Političen list za slovenski narod. Po poeti prejeman velja : Z* celo !«to predpletan 15 yld., za pol leta S giđ., za četrt leta 4 (14., u j »d»» :ne*ec 1 ffld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za «»le leto 13 rld., za pol leta S fld., z« ćelrt leta 3 rld., ia jeden меаее 1 fid. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 jld. 20 kr. v»e na leto. Posemne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (iaierate) «prejema upravnifltvo in ekspedlclja v ,,Katol, Tiskarni", Kopitarjeve ullee it. 2. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je ▼ SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, ixvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. V Ljubljani, v soboto 20. marca 1897. Letnils XXV. Štev. 64. P. n. volilcem pete skupine in kmetskih občin. Podpisani odbor izpolnuje s tem prijetno dolžnost, da se vsem volilcem katoliško-narodne stranke v peti volilni skupini in v kmetskih občinah najiskreneje zahvali, da so zvesti svojim načelom trdni kakor skala stali za kandidate katoliško-narodne stranke, katere je podpisani odbor po dogovoru svojih zaupnikov iz vse dežele volilcem priporočal. Zahvala velja zavednim volilcem dr. Šu-steršiča in Pfeiferja, ki so s tako velikanskimi večinami stali na naši strani, nevstra-šenim volilcem gorenjskih kmetskih občin, ki so vkljub strastni protiagitaciji od strani, od katere bi je bili najmanje pričakovali, krepko vstrajali v mučni borbi ter s tem dali sijajno zadostilo vodstvu stranke in pa po krivici toliko napadanemu kandidatu g. Pogačniku; zahvala velja posebno vrlim notranjskim volilcem dr. Žitnika, ki so sedaj prvi pot priborili v nekdaj liberalni trdnjavi mandat za našo stranko, jednako pa tudi volilcem g. Povše-ta, ki so ohranili ta nevarni okraj z največjo delavnostjo in vstraj-nostjo. Vsem volilcem stolnega mesta in cele dežele pa hvala, da so izvoljencu v peti volilni skupini dr. Kreku pripomogli do tako sijajne večine. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki se je trudil v tej volilni borbi, katero je Bog spremljal s tako obilnimi blagoslovi. Delo v duševni in gmotni blagor naroda je srečno pričeto, izvoljenci in volilci pa naj z resnim neumornim delom skrbe, da se pričeto delo vspešno nadaljuje, s krepko organizacijo za trdno vstali, da donese obilnih sadov za naš dobri narod. V Ljubljani, dne 19. marca 1897. Izvrševalni odbor katoliško-narodne stranke. Žvegljevi lakaji. Kdor hoče razširjati mlačnost glede narodnosti med nami, tega moramo zatreti kakor gada. „Slov. Nar" št. 15. 1. 1890. Eoliko črnila, časa in truda bi si bil prihranil naš liberalni kolega, ako bi nikdar zapisal ne bil stavka, ki stoji na čela temu Članku. Eoliko je pisaril o svoji in svoje stranke absolutni narodnosti 1 Škoda Ce druzega nič, zadnja volitev v našem mestu je jasno pokazala, kako umevajo prvaki narodno-napredne stranke načelo absolutne narodnosti, kajti prišli so na volišče v prijateljski zvezi z vso nemško in nemškutarsko gardo. Brez dvojbe vihteli. bodejo sedaj svoja časnikarska krepelca ter udrihali po nas, češ: „Slo se je proti klerikalcem in reakcijonarjem." Prazen izgovor ! Eedor pozna kandidata, ki je samostojno nastopil proti prvaški stranki, kedor pozna tiste gospode, ki so se vnemali za njegovo kandidaturo, ta ve, da bi jim delal krivico, ako bi jih prišteval našim somišljenikom. Šlo se je jedino le za gospodetvo narodno-na-prednih oligarhov, in volitev državnozborskega poslanca za ljubljansko mesto bila je zgolj protest proti njihovej samovladi. Protest proti samovladi teh oligarhov bila je, pravimo, ta volitev, in kedor zna brati številke, ta bode vedel, da je narodno naše meščanstvo dovelj glasno protestovalo proti tej gospodi, kateri je do Pyrrhove zmage tristodesetih glasov večine pripomoglo polčetrtsto nemških glasov, ki jih je na volišče spravil ukaz združene nemško-liberalne in nem-ško-nacijonalne stranke. V glavnem mestu slovenskega naroda odločevalo je volitev povelje barona Zveglja 1 Tako daleč pripelje absolutna narodnost. Kdor še vidi v teh gospodih, ki le še životarijo ob Zvegljevi milosti, poklicane voditelje našega naroda, v gospodih, katerim manjka samo še livreje, zlatom obšite, da bodo poslušni vsakemu migljeju gospoda barona, njemu ni pomoči, zapadel je brezupno politični črni slepoti. Prav po vzgledu ožjih nemško - liberalnih somišljenikov gospoda barona Zveglja iskali so tudi njega narodno-napredni oboževatelji zveze s sociial-nimi demokrati, kateri so dobrohotno razdelili glasove ter jih nekaj posodili tudi naprednjakom. Vsa ta pisana zmes imenuje se sedaj narodno-napredna stranka. In če raztolčeš ta konglomerat, našel boš daleč notri skrito preperelo jedro absolutne narodnosti. Narodno-napredni gospodje težko, da bi kdaj imeli veselje, razbijati ta konglomerat, saj le od njega upajo še par uric političnega življenja. Do jedra absolutne narodnosti torej ne bodo prišli več. Pa saj jim tudi ni do njega, saj jim je le do životarenja, če tudi od milosti Zvegljeve. Kompenzacijo za to narodno-napredni gospodi milostno podeljeno pomoč pa bodo že zahtevali Nemci najbrže pri volitvah v mestni zastop ljubljanski, in napredni gospodje skušali jim bodo takrat plačati valuto za menico, katero so podpisali sedaj. Da se je narod slovenski kruto boril desetletja, predno je podrl nemčursko gospodstvo, da so naši LIS T £ K, Volitev. Stranka. Bes, vsakdo, kdor si laska, da je nepristransk, reči mora, da je pojem stranke nekaj lepega. Boriti se za svoj program, za svoje idejale, bodriti ljudstvo, je poučevati in vnemati in voditi je v volilni boj s plapolajočo strankarsko zastavo, to je lepo. Srca polna navdušenja in poguma, volilni listki dobro shranjeni, da jim ne more blizo sovražnik, kompromis nemogoč, ker stranka ne odjenja tudi pičice od svojih načel, to je vzvišeno. Vse za narod in domovino 1 Taka vznesena čutila prevevala so Janezu Na-predniku prsa, ko je ponosno stopal na volišče. Žarela so mu lica in smodka, po glavi pa so mu rojile misli, visoke in globoke misli o narodu, o napredku, o črnih, brezdomovinskih nasprotnikih in o srečni prihodnosti našega naroda, misli, ki jih je Naprednik nabral po listu in shodih svoje stranke. Saj ga je ravnokar v gostilni „pri zlati školjki" navduševal z drugimi volilci vred čislan voditelj stranke, da vstraja v narodnem delu, ter zanesljivo gre na volišče. Na volišču bil je Naprednik kmalo v gruči volilcev, ki se je počasi pomikala proti vratom volilnega lokala. * Občevalni jezik te gruče Naprednikovih someščanov bil je nemški. Pripovedovali se si, kako so zavračali slovenske volilne legitimacije in jim je moral magistrat dostaviti dati nemške. Malo neprijetno je dirnolo to Naprednika, ko se je prepričal, da volijo ti možje njegovega kandidata. Toda potolažilo se je narodno srce Napredci-kovo, saj so vender imeli njegove stranke agitatorji trobojnice pripete na prsih. Seveda ne vsi, nekateri so tudi brez tega znamenja vlačili volilce na volišče, ki so se z vidnim zadovoljstvom pridruževali tej nemško govoreči gruči kot stari znanci. Ti nemški možje bili so očividno veliki šaljivci, kajti imenovali so kandidata, katerega so ravnokar nameravali voliti, „der grosse parlamentarische Schweiger" in trdili, da mu je nekdo izmed njih pridejal ta priimek v „Tagespošti". Pridružili so se tem nemški govorečim volilcem novi, in Naprednik je od njih slišal, da je njegov kandidat obljubil delovati in glasovati tudi s krščanskimi socijalisti Axmannom in Belohlavkom. Tudi ti možje bili so za Naprednikovega kandidata. Tesno je postajalo Napredniku pri srcu. Sicer si ni delal skrbij radi tega, kako bode njegov kandidat zastopal t&ke raznolične, nasprotujoče si težnje, to je mirno vestjo prepuščal modri molčečnosti svojega kandidata. Skrbelo je marveč moža, kaj bode, ako pridejo vsi ti volilci zvečer slavit zmago, in zahtevajo, kakor so zahtevali že nemških legitimacij, da jih kdo pozdravi z nemškim govorom ali celo, da jim godba zagode „die Wacht am Ehein". To bi bila velika sitnost za Naprednikovo stranko, toda kaj, samo da zmaga, da povzdigne v vis svoje ideale, da osvetli obraz slovenskemu narodu ta samostojna, velika, mogočna, neomahljiva stranka. Takih čutov polhen oddal je svojo glasovnico Naprednik. Odhajajoč srečal je mestni voz za smeti, in po-metač je spretno pobiral z lopato belo-modro-rudeče trakove in kokarde, ki so odpadle bile agitatorjem Naprednikove stranke v volilni borbi in sedaj ležale v prah teptane po tleh, ter metal v prašno globino voza — to staro šaro ..... J najboljši možje vse svoje moči porabili v tem boju, to tem gospodom ni mari, in čudo bi res bilo, ko bi zarudeli, če jih pozdraviš s pristnim nemško-na-cijonalnim pozdravom : Heilo! Politični pregled. V Ljubljani, 20. marca. Državnozborske volitve. O volitvah, ki so se završile poslednje tri dni, nam je dodati še nekaj podrobnosti. Minulo sredo so volile kmečke občine na Češkem, ki imajo pravico do 30 zastopnikov. Izvoljenih je 16 Mladočebov, d liberalcev, 2 Schonerijanca, 1 konservativec, 1 pristaš nemške ljudske stranke in 1 agrarec. Liberalna stranka je izgubila tri postojanke. Socijalni demokrat dr. Adler je podlegel pri ožjih volitvah. V štajerskih kmetskih občinah so izvoljeni 3 Slovenci, 5 nemških konservativcev in 1 pristaš nemške ljudske stranke. Moravska mesta so si izbrala isti dan 13 zastopnikov; od teh jih pripada 8 liberalni stranki, 4 mladočeški in 1 nemški ljudski stranki. Znamenita je posebno češka zmaga nad staroliberal-nim nemškim Olomucem. V Sleziji sta izmej 4 zastopnikov mest 2 liberalna, ostali dve mesti so si pa osvojili somišljeniki nemške ljudske stranke. Posebno vrlo so se pa držala gorenje-avstrij-s k a mesta, kajti izmej šestih mandatov so si priborili katoličani štiri. Od dveh mandatov glavnega mesta ]e dobil pri prvi ožji volitvi jednega somišljenik obrtne stranke Boheim, druzega pa še le pri drugi ožji volitvi, ki se je vršila včeraj, nemški na-cijonalec odvetnik dr. Pessler. Liberalci so izgubili vse tri mandate, oba linška in onega mesta Wels. Tako je prav. Solnograška mesta so izvolila jednega nemškega nacijonalci in jednega pristaša nemške ljudske stranke. Jednake krvi so, kakor že znano, vsi trije zastopniki koroških mest. — Dne 18. marca je bilo voliti 39 zastopnikov. Tirolske in predarlske kmečke občine so izvolile same katoliške može, in sicer skupno 10 zastopnikov, deloma soglasno, deloma z velikimi veČinami. V Dalmaciji so izvolili kmečki prebivalci štiri Hrvate in dva Srba, v Trstu pa je na veliko žalost vseh Slovencev s 1632 proti 1871 glasovom propadel dosedanji poslanec Nabergoj proti laškemu liberalcu Mauro-nerju. Ravno tako so volila isterska in goriška mesta, kjer sta podlegla kandidata Bujatti in Man-dič. V galiških mestih so izvoljeni sami taki možje, kakoršne je hotela poljska žlahta; povsodi so namreč izvoljeni kandidatje osrednjega poljskega odbora, mej temi tudi ministra Bilinski in Bittner. Le to še ni znano, kdo bo zastopal levovsko mesto, kajti izmej peterih kandidatov ni dobil nobeden potrebnega števila glasov in se vrši ožja volitev v torek. Voliti je tu dva zastopnika. Štirje zastopniki trgovinskih zbornic v Celovcu, Brnu in Olomucu so pristni sovražniki katoliškega imena. Z minulim četrtkom so bile končane volitve za kmečko skupino. — Včeraj so se vršile volitve v Galiciji, trgovske zbornice, v čeških mestih in v moravskem velepo-sestvu. Skupno je bilo voliti 44 mož. Izid volitev na Češkem je nastopen: Izvoljenih je 14 Mlado-čehov, 4 Staročehi, 4 pristaši nemške ljudske stranke in 6 liberalcev. V štirih mestih se vrši v ponedeljek, oziroma v torek ožja volitev, v katero prideta tudi dva socijalna demokrata, namreč v Gabloncu in Tetschenu. Zmagal najbrže ne bo nobeden. — Ga-liške obrtne zbornice so izvolile dosedanje židovske zabtopnike. — Moravsko veleposestvo je izvolilo dva konservativca, 4 liberalce in 3 srednje stranke, skupaj torej devet poslancev. — Z včerajšnjim dnem je bilo izvoljenih 298 poslancev, ki se razdeli nastopno : 39 konservativcev, 17 krščanskih socijalistov, 5 katoliških Cehov, 5 katoliških Italijanov, 13 katoliških Slovencev, 3 liberalni Slovenci, 54 Mlado-čehov, 1 češki agrarec, 14 socijalnih demokratov, 36 liberalcev, 25 pristašev katoliške ljudske stranke, 3 nemški nacijonalci, 7 liberalnih Lahov, 36 Poljakov, 3 somišljeniki poljske ljudske stranke, 6 pristašev Stojalovskega, 11 Rusinov, 6 Rumunov, 8 Hrvatov, 2 Srba ter konečno trije, ki pripadajo neki srednji stranki. Potrebne so štiri ožje volitve. Potemtakem smemo računati, da pripada 122 že izvoljenih poslancev krščanski, ostalih 172 pa tej nasprotni stranki. — Danes se vršć volitve v mestih Nižje Avstrije (19), Štajerske (8), Dalmacije (2), Tirolske in Predarlske (6), nadalje v kranjskem, koroškem, solnograškem in šleškem veleposestvu ter v čeških in gorenje-avstrijskih obrtnih zbornicah. Skupno se voli danes 50 poslancev. V nemškem driavnem zboru se bije te dni huda borba mej vlado in njenimi pristaši ter opozicijonalnimi strankami. Na dnevnem redu je, kakor znano, še vedno razprava o dovolitvi višjih zahtev za pomorstvo. Vse stranke pošiljajo v boj svoje najboljše govornike. Najbolj nasprotne se kažejo socijalni demokratje in nekateri člani centruma. Najhuje pa je bilo v tem oziru včeraj in predvče-ranjim, ko je vsak govornik porabil najskrajneja sredstva, s katerimi je napadal posamezne vladne organe. Tu naj v dokaz splošnega razburjenja navedemo nekaj posamnih stavkov iz včerajšnjih govorov. Socijalni demokrat Volmar je dejal mej drugim : Z lepimi ministerskimi govori se dandanes več ne prisilijo stranke, da bi dovolile kar tje v en dan večje število milijonov. Dosedaj je bil državni zbor samo slepo orodje in je moral capljati za vlado. Najbolje je pa to, da nihče nič ne ve o stvari sami. Državni kancler ne ve, kaj dela njegovo orožje, zvezni svet tudi nič ne ve, državni tajnik dela na svojo pest. Zakaj se takoj javno ne pove, da želi teh novotarij sam cesar. Govori se, da ima Nemčija premalo ladij. Za razvedrilo in druge take vožnje jih je dovolj. In tako je šlo nadalje. Vlada je sicer zagovarjala svoje stališče, toda dosedaj še ni nič določnega. Zatrjuje se, da se v slučaju odklonitve razpusti državni zbor in tudi ministerstvo. Vendar se že zatrjuje, da ne bo morda tako hudo. Blokada Grške. Jutri dopoludne prično velevlasti s popolno blokado Grške, ako poprej ne odzove svojih močij s Krete. Posamne vlade so o tem obvestile tudi vse neutralne države. Blokada bo za grške ladije splošna, ladije velevlastij in ostalih držav bodo pa smele v pristanišča, ako ne bodo dovedle nič Grkom namenjenega blaga. Admirali so pozvali Grško, naj takoj odzove svoje brodovje, ker sicer se izvedo napovedani koraki. Danes se mora Grška de-finitivno odločiti, ker sicer je po njej. Vsa znamenja kažejo, da se grška vlada vda v zadnjem trenotku. Dve ladiji ste že dobili nalog, naj odrineta proti Pireju. Kaj se potem zgodi v domovini, sedaj še ni mogoče presoditi, zatrjuje se pa vkljub temu, da bi bila v tem slučaju v nevarnosti krona kralja Jurija. — Francija in Italija neki nista voljni prevzeti pacifikacije Krete, in ker sta jednako ponudbo najodločneje odbili tudi Avstrija in Nemčija, bo izvršiti to nalogo ostalima zaveznicama Rusiji in Angl'j'- . ,v '-<« _ Tedenski koledar. Nedelja, 21. marca: 3. postna, evang. Jezus izžene hudiča iz mutca. Luk. 11. Serapijon šk. Ponedeljek, 22. marca : Oktavijan m. Torek, 23. marca: Akvila in Pel mm. Sreda, 24. marca: Gabrijel nadangelj. Četrtek, 25. marca: Ozna-nenje D. M. Petek, 26. marca: Teodor šk. Soboto, 27. marca: Janez Damasc. — Lunin spremin : Zadnji krajec dne 25. marca 2 min. pred 1. uro pop. — Solnce izide 25. marca ob 5. uri 56 m., zaide ob 6. uri 16 minut. Dnevne novice. V Ljubljani, 20. marca. (PrevEvišeni gospod knezoškof ljubljanski) so se povrnili danes dopoldne od škofovskih posvetovanj z Dunaja. (Prezentacija.) Za župnijo Dobravo pri Kropi je predlagan č. g. Valentin Aljančič. (Državnozborske volitve) pač zmagoslavni „Narodovi" stranki ne morejo biti v čast. Njeni kandidat Kušar je dobil 882 glasov in v trgovski zbornici 24, torej vsega skupaj 906 glasov. Kandidat neodvisnih narodnih meščanov dež. sodišča svetnik Ven ca j z pa 541 glasov. Kušar je torej zmagal z večino 365 glasov, blizo toliko, kolikor je glasovalo zanj Nemcev in nemškutarjev, ki so prišli vsi do zadnjega na volišče. Ako prištejemo tem glasovom še glasove uradnikov, katerim je bilo naročeno glasovati za Kušarja, sprevidimo, daje velika večina narodnega meščanstva ljubljanskega glasovala proti vladno-nemško-narodnemu kandidatu. — Ni torej brez povoda, da so se po volitvi raznašale po glavnem trgu na novo oživljene „g r a b 1 j e", katere pa je seveda policija takoj konfiskovala. — Iz krogov volilcev smo dobili pikre pritožbe, zakaj da se ni volilo na več krajih. Kajti volilci, izvršujoč najvažnejšo svojo državljansko pravico, so bili včeraj v mestni hiši kakor kaznjenci; najprej so se morali gnjesti pred glav. vrati, ter čakati, kedaj da se odpro, potem so morali po eno uro čakati v veži mestne hiše natlačeni kakor v zaporu v temnem prostoru, potem Še le jim je bilo mogoče priti v volilno dvorano. Tak način volitve je naravnost škandalozen, vzlasti ako pomislimo, kako lepo je bilo vrejeno pri volitvi v peti skupini. Ista taktika kakor pri ljubljanski volitvi, je vladala tudi po gorenjsko-notranjskih mestih, tudi v tej volilni skupini si je pridobil dr. Ferjančič le s pomočjo vladnih in nemških oziroma nemčurskih glasov svojo večino. Značilno je, da je pred solncem, ki je zvabilo kušarja na dan, skoprntla tudi ona toliko hvalisana načelna doslednost socijalnih demokratov ter da so v Ljubljani in Idriji oddali socijal. demokrati svoje glasove večinoma kandidatoma Kušarju in Ferjančiču. — Danes se je vršila volitev kranjskega veleposestva za državni zbor. Izvoljena sta bila, kakor ču-jemo, dosedanja poslanca grof Ervin A u e r s p e r g in odpadnik baron Schwegel. Kakor smo zvedeli, je bila vdeležba precej številna, ker so — čujte, čujte, ljudje božji — tudi nekateri „Narodovi" veleposestniki poslali svoja pooblastila za nemško-liberalnega kandidata. (Petdesetletnico) svojega doktorstva obhaja dne 23. t. m. milostljivi gospod stolni prošt dr. Leonard Klofutar pri najboljšem zdravju v svojem 78. letu. Akoravno je bil mladi doktor dne 23. marca 1847 tako slabega zdravja, da so mu njegovi predstojniki prisodili komaj še pol leta življenja, je božja previdnost drugače obrnila. Ad multos annos. — Ob jednem je bil isti dan tudi promoviran ranjki prošt ptujski dr. Janez V o š n j a k. (Iz Tržiča) 19. marca. Volitev je izpadla drugače, kakor srno pričakovali. S prva je bila večina volilcev naudušena za g. Koblarja, in niti dvomili nismo, da bo pri nas zmagal. Marsikateri, ki je dal svoj glas Ferjančiču, je še malo dnij pred volitvijo zatrjeval : „Ali Koblarja, ali pa nobenega !u Figa možje! Da je pri nas dobil Ferjančič večino, se ima zahvaliti največ g. Murniku. Ta liberalni gospod je prišel v torek 17. t. m. iz Ljubljane snubit za liberalnega kandidata. Najprej se je oglasil po geslu „svoji k svojim" pri nemškutarjih, potem je še-ie šel k slovenski liberalni inteligenci v Lončarjevo gostilno. Ob '/s 10. zvečer se je zmagoslavno vrnil k nemškutarjem in naznanil svojim dragim pobratimom: „Es ist mir gelungen, die Herren umzustimmen". Žalostno za može, ki imajo tako malo samostojnosti I Mož jih ne moremo imenovati. G. Murniku pa svetujemo, naj pogleda v arhivu deželnega odbora volilne akte iz 1. 1870. Kdo ga je tedaj spravil v deželni zbor ? Koliko so trpeli njegovi volilci od strani tistih, s ka-terimi seontako prijateljski druži! Kaj ne da, g. cesarski svetnik, „tempora mutantur, et nos mutamur in illis". Mi pa pravimo: „Et me-minisse iuvat!" Združenje z Nemci in nemškutarji pa je velika sramota za liberalne Slovence v Tržiču. „Schulverein" in „Sildmark" se pri nas šopirita, absolutni narodnjaki slovenski pa prijateljsko stiskajo Nemcem roke. Za Ferjančiča so bili tudi trije gg. učitelji, eden pa se je zdržal volitve. Omenjam te gospode zato, da se ne bodo pritoževali, da smo jih prezrli. Seveda naša šola je baje še preveč verna, tudi naš „šulferanjski" otročji vrtec je veren, čeprav je na njem vrtnarica, kakor pravijo — prote-stantovka. Nemška protestantovka izgojuje slovenske katoliške otroke. Sreča je to, da je otroci nič ne umejo, ker ne zna slovenskega jezika. Da moje poročilo ne bo pomanjkljivo, moram omeniti še to, da so si tudi socijalni demokrati prizadevali, vjeti kakega volilca. Tisto jutro pred volitvami so najeti ljudje lepili na hiše lepake s kandidatom Marnom. Ali komaj je bil lepak prilepljen, že je bil odtrgan. Pri nas socijalna demokracija ne more na dan, ker so ji veljaki nasprotniki. Ali to naj pomislijo gosp. tvorničar Karol Mally e tutti quanti, da je socijalna demokracija hčerka liberalizma. Ce so tako zaljubljeni v očeta, zakaj trepetajo pred njegovim otrokom ? Sedaj smo pri koncu. Kdor misli, da se mu godi krivica, naj pove to očitno. Resnici se ne bomo ustavljali. Veridicus. (Iz Sv. Križa pri Litiji.) [Izza časa agitacije za nemško-slovenskega liberalnega Višnikarja.] Sicer je Višnikar grozovito propadel v kmečkih občinah, a vendar naj svet zve, kdo je zanj delal in šel po kostanj v — ogenj. Višnikarjeva stranka je bila že skoro gotova, da zmaga. Hodil je okolu g. Višnikar sam, in sicer je bil na Mirni pri Koračinu, potem v Mokronogu. Osebno se je prišel predstavit „inteligentnim" Catežanom, katerim je dal, kakor so pripovedovali berači, ca dva „Štefana" vina, morda še kaj več. Obljubil jim je narediti cesto in obljubil, kar še drugega navadno obljubljajo taki kmečki poslanci. Le čudno ee nam zdi, ker so Ca-težani tako napredni v kmečkih rečeh, da niso bili popolnoma za Povšeta, ki je vendar že večkrat pokazal v tem svojo spretnost. Višuikarjevi pristaši eo strašno lagali, koliko da je Višnikar ž-t storil za kmeta in radeški most, a so jih malo vjeli. Glavno nalogo v tej reči je prevzel ViSnikarjev brat t Brezovega svetokrižke fare. Sel je agitirat na Mirno, kjer sta se s Koračinem pomenila, da naj dela za njegovega brata. Višuikarjev brat Jože je obdeloval tudi Tebabojčane iz svetokrižke župnije, ki spadajo pod mirnsko občino. Jednemu je ponujal smreko, če bo za njegovega brata. A ti imajo trde buče in se niso hoteli ogreti za brezovškega Višnikarja modrovanje in za njegovega brata, ki bi bil tako rad za poslanca, seveda doma — za pečjo. Vjel je samo Načeta Z dar, da se je dal voliti od Koračinovih za volilnega moža. Pa brezovški Višnikar je delal tudi v Št. Jurju pod Kumom za svojega brata. Seveda vse to ni pomagalo nič, menda ker je še nekaj ta-cih ljudij na svetu, ki nočejo prodati svojega poštenja. Iu tako bo res Višnikar lahko poslanec doma za pečjo. (Izredna seja občinskega sveta.) V ponedeljek, dne 22. marca t. 1. ob 6. uri zvečer bode izredna seja občinskega sveta, na katere dnevnem redu je oddaja poslopja za elektrarni), strešne konstrukcije pri tem poslopju in polaganje kabljev. — Ker je stvar nujna, prosi se točne in po mogočnosti polnoštevilno udeležbe. (Iz Škofje Loke.) Danes dne 18. marca ob '/<9. uri zjutraj umrl je tu v Skofji Ljki umirov-Ijeni eodnijski pristav gospod Julij M u r g e I. Bil je blaga duša ter poštenjak. Pogreb je bil danes v soboto ob štirih popoludne. (Predavanje.) V nedeljo 14. t. m. je predaval gospod Fr. Gombač v Smartnem pri Litiji o trto-reji. Udeležilo se je predavanja nad 400 poslušalcev. Na temeljitem, jasnem poduku gosp. Gombaču iskrena zahvala! (Iz Kostanjevice,) 18. marca. Pri volitvi v skupini doleujskih mest je bil pri nas izvoljen dvorni svetnik Suklje z 32 glasovi; 1 glas je dobil naš župau Otmar Sever. (Darovi.) Zi Jeranovo dijaško mizo: C. gosp. J. Nagode, dekanijski upravitelj v Trebnjem, 5 gl. —' G. poslanec dr. Ivan Susteršič namesto venca na grob prijatelja dr. Viktor Supana 10 gld. — Bodbina Omahen iz Višnje Gore mesto venca na grob veleč. g. župnika J. Rizpotnika, 5 gld. (Zdravje v Ljubljani) od 7 do 13. t. m. Novorojenih je bilo 18, mrtvorojena 2. Umrlo jih je 33, mej njimi za vratico (davico) 1, za jetiko 9, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled mrtvouda 2, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 17; med njimi bilo je tujcev 8, iz zavodov 15. — Za infekcijoz-nimi boleznimi so oboleli, in sicer: za oslovskim (dušljivim) kašljem 9, za vratico 3. * * * (Iz Bnzeta) dne 17. marca. [Konec.] Posebno krepko so se držali Rikitovčani, ki so odločili: da oni, ki ne ide glasovat, mora biti izključen iz vsakega društva, iz vsake biše in v sili ne sme iti na pomoč nobeden vaščanov. Prišli so vsi, tudi iz naše okolice so prišli vsi „in corpore*. Tu se nismo bali manjšine, ki je oddala samo 70 glasov, a naši 700 (V. kurija.) Pridobili — zgubili. „Evviva Bromboli, Evviva Baeuli", so začeli vpiti otroci po cestah dne 10. marca okolu 3. ure popoludne. Večji so vpili: Evviva Birtoli. Seveda je tudi glasba častno vršila svojo dolžnost pred hišami tukajšnih Hrvatov in Slovencev. Da so tu in tam razbili okna, za fiuančno stražo metali kamenje, mi vender ni potreba posebej dokazovati. Saj jih poznaš. Zgubili smo peto kurijo radi nasilja, a rečem Ti, niti jeden neče iti stavit petih krajcarjev proti jednemu goldinaiju, ko trdim, da se bode Evviva Bartoli spremenil v Via, via Bartoli z Dunaja nazaj v Rjvinj ali kjer je že. Ce je le kje še kaj pravice, mora, mora priti nazaj, ker peta kurija je naša! — Na tihem Ti povem, da pripravljamo sod, v katerem ga ekspedirajo po „frtchtu" nazaj. Dobro došel! — 16. marc pa, dragi pobratim, napišem, z zlatimi Črkami v svoj zapisnik. Vem, da veš tudi Ti, da je dika Koroške Einspieler izvoljen poslancem. Borba je morala biti, rekel bi peklenska. Naprej! Zivio Spinčii, živio Laginja I Pok iz možnarja v Sterpedu naznanil je na- šim, da je Laginja odbran zagovornikom našim na Dunaju. — Krampi, motike — v kraj. Praznik je za našega kmeta. Plačan je trud! — Zivio Laginja se čuje od vseh strani. Klobuke v zrak in hajd domu pripravljat kresove za zvečer. Možnarji v Račicah, na štacji Počakaju so se oglasi!i, a ko je še Kraški Cič odzdravil s pokanjem, je zaduja hiša v širnej okolici zvedela, da je Liginja naš poslanec. Od 4. ure popoludne in do 3. ure v jutro je odmevalo pokanje na vseh straneh, da je bilo veselje. Ljudje, ki so se srtčevali na potu proti domu, so se pozdravljali le: „Živijo Laginja". Iu zvečer ? Razsvitljava, da take še nisem videl nikdar v svoiem življenju. Ciči nad štacijo so zažgali prvi kres — dogovorjeni znak. Na mah je gorelo pri sv. Ivanu od Anice do cerkve sv. Helene vsakih 5 korakov (brez hiperbole). S petroljem in pepelom zaružili so cesto med Anico in Juričičem. Grimalda je bila okoli 10. ure vsa v ognju. Sterped je bil obkoljen z lučmi. Zdrenj in Sovinjak so se skušali, kdo bode več raketov spustil v zrak. Kerbavčiči so sežgali vso cesto, ki vodi na štaciji. Pred Fiegom na štaciji je imel Kranjcev Janez glavno besedo. Požgal je velikanskih bakl, da je bilo veselje. Ognjenih koles in raketov kar ni hotelo biti konca. Sveto-martinci niso hoteli zaostati za Svetoivanci in tudi oni borili so se za prvenstvo v razsvitljavi. Krono vsemu so pa postavili Ciči na „krogu" nad štacijo. Okolo 10. ure so spustili na vrvi človeka v prepad 70 metrov. In kot na mah gorela je vsa poMna nad štacijo. Dragi moj pobratim, kaj takega ne vidiš niti v največjih mestih, menda tudi ne v Tvojem gorskem zakotju na Primorskem. Ves horizont je gorel in da bi ti slišal, kako so naši dolinci vpili: Živeli Ciči, ter mahali z daljine z bakljami v prijateljsko odobravanje 1 Summa summarum : Razsvitljava je bila eminentna. Prijatelj kot tudi najzagri-zeneji protivnik v našem gnjezdu Buzetu je priznal, da smo združili najlepše in najbolje, da smo proslavili Spinčiči in Laginjo. Zal mi je, da nisi tudi Ti z nami občudoval navdušenost našega ljudstva. Sicer pa slobodno Ti, da nas zavidaš, ker smo v Istri. (Znamke za pisma) so vpeljali na Angleškem 1. 1840, v Braziliji I. 1843. L pozneje v Švici, 1845. na Finskem, 46. v Združenih državah, 48 na Ruskem, 49. 1. na Francoskem, v Belgiji in na Bavarskem, I. 50. v Avstriji, na Pruskem, Laškem in pozneje. Lastne znamke ima sedaj v Evropi 29 držav, v Aziji 19, v Afriki 19, v Ameriki 45 in v Avstraliji 10 = 122 skupaj. (Novo katoliško vseučilišče v Mehiki) Apo etolska slolica je po kongregaciji „studiorum" izdala odlok, s katerim se potrjuje vseučilišče, ki je je ustanovil nadškof mehikanski Prosper Aiarconi v mestu Mehiki. Vseučilišče bodo imelo tri oddelke: modroslorni, bogoslovni in pravoslovni. To je zopet nov dokaz, kako materinsko skrbi cerkev za razširjanje prave vede in olike. (Kolika je solnčna temperatura?) Kako različno se o tem sodi, se razvidi iz naslednjih podatkov : Waterston jo je cenil na 9,000.000°C, Soret na 5,801.846, Scechi 5,344.840, Erieson 2,726.700, Newton 1,669 300, Zollner 102.000, Sporer 27.000, Rossetti 20.000, Fizeau 7500, H. Sainte Ciaire De-vilie 2500, Violle 1500, Pouillet 1461, Vicaire 1399; Fizeau ima Še najbolj prav, kajti dandanes se sodi na 6500°0. (Kako veliki so Patagonci?) (Patagones = ve like noge jih je imenoval Magellon 1519.) Imenujejo se tudi Tehuels ali Ahonikanka. Drake pravi, da. so večji ka*or malokateri Angleži, Cavendich misli, da bo njih stopinje 18 palcev dolge, Knyvet sadi, da eo 15—16 pedi visoki, Sebald de Veert pa, da merijo črez 3 m, Spielbergen, da so eami velikani, le Maire de SchftDten sta našla okostja črez 3 m dolga in črepinje, katere so lahko drugi kot čelade nosili; Falkner je videl nekega glavarja, ki je meril 2*33 m, iste trdi Bjron in pravi, da tudi drugi niso veliko manjši, Wallis trdi, da imajo poprečno 2 m ali še več, drugi pa, da merijo šest črevljev, eni pa, da 194 m ; Mayellan sam pa pravi, da so njegovi mornarji tem velikanom komaj segali do pasa, trdi, da imajo grozovito moč in glas, kateri je močnejši ko bikovo rjovenje. (Poštna hranilnica ogerska) je nedavno izdala letopis za I. 1895. Vložnikov imela je 276 565, med njimi 48.809 šolarjev in 26.560 drugih otrok, t. j. 1619 odstot. in 17 67 odst. vseh vložnikov, za temi je 64.046 oseb rokodelskega stanu. K temu bodi še pristavljeno, da je hranilnica začela poslovati dne I. febr. 1886 in da je do dne 31. jan. letos med ljudstvom imela 300.555 vložnih knjižic, vrednih II,566 903 gld. 28 kr. * * * (Sejmi po Slovenskem od 22. do 27. marca.) Na Kranjskem: 23. marca v Metliki, 24. v Zireh, 26. v Št. Jarju (Novom. kant.), Lukovcu, DjIu, 22. v Mirni Peči, 26. na Dolih. — Na Slo-venskem Štajerskem: 22. v Pernovu blizo Žalca. — Na Koroškem: 26. v St. Lenartu.— Na Primorskem: 26. marca v Gradiški, 26. v Ogleji. Društva. (Slovensko katoliško delavsko pevsko društvo „Zvon") vabi k slavnostnemu večeru, kateri se vrši v proslavo prvobo-ritelju slovenskih delavskih stanov, preč. gosp. drž. poslancu dr. Janezu Ev. Kreku s prijaznim sodelovanjem slavnega tamburaškega kluba „Zvezda" v steklenem salonu g. F Ferlmca (pri „Zvezdi") v nedeljo, dne 21. su§ca t. 1. Razpored : 1. M. pl. Farkaš: „Naprej", koračnica. 5. J. Bartl: „Sto čutiš?" 3. E. Lampe: „Dr. J. Ev. Kreku" („Zvon"). 4. Slavnostni govor. 5. I. pl. Jajc - M. pl. Farkaš: „Domovini in ljubavi", I. bračsolo. 6. L. Hu-dovernik: „Naša zvezda" („Zvon"). 7. Iv. pl. Zajc-Gutschy : „Večer na Savi" fantazija. 8. A. Hajdrich : „Jadransko morje" („Zvon"). 9. Mijo Mayer: „Hrvatsko kolo. 10. B. Smetana-J. Birtl: Koračnica iz opere „Prodana nevesta". — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina 40 kr. (K m e t s k a posojilnica na Vrhniki) imela je 8. t. m. redni občni zbor. Računski sklep kaže, da so se v pretečenem letu hranilne vloge za 66.527 gld. 62 kr. povišale ter znašajo koncem leta 1896 538.752 gld. 46 kr. Rezervni zaklad narastel je že na 32 727 gld. 93 kr., res lep napredek! — Kakor vsako leto je ravnateljstvo tudi letos lepo vsoto za dobrodelne namene podarilo in sicer: Ubož-nemu zavodu na Vrhniki 40 gld. Olepševalnemu društvu na Vrhniki 60 gld. Gasilnemu društvu v Borovnici za zidanje novega hrama 30 gld. Društvu „Narodna šola" v Ljubljani, za šolo v Preserju 10 gld. Moški podružnici sv. Cirila in Metoda na Vrhniki 40 gld. Jeranovi dijaški kuhinji v Ljubljani 35 gld. MarijaniŠču v Ljubljani 25 gld. Učiteljskemu konviktu v Ljubljani 20 gld. Podpornemu društvu za visokošolce na Duuaju 20 gld. Podpornemu društvu za visokošolce v Gradcu 20 gld. Slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani 10 gld. Za revne srednješolce iz Vrhnike in okolice 40 gld. (Dijaški kuhinji v Kranju) so v času od 1. decembra 1896 do 28. februvarija 1897 razven rednih prispevaleljev darovali p. n. dame, gospodje, uradi in družbe: Julij Mally iz Zagreba 5 gld., profesor dr. V. Korun 1 gld. in po istem igralna družba pri Golarju 1 gld. 80 kr., trije tam-buraši po J. Rozmanu na Miklavžev večer nabrana 2 gld., občina Voglje po županu J. Molju 20 gld., Josip Prosenc iz Ljubljane po C. Pircu 5 gld., Emilija Zolgar nekaj fižola, župnik Fr. Gornik v Nev-ljah 2 gld., neimenovan iz Kranja po dr. Savnik-u 10 gld.. Janez Kern iz Velesovega nekaj krompirja, župnik Jao. Bitjan na Brdu 2 gld., po dr. Perne-tu župnik Fr. Porenta v Sori 5 gld. in vpok. župnik Jan. Keršič v Skofji Loki 5 gld., župui upravitelj Ant. Dolinar v Lučinah 1 gld. 50 kr., od vseh vetrov pri P. Mayr-iu sešla se družba 6 gld., K. Jager letni prispevek 5 gld., srečen piketist 50 kr., po Jak. Hočevar-ju z Brnika prijatelji šolske mladine iz cerkljanske župnije 26 gld. 80 kr. in Josip. Jenko 1 gld., po dr. Fr. Perne-tu vpok. župnik Al. Kummer v Stari Loki 1 gld., kranjski tamburaš pritamburane 4 gld., občina Podgorje pri Kamniku 5 gld., vesela družba pri P. Mayr-ju 11 gld., dura-kisti pri P. Mayr ju 40 kr., dva piketista 25 kr., cesarski svetnik Ivan Murnik iz Ljubljane 5 gld., župnik Josip Kerčon iz Predoselj 3 gld., župni admin. v pok. Al. Stare v Ljubljani 5 gld., igralci pri Golar-ju po Iv. Rakovc-u 25 kr., Gabrijel Мауг-Žužek 10 gld., durakieti pri P. Mayr-ju 80 kr., po dr. Perne tu župnik Janez Molj v Stranjah 5 gld., župnik Jau Kačar na Boh. B li 5 gld. in Rozalija Widmer 10 gld., po nadučitelju Kragel u iz Tržiča inžener V. Pollak 3 gld. in M. Lončar 2 gld., neimenovana iz Železnikov namestu venca na očetovo krsto 5 gld., občina Cerklje 20 gld., N. N. naj-denino 10 kr., uradnik v Kranji vsiljen dar Frančiška Žužek - a iz Predvora 50 kr., dva paketista 1 gld. 55 kr., neki P. Mayr - jevi gosti zgubljeno stavo 3 gld. 65 kr., Alojzij Pavlin v Podbrezji letni prispevek 12 gld., hotel „nova posta" v Kranji z datumom 14. februarja t. 1. 20 gld. — Ko izkazujemo te darove, se vsem dosedanjim dobrotnikom uboge mladine najtopleje zahvaljujemo na njih naklonjenosti. Ob enem pa si dovoljujemo iskreno prositi, da bi vzgled dosedanjih vzbudil tudi novih pri-spevateljev, kajti stroški dijaške kuhinje bode za drugo šolsko polletje znašali okrog 1000 gold. in treba bo še mnogih darov, da bo mogel odbor spol-niti prevzeto nalogo. Odbor. Telegrami, Kozje, 20. marca. Dr. Hrašoveo 29, dr. Pommer 8 glasov. Celje, 20. maroa. Nemec dr. Pommer je dobil skupno 640, Slovenec dr. Hrašoveo pa 508 glasov. Mentone, 20. marca. Pred odhodom je poslal presvetli cesar nastopno brzojavko predsedniku Faure: „Ne morem ostaviti francoskih tal, da se ne bi Vam zahvalil iz celega srca za vso naklonjenost, ki ste jo skazali cesarici in meni v tej gostoljubni deželi. To priliko porabim, da Vam, gospod predsednik, obnovim zagotovilo svojega vele-spoštovanja in najtoplejega prijateljstva. Franc Josip s. r." Mentone, 20. marca. Cesar in cesarica sta odpotovala včeraj popoludne ob 1. uri 5 minut s posebnim vlakom proti Dunaju. Trst, 20. marca. Povodom zadnje volitve so se pojavili v predkraju Barkovlje veliki nemiri. Tri osebe so ranjene, mnogo pa je aretovanih. Krakovo, 20. marca. Trgovska in obrtna zbornica je izvolila dr. Rappoporta državnim poslancem. Berolin, 20. marca. Minulo noč je razsajal po mnogih krajih Nemčije velik vihar. Nevihta in toča je provzročila precej škode. Rim, 20. marca. V Macedoniji na reki Vardar se je razletel most, ko je šel ravno vlak s 3000 turških vojakov čezenj. Pok je bil strahovit. Nekaj vozov je strmoglavilo v reko, drugi so skočili s tira in se porušili. Zelo mnogo vojakov je potonilo. Drugi so ranjeni. Uvela se je ostra preiskava. Dogodki iia Kreti. Bim, 20. marca. Grške ladije so se oddaljile od Krete. Bim, 20. marca. Velevlasti, posebno Rusija, se bavijo s slučajem grško-turške vojske. Govori se, da se je zavezala Rusija z Nemčijo in Avstrijo, pa da je sklenila z Angleško skrivno pogodbo. Bim, 20. marca. Po Grškem se je nabralo pod imenom prostovoljcev polno upornih in prevratnih življev, ki tirajo Grško v vojsko. Če se kralj in vlada ne vdasta, na-vstala bo bržčas prekucija. Položaj Grške je kritičen. Carigrad, 20. marca. Vojaški vlak številka 35 je zadel na poti v Solun ob drugi vlak. Trije so mrtvi, 25 vojakov je ranjenih. Carigrad, 20. marca. Govori se, da sta se zavezali Srbija in Bolgarija, da na-padeta Turke, če nastane grško-turška vojska. Atene, 20. marca. Vojake, ki so šli na mejo, je ljudstvo pozdravljalo: Zmaga ali smrt! — Došli so amerikanski prostovoljci. Sestavila se bo posebna legija tujcev z naslovom : Filhelenska legija. Atene, 20. marca. Poslaniki so včeraj uradno naznaniji grški vladi sklep velevlastij glede blokade. Na to se je vršilo daljše rni-nistersko posvetovanje. Sklenilo se je, odzvati s Krete Alfeja Penej.i, mej tem ko ostane tam še nadalje poveljnik Vassos. V zbornici je naznanil minister Skuses proklainacijo blokade. Kaneja, 20. marca. Avtonomija na Kreti se proglasi v teku današnjega dne. V Retymnu so se pojavili novi nemiri. Na obeh straneh jih je mnogo padlo. London, 20. marca. Iz Carigrada se poroča: Vsi sedanji in bivši še živeči ministri, vezirji in drugi višji uradniki so pozvani v sultanovo palačo, da se posvetujejo o novem sultanovem načrtu za upravo Turčije. V sedanjem časa za jemanje najbolj pripravno pristno, «lato ln sveže 53 (7) 3 pr~ dorševo med. ribje olje Je ugodnega okusa ln lahko prebavljivo. — Gena steklenlol 50 kr., dvojna steklenica 1 gld. Priporoča lekarna L. Leustek v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta d" e* gS a p* s sJ.8 s «j - M "d шЈ га_ Sli '2° 1 -ГЗ.Е « 05 > m 2 5 TJ •ph n a. s *> g- Proti katarom sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti iu vratnih oteklinah zdravniško priporočana je 4 10 II. OLAVN O ДН1 ADIŠTE __— sa nalćlstiie lužnt KISRIANB katera se z vspfhom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom. Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obuese. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. Zahvala. 217 1-1 Voleepoštovam odvetniški zbornloi, čislanim gg. odvetniškim kandidatom in slav. pravniškemu društva „Pravnik" bedi izrečena najtoplejša zahvalit za sočutne izraze in krasne vence o priliki smrti gospoda dr. Viktorja Supan-a odvetnika za kojega se bodo darovale sv. mase zadušnice v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oo. frančiškanih v ponedeljek, dne t. m. zjutraj ob 10. uri. V Ljubljani, dne 17. marca 1897. Roza Supan roj. Luokmann, soproga. — Jakobina Supan roj. Mayer, mati. Zahvala. 216 1—1 ■»s Tem potom se prav prisrčno zahvalim 1 vsem blagim in dragim vošilcem za vso prijaznost ter se priporočam še dalje v blagi in pobožni spomin. Dr. And. Čebašek. V Ljubljani, 19. marca 1897. Požlahtnene amerikanske trte najboljših domačih vrst, z močnimi koreninami, prodaja po nizki ceni oskrbništvo graščine na Raki (D >lenjsko. 215 3- 1 Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na 3 ki je glasilo slov. katol. akadom. dijaštva. | Cena: Za nedijake I gld., za dijake 60 kr. 7 Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., f Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 78, III., 31. ) WWWVWWWVWVI LUD0YIR BOROVNIK = puškar — v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek /a lovce in strelce po najnovejših sistemih pol popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preekuševalnici in od mene preskušene. 655 62—26 Slovenski In nemški ilustrovani ceniki zastonj. Josip Ovetrečnik, sobni slikar, Karlovska cesta št. 2, priporoča se v vsakovrstna v sobnoslikarski obrt spadajoča dela. 9 32 — 5 188 5-5 sprejme v trgovino Jakob Dereani v Žužemberku. Posestvo na prodaj ! V Štepanjl Vasi pri Ljubljani se prostovoljno prodi posestvo, ki meri 11 oralov 178Q sežnjev. Poslopja so v dobrem stanu. Cena 7000 gld. Več se izve pri upravnistvu .Slovenca". 210 3—2 Prodajalnica s kuhinjo odda se s 1. majem v najem na Valvasorjevem trgu (prej Nemški trg) štev. 5. Več se izvš pri F. Supančić-u. 96 7 co S Delavnica kleparskih, ključarakih, kovino- Anton Belec Št. Vid nad Ljubljano izdeluje ter ima v zalogi 173 12-3 oerkvene svetllnloe ali stalnloe po dve iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, H2 gld , iz tompaka 40, 60 gld., obha-Jilne svetllnloe iz kositarja po 2 gld. iz medenine po 6, 8, 10 gld., pušioe z zvončki za pobiranje miloščine, iz kositarja po gld 1*50, iz medenine 5 gld. -, štedilna železna ognjišča vsa železna in tudi razna za vzidati. Pokrivanje zvonikov, -»e Barvanje zvonikov. Napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. Razne ielezne ograje, vrata, omrežja za pokopališča % ^ / Kwizdov / rcstitucijski fluid c. kr. privilegovana umivalna voda za konje. Cena steklenici gld. 1 40 av. velj. Kwizdov N/V korneuburški živinski redilni prašek veterin, dljet. sredstvo za konje, govedo ln ovčad. Cena skatljiei 70 kr., pol škatlj. 35 kr. Kwlzdov kit (lep) za kopita, umetni kopitni rog. Paličica 80 kr. Kwlzdov kresolin, izvrstno razkuževalno sredstvo. Steklenica 50 kr. Kwlzdova maža za kopita koja preprečuje krhkost in lomljenje kopit. Lonček u 400 gr. gld. 125. Kwizdove patentovane oklepalne obveze nI iz gumija. ■ •j. 3 Patentovane oklepalne obveze izdelujejo se v »l»i, - "4 črni, rjavi in beli barvi v štirih velikostih, za tf'a levi in desni nogi. v i* Za obveze, merjene od a do b v obsežju /l^ 20-22 cm je primerna velikost št. 1 m 22-24 - - » - li l 2m Шк a*-27..... - Jmš 27-30 „ „ B „. ».4 . Шшг биШжк, Patentovana oklepalna obveza velja v sivi barvi ДШ/Ш BR št. 1 gld. 2 60 , - št. 2 gld. 2 70, - št. 3 Ша gld 2-90, - št. 4 gld. 3-30. Cena obvezam v rjavi, črni ali beli barvi je za žM. ^ако številko pri komadu za 20 kr. višja, ЛЕ^хЛ^^р^ Ss.1 -tji' Л5Г"* nego ona za sive obveze. "-ТГ- ■ m. 113 8-2 Ilustiovani cenik Kwlzdovih obvarovalnih predmetciv iz gumija za konje na željo zastonj in franko. Razpošilja \ sak dan glavna zaloga : Okrožna lekarna v Korneuburgu. Otvoritev kleparske obrti v Ljubljani, jjj Prečastlto duhovščino in si. občinstvo uljudno obveščam, da sem po mnogoletnem službovanju pri jedni največjih tvrds kot samostojno delujoč poslovodja otvoril kleparsko delavnico za stavbena in galanterijska dela v Ljubljani na Sv Petra cesti 21. Ob tej priliki priporočam se najtopleje v vsakovrstna klepurska, posebno pa v strokovnjaška stiivblnsku dela, kakor: kritje ccrkvft, zvonikov, streh na župuiščlh in zasebnih poslopjih, napeljevanje žlebov, prirejanje stranišč po najnovejših zdravstvenih predpisih itd. Za vsako meni izročeno delo uporabljam najboljšo kovino, za katero dobroto in izvršitev popolno jamčim; zaračunjam pa po najnižji ceni. Velespoštovanjem 218 5-1 ALOJZIJ LENČEK, stavbeni in umetni klepar. Slavnemu občinstvu v prijazno vednost, da bode kopališče v hotelu pri ,Slonu' radi prenovitve za-tvorjeno od ponedeljka, dne 22. marca do četrtka 1. aprila. cZosipina \ JC Tff TTf T IT t IT f f? VIT v f T T f T VIT VIT t IT T »T 'l' 'I' ' * » 'I' мт »IT T f» TI» M' JL . Usojam si prečastiti duhovščini, si občinstvu in vele-spoštovanim odjemalcem uljudno naznaniti, da sem z dnem 8. februarja t. 1. preselil svojo trgovino s RloGuRi, ccpicami in Rrz nar s Rimi izdclRi iz prejšnje prodajalnice v gosp. Kirbiša hiši na Kongresnem trgu v novo urejene prodajalnicna prostore ^ v *fflolfovi (preje gtedatišeni) ulici šf. S Ob tej priliki se priporočam vsestranski ter prosim, da se mi ohrani tekom 23 let pridobljena časteča me blagonaklo-njenost si. občinstva. Velespoštovanjem 119 15-7 Jlnfon cffirejci Istotam je tudi trgovina s klobuki «a dame. Raznovrstne vozove, štajerska vagerla, na pol pokrite kočije,?: landauerje, tovorne vozove itd. izdeluje ln ima tudi v zalogi 168 3-2 cT&fer cfferšic, izdelovalec vozov v Spodnji Šiški pri Ljubljani. i ►T-. Pleskarski in lakirarski obrt t v r d lt o Josip nakovec v Ljubljani = na Bregu štev. 20- se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroku vštevajoča so dela, osobito v prostoročno Izvršeno lmltaoljo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni. 390 52 — 23 I I z! Stavbinsko, umetnijsko, stroj sko ključarstvo, železo-strugar stvo in vodovodna instalacija Albin CL Achtschin Ljubljana, Wolfove ulice S priporoma v.svojo novo opravljeno strugarnico za železo v izvrševai,Je vsel1 v to stroko spada jočili del. ui 6-4 Nizke cene! Točna postrežba! Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve- lume, albe, koretelje. prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preuovijeiije stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera iu vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujojo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 12 52-11 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Gledališke ulloe 4. A jermenar in izdelovalec pristnih an-Ш gleŠkih sedlov in konjskih oprav M v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4 M m priporoča se čast. občinstvu v vsa v njegovo stroko H jjj spadajoča dela, katera izvršuje po nizkih cenali. !|i j j 4 i 4 i i 4 4 4 {• Л Л .1+ J. C. kr. priv. zavarovalna družba RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA v Trstu (ustanovljena leta 1838) vsprejema z najkulantnejšimi pogoji zavarovanja proti škodam, ki jih napravijo ogenj, strela in razpok, dalje proti škodam na odpadkih najemnine vsled požara in razpoka, potem zavarovanje proti nevarnostim pri prevažanju po vodi in po suhem, in zavarovanje za življenje v najrazličnejših kombi nacijah, kakor: kapitalov in rent, plačilnih še pri življenju ali po smrti zavarovanca, otroških dot itd. Zastopstva c. kr. priv. Biunione Adriatica di Sicuria sprejemajo tudi zavarovanja proti toči na račun družbe za zavarovanje proti toči in za pozavarovanje .MERIDIDNALE' v Trstu. c. kr. priv. „RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA" na Dunaju v lastni hiši družbe, I., Welhburggassa. 40 12-9 Zastopstva v vseh glavnih mestih ln večjih krajih Avstro-Ogerske Ustanovljeno leta 1H70. Izdelava perila za gospode, gospe in otroke n» debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. n v > o> «s N O > св a o a> i—i a> o .o M M o ts Srajoe za gospode, beli chiffon, gladke na preih, brez ovratnik», brei m»i3«t, 87 Trit jedna cd gld. Г10 do S-:» test „ „ B-S5 ,. 15 — Srajoe za dečke, v 4 velikostih, sicer kakor gornje jedna od gld. Г— do ltO še»' ,, 6 75 ,, 7*76 Svitloo za g-oapode, 6 Trst jedne 80 kr. do gld. 140 lest gld. 4-50 do gld. 750 Dvanajet ovratnikov od gld. 1-80 do 8 80. Dvanajst manšet od gld. 8-30 do 4-60. 13 predlog-(Vorher.Jen) od gld. a-85 do 5-— Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka ЈГ. O. Hamann v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. častnikov in o. in kr. mornarloo. ЗОЈГ Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 66 9 Pri nizki ceni v Ign. Zargi Najbolja izbera za krojače in šivilje, itd., tukaj dobivajo se vedno noye reči in po nizki oeni. Ljubljana, sv. Petra cesta štev. 8. V lekarni so tudi dobiva: Pristno franoosko žganje originalnih stoklonicah po 60 in 40 kr.. med. konja med. malaga, najboljša, vse po najnižjih conah. Žele nato kineiko vino, sagrada vino (odvajajoče) itd. Splošno priznan je kina -železnati malaga kot dijetetično, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-manjkujočim otrokom, ženskim, rekon-valescentom, sploh slabotnim osebam; Steklenica gld. I-BO, pol stekl. gld. 1 — Prireja se v kemično farmacev-tičnem laboratoriju lekarne „pri zlatem orlu" J. Svobode nasl. (Mardetschlaeger) "v Ljnl>lji«nl kateri naj se dopoSiljajo naročila. Ondi dobč se tudi vsa homoopatična zdravila. Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vpraSanja dajo se radovoljno in brezplačno. 64 62—10 IММДДМММДААЈ •нмпегадвгаоаАеЕшммво.________ ! gr Pege ! II odpravi v 7 dneh popolnoma 152 24-6 II g dr. ChristofT-a izbornl, neškodljivi | 8 Ambra-creme j v jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za • ■ ulepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih fe «steklenicah po 80 novč. ima na prodaj jJ Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani. | J i S^nok^i 1G4 1 3-3 190 kdor .,ubi okusno kavo, ho"e zdrav ostati in si kaj prihraniti. 804 20-4 i*) Najboljše sredstvo proti stenloam, (Jt\ ■y >,• bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo- 34" ljem, zajedalkam domačih žlvallj. 40 />-\ i „Kacherlin" učinkuje čudovito ! Usmrti — kot nobeno drugo 20215-1 sredstvo — vsakovrstno golazen in Je tudi najbolj poznato ter uporabljevano. NJega znaki so: 1. zapečatena steklenica, 2.ime ,Zaoherl'. Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani: Uradniško kon- Miliael Kastner, Karol Planinše k, suinno društvo, J. Klauer, Jernej Reitz, Ivan Pabian. Josip Kordin, A. Sc-harabon, Karol J. Holzer, Anton Krieper, |v. Ev. Wutscherja Ivan Jebačin, Pnter Lassnik, nasl.V. Schiffer, Anton Ječminek, Mihaela Lavriča A. Staeul, Jeglič & Leskovic, nasl. P. Grošel, Pran Stupica, C. Karinger, Alojzij Lenček, M. E. Supan. J. Kastner, Ivan Perdan, Prano Terdina, Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu, Borovnici, Velikih Lašičab, Kočevju, Krškem, Hribu Pr. Kovač, Idriji. Kranju, Kostanjevici. Litiji, Mokronogu, Koprivniku, Mirni, na Vrhniki, v Tižiču, v Radovljici, Ribnici, Radečah, Za-gorju, Žužemberku. Kamniku, Dragi. Trebnjem. Črnomlju, Bledu, Cirknioi. V Škofji Loki: M. Zigon in E. Burdych. Zobozdravniško obvestilo! Da preprečim n-osnovane govorice, uljudno obveščam h), p ii. občinstvo, da dospem v kratkem, v Ljubljano, kjer stalno ostanem Velespošt. Avi». Schweigcr i 12 zobozdravnik. Ж'sr № I. kranjski laneno-oljnati firnež. I. Kranjsko čisto laneno olje. priporoča najceneje 59 104—23 cRdolf %JCaupfmann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir- nežev, lakov in kleja v Ljubljani. "ia.J Velika izbera lepili, porabnih priložnostnih daril! 1]|1оШб иге po Milji сш1 Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga verižic, uhanov in prstanov. Zaloga Styria-kolcs in raznih drugih zistemov. Гу1 Mehanična delavnica na Poljanah št. 31 v lastni hiši. r^-i Jg Ceniki so franko na razpolago. LJ 'u! Novost: ЕМГ Stenske (l*eiulel-) ure z godbo rjjj ^ po jako nizki ceni. -»0 711 26 W JH] Fr. Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rotovžu^^ I> ii o » j g k a bor® Dnć 20. maroa. 8fccipni drtavni dolg y notah..... Skupni dr Javni dolg v srebru ... Avifrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%. 200 kron Ogerska zlala renta 4%....... 0g»reka kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista .......... NemAki dri. bankovci za 100 ra.riem. drž.veij, 30 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... italijiuuki bankovci ........ 0. kr. cekini........... 103 eld. 05 kr. 101 , 0-;. . 122 . 60 100 . 30 „ 121 . 90 99 . 15 . 945 . — 357 , 10 . 119 . 70 58 . 67 V» 11 . 72, t. 9 . 52';, 45 . 05 „ 5 ^ 65 . Dnč 18. maroa. 4% driavne srečke 1. 1864. 260 gld. . . 6% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Driavne srečke 1. 18G4, 100 gld. . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavake vravnavne srečke 6% . . DunarsKo vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo gonflkega meeta .... . . 4* kranjsko delelno posojilo . ,99 Zastavna pisma av. osr zem.-kred.bankei » Prijoritetne obveznice driavne železnice . . , , južne ieleznice Л r. ' 80 v 174 , _ л 127 .. 40 99 „ 50 f» Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 50 .ki. 4% srečke dunav. parobr. družbo, 100 gld. 146 ,, — , Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 „ 60 Rudolfove srečke, 10 gld.......27 „ — Salmuve srečke, 40 gld........68 . 50 St. Uendis srečke, 40 gid.......71 , 50 Waldsteinove srečke, 20 gld......57 . — Ljubljanske srečke . ...............21 . 75 Akcije anglo-avstriiske banke. 200 gld. 153 . — Akcije Ferdinandovesev. železn.,lOOOgl.st.v, 3400 „ — Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 389 , — Akcije južne teleznice. 200 gld. sr. . . , 8« „ 25 Dunajskih lokal, železnic delniška drutba 159 . - Montanska družba avstr. plan.....81 , 10 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. , 157 „ — Papirnih rublje* 100........126 , 62 i mi iMin ii11' i milili m Biiiim iiiiiHiiiiiiiMi milim iiiihii ЖЛГ Nakup in prodaja UI .чакеmtnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irobanjlh, pn izžrebani« najmanjšega dobitka. Kilantna izvršitev naročil na borzi. Meniamična delniška družba BRCC 88" Woli»ilB it. 1B DtunaJ, liriahilteritrans 74 D. Л&Г Pojasnila'ХДК v vseh gospodarskih in Inaninih stvareji, powm o kursniii vrednostih vseh ipskulaoi|sklk vrednastallf ?aplr|av in vestni svili za dosego kolikor je mogoče viaouega ■»orestovanja pri popolni varnosti naloženih (jlavnic,