad črnega premoga, kakršnega so našli pred nekaj leti v Mot-niku in katerega že izkoriščajo. Po daljšem iskanju so res pod vasjo Znojilami naleteli na najdišča premoga. Teren še naprej preiskujejo, vendar pa do močne žile še niso prišli. Premog je tod istega izvora kakor v Motniku, kalorično pa še boljši. Kljub pomembni najdbi pa ni verjetno, da bi ga našli v večji množini, ki bi za več let zagotovila rentabilnost investicij.
Naši na Španskem
Pisali smo že, da je med številnimi antifašisti, ki se na španskem borijo proti vstafem, tudi nekaj ljudi iz naših krajev. Tako se pri Hues-ci tepe za vlado tudi neki Vidmar iz Gorice ki je po listu "Giustizia e Liberta" po«lal pozdrave svojim znancem.
Pariški "Proleter" pa poroča, da je bil v prvi polovici septembra ubit na fronti pri Huesci istrski emi grant Radislav Horvat, doma z Reke; služil je kot prostovoljec v španski ljudrki milici.
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. V Praqi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182
B~l —iim i i ill" 11	—
Moderno zdravilišče
Talcahuano 1060	Buenos Aires
V VSAKEM SLUČAJU
Ko. čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v tem zdravilišču specilizira ne zdravnike in najmodernejše ždravniš ke naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOVIC
Sprejemamo bolnike v popolno oskrbo ln sicer po jako zmernih cenah.
Izvršujemo tudi operacije
Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko.
Iz španske državljanske vojne: Vladni podmornik "B 6" se potaplja pri Ferrolu, kjer ga je zadel strel z vstaške ladje Velazco".
+ * * Í1 * Q * Q + *}■
VESTI S PRIMORSKEGA
ŠTIRJE MLADENIČI OBSOJENI OD POSEBNEGA TRIBUNALA
V avgustu lanskega leta so kara-binerji aretirali v istrski vasi Uko-tiči štiri mladeniče,, ki jih je bila četvorica domačih renegatov obdolžila, da so delali propagando proti Italiji ter vzklikali "Živijo Jugoslavija."
Obtoženci so prišli pred posebni tribuna!, ki je obsodil: Mateja Do-briloviča starega 22 let, na šest let ječe; 20-letnega Rajmunda Rafaeli ra na 5 let; 27-letnega Petra Ja-cina na 5 let; 27-letnega cina na dve leti in 27-letnega Petra Ukoti£a prav tako na dve leti ječe Skupno so bili obsojeni še na 18.000 lir denarne kazni.
NASEDEL JE
Sirotič Anton, doma z Vrha pri Buzetu, je bil pobegnil v Jugosla-vnjo, ko je izbruhnila vojna v Abe-siniji. V Beogradu je našel delio, vendar pa ga je zelo mučilo domo-tožje. Zgodilo se je, da se je seznanil z nekim agentom italijanskega poslaništva, ki ga je prepričal, da naj se vrne domov, ker da ga oblasti ne bodo preganjale zaradi dezerterstva in da se mu sploh ne bo nič zgodilo. Na poslaništvu v Beogradu so mu celo dali denar za potne stroške in v Zagrebu mu je italijanski konzulat izstavil potni list. Ko je pa Sirotič prišel 12. avgusta na Reko ,so ga tam takoj aretirali in odvedli v puljske zapore, kjer ga imajo še vedno zaprtega.
RAZNE ARETACIJE
V Reki so iz neznanih vzrokov a-retirali nekaj jugoslovanskih državljanov S temi aretacijami so v zvezi haje tudi aretacije izvršene v okolici II. Bistrice, kjer so oblasti zaprle Grka Alojzija iz Male Bukovice, ki je znan kot fašistični plačanec, dalje Ivana Primea iz Jasena in ^krlja Ivana iz Velike Bukovice Vzroki vseh teh aretacij pa niso znani.
Miličniki so v prvi polovici tega meseca na cesti v Rupi ustavili Nemca Franca, starega 44 let,, doma iz Jelšan. Od njega so zahtevali o-sebno izkaznico, r.ato so ga kar na cesti pričeli pretepati. Odpeljali so ga v kasarno, kjer so izvršili natančno osebno preiskavo in s pretepanjem skušali pripraviti ga do raznih prizanj. Iz Reke so telefonično poklicali policijske agente, ki so aretiranega Nemca prepeljali v kara-binjersko kasarno y Jelšanah. Sem so prišli tudi policijski komisar iz II. Bistrice, kapitan miličnikov in drugi. Po temelji+i preiskavi in zaslišanju so ga takoj drugi dan odvedli v reške zapore, kjer so ga pridržali.
STRAŽA USTRELILA
NAŠEGA ČLOVEKA
"Istra" javlja: Iz Tolmina nam sporočajo da so vojaške straže, ki so zelo številne in ki varujejo obsežne vojaške objekte in utrdbe ob-Poljubinu, ustrelile nekega kmeta. Ta je šel mirno po svojih opravkih mimo vojaških naprav. Straža je zahtevala naj se ustavi, a ker je bil gluh, ni tega slišal in nadaljeval svoj pot. Straža je na to streljala in ga ubila. Za enkrat še ne vemo ni-kakih podrobnosti o tragični smrti tolminskega kmeta in tudi ne njegovega imena.
ODNOŠAJI MED DOMAČINI IN ITALIJANSKIMI KOLONISTI
Pred nedavnim so objavili italijanski listi kratko vest, ki je na sebi dokaj nedolžna, za katero pa se skriva kruta resničnost. Vest se je glasila: Poljedelec Pietro Belion od Matije, star 51 leto, doma iz Trevig-nana cli Campagna (Treviso) in bivajoč v Vojščici štev. 3, je naznanil karabinjerjem da so v noči od 24. na 25. septembra neznani ljudje u-drli v njegov vinograd na vandali čen način, porezali 25 trt in stresli po tleh že zrelo grozdje.
Ta primer je silno poučen. Iz njega prvič izvemo da so se v zadnjem času v Vojščici, kjer ni bilo pred vojno nobenega Italijana, naselili italijanski kolonisti iz starih pokrajin Italije. Pojav sam pa priča tudi o odnošajih, ki vladajo med temi priseljenimi kolonisti in domačim prebivalstvom, kajti ni izključeno, da j d ta akt izbruh skrajne raz-jarjenosti domačega prebivalstva proti prisilni razlastitvi domačinov in proti italijanski kolonizaciji. Verjetna pa je tudi druga možnost, da gre za pretvaro in da bi s takim fingiranim "zločinom proti italijanskemu kolonistu" dali fašističnim oblastem povod, da tem energičneje nadaljujejo asimilacijsko in koloni-zacijsko akcijo.
DELAVSKE DEMONSTRA CIJE V TRSTU
Emigrantsko glasilo "Istra" poroča: Pred kratkim so se vršile v Trstu velike demonstracije proti fašizmu, katerih se je udeležilo zlasti številno delavstvo in veliko protifašističnih elementov. V demonstraciji so se pojavile velike rdeče zastave, toda policija, je v najkrajšem času naredila red ter aretirala veliko število demonstrantov. Vsled vedno večjega nezadovoljstva v Tr-tu je ta pojav popolnoma razumljiv.
Drobne vesti
—	V Lomu pri Kanalu je zgorela hiša Andreju Mraku. Požar je napravil 8000 lir škode. — Senik je zgorel Francu Uršiču v Bukovici. [Jršič je oškodovan za 5000 lir. — Stanovar.jskii hiša je zgorela Štefaniji Vončincvi v Trnovem na Trnovski planoti. Zgorelo je tudi precej sena in lesa Škode je okrog 8000 lir. — V Slapu (Vipava) je požar upepelil senik Ivana Uršiča. Zgorelo je 12 kvintalov sena in poljedelsko orodje.
—	Rebula Alojz iz Tomaja je bil obsojen pred tržiškim sodiščim (Tržič.) na eno leto zapora in 3000 lir denarne kazni, kar se je izdajal za odvetnika in zaradi goljufije.
—Jakob Trček iz Planine je bil obsojen v Trstu na 8000 lir globe, ker je poskusil vtihotapiti iz Jugoslavije enega konja.
—	Reška "Vedetta d'Italia" javlja, da je v Afriki umrl kot vojak Zeljko Hrvatin, dema z Reke.
—	U Parizu jo nenadoma preminil znani nemški pisatelj in zgodovinar, ki je mnogo pisal o nas, Herman Wer.del. Znane so njegove knijge "Macedonija in mir", "Jugoslovanske silhuete", "Križem po ju-goslvanskem jugu" itd.
—	Sv. oče je imenoval za tajnega komornika Alojzija Novaka, dekana v Črničah, za častnega komornika pa Ivana Vodopivca, dekana v Tolminu.-
—	Z jambora ladje "Saturnia" je padel 25 letni Nikolaj Peranovič. Med pleskanjem je nenadoma zgubil ravnotežje in padel z višine 20 m na krov. Bil je r.a mestu mrtev.
— V Erzelju so karabinerji zasačili pri tajni žganjekuhi 22 letnega Franca Kobala in 18 letnega Dušana Stegovca. Ko sta zagledala ka-rabinorje, sta se spustila v tek. Ka-rabinerjem se je posrečilo vjeti Kobala šele po dolgem razburlijvem teku. Ko so ga prijeli se jih je otepal na vso moč. Stegovca niso mogli prijeti. Kobala so zaprli.
—	V Vidmu so aretirali odv. Ber-ginca iz Trsta, kje si je pri treh po ravnah prilastil okrog 35.000 lir.
—	Karabinerji iz Cola so aretirali Teodorja Mesesnela, ker so pri njem našli nekaj žganja iz tajne žganje-kuhe.
Na Goriškem so že imeli tr gatev. šele seda] se pozna kaj je napravila toča ob koncu maja. Vinskega pridelka bo skoro za polovico manj, kakor po navadi. V nekaterih krajih je še huj"-e. Naši metje, katerim je trta glr.vna skrb, so letos hudo prizadeti. Prizadeti so tudi zaradi raznih omejitev (zadostni odstotek alkohola, prodaja), pa tudi zaradi velikih- dajatev.
S Koroškega
AVSTRIJSKI FAŠISTI UBILI NAŠEGA ČLOVEKA
Na 13 septembra t. 1. popoldne so priredila slovenska Prosvetna društva iz Bilčeve vasi, Logevesi, Št. Ilja in Ročeka v Dobu pri Logivesi nad Vrbskim jezerom večjo skupno kulturno prireditev. Nastopili so pevski zbori teb društev pod vodstvom skladatelja in pevskega referenta slovensko Prosvetne zveze v Celovcu g. Pavla Kernjaka. Na prireditvi sta govorila nadalje voditelja koroških Slovencev, prof. dr. Tišlar iz Beljaka in č. g. Ivan Stare, župnik iz Hodiš. Prav posebno pa so se odlikovali tamburaši in pevci iz Hodiš. Skupno se je zbralo okrog 400 koroških Slovencev, ki so na dostojni prireditvi pokazali rezultate kulturnega dela svojih slovenskih Prosvetnih društev, ki so danes še edina vez, ki druži koroške Slovence. Po končani prireditvi so se udeleženci mirno v mraku razšli.
Med odhajajočimi je bila skupina pevcev in tamburašev iz Hodiš, ki se je vračala na kolesih skozi ško-fiče nad Vrbskim jezerom domov. Na cesti je to skupino napadla grupa nemškutarjev, ki jih je vodil Alleseh, vodja škofijskega Heimat-schutza. torej politične organizacije Heimwehra. A'lesch je s polenom pobil na tla člana slovenskega Prosvetnega društva v škofičah, 31-let-nega Miho Habiba. Kako je Alleseh, divjal, dokazuje dejstvo, da je nesrečnemu fantu s polenom razbil lobanjo in izbil eno oko. Radi teh strašnih ran je ubogi Habih, po tridnevnem trpljenju, umrl v sredo 16. septembra. Po tem napadu se nihče ni zmenil za napadalca, kakor da se ni nič dogodilo, šele potem, ko je sodna komisija obducirala Habi-hovo truplo in zahtevala aretacijo Allescha, so orolniki poiskali morilca in ga koncem tedna aretiral.
PRIPOROČAJTE
NOVI LIST
čni propagandni letaki. Ker je bilo mnogo ljudi na cestah, so seveda vzbudili letaki precejšnje zanimanje in razburjenje. To slednje zlasti pri fašističnih oblasteh, ki so bile vsled tega zelo presenečene in niso mogle pravočasno razčistiti okolice. Vendar pa to sedaj ni skoro več redkost ker se skoro vsak mesec zgodi kaj sličnega. O aretacijah ni sedaj ničesar znanega, čeprav oblasti budno pazijo, da bi zasledile prave krivce in jih potem vse skupaj prijele.
Nova Slovenska Gostilna
"Gruta de Postumia"
Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom s« toplo priporočata za obisk lastnika
Ivan Gašperšič
in
Ludvik Dekleva
AV. FOREST 621 — CHACARITA.
ROJAKI!!
PRI 2IVCU
t znani restavraciji, bost« najboljše postreieni. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
LeJ>i prostori, pripravni z«
svatbe — Prenočišča. — Sobe za prenočišče prenovljene in na novo opremljene. Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVBC
PATERNAL Osorio 508B
Umetniška kovačnica
Specializirana v oknicah, meta. Učnih pročeljih, železnih vratih, vestibulih, ograjah itd. itd. Se priporoča slo venskim izseljen cem za vsa v stroko spadajo-ča naročila.
CUCIT & HUMAR
BOULEVARU BALLESTER
425
Villa Ballestsr
PROTIFAŠISTIČNI LETAKI
Na "Kačišnico", t. j. 8 septembra, ko se pri Kačičah pri Rodiku vrši vsako leto svečano cerkveno žeg-nanje, kamor pridejo ljudje iz vsega Krasa in zgornje Istre, so se v tem kraju in na poti do Divače ter v Divači sami, pojavili protifašisti-
Angel VELYANOVSKY
UVOZ ZASTOPSTVA IZVOZ Edini uvoznik jugoslovanskih su-gih gob in semen za Argentinijo in Uruguay
25 de Mayo 726 Buenos Aires
U. T. 31-Retiro 3315
j
<» < > < ► <» < ►
4848532348485353482353235323480100122353235348535353235348532301000101024723532348232323482323485323482302010002000100020001020101010100000201010202020101015323530102020001010200000100020001000002020102000001020102010202
NOVI LIST
ZA POUK IN ZABAVO
. MUHE SO NEVARNE .
Znanost že dovolj dolgo trdi, da je muha ena izmed najbolj nevarnih živali. To staro trditev so pred kratkim dokazali z novimi poskusi, ki so jih napravili v nekem znanstvenem zavodu s -40o muhami. Te muhe so bili ujeli vse. v bližini smetišča." Ugo lovili so nato, da nosi vsaka teh muh povprečno milijon bakterij s seboj. Posamezne muhe so spravili na žela-lino, ki ni imela prej v sebi absolutno nobene klice. Že po nekoliko urah so ¡ahko razločno zasledovali pot vsake muhe, kajti vzdolž teh poti so bile med tem nastale cele kolonije bakle zij. Seveda se bakterije z muh še na vse drugačen način razvijajo na človeških živilih, ki so večinoma še u-godnejše redivo zanje nego želatina. Z jedjo pridejo v človeško telo in ni nič čudnega, če izzovejo tu pod nekimi pogoji nevarne bolezni. Ti poskusi so torej pokazali z vso jasnostjo, da je boj proti muhi res nad vse potreben.
ŽIVLJENJE BIVŠIH
ruskih plemičev
Med inozemskimi aristokrati. k. preplavljajo New York, jih je največ ruskih. Večina ruskih plemenitašev deluje v New Yorku v meščanski'', poklicih ter se s tem prebija skozi
življenje.
Eno prvih mest v tej vrsti zavzema velika kneginja Marija Pavlovna, hc velikega kneza Pavla Aleksandroviča, vnukinja Nikolaja II. Najela si je trisobno stanovanje. Večkrat predava v radiu o lepotičenju in finem vedenju. Vodi tudi lepotni salon, se bavi z u-metno fotografijo ter objavi tu pa tam v ameriških magazinih kakšno Kratko zgodbo. To udejstvovanje ji donaša toliko, da živi brez gmotnih skrbi.
Kneginja Tatjana Obolenska stoji za pultom svoje trgovine v Park Avenue, kjer prodaja ročna dela. Prej je imela v Parizu modni salon "Tao" za dame. Njen mož, knez Obc-lenski, je zborovodja in popularen pevec. Njun sin Aleksej je pred kratkim dobil službo v neki tekstilni tvor-nici v Orleansu.
Kneginja Tumanova, ki se v Ameriki imenuje kratko "Mrs. Turnan", predvsem poučuje francoščino na kolumbijski univerzi. Knez Siwamon Hristov je lastnik restavracije "Kav-kaški orel" na 57. ave. V njegovem baru igra klavir ruski general Dub-jato.
Bluzu Centrat parka sta odprla šolo za jahače kneza Sergej in Grigorij
V ¥ # * # *
UP
19-letna Helen Gwaltney, je bila v Memphisu izbrana za eno izmed številnih "kraljic" zvezdnate republike
Gagarin, bivša gardna častnika. Po-lomec Leva Tolstega, grof Andrej Tolstoj, šofira avtomobil. Neki nečak ruskega skladatelja Tanejeva je bančni uradnik, prav tako služi v banki baron Ivan Puškin, pravnuk pesnika Puškina.
Tako živi bivša ruska aristokracija v Ameriki in marsikdo je vesel, da je našel tam gostoljubno zatočišče. Redki med ruskimi plemenitaši pa so tako srečni, da so s svojimi knežjimi naslovi premamili srca ameriškik milijonark in živijo od njih gotovine. Takšne izjeme so knez Kaplanov, princ Mdivani in knez Sergej Obo lenski. Samo njim ni treba skrbeti, kaj jim prinese jutrišnji dan.
KROJACNICA
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, Billinflhurst 271 dpt. i
(višina ulice Cangallo 3500)
KOLIKO LJUDI POSLUŠA RADIO
Po amerikanskih statističnih podatkih je na svetu 56.221.000 sprejmni-kov v obratuž Od teh jih skoraj pol odpade na Ameriko in sicer povečini na ozemlje.Združenih držav, katere izkazujejo 25.632.000 aparatov. Evropa jih ima nekaj manj, to je 22.898.000. Azija je kljub svoji velikosti, v radiofonskem oziru kaj be-:aška — vsa ne šteje več kakor 2.563.0o0. Ogromno večino teh aparatov pa imajo Japonci — namreč 2.190.000. Južna Amerika šteje 1.088.000 radijskih naročnikov, Afrika pa le 210.0o0. Če računamo, da ob enem sprejemniku posluša povsod vsaj pet ljudi, potem lahko zapiše nio, da posluša radio na svetu kakih 350.000.000 ljudi.
KDO NAJDELJ ŽIVI
Angleški zdravnik dr. A. H. Ma-thews je izdal statistiko, y kateri o-bravnava povprečno najvišjo starost posameznih poklicev. Dognal je, da živijo najdelj duhovniki in zdravniki na kmetih Potem pridejo igralci, in bicer komiki. Ta ugotovitev je izzvala precejšnje presenečenje, kajti do slej so menili, da umirajo igralci zaradi živične obrabe relativno zgodaj Toda prav ta živčna razdražljivost se je izkazala pri igralcih za činjeni-co, ki ne dopušča, da bi umetniki prezgodaj ostareli.
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
ŽENSKI KOTIČEKiMigljaji za hišne gospodinje
JAJCA KOT OTROŠKA HRANA
Nekateri zdravniki otrokom jajca l ar najstrožje prepovedujejo, češ da =0 težko prebavljiva in preveč rede Večina pa meni,,da je strah pred jajcem neopravičen. Pri občutljivih o-1 rakih treba le odločiti beljak od rumenjaka. Teca lahko uživa vsak otrok že v drugem letu. Normalnim otrokom taka hrana seve ni potrebna, sla hotni pa se po njej zelo okrepe. Škodljivo je jajce presitim otrokom, ki nagibajo k debelosti. Mnogo zdravnikov meni, da so jajca dobra pri angleški bolezni (rahilidi), vsi pa, da dobro služijo pri tuberkulozi ali je-tiki. J ajee kot otroške hrane se materam ni treba bati, vendar pa tudi ni treba, da bi bila vsak dan na jedilnem listu.

TOVARNA MOZAIKA
Teolindo Rodríguez
Specializirana v vseh vrstah mozaika. Imitacije marmorja SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA
Cement "San. Martin" Ugodne cene
X • ■/	T* "V ', T" ^VrT	Sv ' L	
vO	«¿YVT	/ JJH»*- "V J-	/ m.
		tr 4	Í ' Y1!
	-ti '• J:		
AÑASCO 2763
PATE RNAL
U. T. 59-1925
ZAKAJ SO JETRA
PRIPOROČLJIVA JED?
Jetra katerikoli vrste, posebno pa gosja in telečja, imajo čudovito svoj-stvo, da množe v človeškem telesu rdeča krvna telesca prav izdatno. — Zato uporabljajo jetra z uspehom za razne krvotvorne preparate za slabokrvne ljudi. — Ker so torej jetra človeškemu telesu zelo koristna, bi morali tudi jetrne jedi bolj pogosto uživati. Da se ne upro, jih je treba prirejati na monogovrstne načine. — Gledati mdramo na to, da jeter ne pražimo ali kuhamo preveč, ker sice<-izgube mnogo na hranilni vrednosti.
KUHINJSKA LEKARNA
Vse male nezgode v hiši se primerjajo navadno pri kuhinjskem delu. Tu se opraskaš, si zadereš kako trščico, •;c opečeš ali vrežeš. Pomoč mora bi-'i hitro pri roki. Ali naj tekaš po vsem stanovanju, da prideš do pripo močkov? Kri kaplja, bolečina narašča, treba takojšnje odpomoči. Zato naj bo za take primere pomoč kar v kuhinji ali jedilni shrambi. Zaboj-ček od smodk dobro osnažiš, vanj fpraviš najpotrebnejše: škarje, pin-ceto, razkuženo vato, krpice starega platna ali sifona, nekoliko gaze za obvezavanje van in mazila proti opeklinam, vsakega prav malo. za hitro uporabo. Ako kafüe stvari zrna njka, jo takoj nadomestimo. Škatljo spravimo v omaro ali na polico.
Sir, meso in sploh vse jestvine spravljajmo v shrambi ali kleti pod sita ali rešeta, da ne morejo muhe do njih. Stekleni ali kovinasti poklop -ei niso priporočljivi, ker ne more /rak do jestvin.
*
Mesne juhe odeedi takoj, ko so kuhane, ker se kosti in zelenjava, kuhana v juhi, hitro skisa.
*
Da ostane sir svež, ga zavij v krpo, pomočeno v pivo. V pomanjkanju
piva zadošča tudi slana voda. *
Vse tekočine ohladimo za pijačo najhitreje, ako zavijemo steklenice v mokre krpe in jih postavimo na prepih. Ako se krpe prehitro posuše, jih & + * # *
phyllis Dobsonovo bo pa izvolili za
'l
"kraljico kolesark" v Atlantic City-ju
ZA KRATEK CAS
PRI IZPITU — Gospod kandidat, povejte nam. kaj veste zanesljivega o pomenu slepega črevesa.
Kandidat, v zadregi: Ah. kako dobro sem to vedel, pa sem ta hip v razburjenju vse pozabil.
Profesor, obupano: Kolika škoda za človeštvo! Edini človek na sve tu, ki je to vedel, pa še ta je pozabil
RUSKA KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Razpolaga 2 10 specializiranimi zdravniki ter s posebnim konzultorijem za spolne in krvne bolezni, katerega vodi znani specialist dr. A. Izaguirre. — Ženske sprejema ga. dr. Matilda Krasting v posebnih oddelkih, s posebnim vhodom.
Imamo specializirane zdravnike za vse vrste bolezni, X-žarke in laboratorij za elektr. zdravljenje.
Za bolnike in bolnice iz notranjosti imamo posebne sobe s posteljami. — Cena: dnevno od $ 1.— dalje. — Za majhen honorar, dajemo nasvete tudi pismenim potom.
Zdravniški pregled za kakršnokoli bolezen: $ 3.—. Sprejemamo od 9. — 12. in od 15. do 21.; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
Govorimo slovansko.
S U I P A C H A 28
PREKOMORSKA POSTA
Iz Evrope dospejo
2. Gral. Artigas in Cr.npaL«
10.	A. Delfino
12.	Esquilino in Koscíuszko
13.	H. Brigade
14.	Conte Biancamano
Proti Evropi odplovejo
11.	Almanzora
12.	H. Princess
15.	Campana.
MALI OGLASI
PO UGODNI CENI PRODAM, rad' odpotovaloja, hišo v glavnem mestu» okraj Liniers; obsega sobo, kuhinj0 in stranišče. Ugodne prometne z-ve" ze. — Informacije pri Novem listjj;
PRODAM ZEMLJIŠČE na proŽ1 FCS, Empalme Temperley, oddaljeno 4 kvadre od postaje. Meri 100® kvadr. metrov in je primerno za vi*" narstvo, kokošjerejo, čebelarstvo i d. Cena samo $ 1.000. Pojasnila PrI Novem listu".
KO RABITE ODVETNIKA za kakrš"* koli pravne nasvete, obrnite se na pis®'' no M. D. Hoíevar, Traductora publ'"' nacional, Calle Tucumán 586, Bueno» Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s te* zavarovali pred izrabljanjem ter ne b*' ste padli v napačne roke. — Istotam ' PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI
KDOR 2ELI SPOZNATI SAMEGA S6'
BE, svoje hibe in »posebnosti, svoj zn®' čaj, svoje bodoče in ptereklo življen"' naj se obrne na priznanega gratólos®' Zadostuje napisati lastnoročno ime >® priimek, dan, mesec in leto rojstva te, poslati v pismu en peso na nasl°v' GRAFOLOG, Calle Tucumán 586 Bueno» Aires. — Pišite lahko v svojem materij" skem ali pa v kakem drugem jeziku-
NAZNANILO. Sporočam, da <*m '' preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z nesljivo dobrimi službami za matrin1®" nios, služkinje, sobarice itd. B E R T C E R N I Č, Dorrego 1583 (pol kvadre Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 358»
UČENEC, sin slovenskih starše* za krojaško obrt se sprejme. ^ Rojas 1645 Dto. A — Bs. Aires. ♦**************************!
Zobozdravnika S
Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov Dentista
Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181
U. T: 59 L*. Paternal m» ;: ****************************
|SVOJI K SVOJIM!
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Slov. babica	^
Bivša prva šefinja v praški po£° nišnici ter s prakso v bolnici Juan J nández, se priporoča vsem Slovenka Sprejema penzionistke iz mesta žele v popolno oskrbo. — Cene nizke, postrežba prvovrstna. — SpreJ®1^ od 7. do 21., ob nedeljah in prazni+cih " do 20. — Vprašajte za informacij* preden greste drugam
Hi
to
ilc
i [i; liti «o Ho »P k] «a ste
LIMA 1217
Lečenje brez bolesti. ^ U. T. 23—3™
Caričin ljubljenec
Zgodovinski roman
Nadaljevanje 8
Vojak jo odpelje v trdnjavo. Dolgo je vodil vojak carico po mračnih hod nikih, dokler ni končno obstal pred nekimi vrati. Končno vendar! — se oddahne cesarica, odrine vojaka, od pre vrata in vstopi v sobo.
Poveljnik trdnjave je bil majhen mož, s pristriženimi lasmi in vojaškimi brkami. Sedel je pri pisalni mi zi in je pisal. S hrbtom je bil obrnjen proti vratom, tako da ni mogel videti, kdo je vstopil; in vpraša:
"Ali ste vi, ječar? Je vse v redu? Ali so vrata dobro funkcijonirala?"
Katarini se skrči srce v prsih. Prišla je torej prepozno! Prepozno da reši ljubljenega moža.
Teh par besed ji je povedalo, da je Potemkin že padel v globoko, vlaž no klet pod Nevo, iz katere ni nobenega izhoda več. Grozno, strašno pa ona' je dala to zapoved!
Poveljnik trdnjave zasliši za seboj jedčanje. Ozrne se in vzklikne:
"Vsemogočni Bog, Njeno Veličanstvo!" — V hipu poklekne stari vojak pred carico na tla.
"Vstanite general. Odgovarjajte jasno in kratko Kako dolgo je že, kar s ti se vam javila dva častnika s pismom šefa policije?"
"Minule* j3 deset minut, kar so mi oddali pismo "
"Kaj jc- bilo napisano v pismu?"
"Prinašale« te?a pisma morata po nalogu Njenega Veličanstva izginiti v kleti trdnjave."
Katarina si porije z rokami oči.
"Ali ste zapoved izvršili?", vpraša zamolklo.
"Kakor običajno. Veličanstvo. — Tajna vrata---"
"Dovol j je, — dovolj!, zaklice Katarina; "popeljite me do teh vrat. Rešimo, če ju še lahko reši!"
General odpre vrata in Katarina odhiti brž n sobo Med divjim tekom po temnih hodnikih je jecljala carica: "Daj, Bog. da ne bo propoz-no! Vrni mi mojega edinega."
8. POGLAVJE Na robu propasti
Razgovarjaicč fp, sta prišla častnika do Petro — Pavlovske trdnjave.
Razgovarjala sta se seveda o taj-instvenih dogodkih, pri katerih nista bila sam" pr>či, ampak sta tudi sodelovala. Hotela sta si razjasniti to tajnost, vendar jima ni bilo znano ničesar drugega, kakor da je bil mrtvec ženS&a ir. to po vsej priliki mlada.
..Današnji burr.f časi so nas navadili na take tajinstvene dogodke!" — reče Potemkin in skomigne z rameni, — "zato je najbolje, da molčiva in ne govoriva." —
"Jaz bom molčal ko riba." odgovori Knise; "y'e bo nagrada, ki naju čaka, dóvolj izdatna. Vi niti ne slutite, kako se movnm boriti in kako životarim s svojo slabo častniško plačo."
"Mar je meni bolje?", odvrne Potemkin. "Nimam nobenega iroe.tia, plača pa mi ne zadostuje niti za naj-silnejše potrebe."
"Vendar vi gotovo nimate matere, katero morate vzdrževati?" — vpraša Kruse.
„Na žalost je nimam!'' de Potemkin. "Mati mi je že rano umrla, potem ko mi je oče. star plemič, njeno bogato dedščino zakvartal in zapil. In ravno, ko je naše zadnje imetje
prišlo na boben, mi je mati umrla."
"Moja mati še živi, hvala Bogu", reče Kruse. "A živi se samo s tem. kar ji pošljem. Čestokrat grem spat, ne da bi prej večerjal."
V ostalem pa se nadejam, da me bo današnja noč rešila mojih skrbi za delj časa Upam. da nama bo general izplačal lepe vsoto."
"Tako je vsaj rekel baron Pasek Jaz bi reje bil brez nagrade, samo da bi mi ne bilo potrebno sodelovati nocoj pri tem sprevodu." Častnika prideta do Petro-Pavloske trdnjave.
Vojak ju vpraša za geslo. Potemkin preda pismo in čez nekaj časa ju odvede do poveljnika. Vstopila sta v isto sobo. v katero je vstopila pozneje Katarina.
Poveljnik .'u pozdravi posebno prijazno.
"Storila s*:a carski hiš? posebno uslugo, gospoda!" reče poveljnik, "jaz pa sem dobil zapoved, da vaju nagradim. Te se bo zgodilo kasneje. Sedaj pa večerjajta tukaj. Ker sem službeno zadržan, vaju prosim, da se brez mere pokrepita z jedili in pijačami!"
Potemkin in Kruse se molče pok lonita.
Poveljnik trdnjave pozvoni, v sobo pa vstop» orjaški, vojaško oblečen človek.
"Ver';?-.ki", zapove general, "odvedite gospoda v zeleno sobo, kjer jima je servirano."
Nič hudega sluteč, gresta častnika naprejš a za njima Veršicki. Če bi se Potemkin in Kruse obrnila, bi opazila satanski izraz na njegovem obrazu. No, oba sta se veselila na 0-bilno /ečerjo, ki ju čaka. Bila sta mlada, mnogokrat sta trpela pomanjkanje, a danes sta peš prehodila pot do Petro-Pavlovske trdnjave.
VeršicM odpre neka vrata in častnika zagledala prijazno urejeno, ze-
leno sobo. Na obeh straneh vhoda so se nahajala vrata, ki so najbrž vodila v sosedne sobre.
Verš'.ck; odpre ra široko vrata.
"Izvolite!" reče Kruse; pojdite naprej."
"Vi ste starejši od mene!" — odvrne Potemkin "Vi imate prednost."
"Gospoda častnika lahko skupno vstopite", spregovori Veršicki lokavo. "vrata so dovolj široka."
Istočasno pade Potemkin na tlia rokavica. Pobere jo, a ko se je vzravnal, je videl, kako je Kruse vsto pil z močnimi koraki v sobo.
V tem trenotku začuje grozen krik: niego v tovariš je strmoglavil v črno odprtino, ki se je pokazala v hipu ko Je z nogo zadel v tajna vrata ra tleh.
Potemkin se zorzne; selaj mu je bilo vse jasno. To je bila torej nagrada za uslugo, katero sta napravila carjki hiši.
A niti za hij ip izgubil pristotno-sti duha. Z močnim udarcem podere Veršickega, i\i ga je hotel odzadaj suniti v prepad, potem pa zavpije, da je odmevalo po temnih hodnikih Petro-Pavlov3ke trdnjave:
"Na pomoč! Izdajstvo. Dvojico caričin.h častnikov hočejo umoriti. Na poraoč!"
"Beži, Potemkin beži!" se začuje iz .prepad?: zamolkli glas umirajočega. "Tu vlada smrt' Tu ležim med neštetimi mrtv.-ci' Zbogom, Potemkin! Ako se rešiš, spomni se moje mate re!
Potem nastane tišina.
Potemkin sceneposled zdrzne in se hoče 7 begom rešiti iz te grozne okolice Ni pa še naredil deset korakov, ko se naenkrat odpro vsa stranska vrata na hodniku, a iz njih prih» rume vovojak', divji kozaki iz stepe, ki si o jagodnih v trdnjavi niso mogli napraviti nobene sodbe. Čez ne-kai hinov so obkolili Potemkina, ki
se je sedaj nahajal v krogu bajonetov.
"Nazaj, slepci!" — zakliče, videč pred seboj bajonete, a za seboj ze leno sobo, "ali ne vidite, da sem častnik? V Pctrogradu ste, da bra nite domovino, ne .pa da izvršujete strahopetna ubojstva!"
Vojak? pa so prihajali počasi s svojimi bajoneti vedno bliž in bliž.
Potemkin js stal za hip kot oka-menel, poten: pa se opoteče z razširjenimi rokami nazaj.
Bliž vedno bliž je bil strahovitemu prepadu; sedaj je bil od njega oddaljen samo še dva koraka; samo ie en korak ;n stimoglavil bo v svoj grob. Njegov*., truplo bo trohnelo med stl.otina.Tii drugih.
"Zbogom. Elizabeta!", vzklikne, "nikoli več te ne bom videl."
"Ne", zavpije rotem besno, "ne boste me pognali v ta prepad! Če moram umreti, naj bo poštena vojaška smrt. Pridite bližje, porinite bajonete v prsa poltenega človeka!"
S silno močjo prime dva bajoneta izmed :nnogi!i ki so bili nanj na-merjeni. suae iznenade ne kozakp in —■ ---
"Nehajte! Nehajte!!" — zakliče obupni glas. "Nazaj kozaki. Jaz vam zapovedujem'. Vaša carica!"
Za nio je prihitel poveljnik trdnjave. ki j« potrdil povelje.
Kozaki so stali, kakor bi bili oka-meneli. §e preden so spravili svoje bajonete, prihiti lepa, visoka ženska k Potemkinu.
"?.iv ie", je jecljala, "živ je. Bog' - hvala ti!"
"Carica!" — zašepeta Potemikin. "Vi sami — Katarna'"
"Da. Katarina, — tvoja carica'"
To je bilo vse, ar je mogla iz-pregovoriti razburjena žena. Od hrzega jezdenja j; je bil obraz rdeč. da nenadoma prebledi; komaj je še
stalu ni svojili nogah in klone n Potemkmova prsa.
Potemkin jo močno objame. P®? bil je, da je to cesarica vseh # sov, da je to žena, pred katero ( t.reptala Evropa in Azija. Sedaj ' bila samo žena, ki se je borila njegovo življenje, — bila je njeg»v rešiteljica — njegov angelj! Skupno sta stala sedaj na robu Pj ¡ pada, v katerem je našel nesreč" Kruse svojo smrt.
Komandam trdnjave odpelje ke.	. (i
Bil jc star general,š ki je že i1®, dovolj izkušenj z dvornimi tajno9 mi in je vedel, da ie tukaj popol11 ma nepotreben.	i
"Preskrbite mi voz, v katerem bom vrnila v zimsko palačo!" za* če carica odhajajočemu general Potem so obrne k Potemkinu in i?1 deč mu nežno njegove lase reče: ■ "Kaj sp ti storili! Koliko boja^ si moial prestati! Kaj ne, da n'> ranjen? Oh, da so ti storili kaj lega. vse bi zakopala pod rušev^; trdnja\e' P&jdiva sedaj; sprem»' me do zimske palače! Ne, n§ vPr' šni sedaj ničjsar! Odgovorila ti v dvoru sredi sijajnega društva, K' tero se je tam zbralo I" Potemkinu bilo, kakor da saw Po orozi. itrahoti in temi, sed" naenkrt" svetloba in sijaj!
"Oprostite Veličanstvo", izpre?. vori Poiemkm in spusti svoje r" , 7, njenc/ia boka "Oprostite, da se( bil tako sme. in da sem v tren^ kih groznega razburjenia, ko sem videl da postajate slabi, no. mora1 sem preprečiti, da padli v prepad!"
Potemkin stopi na stran in K» rina pogleda v strahovito Carica preplašno zdrzne in " grabi njegovo roko.	v
"Pojdiva <■ ú tod — pojdiva nikdar več ne bom prišla v to trdn vo!"