42. številka. Ljubljanu, soboto 21. februarja. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD
IsliHJH vsak dan, izvzemfti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemali za a v r t r o - of? er s k e dežel ti za celo leto 18 (t, za pol leta HKI. sa četrt leta 4 gld. — Za L j u D I j ano brez pošiljanja na doni za celo leto !•> f?hb, za četrt leta li gltl. •' O kr., za en mesec 1 |dd 1" kr. / i } ■ < > - < 11. i t i; < ■ na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko vir, kolikor poštnina iznaša. — Za pospod« uri tri jo na ljudskih "Sof h in M dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta S gld. BO kr., po poAti prejenian za četrt leta a gold. — Za oznanila se plačuje od ćctiristopno petit-vrste (i kr, do so oznanilo enkrat tiska, 5 kr., čo so dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole. Irankirati. — Rokopisi so ne vradajo. — U ro «1 n i 81 v o je v Ljubljani v Frane Kobnanovej biSi li i gledališka stoHia,". Oprav niš tv o, na katero naj ku blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaeije, oznanila, t. j. administrativno stvari, je  v T Narodnej tiskarni" v Kolmauovej hiši.
Nič slovenskih šolskih otrok v Mariboru.
Zanimivo je, kako je bivši naučni minister Stremavr utemeljeval v budgetnem odseku na Dunaji nemško učiteljišče in vadnieo v Mariboru. Dejal je, da je vadnica na tamošnjem učiteljišči za to nemška, „ker nij nič slovenskih otrok", da pa je on nnsvetoval vodji učiteljišča, naj pripravnike vodi v slovenske Sole v okolico, da so ti navadijo tudi občcnja in predavanja pri otrocih slovenskih staršev. To se s prva čuje jako logično in primerno tudi odnošajem; od blizu pogledauo pa je to utemeljevanje nelogično, nedosledno in udarec v obra/ narodu slovenskemu!
Kolikokrat smo uže naglašali, da jo učiteljsko izobraževališče temelj, podloga ljudskim šolam. nNa mariborskoj vadnici nij nič slovenskih otrok". To sicer nij res. l'a dobro, vzemimo za en trenotek, da je ta premisa resnična iu trdimo nadalje, da ju učiteljsko izobraževališče v Mariboru s a m o za mesto, tedaj bi bil zaključek, da je treba tam samo nemške vadnice, istinit, resničen. Ali to je, neistinita sta oba pogojna stavka: na maji* borskej vadnici J«! sloveuskdi staršev deca, in !ičitcl|sko izobraževališče taij samo za to, da daje samo mariborskim meščanom učitelje, nego ti učitelji dobe službe potem mej slovenskim kmetom. Iu to ve dobro tudi g. Stremavr, ustavaški največji pedagog, kateremu se pa bodo zanamci rogali, ter njegovim ustvaritvam, zato „je priporočil, naj vodja mariborskega učiteljišča pelje pripravnike često V slovenske okoliške ljudske šole, da se tam navadijo slovenskega predavanju.14 Tedaj v Mariboru nu treba slovenske vadnice na Učiteljišči, „ker nij slovenskih otrok", a g. Stremavr vendar uvidi, Ua pripravnikom treba znati slovenski obcevau\z deco, zato jih podi v okoliške slovenske šole. To je smešna logika, ki tira pojem učiteljskih vodnic ud absurduin. Saj so vadnice, ta neobhodno potrebni dodatek vsakemu učiteljskemu izobružuvališči, — če se jako ne motimo, v to svrho ustvarjene, da se kandidatjo za svoj poznej.si posel vadijo. In potrebe slovenskega učiteljskega izobraževnlišča in njega slovenske vadnice je dokazal g. Stremavr sam s tem, ker poganja tamošnje učiteljske pripravnike v okoliške slovenske šole, ki pa nij s o vadnice, vadit se.
Kaj pa je dejul g. bivši naučni minister O nušej ljubljanskoj vadnici V Nič, molčal je, da si bi nam bil vrlo ustregel, ko bi nam bil navel razlogov, zakaj je tukaj vadnica nein-šku. Uuzlogov, katere je navel za muriborsko vadii u-o, bi on v tem slučaji ne mogel ukori-stiti si, kajti na tukajšnjej vuduici  so celo
otroci slovenskih odličnih narodnjakov, zato, čujte, da se nemški nauče. Na ljubbanskej vadnici, da se nauče nemški, in sicer v šoli, kjer bi se imeli vaditi slovenski kandidatjo, ker bodo potem izključivo učitelji slovenskih otrok! In to nnj bi bila BmusterBchuleu V Radovedni smo, je-li g. Stremavr tudi vodji ljubljanskega učiteljskega izobraževališča nasvetoval ali ukazal, ker so „državni'* interesi zahtevali doslej, da je v Ljubljani bila nemška preparandija in nemška vadnica za poznejše učitelje slovenskih otrok, — da je tudi ta vodil svojo priprav nike v okoliške šolo ljubljanske? In kaj jo z ljubljanskim izobraževališeem za učiteljice in njih vadnieo, zakaj g. Stremavr o tem zavodu nij nobene črlmilV Menda za to ne, ker je osobito ta zavod po njegovem pedagogiškom okusu, iz katerega prihajejo učiteljice, n c u m e-jooesvojegajezika in šireče nemško „kulturo'4, ker se svoje domače nijso navadile nik dur. Sicer je pa to ono poglavje, o katerem nam bode še govoriti.
Da! šolstvo je pod odšlim bivšim ministrom pri nas popolnem na glavi stalo, teško jo človeku o njem neironično pisati! Upajmo da bode pod novim ministrom kaj zboljšalo se.
?
Naši nasprotniki.
Nij je dobe v vsej obširnej svetovnej zgodovini, v katerej bi si ne bila stala gospodujoča ljudstva v resnem, da krvavem nasprotji. A ne sami izvoljeni, maziljeni, svet pretresu-joči narodi so brusili neprenehoma meče ne toliko za svojo eksistenco kot za slavo svojega imena, temuč celo udje ene družine, veje istega narodnega debla so ječale prid stoletji kol šo denes druga pred drugo po izreku: „moć velja, pravica le milosti berači". In tudi pri nas, žalibože v prelepej domovini nadkri-Ijeni od dvojnega avstrijskega orla, je uresničena starodavna tradicija: eden ldnpčuje, da gospodari drugi, eden kaže golo hrbtišče, da poskuša sosed nad njim svojo moč.
Žalibože, rečemo šo en pot, Y6 tudi tnala, pohlevna za vse lepo in pravo navdušena veja mogočnega slovanskega debla, naša promila, slovenska domovina, kako brez vsacega pomena se glasi nBUUm cuitpie", vsakemu svoje; ona Opravičena tožba, ona se solzami premočena prošnja, kutero ponavljamo uže leta iu leta, pri katerej bi morali uže opešati — ko bi ne bili potrpežljiv mehek lipov les, — slovanska raja.
In kdo so naši nasprotniki, kdo protivniki brez srca, — brez pravočutja, da, pravi juti«! ki srednje dobe zaščiteni za maso svojo zvijačnosti ali tudi za brezveljavnini šovinizmom duševne, namišljene kreposti?
Niti številna moč, niti pravica,  niti du-
ševne zmožnosti, niti historičen privilegij jim ne stiskajo meča zoper nas v roke, — temuč le srd, zaničevanje, mržnja do vsega, kar je slovanskega; to je njih karakteristika in s takim orožjem je boj težak na našej strani, — kjer vlada fanatizem, ondi je brez veljave vojaška taktika, kjer kraljuje strast, umro zadnja iskra pravicoljubja in poštenosti.
Pod krinko ustavoverstva in navideznega patrijotizma, v zatišji centralizacije in porabe vseh mogočnih suniničenj, skušajo naši jezikovno tuji sosedje, ali pn, kar jo še bolj žalostno, renegat je, sinovi naših mater, nad nami svojo moč in prisegajo, da nam bijejo boj do njihovega ali našega zadnjega izdiha.
To je edino, kar nam imponira. Njihova doslednost in vstrajnost v krivicah proti nam je občudovanja vredna in za pišimo si jo globoko v srco in v poduk.
Sovražne sistemo so mene, vlada sama nam vsaj videzno kaže smehljajoče lice, podaja nam vsaj nekaj prstov, če no še cele roke, spoznava, da smo tudi Slovenci državi svesti in vstrajni sinovi na bojnem polji za slavo — pravično — Avstrije, a naši in tudi vladni nasprotniki, peščica ustavovereov in cen-
tralistov je zaslepljena, strastna bolj, kot kedaj.
Se enkrat ponavljam, respektirajmo vstrajnost protivnikovo, da, učimo so celo od nje, a tolaži nas naj tudi misel, da pravica posled zmaga, da se tudi mi ne strašimo „Termopi.4*, kjer prej izdihne zadnji naš borilec, kot da li pustil le eno ped svete nam slovensko domovine brezsrčnemu protivniku. L—.
Politični razgled.
\olran|c «tV>.<*le.
V Ljubljani 2O. februarja.
Nemški ustavoverni časopisi se hu-dujejo, da je Kriegsau, ki se nij s financami pečal, vendar finančni minister poslal, a Con rad. ki je bil le višji administrativni uradnik, da je naučni minister. Oni pravijo, da bi bila morala za obe mesti strokovnjaka izbrana biti. To pravijo isti ustavo-verni listi, ki so prej popolnem zadovoljni bili, da je državnega p r a v d n i k a s u b s t i t u t, I llumetzkv, postal bil trgovinski minister, advokat (Jiskra minister notranjih stvarij, deželne BOdnije svetovalec, Stremavr, naučni minister itd. Njih razlogi jih tepd same po ustih. Ali, kar je zame prav, to nij zate prav — jo nemško- liberalno načelo.
„Agramer /eitung" poroča, da ima krajiški upravitelj general Filipovu'- nalog iu je ukazal ut('lovljenje lirajiuo Hrvatskoj. Potrjuje tudi, da je ban Mažuranu!, odkar je prišel z Dunaja, izročil uradno poslovanje sek-cijskemu dudu Žlvkoviču, Sicer pa glej naši dopis iz Zagreba. Skoro bomo videli, kaj je istina.
Vil tnfe dr/UH-.
O najnovejšem, petem napadu na ru-slii-ita carja se poroča: Razpok podkopa je bil silen,   povsod na okolo so ležali ranjeni
list primerja z ,N. Fr. Presse" i Kar je „N\ Fr. Pr.u za Slovane, to je „S1. Nar." za Hrvate! Prijazen članek Hrvatom je v njem bela vrana, kateri tak dopis našel se je onda, ko je Jurčič, urednik „Slov. J\ar.u one dni bolo-val, in ko je nekdo drugi uredništvo prevzel bil. (Kolikor se domislimo, bil je slučajno tacaš en sam dopis vtihotapil se v naš list, ki je hvalil Starčevičevee ped (pri nas inenj znanim) imenom „stranke prava". Ur.) Iz tega dalo bi se, ako no sklepati, ali vendar sumiti, pravi „Sloboda" da je revno ta gospod zagrizen sovražnik vsega, kar je hrvatsko. (G o s p. uredniki To se najbolj vas tiče: „Tu slu tnju mogla bi potvrditi jedna druga činjenica
......Možda je dobio odkud  drugu plaću,
neg li ju je mogu o u Hrvatskoj dobiti.) Tu bi se moglo nekaj reči. Ker uže spominja „JN. Fr. Tr.", moramo mu naznaniti, da se uredništvo „N. Fr. Pr." nahaja v židovskih rokah. Morebiti bi se smelo tudi slavnej suša-fikej „Slobodi" to očitati V! Kavno uredništvo „Slobode" je v rokah obrezanih in neobrezanih Židov. Hrvatski starčevičevci, ta sekta političnih norcev in nihilistov, se rekrutirauže iz vrednega židovskegu elementa. Zato nam nij treba navoditi posebnih dokazov. Ker se uže urednik „Slov. Nar." osobno napada, ne moremo zamolčati, da ime gospoda (irtinhut Moser (Ilinkovič) beri tudi: (JrUuhut Moser, no kaže, da so prišli ti ljudje „iz velike bele Hrvatske", tudi se nobeden od dvojice nij pokazal „zaslužan muž po hrvatsku knjigu", no tim več blišče se njihova imena mej najšovi-nističnijimi novinarji, kakoršni so mogoči le pri nemških zidovih in pri zidovih došlih v Hrvatsko. Uno malo, kor so oni pisali, to je edino največji politični fanatizem, zlobna po-tvora in zvijača, za katero jih je „Obzor14 z imenom „ p u e r o v u počastil, a drugi Čestiti Hrvatje so jim dali ime „stekliševM menda od steklih psov. Kakor se vidi je gosp. Slobodar slabo strune napel, da je „Slov. Nar." prispodobu z „Presso", ker ravno hrvatsko-židovska „Sloboda" je prava hči dunajske nemško-Sidovske „Presse" in kar je „Presse" za Slo vane, to je „Sloboda" za Jugoslovane.
Nemilo so me zadele besede iz peresa pišočega bratski nam slovenski jezik, kako nam spotika z nekim zadostenjem, da nemarno večine v deželnem zboru, da nemarno slovenskih srednjih šol, da »o ne u rad uje slovenski. Tega nam kdo, ki slovanska ali prava hrvatska kri v njem teče, ne more z veseljem očitati, to more le pohrvaten čifut (irilnhut in Moser, sc-niitsko grmanska korenina. Puk akopram nas to v srce peče, to moramo z lehko vestjo reči, da smo storili svoje, da smo se borili, se borimo in se bomo borili za svoja prava, vsaj s toliko hrabrostjo kakor starčevičevska pasmina, ki je hrabra z jezikom in s s u ro v o s t j o, a sicer se nič ne ve o nje pogumu. Največja hrabrost nje dozdaj se je pokazala v požgunji „Obzora". In če nam od roke, kakor pri sl.u-ČeviČevskih Hrvatih, katerim menda pečena piščeta v torbe lete, to se vendar v svojem tisočletnem boji z nemštvom nijsmo dali potlačiti, in kakor hitro je zasvetila iskra svobode, vstali smo tudi Slovenci na noge, ter Binemo reči, da nijsmo rok križem držali. Vprašam g. hrvatskega pisatelja, kakošna je to taktika, da se iz tobože Hrvat Slovencev norčuje in ruga, da nemarno lastne univerze, po tem takem nas drže za postopače, da so ne brigamo za višje šole, no, ko je „Slov. Nar." v svojem času samo spomini o tem, uže je za-
kričala ista „Sloboda" in z njo vred vse za grizenu gnjezdo starčevičijansko, kakor mlade srake: „Kranjci" kaj hočete z univerzo, u/a grebu je mesto za to V Da pa starčevičevski pisatelj pravi, na Kranjskem se podučuje v ljudskih šolah več nemški kot slovenski, je to ali nevednost ali laž, ah pa oboje vskup. Ako je pisatelj tak lažnik, to ga nam nij treba v tej stvari podučiti, akoli pak iz nevednosti tega nežna, da so naše ljudske šole na Kranjskem vendar toliko slovenske, da našega naroda otroci slovenski čitati znajo barem toliko kot hrvatski, tako naj gospod pisatelj nigdur več ne prime za pero, da popisuje kranjske bjudskc šole.
Še celo na slovenske državne poslance se je spustil „šušaćkin puer" ta pravcati politični obad. Kar se nam Slovencem očita, da smo pod tujčeto peto, lahko se reče i starče-vičevskim Hrvatom: E, kje je vaša velika Hrvatska od Tirolov do Bolgarije? Od vas pro-vane Srbe smo mi občudovali v boji s Turkom, vas Starčevičevee smo videli le v Itakovei.
Zdaj pa še eno. Gospod pisatelj starče-vičevskega pisma pravi, da so i sami mali obrtniki na Kranjskem večji del „nemškutarji". To nij istina. Kavno mali obrtniki pokazali so pri mestnih volitvah ljubljanskih in d nizih sijajno, da so pravi rodoljubi, in to uže nekaj let Beni. Samo ne vem, kje je pisatelj vse to zajemal. Čudno in nevarno se mi pa vidi, da pisatelj pri tej priložnosti hvali žide v Hr-vatskej živeče, da so narodnjaki. Pač žid bi se prodal za najmanjši kos kruha, in zares žalostno je, da Hrvatje tiče tako globoko v židovskih pesteh, da niti ne uvidjajo nevarnosti, katera jim preti od židovskega trgovstva. Za dobiček j ud prav rad barvo zameni ali znača-jen nij. Semita uže nikjer ne marajo. Le berite kaj je v Berlinu Trcitschke o j udih govoril. —
Koncem naj pristavim : Vsak Slovenec h r-vatski narod in hrvatske narodne može visoko ceni in Hrvatstvu lepo bodočnost želi. — Ali starčevičevskih „pue-rovu mi ne identificiramo s Hrvatstvom. Ti so mu rak-rana.
nja gimnazija je budgetni odsek vladi najtoplejše priporočil.
Domače stvari.
— (bjubljanki občinski mestni zbor) ima denes l20. febr. ob petih popolu-dne javno sejo. Na dnevnem redu so poročila mestnega magistrata o reklamacijah volilnega imenika, o določitvi volilnega dneva za letošnje dopolnilne volitve v mestni zbor, o volilnih komisijah; dalje poročilo združene sekcije o poduku glede loterijskega posojila, ki se naj izda, in še več manjših poročil. Potem je uijna seja.
— (Potres.) Iz Idrije se nam piše 18. febr.: Denes zjutraj ob :J. uri 10 min. je bil precej močan potres tukaj.
— (Pri o b č i n s k e j v o 1 i t v i v (i o r j a h) v radovljiškem okraji je bil voljen za župana Jakop Žumer s Podhoma, za svetovalce pa gospodarji Jožef Črne iz Mevkuž, Andrej Ko-bal iz gorenjih Gorij in Andrej Sodja z Aspa.
Tujci.
18. februarja: Pri Slonu : Doinbergor iz Tržiča. — Gottvvald, Sehin/. iz Dunaja   - Deinžur i« Založnikov. — Len-ćok iz Loža. — Blilavec iz Cerknice. — Neuuian ie Zagreba. — Dolunec iz Kranja.
Dunajska borza 19« februarja.
(Izvirno tulegnifično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovoih .   .   71 gld. 35 Enotni drž. dolg v srebru   ...   72 „30
Zlata renta.........85   n 2C>
1860 drž. posojilo......1 <0 „96
Akcije narodne banke   .... 841    „ —
Kreditne akcije....... 307    „ 10
London..........117   m 05
Srebro.........,   —   _ —
Napol...........9 35
C. kr. cekini........5 „53
Državne marke.......57   _ 65
Priporočilo.
Udiino podpisani ima čast p. n. čostitcrou občinstvu, ki obiskuje kavarne, iiii/nanjuti, da je po Hinrti prejšnjemu kavarniškemu najemnika m- Karla K avli al-a, prevzel
kavarno „zum Nordstern"
na kongresnem trgu st. 13, ter prosi ne zagotovilom točne postrežbe, izvrstne pijačo in velike izbire politiAkih, huinnristi&kih in ilustrovanih časopisov, za mnogobrojno obiskovanje. Spoštovano
XfoMtjH.ii IŠLai*l,
(55—2) najemnik kavarne.
Telegram ..Slovenskemu Narodu".
Dunaj 19. februarja. Budgetni odsek je sprejel dr. Vošnjakovo resolucijo glede u v eden j a slovenskega kot učnega jezika v srednjih šolali z neko izpremembo.
Peticijo mesta Kranja glede ohranje-
salonsk premog
in (44—14)
x*cusfc;xroje;iaa clarva.
po niti nI/jej «enl pri A. Debevcl, rimska cesta ((Iradifičo) 19. "Vsffi
■' ^s£ ^s£ "^b> ^sf ^k 'W w w \±s w- \as
Odpretje trgovine.
Vtioko čestiteinu občinstvu tukaj in drugod uilano  iiaznanjuii), da sem odprl čisto novo. najlepše izbnuio
trgovino se suknom, platnom in manufakturnim blagom. J
Prosim tedaj, nuj mu slavno občinstvo počasti se svojim pogostim pohodom, kur so bodem trudil, vsem naročnikom ]»on(«'iio in < eno post reči.
Izgledi željenega blaga se rado oddajajo, vnanje naročbe
skrbno izvršć.
Priporočajoč se uljudno Se enkrat, zazuamljain ae spoštovanjem
Anton Schuster,
v Ljubljani, sp italske ulico st. 7.
\a/ \as \a/ \a/ \as \as \as \as \aS\a/'\a/ Na/' \as \as \±s \aS na^- \as '
/rv,^^, /TV-'TV''^V ^T\yrv ^•v^s^^b^^b^^Rrv ^b^ ^b^_^b^ ^b^ ^b^ ^g      ^g ^^g^b^      ^b^ ^b^ ^b^ ^b^ ^b^ J
(68-8)
Izdat c\j in urednik JMakuo Ar mu':.
Lastnina iu tisk .Narodne tiskarne".
— (Stekel pes.) Poroča se tukajšnjemu nemškemu uradnemu listu iz Krške vasi: Veliko zlega je pred kratkim učinil pri naa neki Ktekel pes, več ljudij je popadel, ter jih ugrizel. Popadel je tudi neko staro ženko ki od tistega časa v silnih mukah v postelji brez zdrnvniAke pomoči leži. Uradno je bilo potrjeno, da je dotični pes stekel, za to so gi ubili in vse druge iz cele okolice.
— (Društvo „Slovenija" na Dunaj i) ima denes 21. svečana svojo sedmo redno sejo. Ker so na dnevnem redu važne točke, želeti je mnogoštevilne udeležitve. Zborovanje bode v Zipferjevej restavraciji (prej Schneider) I. Wollzcile. Začetek ob H. uri zvečer.
— (Iz Prage) se nam pošilja poziv jm „Preradovićev večer" koji priredjuje lit. govor, društvo „Slavia" zajedno sa lit. akad. družtvom „Hrvatom" u nedelju dno 22. veljače 1880 u prosterijah „Umelecke besede".
— (Zahvala.) Gospod France Omersa, trgovec v Krnnji, poslal mi je, franko Pod-grad, 20O kilo lepega semenskega fižola, da ga razdelim osmim potrebnim družinam. — II ad bodem ustregel želji g. darovatelja, kateremu za rodoljubni dar izrekam srčno zahvalo. — Podgrad, dno 18. februarja 1880.
France Šabec, trgovec.
Ra/.ne vesti.
* (Upor mej delavci.) Na kratko smo uže poročali o delavskem uporu v Scharlev-rudniku. O tej stvari poročajo Vratishivski listi : Nekaj delavcev, ki so po svojem mnenji dobili premalo izplačano, prodrlo je takoj ob početku pri izplačevanji vzvišeni kraj, kjer so bili uradniki, od koder so ti pobegnili v rudarsko sobo. Delavci so razbili okna in vrata, uradniki pa so bežali v magacin, ter vrata za soboj utrdili se sodi. A tudi tu so delavci vrata polomili in vlomili notri, kjer jih je pa hotel neki rudar umiriti. Za ta svoj trud je dobil udarec v obraz, delavci pa so prodrli v magacin. Uradnikom nij zdaj druzega preosta-jalo, nego preboriti se skozi uporno delavsko gnječo, a marsikdo izmej njih je bil ranjen. V magacinu so pa pustili kaso, v katerej je bilo okolo 20.000 mark, a delavci so jo popolnem izpraznili. Ko so delavcem ušli uradniki, lotili 80 se prvi orodja, poslopij in druzega, ter vse polomili in razrušili, tudi knjige. Pozno so še le prišli vojaci, ter na krvavem bojišči napravili mir.
* (Vojašnica porušila) se jo dno 9. t. m. v 11 eli eo s-Vilahe v Carigradu in pod svojimi razvalinami zakopala nad petsto ljudij. Dvesto častnikov in vojakov je ostalo mrtvih, okolo 300 mož je bilo več ali manj ranjenih. Vojašnica je bila še le pred kratkim a slabo zidana in je bila nesreča tem silnejsa, ker še nij bila vojašnica dozidana, odri so okolo in okolo se stali in zavirali rešitev une-srečencev. Za zidanje vojašnice so porabili slab in surov smerekov les. Naj preje so je udri strop ene sobe, potem stena in na to celo podoma ravno tačas, ko so vojaki zbrali se k obedu. Stokanje in kričanje unesrećenih je bilo neizrekljivo.
hPoaslfUio«
Odgovor na osebne napade iu v zadevi cerkvenega petja.
Nekateri protf-cecil^janoi so se podali pod poveljništvo „Urencelna" in rešpektorjeve kuharice, kakor je razvidno iz novejšega „Sloven-čevega" dopisu „župnika od Škofje Loke", in ker od petja n!6 ne vedo povedati, so se zakadili, kakor sršeni v mojo osebo, zato ker Bem zagovarjal lepo cecllijansko petje, ne pa njim toliko pri ljubljenih „gassenbnuerjev". Na otrobi, ki jih veže „župnik od Škofje Loke", bi prav gotovo nič ne odgovarjal, ko bi on po krivici no »čuval duhoi »el •««' zoper mene, potem me pa še hoče nekaj   od   krčanske ljubezni podučevati. V
tako resnej stvari si pa štejem v dolžnost odgovoriti. „Odi profanura vulgus et arceo" sem dostavil v prvem „poslanem", v katerem sem pojasnil, kako nepošteno je, da se osebe in cele spoštovane družine v privatnem življenju. OČitDO in surovo po časnikih napadajo in dru/biuske skrivnosti razglašajo (kakor se je posebno godilo po re-ffpektOrjevi kuharici). Od lloracija pise eminentno K.t< ol i*u ;i llinder-jevu reahncvelo-padie: „I)ie vier IHicher <>den und ein Bach Epoden, dio uns Bbrljj gebUeben sind, bieiben imnier treflliclio Muster in dieser (Jat-tungw. Iz onega slavnega IIoracijevega izreka (Odi profanom vulgus et arceo) pa hoče dopisnik od Škofje Loke trojno orožje zoper mene skovati. Prvih: Horurij je bil ajdovske vere; drugič: „profanum vulgus", pravi dopisnik, smo mi duhovni, ki nismo s teboj ce-cilijanci; tretjič: „odi" pomeni sovraštvo, ktero krianaka vera prepoveduje. Pa vse trojno je ničevo. Na prvo je že Ibnder odgovoril. Na drugo naj si išče župnik od Škofje Loke (če se mu ljubi) pojasnila v prvem boljšem komentaru Horncijevih od. Nam je učeni profesor Alm v osmi šoli izrek razložil: „Odi profanum vulgus et, arceo, dieser berdhinte Spruch be-deutet: Ich halte mich fern vom Gemeinen, Pdbelhnlten". Tedaj ni treba ravno na osebe misliti. Iz tega se tudi razvidi, da „odi" ne pomeni sovraštva, in da je katoličanu vsaki Čas ta izrek rabiti, ne le pripušeno, ampak tudi njegova dolžnost. Da pa župnik od Škofje Loke tako slabo lloracija razlagati zna, tega nikakor nisem jaz kriv. Vsaj tudi logike ne pozna, ali pa nemško ne ume, kar bom precej dokazal. Slavni župnik VVitt, od Pija IX. počasten s Častnim naslovom rdoktor" za velike zasluge v cerkveni glasbi, je pisal o Riharjevih pesmih: „Es liegen der Kedaktion ellie l?Ioii|rt» Ilichar - scher Lieder vor, siimmtlich unter aller Kritik etc". Ktere pesmi iu koliko jih je VVitt imel pred seboj, mi ni znano, ker jih mu nisem jaz v presoje-vanje poslal. Pod Uiharjevim imenom je na svetlo prišlo čez t>00 pesem, mej temi tudi ■ k'lijtf dobrih, kar sem jaz trdil v „Narodu". AVitt pa nikakor ne pravi, da ima vmc pred seboj, tedaj tudi od tistih nič ne reče, kar jih videl ni. Kar jih je pa Witt pregledal, pravi on sam, niso za cerkveno rabo. Zdaj pa poslušajte logiko župnika od Škofje Loke: \Vitt pravi „siimmtlich untor aller Kritik", Aljaž pa veliko dobrih" — ergo Aljaž več ve kot vVitt etc. To jo logika za rešpektorjevo kuharico, ne pa za mestnega župnika! Pa ni čuda, če mu logike manjka, vsaj še „diktando" ne zna, uli pa je noče znati, kajti jaz sem vselej pisal: neka) Itiharjevih pesmi je dobrih, on pa je v „Slovencu" prestrojil, da sem pisal: volili« ji> dobrih in iz popačenih besedi poskuša meni nedoslednost očitovati, in se iz mene norčevati, s kako pravico, to je vsacemu jasno. Popolnoma neresnično je, da imam pri zaupnici do g. Focrsterja kaj druzega opraviti, kakor da sem jo podpisal. Loški župnik bi moral vendar toliko resnicoljubnosti imeti, da bi tja v en dan po svetu od mene ne pisaril, kar ni res. Presojevali smo po Wittu ol»J*»klivn«> Iliharjcvc pesni njegovo osobo pa pri miru pustili, kakor se M|»l«»li Minejo literarni t/Clhi |»re-Mojei nI i, brez da bi osebna čast pri tem kaj trpela. Pa tega „Slovenčev" župnik še ne ve, dasiravno se starejega dela kot jaz in zato zdibuje: „Itihaija tako grdo napadate, a on se v grobu ne more hraniti niti odpoditi Vaših neolikanih peta z gomile, katero nad njim teptate tako neusmiljeno." (O, ubošček!) — Loški /upnik meni očita, da sem še mlad in hude krvi, ali iz njegovega dopisa veje veliko večja strast, ker v celem dolgem sestavku nij nobene pozitivne ideje, ampak vseskozi goli napadi na mojo osebo. Ker itn očita, da za petje še nič storil uijseni, o tej reči od sebe ne bom sam pravil, vedo pa to moji mnogobrojni pevci v semenišču, deloma tudi pozneje. Zelo mikavno je njegovo naslednje modrovanje: Cerkvena postava, da se mora pri slovesni peti maši latinsko peti, ne velja, zato, ker je on in nekateri drugi ne spol-
nujejo. Na ta način še zna ta mož marsikatere* druge cerkvene zapovedi „brevi manu" odpraviti, ker jih nekateri ljudje ne držo. Će ima pa dovoljenje (ne vem, kje in kedaj ga hi hil dobil \ zakaj se nam od kompetentnoga mesta v Ljubljani ne naznani tako dovoljenje tudi za nas in prepira bo konec. — Temtt dopisniku je nekdo še celo raco natvezil, da naš očak VVitt sam je uže začel zoper eeeiljan-stvo pisariti. — Toliko v obrambo svoje osebe sicer se pa ne bom bal vsestranskih napadov, dokler so bom potegoval za tako dobro in pošteno reč, kakor je cecil jansko petje, ter se tolažil z izrekom: „Viel Feind\ viel Khr\u Jakob Aljaž, župnik.
Eksekuttvne dražbe
dne 2.'$. februarja: Premogokop Orle (2) v Ljubljani r800); Fran Rebolj (1) iz Primskovega (147f>) v Kranji; Vincene Klier (2) v Ljubljani; Vincene boben (2) v Ljubljani lm>:$); Ivana Lugar (.1) v LJ ubijani, bila; Ignacij
Goi (81 v Ljubljani, pretnogokon; Fran Prfio (t) lx Smarjete (3270) v Mokronogu; CrujAeina Neudorf (2) v Ljubljani; Josip Uedeuk <3) iz Šuiartna (1345) V Kranj i.
Dne 84. februarja: Janez UrSič (9) iz Slapa (419) v Vipavi; JoŽO ltozman (2) iz Luž (84f>) v Kranji; Janez Kebeo (1) ll Kadohove vasi (40) v Po h toj ni; Jera Danic (1) it Velesovrga (4HO0) v Kranji; Anton Boleo (1) l£ Prolog (2O50) v Mokronogu; Andrej Juvančič (1) V Loži (3700); Andrej Daje   (1) v Vipavi (1433).
Umrli n« v IJultlJtaiil:
17. februarja: Jera Japelj, goatačka, 84 let, f ko'odvorskih ulicah, it 20. za slabostjo.
V dežel nej bolnici.
14. februarja: Elizabeta Scibil, goataška, 73 1., za rakom.
15 februarja: Marija Zupančič, delavca hči, 8 leta, za difceritis. — Jera ftkodlar, gostaika, 70 let, za iiiHramumii. — Andrej Zebro, črevljar, 28 let, ■/% pljučno vuetico. — Mina Maček, gosraška, 56 let, za pljučno tuberkulozo.
V vojaške] bolnici.
13. februarja: Pavel Kristo6k, nadkanonir, 22 let, za pljučno tuberkulozo.
XlBj«*l.
19. februarja: Pri Nlonu t Her«, (»ellea iz Dunaja. — Mitter-egger iz K ■ jaka.      Schwe|ig iz l*u ja.
Pri HlaliM: Kri gol, Drcchider, Hoheim. Vogl, Donath. Sturuitbal iz Dunaja. — Bohorič it Trsta« — Uerger. Ilanahurg iz (Jradca. — Oottfriod iz Kočevja. — Ko b' ll bunaia.
Pri bavamkcni dvoru i Jaklič iz Kočevja. Pri avMtrliHltena eeaarjt t Spitder iz S'. Petra.
Oznanilo.
Vsled dopisa e. kr. deželne vlade dnč 15. t. m* St. 988 bodo prihodnji ponedeljek, to je, 23. t. m. V Višnjoj gori ziviuslti m«mi&<>iij.
(58-1)
Mestna županija.
Dva mlada gospoda,
jedon c. kr. okrajni sodnik, drugi lekarnik, želita so /.avoljo ženitve seznaniti /. gospodičnami, katere so lepega ]»onadanja iu dobrega srca. Listo s fotografijami nuj izvole pod naslovom: in K., l*rietlor« (Bosna), poslati. (,r>4—2)
StCV. 1871
(51-2)
Haztjlas.
Zalaganje kamnoseške potrebščine iz tržaškega kamena in delo pri rnipruvi hodnega tlaka na starem trgu in v sv. Llorijana ulicah se bode
v ec»lr<oli <lii<; *-x(». t ittr nar Ja I s HO <l(i|»ulii<liko <>u Iv3>. url
na pismene ponudbe oddalo.
Načrt, pogoji in proračun leže v mestnem stavbenem uradu in se zapečatene ponudbe do egoraj omenjene me pri mestnem magistratu sprejemajo.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 1">. februarja 1880.
Župan: Lase han 1. r.
vojaki in njih odtrgani udje. Vse je hitelo k carskej zimskej palači, tri kompanije vojakov pa so takoj ves prostor okolo zaprle. Mej razpokom je carinja ležala v postelji in spala, upa se tedaj, da nij ničesa čula in da to njenemu slabemu zdravju no bo škodilo. Car je govoril v zimskej palači zbranim častnikom : „Bog DM je zopet rešil!" Vse se je plakalo od bolesti, (»otovo je to, da so to grozno zločinstvo učinile samo Osobe, katerim so znane eirjeve navade in prostori njegove palače. Vsi evropski vladarji so ruskemu earju čestitali na njegovej res čudovitoj re.šitvi.
Nova criiotforako-turška meja, katero Italija posreduje na mesto Plave in Guzinja, je baje ta-le: Pričenja se pri zalivu Kast r a t i in se razteza do S e m a, potem do gore Vizitor in od tod do reke L i in a. A Črna gora zahteva Se okraj Merković na Jadran skem morju. Temu se pa Turčija ustavlja.
ltoli>ar*ki eksarh je zahteval od turske vlade ferman ali ukaz, da se izvede neodvisnost bolgarske eerkve. Zahteva tudi, da bode imel eksarh pravico odločevati v verskih stvareh tudi v okrajih z mešanim prebivalstvom.
II ali |an*ka zbornica je zopet volila Farinija svojim predsednikom.
Aiigleškl poslanik v Carigradu, sir Ilenrv Layard, je v zadnjem času tako slabo politiko delal in intrigiral, da ga bode njegova vlada odpozvala domov, v Carigrad pa poslala sir Henri D. \Volffa. Lavard je s svojo suro vostjo pri sultanu Angleže omrazil in tako Škodoval Bcaeonsfieldovim planom, pospeševal pa nehote ruski upliv.
Dopisi.
rM> Dunaja 19. febr. [Izv. dop.] (Slovenska resolucija. — Novi naučni minister Conrad in ustavoverci.) Dr. VoSnjakova resolucija o uvedenji slovenskega kot učnega jezikav srednjih Šolah v deželah, kjer Slovenci prebivajo, je bila z malo spremembo koncem vendar sprejeta. Ta „izprememba" je ugozdenje besedi j „nach massgabc der vorhandenen lehrbehelfe" — „kolikor pripuščajo učni pripomočki, ki so." — Če se bode resolucija tudi v zbornici sprejela, t. j. če tačns ne bo slučajno dosti poslancev od desnice v seji manjkalo, kadar ta resolucija na vrsto pride, — ležeče je in bode itak največ na tem, ali bode vlada hotela in dobro voljo imela izvesti princip resolucije ali ne. Če ga precej le „po teh pripomočkih, ki uže so," izvesti hoče, smo uže lehko zndovoljni za začetek in potem bomo počasi skrbeli, da vladi več slovenskih „učnih pripomočkov" pripravimo in na roko damo
Denes je bila seja budgetnega odseka tudi v drugem oziru jako interesantna. Novi naučni minister Conrad se je prav dobro obnašal. Nemški ustavoverski poslanci so ga namreč pritiskali in interpelirali ter intcrpelirali, da bi iz njega spravili kako obljubo, da bode v duhu Stremavrovem v naučnom mini-sterstvu dalje delal. Conrad pa tega nij hotel obljubiti. Rekel jo: Zagotavljam vas, da nij kmalu koga, ki bi bil bolj sprejemljiv za interes vseh narodnosti j kot sem jaz: To je moj program in ob jednem nalog vlade. Potem je prosil, naj se mu malo zaupa, on si je svest dolžnosti poštenega moža, ki ne obeta več kot kar hoče izpolniti. Potem je naglasil, da je treba denarja varovati tudi pri šoli, bolj porušen tempo vzprijeti, kajti kot upravni uradnik je on dosti uboštva in bede in teških bremen, ki ljudstvo taro videl, da gotovo ne more tudi ozira na ščedljivost z vida puščati.
Te poštene besede je minister Conrad rekel. Potlej so se ga ustavoverci še lotili in
ga stiskali s „Stremayrovim duhom". Ali on je stalno in trdovratno molčal. Ustavoverci so se silno jezili.
Iz Klansko okolice v Istri v K oper s kom okraji 15. februarja, f Izvi ren dopis.] Cerkev v Klanci je uže silno oslabela, tako, da bode skoro nevarno v njo hoditi in službo v njej opravljati. Kar je pod streho in nad stropom lesa, je tako prepasano, da nij streha gotova več, da stoji en dan ali dva. Vprašam: kaj bi bilo, če bi ta streha pala mej božjo službo V Kar pa Bog obvaruj! Pod to kapla-njsko cerkev spada pet. vasij: Klanec, Beka, Ocizla, Petrijine, PreSnica. In iz vseh teh vasij se tukaj v Klanci pokopuje, kršPuje in poro-čuje. To pa ne samo zdaj en čas. ampak več, nego 220 let. Ali se ti ne bode čudno zdelo, dragi bralec, da komuna Prešnica tej potrebnoj cerkve ne j popravi z vso strastjo nasprotuje? Nasprotuje se popravi cerkve s tem izgovorom: mi imamo svojo cerkev doma. Jaz pa vas vprašam: drngi vaščani, kaj vam pomaga vaša cerkev. Ne romate li vsako nedeljo in vsak praznik v Klanec k božjej službi? In romati boste morali še dosti in dosti let, predno svojega duhovna dobite. Na večkratno vaše trkanje vam nij bil li vselej odročen?
Na povelje prečastitega g. Jana, dekana iz Doline, poklical je na5 obče Spoštovani župnik g. Svet vse župane gori imenovanih vasij zaradi te silno potrebne poprave kaplanijske cerkve. Skoraj vsi so bili zadovoljni razen gori omenjene Prešnice. Mislim, da v kratkem času bode cerkveno oskrbništvo prisiljeno se obrniti do okrajnega glavarstva v Koper.
Iz Zagreba 18. februarja, flzv. dop.| „Obzor" je pisal ondan, ko se jo ban Mažu-ranič povrnil, preje nego je mislil, z Dunaja, kakor ste opazili v denašnjem listu in pristavili, da tega ne razumete, da se vsi zagrebški proroki hranijo s kiselim zeljem, a uže isti dan je ves Zagreb znal, da ga bo „Obzor" sam jel: „kiselo zelje".
Ban Mažuranić namreć nema toliko ener-žije, da bi Hrvate pripravil za financijalno nagodbo, takovo, kakor je Magjari želijo, pa zato mora odstopiti, in prišel bo drugi, kateri bo bolje umel mahati z bičem in kateri bode Hrvatom dokazal, kako krivo imajo, če mislijo, da se jim godi krivica v bratinskej zvezi z Magjari.
Da bi Mažuranić' demisijoniral zbog vojne krajine, o tem nij govora, odstopiti mora, ker ve in čuti, da sedanja saborska večina z lepega ne odustane od svojih na najnižje stanje skrčenih terjatev, a z grdim je nehče siliti, to bode uže storil njegov naslednik, če se bo zvul grof Laci Pejačevič, grof Szapary ali kako drugare.
Toliko jo gotovo, da odstop Mažu raničev v sedanjih okolnosti h ne pomeni nič kaj  dobrega za Hrvate.
Domače stvari.
— (O vprašanji cerkvenega petja) in kar okolo njega visi, bere se v denušnjem našem listu užc tretje „poslano". Mi želimo, da bi bilo zadnje. Mi sami se v ta prepir nijsmo nič mešali, temne le prijatelju besedo dali in prostor, a tudi denes ne stopamo iz svoje rezerve k stvari, temne izrekamo le željo, da naj ta reč odslej osobni značaj izgubi, naj iz političnih in „humorističnih" (V) listov izgine, ter naj se stvarno in objektivno v s t rokovnjaškem organu „ Cerkvenem glasbeniku'4 pa morda v „Danici" dalje razpravlja.
— („Sokolov" zabavni večer) »jour fix", samo za ude, je denes zvečer v „I3ierquelle".   Reditelj F. Mulaček.
— (Popravek glede učiteljskih pripravnišč.) V „Slovenskom Narodu" je v porofilu iz budgetnega odspka o učiteljiščih pomota. Dr. Vošnjak nij zahteval za Koper slovenski učni jezik, ker so tam uže itak slovenske paralelke na prepnrandiji. Kazal je pač na Koper, da je mogoč slovenski kot učni jezik zraven še dveh drugih, hrvatskega in italijanskega.
— (Iz Radovljice) ima graška „Ta-gespost" od 19. febr. dopis o gimnaziji v Kranji. Dopisnik pravi, da je odbijalni osorni odgovor Stremayrjev dr. Vošnjaku v budget-nom odseku vsled njegovega (Vošnjakoveora) „vmešavanja v kranjske stvari", to je, zarad njegove interpelacije glede razpusta gimnazija v Kranji na Gorenjskem sploh zadovoljil. (Die abfertigung seitens des herrn unter-riehtsministers hat in Obcrkrnin allgemein be-friedigt.) Dopisnik dalje trdi, da je gimnazij v Kranji nepotreben itd. — Dopisnik zagrizene nemčurske barve, knteri očita dr. Vošnjaku „vmeSavanje" v kranjske stvari, menda ne ve, da je dr. Vošnjnk tudi kranjski deželni poslanec in deželni odbornik, dalje dopisnik ne ve, da po direktnih volitvah vsak državni poslanec ne zastopa le svojega volilnega okraja, temuč vse avstrijske okraje, in koncem nem-čurski zagrizenec nehče vedeti, da mi narodni Slovenci v narodnih rečeh ne poznamo nobene meje mej Kranjskim in slovenskim Žtajerjenor. Sicer smo pa prepričani, da ta zlobni in laž-njivi dopisnik nij Rddovljičan niti ne Gorenjec, temuč kakov tuj p r i t e p e n e c, ki je pa nesramen dovelj, da gre v imenu Gorenjcev po svetu lagat.
— (Novačenje vojakov) ali rekru-tiranje se bode na Kranjskem letos tak o-le vršilo: Za Dolenjsko: V Ljubljani dnrf 12. in 13. marca; v K .imeniku 15. do 22. marca; v Litiji od 24. marca do 2. aprila; v Krškem od 5. do 10. aprila; v Novem mestu od 12 do 17. aprila; v Črnomlji od 19. do 22. aprila; v Kočevji od 24. do 30. aprila. Na Gorenjskem in Notranjskem: od 4. do 10. marca v Ljubljani; od 12. do 20. marca v Kranji; od 22. de 24. marca v Radovljici; 12. in 13. aprila v Vipavi; od 15. do 17. aprila v Postojni; 19. in 20. aprila v Ilirske j Bistrici; od 22. do 27  aprila v Logatci.
— (Pri občinske j volitvi)vBledu je bil voljen županom gospodar Anton Ve-ster iz Zagoric, svetovalcem pa gospodarja Ivan Man del j c iz Mlina, Anton Burja iz Rečice in Ivan Smolej z Bleda.
— (Požar.) V hiši Lebeničnikovej v Lebenici, okraja knmeniškega, jo nastal dne 7. t. m. pežar, ki je upepeljil streho njegove hiše, in več družili stvarij. Škode ima 300 gl., a zavarovan nij bil. Ogenj je nastal baje vsled tega, ker so neprevidno na peči lan sušili, ki se je vnel.
— (Mačka zažigal k a.) V Brezovici poleg Ljubljane je 13. t. m. mačka, ki se je v peči grela, vnela se, skočila ven in naravnost pod streho na pristavi, mej seno. Seno se jo takoj vnelo, in ogenj se je kmalu prijel tudi dveh sosednjih hiš iu družili gospodarskih poslopij, ki so do tal pogorela, Gospodar Ivan Sever ima škode 1000 gl., Valentin Sever pa 600 gl. Zavarovana sta bila vsak za polovico svoje škode.