Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2004 070(497.12 Ilirska Bistrica) sl 1318-3656 SIS 2000559, Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 vkv COBISS TISKOVINA Ilirska Bistrica, letnik XIII - št. 165. - junij 2004 - cena 300 SIT POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini ZA VARNE IN BREZSKRBNE POČITNICE NA HRVAŠKEM IN DRUGOD V TUJINI SKRBI si Vzajemna SEDAJ TUDI V TRGOVINI »FRIEND« + FOTOAPARAT Računovodski servis JErilk; s.g*. Vojkov drevored 28, 6250 Ilirska Bistrica TelVJF'ax.: 05-710 14 99, GSM: 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. z ■ KOREN JOŽKO urEBZZZ 8.00^18100 .. sobota 8.00 -16.PSH nedelja zaprto * ZUNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL m • »mm r Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.; 040/240-118 ______s Irhp^nicci tel.: **386 (0)5/714 23 68 Gregorčičeva 26, 6250 Ilirska Bistrica (0)5 / 710 06 95 e-pošta: kakez.doo@siol.net web:www.kakez.si sm-urnami- Mirnimi m m ■ mm mismmm mm- mmmm- rnmimm @ vodafone™ fr{v} EKSKLUZIVNAA/odafone livel Telefona SAMO V SIMOBIL-u Zaslon- \ Zaslon 17^20pixlov; 65kbarvTFTtehnotqgija 240x320 2,2 palca; 65k barv QVGA LCD Integrirana kamera \ Integrirana kamera VG& največja ločljivost: 480x640 * \ VGA, največja ločljivost: 480x640 4-nivojski digitalni zoom \ 3 nivojski digitalni zoom jj^\ Druge lastnosti™ ~ \ vgrajena svetilka / bliskavica v več barvah Af»TNKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL *DIESEL *OLIVER * BURBERRY *STEFANEL Za lanske modele sončnih očal 20% popusta! VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT Evropske volitve smo od 13. junij a že dodobra predelali. V si vemo, da gredo naprej A.Petrle, J. Kacin, M. Brejc, B. Pahor, L. Novak, M. Drčar Murko ter R. Jordan Cizelj, da so med njimi tri ženske in da so nekatere vladne stranke izgubile, nekatere opozicijske pa izjemno mnogo pridobile. Tudi v naši občini je slika kar podobna rezultatom na državni ravni, kar si lahko podrobneje pogledate v spodnji tabeli. Bolj malo pa nasploh razmišljamo o pomenu preferenčnih glasov, ki so jih v naši občini volilci podelili posameznikom. Preferenčni glas poznamo že nekaj časa, nismo pa ga imeli navade uporabljati. Tokrat je bilo drugače, saj je kar 60% (2.119 glasov) vseh oddanih glasov (vsi 3.507) bilo preferenčnih. Zadeva je kar zanimiva, saj bodo na naslednjih volitvah položaji manj sigurni, kot so bili do sedaj. To, da si nosilec liste ne bo več garancija za uspeh. Takšen način glasovanja je logična posledica stanja kadrov, ki so že leta v nekaterih strankah ostajali nespremenjeni. Le spomnimo se poizkusa preboj a nekaterih perspektivnih domačih politikov na visoka mesta na listah, ki so neuspešno propadli, stranke pa danes na veliko stagnirajo. Način glasovanja s preferenčnim glasom, pa je tudi razumljiv, saj so volilci in pretendenti na visoke položaje, kijih stranke ne pustijo mimo, spoznali instrument s katerim se lahko rešijo posameznikov, ki že leta ne znajo prepustiti svojega položaja drugim bolj sposobnim. Največ preferenčnih glasov je v naši občini dobila N.Si (404), najmanj pa SSN (8); od posameznikov je največ dobil Lojze Petrle (386), sledijo pa Jelko Kacin (317), Mihael Brejc (291), Borut Pahor (239), Franci But (172), Zmago Jelinčič (150) in Avrelio Juri (116). Največ preferenčnih glasov je bilo oddanih na voliščih v mestu ter v večjih krajih, kot so Knežak, Podgrad in Jelšane. Če bi pa pogledali po vaseh, bi največ glasov SLS dobila v Koritnicah, ZLSD na Pregaijah, SNS v Šembijah, Glas žensk, DS, SEG in SSN nikjer, Slovenija je naša v Podgradu, NSD na Pavlici, SDS tudi v Šembijah, SMS v Novokračinah, N.Si v Rečici ter LDS in DeSUS pa v Podgradu. Mislim, da se ne da evropskih volitev enostavno prenesti na prihajajoče parlamentarne, je pa res, da se kažejo določeni namigi, da se nam po vsej verjetnosti obetajo spremembe ter nove zanimive koalicije o katerih si zaenkrat niti ne upamo izustiti. mag. Milena Urh OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA ILIRSKA BISTRICA VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT - 13.6.2004 Štev. kraj 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 vol. volišča Volivcev v imeniku GLAS. % NEV % VEL. LDS in DeSUS 53 SK SEG SMS in ZELENI SDS NSD SSN 5 -< 11 tz> GLAS ŽENSK SNS ZLSD SLS i KS Il Bistr. 817 152 19 6 4 146 39 23 l 2 32 0 0 12 0 2 8 25 2 2 Gasilski dom Il.B 318 89 28 10 11 79 20 14 0 1 11 0 0 4 0 2 1 22 4 3 CZSD U.Bist. 407 109 27 4 4 105 21 16 0 4 23 0 0 5 0 0 2 30 4 4 OŠ D.K.n.B. 321 88 27 4 5 84 19 10 0 3 9 0 0 4 2 0 1 30 6 5 OŠ D.K.11.B. 491 106 22 9 8 97 11 24 3 0 10 1 4 4 0 1 4 28 7 6 Glas. š.Il.B. 699 190 27 8 4 182 36 40 1 6 37 2 1 12 0 0 8 25 14 7 ROMI Il.B. 804 162 20 13 8 149 29 25 1 3 28 2 1 7 0 1 7 35 10 8 Jasen 218 58 27 4 7 54 5 22 0 0 10 0 0 4 1 0 8 4 0 9 Vrbovo 265 46 17 6 13 40 6 9 0 2 12 0 0 2 0 0 1 5 3 10 Vrbica 129 45 35 12 27 33 10 2 1 1 9 1 0 0 1 0 4 1 3 11 Jablanica 137 37 27 1 3 36 2 6 0 3 18 0 0 0 1 0 0 3 3 12 Kuteževo 227 53 23 2 4 51 13 11 1 0 2 0 0 2 1 1 6 9 5 13 Trpčane 119 31 26 1 3 30 4 9 0 1 5 0 0 0 0 1 6 4 0 14 Zabiče 270 69 26 5 7 64 10 13 1 0 22 0 1 1 0 0 3 9 4 15 Pod graje 232 44 19 4 9 40 7 15 0 2 7 1 0 0 0 0 2 3 3 16 Sušak 84 36 43 4 11 32 5 0 I 0 5 0 0 4 1 0 10 4 2 17 Novokračine 219 58 26 5 9 53 8 2 0 5 5 1 0 0 0 1 8 16 7 18 Jelšane 253 78 31 5 6 73 22 16 0 1 10 3 2 3 0 1 2 9 4 19 Dolenje 176 51 29 10 20 41 4 2 0 0 16 1 1 0 0 3 10 1 3 20 Veliko Brdo 97 91 94 11 12 80 11 17 3 0 30 1 2 0 0 3 1 6 6 21 M. Bukovica 144 44 31 2 5 42 5 12 0 3 6 0 0 2 2 0 2 5 5 22 Koseze 315 74 23 7 9 67 13 8 1 1 12 4 0 2 0 0 4 13 9 23 V. Bukovica 184 66 36 8 12 58 3 17 0 1 16 0 0 8 0 0 7 3 3 24 Dol.Zemon 389 57 15 2 4 55 10 6 1 0 9 2 0 2 0 1 5 11 8 25 Gor.Zemon 107 22 21 0 0 22 5 0 0 1 2 0 0 1 1 0 5 1 6 26 Pavlica 45 44 98 0 0 44 10 1 1 1 9 5 0 5 0 0 6 2 4 27 Starod 43 38 88 4 11 34 4 6 1 1 16 0 0 1 0 0 1 0 4 28 Podgrad 490 102 21 6 6 96 22 24 1 3 14 0 0 9 0 0 3 15 5 29 Podbeže 100 70 70 10 14 60 12 10 1 3 13 1 0 5 0 0 2 8 5 30 Račiče 124 80 65 11 14 69 10 8 1 2 21 0 0 7 1 2 10 4 3 31 Sabonje 80 43 54 2 5 41 3 7 0 4 7 0 0 0 0 1 0 1 18 32 Hrušica 254 56 22 6 11 50 8 11 0 1 11 0 0 6 0 1 2 8 2 33 Pregarj e 331 65 20 7 11 58 9 4 0 3 8 1 0 1 0 1 7 22 2 34 Prelože 62 29 47 2 7 27 0 0 0 1 2 1 0 0 0 2 5 5 11 35 Zajelšje 54 53 98 4 8 49 4 3 1 0 18 0 0 0 0 0 7 7 9 36 Tominje 107 43 40 0 0 43 2 3 0 0 2 4 0 0 5 0 6 11 10 37 Harije 242 94 39 7 7 87 8 13 1 3 18 1 0 6 0 2 9 15 11 38 Rečica 404 67 17 0 0 67 10 28 0 0 13 1 0 0 1 1 4 1 8 39 Ost. Brdo 89 41 46 8 20 33 3 4 2 0 7 0 0 6 0 2 3 2 4 40 Jan. Brdo 19 18 95 0 0 18 0 0 0 0 4 2 0 0 0 0 4 1 7 41 Kilovče 46 33 72 8 24 25 5 3 0 0 5 0 0 1 1 0 1 3 6 42 D in G.Bitnja 102 100 98 23 23 77 11 18 4 2 4 0 0 1 0 0 7 18 12 43 Rat. Brdo 24 24 100 1 4 23 1 5 0 0 11 0 0 1 0 0 2 1 2 44 Prem 157 56 36 9 16 47 11 6 0 1 4 1 1 0 0 0 0 16 7 45 Čclje 50 46 92 4 9 42 5 0 0 1 5 0 0 8 0 5 2 11 5 46 Snuje 109 72 66 2 3 70 10 2 0 4 21 2 0 5 0 3 16 4 3 47 Topole 293 51 17 2 4 49 10 5 1 0 18 0 3 4 0 2 3 2 1 48 MereČe-Podstenj < 122 46 38 2 4 44 6 12 0 1 8 1 0 1 1 0 2 4 8 49 Šembije 221 92 42 4 4 88 12 6 0 0 30 2 0 3 0 0 24 7 4 50 Knežak 418 101 24 4 4 97 18 26 0 1 17 2 0 1 0 0 5 14 13 51 Bač 398 88 22 6 7 82 18 7 0 2 34 0 0 1 0 1 6 7 6 52 Koritnice 142 40 28 2 5 38 6 4 1 0 3 3 0 0 1 0 0 4 16 901 Predčasno v. 41 1 2 40 7 4 0 1 9 1 0 2 0 1 0 9 6 997 Pošta-SLO 8 0 0 8 1 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 4 0 998 Pošta-tujina 10 2 20 8 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 0 . 999 Posebni imenik 188 jjf , ' iBiisi SKUPAJ 12.136 3.507 28,90 280 8 3.227 546 542 30 75 679 47 16 153 21 41 252 512 313 Odstotki 17 17 1 2 21 1 0 5 1 1 8 16 10 Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica NOVE VIDEOKASETE V KNJIŽNICI 1. Ameriška pita : Poroka 2. Avenging Angelo = Maščevanje 3. Booletproof monk = Zaščitnik 4. Bugs = Morilske žuželke 5. El Crimen del Padre Amaro = Zločin očeta Amara 6. D.C. sniper : 23 days of fear = Washingtonski ostrostrelec : 23 dni strahu 7. Helen of Troy = Helena Trojanska 8. Janezek in čarobni poni RISANKA 9. Bolek in Lolek, Aladinova čudežna svetilka RISANKA 10. The last samurai = Poslednji samuraj 11. The lord of the rings, the retum of the king = Gospodar prstanov, Kraljeva vrnitev 12. The medallion = Medaljon 13. Once upon a time in Mexico = Bilo je nekoč v Mehiki 14. Ostržek RISANKA 15. Pinocchio = Ostržek 16. Slackers = Plonkarji 17. Starship troopers. 2, Hero of the Federation = Vesoljski bojevniki. 2, Junaki Federacije 18. View ffom the top = Stevardese letijo v nebo UDA KI NE TEČE, JE NAJSLABŠA UDA, DA ČE TUDI JE VAŠA I DA SE TO NE BI ZGODILO PRAV VAŠI URI BOMO POSKRBELI Ml URARSTVO NOMIC 05 / 71 44 083 PRI NAS VAM BOMO URO POPRAVILI, ZAMENJALI BATERIJO, STRGAN PAS IN ŠE MARSIKAJ DRUGEGA. Se priporoča Urarstvo NOVAK - Cagar Stritarjeva 25, IL. BISTRICA Ordinacija IL. BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 1300- 1930 in torek 700- 1330 tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14°°- 2030 in sreda T- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01© 15. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ILIRSKA BISTRICA OB 60 - LETNICI POŽIGA Petnajsta seja Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica je potekala v dveh nadaljevanjih, saj je bilo na dnevnem redu predvidenih kar 19 točk. Prvi del j e bil v četrtek, 20. maja, drugi del pa v sredo 26.maja, v čitalnici Knjižnice Makse Samsa v Ilirski Bistrici. Svetniki so po ugotovitvi sklepčnosti glasovali o dnevnem redu. Predvideni dnevni red se je spremenil predvsem z vidika vrstnega reda točk, zaradi odsotnosti poročevalcaje bila umaknjena obravnava o delu Razvojnega centra II. Bistrica za leto 2003, na županov predlog pa so dodali še spremembo odloka o rebalansu občinskega proračuna. Po potrditvi zapisnikov s prejšnje redne seje, dveh izrednih ter ene korespondenčne so svetniki postavljali vprašanja in pobude: Drago Kerma je vprašal kako poteka izvajanje odloka o javni rabi površin. Igor Batista je vprašal kdaj bo izveden popravek razpisa za prevoze šolskih otrok. Franc Gombač sprašuje kakšno je stanje glede Doma na Vidmu. Podal je tudi mnenje glede stališča države do ceste Postojna - II. Bistrica, kije za našo občino neustrezno, predlaga pa, da se resneje pristopi k rešitvi, ki bi bila nova cesta. Miro Štemberger opozarja na odpad v vasi Jablanica, ki bi ga bilo potrebno očistiti. Rok Jenko sprašuje zakaj bolj intenzivno ne sodelujemo s Primorsko univerzo, opozarja tudi na prostorsko problematiko ter potrebo po organizaciji redarske službe v mestu. Postavil je tudi vprašanje kdaj se predvideva rekonstrukcija ceste Harije - Pregarje. Zanimalo ga je tudi v kateri fazi je izdelava turistične strategije ter izdelava projekta celostne podobe občine. Vprašaj je tudi kako napreduje delitev KS II. Bistrica ne dve krajevni skupnosti. Svetnik Jenko je podal tudi pobudo o pobratenju z drugimi občinami ter o obuditvi starih pobratenj. Izpostavil je tudi problem, da komisija za medobčinsko in medržavno sodelovanje ne dobiva vabil in pobud iz sosednjih občin, ne dobiva pa tudi potrebne dokumentacije in vseh potrebnih informacij za delovanje. Na koncu pa je dal še pobudo, da se na občinski praznik povabi župane vseh sosednjih občin Vojko Mihelj je opozoril na težave Zdravstvenega doma, ki jih ima s prostori, ki so še vedno v lasti Ministrstva za obrambo. Podal je pobudo o ureditvi pločnika v vasi Bač ter občino ponovno opozoril, da je potrebno nekaj urediti glede nevarnih ruševin v vaseh - podal je primer občine Idrija, ki je to uspešno rešila. Branka Počkaj je vprašala ali ima občina poseben sklad za izobraževanje obrtnikov, kot pomoč pri opravljanju mojstrskih izpitov. Opozorila je še na kamenje, ki pada na cesto Podgrad -11. Bistrica, ter potrebo po postavitvi mreže na teh kritičnih odsekih. Zanimalo jo je tudi na kakšen način je organizirano plačilo najemnine za poslovne prostore v ulici 7. maja. Vojko Tomšič je opozoril občinsko upravo, da je skrajni čas za izvedbo razpisa za oddajo smučarskega centra Sviščaki. Vprašal je tudi kako domače planinsko društvo dovoli, da Planinsko društvo Logatec po občini markira Notranjsko pohodno pot. Janka Čeligoja je zanimalo kdaj bo objavljen javni natečaj za ureditev okolice zdravstvenega doma. Predlagal je tudi, da se postavi ogledalo na križišču pri izhodu iz Tuša. Vprašal je tudi na kakšni pravni osnovi lahko župan na predlog občinskega svetnika o kraju seje enemu odgovori, da se bo o tem odločalo na eni od prihodnjih sej, drugemu pa ustreže in preseli seje iz OŠ v knjižnico. Mile Uljan je vprašal ali je s strani Centra šolskih in obšolskih dejavnosti prišla kakšna pobuda za graditev novega doma in ali so bili ti predlogi zavrnjeni. Stjepan Miše je predlagal, da se na naslednji seji obravnava problematika dostopa do mejnega prehoda Jelšane. Rudolfa Celina je zanimalo, kaj bo občina prevzela posest nad kompleksom Žabovca. Ponovno je izpostavil tudi problem stare šole v Kuteževem. Robert Šircelj je predlagal, da se odgovori na pobudo Civilnega združenja za nadzor nad institucijami o spremembi odloka o pokopališčih. Nedeljka Dolgana je zanimalo na podlagi katerega pravilnika so bile povišane najemnine poslovnih prostorov Sredstva za sanacijo divjih odlagališč ter zakaj se predlog o prodaji občinskega premoženja - Vrbovo, V. Brdo toliko časa vleče. Vladimir Jeršinovič je vprašal zakaj še nimamo občinske spletne strani, ter predlagal, da se prostore, kjer se zadržujejo otroci v času šolskega pouka primemo in ustrezno uredi in naj se telovadnicam priskrbi uporabna dovoljenja. Pri peti točki so obravnavali in sprejeli sklep o dopolnitvi predloga sprememb občinskega prostorskega plana - dopolnitev Globovnik. V nadaljevanju so razveljavili Odlok o ureditvenemu načrtu za območje »stara sodnija«, ker je onemogočal ureditev centra mesta. Pri sedmi točki so svetniki obravnavali in sprejeli dopolnjen predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine - pokopališče v Knežaku. Sledile so premoženjsko pravne zadeve in obravnava javne dražbe za prodajo poslovnega prostora na Vojkovem drevoredu 2, sprejeli so sklep za zakupno razmerje med občino in lekarno za prostore na Gregorčičevi 8, ter obravnavali javni razpis za dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem. Pri tej isti točki so obravnavali še sklep s katerim lahko občina odkupi kompleks Tokis za potrebe stanovanjske gradnje ter sklep, da lahko občina pristopi k javni dražbi za odkup kompleksa Žabovca. V nadaljevanju je sledila obravnava odloka o rebalansu proračuna, ki so ga svetniki sprejeli in tako omogočili, da se lahko odkupi kompleks Tokis, sprejeli pa so tudi dopolnitev da se s Prostovoljnim gasilskim društvom iz II. Bistrice sklene pogodba za dodelitev že zagotovljenih 5 mio SIT, brez obveznosti o vračilu sredstev. Peter Urbančič - predsednik nadzornega odbora je v naslednji točki podal poročilo o delu odbora v preteklem letu. Enajsta točka dnevnega reda je obravnavala tri imenovanja. Najprej so svetniki imenovali Petra Širclja za nadomestnega predstavnika ustanovitelja v svet zavoda OŠ A.Žnideršiča. Nato so podali še pozitivno mnenje k imenovanju direktorice Doma starejših občanov, ki je ostala dosedanja direktorica Marija Šlenc Zver. Pri zadnjem imenovanju pa je občinski svet dal soglasje k imenovanju direktorice Razvojnega centra Ilirska Bistrica, ki je postala mag. Milena Urh. Pri predzadnji točki prvega nadaljevanja seje so svetniki obravnavali in sprejeli Odlok o zaključnem računu proračuna občine za lansko leto. Pri trinajsti točki pa so se spoprijeli z letošnjimi predlogi občinskih priznanj. Po kar ostri razpravi in očitkih, da ni med predlaganimi gospodarstvenikov in obrtnikov so svetniki sprejeli, da bo letos zlato plaketo prejelo prostovoljno gasilsko društvo Knežak za 100-letnico obstoja. Srebrno plaketo, za uspešno delo pri razvoju knjižničarstva, bo prejela direktorica knjižnice Makse Samsa, Damijana Logar. Bronasto plaketo bo za 10-letno uspešno delovanje dobilo Kulturno društvo Bistrške škuorke. Podeljene bosta tudi dve spominski plaketi, eno Knjižnici Makse Samsa, za 40 let obstoja, drugo pa Kulturnemu društvu Tabor Kalc 1869 iz Knežaka, za 10 letnico delovanja. Drugo nadaljevanje seje so svetniki pričeli s spremembo odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o vračilu vlaganj v javno komunikacijsko omrežje. Sprejeli so spremembe pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje kmetijstva v občini, obravnavali so določitev začetka trajanja koncesije za upravitelje za distribucijo utekočinjenega naftnega plina v mestu, ki jo je dobil Petrol Plin za dobo 29 let, začenši s 30. junijem lansko leto. V nadaljevanju so obravnavali sporazum med občino in Elektro Primorsko glede vetrne elektrarne Volovja reber, kije ostal približno takšen kot so ga predlagali na prejšnji seji, z naslednjimi spremembami: da je višina rente 1750 EUR po drogu, sedež firme ne bo v naši občini ter, da mora investitor po koncu obratovanja poskrbeti za razgradnjo vetrnic, ter da se čez 20 let ponovno odloča o nadaljevanju rente. Predzadnja točka je obravnavala poročilo o ustanovitvi naselja Zalči, sklep OS pa je, da se volilne upravičence v tem zaselku pozove, da se izjasnijo ali vztrajajo pri njegovi ustanovitvi in če se ugotovi da ni interesa, bo OS postopek ustavil. Pri zadnji točki so svetniki potrdili še razdelitev sredstev za programe krajevnih skupnosti ter povečali cene dimnikarskih storitev za 4%. Naslednja seja bo predvidoma konec meseca junija. V nedeljo, 16. maja, je v Podbežah potekala žalna slovesnost v spomin na žrtve ob 60 letnici požiga brkinskih vasi. V kulturnem programu, ki ga je pripravil Saša Boštjančič, so sodelovali PIHALNI ORKESTER iz Ilirske Bistrice, ki ga vodi prof. JOSIP GRGASOVIČ, MoPZ DRAGOTIN KETTE pod vodstvom dr. MIRKA SLOSARJA, OTROŠKI PZ OŠ Rudolfa Ukoviča iz Podgrada z dirigentko FANI KOPUN, recitator FRANC GOMBAČ ter povezovalca programa ANJA UDOVIČ in MARJAN KREBELJ. TOMO ŠAJN, zgodovinar, novinar in kulturni delavec, je pripravil zgodovinski pregled dogajanj, ki so med 18. in 21. majem leta 1944 tragično zaznamovali Brkine: ...« V letu 1944 j e 2. svetovna vojna divjala v Evropi že peto leto, pri nas pa dve leti manj. Na pomlad tistega leta je na vseh najpomembnejših bojiščih vojna sreča obrnila hrbet silam osi. Trojna osje bila v tem času le še dvojna, med Berlinom in Tokiom, saj je fašistična Italija septembra 1943 kapitulirala. Armade protihitleijevske koalicije so nezadržno prodirale proti Berlinu, v osrčje tretjega rajha... V naše kraje, ki ležijo na pomembnem prehodu iz notranjosti proti zahodu, so se spomladi tistega leta začele zgrinjati skupine okupatorjevih sodelavcev: četnikov, nedičevcev in ostalih kolaboracionistov, ki so v begu pred partizanskimi enotami iskale pot v Italijo, k Anglo-Američanom. Vse to je bilo povod za okrutne represalije nad civilnim prebivalstvom.. .Prišel je usodni 18. maj. Bilje lep, sončen, pomladni dan, križni četrtek, zapovedan cerkveni praznik. Svoj krvavi ples so esesovci začeli v Tominjah.V nekaj prostorov po vasi, največ v Tomovo lopo, so nagnali 33 ljudi, 30 moških in 3 ženske, vanje slepo streljali skozi zaprta vrata in jih nato zažgali. Ob potoku Klivnik, pod Tominjami, je bila na domačiji Lumpovih med tremi žrtvami tudi 5-letna Angelca Primc. Prebivalci bližnjih Zajelšij, ki so jih Nemci požgali in izropali, so se pravočasno umaknili.Toda nekaj starejših ljudi, ki niso uspeli zbežati ali so upali, da jim bo zaradi starosti prizaneseno, so hladnokrvno pobili. Okrog devete ure se je krvavi ples pričel v Podbežah. Ljudi so nagnali v Štefanovo lopo, jim prestrelili noge, polili z bencinom in zažgali. Ta dan je vas izgubila 24 prebivalcev....» Med preživelimi domačini, ki so bili priče divjanju okupatorjev sta tudi VIDA KRIŽMAN iz Podbež in LUDVIK JENKO iz Tominj. V pogovoru s Tomom Šajnom sta pretresljivo pripovedovala o krvavih dogodkih, ki se jih še vedno živo spominjata in jih ne bosta mogla nikoli izbrisati iz spomina. Med številnimi udeleženci žalne slovesnosti so bili svojci pobitih, predstavniki območnih združenj Z VE VE BORCEV SLOVENIJE, predstavniki ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO, predstavniki ZDRUŽENJA SEVER, župani nekaterih sosednjih občin in predstavniki KS Podbeže, Zajelšje in Tominje. Prisotne so pozdravili župan občine Ilirska Bistrica, Anton Šenkinc, predsednik Veteranov vojne za Slovenijo, Janez Pajer ter predstavnik vaške skupnosti Podbeže, Janez Valenčič. Osrednji gost in slavnostni govornik, BORUT PAHOR, predsednik državnega zbora, se je v svojem nagovoru dotaknil dogodkov izpred šestdeset let in osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Kljub krvavi in tragični preteklosti ali pa ravno zaradi nje, je danes Slovenija svobodna, samostojna in demokratična država, enakopravna članica Evropske skupnosti. Menim, da so ljudje, ki so se v zelo velikem številu udeležili komemoracije pokazali, kako še vedno globoko čutijo strahotno tragiko takratnih dogodkov, čeprav so bili nekaj let po osamosvojitvi le-ti nekoliko odrinjeni. S svojo prisotnostjo v Podbežah so pokazali spoštovanje do žrtev in mesto, ki jim v zgodovini pripada. Naj zaključim z mislijo, ki je bila vodilo žalne slovesnosti, čeprav se v današnjem svetu zdi zgolj pobožna želja. »Naj se taki časi nikoli več ne ponovijo. Ne tu, ne nikjer po svetu. Naj človek, ne glede na barvo , versko prepričanje, idejno opredeljenost končno spozna: vojna z vsemi svojimi grozodejstvi naj ostane le zgodovina, kije za nami.« Anica Kocjančič KRAJ LOKACIJA ZNESKI/SIT +20%DDV ČELJE pred vasjo 2.000.000,00 2.400.000,00 BITNJA nad počivališčem 13.500,00 16.200,00 IL.BISTRICA ob Trnovščku 100.000,00 120.000,00 nad Gornjim krajem 66.000,00 79.200,00 TOPOLC Šotor '30.000,00 36.000,00 PODSTENJE pri pokopališču 250.000,00 300.000,00 STAROD pred mejnim prehodom 208.000,00 249.600.00 MALA BUKOVICA desno od ceste proti St.gori 292.000,00 350.400,00 VELIKA BUKOVICA desno od ceste proti Moli 208.000,00 249.600,00 DOPUSTI ZDRAVNIKOV Objavljamo preglednice dopustov zdravnikov za meseca julij in avgust. Vse paciente prosimo za strpnost in razumevanje problemov, ki nastanejo ob daljši odsotnosti izbranih zdravnikov in koriščenja dopustov v ostalih službah. Upamo, da boste čez poletje potrebovali čim manj zdravstvenih storitev in Vam želimo prijetne počitnice in dopuste ! Kolektiv ZD Ilirska Bistrica Dopusti zdravnikov v mesecu juliju 2004 1 0 3 lini: s m 0 0 10 lili 12 0 [0 0 0 17 lili 19 0 0 0 0 24 lili 26 |i|| 28 00 30|31| Splošne ambulante Modic Maksimiljan, dr.med.,spec. 1 n Lovrič-Kiselič Sonja,dr.med.,spec. lili 11 2i£ m n m m §g|! ni Živčec-Kalan Gordana, dr.med.,spec. - :: ' mi ;®T/: Štemberger Anja,dr.med. m m n? ti! m m m I Pejkovič Marija, dr.med. __ I Otroški in šolski dispanzer Smajla Ivica, dr.med.,spec.ped. Kauzlarič Ivan,dr.med., spec.šol.med. Ostale ambulante URG Mičetič Taučer Jasna, dr.med. DSO Komen Odineja, dr.med.,spec. DMD Glušič-Ravnič Vanda, dr.med. ___________________j Zasebna ambulanta Terlin Dražen, dr.med.,spec |X X IX X X Opomba: osenčena polja = dopust X= dela v Zdravstvenem domu Dopusti zdravnikov v mesecu avgustu 2004 mil 2 1 3 | 4 1 5 | 6 1 7 lil 90) 11112113 114 lili 16 117118119 120 121 ||U 23 [ 241 25 126 127 12811|130 [ 31 Splošne ambulante Modic Maksimiljan, dr.med.,spec. Lovrič-Kiselič Sonja,dr,med.,spec. Živčec-Kalan Gordana, dr.med,,spec. Stemberger Anja,dr.med. Pejkovič Marija, dr.med. Otroški in šolski dispanzer Kauzlarič Ivan,dr.med., spec.šol.med Ostale ambulante URG Mičetič Taučer Jasna, dr.med. DSO Komen Odineja, dr.med.,spec. DMD Glušič-Ravnič Vanda, dr.med. Zasebna ambulanta Terlin Dražen, dr.med.,spec |X X XXX r Opomba: osenčena polja = dopust X— dela v Zdravstvenem domu S= specializacija RAZPORED DOPUSTOV ZDRAVNIKOV ZA POLETJE 2004 junij julij avgust/september Dr. Vanda Glušič Ravnic 21.6.-30.6. 1.7, - 9.7. 26.7. -31.7. 1.8,-20.8. 30.8.-10.9. Dr, Ivan Kauzlarič 5.7.-12.7. 15.7. 16.8.- 3.9. Dr. Odineja Komen 1.7, - 2.7. 7.7. - 9.7. 22.7. 2.8.-27.8. Dr. Sonja Lovrič Kiselič Dr, Maksimilijan Modic Dr, Marija Pejkovič 5.7.-30.7. 6.9.-10.9. 2.8. - 3.9. 9.8. - 3.9. Dr. Ivica Smajla 28,6.-30.6. 1.7, - 6.7. 19.7. -31.7. 1,8,-13.8. Dr, Anja Štemberger Dr. Jasna Taučer Mičetič 28.6.-30.6. 1.7, - 9.7. 12.7. -30.7. 16.8. -20.8. (spec.) 23.8. -3.9. Dr. Gordana Živčec Kalan Dr. Dražen Trlin 19.7.-31.7. 1.8. -13.8. 16.8. - 3,9. (Dr. Trlin bo delal v ZD od 19.7.-23.7. in od 2.8.-6.S) PUR#d^TEX d.o.o. * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net RABIMO CESTO V sredo 16.junija je potekal Jelšane, Ilirska Bistrica, Harije, sestanek na iniciativo KS Jelšane, na Podgrad, Hrušica, Topole, Dolnji katerega so bili povabljeni Zemon, Koseze in Bitnja (slednji trije predstavniki krajevnih skupnosti se vabilu niso odzvali). s TV GALEJA Razlog za sestanek je bil promet težkih tovornjakov na cesti Postojna-Jelšane oziroma promet le teh na cesti preko Kozine, Podgrada skozi Ilirsko Bistrico do Jelšan. Poleg omenjenih predstavnikov KS so bili povabljeni tudi predstavniki odbora civilne iniciative iz Prestranka, ki že nekaj časa vodi pobude proti sprostitvi težkega prometa na omenj eni relaciji. Zaključili so soglasno, da se tovornjakov ne da ustaviti, napeti bo pa treba vse moči v gradnjo hitre ceste. SREČANJE VETERANOV NA MAŠUNU Ob 13. letnici vojne za Slovenijo in Dnevu državnosti so se na tradicionalnem srečanju zbrali veterani vojne za Slovenijo 1991 in člani Policijskega veteranskega društva "Sever". Na tradicionalnem srečanju, kije bil v soboto 19. junija na Mašunu, so kot vsako leto tudi letos spregovorila predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Postojna Vojko Štemberger in Vojko Otoničar predsednik Policijsko veteranskega društva "Sever" za Primorsko in Notranjsko - območni odbor Notranjske. Prisotne je nagovoril tudi postojnski župan Jernej Verbič. Podelili so zlate in srebrne znake osamosvojitve Slovenije ter plakete za sodelovanje. Na srečanju so člani območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo obravnavali delo vodstva združenja, razrešili star upravni odbor in izvolili novi odbor v sestavi: 1. Vojko Štemberger-predsednik 2. Anton Zigmund-podpredsednik 3. Tatjana Šircelj-tajnik, ter člani 4. Janko Rutar-bistriško območje 5. Boris Prosen-bistriško območje 6. Danilo Štemberger-bistriško območje 7. Vinko Štefančič-bistriško območje 8. Danilo Korče-postojnsko območje 9. Cveto Kravanja-postojnsko območje 10. Karlo Nanut-postojnsko območje 11. Jakob Simsič-postojnsko območje 12. Milan Šajn -postojnsko območje 13. Benko Škrlj -cerkniško območje 14. Darko Mržek-cerkniško območje 15. Janez Drobnič-cerkniško območje 16. Rado Ponikvar-cerkniško območje Slavnostni program je popestril vojaški pevski zbor 247.pehotnega polka iz Ilirske Bistrice, za ugodno počutje pa je poskrbel narodno zabavni ansambel Snežnik. SUŠAK SE SPOMINJA PODPISAN SPORAZUM V soboto 8. maja smo vaščani vasi Sušak, obudili spomin na šestdeseto obletnico požiga vasi. V ta namen smo v vasi stopili skupaj in ustanovili organizacijski odbor z namenom priprav za prireditev v spomin na požig vasi, ki seje zgodil pred 60. leti. Skupni namen je bil predstaviti vas v sliki in besedi vsem, ki so se kakorkoli srečevali z našo vasico. Predvsem pa nam je bil namen, da skozi spomin na pretekle dogodke predstavimo mladim rodovom življenje in delo naših prednikov. Ob 15.00 uri, smo imeli sveto mašo za vse pokojne doma in po svetu, ki jo je maševal župnik FRANC RASPOR iz Jelšan. Po sv. maši smo se sprehodili proti vasici, kjer so nas na vhodu v vas pozdravile vaške ženice s svojimi dobrotami, pa tudi domača rakija ni manjkala. Sredi vasi smo imeli krajšo slovesnost, kjer se nam je predstavila skupina Sušeč, Osnovna šola Jelšane, Blaž Šuštar na harmoniki. Govorniki so bili župan Anton Šenkinc, prof. Jože Potočnik in Ivan Simčič. Za povezavo sta skrbela Tadej Iskra in Klara Šuštar. Pred sprehodom do lovskega doma kjer je bila razstava vasi, smo se okrepčali in pogovorili s spoštovanimi nam gosti. Dogodke iz preteklosti smo želeli ohraniti v trajnem spominu, zato smo izdelali kratko publikacijo Sušak nekoč in danes, katero je uredil Ivan Simčič. V publikaciji so sodelovali še prof. Mile Uljan, kateri je opisal geografski oris vasi, prof. Jože Potočnik, ki je predstavil delo in življenje v vasi v zadnjem stoletju, ravnateljica Osnovne šole Jelšane Marica Gaberšnik, ki je predstavila Gospodarske razmere med svetovnima vojnama. Ivan Simčič je opisal usodne dogodke, ki so se zgodili prve dni majal944. leta. S publikacijo smo želeli prestopiti vaške meje in predstaviti vas širši družbi. V veselje in ponos nam je bilo, ko smo bili seznanjeni, daje tudi naša publikacija v zbirki Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Kdo so bili, in kaj so delali sušačani pred leti smo predstavili z zelo zanimivo razstavo. V bližnjem lovskem domu, kjer smo dobili prijeten prostor za razstavo. Vsako družino v vasi smo predstavili z družinskimi posnetki. Tako je nastal pravi mali turistični vodnik, kije obiskovalcu predstavil kdo so Hrenikovi, Žefmi, Pepini, Škrgatovi, Hrenikovi (zgornji), Ževekovi, Videči, Matekovkini, Miščoničovi, Iveči, Valeči, Škabinkini, Bučevi, Podružnikovi, Skovačinini, Drdeči, Bunjini, Škodnikovi, Štemči, Čepini, Makočovi, Matozovi in Zduljani. Vsakdanje težko delo, ki je spremljalo naše prednike skozi vse življenje smo predstavili s starim orodjem in priborom, kijebilo vpomoč sušačkemu človeku, da seje prebijal skozi delo do vsakdanjega kruha. Počitek tega skromnega človeka je bila prikazana z sobnim in kuhinjskim inventarjem, ki gaje premogla vaška družina. Kdor je videl razstavo je bil prijetno presenečen nad izvirnostjo predstavitve vasi, za to so poskrbela dekleta iz vasi Kristina Iskra, Polona Mahnič, Marjanca Fidel, Klara in Katja Šuštar. Prijetno sobotno popoldne nam je minilo v družbi gospoda Vojka Čeligoja. Hvala vam vsem obiskovalcem, ki ste obiskali našo vasico. LD. Doljni Zemon se zahvaljujemo za razstavni prostor. Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki ste pripomogli, da smo našo vasico predstavili širši skupnosti in da smo se spomnili tragičnih dogodkov, ki so se zgodili pred šestdesetimi leti. Ivan Simčič Škodnikov kolISter Dolenje 2a, 05/788 60 10 PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 AVTODELI ZA RAZNE TIPE VOZIL AVTOPLAŠČI ALU-PLATIŠČA Delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. KJ Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAPIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO NOVA OPEL ASTRA POOBLAŠČENI OPEL-©- SERVIS ORIGINALNI REZERVNI DELI ;HB Dve leti garancije ORIGINALNA DODATNA OPREMA m Trgovina TARSELd o o Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel./fax.: 05/71-41-588 SPREJEMAMO NAROČILA ZA DELOVNE ZVEZKE IN UČBENIKE ZA OSNOVNO IN SREDNJO ŠOLO. NAJNIŽJE CENE VSEII ŠOLSKIH POTREBŠČIN !!! ČEBELARSTVO -ir TARSEL Tudi med je lahko lepo darilo! Se priporočamo! VOPEX d o o. Ilirska Bistrica Nakupni center Trnovo Vilharjeva 24 6250 Ilirska Bistrica Telefon: 05/710-10-00 AKCIJA SIR EDAMER...........................990,00 SIT KAVA CREMCAFFE 100g 5+1GRATIS....549,90 SIT MORTADELA PRIMAVERA MIR........... 1.099,90 SIT MOKA TIP 5001kg 5+1 GRATIS...........639,00 SIT ČOK. MILKA LEŠNIK ROZINE 100g....... 129,90 SIT PE PRI LIPI, Titov trg 3, Telefon: 05/71-42-413 PE ZABIČE, Zabiče 76, Telefon: 05/714-82-86 Elektro Primorska, d.d. in Občina Ilirska Bistrica sta v ponedeljek, 7. junija uradno podpisali sporazum v zvezi s projektom “Vetrna elektrarna Volovja Reber”. Sporazum jev imenu Elektro Primorske podpisal direktor družbe David Valentinčič, v imenu občine pa župan Anton Šenkinc. Sporazum zajema vse točke, ki jih je obravnaval in sprejel občinski svet občine II. Bistrica na svoji 15. seji. Z besedami »Vprepričanju, da delamo dobro.« sta sporazum potrdila tudi s stiskom rok. OBISK IZ TAJVANA V ILIRSKI BISTRICI V četrtek, 24. junija, je družinsko podjetje AVTOSHOP obiskal generalni direktor tovarne KYMCO iz Tajvana. KYMCO je največji proizvajalec skuterjev in štirikolesnikov. Med ogledom je pohvalil servis KYMCO in veliko paleto modelov kateri so na zalogi. Prav tako je bil izredno zadovoljen z lokacijo trgovine, saj se nahaja na glavni cesti Postojna - Reka, in nasproti bencinskega servisa. V Sloveniji je poleg AVTOSHOP-a obiskal samo še zastopnika za KYMKO v Ljubljani in v Mariboru. Ob odhodu je za spomin na Ilirsko Bistrico dobil pomanjšan čebelji panj, kopijo panja g. Antona Žnidaršiča, v katerem j e bil med domačega čebelarja. z----------------------------------------------------\ | OBVESTILO I Rekreativni turnir v malem nogometu za otroke letnika 1987 in mlajše, bo 1. julija v OŠ A. Žnideršiča od 9.00 do 14.00 ure. Informacije: Vojko Kalc 031/297 513 Vabljeni!!! R.C. Z NOVIM VODSTVOM Občinski svet občine II. Bistrica je konec meseca maja dal soglasje za imenovanje nove direktorice Razvojnega centra, tako je vodenje javnega zavoda v sredini junij a prevzela dosedanja urednica lokalnega časopisa mag. Milena Urh. Kaj in kako bodo stvari potekale v prihodnje in ker sta delo in pomen razvojnega centra v javnosti precej neznana smo za informacijo vprašali novo direktorico. V kratkem pogovoru nam j e povedala naslednje: » Razvojni center je javni zavod, ki ga je v letu 2000 ustanovila Občina Ilirska Bistrica. Osnovni namen razvojnega centra je pospeševanje celostnega razvoja predvsem pa razvoja malega gospodarstva, obrti, turizma in gospodarstva na področju občine Ilirska Bistrica. Ima povezovalno vlogo med podjetniki, obrtniki, občino, obrtno in gospodarsko zbornico in drugimi institucijami, ki so s svojim delom usmerjene v gospodarski razvoj. V sodelovanju s partnerji bi moral izvajati razvojne projekte na področju povečevanja zaposljivosti prebivalstva, razvoja trga dela in povečevanja konkurenčnosti gospodarstva. Predvidene so razne oblike svetovalne pomoči. Potencialnim in delujočim obetavnim podjetnikom in obrtnikom, bi morali nuditi poleg splošnega tudi specialistično svetovanje v okviru vačarskega sistema. Finančna pomoč je predvidena predvsem v obliki aktivnosti za razpise posojil občinskih in republiških ter za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Delo centra do danes ni bilo razpoznavno in malo kdo v resnici sploh ve, kaj naj bi le-ta počel. Prav zaradi tega, se moram v začetku spopasti s togimi in neživljenjskimi pravili delovanja centra ter z načinom vodenja in delovanja, kije popolnoma neustrezen. Želela bi, da center postane zbirališče idej in ljudi, ki bi želeli spremeniti in izboljšati okolje v katerem živimo. Prvi korak k temu, je tudi otvoritev prostorov v »provizoriju«, na kateri bo prisostvovala tudi ministrica pristojna za regionalni razvoj, mag. Zdenka Kovač ter svet Regionalne razvojne agencije Južna Primorska. V veliki meri so načrtovane spremembe odvisne od ustanovitelja ter od političnih tendenc, prepričana pa sem, da se s kupnimi napori da doseč cilj, zaradi katerega je zavod ustanovljen.« Direktorici se zahvaljujemo za pojasnila ter je želimo uspešen štiriletni mandat. 21. SREČANJE INVALIDOV NOTRANJSKE REGIJE V soboto, 12. junija, je pri Škocjanskih jamah potekalo 21. srečanje invalidov Notranjske regije. Srečanje je organiziralo DRUŠTVO INVALIDOV ILIRSKA BISTRICA. Udeležilo se ga je več kot 300 članov iz Logatca, Cerknice, Vrhnike in II. Bistrice. Za prisrčen in topel sprejem gostov so poskrbele 4 članice društva, ki so obenem tudi članice Folklorne skupine Gradina. Oblečene v narodne noše, so prihajajoče obdarile z lepimi, ročno poslikanimi stekleničkami prave brkinske slivovke. ( Stekleničke sta poslikala člana bistriškega Društva invalidov.) Vendar dobrodošlica ni ostala samo pri tem: ob kavici, soku in okusnih keksih, so udeleženci lažje pričakali prihod vseh udeležencev srečanja. Sledil je bogat kulturni program, v katerem so zapeli MePZ DU IL. Bistrica, ŽePZ Dl Logatec, MePZ Dl Vrhnika, nekaj svojih pesniških razmišljanj pa je predstavila predsednica MDI Cerknica, OLGA OTONIČAR. Z odlomkom iz komedije » Kri nej vuoda », so člani igralske skupine iz Harij razvedrili prisotne, skupni nastop pevskih zborov pa je ustvaril pravo vzdušje in pritegnil poslušalce, da so se jim pri petju pridružili. V pozdravnih nagovorih so udeležence in goste srečanja pozdravili Predsednik Dl ILIRSKA BISTRICA, X v •; ■r ANTON GOMBAČ, osrednji gost in predsednik ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE, MIRAN KRAJNC ter vodja KOORDINACIJE INVALIDOV NOTRANJSKE REGIJE. Program je povezovala JOŽICA ŽIBERT, podpredsednica Dl II. Bistrica, dolgoletna duša in gonilna sila društva, ki je prevzela levji delež organizacije. Brez njene požrtvovalnosti in predanosti, srečanje ne bi potekalo tako kot je. Po zaključku programa in kosilu seje približno 200 udeležencev srečanja odločilo za organiziran ogled Škocjanskih jam, muzejev ter pohoda po učni poti Škocjan. Čeprav se v življenju invalidi soočajo z mnogimi težavami, ki so zdravim ljudem tuje, so se nekateri, ob igranju muzikantov Andreja in Mitje veselo zavrteli. Naj zaključim z odlomkom iz pesmi Ivana Minattija, NEKOGA MORAŠ IMETI RAD. Za rdečo nit srečanja jo je izbrala in recitirala Jožica Žibert. S svojo vsebino se dotakne vseh človeških src, vendar je mogoče ravno invalidom nekoliko bližja, saj v njej lahko najdejo uteho in tolažbo v stiskah in težkih trenutkih: »... nekoga moraš imeti rad, pa čeprav travo, reko, drevo ali kamen- ker drevesa in trave vedo za samoto- kajti koraki vselej odidejo dalje, pa čeprav se za hip ustavijo-ker reka ve za žalost, če se le nagne nad svojo globino-ker kamen pozna bolečino-koliko težkih nog je že šlo čez njegovo nemo srce,...» Anica Kocjančič DUŠAN SAJE - SLOVENSKI REPREZENTANT Zveza invalidov Slovenije je s pomočjo trenerke Silve Razlag na pripravah določila slovensko reprezentanco slepih in slabovidnih, kije zastopala Slovenijo na sedmem evropskem prvenstvu v avtomatskem kegljanju. Letošnje evropsko prvenstvo se je odvijalo v romunskem mestu Turgu Mures od 17. do 23. maja. udeležile so se ga reprezentance iz Nemčije, Češke, Slovaške, Romunije, Poljske, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Reprezentanco Slovenije so zastopali: Marija Fras - medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje Matej Žnuderl - MDSS Celje Matjan Žalar - MDSS Ptuj Mitja Žalar-MDSS Ptuj DUŠAN SAJE - iz Ilirske Bistrice, MDSS Koper Janez Kerine - MDSS Novo mesto Evropski prvak v kategoriji slabovidnih pri ženskah je postala, že drugič zapored, Celjanka Marija Fras. V moški konkurenci slabovidnih je Bistričan Dušan Saje dosegel 17. mesto s 611 podrtimi keglji.V kategoriji popolnoma slepih je Celjan Matej Žnuderl dosegel 16. mesto. Dobro sta se izkazala brata Žalar s Ptuja, ki sta se uvrstila na 7. in 8. mesto. Uvrstitev Bistričana Dušana Sajeta v reprezentanco Slovenije je plačilo za trud, ki gaje 10 let vlagal v redne treninge in razna tekmovanja doma in v tujini. Na treninge mora s svojimi kolegi v Pivko, Postojno ali na Obalo, kjer skrbijo za razvoj tega popularnega športa. V Ilirski Bistrici smo namreč zapravili dve dvorani s kegljišči. Dimitrij Grlj EKSKURZIJA NA PIVŠKO IN V BRKINE 5. junija sta priredila Društvo Exlibris Sloveniae in knjižni klub Svet knjige ekskurzijo z odličnim strokovnim vodstvom in zanimivim programom. V Zgornji Pivki so udeleženci pogledali na žalost prazno Palško jezero, o katerem je govoril Rajko Pavlovec. Nato je umetnosnti zgodovinar Ferdo Šerbelj podrobno razložil cerkev in njeno opremo na cerkev v Slivju, ki je najbolj enotno opremljena cerkev s slikami in kipi Toneta Kralja. Tudi tam je imel zanimivo razlago gospod župnik. Pri Slivju so videli tudi eno od odolin, ki so značilne na prehodu iz flišnih v apnenčeve kamnine na južnem robu Brkinov. Avtobus se je potem zagrizel v brkinske klance in se dvignil do naj višje točke pri Srtvižah, od tam pa Udeleženci ekskurzije pri sedlarskem muzeju v Dolnji Bitnji. Fotogr. Ervin Kralj. Knežaku, tamkajšnji gospod župnik pa je dodal vrsto zanimivih podatkov o kraju. V Dolnji Bitnji je bilo veliko zanimanje za sedlarski muzej Janka Vičiča. V Ilirski Bistrici je Vojko Čeligoj orisal spomenike na Hribu svobode in povedal veliko zgodovinskih podatkov o kraju. V nadaljevanju poti ao udeleženci prečkali vzhodni del Brkinov, mimo Harij in Podgrada. Okrepčali so se pri Finidi v Obrovu. Nato so obiskali navzdol v Vremsko dolino. V Vremah je zopwet F. Šerbelj prevzel razlago o cerkvi. Ekskurzija je bila zelo zanimiva tako iz zgodovinskega, umetnostno zgodovinskega in naravoslovnega stališča. Vodila je po krajih, kijih mnogi niso poznali. Podobne ekskurzije že več let prirejata omenjeno društvo in Svet knjige. Slovijo kot zelo poučne in strokovno podprte, zato je avtobus vselej napolnj en. Rajko Pavlovec ZRCALO OBČINE O prihodnosti in obstoju Slovencev v novi evropski skupnosti je bilo zapisanih že veliko besed. Iz vseh razmišljanj lahko zaključimo , da bo naša usoda najbolj odvisna od nas samih. Eno od pomembnejših značilnosti vsakega naroda, zaradi različnih vzrokov velja to še posebej za Slovence, je materni jezik. Vendar lepi in pravilni govorjena in pisana beseda nista vrlina in prednost naših občanov . Da predstavlja posebne vrste pritisk na nas poleg domačega narečja (ob vsem spoštovanju pri domači rabi) tudi ljubljanska govorica, je že dolgo jasno, saj poskušajo predvsem novopečeni meščani tudi z jezikom »kolonizirati« ostalo Slovenijo. Celo marsikdo od občinskega vodstva, od katerega bi že zaradi raznovrstne narave njihovega dela pričakovali večjo okretnost pri uporabi knjižnega jezika , se s tem ne more bogve kako hvaliti. Razmišljanj in problemov o jeziku je torej veliko. Tudi tiskana beseda v časopisu Snežnik sodi v to področje, zato se bom osredotočil tokrat nanjo. Ob odnosu do materinščine v našem mesečniku, ne morem mimo za nas zelo pomembnega dejstva: časopis Snežnik je namreč ogledalo naše občine. Veliko občanov ga nestrpno pričakuje vsak konec meseca. Tudi NUK prejme šestnajst izvodov vsake številke in verjemite, da ne ostanejo v predalu, ampak jih bere marsikdo z izostrenim čutom za lepo in pravilno pisanje. Semkaj prištejte še naročnike , naše rojake po svetu, pa boste razumeli, da »primera Snežnik« ne gre jemati z levo roko. Ko primerjam Snežnik s postojnskim Prestopom, ugotavljam daje v našem glasilu veliko več polemik, malodane sredozemsko živahnih, a marsikdaj pomanjkljive politične kulture in kulture dialoga. Teh se moramo v celi državi šele učiti in ju ne bomo obvladali čez noč. Velika pomanjkljivost našega časopisa pa je vsekakor pravopisje, in tu si Prestop, ki ga vsa gospodinjstva v občini Postojna prejemajo brezplačno, zasluži veliko višjo oceno. Ker občina sofinancira naš časopis bi pričakovali, da bodo svetniki lastniku postavili določene pogoje: ne mislim, da bi morali zahtevati izločitev tekstov, kot j e npr. zakon o varnosti v cestnem prometu ali morebiti članke o domačih živalih, kijih bralci dobijo v vsaki knjigami in ne sodijo v lokalni časopis. Tudi ne gre za zmanjševanje svobode pisanja, saj so v pravni državi, kot naj bi bila Slovenija(?!), na voljo različni načini za reševanje sporno obravnavanih problemov. Tudi prva in zadnja stran, napolnjeni izključno z reklamami, nista ravno odlika... Nujna pa bi bila izpolnitev zahteve po objavljanju člankov napisanih v korektnem jeziku. Ker tega od posameznih piscev ne moremo zahtevati, je potrebna pomoč - lektoriranje. Na večkratno opominjanje in zahteve po boljšem jeziku, seje občinski svet do sedaj odzival z omalovaževanjem, kar je glede na malo število humanistično izobraženih svetnikov razumljivo, ni pa dopustno. Predlagam, da »občina« priskrbi za stroške lektoriranja nekaj dodatnih sredstev in neha razmišljati o podobnih zadevah kot nečem nepomembnem, ter prične izdvajati sredstva, ne samo za životarjenje časopisa, temveč za njegovo pošteno preživetje. Na uredniku pa je, da ob pomoči Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Zveze kulturnih društev Ilirska Bistrica organizira za zunanje sodelavce primerne delavnice. Dimitrij Bonano ILIRSKA BISTRICA V LUČI POPISA 2002 Zadnji popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj je v Sloveniji potekal v prvi polovici aprila 2002. To pomeni, da se predstavljeni podatki nanašajo na stanje 31. marca 2002 in so torej stari že dobri dve leti. Na državni ravni je popis organiziral Statistični urad Republike Slovenije. Pri zbiranju podatkov na lokalni ravni so aktivno sodelovale upravne enote (UE), ki so določile območne popisne komisije ter izbrale območne inštruktorje in popisovalce. Na območju UE Ilirska Bistrica-kar je isto drugi del kot območje občine Ilirska Bistrica -je pri izvedbi popisa sodelovalo 10 območnih inštruktorjev in 81 popisovalcev. Nič nenavadnega ni, da so končni popisni podatki objavljeni šele dve leti po zbiranju na terenu, saj je potrebno natančno obdelati nekaj milijonov popisnih obrazcev. Objave podatkov ne zamujajo, saj so bili tako ,pozni* roki predvideni že v popisnem zakonu. V nadaljevanju predstavljamo tabelo s konkretnimi številkami v kateri so prikazane samo stavbe s stanovanji za stalno ali občasno bivanje. Stavbe v katerih so samo stanovanja, skupinska stanovanja ali drugi naseljeni prostori, ki niso stanovanja, niso vključene. Tabela: http://www.stat.si/ popis2002/si/rezultati/ rezultati_red.asp?ter=NAS&sifra=038 Vir podatkov: Dolenc (2003): Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marec 2003, Statistične informacije. Katja Rutar 1. Prebivalstvo, gospodinjstva, družine, stavbe in stanovanja, naselja, Slovenija, Popis 2002 Naselje Prebivalstvo Gos oodinjstva Družine Stavbe s stanovanji1) Stanovania skupaj moški ženske skupaj povprečna velikost skupaj povprečno na stavbo s stanovanji.'1 ILIRSKA BISTRICA 14234 6981 7253 5045 2,8 3936 4033 5725 1,4 Bač 462 220 242 160 2,9 130 156 186 1,2 Brce 35 Z Z 13 2,7 10 11 13 1,2 Čelje 64 32 32 25 2,6 18 35 37 1,1 Dobro Polje 71 37 34 25 2,8 18 23 27 1,2 Dolenje pri Jelšanah 203 106 97 68 3,0 61 64 76 1,2 Dolnja Bitnja 74 39 35 27 2,7 20 27 30 1,1 Dolnji Zemon 457 221 236 148 3,1 132 135 157 1,2 Fabci 11 8 3 3 3,7 Z Z Z Z Gabrk 33 12 21 12 2,8 9 13 14 1,1 Gornja Bitnja 42 25 17 12 3,5 12 12 14 1,2 Gornji Zemon 114 61 53 41 2,8 30 46 49 1,1 Harije 288 148 140 90 3,2 82 91 102 1,1 Hrušica 258 126 132 87 3,0 71 88 98 1,1 Huje 111 57 54 42 2,6 30 42 49 1,2 Ilirska Bistrica 4869 2316 2553 1761 2,6 1314 786 1874 2,4 Jablanica 149 64 85 57 2,6 40 47 58 1,2 Janeževo Brdo 23 9 14 11 2,1 5 15 18 1,2 Jasen 259 125 134 89 2,9 75 83 100 1,2 Jelšane 293 141 152 105 2,8 88 95 115 1,2 Kilovče 55 31 24 21 2,6 15 21 24 1,1 Knežak 477 239 238 183 2,6 130 216 240 1.1 Koritnice 152 80 72 54 2,8 45 55 65 1,2 Koseze 371 179 192 131 2,8 104 113 151 1,3 Kuteževo 243 128 115 85 2,9 66 85 96 1,1 Mala Bukovica 161 89 72 59 2,7 43 48 57 1,2 Male Loče 39 23 16 14 2,8 13 15 17 1,1 Mereče 62 37 25 20 3,1 16 24 25 1,0 Nova vas pri Jelšanah 15 9 6 8 1,9 3 8 9 1,1 Novokračine 225 115 110 75 3,0 71 78 87 1,1 Ostrožno Brdo 104 46 58 43 2,4 29 45 51 1,1 Pavlica 17 8 9 7 2,4 5 5 8 1,6 Podbeže 110 57 53 40 2,8 30 38 43 1,1 Podgrad 607 308 299 207 2,9 173 150 259 1,7 Podgraje 270 133 137 93 2,9 79 85 101 1,2 Podstenje 71 30 41 25 2,8 18 21 25 1,2 Podstenjšek 4 Z Z 3 1,3 Z Z Z Z Podtabor 33 18 15 11 3,0 9 10 11 1,1 Pregarje 216 103 113 86 2,5 63 103 114 1,1 Prelože 72 34 38 25 2,9 19 23 29 1,3 Prem 184 91 93 65 2,8 50 56 66 1,2 Račiče 160 75 85 51 3,1 45 72 79 1,1 Ratečevo Brdo 33 21 12 11 3,0 8 10 11 1,1 Rečica 94 41 53 34 2,8 27 26 33 1,3 Rjavče 31 17 14 11 2,8 8 24 25 1,0 Sabonje 79 36 43 29 2,7 23 40 43 1,1 Smrje 122 61 61 37 3,3 36 42 47 1,1 Snežnik 8 5 3 5 1,6 Z 13 14 1,1 Soze 39 20 19 15 2,6 11 10 15 1,5 Starod 49 26 23 22 2,2 11 41 43 1,1 Studena Gora 33 15 18 11 3,0 9 11 14 1,3 Sušak 75 34 41 28 2,7 18 28 31 1,1 Šembije 209 103 106 74 2,8 60 84 92 1,1 Tominje 129 67 62 42 3,1 34 44 54 1,2 Topole 344 167 177 124 2,8 97 111 136 1,2 Trpčane 122 62 60 41 3,0 35 45 52 1,2 Velika Bukovica 184 86 98 61 3,0 50 51 60 1,2 Veliko Brdo 98 51 47 40 2,5 31 57 64 1,1 Vrbica 145 76 69 49 3,0 40 39 49 1,3 Vrbovo 315 154 161 105 3,0 82 90 106 1,2 Zabiče 314 154 160 108 2,9 84 101 119 1,2 Zajelšje 52 26 26 19 2,7 17 20 24 1,2 Zarečica 124 71 53 40 3,1 32 37 44 1,2 Zarečje 171 92 79 57 3,0 47 60 66 1,1 Vir: Statistični urad Republike Slovenije. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. AKTIVNA SLOVENIJA TUDI NA PRIMORSKEM Aktivna Slovenija ob rojstnem dnevu naše države ponuja svežo vizijo Slovenije kot ustvarjalne družbe znanja in blaginje, centra odličnosti v Evropski uniji. Najmlajša politična stranka v državi danes ustanavlja prve občinske odbore na Primorskem. V stranki Aktivna Slovenija se zavedajo, daje stranka lahko uspešna le, če ima dober program in ljudi, ki bodo ta program znali in zmogli uresničevati. Zato je nujno potrebna ustrezna organizacija stranke širom po državi. V ta namen Aktivna Slovenija danes ustanavlja prve primorske občinske odbore in sicer v Ilirski Bistrici, Sežani, Divači in Tolminu. Igor Štemberger, poslanec Državnega zbora in predsednik Občinskega odbora Aktivne Slovenije Ilirska Bistrica: “ V Aktivni Sloveniji vse napore vlagamo v priprave na jesenske volitve. Da bomo na teh volitvah lahko uspešni, moramo ustrezno organizirati mrežo stranke po celotni državi. Temu so namenjene današnje ustanovitve v prvih primorskih občinah, katerim bodo v naslednjih dneh sledile še ostale. “ ZDRAVO ŽIVLJENJE V nedeljo 16.5.2004 so se Teodor Brožič, Danilo Brožič in Joško Škrab zbrali ter se podali na 35 km dolgo pot na Slavnik. Pot jih je vodila iz Jasena prek Podgrada-Poljan-Galca-Slavnika pa še tja do Podgorja. Hodili so dolgih osem ur in so lahko zgled večini izmed nas. DRŽAVNO PRVENSTVO CIVILNIH INVALIDOV VOJN Društvo civilnih invalidov vojn iz Novega mesta je organiziralo letošnjega prvenstvo invalidov v kegljanju na avtomatskem kegljišču. V petek, 23. aprila 2004 so se v Novem mestu zbrali civilni invalidi vojn iz Nove Gorice, Ljubljane, Kranja, Maribora in Celja in se pomerili v kegljanju na avtomatskem kegljišču. V odlični organizaciji domačega društva so po končanem tekmovanju podelili vsem tekmovalcem spominska priznanja, najboljšim pa tudi medalje. Zlato medaljo je prejel Marko Brežan iz Ljubljane, srebrno kolajno je prejel Šuštar, bronasto medaljo pa je osvojil najboljši primorski kegljač Franc Perovič. Na fotografiji z leve proti desni: Jože Zupanc, predsednik društva civilnih invalidov iz Novega mesta, Franc Perovič, dobitnik bronaste medalje, Marko Brežan z zlato medaljo in Marjan Šuštar s srebrno medaljo. IZ POSLANSKIH KLOPI... ILIRSKA BISTRICA - SREDIŠČE REGIONALNEGA POMENA Strategija prostorskega razvoja Slovenije je temeljni državni dokument o usmerjanju razvoja v prostoru, ki podaja okvir za prostorski razvoj na celotnem ozemlju države in postavlja usmeritve za razvoj v evropskem prostoru. Kot tak določa zasnovo urejanja prostora, njegovo rabo in varstvo. Strategija prostorskega razvoja Slovenije izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja. V skladu z načelom vzdržanega prostorskega razvoja, ki je temeljno pomena. Na vplivnih območjih velikih sosednjih mest, kamor spada tudi naša občina, kot vplivno območje Reke in Trsta, se bo spodbujal pospešen prostorski razvoj na slovenskem ozemlju, da se zagotovi enakovrednost slovenskih območij v primerjavi s sosednjimi območji z načrtovanjem učinkovitih mestnih mrež, gospodarskih con, turističnih središč in drugih dejavnosti. V poglavju, ki govori o razvoju prometne infrastrukture je področje nacionalnega pomena in omrežje regionalnih železniških povezav. Za navezavo na evropsko železniško infrastrukturno omrežje se rekonstruirajo in dogradijo daljinske železniške povezave mednarodnega pomena, ki bodo omogočale hitrosti do 160 km/h. V to mrežo je uvrščen tudi železniški odsek Pivka-Ilirska Bistrica-Reka. Ilirska Bistrica je predvidena tudi kot mesto, kjer se bo razvijal prometni terminal regionalnega pomena. Tovrstne prometne terminale se bo razvijalo v neposredni povezavi z Tabela 1: Regionalna območja s središči (Vin SURS, Popis 2002) ________________________________ Središča regionalnega območja ___________! Regionalno območje ni? pe ve* ww« ič» i red P« oed očim Gravitacijsko območje število prebivale ev v središču Število gospodi njstev Število stanova nj Število , stanova j njskih » zgradb ■ Število prebivale ev v regiji Število gospodinj štev Število stanova ni število stanova njskih zgradb 1 1 Ljubljane 257338 102123 109765 32378 j 404389 147621 164064 72650 2 2 Maribora 92284 38265 41423 11738 i 227404 82805 91722 49851 3 3 Celja 37547 14831 15690 4848! 161198 56297 62889 39623 A Murske Sobote 12393 4728 5069 1800 120875 39330 45871 37253 12 s Ptuja 18134 6747 7259 3682 ! 83339 27849 33907 26951 Somestja Oomžale-Kamnik 23779 8524 9138 3207 | 80357 26218 28202 17817 10 7 Novega mesta 22368 7975 8293 3685 | 79546 26010 33347 25215 Somestja Koper-lzola-Plran 23285 9044 9761 3576 ! 78846 29034 34467 17532 , Kranja 35237 13283 13538 4702 J 74862 25635 27187 15227 Somestja Slovenj Gradec-Ravne- Dravograd 24211 8610 8907 3722 ! 73296 25048 26450 14913 Somestja Brežice-Krško-Sevnica 18111 6428 7118 3409 i 68565 22832 28397 21984 11 Somestja Jesen ice-Radovfjica 19167 7205 7375 1907 1 65223 23637 27693 15024 S Somestja Trbovije-Zaoorie-Hrastnik 28871 11463 12027 3106 1 64558 23280 25995 12728 s 14 Velenja 26468 9477 9355 2244 j 60889 20577 21932 11569 14 15 Nove Gorice 13203 5117 5353 996 j 58393 20565 22891 14262 1« 1« Škofje Loke 12289 4294 4507 1528 ! 40649 12821 14261 8902 25 17 Somestja Rogaška Slatina-šmarle ort Jelšah 4712 1673 1874 980 j 31487 10099 12270 9876 17 11 Kočevja 8868 3269 3407 1280 J 30515 10565 12247 7933 22 tl Črnomlja 5799 1987 2149 1176! 26413 8543 10141 7744 20 20 Ajdovščine 6373 2111 2280 1125 ! 23280 7350 8398 6429 24 21 Sežane 4801 1805 1977 634 | 23224 8280 9883 7111 ie 22 Postojne 8513 3016 3334 944 I 20507 7158 8091 4548 2« 23 Tolmina 3690 1391 1503 575 ! 19808 7224 9272 6969 21 24 Idrije 5847 2320 2583 991 17030 5785 6827 4116 ie 25 Somestja Tržič-Bistrica pri Tržiču 7107 2667 2778 673 I 15151 5239 5643 2769 23 20 Ilirske Bistrice 4869 1761 1874 786 I 14234 5045 5725 4033 Slovenija 725264 280114 298337 95692 1964036 684847 777772 463029 Deleži v središčih 36,93 40,90 38,36 20,67 načelo prostorske strategije uveljavlja smotrno rabo prostora ter varnost življenja in dobrin. Prizadeva si za ohranitev prepoznavnosti prostora in krepitev identitete Slovenije ter njenih lokalnih oziroma regionalnih identitet, kar v razmerah evropske konkurence ponuja primerjalne prednosti. V omenjeni strategiji naše mesto zavzema pomemben položaj. Med petnajstimi mesti, ki naj bi se prednostno razvijala kot središča regionalnega pomena je zajeta tudi Ilirska Bistrica (kljub temu, da ne izpolnjujemo vseh pogojev za takšen status, kot na primer število prebivalstva), čeprav je bila v prvotnem planu opredeljena le kot medobčinsko središče, kamor so za primerjavo uvrščena tudi večja mesta od Ilirske Bistrice. Poleg že omenjenih 15 središč regionalnega pomena in 20 medobčinskih središč, strategija opredeljuje še 15 središč nacionalnega Ilirske Bistrice zajeto v daljinsko cestno povezavo naj višjega mednarodnega pomena. Gre za avtocesto, ki prihaja iz Reke in gre preko Ilirske Bistrice do Postojne oziroma Divače. Z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo postaja omrežje daljinskih povezav mednarodnega cestnega prometa del vse-evropskega cestnega omrežja. Osnovno železniško omrežje tvori omrežje železniških povezav mednarodnega pomena, omrežje daljinskih železniških povezav gospodarskimi conami, katere se načrtuje kot njihov sestavni del ali pa kot samostojne prostorske enote v njihovi bližini. V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, ki jo te dni sprejemamo poslanci v Državnem zboru Republike Slovenije je torej Ilirska Bistrica našla svoje mesto, ki ji kot mestu na slovensko-hrvaški meji, ki je obenem tudi zunanja meja Evropske unije tudi pripada. Igor Štemberger POSLANSKA PISARNA Poslanska pisarna na sedežu občine Ilirska Bistrica je odprta vsak 1. ponedeljek v mesecu Igor Štemberger (Aktivna Slovenija) in vsak 3. ponedeljek v mesecu Vojko Čeligoj (DeSUS), med 15. in 17. uro. V kolikor je poslanec zadržanje poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek. Oba poslanca imata poslansko pisarno tudi v Postojni v prostorih Krajevne skupnosti Postojna na Jamski cesti, vsak 1. ponedeljek v mesecu, med 17. in 19. uro, poslanec dr. Aleksander Merlo (LDS) pa isti dan v nadaljevanju. X______________________________________________) POSLANSKA VPRAŠANJA TEGA MESECA Pisno poslansko vprašanje v zvezi s tovornim prometom na magistralni cesti Postojna - Jelšane. Ministrstvu za promet, ministru g. dr. Marku Pavlih Prvega maja, ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, smo bili priča odprtju schentgenske mejne kontrolne točke v Jelšanah. Mejni prehod, ki sta ga uradno otvorilapredsednika obeh sosednjih držav, g. Drnovšek in g. Mesič ob prisotnosti veleposlanikov držav EU, ki so sofinancirale njegovo izgradnjo, pa nima in kot kaže še lep čas ne bo imel ustrezne cestne povezave. Ker je cesta Postojna - Ilirska Bistrica na določenih odsekih v zelo slabem stanju, ob tej magistrali pa so tudi naselja, naj bi se po neuradnih informacijah tovorni promet preusmeril na cesto Postojna - Kozina - Podgrad - Ilirska Bistrica. Tako naj bi tovornjaki namesto 30 km, kolikor je dolga relacija med Ilirsko Bistrico in Postojno, za isto pot prevozili kar 60 km. Znano je, da prav tovornjaki najbolj uničujejo cestišče, poleg tega pa tudi nadomestna relacija zlasti odsek Podgrad -Ilirska Bistrica ni v nič boljšem stanju kot je magistrala od Postojne do Ilirske Bistrice. Poleg tega tudi odsek Kozina - Podgrad poteka skozi številna naselja, kar bi pomenilo povečanje nevarnosti v cestnem prometu na tem območju. Zanima me, ali res nameravate tovorni prometna tem območju preusmeriti in katere ukrepe nameravate uporabiti, da boste cesto Postojna - Ilirska Bistrica v čim krajšem času usposobili za tovorni promet? Kakšen je časovni program za rekonstrukcijo najbolj kritičnih odsekov in kdaj bodo Jelšane končno dobile avtocestno povezavo (ne le na Hrvaško avtocestno omrežje - to bo predvidoma leta 2005) s slovenskim avtocestnim križem? Za odgovor se Vam zahvaljujem. MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE -STALNA MEŠANA KOMISIJA PO SOPS Delovni urnik na maloobmejnem prehodu Novokračine - Lipa S1. majem 2004je Slovenija vstopila v EU in na meji z Republiko Hrvaško je začel veljati strožji režim. Istočasno smo na južni meji odprli nekaj mejnih prehodov namenjenih maloobmejnemu prometu. Med njimi je tudi maloobmejni prehod Novokračine - Lipa. Ta prehod se nahaja v bližini mejne kontrolne točke Jelšane in je namenjen prav razbremenitvijelšanskega mednarodnega mejnega prehoda, kije zlasti v poletnih mesecih v času turistične sezone, izjemno obremenjen. Vendar je maloobmejni prehod Novokračine - Lipa odprt le do 22 ure, ob nedeljah pa celo samo do 20 ure. Prav nedelje in prazniki so v poletnih mesecih dan, ki ga številni domačini preživijo na počitku ob hrvaškem morju in se zvečer vračajo domov, vsekakor po 20 uri. Da bi se ob vrnitvi domov izognili gneči v Jelšanah bi se lahko posluževali maloobmejnega prehoda Novokračine. Žal pa po trenutno veljavnem urniku tega ne bo mogoče. Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško je namenjen reševanju in lajšanju težav in nevšečnosti, ki jih je domačinom povzročila meja, katere prej ni bilo. Prav v tem duhu predlagam vaši Komisiji, da preuči možnost spremembe urnika na maloobmejnem prehodu Novokračine - Lipa, tako, da bi bil vsaj v času prihajajoče turistične sezone ob nedeljah in praznikih prehod odprt dalj časa oziroma, vsaj do 23. ure. Opravičujem se, ker sem vas s tem problemom seznanil šele sedaj, ko se je turistična sezona praktično že začela. Vendar sem ta problem že izpostavil v obliki pisnega poslanskega vprašanja notranjemu ministru dr. Radu Bohincu (ki je zadolžen za organizacijo dela na mejnih prehodih) dne 18.05.2004, v upanju, da se bo aganžiral pri iskanju skupnih rešitev. Sodeč po odgovoru ministra Bohinca, ki sem ga napisanega v natanko treh stavkih prejel danes, 22.06.2004, pa je očitno, da ga tovrstna problematika obmejnega prebivalstva niti najmanj ne zanima. Pisno poslansko vprašanje Ministrstvu za kulturo, ministrici ga. Andreji Rihter, v zvezi Domom na Vidmu v Ilirski Bistrici Z osamosvojitvijo Slovenije in odhodom nekdanje jugoslovanske armade se je pred dobrim desetletjem sprostila vrsta objektov, ki sp bili prej v lasti JLA. Med temi je tudi nekdanji Dom JLA v Ilirski Bistrici, današnji Dom na Vidmu. Ta objekt, ki je trenutno v lasti Ministrstva za kulturo, je v katastrofalnem stanju. Objekt je že skoraj 15 let popolnoma nevzdrževan. Občina Ilirska Bistrica ga sicer uporablja v kulturne namene, vanj pa ne vlaga, ker ni lastnik objekta. Zakaj Ministrstvo za kulturo, kot lastnik omenjenega objekta, ne poskrbi vsaj za najnujnejša vzdrževalna dela, tako na samem objektu kot v njegovi neposredni okolici, saj Dom na Vidmu kaže vse prej kot kulturno podobo? Kakšne načrte ima Ministrstvo za kulturo z Domom na Vidmu v Ilirski Bistrici, ali ga končno namerava predati v last Občini Ilirska Bistrica in kdaj ta prenos lastništva lahko pričakujemo? Za odgovor se Vam zahvaljujem. SLOVO OSMOŠOLCEV NA OŠ TONETA TOMŠIČA KNEŽAK V četrtek, 10. junija, smo učenci 8. razreda iz OŠ Toneta Tomšiča Knežak in OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad, odšli na zaključno ekskurzijo v Gardaland. Že zjutraj, ko smo se zbrali pred šolo, smo bili dobre volje. Z razrednikom Miletom Uljanom smo se vkrcali v avtobus in se odpeljali dogodivščinam naproti. V Podgradu so se nam pridružili še Podgrajski osmošolci, z učiteljico Marijo. Kmalu smo postali prijatelji in pot do Gardalanda je hitro minila. Tu smo se razdelili v skupine in radovedni vstopili v svet igral in čudes. Za nekatere naprave je bilo potrebno kar precej poguma. Čeprav so bile vrste dolge, smo potrpežljivo čakali, da smo se lahko peljali z vlakom smrti, Colorado boatom, Blue tornadom.. .Tisti najbolj pogumni so se predali prostemu padu. Ker je bil dan sončen in vroč, smo se hladili s hladno vodo iz vodometov. Dan je kar hitro minil in ob 18.00 smo bili vsi zbrani na dogo voljenem mestu. Utrujeni, a zadovoljni in polni novih vtisov, smo se odpeljali proti domu. Prepričana sem, da nam bo ta izlet ostal še dolgo v spominu. V petek, 11. junija pa smo se z valeto poslovili od šole. Pripravili smo zelo pester program. Začel se je s pesmijo Živo, živo, ki jo je zapel šolski mladinski pevski zbor pod vodstvom Irene Rep. Nato so nam učitelji in mentorji podelili priznanja in pohvale, ki smo jih pridobili. Osmošolci smo učencem 7. razreda predali ključ šole, ki pa so si ga morali prislužiti z odgovarjanjem na zelo zahtevna vprašanja. Sledil je program 7. razreda. Najprej smo se osmošolci morali potruditi za denar, ki so ga sedmošolci zbrali za ključ. Nato so nas obdarili s skromnimi darili. Vsakemu so tudi napisali pesmico. Sledila je obdaritev 7. razreda s strani osmošolcev, ki so se tudi potrudili s pesmicami za učence 7. razreda. Skromna darila smo podelili tudi učiteljem, ki so nas učili v teh osmih letih in ostalim delavcem šole. Ob koncu prireditve je bila še pogostitev za vse prisotne. Učenci 8. razreda se prisrčno zahvaljujemo sponzorjem, ki so nam pomagali uresničiti naše želje in so nam finančno priskočili v pomoč pri ekskurziji v Gardaland in izvedbi valete. To so: Krajevna skupnost Knežak, Občina Ilirska Bistrica, Estref Bajramoski, Fontana d.o.o., Trgovina Romana Žužek s.p. Knežak in Grafični atelje Alma Zejnulovič s.p. Ilirska Bistrica. Eneja Porta, 8. razred OŠ Toneta Tomšiča Knežak Novosti iz naše knjižnice____ KNJIŽNE NOVOSTI 1. AMBROŽIČ, Melita (ur.), SEŠEK, Irena (ur.). Vizija razvoja knjižničarstva v Sloveniji : [zbornik referatov] = The vison of the future development of librarianship in Slovenia: [proceedings]. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2003 2. BSTAN-’DZIN-RGYA-MTSHO. Pot do sreče, (Zbirka Žepna knjiga). Tržič: Učila International, 2004 3. HOVELMANN, Kai. 1000 nerazložljivih pojavov. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004 4. MOELLER, Michael Lukas. Resnica se začenja v dvoje : pogovori v dvoje, (Družinska knjižnica, 34). Ponatis. Celje: Mohorjeva družba, 2004 5. Psihoterapija: namen, proces in praksa. Pesem molitve : molitev, odpuščanje, ozdravljenje : dodatek k tečaju čudežev. Notranje Gorice: Quatro, 2004 6. TAPSCOTT, Betty, DEGRANDIS, Robert. Kako ozdraviti samopodobo. Ljubljana: Prophetes globalizacija, 2004 7. VAN PRAAGH, James. Pogovori z nebesi, (Zbirka Žepna knjiga). Tržič: Učila International, 2004 8. VAN PRAAGH, James. Pot do nebes, (Zbirka Žepna knjiga). Tržič: Učila International, 2004 9. BROWN, Alan, LANGLEV, Andrevv. Kaj verjamem. Radovljica: Didakta, 2003. 10. KUMER, Zmaga. Marija v Svetem pismu in slovenski ljudski pesmi. Ljubljana: Družina, 2004 11. LESER, Norbert. Božja vrata in okna : prenovljen pogled na dokaze za Božje bivanje : spoznanja in izpovedi. Celje: Mohorjeva družba, 2004 12. SCHLIER, Heinrich. Zdaj pa ostaja to troje: oris krščanskega življenja. Celje: Mohorjeva družba, 2004 13. TEMPLETON, John. Agape Ljubezen : v izročilu osmih svetovnih religij. Celje: Mohorjeva družba, 2004 14. FALLACI, Oriana. Bes in ponos, (Zbirka Žepna knjiga, 7/1). Tržič: Učila International, 2004 15. IGLIČAR, Albin. Sociologija prava, (Zbirka Pravna obzorja, 23). Ljubljana: Cankaijeva založba, 2004 16. KUKEC, Bojan. Veliki družinski pravni priročnik. 1. razširjena in dopolnjena izd. Ljubljana: Prešernova družba, 2004 17. BLANCHARD, Kenneth H., LACINAK, Thad, TOMPKINS, Chuk, BALLARD, Jim. Pljusk pohval! : moč pozitivnih odnosov. Ljubljana: Tuma, 2004 18. RUTAR, Borut. Iz primorske epopeje : Mirko Brovč in narodna vstaja organizacije TIGR v letih 1938-1941. Celovec: Mohorjeva, društvo TIGR Primorske, [cop. 2004) 19. RUPEL, Dimitrij (ur.). Vzpon med evropske zvezde : slovenska pot v Evropsko unijo. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve, 2004 20. WOOLFSON, Richard C.. Bratci in sestrice : da bodo vaši otroci prijatelji. Radovljica: Didakta, 2003 21. ŽIDAN, Alojzija. Za kakovostnejša družboslovna znanja : didaktični in znanstveni prispevki, (Knjižna zbirka Profesija). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2004 22. BRUS, Robert. Drevesne vrste na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004 23. AGATSTON, Arthur. Dieta South beach : za zdravo srce in vitko telo. Ljubljana: Tuma, 2004 24. BREWER, Sarah. Kako do več energije. Tržič: Učila International, 2004. 25. COSTAIN, Lyndel. Zdrava prehrana. Tržič: Učila International, 2004 26. GILBERT, Jane M.. Navajanje na kahlico : za lažji prehod od pleničk do školjke. Radovljica: Didakta, 2003 27. GODIN, Seth. Moč virusne ideje : kako pridete od ideje do tržne epidemije. Ljubljana: Orbis: Založba poslovnih uspešnic, 2004 28. GOLJAT, Andrej. Kruh = Bread. Ljubljana: Kmečki glas, 2004 29. HANSEN, Mark Victor, ALLEN, Robert G.. Milijonar v eni minuti. Ljubljana: Orbis, 200 30. HOFMANN, Inge. Vitki in zdravi v srednjih letih : uspešen program za hujšanje : kako hujšamo po štiridesetem, kako spodbudimo hormone vitkosti, idealen fitnes program po štiridesetem, (Zbirka Zdravo življenje). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004 31. JAGODIČ, Boris. Zdravilne zeli : najboljše blago za zdravo telo. Maribor: Slomškova založba, 2004 32. JORDAN, Joži. Dobrote iz buč. Ljubljana: Družina, 2004 33. TRACY, Brian. Pojej živo žabo!: 21 čudovitih načinov, kako prenehate odlašati in v manj časa opravite več. Ljubljana: Tuma, 2004 34. GIFFORD, Clive. Olimpijske igre : popolni vodnik po največjem športnem prazniku na svetu. 1. natis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2004 35. GRIFF. Stanko in opičje norčije. Ljubljana: Grlica, 2004 36. GRIFF. Stanko in ptičje vragolije. Ljubljana: Grlica, 2004 37. KLADNIK, Bogdan. Slovenija: gore = mountains = Berge. Ljubljana: Zaklad, cop. 2004 38. KONCUT, Helena. Hiša strahov. Ljubljana: Morfem, 2004 Z- —---------------------------------------------------N Ob obeležitvi 25 letnice delovanja WE in OŠ PODGORA v Kuteževem se | ZAHVALJUJEM | I donatorjem, ki so finančno podprli izdajo pravljic. To so Občina I Ilirska Bistrica, I Piama - pur d. d.,Banka koper d. d., Sib instalacije d.o.o., I Pekama Slava, Prevozi in domača obrt, Srečko Sanabor s.p.,Irbis d.o.o.,Trgovina Lipa, Godec Vladimir, Mizarstvo | Logar, Roman Logar s.p.,Visoka nizka gradnja, Rutar Alojz s.p., | Avtoprevozništvo PROSEN, Igor Prosen s.p.in vsem, ki so sodelovali v kulturnem programu. | Ob zaključku pouka v šolskem letu 2003/034 se v imenu otrok | | in delavcev WE in OŠ Podgora | | vsem posameznikom, društvom, organizacijam in sponzorjem | za izkazano pomoč. Še posebej se zahvaljujemo staršem naših otrok za njihovo pomoč pri izvajanju dejavnosti in sodelovanje | med šolskim letom. Ravnatelj: | Milan Dekleva, univ.diplpedagog X_____________-____________----------------------------V v xz KRIVIČNO ŽIVLJENJE Rodil se je mozolj Ubogi naš mozoljček masten in debel začel se je solzit pa ravno tam začel kričat je glasno kjer res se nebi smel da hoče dol, na rit Sveti se na nosu Kaj počnem na nosu grozi, da počil bo v samoti teh višin res je v depresiji zdaj, zdaj noht prekleti osamljen je zelo bo storil, da bom hin Želi si več življenja Le par kocin ga boža želi si potovat to res ni bog ve kaj tja, kjer je vsa družba družba starih dlak verjetno kar, na zadnjo pot to kisa mu značaj Tam je cela žlahta Naenkrat se razpoči tam pod nivojem hrbtne meje življenje je zaključil tam vedno nekaj miga razmaže se po nosu in tam je res topleje kaj bi se še mučil Nihče tam s pudrom ne zastruplja Samota res ubija modruje naš mozolj uči nas zgodba ta živčen je in raste zato želi si vsak se širi bolj in bolj tja kjer sta hlebčka dva Mozoljčka tam doli ga vabi, mokra vsa skoraj gola pleše mozoljni ča-ča-ča Matjaž Vrh (Be&anda d.O.O. ugostiteljstvo, trgovina i tu riža m RJBLJI R£STAURANT ..^SdlP-CLflcLci Lido - opatija Zen 8, 51410 Opatijo, Croatia, Reslovrant Tel: 00385(0)51/712-769, 712-772, Bura Tel: 00385(0)51/718-353 Fax: 00385(0)51/718-354, www.bevondo.hr, E-mail: restaurant-bevanda@ri.tel.hr, bevanda@bevanda.hr Vabimo naše drage sosede, da nas obiščete v naši restavraciji, katera se nahaja v centru Opatije, obkrožena z vseh strani z morjem, z dolgoletno tradicijo in z številnimi narodnimi in mednarodnimi priznanji. Restavracija “Bevanda ” Lido - Opatija, nudi vse, kar ponuja Jadransko morje, z izobiljem rib, škampov in vseh vrst školjk, kakor tudi vse ostale narodne in mednarodne jedi. Ko nas boste prvič obiskali, smo prepričani da nas boste obiskali ponovno! 25 LET OŠ PODGORA V sredo 16.junija sta Osnovna šola in VVE Podgora (Kuteževo) praznovala 25 let svojega obstoja. V ta namen so v Osnovni šoli Kuteževo priredili pester kulturni program, na katerem so sodelovali učenci in učitelji OŠ Podgora, slišali pa smo lahko tudi ljudske pevke iz Kočanije ter žensko pevsko skupino Prem. Poleg teh zanimivih točk pa je bila predstavljena tudi knjiga z naslovom SKRIVNOSTI VTKANE V KOČANIIO. Osnovni šoli in VVE želimo še mnogo uspešnih let. PRAZNIK OTROŠKEGA EKSLIBRISA Od leta 1974 objavljata Društvo Exlibris Slovenije in Osnovna šola Komenda Moste razpise za izdelavo ekslibrisov. Pri tej akciji sodelujejo šolarji do 15. leta starosti. Že prvo leto je bil odmev neveijeten, ekslibrisi so bili po kvaliteti in motiviki nad vsemi pričakovanji. Prvo razstavo z izborom najboljših so videli tudi udeleženci mednarodnega ekslibris kongresa, ki je bil tisto leto na Bledu. Sledile so akcije, izmenično v slovenskem, takratnem jugoslovanskem in mednarodnem obsegu, vselej z velikim uspehom. V novi Sloveniji so samo mednarodni razpisi in tak je bil tudi letos. Ekslibrise je poslalo 39 šol iz osmih držav in sicer iz Hrvaške (iz Reke), Italije, Kitajske, Madžarske, Srbije, Ukrajine, Združenih držav Amerike in Slovenije. Šolarji so izdelali 761 ekslibrisov, večinoma v linorezni, redkeje v dmgih grafičnih tehnikah. Žirija je izbrala nekaj nad 300 ekslibrisov za rastavo, od tega jih je 30 najboljših natisnjenih v raztavnem katalogu, ki ga je omogočila Založba Mladinska knjiga kot pokrovitelj raztave. Mladi zelo radi izdelujejo male grafike, še posebej ekslibrise, ki imajo praktičen namen. To je lastniški znak, ki ga nalepimo na notranjo stran sprednjih knjižnih platnic. Ker je na ekslibrisu poleg lepega motiva, ki knjigo celo polepša, tudi ime lastnika ekslibrisa, je s tem označeno lastništvo knjige. Imamo podatke, da mnogi mladi svoj ekslibris dejansko lepijo v svoje knjige, celo v šolske. Letošnje akcije seje udeležila tudi Osnovna šola Antona Žnidaršiča iz Ilirske Bistrice pod mentorstvom gospoda Franeta Dolgana. Med primorskimi šolami so sodelovale še OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine, OŠ Dutovlje, OŠ Idrija, OŠ Dragomirja Benčiča Brkina iz Hrpelj Kozine in OŠ Draga Bajca iz Vipave. Razstavo otroških ekslibrisov so odprli na Osnovni šoli v Komendi 14. maja. Podeljena so bila zlata priznanja tridesetim najboljšim, ostali so dobili navadna priznanja. Ob otvoritvi je bil prisrčen kulturni program. Poleg domačih učencev je prišlo na odpiranje razstave več slovenskih šol pa tudi šola iz Hrvaške, žal z zamudo tudi iz Srbije. Upamo, da se bodo nekatere šole odločile, se povezale z Osnovno šolo Komenda Moste in postavile to lepo in bogato razstavo otroških ekslibrisov tudi v svojih prostorih. Otroški ekslibris je v Sloveniji nekaj posebnega, česar drugod po svetu ne poznajo. Naši mediji o takšni lepi in svojevrstni kulturni prireditvi na žalost sploh ne poročajo. Kljub temu bodo organizatoiji vztrajali in podobne akcije gojili še naprej. Rajko Pavlovec Ekslibris Marka Novoselca iz Ilirske Bistrice VRTČEVI DNEVI - drugi del Ponoči je vrtec samotna pritlična hišica, tiha in mirna, kot so druge. Če pa se skozenj odpraviš dopoldne, začutiš utrip otroškega žuborenja in nestrpnega pričakovanja, kaj bo prinesel dan. Tudi otroci iz vrtca v Ilirski Bistrici vedo, da je vsak dan posebno darilo. Smo petletni Polžki, ki se veliko gibamo. Z našimi Sonjo, Mitjam in Branko pogosto ‘lezemo’ na vzpetine, hodimo na planinske izlete in se sladkamo ob sadnih piknikih. Skupina Polžki Smo otroci iz skupine Veverice. Vida, Nija in Tamara nam pripovedujejo zgodbe in prepevajo pesmi, ki sojih poznali že naši dedki in babice. Skupaj raziskujemo polpretekle običaje in zbiramo stare predmete, kijih razstavljamo v naši igralnici. Veselimo se obiskov v Domu starejših občanov, kjer so zelo veseli naših lutkovnih igric in pesmic. Šestletniki iz skupine Pikapolonice smo zelo živahni. Najbolj veseli smo takrat, ko si na rame oprtamo nahrbtnike, polne dobrot, in se odpravimo na planinski izlet. Sredi daljšega deževja smo z Lidijo in Ljubico obiskali Sušeč. Slapovi, ki so se zlivali iz vseh strani, so polnili zrak s tisočerimi vodnimi kapljicami in mogočnim bobnenjem. Vzgojiteljice iz OŠ Antona Žnideršiča, Enota Vrtec Skupina Veverice Najraje plezamo, skačemo na trampolinu in se dričamo po toboganu v vrtčevi telovadnici. Takoj, ko izza nevihtnih oblakov prikuka sonček, preizkusimo igrala na dvorišču. Otroci iz skupine Ježki smo med naj starejšimi v našem vrtcu. Potihoma se že poslavljamo od njega. Pri delu smo precej samostojni. Ob pomoči Sonje in Bojane smo za naše starše pripravili ustvarjalne delavnice in jim zaigrali igrico ‘Muca Copatarica’. Skupina Pikapolonice LETOVANJE NA DEBELEM RTIČU Priljubljeno mladinsko zdravilišče je tudi letos gostilo 89 otrok in 21 spremljevalcev zdaj že tradicionalnega letovanja naših 6-letnikov. Učenci prvih razredov iz vseh osnovnih šol v občini so od 2.6. do 5.6. osvajali nove veščine. Seveda je bil največji poudarek na prilagajanju na vodo in plavanju, zelo aktivni pa so bili tudi pri temah iz naravoslovja in prvih taborniških spretnostih.. Številna in strokovno uigrana ekipa je znala poskrbeti tudi za prijetne in zabavne trenutke, na veliko zadovoljstvo vseh udeležencev pa naša medicinska spremljevalka ni imela veliko dela Spremenljivo in nagajivo vreme nam je povzročilo kar nekaj dodatnih nalog, ki smo jih z veliko zavzetostjo vseh učiteljic, vzgojiteljic in ostalega Ob tej priložnosti se zahvaljujem »24 urno« pomoč in pripravljenost za strokovnega kadra uspešno opravili. vsem za uspešno izvedeno letovanje, delo. Debeli Rtič 2004 ostaja vsem otrokom posebno pa učiteljicam in Vodja letovanja Debeli Rtič 2004: kot lepo in koristno doživetje. vzgojiteljicam za njihovo nesebično Milan Dekleva NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA VOZNIK/ VOZNICA V CESTNEM PROMETU Na podlagi določb Zakona o prevozih v cestnem prometu (Ur. list RS, št. 59/01), se pravico za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza potnikov ali blaga v cestnem prometu pridobi z licenco. Pogoje za pridobitev licence opredeljuje 7. člen navedenega zakona. Eden izmed pogojev je, da mora imeti direktor, samostojni podjetnik ali pooblaščena oseba odgovorna za prevoze, poklicno kvalifikacijo. Zahteve o nacionalni poklicni kvalifikaciji vsebuje 11. člen Zakona o prevozih v cestnem prometu in 11. člen Pravilnika o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu (Ur. list RS, št. 30/02), ki določata, da si morajo vozniki avtobusov in tovornih vozil, katerih naj večja dovoljena masa presega 3.500 kg, pridobiti nacionalno kvalifikacijo za prevoze blaga oziroma prevoze potnikov v cestnem prometu, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije (Ur. list RS, št. 67/03). Nacionalna poklicna kvalifikacija je formalno priznana strokovna usposobljenost za opravljanje poklica na podlagi nacionalnega poklicnega standarda. Pridobi se z dokončanjem izobraževanja ali potrjevanja. 119. člen Zakona o prevozih v cestnem prometu in 37. člen Pravilnika o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu določata, da nacionalne poklicne kvalifikacije za voznika/voznico ni potrebno opravljati, torej niti preveijati, niti potrjevati: ■ voznikom, ki so bili do 28. maja 2004 vpisani v uradno evidenco pri Obrtni zbornici ali Gospodarski zbornici Slovenije na podlagi pogodbe o zaposlitvi in so izpolnjevali izobrazbeni pogoj (najmanj IV. stopnja strokovne izobrazbe katerekoli smeri) in • voznikom, ki so na dan 3. avgusta 2001 opravljali delo voznika (dokazujejo s pogodbo o zaposlitvi ali delovno knjižico in imajo pridobljeno najmanj IV. stopnjo strokovne izobrazbe katerekoli smeri). Skratka, strokovna izobrazba najmanj IV. stopnje, ki seje zahtevala doslej, ne zadošča več. Vsi na novo zaposleni vozniki bodo morali razpolagati z ustreznim certifikatom o pridobljeni nacionalni poklicni kvalifikaciji. Certifikat je javno veljavna listina, s katero dokazujemo nacionalno poklicno kvalifikacijo, ne izkazujemo pa stopnje strokovne usposobljenosti. Zakon o nacionalni poklicni kvalifikaciji določa dve možnosti pridobitve certifikata in sicer na podlagi prevajanja ali na podlagi potrjevanja (portfolio kandidata z dokazili). Za razliko od preverjanja, se pri potrjevanju izpita ne opravlja. Certifikat (potrjevanje) lahko pridobijo slovenski državljani, ki imajo dokončano najmanj osnovno šolo in veljavno vozniško dovoljenje B ali C ali D ali E kategorije, predhodno pa morajo uspešno opraviti preizkus strokovne usposobljenost za odgovorno osebo v cestnem prometu oziroma razpolagati z dokazilom, da so uspešno zaključili izobraževalni program za poklic voznik (srednje poklicno izobraževanje - 1991/K-98). In kako j e z vozniki, ki prihajajo iz držav članic EU? V primeru, če so na dan 3. avgusta 2001 opravljali delo voznika, kar dokazujejo s pogodbo o zaposlitvi oziroma delovno knjižico in imajo najmanj IV. stopnjo strokovne izobrazbe katerekoli smeri, se zanje ne zahteva preverjanje, niti potrjevanje. Za dokazovanje izobrazbenih pogojev si morajo vozniki iz držav članic EU, predhodno pridobiti odločbo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (Zakon o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske Unije za opravljanje regularnih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji, Ur. list RS, št. 21/02). Enako velja tudi v primeru, če imajo na vozniškem dovoljenju ali posebni izkaznici o usposabljanju voznika označeno, da so opravili ustrezno izobraževanje (Direktiva EU 2003/59). Potrjevanje za voznike, ki prihajajo iz držav članic EU, se zahteva v primeru, ko z odločbo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve dokazujejo, da so uspešno dokončali izobraževalni program voznik, ki je enakovreden našemu programu (izvajali smo ga leta 1991) in imajo veljavno vozniško dovoljenje. Potrjevanje je predvideno tudi za voznike, ki prihajajo iz držav, ki niso članice EU. Možno je na podlagi veljavnega vozniškega dovoljenja in odločbe ministrstva za šolstvo, znanost in šport, s katero dokazujejo, da so uspešno dokončali izobraževalni program voznik, enakovreden našemu iz leta 1991 (Zakon o nostrifikaciji v tujini pridobljenih spričeval). Vsi ostali vozniki morajo opraviti prevajanje. Od 28. maja letos poteka prevajanje (tudi predhodne priprave) na Obrtni zbornici Slovenije v Ljubljani, za dodatna pojasnila pa smo na voljo v Ilirski Bistrici. Alenka Penko Pet minut s finančnim svetovalcem POKOJNINSKA VRZEL Marsikdo je že hodil po gorskih pobočjih, blizu strmih sten in prepadov. Že pri manj ših podvigih je potrebno imetj nekaj kondicije, pozornost pa bi morala biti usmerjena predvsem na pot pred nami. Korak za korakom. Le en malce nepazljiv korak in že je prepozno. Zdrsnemo, kako »jo odnesemo«, pa je velikokrat odvisno zgolj od sreče. Če zgoraj omenjene vrstice prevedemo v finančne vode, je pravzaprav zgodba podobna. Se zavedate, da morda z vsakim dnem stopate bliže finančnemu prepadu? Recimo, da se ta prepad imenuje »vaša bodoča pokojnina«. Ste prav zares prepričani, da imate zagotovljene mesečne prihodke za Vašo jesen življenja? Seveda jih imate, vendar kolikšne? V medijih se že dlje časa pojavljajo razne napovedi. Statistični podatki prikazujejo pokojninsko vrzel, ravno tako jo napovedujejo v medijih - ta pa je z vsakim letom večja. V naslednjih 20 do 30 let napovedujejo tudi, da bo pokojnina dosegla le 40% osnove za odmero pokojnine. Se zavedate, kaj to pomeni za vas? Dobro bi bilo, da na kratko prikažem dejstva o pokojninski vrzeli, kaj pravzaprav pomeni, kako je nastala ter napovedi za prihodnja desetletja. Statistični podatki kažejo, daje rodnost v Sloveniji iz leta v leto manjša. Pomembno je vedeti, da to vpliva na naše bodoče pokojnine. Pokojninski sistem evropskih držav, prav tako pri nas, temeljijo na principu "pay as you go", kar pomeni, da aktivno prebivalstvo, ki je zaposleno, plačuje pokojnine že upokojenemu prebivalstvu. Razmerje, ki je veljalo še leta 1984, ko so delali trije delavci za eno pokojnino, se drastično spreminja. Podatki kažejo, da je konec leta 2002 delalo le še 1,38 delavca za enega upokojenca, oziroma, 1,6 aktivnega prebivalstva za enega upokojenca! Kaj pomenijo ti podatki za našo pokojnino? Državna blagajna je tako rekoč kronično prazna. Da država napolni svojo malho poveča davke ali pa uzakoni nove. In glej ga zlomka - tuje: sicer ne prav nov, vendar še vedno dosti nepoznan »zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-1«, kije začel veljati januarja 2000. Najslabše jo vedno »odnesejo« prebivalci z nižjimi dohodki. Ker nimajo sredstev za plačilo svojih obveznosti, pa udari po žepih tiste, ki so celo življenje pridno kot mravljice plačevali prispevke v ZPIZ z utvaro, da jim bo država dala ustrezno pokojnino. Seveda pa zakon ni pisan na kožo državljanom naše prelepe deželice. Bistvene spremembe so naslednje: Povprečje plač se po novem računa na zaporednih delovnih 18 let od prejšnjih 10, torej se je povečala za celih 80%. Odmera za pokojnino za polno delovno dobo za moškega (40 let) seje zmanjšala s 85% na 72,5%. Podaljšala seje delovna doba za ženske s 35 na 38 let. Možnost za starostno upokojitev je za moške 63 let, za ženske 61 let (več možnih variant). Kaj lahko pričakujemo v naslednjih desetletjih: Padec odmeme stopnje za pokojnino iz sedanjih 72,5% na 30% od povprečja 18 letnega neto osebnega dohodka. Starostna doba se bo podaljšala tja do 65. ali celo do 67. leta za moške! Morda bodo nekateri celo rekli, da če že mora tako biti, pa naj bo. Vendar se ne zavedajo, da je statistična starost za moškega, rojenega leta 1961 le 66 let, za ženske pa 72 let! Razmerje med najmanjšo in največjo pokojnino znaša 1:4. Starostna pokojnina za 40 let delovne dobe (moški), odmerjena od najnižje pokojnine osnove je v mesecu decembru 2002 znašala 74.545,54 SIT. V praksi te številke pomenijo naslednje: Kot otroci ste šli v šolo, potem na fakulteto. Nato ste moški služili še eno leto vojaščine, ki ste j o predvidoma končali pri 27-ih letih. *v< - - ,v, * » * 'v FIZIOTERAPIJA M TRGOVINA Rozmanova ul. 1. 6250 Ilirska Bistrica TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55 PEDIKURA, MANIKURA IN DEPILACIJA TELEFON: 051/201 526 V NAŠI AMBULANTI VAM LAHKO POMAGAMO, ČE IMATE: * BOLEČE IN OTEČENE NOGE * OTIŠČANCE IN KURJA OČESA * BRADAVICE * VRAŠČENE NOHTE * TRDO KOŽO IN GLJIVICE * PREKOMERNO POTENJE NOG Verjetno ste bili ves čas zaposleni in ko pride 60. rojstni dan, je čas za vaš pokoj. Predpostavimo, da imate ob upokojitvi v povprečju 18 let neto plačo 150.000 SIT. V plačo se ne štejejo materialna nadomestila, dnevnice, prevoz na delo, malica,... Do danes imate povprečno 15 let delovne dobe, uveljavljate enega otroka, pet let študijam eno leto vojaščine. Upokojili se boste lahko pri 61 -ih letih to je leta 2022. Vaša odmera za pokojnino pa bo znašala le 61,34%!!! Konkretni izračun si lahko napravite sami na spletnih straneh ZPIZ-a. Vse to pomeni, da danes dejansko: Prejemate neto plačo z vsemi dodatki (npr.: prevoz na delo, malica,...), kar znese cca. 200.000 SIT. Ob upokojitvi bo znesek, ki Vam ga bo z vsem dolžnim spoštovanjem izplačala država le 92.000 SIT!!! Torej vam dohodki ob vstopu v pokoj praktično lahko padejo tudi več kot 50%. To razliko med 150.000 in 92.000 SIT v znesku 58.000 SIT imenujemo pokojninska vrzel, praktično pa realna vrzel znaša 108.000 SIT! Se zavedate v kakšno brezno drvite? Tej pasti se je možno izogniti, vendar le pravočasnih ukrepanjem. Dovolj zgodaj je treba pričeti zbirati finančna sredstva, ki vam bodo nudila finančno in socialno varnost. Tako, kot seje treba opremiti za pot v gore, seje treba opremiti za pot do brezskrbnega uživanje naše jeseni življenja. Zato ne odlašajte niti minute, pričnite se opremljati s finančnimi sredstvi, ki vam bodo nudila dodatno pokojninsko rento. Pa še ta nasvet: Kot lahko v trgovini kupite dobro in slabo opremo za planinaijenje, prav tako lahko na finančnem in kapitalskem trgu "kupite" dobro ali slabo finančno investicijo. Morda ste si že omislili svoj pokojninski načrt? Vsak načrt j e boljši kot nikakršen. Vprašanje je le ali je dovolj dober? Če ste v dvomih in želite vam lahko pomagamo: pri iskanju najboljših rešitev, pri pregledu vašega obstoječega pokojninskega načrta, poiskati ustrezne finančne naložbe za dosego finančnih ciljev. Pokličite 041-546-214. SAGA Šepec Luka Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300,00 SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05771-41-124 e-mail: sneznik@kabetnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnuiovič Izdajatelj: “GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnuiovič Uredniški odbor: Laszlo Balzs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Siene, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak in Aleš Zidar. Strokovna sodelavka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnuiovič s. p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%." Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. Razmišljanja CARTA D’ IDENTITA, AUSVVEIS, OSEBNA IZKAZNICA ALI KAKO JE PA TEBI IME? Si predstavljate življenje brez osebne izkaznice? Fiuuu ... težko, skoraj nemogoče. Kajti, če te kdo spravi ob pamet, da več ne veš kako se kličeš; poizvedujejo po tvoji EMŠO številki, je potrebno poseči po dokumentu nad dokumenti. Opremljenim s skenirano fotografijo, da nas ne bi po pomoti zamešali s primerkom, ki sliši na podobno ime. Navsezadnje dokumentom, ki gaje potrebno vsaj pri moških, poleg one stvari med korakom, največkrat vzeti ven in spraviti nazaj na varno. S tem dejanjem nas gosposka država končno vedno znova opomnejo na to, da smo le številke in nič več. In če Vas ni v računalniku, ne obstajate. Se pač niste rodili ali ste pokojni. Skratka v vicah. In le Bog naj bi vedel, da ste še kako živi. In če je osebna izkaznica v žepu kot čip brez katerega nimamo pravice misliti na glas, se vprašajmo: kaj je naša kolektivna izkaznica dežele kjer živimo? Dežnik državnih simbolov: zastava, grb in himna zagotovo, pa jezik, kulturna in naravna dediščina, podalpska in mediteranska prehrana itd. Od tu naprej pa nam zmanjka složnosti. Kajti v novodobni slovenski zgodovini, kjer je nacionalna evforij a posegla v vse pore življenja, ni nič več tako samoumevno kot je bilo. Vse je pač stvar debate; na novo premlevamo o slovenski zgodovini, krščanskih koreninah, knjižnem jeziku, splošnih in kulturnih vrednotah, lokalni pripadnosti in z njo povezanim geografskim poreklom dobrin. Slovenci smo se kolektivno na hitro preoblekli iz Jugoslovanov v samozavestne Slovence, sedaj pa še na hitro v Evropejce. Velik skok za majhen narod, ki se se resnici na ljubo, za razliko od velikih, hitreje prilagaja. Kar nam povzroča tudi velike traume. Še vedno imamo težave pri prepoznavanju evropskih manir, naši državni birokrati Pa so zelo radi bolj papeški od papeža, večji evropejci od najbolj zapriseženih evropejcev. Ko pa nas taisti povprašajo Po „imenu in priimku" zapademo v slabo voljo. Zakaj za vraga? »Evropejce", posebej Italijane, Prekleto malo briga naš „izum“ Primorske (čeprav je bila vzpostavljena še za časa Avstroogrske - t.i. Kunstenland) ali iluzija o nečem Podobnem. Še nekaj .Naravno glavno mesto Primorske je bil vedno Trst, ne glede komu ali čemu j e pripadal in še pripada. Vse poznejše administrativne rešitve so bile neuspešne, račun plačujemo danes. Komentar: politiki so sposobni zaploditi glavo brez telesa, ki govori. Če še vedno govorimo o kozmopolitskem Trstu. Debata lažje steče, če se posvetimo Istri, Furlaniji, Koroški... Zgodovinskim deželam s poreklom (grb, zastava, urejen pravno-formalni status znotraj države). Težava je le v tem, da se vse slovenske oz. evropske »zgodovinske" dežele (oz. manjše enote pokrajine) zaključujejo zunaj naših državnih meja npr: Istra v Hrvaški in Italiji, matični Kras in Goriška v Italiji, Koroška in Južna Štajerska v Avstriji itd. Na mukah smo tudi ,ko nekdo omeni tovrstno zaokrožene evroregije, kjer bodo prevladali tisti, ki so v preteklosti spoštovali tradicijo, negovali lastne »marke" z geografskim poreklom in pripadnost. In kaj delamo mi? Na drugi strani domačo in umetnostno obrt, ki je temelj za spoštovanje tradicije, uspešno zamenjujemo s privlačnim kičem in vsakovrstno navlako, ki ima le to dobro lastnost, da pobira prah. No, vsaj nekaj. Po novih evropskih standardih bodo morali naši kmetje pridelovati ti. »ravne” kumare, korenčke; nobeden pa se ne vpraša o njihovem okusu. Kako nam trgovci s sadjem prodajajo “domače “ jagode iz Španije, je že vsakdanjost. Kaj vse zahtevajo glavni na vasi -»inšpektorji" od vsega hudega vajenih kmetov, vedo le oni. Nedeljske praznične košnje in tekmovanja v kmečkih opravilih za romantične meščane so višek arogance. V posmeh prednikom, ki so si na ta način služili kruh. Delo je delo, ne pa gledališka predstava na prostem. Slogan »pristno in domače" pa je le še fikcija propagandne mašinerije, ki vidi v tem svoj dobiček, saj je povprečen potrošnik otopel z vsemi svojimi čustvi vred. Skratka, okrog naše zgodbe s poreklom nas čaka še precej dela. Do »zgodbe o uspehu" pa še dosti več. Ne vem kakšne so vaše afinitete, vsekakor pa vem kakšne so moje: prisegam na potico, štrudeljn, špagete, kraški pršut, malvazijo, teran,refošk, fige in češnje. Okus in vonj sta obvezno zdraven. Ako ju pa ni, zakrešem vse skupaj v kanto za smeti. Če ostanemo le pri hrani. Za barvanje lesenih polken mi že zmanjkuje časa, za kamnite in kovaške izdelke pa denarja. A sijih bom vseeno umislil, kajti plastične rolete v naših krajih sodijo le na smetišče. Trpel sem jih trideset let, a jih ne bom več. Roman Gustinčič Še vedno ste vabljeni na našo spletno stran, kjer objavljamo novice in nove recenzije albumov: http://hop.to/popek ZA NAMI JE 'HUDA’ SEZONA Drage bralke, spoštovani bralci... Mimo večine vas, ki nimate kabelskega omrežja seje to leto rolala oddaja Popek na TV Galeja. Mnogi ne veste sploh o čem govorim, pa nič zato. Delo, kije bilo vloženo ni nič manjše, uspehi nič manj blesteči in tudi padci niso manj boleli. Mogoče se spodobi, da na hitro predstavim začetke. Oddaja Popek seje rodila v začetku leta 2003 in je bila zamišljena kot oddaja, ki bo predstavljala reportaže koncertnega dogajanja v bližnji in daljni okolici. Ker se v Bistrici ne dogaja toliko, da bi lahko na vsakih 14 dni pripravili oddajo, smo morali kasneje mnogokrat skočiti tudi dlje. Marca smo začeli s prvo oddajo, junija pa zaključili niz 8 oddaj, ki tvorijo prvo sezono. Jeseni smo se odločili za nadaljevanje. Kar bo pa bo. Napravili smo prvo udarno oddajo z reportažo koncerta Siddharte na Centralnem stadionu, ki se je predvajala še na Gorenjski (GTV), obali in Krasu (Sponka.tv) in Pivki (Vas.com), sledil pa je niz oddaj s prispevki poletnega dogajanja, ki ga ni bilo malo. V novem letu smo tempo zgolj pojačali. Po oddaji o 10. Božičnem rock koncertu je sledila oddaja v kateri smo skušali predstaviti obetavno bistriško skupino Rock Air. Fantje so presenetili s poslušljivimi skladbami, ki gredo rade »v uho« in ki bi si gotovo zaslužile več pozornosti. Takoj za tem pa dve oddaji velemojstrov; dokumentarec turneje Rh-s predskupino Plan B in glavno skupino Siddharta. Oddaji sta nastajali polnih 6 mesecev, svoje posnetke pa sta prispevali še dve lokalni televiziji Kranjska GTV in Velenjska VTV. Tema dvema oddajama sledi serija oddaj o podelitvah in izborih, ki se običajno vršijo v marcu. Obiskali smo Emo, Doro, Viktorje, Porin in Miss universe Hrvaške. V zadnjem sklopu pa nastopijo še oddaje bolj ko ne lokalnega dogajanja, a še vedno zanimive. Odziv bistriške publike je bil vedno mlačen (oziroma ga sploh ni bilo). Najbrž zato, ker kabelsko omrežje zajema komaj kaj več od 450 priključkov. Precejšen odziv gledalcev je prihajal iz obale, Sežane in Divače, kjer je oddajo prenašala Sponka.tv. Lepo je na vsake toliko dobiti kako kritiko po pošti, pa četudi niso samo hvale. Vendarle si je nekdo vzel čas, da si je oddajo ogledal in celo napisal pismo! Usoda oddaje za naslednjo sezono j e nejasna. V veliki meri je odvisna od datuma prvega oddajanja TV Galeje preko oddajnika. Na vsak način boste takrat deležni ponovitve vseh najboljših oddaj. Kako bo z novimi oddajami, pa bomo še videli. Ob tej priliki bi se rad zahvalil še vsem sodelavcem oddaje (Ema, Mojca, Doris, Kristjan in Rok), TV Galeji in ostalim televizijam, ki so predvajale oddajo ter organizatorjem, glasbenikom in založnikom, pri katerih smo se vedno počutili dobrodošli. Hvala! POPEK Dorde Balaševič - Rani mraz Založba: Hard Rock Shop, distribucija Dallas Zadnje tri Boletove plošče so med seboj idejno tako različne, da bi jih težko pripisali istemu avtorju. Pa vendar jih druži podpis genialnega pesnika, ki zna očitno svoj talent usmerjati v politične kritike (Devedesete), najnežnejšo ljubezensko liriko (Dnevnik starog momka) ali ljudsko balado, kakršna vse bolj postaja večna Priča o Vasi Ladačkom. Z zadnjo ploščo, Rani mraz ( s podnaslovom: Priča o Vasi Ladačkom, muzika iz nesnimljenog filma) se Balaševič ponovno vrača na svoje panonske ravnice Vojvodine. V vseh pesmih je možno čutiti močan etno naboj, ki do sedaj v njegovih skladbah ni bil prisoten. Novost na plošči je tudi precejšnje število gostovanj, zapoje celo legendami Boletov violinist maestro Ignac Šen... Njegvov raskavi globoki bariton (kot bi prepeval saksofon) doda skladbi ‘Tvoj neko’ pravo patino, ki pa jo na žalost skorajda uniči v naslednji kitici žgoleča sopranistka Agota Vitkai-Kučera. Nekako patetično deluje. Podnaslov nam sporoča, da bi to morala biti glasba iz filma, pa ni, ker ni filma. Kot j e Balaševič razložil na zadnjem koncertu v Križankah, j e prišlo do razhajanj med njegovo in režiseijevo vizijo glavnega lika, Vase Ladačkega. Mogoče kdaj drugič. Dotlej nas bodo božale melodije kot so Galicia ali Ladarska serenata, ki so gotovo ene boljših Balaševičevih skladb zadnjih nekaj let. Če prištejemo še vtis napitniške pesmi ‘Maliganska’ in nekaj ostalih bolj ‘veselih’ komadov (ki niso nikoli bili njegov glavni favorit), ugotovimo, da imamo pred seboj eno najbolj izbornih plošč letošnjega leta. Rok’n’Band - Elvis je živ Založba: Dallas records Le na kaj naj pomislimo ob tem naslovu? Rok’n’Band niso nikoli skrivali, kdo je njim vzornik, vendar se zdi, da so tokrat šli malo predaleč. V prvih letih po njihovem preboju so svoje uspehe želi ravno zaradi tega, ker so Elvisa poskušali držati nekoliko v ozadju. Naj poje nekje iz zaodrja! Hočem reči, gradili so svoj individualen imidž, ne glede na zvrst glasbe in stila, ki so mu več kot očitno pripadali. V trenutku, ko rečejo, Elvis je živ! in zapojejo še kakšno njegovo predelano pesem, izgledajo le še kot kopija. Naj se razumemo, Rok’n’Band so zelo fajn fantje, vendar ta bo ta plošča stežka prepričala kakega bolj izbirčnega zbiralca albumov. Bo pa dobrodošla na radijskih postajah, pri veselih druščinah v avtomobilih, na žurkah... Plošča ne ponudi nečesa epohalno novega, tudi skladbe, ki ciljajo na lestvice so nekako izpod njihovih klasik (Jagode in čokolada, Nika...), vendar še vedno dovolj dobre, da bojo segrele zabave željno publiko. In tu se spet vrnemo na prvotni smisel glasbe, ki ni v tem, da se snema vrhunske plošče (to je šele zadnjih nekaj desetletij), pač pa pripravi odlične koncerte. Ko se pogovaijamo o bendih, ki resnično prepričajo v živo in napravijo pravi žur, lahko mimo izpostavimo Rok’n’Band. Rokov krepak glas pride šele tedaj do pravega izraza, in čeprav si mogoče ne boste privoščili njihove zadnje plošče, vseeno pojdite na njihov koncert! Edo Maajka - No siki......................riki Založba: Menart ...jer otišli su živci onaj dan kad su osle i firme. Zbogom firme, ej ba, bile ste dobre al' sjebale nas prijetvorbe i privatizacije, donijele nam otkaze i sikiracije. Al' no sikiriki, sad če izbori, sad če kampanje, da nam skrenu pažnje, donijet če nam u nase selo ražnje. Dijelit če kobasice, okretat janjce i prašiče, da zaboravimo masnice, prazne novčanike i naše prazne kartice. Raja! Hajmo svi u štrajk gladu, ako ne bude glasača, neče znat da se snadu. Tek če onda da zagusti, neče imat više koga muzti. Ioni če umrijeti od gladi kad nema ko za njih da radi... Najhujši časi so pogosto povod za največja umetniška dela. Mnogo pesnikov je šele v kriznih obdobjih uspelo napisati svoje največje stvaritve. In ko zabrede v krizo cel narod ali kar cel polotok, kot recimo Balkanski v ’90 letih, se iz te krize rodijo nekateri naj večji umetniki. Edo Maajka, bosanski rapper, ki že desetletje živi v Zagrebu j e na svoji koži doživel balkanske strahote preteklega desetletja. Težko komurkoli bolj veijamemo kot njemu. Njegov rap nikoli ne more bit slab, kajti on ne poje zato, da bi se »prebil na sceno«, ali ker bi se zgledoval po egotripih MTVja, kot večino naših tulečih mulcev... Edo ima pljuča zasmrajena z vojno, revščino in nesrečo in želi se izkašljati. To ni iarpurlartizem, to j e njegovo največje in najbolj kričeče nasprotje. Umetnost dobi svoj žlahtni prizvok ravno tedaj, ko je iskrena, ko ji ni mar za stil ali izgled, temveč svobodno bruha na dan. Na plošči No Sikiriki je 19 skladb, ki se pretežno vse sučejo okoli povojnega življenja na Balkanu. V skladbi Pržiii se norčuje iz nacionalističnih rokerjev (najbolj konkretno iz Thompsona), skladba On je mladi pa opisuje družinski dogodek, ko sine doma predstavi očetu (zapriseženemu Tudmanovcu) svojo nosečo zaročenko - Srbkinjo. Svojo jezo Edo strese še nad vlado (Dragi moj vlado) in hinavščino vobče (Kliše). Zelo ganljiva j e še skladba Obečana riječ, kjer ga plačani morilec prosi, naj za njegovega sina napiše skladbo o njem. Ali je zadeva resnična nam Edo ni hotel priznati, je pa trpka. ...Za mene strah ne postoji, ne postoji ni Bog poslije mrtvog oca, brata i mrtvog grada mog..., je položil na usta neznanemu junaku. Album No Sikiriki je nov vrhunec letošnje sezone. Mimo ga lahko uvrstimo med najboljše plošče letošnjega leta, kiji lahko prisluhnejo tudi tisti, ki se nad tovrstno glasbo ne navdušujejo, saj jo Edova besedila daleč prekašajo, (mk) 23. OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV IN SKUPIN REVIJA PEVSKIH ZBOROV UPOKOJENCEV Še pred nekaj leti je 15 zborov, ki delujejo na Bistriškem, ob koncu sezone pripravilo skupni koncert v športni dvorani v Zabičah. Osnovna zamisel, ki je vodila ZVEZO KULTURNIH DRUŠTEV (ZKD) pri takem konceptu revije je bila, naj bi šlo za praznik vseh pevcev, priložnost za druženje, spoznavanje in izmenjavo izkušenj. Sčasoma se je izkazalo, da je, zaradi prevelikega števila nastopajočih, revija preobsežna, zaradi česar je za poslušalce postala nezanimiva. Zato zdaj že nekaj let poteka v treh delih, v treh različnih krajih. S tem je pridobila na kakovosti, za poživitev pa poskrbijo gostujoči zbori, praviloma iz sosednje Hrvaške. V PODGRADU so se dne 30. maja, v telovadnici OŠ predstavili naslednji zbori: MePZ Podgrad, BISTRIŠKE ŠKUORKE, MoPZ Dragotin Kette MePZ Bazovica iz REKE, MePZ Tabor Kalc 1869 ter ŽePZ Učka, Matulji. Med nastopajočimi naj kot prijetno presenečenje izpostavim MoPZ Dragotin Kette. Po nekajletnem nihanju kvalitete, so se pokazali rezultati novega pristopa in načina dela, ki ju je v vodenje zbora vnesel zborovodja, dr. Mirko Slosar.Dober izbor pesmi, odlična izvedba, še posebej skladbe Komar seje oženil, ki jo je za ta zbor napisal Ivan Štuhec inje bila prvič v celoti izvedena v Podgradu, so pri poslušalcih izzvali dolg in iskren aplavz. Nekoliko je razočaral MePZ Tabor Kalc iz Knežaka, vendar je treba povedati, da je nastopal v zelo okrnjeni sestavi, saj so njegovi člani pretežno dijaki in študenti, ki se zaradi študijskih obveznosti niso mogli udeležiti revije. Pohvala gre seveda tudi vsem ostalim nastopajočim, ki so vsak po svoje prispevali k lepi prireditvi in MePZ Podgrad, zboru gostitelju, ki je poskrbel za dobro organizacijo revije. V drugem delu revije,v dvorani KS PREGARJE, v nedeljo, 6. junija, so se predstavili naslednji zbori: PS VASOVALEC, ŽePZ Vox Ilirica, MePZ Društva upokojencev, ŽePZ Kmečke žene, MePZ Alojzij Mihelčič iz Harij, ŽePZ Prem in KLAPA Zvonejski kanturi iz Zvoneč. Naj ponovno zapišem, da so vsi nastopajoči zbori pokazali pričakovano kvaliteto, kije seveda rezultat dela in vaj. S prigodniško VINU V ČAST, je MePZ A. Mihelčič poskrbel za primemo vzdušje. Kmečke žene so z ljudskim prepevanjem , predvsem pri starejši publiki obudile kanček nostalgije. Da se pridno udeležujejo vaj in imajo za seboj mnogo nastopov, so dokazali pevci in pevke MePZ Društva upokojencev. Ob tej priložnosti je treba omeniti, daje zbor na tekmovanju upokojenskih zborov v Izoli dosegel prvo mesto. Dobro prepevanje PS Prem ni bilo presenečenje, saj so se dokazale že na mnogih nastopih. Izpostavila pa bi ŽePZ Vox Ilirica, pod vodstvom dirigentke, prof. Marije Slosar Lenarčič, ki je s svojim kakovostnim nastopom izstopal. Svojevrstno glasbeno doživetje je bil tudi nastop Zvonejskih kanturov, ki so z repertoaijem in načinom petja , vnesli v prireditev nekaj drugačnosti. Kot sem omenila že na začetku, so na Občinski reviji pevskih zborov redni in dobrodošli gosti, zbori iz sosednje Hrvaške. Mislim, da se tisti, ki kolikor toliko spremljamo kulturno dogajanje v naši občini, še spominjamo zborov iz zamejstva, predvsem iz Nabrežine, ki so včasih prav tako redno gostovali na naši reviji. Mogoče ne bi bilo narobe, če bi obnovili stike z njimi in tako še bolj obogatili kulturno dejavnost na Bistriškem. Anica Kocjančič V nedeljo, 30 maja, se je v kulturnem domu v Izoli odvijala revija pevskih zborov upokojencev Primorske. Že več kot dve desetletji nastopajo pevski zbori upokojencev na revijah, ki jih po raznih krajih primorske organizirajo domača društva upokojencev. Tokrat je revijo gostilo domače Društvo upokojencev iz Izole, ki je poskrbelo za odlično organizacijo. Predstavilo se je 8 pevskih zborov iz Tolmina, Šempetra pri Novi Gorici, Ajdovščine, Postojne, Idrije, Ilirske Bistrice, Kopra in Izole. Pred številno publiko sta revijo spremljala glasbena strokovnjaka Ivan Silič in Mirjana Bonin. Imela sta težavno nalogo, da izmed nastopajočih zborov izbereta Z mnogimi oficirji v garniziji II. Bistrica sem bil v stalnem stiku, ker je podjetje katerega direktor sem bil dobavljalo vojašnici živila predvsem kruh. Zasedal sem tudi mesto pomočnika poveljnika TO v občinskem štabu inje sodelovanje z starešinami v JLA potekalo tudi po tej liniji. Večina teh oficirjev je bilo nedostopnih, so pa bile tudi izjeme s katerimi se je dalo prav lepo sodelovati. Takšno sodelovanje je bilo pogostokrat koristno za obe strani in tega smo se vsi skupaj zavedali. Bil pa sem v stalni zadregi pri teijanju denaija za dobavljeno blago. Nekajkrat sem moral prositi za sprejem pri poveljniku 13. korpusa generalu Čadu da bi nekako prišel do zasluženega denarja. Ko sem se pojavil v komandi 13. korpusa na Reki v generalovi pisarni, je le-ta poklical na razgovor celo vrsto podrejenih polkovnikov, bistriški javnosti znanih Pejoviča, Krtiniča, Buljina in tako dalje, z namenom, da udarim po mizi je od korajže ostalo malo. General, ki sicer na teh razgovorih ni govoril slovensko, je pri obljubah, da plačilo bo imel vedno figo v žepu. Enkrat sem zato šel na zaledne enote 5. armijske oblasti v Zagreb, vendar nisem tudi tam ničesar dosegel. Na koncu, ko je JLA oktobra 1991 zapustila Slovenijo je za njo, v pekami Mlinotest II. Bistrica ostal precejšen dolg. Nismo pa bili edini dobavitelji živil za vojašnico: hrana je prihajala od vsepovsod in celo iz Makedonije. Eden od poveljnikov zalednega bataljona v vojašnici je bil kapitan prvega razreda B. Nekoč mu je, takrat zelo znani šef železniške postaje v II. Bistrici Žbogar javil, da je za vojašnico prišel iz Makedonije vagon konzervirane hrane v pločevinkah. Kapitan B je poslal vojaka, sicer Slovenca, ki ni znal cirilice, da pogleda kaj je v pošiljki. Vojaku je nekako uspelo prebrati dve besedi »TOMATO PIRE«, kar bi v makedonščini pomenilo isto kot pelati. Vojak je seveda javil, da je prispel vagon pireja, kar je kapitana B. tako razjezilo, da je ukazal vagon vrniti v Makedonijo. V Lesonitu so v času župana Bojana zgradili nov gasilski dom. Na otvoritvi, kjer je imel slavnostni govor Brozina, zbor, ki naj bi Primorsko predstavil na republiški reviji pevskih zborov upokojencev. Odločitev je bila težka, saj je bilo precej enakovrednih zborov. Žirija je končno odločila, da bosta na naj bi demonstrirali gašenje požara, kar jeza prilike otvoritev gasilskih domov običajna stvar. Kapitan B. je na prošnjo znanega referenta za SLO in DZS v Lesonitu dobavil neko dimno škatlo, ki naj bi povzročila mnogo dima. Stvar je bila bolj podobna solzilcu pa je pred njim najprej pobegnil župan z gosti, potem pa še vsi ostali. Za imenovanim kapitanom B. so se izmenjali še nekateri zaledni oficirji, vendar mi je najbolj ostal v spominu podpolkovnik U. Včasih ko je JLA že dobro pokala po šivih inje v nekaterih dejanjih kazala že tragikomično naravo, so pogmntali, da bi del hrane tudi sami pridelali. V vasi Račiče so imeli dve farmi in sicer bikov in prašičev. V bližini trnovske vojašnice so zasadili sadovnjak in orali njive. Ker niso imeli poklicnega strokovnega delavca za kmetijstvo, so si z zelo mladimi vojaki pomagali sami, pogostokrat pa smo jim morali dajati nasvete tudi od zunaj. Od takšnega poljedelstva je seveda bilo malo koristi, so pa se zato lahko pohvalili kako poceni hrano pridelujejo. Je pa bil podpolkovnik U. zelo dostopen in komunikativen možakar, vedno pripravljen narediti uslugo. V vasi Soze se je konec devetdesetih let zgradilo verjetno zadnji spomenik posvečen NOB v Sloveniji. Za otvoritev je bilo potrebno pripraviti tradicionalni pasulj. Ker smo za take priložnosti občinski oblasti prišli prav tudi tisti, ki smo imeli kje kakšne veze, meje takratni občinski šef za družbene službem, tovariš Blokar zadolžil naj zrihtam 100 litrov pasulja. Šel sem do podpolkovnika U. s prošnjo za pomoč pri proslavi. Ta je takoj poklical bistriškega zeta, zastavnika Mitroviča in mu ukazal: «Daj čoveku 100 litara pasulja«. Ko sem že odhajal me je poklical nazaj in rekel: «A očeš i čufte« (kar bi po naše pomenilo mesne kroglice ali polpete). Seveda sem bil takoj za, to pa nam je znana šefica kuhinje v vojašnici Marija pripravila zelo okusen fižol za več kot 200 ljudi. Za take in drugačne uslugice sem bil včasih od takratne oblasti tudi pohvaljen vendar imam občutek, da mi bodo ker so me milostno pustili na še kar dobrem delovnem mestu, to celo življenje očitali. V zvezi s tem spomenikov na Sozah republiški reviji pevskih zborov nastopila Moški pevski zbor iz Šempetra pri Novi Gorici in Mešani pevski zbor upokojencev iz Ilirske Bistrice. je morda tudi dobro napisati, kaj na njemu piše, posvečenje namreč dnevu, ko so 2. oktobera 1943, na tem področju Nemci napadli 1. in 4. bataljon novoustanovljene Istrske brigade. Brigado so na hitro ustanovili iz prostovoljcev in mobili-zirancev. Bila je izdana inje zato v nemškem obroču padlo nekje okrog 70 partizanov. Ubit je bil v domači hiši tudi klivniški gospodar, lastnik znamenite kmetije, žage in še česa. Ko sem nedavno tega omenil članu občinskega odbora ZB, da seje do sedaj pozabilo na vse obletnice te tragedije, posebno na 60. obletnico leta 2003, na kaj me je opozorila gospa Miše iz Sabonj, ker staji takrat padla njen oče in stari oče. Imenovani funkcionar ZB mi je rekel, da moramo spominsko proslavo organizirati v krajevni skupnosti, oni pa nam bodo samo pomagali z organizacijo, kar bi z drugimi besedami pomenilo da tega ne znamo sami. Ker se gre pri takih rečeh tudi za denarna sredstva, bi seveda proslavo, ker v proračunu teh sredstev ni, morali organizirati z samoprispevkom. Na otvoritvi spomenika konec devetdesetih let je bilo prisotnih ogromno ljudi. Slavnostni govornik je bil pokojni tovariš Žnidaršič Jože. Nesreča je hotela, da je ravno takrat, ko j e bral svoj govor prišlo do takšnega naliva, kot da seje utrgal oblak. Jože je spravil liste v žep in v mikrofon rek, da v takem že ne bo govoril. Dež je bil tako močan, da seje prisotno občinstvo v hipu razbežalo, največ njih v bližnjo cerkev in mislim, da ni bilo v tej cerkvici na Sozah še nikoli toliko komunistov. Pasulja je ostalo toliko, da so ga nekateri jedli še nekaj dni, mnogi pa so si tudi pridno napolnili priročne posode. S podpolkovnikom U. sva v podobnih akcijah sodelovala še nekajkrat, a kaj, ko so se za JLA in Slovenijo bližali usodni dogodki, ki so mnogim predvsem pa starešinam JLA za vedno spremenili življenje. Podpolkovnik U. danes živi na Reki in je v pokoju, za ostale pa iz različnih razlogov ne bom navajal kje so. SE NADALJUJE Danilo Pugelj FOLKLORNA SKUPINAMA PRAZNIKU ČEŠENJ Ko se je aprila letos Kulturno društvo ALOJZIJ MIHELČIČ iz Harij v Domu na Vidmu predstavilo širšemu občinstvu, so s folklorno točko sodelovali tudi otroci. Ker so pokazali veliko navdušenje in veselje za tako vrsto udejstvovanja, so v društvu menili, da bi z vajami nadaljevali. Pridružili so se jim novi člani, tako da danes skupina šteje 12 otrok v starosti od 5 do 12 let. Imajo tudi svojega harmonikarja, 10 letnega Jana Gombača. Z vztrajnostjo in vajami so za harijski shod pripravili desetminutni splet ljudskih plesov. Sledilo je povabilo v Vanganel na tradicionalni praznik češenj. Otroci so odplesali prekmursko ŠAMARJANKO in VRBIŠKO POLKO v lastni, poenostavljeni koreografiji, otroški rajalni ples IZIDOR OVČICE PASEL, primorski ljudski ples ŠETEPAŠI ter hudomušno POLKO Z METLO. S svojim nastopom so poželi odobravanje in aplavz. Mladi plesalci so bili še posebej veseli pohvale nekaterih članov Folklorne skupine MANDRAČ iz Kopra, ki so prav tako sodelovali na prazniku češenj. Po počitnicah se bomo ponovno srečali ter pripravili bogatejši in obsežnejši program. Anica Kocjančič j VOJNA ZA SLOVENIJO - VI. del Dvojna dioptrija, OB LETU OSOREJ Če se še tako naprezam, mi kljub navidezni podobnosti ne uspe najti nobene sorodnosti med pojmoma “praznovanje” ter “občinski praznik” (kakršnega poznamo v naši deželici pod Triglavom), ker je (ali je bil) slednji skoraj po večini občin praviloma povezan s spominom na kakšen tragični medvojni dogodek, kar nikakor ne gre skupaj z obče človeškim pojmovanjem besede praznovanje, ki v naši zavesti predstavlja nekaj veselega in sproščujočega. Na to pa tisti politični veljaki, ki so po vojni spominske dneve oklicali za občinske praznike, verjetno niti pomislili niso, da delajo s tem nasilje nad človekovo naravo, ker ji vsiljujejo nekaj, kar povzroča zmedo v njenem čustvovanju. Najbrž jih ni dosti brigalo, kaj meni in čuti raja, ker v času njihove vladavine itak nihče ni smel javno podvomiti o umestnosti ali vprašljivosti njihovih odločitev, ker so ga preč obdolžili rušenja družbenega ne bi imeli kdaj talati, si jih pa očitno nekateri zelo želijo prejeti... Vzemimo pod drobnogled samo letošnje “praznovanje,” kjer je bila vsa medijska pozornost usmerjena na dobitnike občinskih priznanj in prireditev v zvezi z njihovo podelitvijo, nič pa ni bilo (vsaj kolikor je meni znano) nikjer javno omenjeno, da se bo odvijala kakšna svečanost v spomin talcem. Pa seje in sicer obletna maša zanje v premski cerkvi in po njej še molitve na njihovem grobu. Četudi bi se kdo želel udeležiti obeh slovesnosti, se ju ne bi mogel, ker sta potekali skoraj istočasno. To kaže na popolno nezanimanje organizatorjev “slavnostne seje občinskega sveta” za cerkveno spominsko svečanost za talce, ker bi sicer predlagali njeno premaknitev (kar sploh ne bi bil problem) na zgodnejšo uro in tako omogočili svojcem žrtev možnost ogleda občinske prireditve njihovim prednikom v čast (?), občinskim veljakom pa obisk Prema. Kar me je sistema, kar ga je lahko stalo kakšen mesec prostosti ali pa kariero, zato je vsakdo raje obdržal svoje mnenje o teh stvareh zase. Čas je, da vsaj zdaj spravimo stvari na svoje mesto in se začnemo spet normalno vesti, se pravi, da razmejimo žalne spominske dneve od praznovanj in se tako izognemo anahronizmu, v kakršnega je bil prisiljen naš župan, ko je moral po uradni dolžnosti v Snežniku (in verjetno še kje) voščiti vsem občanom “prijetno praznovanje občinskega praznika,” čeprav vsi vemo, da se tega dneva ne moremo veseliti, ampak kvečjemu samo z žalostjo spominjati zaradi požiga več vasi in poboja 28 talcev... Predlagam torej, da praznik premestimo na kakšen drug bolj primeren dan, ker bi bilo bolj moralno, kot pa v nedogled izrabljati spomin na žrtve za nekaj, kar nima nobene zveze z njimi. Po videzu sodeč, bi rekel, daje ves šunder okrog občinskega praznika, oziroma bolje povedano tistega, kar je še ostalo od njega, v glavnem le še zaradi občinskih priznanj, ki jih sicer najbolj užalostilo, pa je bila ugotovitev, da pri tolikšnem številu pevskih zborov, kot jih premoremo v naši občini, ni po končanem cerkvenem obredu za rajne imel kdo zapeti (pa bi se še kako spodobilo) na grobu tistih žrtev, v katerih spomin pravzaprav obhajamo občinski praznik! Da ne bo kakšne pomote : nikakor nisem proti ukinitvi obeleževanja tragičnih dogodkov iz naše polpretekle zgodovine, ampak samo za njihovo umestitev tja, kamor spadajo - v narodov zgodovinski spomin in nikakor ne v občinske praznike. Sem za to, da se te spominske svečanosti (konkretno za talce) odvijajo redno vsako leto in ne le, kadar pridejo po nekem čudnem krožnem ključu na vrsto, a sem tudi za to, da po možnosti ne bi bile več v zakupu tistih, ki se imajo za podanike nekdanjih Družbeno-političnih organizacij, ampak bi na njih (tudi v organizacijskem odboru) lahko sodelovali vsi, ki jim je do ohranjanja spomina na te dogodke... Jožko Stegu IRBIS d.o.o. Koseze 32 c 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280 05/71-00-281 fax: 05/71-00-285 www.irbis.si info<3>irbis.si KNEŽAK V PESMI Pod tem poetičnim nazivom organizatorji: Krajevna skupnost, Osnovna šola Toneta Tomšiča, MePZ Tabor Kalc 1869 in Društvo PIŠKOTEK, v Knežaku vsako leto pripravijo krajevno revijo pevskih zborov. To je edinstvena prireditev, ki je postala tudi širše prepoznavna, saj je malo krajev, ki se lahko pohvalijo s tolikšnim številom pevskih zborov in skupin, da lahko pripravijo lastno revijo. Prireditev, ki je bila letos že sedma po vrsti, vsako leto pridobiva na kvaliteti tudi zaradi eminentnih gostov, kijih domači pevci povabijo medse. To so spoznali tudi obiskovalci, saj je bil letos večnamenski prostor v Osnovni šoli skoraj pretesen za vse ljubitelje petja. 7. krajevno revijo pevskih zborov »Knežak v pesmi« je s Pozdravno pesmijo (C. H. Barden) začel Mladinski PZ OŠ Toneta Tomšiča Knežak, pod vodstvom Irene Rep in ob klavirski spremljavi Marjetke Šajn in z omenjeno in še dvema pesmima že na začetku ogrel dlani poslušalcev. Sledil mu je Otroški PZ kneške OŠ, pod vodstvom Morene Hostinger, ki je kljub okrnjeni sestavi zaradi bolezni doživeto predstavil tri izbrane pesmi iz svojega repertoaija. Tudi najmlajši Otroci iz vrtca so se pod vodstvom vzgojiteljic Marjetke Kresevič in Mirke Gnij a lepo naučili otroškega petja in z uspešnim prvim nastopom dokazali, da bodo zrasti v dobre pevce. Dekleta so zapela tudi v Otroškem cerkvenem pevskem zboru, ki ga že nekaj let vodi Ana Tomšič z Bača in dve mladostni pesmi neznanih avtoijev so ob spremljavi kitar (Petra Slavec, Teja Tomšič) izzvenele prav lepo. Starejši pevci in pevke združeni v Cerkveni pevski zbor, ki so »veterani« petja v Knežaku in vsako nedeljo pojejo pri maši, že vsa leta vztrajajo tudi na tej prireditvi. Pod vodstvom Marjetke Šajn so lepo izvedli dve izbrani nabožni pesmi. Sicer množičen MePZ Tabor Kalc 1869, je bil tudi tokrat nekoliko okrnjen (izpiti, mature), a vse štiri za ta nastop izbrane pesmi so izzvenele iz mladih grl zelo lepo. Letos je zbor prvič nastopil pod vodstvom Florijane Barešič, nekdanji pevovodja Vilko Majerič pa je »priletel« iz daljne Rusije in nastop spremljal v dvorani. Posebna pevska »poslastica« so bili gostje Oktet Valvasor iz Litije, ki so nastopili kot zadnji. Njihov umetniški vodja je Jože Vidic. Zapeli so šest priredb ljudskih pesmi, v katerih so prišli ubrani glasovi celotne skupine in solistov res do izraza. Knežak je tako dobil še ene nove pevske prijatelje in obljubili so, da se bodo še vrnili v naše kraje. Ker je prireditev poleg zaključka pevske- sezone posvečena tudi zaključku šole in pregledu dela v krajevni skupnosti, sta številno občinstvo, goste in nastopajoče pozdravila nova ravnateljica Osnovne šole, Mateja Kokošar, kije pohvalila uspehe učencev in medsebojno sodelovanje v KS in predsednik sveta KS Vojko Mihelj, ki j e pohvalil bogato društveno življenje v krajih Zgornje Pivke in vidne rezultate skupnega dela, ter pozval k sodelovanju na vseh področjih še več krajanov. V imenu Društva PIŠKOTEK pa je za knjižnico Osnovne šole predal knjigo »100 let olimpijskih iger«, ki jo je društvo dobilo od Olimpijskega komiteja Slovenije za uspešno izveden 6.Kneški tek. Za slavnostnega govornika so prireditelji tokrat medse povabili pisatelja in poslanca v državnem zboru Toneta Partljiča, ki je v prijaznem nagovoru pohvalil organizatorje, poudaril pomen takšnih prireditev za ohranjanje vrednot naših vasi in za naš obstoj in prepoznavnost v veliki skupnosti evropskih narodov. Poseben poudarek pa je dal pomenu Levstika, Vilharja in gradu Kalc za našo kulturno zgodovino in dal vedeti, da vse to, glede na pomen takratnih dogodkov in ljudi, še premalo skrbimo in cenimo. Tudi takšen apel in nekoliko kritično mnenje so obiskovalci nagradili z bogatim aplavzom. Prireditevje lepo povezovala Tjaša Rupnik, mlada sodelavka iz kolektiva OŠ Knežak. Pevski reviji je sledil še družabni del srečanja, ki so ga morali zaradi slabega vremena pripraviti kar v isti dvorani. Ta del večera so popestrila dekleta, plesalke iz ritmične skupine Upss, ki vadijo pod vodstvom Maje Porta. Maja, ki se vse bolj uveljavlja tudi kot mlada pevka v slovenskem prostoru (oddaja Spet doma), pa je nastopila tudi z nekaj izbranimi skladbami in požela priznanje prisotnih, ki soji zaželeli uspeha tudi v finalnem izboru mladih talentov. Za zabavo in ples je poskrbela glasbena skupina Štunf banda bend iz Pivke, vendar je bilo tokrat družabno srečanje nekoliko krajše, kot je običajno na igrišču pri šoli. Še enkrat lahko pohvalimo vse prizadevne prireditelje in nastopajoče, saj so tako sproščeni in domači kulturni dogodki, predvsem pa s tako velikim številom obiskovalcev, postali v naših krajih kar redki. Srčno upamo, da se bo tako pestro dogajanje v Knežaku nadaljevalo in da bo tudi Pevska revija »Knežak v pesmi« živela še naprej. Vojko Mihelj S.PIRNIC4 Bazoviška 19, 05/714-20-77 m© wm mm m©m §©ils(k© lih©, * ZVEZKI, BARVICE, RISALNE POTREBŠČINE, RAVNILA ... * ŠOLSKE TORBE IN PERES NICE ... VSE KAR POTREBUJE VAŠ ŠOLAR DOBITE PO UGODNIH CENAH. Veterinar svetuje PISANI SVET ŽIVALI-NOJI PREHRANA PSOV brejosti ne dajemo težko prebavljive hrane. Prehrana odraslega psa Veliko ljudi zmotno misli, da kar j e dobro zanje je dobro tudi za psa, pri tem pa se ne zavedajo, da je v ostankih hrane z naše mize veliko preveč soli, ki jo psi smejo zauživati le v zelo majhnih količinah. Prav tako je naša hrana prepolna drugih začimb in maščobe. Doma pripravljena hrana za psa je primerna le tista, ki jo pripravljamo posebej zanj, brez dodatkov, ki so nam po okusu. Zavedati pa se moramo, da doma zelo težko pripravimo obrok, ki bo zadostil vsem potrebam psa po hranilnih snoveh, vitaminih in mineralih. V tem primeru mu moramo v doma pripravljeno hrano dodajati vitaminsko mineralne dodatke. Veliko Vsak pes potrebuje za dobro zdravje pravilno uravnoteženo hrano. Še posebej je to pomembno, ko gre za mladičke. Včasih prehrani psov ljudje niso posvečali skoraj nobene pozornosti. Ponavadi je bil pasji obrok sestavljen iz ostankov našega kosila in kakšne kosti. Ponekod je na žalost še vedno tako. Vse več pa je ljudi, ki se zavedajo, da je zdravje in kvaliteta pasjega življenja odvisna prav od njegove prehrane. ljudi se tudi sprašuje ali ima njihov pes primemo težo. To lahko preverimo tako, da ga pogladimo po obeh straneh telesa in če lahko ob tem začutimo rebra, njegova teža ni prekomerna. Prehrana starejšega psa S staranjem j e potrebno prilagajati tudi prehrano, saj se mnogi procesi v organizmu spremenijo. Pomembno je da je v hrani starega psa manj maščob, več vlaknine, nikakor pa obrok ne sme vsebovati kosti!! Pri psih nad 6 let se namreč gibanje črevesja zelo upočasni, zato pes kosti ne more več prebaviti tako dobro kot mlad. Posledica tega je huda zapeka, ki je lahko celo življenjsko nevarna. Z zdravstvenega vidika je za pse vsekakor najbolj primerna kvalitetna komercialno pripravljena hrana, ki pa nekaterim psom ni tako okusna kot doma pripravljena sveža hrana. Današnje življenje psov se nikakor ne more primerjati z življenjem svojih sorodnikov v naravi, zato je pomembno, da psu v našem »umetnem« okolju nudimo temu primemo prehrano. Marko Mahne,dr.vetmed. Manca Pavšič,dr. vet med. Veterinarska ambulanta Hrpelje Tel: 68-00-199 Prehrana pasjega MLADIČKA Pasji mladiček potrebuje kar do trikrat več energije kot odrasel pes. Prav zato boste z doma pripravljeno hrano zelo težko zadostili njegovim potrebam in je kvalitetna komercialno pripravljena hrana (briketi, konzerve ) gotovo boljša izbira. Pri tem je zelo pomembno, da kupimo hrano primemo velikosti pasme našega psa. Še posebno to velja za mladičke velikih pasem, ki imajo veliko večjo možnost razvoja bolezni kosti. Pri takih mladičkih s prehrano poskrbimo za to, da ti ne zrastejo prehitro in imajo tako manjše možnosti za nastanek npr. kolčne displazije, kije pri psih velikih pasem zelo pogosta. Prehrana brejih in doječih psičk je zelo podobna prehrani mladičkov. Posebno moramo paziti, da ji v visoki Suma inženiring do* PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 'j C 0 e ■) S* i? 9 e C' 'O Sr3 C v e o e ■) v v 9 v Sr' S. (? | (/ (■■ 1 $ ) § (f (? % (? | C Vilh aijev a ces tel/ OIC ta 4 fax: Trr 7,62 05/7 ovo 501 1-10- irska 242 Bis rica MaiNED:BIBJČBlBroi8llKll moiomm VIDEO TOP lO ■ 1. GOSPODAR PRSTANOV ■ KRALJEVA VRNITEV - pustolov. m 2. POSLEDNJI SAMURAJ - pustolov. - 3. BILO JE NEKOČ V MEHIKI - akcija _ 4. KAJMAK IN MARMELADA - sloven. "5. MODRI ANGELI-triler *6. ZAŠČITNIK, akcija ■7. MAŠČEVANJE-akcija ■ 8. SLEPARIJA-triler ■ 9. GOSPODAR IN BOJEVNIK - pustolov. ■ 10. VRELIŠČE-akcija m od ponedeljka d Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 RIZZERIA TELES X z_ Ilirska' Bistrica X / / do°- TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica 7110102 veljakov, kot je župan in direktor občinske uprave ter še nekaterih, ki nimajo grobov na trnovskem pokopališču, pač pa v krajevnih skupnostih, kjer živijo in jih sporni odlok sploh ne prizadeva, zato jim očitno ni mar za rešitev tega problema. V kolikor ga občinska oblast ne misli rešiti, bomo vložili vlogo za ustavno presojo spornega odloka. Vsem spoštovanim podpisnikom peticije se opravičujemo, ker tako po polževo napredujemo, vendar ne po naši krivdi, pač pa po krivdi tistih, ki so bili izvoljeni ter imajo tudi dolžnost in pristojnosti za to. ZA CZNI Ilirska Bistrica Anton Tomšič in Leo Šircelj POKLIČITE © 041 /546 214 S in si privoščite osebnega finančnega svetovalca na dom V mesecu juliju nudimo vsem bralcem Snežnika BREZPLAČNO FINANČNO SVETOVANJE Odgovorili vam bomo na vprašanja: * KAKO VARČEVATI •KAJ JE VZAJEMNI SKLAD • KOMU JE NAMENJEN • ALI SPLOH ŽIVLJENSKO ZAVAROVANJE IN ZAKAJ__________ * TER KAKO IZ ENEGA TOLARJA NAREDIMO DVA Šepec Luka s.p. esimit- 0©a[hm©D®gB/ CcgiGroflmi] 0dd pretesodlmBs] dh®o®o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 teto: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si PLAMING Plaming, ,t; projektiranje in izdelav, tehnološke opreme,y' ul. Nikole Tesla 5, p.p. 6250 Ilirska Bistrica tel fax: PODJETJE ZA MODERNO IWH» TEHNOLOGIJO d.o.o Svetovanje Servis računalniške opreme Vzdrževanje in postavitev računalniških mrež Prodaja računalniške opreme Postavitev in gostovanje spletnih strani Vse na enem mestu _ Od ponedeljka do petka od 9 do 16! S OKT V GEH/COm Canon Madd d.o.o. Vojkov drevored 28 Ilirska Bistrica tel.: 05 710 14 98 fax: 05 710 14 99 http://www.madd.si Microsoft ^ symantec. maxell Naša hiša se nahaja v Oriju -18 km od Splita, proti jugovzhodu. Od morja je oddaljena 200 m. Mir, tišina, zelenje, čist zrak, milo podnebje, prekrasen pogled na morje in otoke. Skratka nekaj, kar bo impresioniralo vsakega obiskovalca. Oddajamo dva apartmaja. Vsak ima približno 100 m2. Prvi ima tri sobe (6 postelj), kopalnico, WC, kuhinjo in teraso. Drugi ima štiri sobe (8 postelj), dve kopalnici, kuhinjo in teraso. Informacije na telefon: 00385 21 734 138 ali na e-mail: leana.vavzik@st.hinet.hr j Dobrodošli lil TRGOVINA IN VULKANIZERSTVO URNIK 8-12 in 13-17 sobota 8-12 Bazoviška 38, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: ++386(0)5/71-41-920, e-mail: avtoshop.ujcic@siol.net PRODAJA, MONTAŽA IN CENTRIRANJE: * avto plaščev ________________________ * moto plaščev \ * traktorskih plaščev * alu. platišč »C* M » Tj ( if f {< J * akumulatorjev POPRAVILA VSEH VRST PLAŠČEV IN PLATIŠČ SAMOPOSTREŽNA ROČNA AVTOPRALNICA IZPOSOJA WAP~a (visokotlačni pralni stroj) Vabljeni tudi na kavico ali drugo pijačo v Bar Avtoshop IH VSAK DAN 7-23 NEDELJA in PRAZNIKI 9-23 FRIZERSKI SALON Ilirska Bistrica tel. 05/714 59 59 mob. 041/505 858 PONEDELJEK 14-19 TOREK 8-12 in 15-19 SREDA 7.30-13 ČETRTEK 8-12 in 15-19 PETEK 8-12 in 15-19 SOBOTA 7.30-13 V času od 5. 7. do 17. 7. dajemo 50% popusta za barvanje las in opravljamo moško striženje po super ugodnih cenah. GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124 * GRAFIČNO OBLIKOVANJE * OFFSET TISK * SITOTISK - nalepke, tisk na majice... * VEZAVA KNJIG, DIPLOMSKIH NALOG 041/811 593 Igradbenistvo safuc I SAFTIČ ZDENKO s.p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. žuželka s trdimi sprednjimi krili in grizalom, 6. delo, izdelek iz trdega materiala v obliki kipa, reliefa, 13. določilo za ravnanje, 15. kamenje, ki gaje nanesla, zaoblila voda, 16. vrsta antilope, 18. naselje pri Postojni, 19. voz, na katerem se vozi bala, 22. Prešernov rojstni kraj, 23. janež (lat.), 24. organizem, ki potrebuje za življenje kisik, 25. mesto v Franciji ob Mozeli, 27. zmaga pri šahu, 28. sodno telo porotnega sodišča, 29. ameriški režiser (Christopher), 30. grška črka, 31. reka v grškem podzemlju, 33. okence v banki za poslovanje s strankami, 35. enaka soglasnika, 37. Irska (pesniško), 38. mivka (zast.), 40. ime glasbenega pedagoga (Dariana), 43. staro mesto v Egiptu z razvalinami templjev in grobov, 45. nižje plemstvo v nekdanji Poljski, 46. groba, težka volnena tkanina za športne suknjiče in plašče, 47. glavna podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu, 48. italijanski skladatelj (Tommaso, 1727-1779), 50. množično zborovanje na Mali oglasi prostem, 51. španski pesnik (Blas de), 53. negativna šolska ocena, 54. manjša vlačilna mreža za lov ob obali, 56. ruski jezikoslovec (Aleksander Vasiljevič, 1910-1978), 57. drama hrvaškega dramatika Iva Brešana. Navpično: 1. organizmu potrebna snov za rast in razvoj, 2. vrbov grm, 3. kulturna rastlina iz družine trav, 4. čednost, urejenost, elegantnost, 5. kratica za člen, 6. po hrbtu zelenkasto črna močvirska ptica z dolgim črnim čopom, 7. ločen prostor v gledališču, 8. rečni otok v Podonavju, 9. kratica za teritorialno obrambo, 10. britanski avtomobilski dirkač formule ena (Eddie), 11. slovenski filozof in ekolog (Andrej), 12. velik mogul Indije (1542-1605), 13. konj rjave barve, 14. Webrova opera, 15. ograja, 17. trebušna mast, 20. judovsko moško ime, 21. nekdanja srednja šola, 24. dovršni pretekli čas v srbščini in hrvaščini, 26. vrsta peciva, 28. vzmet, 29. turistično mesto južno od Dubrovnika, 32. začetek muslimanskega štetja let, 33. izmena, zlasti v rudniku, tovarni, 34. ropar, razbojnik, 35. moški, ki pretirano poudarja svojo moškost, 36. kenijski pisatelj (John Samuel), 38. bela tekočina, ki se izloča pri samicah sesalcev določen rok po porodu kot hrana za mladiče, 39. drog v kozolcu, 41. grška boginj a, Zevsova žena in mati boginje Afrodite, 42. mejna reka med Poljsko in Nemčijo, 44. špansko žensko ime, 45. točilna miza, 46. londonska galerija, 49. evropski veletok, 50. rastlinska bodica, 52. sredina toče, 55. enaka vokala. Dimitrij Grlj SLOVARČEK: BALIZAR - voz, na katerem se vozi bala EPINAL - mesto v Franciji CAIN - ameriški režiser (Christopher) ABIDOS - staro mesto v Egiptu ČENŽ - glavna podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu HEDŽRA - začetek muslimanskega štetja let 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 □ 16 17 18 □ 19 20 21 □ 22 23 □ ' 26 27 □ 28 ^29 n 31 32 m 34 35 36 □ 37 Z. ^38 39 □ 40 41 42 43 44 [J □ 46 47 □ 48 49 50 51 52 □ 53 54 55 56 57 REŠITEV MAJSKE KRIŽANKE 1. KARTUZIJA, 9. TREMA, 14. KATA, 18. ANIARA, 19. ASTRAHAN, 21. RTINA, 23. STENA, 24. OSTAN, 25. ORDINARIJ, 27. TISK, 28. POMOL, 29. OLTAR, 30. AMA, 31. EKA, 32. POLIR, 33. HLOA, 34. KAUNAS, 37. LA, 38. BELIN, 39. ARAT, 40. TUZLA, 41. BARIT, 42. GLAS, 43. SUTRA, 44. I(VO) S(VETINA), 46. PRELOM, 48. KROM, 49. FARSA, 50. IST, 51. AIL, 52. EGIDA, 54. ORLEK, 55. IVKA, 56. KOSTARIKA, 59. KREOL, 60. ŠKRAT, 61. ANKER, 62. ALVARADO, 64. MERILO, 65. IONA, 66. NASTA, 67. INDIKATOR. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE nam pošljite do 20. julija 2004, na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU mmiŠ NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILL DANILU, za majsko križanko prejme: FRANC GODEC Vojkov drevored 2, Ilirska Bistrica ČESTITAMO SREČNEMU NAGRAJENCU IN MU ŽELIMO “DOBER TEK"! PRODAJNA MESTA ČASOPISA SNEŽNIK: V TRGOVINAH VOPEXA, V TRGOVINI TUŠ, V PAPIRNICI LINEA ART, V TOBAKU, V PAPIRNICI “POD LIPO”, NA BENCINSKEM SERVISU ISTRABENZA, NA BENCINSKEM SERVISU PETROLA V AGRO TRGOVINI KOSEZE PRODAM Male pasemske živali svilene kokoši, aurokane nosijo jajca z zeleno lupino, race, muflone, Štajerske kokoši-041 564749 Prodamo! Prodam trosobno stanovanje v izmeri 74,5 m2, v Rozmanovi ulici. Tel.: 041/714 386 Prodam naravno sejan rečni pesek, granulacije 0-4 mm, primeren za izdelavo strojnih tlakov, 3 m3. Tel.: 031-390-677 Prodam kuhinjo Lipa - slonokoščene ban/e in belo otroško spalnico; Tel.: 051/257 199 Prodam veliki nemško slovenski slovar (Debenjak) tel.: 05/71 44 174 (po 17. uri) Prodam snovvboard - freecorve z vezmi, 159 cm; Tel.: 031/381 896 Prodam garažo 15 m2 pri Šport baru za 4.000 EUR; Tel.: 041/230 853 Prodam 2,5 sobno stanovanje z garažo v Ul. 7. maja v Ilirski Bistrici; Tel.: 031/390 677-zvečer V bližini Zarečja prodam 17.200 m2 gozda za drva; Tel.: 040/727 460 POLO GT 1,3 75km KARAVAN, letnik 1992, prva reg. 1993, rdeče barve, vlečna naprava, odlično ohranjen, 168.000km, 2. lastnik, registriran do 12.8.2004. Tel.: 031/300 684 Prodam 3- tonsko vitlo za drva. Tel.: 05/753 03 87 Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka Prodam pomivalni vgradni stroj Candy; Tel.: 05/ 71 45 704 Prodam novo UKV radijsko anteno; Tel.: 040/640 429 Prodam ali oddam poslovni prostor 33 m2 v Mikozi.v II. Bistrici. Tel.: 031/833 495 V II. Bistrici prodamo: poslovno stanovanjska hiša ob glavni cesti, 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko, stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 Prodamo stanovanje v Trnovem, 1. nadstropje, 64 m2 Tel.: 00385/51 703 093 Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan, prodam.Tel.: 05/714 26 36, vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14-18 ure. ODDAM V najem oddam prostore - hišo v Levstikovi ulici -70 m2 za poslovne ali stanovanjske prostore Tel.: 0038591726586 ali 0571 41 939; Oddamo garsoniero v II. Bistrici, 3. nadstropje, opremljeno s CK- vseljivo takoj. Tel.: 041/422 009 V najem oddamo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35. Informacije TELES d.o.o., Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/616 411 V najem vzamemo poslovni prostor površine 60-80 m2, primeren za videoteko na frekventni lokaciji in z možnostjo parkiranja. Tel.: 041/446 009 ; ali v videoteki v Domu na Vidmu. V najem vzamem eno ali dvosobno stanovanje v II. Bistrici. Tel.: 031/344 411 INŠTRUKCIJE Poučevanje v popoldanskih urah -matematika, fizika, računalništvo. Tel.: 71 41 781 Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini. Tel.: 040/378 888 Patricija Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda. Tel.: 040/805 266 Inštrukcije iz angleškega in italijanskega jezika za osnovne in srednje šole. Tel.: 05/714 43 84 Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Tel.: 040/640 429 RAZNO Kupimo hišo v okolici II. Bistrice; Tel.: 040 22 99 99 V najem vzamem stanovanje ali garsoniero v Ilirski Bistrici; Tel.: 051/412 969 Kupim sadilec za krompir; Tel.: 05/ 678 52 09 - po 20.00 uri; Kupim starejšo hišo v okolici Ilirske Bistrice, lahko tudi manjšo kmetijo. Pogoj je velikost parcele nad 1.500 m2. Tel.: 040/838 520 Kupim vikend na Sviščakih ali okolici Tel.: 041/741 298 Kupim dvosobno stanovanje, po možnosti z otroško sobo v Ilirski Bistrici Tel.: 040/ 609 813 Se želite znebiti še voznega starega Vuga. Pokličite za dogovor! Tel.: 040/640 429 Kupim rabljeni strešni okni - 2 kosa; Tel.: 041/616 411 Stare razglednice krajev (vasi, mest) in stare knjige kupim. Tel.: 05/788 00 33 Hišni ljubljenčki-prodam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni;možna tudi dostava na dom. Tel.:05/788 51 72 ali 041/477 109 Najamem 2 sobno stanovanje v II.Bistrici. Tel:031 682 135 ali 031 667 523 Male oglase zbiramo do 20-teaa v mesecu! 6. KNEŠKI TEK NA MAŠUNU Tudi letos so se ljubitelji rekreativnega teka vseh starosti in iz vseh koncev Slovenije, pa tudi tujine, zbrali na teku za Primorski pokal oz. Pokal Sobote na Mašunu. Prizadevni organizatorji Društva PIŠKOTEK iz Knežaka so namreč 12. junija organizirali že 6. kneški tek. Ta športno-turistična prireditev vsako leto privabi v prijetno senco mašunskih gozdov številne ljubitelje rekreacije, saj uvrstitve za Primorski pokal. Kar nekaj pa jih je bilo na Mašunu prvič m so štartali s številkami Kneškega teka. Tudi ti udeleženci so bili razdeljeni v 10 moških in 5 ženskih starostnih kategorij. Skupaj jih je bilo na progi kar 149, kar je sicer nekaj manj kot lansko leto. Prvi je prišel v cilj Tadej Drobnič, ki tekmuje za Vojaško policijo Postojna, s časom 41.38 (rekord proge 41.08 ima iz leta 2002 Boštjan Horvat), najhitrejša med dekleti, poleg tekmovalnega sporeda ponuja še možnost pohoda in rekreativnih tekov, od katerih je vedno zanimiv tek najmlajših -predšolskih otrok, na katerem se vsi udeleženci razveselijo medalj, ki so jim velika spodbuda za nadaljnje športno udejstvovanje. Letos je 150 m progo na travniku pri mašunskem gradu premagalo kar 47 mladih nadobudnežev, za katere so seveda burno navijali starši. Sicer pa se je tekmovalni del začel zgodaj popoldne, ko seje na krožni progi in na razdaljah od 500-1500 m pomirila šolska mladina v osemnajstih starostnih skupinah za dekleta in fante. Največ je bilo dobro pripravljenih tekačev iz Bovca, Kobarida in Vipave, na žalost pa bi udeležence iz domačih osnovnih šol lahko našteli na prste ene roke, kar zelo ruši idejo prirediteljev, ki želijo rekreativne prireditve približali domačim rekreativcem, povečati zanimanje za tek in doseči čim večjo množičnost. Medalje sta zmagovalcem po kategorijah podelila ravnateljica Osnovne šole Knežak Mateja Kokošar in predsednik UO Športne zveze Ilirska Bistrica Rihard Udovič, za tekmovalce so prireditelji pripravili številne praktične nagrade in poskrbeli, da domov niti oni, niti njihovi spremljevalci niso šli žejni in lačni. Po teh tekih so se iz lepo pripravljenega štartnega mesta na pot podali pohodniki. Le 7 se jih je šlo na 12 km pot, dvanajst rekreativnih tekačev pa je preteklo 4 km progo. Kot unikatni, saj na podobnih prireditvah tega ni, je sledil je že omenjeni tek najmlajših otrok. Po skupinskem ogrevanju z glasbeno spremljavo in aerobičnimi vajami, ki sta ga izvedli izkušeni vaditeljici, je ob 16. uri na 12 km progo krenila naj večja skupina tekačic in tekačev, od katerih večina s stalnimi štartnimi številkami tekmuje za čim boljše z novim ženskim rekordom proge 49,01, pa je bila Pavlina Ferjančič iz ŠD Nanos Vipava. Poleg medalj in praktičnih nagrad za najhitrejše po kategorijah, pokalov za absolutne zmagovalce, običajne spominske majice in napitkov za vse udeležence, so prizadevni prireditelji poskrbeli za dve vrsti toplega obroka in celo za hladen vegetarijanski obrok. V žrebanju pa so razdelili med tekmovalce še nad 70 praktičnih nagrad, ki so jih prispevali sponzoiji. Na prireditvenem prostoru pred gostiščem Mašun, so bila ves čas na razpolago različna gradiva z nasveti za zdravo življenje, predstavniki reševalne postaje Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica pa so prikazali postopek oživljanja, karje k praktičnemu preizkusu privabilo kar lepo število prisotnih. Tudi letos so bili izredno hitro obdelani in objavljeni rezultati, ki so objavljeni na internetni strani www.knezak.si. Po zbranih anketah, ki so jih izpolnili udeleženci 6. kneškega teka je bila velika večina (90%) zelo zadovoljna z organizacijo, maksimalne pa so tudi ocene za s strani organizatoijev Primorskega pokala in prireditelji upravičeno upajo, da bodo prišli v ožji izbor najboljših slovenskih rekreacijskih prireditev po izboru Športne unije Slovenije. Seveda se organizatoiji tudi preko Snežnika zahvaljujejo vsem, ki so pomagali pri izvedbi prireditve (sodelovalo je nad 40 članov društva in drugih krajanov), številnim sponzorjem brez podpore katerih si takšne prireditve ne da izvesti, seveda pa tudi vsem 330 aktivnim udeležencem tekov in pohoda in tistim, ki so jih spodbujali. Že zdaj pa vabijo: Nasvidenje naslednje leto na 7. kneškem teku na Mašunu ! SPONZORJI Banka Koper, d.d. Koper, Zavarovalnica TRIGLAV,d.d., OE Postojna, Gostilna »Mašun«, Erika Antončič s.p, Občina Ilirska Bistrica , TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d.d. Koper, Zavarovalnica Adriatic, d.d., PE Postojna , PROAVTO d.o.o. Koper AGROIND VIPAVA 1894 d.d. DROGA, d.d., Portorož .PIVIVARNA UNION, d.d. Ljubljana pijača GG POSTOJNA d.d. PLAMA PUR, d.d. Podgrad JAVOR d.d., Pivka SANOLABOR, d.d., Ljubljana PIVKA PERUTNINARSTVO d.d. BRADAČ BERNARD, s.p. ŠKOFLJICA Olimpijski komite SIovenijeDrevesnica »Štivan«, Matenja vas KOPKO d.o.o. PivkaVADNJAL d.o.o., Parje KGZ Postojna, Postojna Tiskarna LOTOS d.o.o., Postojna IRBIS d.o.o., Koseze Pizzerija »Minutka«, Postojna Pizzerija »Čuk«, Postojna VITAL Mestinje,d.d. J&M šport, Postojna TOMEX d.o.o. Ilirska Bistrica SKB Banka, Ekspozitura Ilirska Bistrica KGZ PIVKA Mesarstvo KALUŽA Petelinje OBČINA PivkaPekama BRIOŠ Zagorje Mesarstvo PUC Zdravstveni dom Ilirska BistricaPGD Knežak Okrepčevalnica PERKANSadje-zelenjava KIVI Selimi k.d., PivkaMesnica J&BDomačini, ki so pomagali pri izvedbi prireditve IZJEMEN USPEH SOKOLOV NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V soboto 22 maja 2004, je v dvorani Hit šport centra v Šempetru pri Novi Gorici potekalo Državno prvenstvo v karateju za dečke in deklice in sicer v katah in športnih borbah posamezno, katerega so pod pokroviteljstvom karate zveze Slovenije organizirali člani KK Samurai iz Nove Gorice. Tekmovanja se je udeležilo rekordno število 510 tekmovalcev iz 43 Slovenskih klubov. Na tekmovanju je pod vodstvom trenerjev Kristoferja Štembergeija in Suzane Logar nastopila tudi 12 članska zasedba karate kluba SOKOL iz Ilirske Bistrice. Bistričani so na prvenstvu osvoj ili 2 državna naslova, poleg tega pa še 5 srebrnih in 2 bronasti medalji. V kategoriji malčki kate posamezno je Žiga TURK med 29 tekmovalci osvojil 3 mesto, pri malčicah pa se je Anita JANEŽIČ uvrstila od 5 - 8 mesta. V kategoriji mlajši dečki je 2 mesto osvojil Toni ŠIRCELJ medtem, ko sta bila Luka TOMŠIČ in Domen SAFTIČ uvrščena med 5 in 8 mestom. V tej kategoriji je nastopilo kar 62 tekmovalcev. V kategoriji mlajše deklice je nastopila Monika TOMAČIČ in se uvrstila med 5 in 8 mestom. Kategorija kate starejše deklice je Sokolom prinesla največ uspeha in tudi naslov državne prvakinje, katerega je že tretje leto zapored osvojila Tamara KOVAČEVIČ. Drugo mesto je osvojila Saša ŠTEFANČIČ, Doris BRNE in Mateja HRVATIN pa sta bili uvrščeni med 5 in 8 mestom. V tej kategoriji je tekmovalo 32 deklet. Pri starejših dečkih Tine MALJEVAC tokrat ni posegel po medaljah, klub temu pa je med 50 tekmovalci zasedel 5 do 8 mesto. Za to kategorijo so bile na vrsti kate ekipno. Karate klub Sokol je imel v konkurenci starejših deklic v ognju dve ekipi med osmimi prijavljenimi. Dekleta so premagala vse ekipe v predtekmovanju, v velikem finalu pa za državni naslov obračunala kar med seboj. Naslov državnih prvakinj ekipno je zasluženo osvojila ekipa v postavi Doris BRNE, Mateja HRVATIN in Saša ŠTEFANČIČ, srebrno medaljo pa so osvojile Karin GEREČNIK, Tamara KOVAČEVIČ in Monika TOMAŽIČ, ki so skupaj nastopile prvič in pred tem opravile le dva skupna treninga. V kihon ipon kumiteju je najmlajša tekmovalka prvenstva malčica Anita JANEŽIČ osvojila 5-8 mesto prav tako je bil 5 do 8 malček Žiga TURK. V jiu ipon kumiteju je pri mlajših deklicah vice državna prvakinja postala Monika TOMAŽIČ. Na koncu so bile na vrsti še klasične borbe. Pri starejših deklicah -45 kg je Tamara KOVAČEVIČ osvojila ta dan svojo tretjo medaljo tokrat bronasto. Prav tako je svojo 3 kolajno v kategoriji + 63 kg osvojila Saša ŠTEFANČIČ in sicer srebrno. Dobro pa sta se borili tudi Karin GEREČNIK in Mateja HRVATIN, ki sta se uvrstili med petim in osmim mestom. Odlične rezultate Sokolov na državnem prvenstvu so popestrili še organizatorji karate klub Samurai iz Nove Gorice, ki so najmlajši tekmovalki državnega prvenstva članici Sokola Aniti JANEŽIČ podaril skiro. Udeležbo na državnem prvenstvu so omogočili TIB Storitve Ilirska Bistrica, Danijel JANEŽIČ s.p. in Gostilna Škorpion Rečica oziroma njen lastnik Rajko Jenko, ki je ekipo počastil s pico in pijačo. Karateist se za izkazano pomoč vsem najlepše zahvaljujejo. Z. K. KADETSKA EKIPA PRVAK PRIMORSKE Z zmago proti ekipi Adrije iz Mirna je bistriška ekipa prvak Primorske.V zadnji tekmi je naša ekipa zmagala z rezultatom 5:1. Strelci so bili Tomažič Tadej (3), Tomažič Blaž in Bajrič Emin. Po končani tekmi so prejeli pokal MNZ Koper, katerega jim je izročil g. Babič in čestital za osvojeno prvo mesto. Mladi nogometaši iz II.Bistrice so zasluženo osvojili naslov prvaka primorske.V konkurenci desetih ekip so dosegli 13 zmag, 1 neodločen rezultat in 4 poraze z razliko v zadetkih 48 : 25 in s prednostjo šestih točk zasedli prvo mesto. Za ta uspeh so zasluženi naslednji nogometaši: Janežič Amedej, Ličan Marko, Zidarič Boštjan, Dujc Luka, Kalc Aljoša, Prosen Martin, BedekNejc, Tomažič Blaž, Tavič Ivan, Bačič Deni, Urh Valentin, Bajrič Emin, Galekovič Saša, God Simon, Jurič Rok, Udovič Raul in Tomažič Tadej. Izkušnje so si nabirali tudi igralci iz ekipe starejših dečkov : Mahne Jure, Seleš Nejc, Janežič Uroš, Smajila Borut, Cerkvenik Sašo in Milašinovič Luka. Z veseljem lahko ugotovimo, da imamo v našem kraju talentirane nogometaše.Tomažič Tadej igra v prvoligaški ekipi in v reprezentanci naše države, prvoligaški igralec je tudi Galekovič Saša, kije najboljši strelec ekipe in lige.Tudi med ostalimi mladimi nogometaši je kar nekaj »talentov«, ki pa se iz različnih razlogov premalo posvečajo nogometu, sicer bi tudi oni igrali v prvoligaških ekipah. Tako smo se z polovico igralcev srečevali le na tekmah, večina jih je trenirala le enkrat tedensko, nekateri pa so bili celo brez treningov.Ta uspeh je svojevrsten fenomen, ne moremo pa mimo dejstva, da so fantje dober kolektiv in disciplinirani igralci. K uspehu so veliko pripomogli starši, ki so fante vzpodbujali v slabem in dobrem, prav tako se moramo zahvaliti za pomoč neutrudnemu predsedniku kluba g.Bergincu. trener: Kalc Vojko USPESNI NAJMLAJSI SOKOLCKI Dne 29/5-2004 so se najmlajši karateisti KK Sokol iz II. Bistrice udeležili turnirja v Ljubljani. Turnir je organiziral KK Olimpija udeležilo pa se ga je 131 tekmovalcev iz 11 klubov. Mladi Bistričani, od katerih so nekateri nastopili celo na svojem 1 tekmovanju so dosegli naslednje rezultate: V KIHON elementih je bil najboljši Matic Petrovič, kateri je v svoji kategoriji zasedel 2 mesto, Miha Kaluža, Nejc Petrovič in Nejc Debevec pa so v svojih kategorijah osvojili tretja mesta. V katah sta Miha Ujčič in Tamara Brozina vsak v svoji konkurenci osvojila tretji mesti. Z.K. OBVESTILO OBČANOM IN OBČANKAM GLEDE PRIDOBITVE VODNE PRAVICE ZA RABO VODE ZA LASTNO OSKRBO S PITNO VODO Na podlagi obvestila in prošnje za pomoč Republike Slovenije, Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Občina Ilirska Bistrica obvešča občane in občanke, da morajo na podlagi Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) gospodinjstva za lastno oskrbo s pitno vodo iz izvirov pridobiti dovoljenje. Dovoljenje za uporabo zajetja, namenjenega lastni oskrbi gospodinjstva s pitno vodo, pridobi uporabnik vode iz zajetja ali več uporabnikov, če je zajetje (izvir) namenjeno lastni oskrbi s pitno vodo več gospodinjstev. Postopek za pridobitev dovoljenja za uporabo zajetja (izvira), namenjenega lastni oskrbi gospodinjstva s pitno vodo, se mora začeti najkasneje dve leti po uveljavitvi cit. Zakona o vodah, to je do 10. avgusta. 2004. Vodna pravice se bo za uporabo zajetja (izvira), namenjenega lastni oskrbi gospodinjstva s pitno vodo, vlagateljem zahteve podelila BREZPLAČNO. Dovoljenje za rabo vode iz zajetja (izvira), namenjenega lastni oskrbi gospodinjstva ali več gospodinjstev, pridobi uporabnik zajetja (izvira) ne glede na lastništvo zemljišča, na katerem so objekti in naprave za odvzem vode. Lastnik ali drug posestnik zemljišča, na katerem se nahaja zajetje (izvir), mora rabo zajetja (izvira) za namene lastne oskrbe s pitno vodo dopustiti, če vode iz zajetja (izvira) sam ne rabi ali, če to omogoča izdatnost vodnega vira. Vsa gospodinjstva, pravne in druge osebe, ki si oskrbo s pitno vodo zagotavljajo sami, morajo tako najkasneje DO 10. AVGUSTA 2004 posredovati vlogo na Agencijo RS za okolje, Vojkova c. Ib, Ljubljana, na obrazcu iz priloge tega obvestila. Obrazec lahko občani in občanke dobijo tudi: - v tajništvu Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 014, Ilirska Bistrica, II. nadstropje desno, pisarna št. 3, - v sprejemni pisarni Upravne enote Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 014, Ilirska Bistrica, pritličje desno, - na Komunalnem podjetju Ilirska Bistrica, Prešernova 7, Ilirska Bistrica, - na spletnih straneh Upravne enote Ilirska Bistrica na naslovu http//upravneenote.gov.si/ upravneenote/ilirskabistrica, - na spletni strani http// www.obcine.net. Občani in občanke lahko vlogo pošljejo po pošti, lahko pa jo izpolnijo in oddajo tudi neposredno v Pisarnah Agencije RS za okolje v Kopru, Novi Gorici, Kranju, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Dodatne informacije je mogoče dobiti na naslovu gordana.kerekes@gov. si ali tel.: 01 478 40 00 (ga. Gordana Kerekeš, Agencija RS za okolje, Vojkova lb, Ljubljana). OBČINA ILIRSKA BISTRICA L——————————————————————————————————J Tel.: (05) 7 111 751, Fax.: (05) 71 11 743 Delovni čas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki Dežurstva | Delavnik Sobota Nedelja in prazniki OBIŠČITE NAS NA NOVI LOKACIJI Vulkanizerska delavnica na podjetju TIB Transport, Šercerjeva 17, Ilirska Bistrica za vse vrste vozil za osebni in tovorni program: vsak dan 7.-17. ure v soboto 7.-15. ure Informacije dobite na tel.: 05 / 70 40 116 KDOR VARČUJE NA TIBu GUME ZAMENJUJE! VULKANIZERSKA DELAVNICA TOVORNA VOZILA OSEBNA VOZILA l> P'R"0 J I N G Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI DOLGOLETNE IZKUŠNJE BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mail: projing@siol.net NIZKE GRADNJE 041/682-549 Ljubezen najina in skrb ti zdravja nista mogla povrniti, vzela te je, draga mama, kruta smrt, bolečine in solze ne da se skriti. ZAHVALA ob smrti MIMICE ISKRA (1930-2004) Zahvaljujeva se vsem, ki ste nama kakorkoli pomagali ob smrti najine mame, nama izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujeva sodelavcem in prijateljem. Žalujoča: sin Dušan in hči Mirjana Novokračine, 2. junij 2004 Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. ZAHVALA ob slovesu od dragega moža, očeta, nonota in pranonota FRANCA KOSIČA (2.10.1920 - 23.5.2004) Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se mu poklonili v slovo, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili k večnemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo dr. Gordani Živčec-Kalan in osebju Zdravstvenega doma za vso nudeno pomoč, ribiški družini “RD Bistrica”, krajevni skupnosti Koseze, govornikoma za obujene spomine na življenje in delo našega dragega, za vse lepe misli in besede ob slovesu ter gospodu župniku za opravljen obred. Kakor je živel, tiho in skromno, tako je tudi odšel. In takšen bo za vedno ostal v naših srcih. Ohranimo ga v lepem spominu. V globoki žalosti žena Zofka ter sinova Edvin in Slavko z družinama instafacije (Brenčič lože s.p. ILIRSKA BISTRICA OGREVANJE, VODOVOD, PLIN KLIMATIZACIJA, PREZRAČEVANJE SOLARNI SISTEMI SERVIS, NASTAVITEV GORILCEV ADAPTACIJA KOPALNIC ISKORIŠČANJE DEŽEVNICE DOBAVA MATERIALA IN IZVEDBA NA KUUČ POSKRBITE ZA HLAD V VROČIH DNEH ! BB ' Dobavimo in montiramo Vam \ ' zidne ali prenosne klima naprave po UGODNIH CENAH 9{aš trud za vaše udobje! tel: 05 714 16 91, mob: 041 830 408, e-mail: brencic@siol.net PRO-IOM d.o.o. Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158 * RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV ■ TOM +0% RC - Turistično informacijski center Ilirska Bistrica Gregorčičeva cesta 2 6250 Ilirska Bistrica tel.št: 05/710 13 84 e-pošta: center. razvojni@siol. net Informacije 05/7145280 05/753 05 55 vsak ponedeljek ob 18.00 05/7144188 vsak torek in četrtek Ogled gradu Prem (stalna razstava prazgodovinskih gradišč) vsakdan TiC ilirska Bistrica 05/7101384 05/7147400 Ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja nekdanja Ljudska šola Prem vsakdan TIC ilirska Bistrica 05/7101384 05/7147374 Ogled muzejsko urejene pomožne poste Pri poštarjevih v Harijah Harije št. 16 po dogovoru Alenka Penko 05/7100360 05/7101366 Ogled učne poti na Goliče Jelšane po dogovoru Osnovna šola Jelšane 05/78850 01 Ogled Rednikovega mlina v ll.Bistrici ilirska Bistrig (plač) po dogovoru Turistično društvo Ilirska Bistrica 05/7145 280 Vseevropski tabor v ilirski Bistrici Gorskohitrostna avtomobilska dirka Ferrary 2004 po občini ilirska Bistrica- Šembije 3l.julij-1.avgust 2004 od 8.00 ure dalje vsak dan ZTS in društvo tabornikov Ilirska Bistrica Itinerar Ljubljana in Ferrary klub ilirska Bistrica Saša Ternovec 031/643970 Iris Skrt 041/510644 Miro Gardelin 041/349088 [ Informacije, ki jih želite objaviti v koledarju prireditev, pošljite cjo 18. v mesecu na zgoraj navedeni naslov. pripravila: Mojca Memon svetovalka v TIC-u Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007 Vse za vaš avto... motorna fv vi Vleir olja 1-------r ▼ Shell basal izpušni sistemi in katalizatorji amortizerji, 2 leti garancije ...ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič *.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 12-19 TOREK/ČETRTEK 7-14 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! / - 2-t y KROVSTVO ^ iriailU S lil dl Id Hprrfl MONTAŽA ^.ClfitEra ; PRODAJA EMIL SMAJLA s p. ■ PpdgrajSk^Tbl 6250: Ilirska: Bistrica teiTiTp5/7.1i4lT684* te I/faxTTP.5/7t1 ^2-2 7 3 GSM F041/566^985 llirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 0110 Last Minute Center® www.lastminutecenter.si »AKCIJA 1=2« Last minute center Ilirike turizem za vas vsak mesec pripravi posebno ponudbo »Akcija 1=2«. »Akcija 1=2« pomeni, da počitnice plača ena oseba, druga pa letuje brezplačno. Z Last minute centrom Ilirike turizem v dveh tako potujete po polovičnih cenah. V času poletnih počitnic smo za vas pripravili akciji v Radencih in na Bledu. Last minute center Ilirike turizem in Motel Kapelski hram 4* sta za vas pripravila 5-dnevni paket prekmurske kulinarike. Za samo 39.900,00 SIT (1=2)vas bodo vsak dan postregli z eno tipično prekmursko jedjo, degustirali boste božična in ledena vina, ob odhodu pa vam bodo podarili 6 buteljk vina. Motel Kapelski hram ima tudi lasten bazen, kjer se boste lahko neomejeno kopali, paket pa vključuje tudi 3 x 3 ure kopanja v Radencih, Banovcih in Moravcih. Aktivne počitnice pa lahko preživite v mirnem in urejenem okolju. Last minute center Ilirike turizem in hotel Ribno pri Bledu 4* sta v času od julija do oktobra pripravila akcijo 1=2 za samo 34.900,00 SIT. Dvodnevni paket vključuje 2 polpenziona, obisk finske savne, obisk masažne kopeli, izposojo gorskih koles za 1/2 dneva in dve uri igranja tenisa na peščenih igriščih ob hotelu. Last Minute center Ilirike turizem v sodelovanju z organizatorjem letovanja na Hrvaškem vsak teden pripravi Rivino Fortuno in izbere tri do pet hotelov, v katerih letujete po bistveno nižjih cenah. Posebno ugodne so cene za družine. Cena aranžmaja na osnovi polpenziona za dve odrasli osebi in enega otrok do 15 let v dvoposteljni sobi v glavni sezoni SAMO 145.600,00 sit; dve odrasli osebi in dva otroka do 15 let pa skupaj plačajo le 197.600,00 SIT. Ena odrasla oseba v dvoposteljni sobi pa v glavni sezoni plača le 58.600,00 sit. Trenutno so Fortuna hoteli: Sol Polynesia v Umagu, Pical, Tamaris in Zagreb v Poreču, Montauro v Rovinju, Castor/Pollux, Hedera/ Narcis in Neptun v Rabcu, hotel Vespera na Malem Lošinju, Beli Kamik v Njivicah, San Marino na Rabu, Jakov/Ivan v Šibeniku in Medena v Trogirju. Ljubitelje grških otokov pa Last minute center Ilirike turizem vabi na Krf in Zakintos. 10 in 11 dnevni aranžma z letalom smo za vas pripravili na najjužnejšem otoku jonskega morja, ki so ga benečani poimenovali »roža vzhoda«, Zakintosu. 7 dni nepozabnih počitnic z letalskim prevozom pa lahko preživite na Krfu. r n NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM Last minute center Ilirike turizem in Snežnik vam podarjata 7-dnevno letovanje na Krfu od 25.9.-30.9.2004. Aranžma vsebuje: ladijski prevoz, nočitev z zajtrkom v hotelu Potamaki, vse dejavnosti CLUB HOTELA. Otok Krf, ki leži na meji med Jonskim in Jadranskim morjem, je najbolj podoben otokom južnega Jadrana. Bil je zadnja postaja znamenitega Odiseja, ko seje vračal na rodno Itako. Otoška panorama z bori, cipresami in oljčnimi gaji je očarala že Goetheja in Napoleona. Benečani pa so svoje bivanje ovekovečili z lepo arhitekturo v glavnem mestu. Posebna ponudba Ilirike turizma na Krfu je CLUB hotela, ki vključuje pijačo dobrodošlice, grški večer, animacijo našega predstavnika in še in še. Odgovorite na nagradno vprašanje in si prislužite počitnice, kijih poklanjata llirika turizem d.o.o. in Snežnik. Odgovor in svoje podatke pa pošljite na dopisnici na naslov: Snežnik, Za počitnice Ilirike turizma, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Žrebanje bo 15. septembra 2004. Ime nagrajenca bo objavljeno v septemberski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti. Otok Krf leži: a.) v Egejskem morju b.) med Jadranskim c.) v Črnem morju in Jonskim morjem Ime in priimek:______________________________________________ Ulica, hišna številka: Poštna številka, kraj: Podpis: Davčna št: I Nagrada ni izplačljiva v gotovini. Nagrada ni prenosljiva. I___________________________________________________________________________________________I BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA D.D. * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: POSTOJNA KOPER 05/726-10-50 05/672-72-32 AJDOVŠČINA ILIRSKA BISTRICA SEŽANA 05/366-14-94 05/714-19-35 05/734-14-10 NOVA GORICA LJUBLJANA 05/333-42-43 01/425-80-74 MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Dogajanje na Ljubljanski borzi se skladno s prihajajočo sezono umiija. Povprečni dnevni promet v mesecu maju je znašal približno 1,8 milijarde SIT, do srede junija pa le še 1,3 milijarde SIT. Najpomembnejši indeksi so ostali na ravneh izpred enega meseca, tako je vrednost indeksa SBI20 na dan 18. junija znašala 4.480, indeksa PIX 4.231 in indeksa IPT 3.705 indeksnih točk. Na borznem trgu so v omenjenem obdobju sicer najbolj zaslužili delničarji Merkurja, kar 10% Razlog so bili odlični četrtletni rezultati in napovedi o polletnih rezultatih. Podjetje je v prvem trimesečju beležilo 24% porast prihodkov še bolj pa se jim je povečal dobiček. Uprava meni, da bo ob polletju dobička iz poslovanja toliko kot lani v vsem letu. Po donosu so delnicam Merkurja sledile delnice Term 3000, kot vemo pa je omenjeno podjetje že prevzeto s strani Save. Bolj zanimivo je dogajanje izven borze, kjer je prišlo do nekaj poskusov koncentracije lastništva. Konec meseca maja je bila aktualna zgodba o povezovanju Kolinske in Droge. Večji lastniki združitvi sicer ne nasprotujejo, nekateri pa vendarle opozarjajo na možnost finančnega izčrpanja podjetij, kar se je odrazilo s padcem tečaja Kolinske. Kmalu potem je prišlo do nakupa 5% deleža Intereurope s strani Luke Koper. Ugibanja o tem ali Luka Koper namerava uresničiti staro idejo o globalnem logističnem servisu pa so se kljub temu izkazala za neresnična. V Luki Koper, ki je 22,88% lastnik Intereurope, so povedali da so delnice kupili, ker j e bila cena ugodna. Koncentracija je aktualna tudi v gradbeništvu. V juniju je podjetje Megainvest napovedalo, da bo objavilo ponudbo za prevzem gradbenega podjetja Gradis GPL. Z večjimi lastniki razen Slovenske odškodninske družbe so sklenili pogodbo o prodaji njihovega deleža po 938 SIT na delnico, kasneje pa so lastniki sprejeli boljšo ponudbo Primoija s ceno 940 SIT na delnico. Primoije je za Gradis zainteresirano predvsem zaradi vstopa podjetja na trg visokih gradenj v Ljubljani. 14. junija je domžalsko podjetje Helios objavilo namero za prevzem medvoškega Colorja. Integracija slovenske premazne industrije poteka že kar nekaj časa, očitno pa so se glavni akterji uspeli dogovoriti o nadaljnjem razvoju. Kranjska Sava, ki je večinska lastnica Colorja bo tako prodala svoj delež Heliosu, ki bo z omenjenim nakupom še korak bližje k uresničitvi cilja svoje dolgoročne razvojne strategije, postati vodilni proizvajalec premazov v srednji Evropi. Tečaj delnice Heliosa je dan po objavi namere poskočil za dobrih 5%, 18. junijapa je znašal 180.312 SIT. Novic o združitvah pa s tem še ni konec. Podjetji Istrabenz in Nacionalna finančna družba sta si izmenjevali hotele. Istrabenz je okrepil svoj delež v Hotelih Palače, Nacionalna finančna družba pa je svoj lastniški delež povečala v hotelih Bernardin, Metropol in Piran, ki jih namerava združiti v holding. Več dogajanja kot na borzi je očitno zunaj nje, med večjimi akterji slovenskega gospodarstva. Izmenjavanje kapitalskih deležev bo prisotno dokler ne bo dosežena stabilna lastniška struktura, ki je ob kvalitetnem managementu koristna za podjetje. Mali vlagatelji morajo biti pozorni predvsem na ponudbe prevzemnikov in poskušati oceniti ali se splača vztrajati kot lastnik podjetja ali bi bila bolj smiselna prodaja. Gorazd Belavič ILIRIKA Borzno posredniška hiša, d. d. gorazd.belavic@ilirika.si POPRAVEK OPRAVIČILA Uredništvo časopisa Snežnik popravlja opravičilo, ker je prišlo da napake pri navedbe kraja dogodka. Pravilno se opravičilo glasi: Uredništvo časopisa Snežnik se opravičuje prebivalcem Podbež in vsem tistim, ki jim je bila proslava, 16. maja 2004 v Podbežah namenjena, da seje ni mogel udeležiti, ker za njo ni vedel. Ob tej priložnosti se naproša organizatorje za pravočasna in popolna obvestila o dogodkih, ki naj bi jih lokalni časopis pokrival. v* _____________________________________________________________________/ 10. OBLETNICA RADIA 94 V soboto, 19. junija je Radio 94, praznoval prvo okroglo obletnico; 10 let delovanja. Vreme nam je letos na veselje vseh, dežne kaplje prihranilo. Letos se je prireditev ob praznovanju iz centra Postojne, preselila pred Postojnsko jamo. Že popoldne so naj mlajši lahko ustvaijali v otroških delavnicah, ki sojih pomagali izvesti pokrovitelji, OŠ Miroslava Vilharja iz Postojne ter številni posamezniki. Prisluhnili smo Rom pom pom festivalu, na katerem se je javnosti predstavilo 40 mladih pevcev - letošnja zmagovalka, Tadeja Kerznar, prihaja iz Podgrada. Za nagrado bo zmagovalno pesem lahko posnela na zgoščenko v produkcijskem studiu Radia 94 in NTR. Na prireditvi smo lahko občudovali modno revijo »Vrtna zabava«, Vzgojnega zavoda Planina in revijo Frizerstva Vera ter opazovali ples skupine Obsession. Ob enih zjutraj smo bili priče veličastnemu ognjemetu, praznovanje pa je napravila še slajše, ogromna torta. Na dveh odrih so se obiskovalcem predstavila znana imena slovenske glasbene scene; na odru pri Modrijanovem mlinu so med drugim nastopili Nuša Derenda, Petar Grašo, Big foot mama, B.B.T., Game over, Bepop, Naio Ssaion, Dan D, Prava stvar, Rok Kosmač, Zablujena generacija, Karmen Stavec, Ana Pupedan, Nude, Malibu, Povver dancers,... Ljubitelji narodno - zabavne glasbe pa so se zabavali z Ansambli Modri val, Bratov štrukelj in Erazem. REŠEVANJE ! PROBLEMA T.l. | STARIH BREMEN j V Sloveniji je začel s 1. majem 2004 delovati sistem ravnanja z | izrabljenimi motornimi vozili. Sistem zagotavlja zajem in razgradnjo vseh izrabljenih motornih vozil v Sloveniji, tudi t.i. starih bremen Na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo se zavedajo, da problem starih bremen kljub uspešnim akcijam, ki smo jih v preteklih letih izvedli, ■ še obstaja, zato ga želijo v najkrajšem možnem času rešiti. Pri tem pričakujejo našo pomoč in sodelovanje. Zbirno mesto za našo občino je na sedežu podjetja IPIL, invalidsko I podjetje Ilirska Bistrica, d.o.o., Šerceijeva 17, Ilirska Bistrica., kjer se I bodo začasno zbirala in pripravljala za odvoz stara bremena. Ta vozila je I I potrebno na navedeno lokacijo dostaviti. Seznam tako pripravljenih ostankov vozil bomo nato posredovali na MOPE. Ministrstvo bo izvajalcu, ki opravlja storitve javne službe na območju naše občine oziroma upravne enote, naročilo odvoz. Akcija brezplačnega zbiranja starih bremen, ki jo finančno podpira ■ MOPE, bo trajala do konca aprila 2005. Karmen Pugelj . L------------------------------------------ J OBVESTILO Patronat INAC iz Trsta, ul. Cicerone 8/b, v dogovora z Društvom Upokojencev Ilirska Bistrica, sporoča vsem svojim strankam, da bo prisoten naš predstavnik vsako drago in četrto sredo v mesecu od 10. do 12. ure v prostorih doma Društva Upokojencev, Bazoviška 28. Nudili bomo strokovno pomoč pri reševanju pokojninskih zadev in prevajanju zavarovalne dobe, oz. urejanju delovnih dovoljenj. Za vse informacije smo vam na razpolago na našem sedežu v Trstu, telefon 0039040362901. Prepričani smo, da bomo na ta način ponudili vsem našim strankam dodaten servis. DIREKTOR D. Krebel KNJIŽNICA MAKSE SAMSA IN “BRALNI ČRV” VABITA VSE OSNOVNOŠOLCE DA SE NAM TUDI TE POČITNICE PRIDRUŽIJO PRI NAŠI POČITNIŠKI BRALNI ZNAČKI. ZA USPEŠNO OPRAVLJENO BRALNO ZNAČKO BOSTE PREJELI PRIZNANJE IN LEPO NAGRADO. OSTALE INFORMACIJE DOBITE PRI IZPOSOJEVALNEM PULTU. PRIDRUŽITE SE NAM VAŠ BRALNI ČRV, TADEJA IN BOJANA VABILO Nedelja, 4.7.2004-cerkev Sv. Jurija v Ilirski Bistrici ob 20.00 Vabimo vas na koncert Komornega dekliškega pevskega zbora Vox Ilirica -dirigira Marija Slosar Lenarčič in Moškega pevskega zbora Dragotin Kette - dirigira dr. Mirko Slosar