Političen list za slovenski narod.
P« pošti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Seineniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 106.
V Ljubljani, v ponedeljek 11. maja 1885.
Letnilt XIII.
Kmetom v pomoč.
Piše Ivan Belec.
0 zemljiškem dolgu.
(Dalje.)
Toraj bi take obligacije kaj radi povsod kupovali, posebno, če pomislimo, da bi bile take obligacije najbolj zavarovano premoženje, ker bi za nje garantiralo (dobro stalo) dotično zemljišče s popolno svojo vrednostjo in ob enem bi za nje garantirala tudi dežela. Tedaj bi upniki, kterih tirjatve ne presežejo prve polovico zemljiške vrednosti, ne bili kar nič prikrajšani.
Kaj bi bilo pa z upniki, ki so v drugi polovici zemljiške vrednosti intabulirani, to je, tisti upniki, ki bi pri eksekutivni prodaji najbrže nekaj ali pa še vse zgubili? Dobivali bi obresti po štiri od sto od zadolženega kmeta. Ako bi pa kmet ne hotel ali ne mogel plačevati teh obresti, bi se pa zemljišče djalo v sekvester in sekvester bi potem plačeval obresti, ki bi se zategadel morebiti nekoliko znižale. Kadar bi se pa, da rabimo prejšnji zgled, na prvem mestu intabulirana dva tisoč toliko povrnila ali amortizirala, da bi ostal od dveh tisoč le en tisoč, bi pa oni tisoč, ki je na drugem mestu intabuliran, prišel na prvo mesto in upnik bi dobil zanj obligacijo, ktero bi kaj lahko prodal. In kadar bi se zopet en tisoč amortiziral, bi zavod prevzel zadnji dolg in izdal zanj obligacijo. Tedaj bi upniki, ki so v drugi polovici zemljiške vrednosti intabulirani, akoravno je njih posojilo komaj dve tretjini ali še le eno tretjino vredno, nič ne zgubili; le na povračilo ali na izplačevanje kapitala bi morali nekaj let čakati in sem ter tje v par ne-vgodnih slučajih bi nekaj manj obresti dobivali.
Mogoče bi pa tudi bilo, da bi zavod za ves dolg, ki ne presega zemljiške vrednosti naenkrat izdal obligacije in sicer (da zopet rabimo prejšnji izgled) za prva dva tisoč po štiri od sto, za tretji tisoč pa tri od sto in za četrti tisoč po dva od sto. Dolžnik bi pa plačeval pri davkariji od prvih dveh tisoč po 4 odstotke za obresti in po 1 za povračilo, od tretjega tisoča po 3 za obresti in 1 za povračilo, in od četrtega tisoča po 2 za obresti in 1 za povračilo.
Po tem načinu bi se zelo zadolženi kmet prej rešil dolga, upniki bi pa tudi ne bili nič poškodovani. Upniki, ki so intabulirani v prvi polovici zemljiške vrednosti, bi dobivali po štiri odstotke in obligacije bi lahko po toliko prodajali, kolikor bi bilo na njih zapisanega. Upniki, ki so v drugi polovici zemljiške vrednosti intabulirani, bi, ko bi ne bili zadovoljni z obrestmi po tri ali dva od sto, mogli prodati svoje obligacije, se ve nekoliko ali pa skoraj polovico ceneje, kakor bi bilo na njih zapisano. Tretji tisoč (da rabimo zopet prejšnji izgled) ima zdaj komaj dve tretjini vrednosti, obligacija po tri od sto bi se pa vendar nekoliko dražje prodala. Četrti tisoč ima zdaj komaj tretjino vrednosti, obligacija pa po dva od sto, bi se pa vendar več kot za polovico, tedaj več kot za 500 mogla prodati.
Morebiti bi se dala ta dva načina tudi skleniti, namreč, da bi upniki druge in tretje vrste dobivali sploh obresti po štiri od sto, ako bi pa hoteli imeti kapital, bi se jim pa dale obligacije po tri ali dva od sto.
Videli smo toraj, da se zemljiški dolg d A odpraviti. Zdaj nastane vprašanje, ima li država (oziroma dežela) pravico tlako in desetino odkupiti ? Ima pravico, kakor je imela pravico tlako in desetino odkupiti. Sme li država kmetom spremeniti vi-sokoobrestne dolge v manjobrestne? Sme, kakor sme svoje dolgove spreminjati (konvertirati).
Komu bi odkupovanje (oziroma odkup) zemljiškega dolga koristilo?
Koristilo bi kmetom, ker bi prvič veliko manj obresti plačevali. Zdaj plačujejo počez najmanj po 6 °/0, ker so v nekterih krajih, kakor smo videli, obresti čez 12 °/0 ; potem bi pa plačevali po pet ali pa še le po štiri od sto. Drugič bi se jim kapital nikdar ne odpovedal; koliko preglavic in stroškov jim pa zdaj dostikrat dela odpoved. In tretjič bi dobro vedeli, da se jim obresti ne morejo zvišati, iu koliko pomaga pri gospodarstvu, če se stroški natančno poznajo.
S tem zemljiško-odveznim zavodom bi se moral združiti rentni ali kreditni zavod, ki bi dajal kmetom potrebni kredit. Kredit bi se, se ve da, moral veliko bolj naglo povračevati ali amortizovati kot zemljiški dolg.
Odkupovanje zemljiških dolgov bi koristilo upnikom. Dobivali bi res manje obresti, namreč po 4°/0 ali Ljubljanska hranilnica tudi ne daje večjih. Zato bi pa imeli popolno varnost za svoj kapital, med tem ko zdaj upniki prve vrste nimajo popolne varnosti in upniki tretje vrste še celo nikakoršne varnosti.
Odkupovanje bi koristilo državi, ker bi dobila kmete, ki bi bili zadovoljni in ki bi tudi davke laglje plačevali. In pri tem bi država ali dežela ne napravila niti krajcarja dolga; dosti bi bilo, da bi garantirala in pomagala. Cenitev zemljišč in dolgov, odkupovanje, pobiranje obresti in povračil bi pač nekaj stalo; a mi mislimo, da bi država te stroške brez pomislika mogla prevzeti, ker bi si z vtrjenim kmetskim stanom toliko pridobila. In ko bi se ti stroški tudi na dolžnike obesili, bi vendar preveč ne težili; 1li°l0 provizije bi zadostovalo, to se pravi, da bi kmet mesto 5 gold. plačeval 5 gold. 25 kr.
Ponovimo še enkrat: ako se zemljiški dolg ne odpravi, se bo naša domovina spremenila v puščavo in naši kmetje v sužnje; zemljiški dolg se tedaj mora odpraviti. Videli smo, da se da, ta dolg prav po pošteni poti odpraviti, zategadel tirjajmo to brez prenehanja toliko časa, dokler se ne odpravi.
Kdaj 80 prišli Slovani v srednjo Evropo ?
To vprašanje se sedaj razpravlja jako silno v historičnih in arheologičnih krogih. Že Palacky pravi, da so Slovani v pradavnih dobah, kamor zgodovina ne more seči, bivali v Evropi, na historično pozorišče pa še le v 5. stoletji vstopili. Po tem se ravnajo vse naše zgodovine in že učenec 4. in 5. razreda ljudske šole sprejemlje iz učiteljevih ust vest, da so 500 let po Kr. prišli Slovani na Češko ali pri nas na Slovensko. Ta stvar je bila tako rekoč historična neovrgljiva resnica, ktere pobitje bo stalo mnogo boja slovanskih arheologov z nemškimi. Dokazi, ktere navaja Olomuški arheolog, dr. J. Wankel v svojem spisu „Pfispevky ku historii Slovanu v Fvrope" za novo misel, da so namreč Slovani že za časa Odrešenikovega in morda tudi
LISTEK.
Beseda o napakah pri vzgoji.
Drugo pismo.
(Konec.)
Vem, da sem zadnjikrat, opisovaje nektere napake Vaše hčere, Vam, gospa, povedal kakšno neprijetno in grenko besedo. Zategadel hočem Vam v Vašo in Vaše hčerke tolažbo danes nekaj besed spregovoriti o možkih napakah.
No, če je ženska koketna in gizdava, to že še gre; nasmehljamo se malo, pa vendar pregledujemo, včasih to ženski spol celo izgovarja, če pripada vsa taka koketost dotične osebo nekako k njeni osebnosti. Če je koketost nežnega spola še tako nedolžna, se navadno prišteva častilakomnosti, kar mu, se ve, moramo tudi odpustiti; kaj ne, čast. bralka? Vsaj ženske so le iz tega namena tako obnašate, da svetu dopadete — in tega Vam tudi no štejem v zlo. Možu nasprotno, zastopniku močnega spola, ta-
kega očitnega ravnanja in takega negalantnega ba-hanja ne smemo dopustiti in mu tega tudi ne odpustiti .... Prava koketa ume učinke doseči, slehernega človeka za-se pridobiti, celo prestole vtihotapiti, kakor zgodovina uči; ona zamore s svojim kretanjem vse očarati — pa tudi vse omrziti. Vedite, gospa, koketen mož je pa oduren in — smešen. Narava mu ni podelila daru, enacega ženski, ki jo po zunanjosti kinča in povzdiguje nad njim, kajti le v zunanjosti tiči prava koketost. In vendar je dandanes toliko koketih mož, gospa, Vam odkritosrčno povem, preveč jih je. Celo v svetovni zgodovini se nam naštevajo. Krvoželjni cesar Neron je svojo golobučnost pokrival z lavorovimi listi, da je s tem v gledališčih vzbujal na-se večo pozornost? Heliogabal se je oblačil v ženska oblačila — iz same nespametne koketosti. Kralja Kncija so na begu izdali njegovi lepi, rumenkasto-kodrasti lasje, ker jih ni hotel iz same nečiinernosti postriči. Alfonzij Daudet je moral zarad čudnih, lovovi grivi podobnih las pustiti vplivno službo. Mari ni tudi junak s svojo sivo suknjo in z majhnim klobukom na glavi pri
Austerlicu (Napoleon I.) bil nekako koketen ? To-bačnica Friderika Velikega in korporalova palica pruskega vojaškega kralja nas tudi spominja na koketost. Gospa! allonge (alonš') Ludovika XIV., kakor železna kapa Kromvelova — in če gremo za več tisoč let nazaj, najdemo med starimi Grki moža Alcibijada z luknjastim plaščem — ni vse to možka koketost? In ni bil pes tega grškega državnika, o kterem se je takrat mnogo govorilo, podoben Bis-markovemu tirasu, o kterem se je pred kratkim toliko po časopisih pisalo? To so malenkostne slabosti velicih mož, o kterih pa no smemo veliko govoriti.
Vse drugače je, kar se tiče koketosti pri manj vplivnih in mladih možeh. Gospa, podajva se ob nedeljah in praznikih nekoliko na kako dobro obiskovano sprehajališče ter opazujva mladi možki svet. Tam najdeva polno tako rekoč rojenih gizdalinov in mnogo ženskam podobnih koketih mladenčev. Le poglejte tam na klopi sedečega golobradca, kako v enomer popravlja svojo pisano ovratnico, da bi s tem mimo gredočim bolj dopadal. Že iz tega lahko spoznamo njegove osebne lastnosti, ki nam duševno
davno pred njim v srednji Evropi prebivali, so temeljiti. Po tej misli bi prešli iz zgodovine Suebi, Markomani, Kvadje in drugi narodi germanskega plemena in cela zgodovina Avstrije in Nemškega bi dobila novo lice. Saj to stiskanje naroda od naroda, kakor se danes mladeži prodaje, ti selilni eksperimenti z narodi in narodiči germanskega rodu litovskega, slovanskega in zopet galskega preveč nazna-čujejo svoj metodični začetek v glavi kterega si bodi zgodovinarja, ki ni imel pri rokah dovoljnega gradiva in si ni znal pomagati v teh dobah ter se je tako opomogel, kolikor se je dalo.
Dr. "\Vankel se sklicuje vzlasti na spomenike, starožitnosti slovanske, ktere so našli okoli starih gradov in selišč. Gomile, stare ustrojbe in stari materijal, ki so ga našli v Lužicah, vse to priča, da je narod slovanski že v praveku se vzgojeval v raznih rečeh, vzgojeval in gojil označiteljno umetnost, vzraslo na njegovih tleh, kar je potrebovalo cela stoletja. V razvalinah in ostankih onih starih časov nahajamo včasih stvar, ki nas sili, da si jo mislim v neprimerno stari dobi. V razvalini pri Bičji-skali so našli staro kovišče, kjer so se kovinske stvari delale vzlasti iz brona. To so spomini stare bronove ali železne dobe, ki je doma nastala. Nekaj podobnega se vsak čas najde na Mo-ravskem, koder Muzejno društvo skoraj čudeže dela (pri Slatenicah). Stare tkanine, pletenje, šivane stvari, s kratka, ženska ročna dela, kterih imamo mnogo, nam je zopet dokaz, da so bili Slovani na na višji stopinji olike, nego si sami mislimo, če pomislimo, da so tedaj proste žene iz ljudstva taka dela dovrševale, bodemo morali oliko svojih prednikov više postaviti, kakor „kulturo" hvalisanih za-padnih narodov. Ornamenti, okrasitve gomil, bro-novih del in cirilske črke na duhovenskih oblačilih, kakoršne se še danes šivajo pri vseh slovanskih narodih, bodisi vzhodnih ali zapadnih, imajo krasne načrte in tudi sorodna imena prepričajo vsakega protivnika o oliki starih Slovanov.
Na Vratislavskem zboru je vlani dobro povedal profesor Kazimir Szula, da ta olika, ktero vidimo pri Slovanih v prvem srednjem veku, ni vzrastla v nekoliko stoletjih pri narodu, ki je bil naseljen med neolikanimi surovimi rodovi, marveč se je morala polagoma razvijati. Do sedaj se je mislilo, da je lastna olika Slovanov nemogoča in vsaka lepotija, ki se je sploh našla na Slovanskem, se je takoj razglasila, da je vzrastla na italijanskih tleh. Konečno pride doba, ko stari predsodki zginejo pred novimi preiskavami in najdbami.
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. maja.
Notranje dežele.
Volitve volilnih mož so pred durmi. Ker se take le na šest let ponavljajo, menda ne bo odveč, ako o teh volitvah besedico spregovorimo. Razpisujejo jih okrajna glavarstva, ktera na podlagi poslednjega ljudskega štetja vsaki občini število volilnih mož določijo. Na 500 volilcev določi se jeden volilni mož; kar je manj kakor 500 prebivalcev pri ostanku splošne razdelitve, vzame se za polno število. Volitev volilnih mož vrši se v domači županiji, kjer župan
prostor določi in imajo pravico voliti vsi avstrijski državljani moškega spola, ki so po 24 let stari. Ženske in mladoletni ne volijo. Število volilcev je neomejeno in volijo ustno svoje volilne može, ki morajo v dotični občini domovinsko pravico imeti. Kdor dobi več kakor polovico glasov je za volilnega moža izvoljen. Nekdaj, ko nas so še nemški strahovi preganjali, so bile te volitve kolikor toliko zanimive, ker so bile temelj vsem poznejšim izidom in imajo po Štajarskem in Primorji še dandanes svoj velik pomen. Pri obilnem številu kandidatov pa tudi pri nas, posebno po Dolenjskem in Notranjskem, ne bodo brez pomena.
„Divide et impera" poznali so to vodilo že Rimljani, pa tudi današnji nemško-liberalci se ga ne sramujejo. „Domoljub" Sehönerer si ga je celo na svoj volilni oklic zapisal. Ni sicer rekel, da bi se morala Avstrija na kosce razbiti, toda razvidi se ta namen njegov takoj iz poziva, da se mora z Madjari vpeljati namesto sedanjega dualizma čisto osebna zveza (personalna unija.) Vsled te raztrgale bi se med Avstrijo in Ogrsko vse vezi, kar jih še skupno imamo, kakor so: vojska, finance itd. ter bi med obema državama ne bilo druge zveze, kakor edino le presvitla osoba vladarjeva. Kakor hitro bi se to zgodilo, skrbeli bi Nemci takoj, da pridejo na vrhunec, kjer bi zopet Slovane tlačili. Da ji je to resnica, kaže v ravno tistem oklicu konečni poziv na vse somišljake, da naj mož ob možu pridejo na bojišče proti skupnim zatiralcem vsega nemškega, proti Slovanom. Zopet toraj stara pesem „vom fiirsten-sohn und dem Prügelknaben". Ker se mile branimo, in si po moči zavarujemo lica proti klofutam nemških rok, očitajo nam, da jih napadamo. Ker se borimo za našo narodnost, pravijo, da jih zatiramo; ker nam je naš močnik ljubši (žgancev smo se zarad slabih časov že odvadili,) kakor po-nujane obrane kostiv od nemške mize, trdijo, da se jim krivica godi! človek, ki ima le količkaj srca v sebi, se bo veselil, vidoč, da si je sosed opomogel; le zavidljivost, grda zavidljivost mu tega ne privošči. Da se pa nekoliko v lepšem svitu pokaže, pa vpije: zatirani smo! Gospodovati hočejo, nič, kot neomejeno gospodovati. Da bi pa to dosegli, hočejo Avstrijo tako dolgo deliti in razkosavati ter posamične kosove, kakor so Galicija in Dalmacija, kjer Nemcev ni, razun priseljenih, odmetavati, da bi konečno večino in s tisto pa zopet gospodstvo v roke dobili. To in nič druzega odmeva iz vseh volilnih oklicev liberalne nemške stranke.
V hrvaškem deželnem zboru zbirajo se že zopet črni politični oblaki, iz kterih bode treskalo, da bo groza! Na dnevnem redu imajo izvanredni budget in v tistem je vstavljena svota 100.000 gld., ki se je porabila za vdušitev vpora 1883. Mazzura je vprašal, kako je ta tirjatev nastala, na kar ban pravi, da je vojno ministerstvo ogerski vladi izročilo račun o stroških, ki so jih provzročili vojaki na Hrvaško poslani. Kraljevega potrjenja ta nastavek sicer še nima, vendar pravi ban, da ga bo zadobil, kadar se bo sprejel izvanredni budget. Na to izjavila se je opozicija, da se ne bo daljših obravnav vdeleževala. Menda so danes pričeli podrobno razpravo o izvanrednem budgetu iu se je nadjati silno razburjenih sej, kjer se bo izvestno zopet nekoliko poslancev za toliko in toliko časa izključilo.
Splošna beda, ki je po Furlanskem še posebno občutljiva, ondašnje prebivalce k marsikteremu obupnemu koraku sili. Najbolj nesrečen med vsemi je pa korak, ki ga zapeljani prebivalci Goriške in Gradiščanske napravijo iz starega v novi svet. Vse h krati hoče v Ameriko! Ko bi vendar ljudje brali, kar se jim o tem piše, da ne v Ameriko, bi se morda še ta ali oni obvaroval nesreče, tako jih pa na stotine vanjo zagazi. Motili bi se pa, ko bi mislili, da je izselovanje v Ameriko le po našem Primorji nalezljivo postalo, o kaj še! Cela Avstrija boleha na tem! Dokaz temu so številke, ogromno
in naravne solnčnate in senčnate strani predstavljajo. „Zunanjost znači človeka — to je staro ne-ovrgljivo pravilo!"
Kmalo srečava druzega — povsem prvemu — podobnega gizdalina, ki nosi po obeh straneh noter do tilnika viseče kodraste lase, okolu vratu pa modro-svilnato ovratnico, ktera se že od daleč blišči; njegovi ospičeni čevlji z jako čudno zakrivljenimi petami in krasno palčico v rokah, ktero v eno mer po zraku suče, nas že na dvajset stopinj daleč opozarja : Zdaj-le imamo pravega koketega mladenča pred seboj.
Gotovo poznate gospode, ki vso svojo skrb obračajo na svoje obuvalo; drugi imajo zopet mnogo opravila z nohtmi na svojih rokah; še več pa imajo posla s svojimi mlečnobelimi dlakicami, — brkicami pod nosom, sem mislil reči. Mladi vojaški častniki včasih porabijo za same rokavice več, kakor n. pr. kakšna revna družina za vse domače potrebe. Tudi se nekteri tako oblačijo, da v noši celo prekose mlade še le iz šole stopivšo devojčice. — Vem, da ste že sami opazili pri nekterih gospodih, ki se jim bliščijo na zapetnicah velikanske, kuhinjskim krožnikom podobne gumbe; ali pa strašauske urne verižice, ki
nas spominjajo na vozne verige. Najgrje se pa meni zdi (ne vem, če tudi Vam ka-li gospa?), ako možki nosijo po več milimetrov dolge nohte . . . Taki ko-keti možje imajo še posebno veliko dela s svojimi naočniki. — Skoro neverjetno — a resnično je, da mladi ljudje večkrat nosijo očale, ki jih prav nič ne potrebujejo. In res se nahaja med možkim svetom veliko tacih, ki mislijo, da so lepši, interesantnejši, in kdo vedi kakšni še, ako nataknejo očale na nos. Gospd, koliko nepotrebnega dela imajo taki ljudje s svojimi prisiljenimi naočniki, si lahko sami mislite! Toda nekterim še to ni dovolj! Marsikteri vporab-ljajo razne dišave, da na plesiščih, v gledališčih in sploh povsodi tam, kjer koli z nežnim spolom pridejo v dotiko, diše, kakor kakšen cvetlični vrt meseca maja, mogoče da tudi smrdijo. Ne vem, je li prav, da so tudi take vrste ljudje na svetu. Saj popolno so nepridni. — S tem listom sem Vas menda zadovoljil — in upam, da niste več hudi na-me, kar sem Vam v prvem listu očital zastrau pomanjkljivosti v vzgoji svoje hčerke. Zdravstujte!
številke tistih, ki so šli v novi svet sreče iskat. V prvem četrtletji tega leta se je iz Avstrije v Ameriko 23.557 osob preselilo. 630 od teh so se povrnili nazaj kot — berači, ki so ali premalo denarja imeli, da bi bili ondi pošteno živeti zamogli in jih zarad tega Amerikanci niso več sprejeti hotli, ali pa niso bili zadosti trdnega zdravja. Taki reveži so skoraj vse svoje imetje zavoiili in so sedaj berači v pravem pomenu besede, čež mero nesrečni med nami, vendar pa jih še silno zavidajo in srečne imenujejo tisti njihovi tovariši, ki so se še nekoliko poprej v Ameriko podali, ter ondi ostali. Se vé, da niso dobili, česar so iskali. Tisti vsega pomilovanja vredni ljudje se lačni in bolehni po Nevjorški okolici vlačijo, kakor jesenska megla brez vetra, kajti zaslužek je tudi v Ameriki od dne do dne slabši živež pa vedno dražji. — Da bi toraj Fur-lauci ne zagazili v enako nesrečo, jih gosposka svari, preden jim potni list podpiše, kajti v Ameriki sedaj nobenega več ne sprejmejo, kdor nima zadosti premoženja, s kterim bi tudi v Evropi dobro živel in pa kdor ni tako trdnega zdravja, da bi lahko hraste sekal. Preveč imajo ondi že revščine nakopičene ter se boje, da bi jim znala danes ali jutri nevarna postati. Ako se že kdo seliti hoče, seli naj se v Bosno. Ondi je svet dober, lesa je veliko, zemlja po ceni in pa jezika je vsak Slovenec hitro zmožen. Lahom ondi ne vgaja toliko, ker ravno jezika ne umejo.
Vnanje države.
Tricarski shod jo menda že zagotovljen, če tudi ga vladni dementi zanikajo. Ob tej priložnosti zmenila se bodeta tudi knez Bismark in Giers, kako postopati, če bi v Dardanelah danes ali jutri kak boj utegnil nastati.
Mir je za nekaj časa zopet na političnem površji, kljubu temu so pa Anglež in Rus na boj pripravljata, kakor bi se že jutri zgrabiti mislila. Zakaj tako ? Samo zato, ker se nič prav ne vé, kako se bo čez noč svet o Afganistanu zasukal. Angleži silno grdo prodirajoče Ruse v osrednji Aziji gledajo, ker se jim nevarni zdé, silno nevarni zarad Indije. Nič ni toraj bolj naravnega, kakor ravno bodoča vojska med Rusom in Angležem, ki je le še od časa odvisna. To vedo Rusi, to vedo tudi Angleži, in zarad tega skrbno in vstrajno oboroževanje. Poleg tega so pa Angleži tudi jako predrzni, ter se je nedavno Salisbury v parlamentu oglasil, da če bo ravno treba, Angleška s svojim brodovjem v srednjem morji ne bo nikakih kolekovanih prošenj vlagala za prost prevoz preko Dardanel, ker bi jo dotična Pariška določba v tem slučaji jako malo brigala, temveč bi si prevoz skozi Dardanele, če treba s silo prisvojila. Čakaj malo, misli si pri tem Avstrija, ter Turčiji zažuga, ako bi se ona bodi si z denarjem, z lepimi besedami ali pa s topovi pretrapiti dala ter bi Angležem prevoz v črno morje dovolila, je od tistega trenutka tudi pogodba gledé Bosne in Hercegovine ničeva, ter ste obe zasedeni deželi popolnoma lastnina Avstrije. Da bi Rus v tem slučaji tudi ne miroval, temveč bi Balkanske narode nad Turka spustil, smo že omenili nedavno. Turku bi se toraj godilo, kakor obstreljeni in preganjani divjačini in poginiti bi moral.
Mahdi je dobil svojega moža! Večkrat čulo se je že o nekem novem sleparji, ki trdi, da je on pravi Mahdi, dosedanji Mohamed Ahmed pa le njegov predhodnik, nek pripravljavec na njegov prihod. Prehodil je proseč božje dari, skoraj ves Sudan in je ljudi proti Mahdiju šuntal, ob enem pa tudi Mahdiju sporočil, da naj mu takoj vse mesta in pokrajine izroči, kar jih je priboril. Mahdi pa pravi, da to ne gré, kajti v izročilu se čuje, da bode prehodnik pravega Mahdija vladal po krajih z mečem priborjenih trikrat sedem let in potem še le prišel bo pravi Mahdi ; toraj ta še ne more pravi biti. Ob enem dal je povelje Darfurskemu namestniku, da naj gré sleparja z 6000 možmi v Kordofan preganjat. Namestnik je pa z veliko težavo le 800 mož skupaj spravil, s kterimi je jel novemu Mahdiju od ene, stari Mahdi pa od druge strani pritiskati. Koljejo se sedaj Mohamedanci sami med seboj po Kordofanu, tako, da se kri kar v potokih cedi, pravi poročilo. Vsled tega je nastala ondi tudi silna dragina, ker si nobena karavana v tiste kraje z živežem ne upa in so ljudje prisiljeni že kamele klati in jesti.
Afrika, do sedaj najbolj zanemarjen in zapuščen del starega sveta, prišla je dandanes na dnevni red, kakor je bila svoje dni Amerika. Od vseh strani so se je oprijeli in vsak se trudi kolikor mogoče dobička iz taiste si pridobiti. Obkoljena je okoli in okoli od Evropejcev, le osredju njenemu so do sedaj prizanašali ; dokler jim ga ni Stanley odprl ob Kongu. To je nova doba v afrikanski zgodovini. Druga, toj enaka, ki bo pa prej ko ne še bolj važna za svetovno trgovino, ji bode pa takrat napočila, kedar se bodo vlil prvi morski tok iz Gabeške Iuko iztočno od Tunisa ležečo po novem prekopu 150 milj dolgem na osušene pokrajine, bivša jezera južno od Algirja in Tunisa proti puščavi Žahari. Iz začetka so mislili to silno in grozno puščavo napolniti z morjem ; toda prepričali so se poznoje, da bi bilo pač skoraj nemogoče delo, ker je svet po Zahari preveč gorat. Francozi se bodo poprijeli tega dela, ker mislijo svojo trgovino po onih krajih razširiti. Ranjki francoski polkovnik
Roudaire izdelal je bil za ta prekop že načrt. 900 štirjaških milj same puščave bi se dalo na ta način pod vodo spraviti, po kteri se bode potem blago prevažalo. Ali ne le trgovina, tudi obnebje se bo po napravi tega umetnega morja po Algeriji in Tunisu zdatno zboljšalo, ker se bo precej ohladilo; ob enem bo pa umetno morje nekaka stena divjim rodovom afrikanskim, kteri sedaj iz sosednjih pokrajin v Algier in Tunis na rop zahajajo. Načrt je pregledal tudi znani Lesseps, ter se je jako pohvalno o njem izrazil. „Nobenih goni nam ne bo treba prodirati, rekel je menda, in prav lahko bomo puščavo spremenili v rodoviten vrt." S tem namreč, da mislijo ondi umetno morje napraviti, privabili bodo v one kraje več vlažnosti, s ktero bodo rodovitnost zemlje povišali. Da se bo nameravano podjetje vresničilo, je prav verjetno, ker se odločni podjetnik Lesseps zanj zanima in kjer je ta mož kaj v roke vzel, je tisto povsod izpeljal. Prej ko ne, se bodo pa dela še le tedaj lotili, kedar bo Panamski prekop dovršen.
Izvirni dopisi.
Z Notranjskega, 10. maja. (Voli t ve ne zadeve). V sobotni številki „Slovenčevi" nekdo z Notranjskega pretresuje, kterega poslanca naj bi pri prihodnji vo-litvi 28. t. m. mi Notranjci v državni zbor volili ter mémo druzega omenja, da se ponuja za poslanca tudi g. Jakob Hren, deželne sodnije svetovalec v Celovcu. Kolikor je nam znano, se ta velecenjeni gospod in odlični domoljub Notranjcem ni vsiljeval za kandidata, — samo „Slov. Narod" je v enem svojih dopisov v volitvenih zadevah tudi njega imenoval, — dasiravno bi smeli biti Notranjci popolnoma zadovoljni, ako bi imeli g. Jakopa Hrena, ki je sam po rodu Notranjec, iz Begunj pri Cirknici doma, za svojega zastopnika v zbornici poslancev na Dunaju. A Notranjci se držimo pri volitvi 28. t. m. zopet svojega prejšnjega, vrlega poslanca, g. Obreze, ki nas je vedno krepko zastopal in boril se za naš blagor iu naše pravice! Da smo ž njim zadovoljni, smo pokazali sijajno pri lanski volitvi, pri kteri smo ga z ogromno večino glasov volili tudi za deželnega poslanca. Ker je toraj g. Obreza v dveh zastopih delegat Notranjske, in hoče tudi še v prihodnje ud drž. zbora biti zahteva političua zrelost in doslednost, da zopet zanj oddamo svoje glasove. Tudi iz hvaležnosti smo ga dolžni voliti, ker v marsičem se je za nas potegoval, pa tudi žrtvoval. Res, da vleče državni poslanec vsaki dan 10 gld. plače, a za posestnika, obrtnika in trgovca, kakor je g. Obreza, je to mnogokrat več škode kakor dobička. Toraj Notranjci ostanimo vsekako pri svojemu dosedanjemu poslanci, g. Obrezi.
Iz Trsta, 9. maja. „Brez boja ni zmage — ni nič" ; to je stari prigovor ter dokazujejo razna cesarstva in kraljestva, ktera so si priborila velikanska posestva po vsem svetu. Nemec poje: „Mein Vater-land muss grôsser sein", enako Anglež in druge države. Avstrija, ktera ima najvgodnejo lego za pomorsko trgovino, da jo zavidajo marsiktere druge vlade zarad Trsta, ni storila v svojem času, ko se je brez truda kaj pridobiti dalo na inozemstvu, ničesar. Da je pa tudi v našem ministerstvu koloni-jalna politika pognala svoj kal, to je več kot gotovo, če tudi je še vse le uradna tajnost. Trezui politik pa, ki zasleduje razne misije in mu je tudi iz prijateljskih krogov kaj znano, lahko reče, da bode tudi Avstrija do tega morala priti, da bode imela svoje inozemske naselbine. Vzrokov je toliko, da bi človek pole papirja lahko popisal.
Volilni boj je pri nas že po vsi črti; merijo se žete, robato in fineje strelivo se rabi sploh. Tudi kaka granata poči včasih na kako irredentovsko svojat. „Cikorijaši" so zdaj v modi. Njih garda, ki se rekrutira iz šnopsarjev in postopačev, ja „colona volunte". Pa ta leteča četa provzroči marsikak dogodek, ne gré pa nikdar v boj, le kadar ima „Edinost" zbor, obklada nas vselej s psovkami. Ti ljudje prežijo na posamične Slovence; ako kje dobé ka-cega mirnega nič slabega slutečega, plane jih po 7 in po 12 junaško s pestmi nanj.
Ta teden primerilo se je na kolodvoru, da so neki dijaki nemške narodnosti se od nekega izleta pripeljali; bilo jih jo 5. Peli so v vagonu med drugim tudi cesarsko himno, na kar so se Lahoni smejali in norčevali; ko pa izstopijo in na prosto pridejo, ščuvali so jih sramotno iu žaljivo. „Ireden-tašev je bilo 11 in že so jih hotli tepsti. Pozvali so jih na „korajžo" malo Davide proti velikanom Goljatom. Nek Slovenec, ko je to zapazil, stopi v sredo, rekoč: „bodem pa jaz začel ter bruhne s
pestjo najbližnjega, da je daleč odletel. „Avanti, avanti" ponavljal je — toda po zajčje pobrali so jo bliskoma. Lokalni listi vedno pisarijo o provokacijah, ako le kje kak Slovenec zauka, zato, ker imajo strah, da bi jim dolgoletni prah s sukenj ne iz-tepli.
Volitev v državni zbor je zagotovljena gospodu Nabrgoju; posebna nesreča bi bila, ako bi pro-pal, kar ne sme biti in tudi ne bo; „Edinost" dela povsod. V nedeljo bode shod v Lindavu. Za Istro se dela premalo.
Škoda, da je tudi v Trstu prepir iz gole osob-nosti kar mnogo škoduje. Nikdo ne mor sam vsega storiti, pač pa s pomočjo drugih naj bi se vsa stvar spravila v pravi tir in vse bo dobro. V.
Domače novice.
(Naša javna moralnost.) Pod tem naslovom objavil je g. prof. Šuklje 9. t. m. v „Ljubljanskem Listu" članek, na kterega bodemo obširneje odgovorili pozneje. Za danes odgovarjamo samo na stavke, ki zadevajo naše članke o g. prof. Šukljeju in dolenjski železnici.
Gosp. profesor trdi, da smo krivico delali njegovi časti. Toda pisali smo nepristransko resnico, ki sicer po starem našem pregovoru oči kolje, nismo pa imeli namena žaliti koga časti, dobro ve-doč, da si jo žali sam, kdor se v dosego svojega namena poslužuje neresničnih poročil.
Gosp. profesor nam dalje očita, da smo vedoma zamolčali vprašanje, ktero je provzročilo ministrov odgovor. Mi smo poročali o celi avdijenci, kakor se je vršila, o raznih govorih naših poslancev in o odgovoru g. ministerskega predsednika. Mislili smo, da bo že iz tega poročila vsak čitatelj sprevidel in spoznal, da je vse drugo, kar se o tej avdijenci piše, deloma površno in neresnično. Ker menda edini g. prof. Šuklje tega ni sprevidel in se zopet sklicuje na dotično vprašanje, in nam očita, da se niti ne ganemo, da bi ovrgli njegovo trditev, mu odločno povemo:
Vprašanja, je li res g. ministerski predsednik naročil dotična članka o dolenjski železnici v „Ljubljanskem Listu", noben poslanec pri avdijenci do g. ministerskega predsednika ni stavil, toraj tudi grof Taaffe ni odgovoril: „das aber kann ich sagen, dass ich die betreffenden Artikel nicht bestellt habe". Pričatemu sogg.: grof Hohen wart, grof Margheri, Kušar, Murnik, dr. Poklukar, Klun in Pfeifer. Govoril je tako, kakor smo poročali, zato pa o tej zadevi ne bodemo več pisali, ampak mirno pričakujemo časa, ko se bomo zamogli pomeriti pred sodnijo.
(Premil. knez in škof dr. Jakob Misija) povrnili so se danes zjutraj ob 5. uri iz Rima v Ljubljano in so se ob 8. uri že prošnjega sprevoda k sv. Jakobu vdeležili. Sprevod sam je bil nenavadno velik, ker se ga je obilno pobožnega ljudstva vdele-žilo. Zlasti je bilo daies videti mnogo več moškega spola za križem uvrstenega kakor druga leta.
(Važno za trgovce.) Hrv. trg. društvo „Merkur" v Zagrebu prosilo nas je, da po tem potu gospode principale opozorimo, da se to društvo tudi s posredovanjem namjestbah bavi ter zato lahko vedno trgovske pomočnike različnih strokov, kakor tudi knjigovodje, komptoiriste itd. priporočati more. Ob jednem prosijo se gg. trgovci, da vsako spraznjeno mesto čim pred prijavijo, ker je le na ta način mogočo svrho posredovanja namjestbah popolnoma spol-niti.
(Prve češnje) smo videli v soboto in včeraj v Ljubljani. Tri dni prišle so letos prej nego lansko leto.
(Anastazija Zelenca slavnost) se jo vršila v soboto v gledališču. Napovedana je bila poprej neka petstoletnica ali kali. Čudno, da ti nomški telovadci nikdar ne hote z resnico na dan. Naj bi bili rekli, nemškega pesnika grofa Auersperga bomo slavili, nikdo bi jim ne oporekal. A čemu te izgovore in prazne besede? Najmanj pa je potreba za tako po politiki dišečo slavnost tili niti avstrijske ideje, med tem ko so oči obrnjene vse kam drugam. Spiegel-berg, ich kenne dir! — Sploh pa vse prav. Doma je Zelenec bil svojim podložnikom tiran, na tujem je pa zlato prostost opeval. Le prašajte stare ljudi okoli njegove domačije. — Nadalje v imenu resnice odločno protestujemo zoper študenta Häuften a pocm,
da bi bil Anastazij Zelenec slovenske pesni v nemške prestavljal. Da so mu nektere slovenske, ali ne kakor čeljusta Häuften, „windische", pesni dale povod lepim proizvodom, na to smo ponosni. — Slovenskemu vplivu, seveda, se Auersperg ni mogel odtegniti, prestavljal samo pa ni. Našega Prešerna učenec in prijatelj je bil, in ta ga gotovo ni naučil samo prestavljati. Toraj tudi gg. v nemškem taboru le dobro premislite, kaj očitno govorite. Vi še Zelenca Auersperga ne poznate.
(Z Vinice) smo prejeli sledeče vrstice: V „Slovencu" z dne 4. maja št. 100, so nektere občine, v dopisu „Z Dolenjskega" naštete, ki so odločno za g. Pfeifer j a. Podpisana s tem javita, da je Viniška občina (Viniška županija voli osem volilnih mož) tudi odločno za g. Pfeiferja, čigar kandidaturo bo ona na moč podpirala.
Jurij König, župnik. Peter Malič, župan.
(Svet nori!) misliti moral si je vsak prečitavši v „Slov. Narodu" sobotni telegram iz Krškega, da je ondi poštar, g. Miha Avsetz, kandidaturo napovedal za državni zbor. Miha Avsetz in pa državni zbor! No, kaj in kdo pa še? Sicer nemški progovor pravi, da komur je Bog dal službo, dal mu je tudi za njo potrebni razum, toda takega čudeža pa vendar ni prevečkrat pričakovati. Državni zbor je vendar kraj, kjer se delajo postave, ki naj bi bile narodu na blagor, ki naj ga obvarujejo škode. K temu je pa vendar malo večih študij potrebno, samo denar ali le tudi sama poštena volja ne zadostuje, čemu naj bi pa tudi človek potem še študiral in se mučil, če bi imel vsak pravico do ravno tiste stopnje v javnosti, kakor učenjak. Ponižnost je tudi lepa čednost!
(Nestanovitno vreme.) Iz Weissenfelsa se nam poroča 9. t. m.: Pri nas je zdaj celi teden dež prav dobro nalival in včeraj se je celo popoludne in celi večer bliskalo in grmelo, da je bilo strah, danes je pa sneg celo dopoludne in še nekaj časa popoludne tako z veseljem šel, da smo ga dobili pol čevlja, se ve, ko bi bil ves obležal, bi ga imeli najmanj poldrugi čevelj. Kot vesten poročevalec moram tudi omeniti, da se je enkrat med tednom vsipala drobna toča, kteri se pravi babje pšeno. Zdaj-le na noč se je pa tako lepo zjasnilo, in solnce tako lju-beznjivo sije, da smemo pričakovati, da bomo jutri zjutraj po zmrznenem snegu korake merili. Vidite, v romantičnih krajih nam ne more biti dolgčas, ker imamo vedno dosti spremembe in se nam onolič-nosti ni bati.
(Shod društva „Edinost".) Nad tri tisoč osob prišlo je včeraj na shod, ki ga je društvo „Edinost" v Lin d aru poleg Pazna napravilo. Program je bil obširen in ves od konca do kraja soglasno in z navdušenjem sprejet. Posebno je pa stiskani narod odobraval napovedano kandidaturo Vi tez ič a. Ob enem sklenili so pa skupno in vstrajno postopanje proti zatiralcem avstrijskih Slovanov. Shod se je završil se je z navdušenimi „živio"-klici presvitlemu cesarju.
(Slovenski plakati) za bodoče volitve so Celjskim nemčurjem grozni trn vpeti! Cesarsko namestništvo v Gradci zapovedalo je plakate v obeh deželnih jezikih nabiti in je takošne tudi po Malem Štajarju razposlalo. Celjski nemčurji so si pa prej ko no mislili: čemu bodo le slovenski plakati, ter so od slovensko-nemških prvo polovico odstrigli. Taki so!
(„Sloga"), politično društvo na Goriškem, priporoča sledeče kandidate: 1. za kmečke občine v okrajnih glavarstvih Gorica, Tolmin in Sežana gosp. Josipa viteza dr. Tonkli j a; 2. za kmečke občine v okrajnem glavarstvu Gradiška msgr. dr. Evgena Valussija, prvostolnega prošta v Gorici; za mesta in trge po Goriško - Gradiščanskem grofa Franca Coro ni ni j a, deželnega glavarja v Gorici. Za veliko posestvo nimajo še kandidata, razglasil pa se bodo tudi ta, kedar se bo stvar dognala.
(Sleparstvo) se že med kmeti širi. Lah Natale M, trd kmet iz Poreškega okraja podal se je pred-včeranjem v Poreč, da bi si hlače kupil. Zbral si je lepo pisane, plačati jih je pa hotel s ponarejenim napoleonom. Prijeli so ga.
(Cerkvi) na Goriškem nimajo volilne pravice, ker so liberalci ob svojem času za tako postavo skrbeli.
(Ljudske knjižnice) 9 snopič prišel nam je v roke z vsebino dokončane povesti „Mati in sin." Dalje so ondi začenja povest iz časov grške ustaje „S o tir" in pa začetek povesti „grof Ruginski."
Častiti volilci!
Dvakrat ste me že počastili s svojim zaupanjem pri volitvi v državni zbor. Ako mi naklonite svoje zaupanje tudi pri bodočih volitvah, potezati se hočem za Vaš duševni in gmotni blagor.
Vaše blagostanje naj se povzdigne s tem, da se kmetu — kterega težnje in nadloge, sam kmetovalec, najbolje poznam — zmanjšajo bremena, da se obroki za vplačevanje zemljiščnega davka določijo na tisti čas, kedar ima gospodar dohodke; postava naj se sklene, da se o d p i š e gruntni davek pri poškodovanju po mrazu, toči in drugih uimah.
Sodnije naj bi izvrševale zapuščinske obravnave, ne pa dragi notarji!
Zabrani naj se prosto ženitovanje!
Odločno bom zahteval, — kakor sem to storil do sedaj pri vsaki priliki, — da se prej ko prej dozida dolenjska železnica, za ktera začetna dela je že došlo dovoljenje dotičnemu društvu; strmine na dolenjskih državnih cestah naj se odstranijo.
Kmetijska šola naj se napravi kolikor mogoče v sredini Dolenjske!
Mladina naj se odgoja na narodni podlagi v krščanskem duhu; v uradnijah naj se vendar že enkrat izvede enakopravnost.
Z Vami vred zvest presvitlemu cesarju, vnet za vsestransko omiko, iskreno spoštovaje katoliško cerkev in njene zastopnike, najzvestejše prijatelje naroda našega, hočem, kot svetinje naroda, vsikdar ohraniti našemu vernemu ljudstvu.
To so na kratko moja načela, ki bi me vodila tudi v bodoče enako svitlim zvezdam, ki vodijo mornarja po širokem morju, da dospemo v varno luko sreče in ljudskega blagostanja.
V Krškem, 10. majnika 1885.
Viljem Pfeifer, deželni poslanec, župan in posestnik.
Razne reči.
—	V Pragi seje vstanovila, ali vsaj namerava se vstanoviti šola slovanskih in drugih živih jezikov. S pomočjo raznih društev in korpo-racij je „Pedagogično društvo" v Pragi že vstano-vilo znatno matico in pred kratkim je neznan časti-telj njenega predsednika J. L. Maška, kakor se nadejajo, zopet bogato podprl. Poslal je namreč v prospeh omenjene matice zapečateno knjižico iz mestne hranilnice s čudno prošnjo, naj bi letos je še ne odprli.
—	Župnik napaden. V Lešnji so v stanovanji napadli trije roparji tamošnjega župnika in ga obesili. Brat župnikovega hlapca, vojak na odpustu, hotel se je ž njim še isti večer posloviti in k sreči je ravno prišel k grozovitem činu. Začel je kričati, napravil velik šum in tudi parkrat je vstrelil proti zlodejcem. S tem je privabil druge ljudi, ki so jih vjeli,, zvezali in odvedli, da prejmo zasluženo kazen. Župnika so k sreči pri življenji ohranili, med tem, ko je jeden izmed roparjev že umrl.
—	Nekaj o dobrodelnosti prostozidarski. V Pešti živi SGIetni profesor Leviš, ki je nekdaj vstanovil prostozidarska društva na Ogerskem, kot berač. Novinarstvo prostozidarsko sicer molediva in ječi, naj bi se usmililo ljudstvo „ubo-zega starca", ki pa vkljub temu v najhujši bedi živi, strada in trpi pomanjkanje celo v najpotrebnejših stvareh; kajti „dobredelno" prebivalstvo ogersko se ne zmeni za moža, ki je vse svoje sile žrtoval tako „plemeniti" (?) stvari, noče mu podati svojih darov, da bi „blagemu dobrodelniku" ne bilo treba ta kratki časek, ki mu je še odmerjen, v lakoti in bedi preživeti. — Tako plačuje prostozidarski svet svojemu očetu. Take črne in nesramne nehvaležnosti bi človek v Afriki ali v avstralskih pustah zastonj iskal.
—	Po amerikansko. Neki pivarnar, ki se je pred kratkim povrnil iz Amerike, namerava baje v Berolinu napraviti pivovarno, iz ktere misli cevi napeljati od pivovih sodov pod zemljo v vsako hišo, koder stanujejo njegovi naročniki, tako da si vsak sam lahko natoči, kedar ga je volja. V cevih bode stroj, s kterim bode pivarnar lahko vedel, koliko piva se bode izpilo, zraven bode pa tudi zamašek, s kterim bode pritok piva lahko ustavil, ako se mu ne bode redno plačevalo.
—	Duhovenstvo v Švici. Bazeljska škofija šteje 637 duhovnikov; vrhovni pastir je premil. Škot Lachart; Kurska ima 332 duhovnov s škofom Ram pa; St. Galenska 203 duhovne, škof Egger; v Sittenski škofiji je pod škofom Zardinierom 205 duhovnov; v Tessinskem kantonu 310 duhovnov, ki jih vladata Milanski in Komski škof. Vsega skupaj je 2030 svetovnih duhovnikov. Redovnikov
pa je 432 in to: 145 benediktincev, 183 kapucinov, 41 bernardijanov, 40 redovnih kanonikov, 12 frančiškanov jn 11 kartuzijancev.
— čast. oo. iz reda sv. Frančiška, ktere so iz Fulde prognali, so ustanovili tri misijonske postaje v severni Ameriki. V zadnjem mestu so se ustanovili še le pred devetimi leti in imeli so le borno kočico in komaj dvanajstorico katoličanov, da so jo oskrbovali. Danes pa imajo tukaj veliko cerkev, prostoren samostan, v kterem je že 40 redovnikov, hišo za sestre redovnice in župnijsko šolo, ktero obiskuje 140 otrok. Toraj morajo imeti tudi primerno več katoličanov.
Telegrami.
Dunaj, 11. maja. Presvitla cesarica s princeso Valerijo je dospela tu sem. Na kolodvoru v Pencingu pričakoval ju je presvitli cesar.
London, 10. maja. Osman Digma podal se je s svojimi ljudmi v Berber, Berberski emir pa v Kartum po pomoč, s ktero hoče Angleže pobiti.
London, 11. maja. „Daily news" poroča; Hartington bo danes v spodnji zbornici zagotovil, da Angleži ne bodo šli v Kartum. Popolna uravnava meje Afganistanove je zagotovljena in sicer tako, da Afganski emir na svoji časti ničesar ne izgubi. Angleške vojne zapuste kmalo Sudan.
Vabilo občnemu
zboru
društva „Narodni dom",
ki bode dnč 26. maja t, 1. ob 6. uri zvečer v dvorani Ljubljanske čitalnice.
Program:
1.	Ogovor predsednikov.
2.	Poročilo tajnikovo.
3.	Poročilo blagajnikovo.
4.	Volitve:
a)	upravnega odbora.
b)	nadzorovalnega odbora.
5.	Nasveti posameznih členov.
V Ljubljani, dne 11. maja 1885. Za upravni odbor društva „Narodni dom": Dr. Alfonz Moše,	Ivan Hribar,
predsednik.	tajnik.
Umrli so:
6. maja. Marija Pfeffeier, odvetnikova žena, 48 let, Kri-ževniški trg št. 8, oslabljenje. — Amalija Cariniani, zasebnica, 80 let, Mestni trg št. 17, kap.
T u j c i.
9. maja.
Pri Maliču: Pfefferer, c. k. liadporočnik, z Dunaja. — Kneclit, Lowy, Malluek, Rukel, Sclirciber, trgovci, z Dunaja.
—	Ljudevit Bock, c. k. stotnik, z družino, iz Zadra. — A. Jelene, c. k. sodn. sovetnik, iz Gospiča. — Urša Arko, zaseb-bnica, iz Ribnice. — Janez Mušič, c. k. pristav, iz Kočevja.
—	Janez Šapla, iz Ajdovščine. — Gabrijel Jelovšek, trgovec, z Vrhnike.
Pri Južnem kolodvoru: 0. Sehuchard, vrtnar. — J. Rossi, lesni trgovec, iz Trsta.
Pri Avstrijskemu caru: Spazzapan, konjski kupce, iz Gorice.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 9 gl. 24 kr., — domača 7 gl. 42 kr. — Rž 6 gl. 60 kr. — Ječmen 5 gl. 94 kr. — Ajda 5 gl. 78 kr. — Proso 6 gl. 60 kr. — Turšica 5 gld. 78 kr. — Oves 4 gl. 12 kr.
Žito: pšenica ruska 9—9.50, laška 9.25, koruza 6.25, rž 7, oves 9, fižol 10, grah 11—15, riž laški 14—21, indšiki 12.50 goldinarjev za vsakih 100 kilogramov.
Dunaj Mk a borza.
(Telegrafično poročilo.) 11. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 82 gl. Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 82 „ 4 "¡o avstr. zlata renta, davka prosta . . 107 „ Papirna renta, davka prosta . .	97 „
Akcije avstr.-ogerske banke .	. 854 „
Kreditne akcije...... 288 „
London.......124 „
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini . ......
Nemške marke......
Od 9. maja.
Ogerska zlata renta 4%
„ papirna renta 5% Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.
„ Liinderbanke.....
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice .... „ Tramway-društva velj. 170 gl. . 4 «/o državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 4% „ „ „ „ 1860 . 500 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „
........ 1864 . . 50 „
Kreditne srečke .... 100 „ Ljubljanske srečke . . .	20 „
Rudolfove srečke . . .	10 „
40	kr.
80	„
75	„
95	r
n
25	„
90	„
9	n n	86 V,	n n
5	n	86	n
61	n	05	"
96	gl.	20	kr.
91		30	
100		75	
97	JJ	80	
564	B	_	
299		80	
214	n	—	
125	"	50	
138		80	n
170	B	25	n
169	n	—	n
175		25	n
23		50	n
18	n	25	n
Št. 7269
Razglas.
(2)
Izvrševaje ukaz vis. c. k. deželnega predsedstva z dne 24. aprila t. 1., štev. 902 Pr., in opiraje se na §. 25 volilnega reda za državni zbor se javno naznanja, da je imenik volilcev za volitev enega državnega poslanca, ki ga ima mesto Ljubljana dne, 2. junija t. 1. izvoliti,
od 9. do vštetega 16. dne t. m.
v magistratnem ekspeditu razpoložen za splošno pregledovanje.
Ugovor zoper ta zapisnik, bodi si, da je vanj kdo za volitev neopravičen upisan, ali da je izpuščen kdo, ki ima volilno pravico, morajo vložiti se najpozneje do zadnjega gori določenega t. j. 16. dne t. m.
Ugovori po preteku tega dne vloženi, se bodo zavrnili kakor prekasni.
Volilne izkaznice se bodo volilcem o pravem času poslale; ko bi pa kateri volilec izkaznice iz katerega koli vzroka vsaj 24 ur pred volitvenem dnevom ne dobil, naj se oglasi zanjo pri podpisanem uradu.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 8. maja. 1885.
Vončina, namestnik župana.
P38
V Katoliški Bukvami v Ljubljani
je dobiti:
DUHOVNO
PASTIRSTVO.
1

Slovenskim bogosloveein in mašnikom
spisal
Anton Zupančič,
profesor postirstva.
I.	del (oseba pastirjem, homiletilca, Icatchetilca) stane 1 gl. 20 kr., po pošti 1 gl. 30 kr.
II.	del (splošnja liturgiJca, ljudske pobošnosti, brevijar, sv. maša) velja 95 kr., po pošti 1 gl. 5 kr.
^	Dvazvezkašeizideta.	jj
Tržaško tržno poročilo.
Kava: Santos po 43 gl., Rio 44, St. Domingo
56,	Portorico 75, Cejlon 66—125, biserna 90, Java
57,	Mokka 87—100.
Sladkor po 22.25—27.50 gld. Dišave: poper 89 gl., žbice 68. Južno sadje: dateljni 23, fige iz Kalamate 15, iz Smirne 25, rozine 14, pomoranče 2.50, limone 2 za vsak zaboj, rožiči 6, mandeljni 76.
Olje: laško65—95gl., albansko 41—48, dalmatinsko 43, angleško 31, petrolej 9.60.
Kože: juhtovina 260, podplatje 140—160, te-letnina 357—616, jagnječi kožuhi sto komadov 70, zajčje sto komadov 24 gl.
Volna: bosanska 105 gl., albanska 112, ister-ska 110.
Bombaž: amorikanski 75, indiški 47. J e ž i c e po 25—28 gl.
Mast: maslo 95—100, angleška 50.50, ogerska 59, špeh 51.50.	_
Ivan liapajne v Krškem
je izdal in ima v zalogi sledeče (7)
knjige in knjižice
za ljudske šole in učitelje:
cena
a)	Praktično metodiko .
b)	Prvi poduk.......
c)	Fiziko in kemijo .... č) Prirodopis.......
d)	Zemljepis.......
e)	Geometrijo.......
f)	Malo ll/.iko.......
i/J Domovinoslovjc . . . .
h)	Pri povesti 1/. zgod. Štajerske
i)	Opis krškega okraj. glav. . j) Zgodovina Staj. Slovencev .
Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne pisanke in risanke, mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nein-ški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid Krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr.
gl. 80	kr.
«0	„
60	„
56	„
26	„
24	„
23	„
20	„
6	„
30	„ 20 „