yu issn 0040-1978
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
IZ VSEBINE:
Z obiska v Impolu (stran 2)
Kakšni kletarji smo (stran 3)
Pri Porabskih Slovencih (stran 4)
Pogovor z Erno Meškovo (stran 5)
Upokojenci v svojih prostorih (stran 6)
leto xli, št. 11	Ptuj, 17. marca 1988 cena 300 dinarjev
Nagrade in
priznanja
inovatorjem
Občinska raziskovalna skup-
lost bo 25. marca organizirala
^ )Osvetovanje, na katerem bo dr.
^ Itefan Kajzer, eden izmed avtor-
g sv knjige Inovativno poslova-
je, govoril o ovirah za večje to-
rstno poslovanje v delovnih or-
anizacijah in v družbi.
Ob tej priložnosti bo razisko-
I alna skupnost podelila tudi na-
p rade in priznanja najboljšim
lovatorjem v občini v prejšnjem
tu. Odziv na njen letošnji raz-
is, s katerim je vabila delovne
-ganizacije, skupnosti in druge,
, jj^i prijavijo svoje inovativne
pjg -edloge, ni bil najbolj uspešen.
Do prejšnjega tedna so prejeli
pjj. tri predloge, med njimi je letos
jpavič tudi obrtniški. V skupnosti
i ta. se dogovorili, da bodo obiska-
delovne organizacije, kjer po-
Q^e'.ajo inovativno poslovanje in
rsii^a razvijajo, niso pa še poslah
Qvih°dlogov za nagrade in prizna-
oten-	mg
idno-
IVIladi pevci
avite\ Madžarske
P^ot	I v-I-
navdušili
isiljen
obotni nastop gimnazijskega
za ooanega pevskega zbora Koda-
naše i-oltan iz madžarskega Pecsa
avdušil slehernega v prepolni
družiiipki dvorani ptujskega gradu.
pt(ani glasovi mladih pevcev
dirigentskim vodstvom Atti-
ertesza so predstavili zborov-
1 mladinsko petje Madžarske,
; na zavidljivi ravni. Na so-
lem koncertu so najprej na-
ili gostitelji, mešani pevski
aszvrs Srednješolskega centra, ki
lili svo'®'^' I^^irja Koter. Tudi naši
j^j so pokazali zavidljivo ra-
temu da prepevajo šele
lidarič;'®^'^'	bodo vrnili obisk
I občins^^'"®'^'bomo lahko s po-
m pospremili na pot. To je
_fprvo srečanje mladih pev-
_^^n kf^t sta poudarila ravnate-
)eh šol, upajo, da ne zadnje.
_ Ji gostje iz Madžarske so bili
•^■ju od petka do torka. V tem
^•^so si ogledali kulturno-zgo-
__iske znamenitosti Ptuja,
ke Gore, obiskali so Tovar-
[ja 46, inice in aluminija v Kidriče-
1988; Maribor.	NaV
romaž
i;::Gosad
ill Timava
j	doDrifii-4Jesecem smo na
h Tednika pisali o težavah
časopisne organizacije Droga —
ost RAI Središče ob Dravi. Ze ta-
Ptuj, TOZD napovedala izloči-
predakozda [iniav, saj zaradi ne-
ilggjj^.vv iija potreb temeljnih or-
predvsem Gosada, Su-
®	n Začimbe, v njem niso vi-
K bodočnosti,
dvik "^^rendum, na katerem se
Štefan Odločali o izločitvi iz soz-
»ie Bra v ponedeljek, 21. marca.
Jioznik, Ine bodo Gosadovci volili
tin Ozrve organe upravljanja. Se-
jr in Ma J^ potekel dvoletni man-
,vinar.le	MG
Pomlad nas
že preganja
»Sedaj pa je že drugič in prav pošteno zadišalo po pomladi. Z de-
lom ne kaže več odlašati. Medtem ko režem vinsko trto, lahko razmiš-
ljam tudi o ustavnih spremembah. Le kaj bodo prinesle kmetu?« (Na
sliki eden redkih mladih kmetovalcev Janko Petrovič iz Nove vasi pri
Markovcih.)	jg
Enakost siromašnih pogojuje siromaštvo
v sindikatih si je treba izboriti
večji vpliv za usmerjanje gospo-
darskih pa tudi političnih tokov,
ne pa da imajo v glavnem vlogo
gasilcev razmer v naši družbi, je
menil eden od razpravljalcev na
programsko-volilni konferenci
ormoških sindikatov, ki je bila
minuli ponedeljek, 14. marca, v
dvorani delavske univerze. Kri-
zno stanje v naši družbi se vsq
bolj izrazito odraža tudi v neza-
dovoljstvu delavskega razreda.
Stavke so vse pogostejši del naše
stvarnosti, izhajajo pa v glavnem
iz ogorčenosti delavcev zaradi
prenizkih osebnih dohodkov, ki
še zdaleč ne dohajajo vratolom-
ne inflacije in osnovnega ži-
vljenjskega standarda. Cenovna
neskladja in ukrepi zvezne vlade
so nered v naši ekonomski politi-
ki samo še povečali. Danes ni
več važno, kako delaš, so menili
razpravljalci, ampak predvsem.
kje delaš. Še manj velja nekoč ta-
ko polularno geslo: Delimo si
lahko le toliko, kolikor ustvari-
mo, saj bi bila primernejša obli-
katega gesla: Delimo si lahko le
toliko, kolikor nam bo ostalo po
posegih državnega aparata. Ena-
kost siromašnih pogojuje siro-
maštvo, so menili drugi, zato je
treba narediti konce lažni soli-
darnosti ali socializaciji delav-
skih mezd. Kdor dobro dela, naj
bo tudi dobro nagrajen, kdor pa
ne, naj bo nagrajen še slabše, ne
pa da mu družba zagotavlja soci-
alno varnost. Ce bi bilo tako, po-
tem slabih delavcev pri nas ne bi
bilo. Pa očitno še so . .. Tudi v
politiki . ..
Sicer pa se Ormožani zaveda-
jo, da je njihova skrita rezerva v
zemlji, ki jo je s pridnim delom
treba obdelovati in tako pleme-
nititi kapital. Tovarna sladkorja
in središki Gosad sta podaljšani
roki kmetijstva in vsa prizadeva-
nja bodo usmerili v čim višjo ob-
delavo ali predelavo osnovnih
surovin, ki na trgu tudi več velja-
jo.
Sicer pa so ormoški sindikati
na omenjeni seji tudi obnovili
del svojega vodstva. Za podpred-
sednika so izvolili Ivana Hržiča
iz ormoškega kombinata, za pro-
fesionalno sekretarko pa Miro
Žličar iz tovarne Jože Kerenčič.
Dosedanji profesionalni sekre-
tarki Veri Rep so se za aktivno
delo zahvalili in ji na novem de-
lovnem mestu želeli čimveč de-
lovnih uspehov. M. Ozmec
ORMOŠKI
SINDIKATI
^UVODNIK	________-
Zlati časi
kam hitite
Zelo sem se čudil pred leti, ko sem slišal, da je sklad-
ba, pravzaprav besedilo pri Avsenikovi skladbi Zlali časi,
kam hitite neprimerno za predvajanje, saj bi ga lahko kdo
vzel kot namigovanje.
Sedaj ugotavljam, da so bili takrat resnično zlati časi.
Vsi smo bili zadovoljni z vlado. Delavcu se je standard višal
iz leta v leto, kmet je 2 lahkoto na kredit kupoval mehaniza-
cijo, tudi zemlja je bila poceni in nikjer v Evropi se ni gradi-
lo toliko kot pri nas. Z veliko žlico smo zajemali iz tuje skle-
de, kdor ni najemal kredita za kreditom, ni bil pravi člo-
vek . ..
Ah, zdaj pa, zdaj. . .
Iščemo po žepih, celo obračamo jih, da bi zbrali dolarč-
ke, kijih moramo vrniti tujini. Prej smo se mi mastiU ob tuji
akumulaciji, sedaj tujina žre velik del naše. Kako torej ne bi
bili nezadovoljni, če nas sedaj država poskuša od torte na-
vaditi na drobtinice kruha.
Najboljša obramba je napad. Napadamo vlado, cela
država nič ne velja, ustava je najslabša, kar jih je mogoče
imeti. Vlade ne moremo zamenjati kar čez noč (vsaj zaen-
krat še ne), države tudi ne ukiniti, pa si dajmo duška pri
ustavi. Skritizirajmo jo, zmečkajmo in pohodimo, da nam
ne bo več v napoto, in enostavno napišimo novo, kratko, je-
drnato, učinkovito in stoodstotno odrešilno. Pote„i pa za-
čnimo znova: pri torti!
Tako glasno razmišljajo vročebučneži. Tisti bolj trezno
misleči pa so se zamislili in še vedno mislijo, oklevajo in
dvomijo v učinek bliskovitih odločitev. Med slednjimi so tu-
di kmetje, ki so znani po tem,, da trikrat premislijo, preden
rečejo ali se odločijo. Prav zanimivo je poslušati izkušnje
starejših kmetov, ki imajo s spreminjanjem in dopolnjeva-
njem ustave kaj slabe izkušnje. Imeli smo že zadružno last-
nino, pa smo jo izgubih; zdaj naj bi jo znova uvedli. Zdaj še
nekaj več: lastnino zadružnikov, skupno zadružno lastnino.
In seveda družbeno lastnino. Kmetje glasno povejo, da je
bivša zadružna lastnina sedaj družbena. Ni mogoče torej,
da bi kdaj družba znova začutila potrebo, da postane za-
družna lastnina družbena? Takrat seveda, ko bo postala za-
družna lastnina dovolj močna, da se jo splača »pokasira-
ti«.(?)
Je pa res, da tudi kmetje nikakor niso zadovoljni s se-
danjim stanjem, in je tudi po njihovem mnenju potrebno hi-
tro ukrepati in razmere temeljito spremeniti. Njihova social-
na varnost je resno ogrožena, gradnja sodobnih hlevov se je
ustavila, tisti že zgrajeni se praznijo. Bistveno večje cene
hrane niso rešitev, saj je le-ta že sedaj predraga.
Pred leti so kooperanti Perutnine shajali s tisoč piščan-
ci, danes je že objekt z desetkrat večjim številom kljunov ko-
maj rentabilen. Stroške na enoto je potrebno zmanjševati.
Kmetje potrebujejo torej mnogo več zemlje, vanjo pa mora-
jo poleg dela vložiti tudi veliko veliko več znanja.
Tako je mogoče reči, da je za kmeta vendarle izhod v
večjem maksimumu. Če ga bo ustava dovolila, pa je že
vprašanje, kje in kako dobiti 20 ali 30 hektarov, za nakup
pa prav toliko ali še več starih milijard. Vprašati se moramo
torej in to tudi opredeliti v ustavi: koliko časa bomo še do-
puščali, da bo lahko imel zemljo vsakdo, ki je na kakršen-
koli način prišel do nje, pa je sploh ne obdeluje ah pa to
opravlja slabo, da starčki shirajo na zemlji, nato pa jo raz-
kosajo dediči. Ali je torej pomembno, da je kmet lastnik 30,
40 aH petdesetih hektarov ali da mu toliko hektarov zagoto-
vi družba, dokler jo je sposoben dobro obdelovati?
To bi bila najboljša poteza za socialno varnost kmeta
in delavca.	Jože Bračič
Danes o kandidatih
Občinska kandidacijska konferenca bo danes ob 13. uri v dvora-
ni Narodnega doma. Sklicala jo je občinska konferenca Socialistične
zveze delovnega ljudstva v Ptuju, na njej pa bodo občani lahko naj-
prej prisluhnili poročilu o temeljnih kandidacijskih konferencah v
krajevnih skupnostih in združenem delu, nato bo tajno glasovanje o
kandidatih za nosilce individualnih funkcij v skupščini občine, javno
glasovanje o kandidatih za funkcije v skupščinah sisov, občani pa se
bodo na konferenci opredelili tudi do predlaganih možnih kandida-
tov za nosilce individualnih funkcij v republiški skupščini in republi-
ških skupščinah SIS. S tajnim glasovanjem pa se bodo ob koncu kon-
ference opredelili še do možnih predsednikov in članov predsedstva
SRS.	d. 1.
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
- 17. marec 1988 - TEDNIK
SLOVENJEBISTRIŠKI IMPOL
»Najprej bomo počistili
pred svojim pragom!((
Zaradi vse težje gospodarske situacije siovenjebistriškega Inipola so na pred-
log izvršnega sveta zbori SO Slovenska Bistrica 27. januarja sprejeli sklep o uved-
bi začasnega ukrepa družbenega varstva v tej delovni organizaciji, in sicer od 1. fe-
bruarja 1988, za dobo enega leta. Imenovan je bil petčlanski začasni kolektivni
poslovodni organ in sedem začasnih individualnih poslovodnih organov. Zahtevno
in odgovorno nalogo predsednika začasnega KJ'() so zaupali Zvezdanu Žlebniku,
dotedanjemu podpredsedniku izvršnega sveta skupščine mesta Maribor.
Mesec in pol od uvedbe ukrepa je
minilo in prve odločitve začasnega
vodstva so povzročile plaz korenitih
sprememb, predvsem pa napovedale
vojno nesistematičnosti, nedosledno-
sti in neenotnosti pri obvladovanju
vseh prvin poslovanja, ki so delovno
organizacijo v največji meri oslabile.
Tovariš Žlebnik, kako ocenjujete se-
danje stanje v Impolu?
»Ključni elementi dela začasnega
KPO so temeljili na dveh segmentih:
storiti vse za obvladovanje tokov te-
kočega poslovanja in analizirati vse
vzroke za stanje, zaradi katerih je bil
ukrep izrečen. Smeri delovanja začas-
nega KPO pa so bile v doslednem,
odločnem in hitrem ukrepanju, da bi
zagotovili normalno delo v proizvod-
nem procesu.
Kljub temu da je mesec in pol raz-
meroma kratka doba, lahko naštejem
kup aktivnosti, ki smo jih izpeljali po
posameznih področjih. Ocenili smo,
da je bilo izjemno dosti slabosti na
področju organizacije dela in koordi-
nacije, zato smo določili nov način in
metode dela ter medsebojnega sode-
lovanja, predvsem pa omogočili vzpo-
stavljanje najkrajše možne poti za
sprejemanje pomembnih odločitev.
Drugo področje naših aktivnosti
smo usmerili v tekoče preverjanje iz-
vajanja vseh sprejetih odločitev. Seve-
da smo vsa področja pristojnosti
ostro razmejili in konkretno določili
obveznosti posameznikov.
V proizvodnji smo najprej vpeljali
razmere za izpeljavo načrtovanih na-
log in dosegli, da je bila februarska
proizvodnja v okviru načrtovane. Iz-
boljšali smo odnos do dela in disci-
plino, uvedli red v posameznih delih
procesa, uveljavljati pa smo začeli tu-
di načela racionalnejšega ravnanja s
surovinami, energijo in delovnimi
sredstvi.
Na področju trženja smo pričeli s
selekcijo programov po dohodkovni
učinkovitosti, saj vemo, da mora trg
narekovati proizvodnji, kaj je potreb-
no. V poslovanju pa smo dosegli tudi
pomembno korekcijo odnosa do do-
mačih in tujih kupcev.
Na področju razvoja smo poleg
rednih razvojnih aktivnosti izpostavili
realizacijo programa nove livarne, ki
jo gradimo. Pospešeno poskušamo
nadoknaditi zamujeno in pričakuje-
mo, da bomo ob polletju že lahko pri-
čeli poiskusno proizvodnjo v tej livar-
ni.
Lotili smo se seveda tudi selekcije
idej — tako kratkoročnih kot dolgo-
ročnih. Trenutno opravljamo inventu-
ro vseh profesionalnih in neprofesio-
nalnih elementov ustvarjalnosti.
Tudi na področju kadrovske politi-
ke so korenite spremembe. Skoraj 200
delavcev je bilo razporejenih na dela,
kjer so bolj potrebni. To je ponekod
povzročilo nekaj odpora, vendar je v
glavnem prevladal razum.
Tudi na področju ekonomike po-
slovanja smo izpeljali nekaj zelo tež-
kih nalog. Zaloge smo zreducirali na
minimum in si v smislu materialnih in
finančnih tokov olajšali poslovanje.
Nastavljeni so mehanizmi za eviden-
co in nadzor stroškov vseh prvin po-
slovanja, iščemo pa tudi najugodnej-
še poti za financiranje poslovanja.«
Ste vse svoje posege uskladili z druž-
benopolitičnimi organizacijami?
»Vsekakor in mislim, da je to zelo
pomembno, saj smo recimo že dose-
gli, da vsak počenja svoje, ne vsak
vse. Opravili smo razpravo za spre-
jem zaključnega računa za leto 1987,
sprejeli smo gospodarski načrt za leto
88, opravili smo analizo in inventuro
stanja na vseh področjih poslovanja
ter sprejeli tudi predloge za odpravo
neugodnih trendov. Mislim, da nam
bo vse to dalo dovolj moči, da bomo
do konca marca predložili skupščini
dovolj kvaliteten in predvsem učinko-
vit program sanacije stanja v Impo-
lu.«
Ali je v celotnem kolektivu dovolj
pripravljenosti za sprejem in izvajanje
vseh ukrepov ter za dokončno normali-
zacijo poslovanja?
»Mislim, daje delovno okolje spre-
jelo ukrep kot edino možno rešitev
vseh negativnih razmer, zato vse spre-
jete naloge tudi dosledno izvaja. To
pomeni začasnemu KPO izjemno
podporo. Kolektiv Impola sprejema
aktivnosti izjemno zavestno in se akti-
vno vključuje v reševanje situacije.«
Vse vaše prizadevanje bi bilo gotovo
manj uspešno, če ne bi uredili tudi te-
žav znotraj sozda UMAL. Ali ste s
TGA Kidričevo že uredili dobavo pri-
marnega aluminija?
»Odločili smo se, da najprej poči-
stimo pred svojim pragom in šele po-
tem pred tujim. Vendar je za čiščenje
pred lastnim pragom eden ključnih
elementov seveda normalna oskrba s
surovino. Zato se v jugoslovanskem
prostoru predvsem pa znotraj sozda
UNIAL s TGA Kidričevo dogovarja-
mo o ustreznejših metodah dela. Želi-
mo seveda, da bi spore spravili na mi-
nimum ali se jim celo izognili. Vsi ve-
mo, da moramo bližino vseh treh po-
slovnih okolij in usklajenost proiz-
vodnih ambicij spraviti na skupni
imenovalec, saj bomo le tako lahko
na domačem in tujem trgu nastopali
enotno in tudi iztržili čimveč. Vsi ti
procesi zahtevajo čas, vendar smo s
TGA in sozdom UNIAL že oblikovali
ključne elemente, na osnovi katerih
bomo lahko sedanje stanje po pričet-
ku proizvodnje v novi elektrolizi G
korenito popravili — seveda na bolj-
še, če bosta tudi tokrat prevladala
strpnost in zdrav razum.«
M. Ozmec
Zvezdan Žlebnik, predsednik začasne-
ga KPO v Impolu.
Trenutno največja in edina velika investicija Impola je nova livarna.
(foto: M. Ozmec)
Letni načrt poslovanja KBM-PE Ptuj
uresničen
Poslovna enota Ptuj je v letu
1987 izvršila v glavnem vse načr-
tovane naloge. Prirast bilančne
vsote je znašal nad 50 mid. din,
letni načrt pa je presegla za 52
odstotkov. Izvajanje letnega na-
črta je v marsičem ovirala restri-
ktivna kreditna denarna politika,
ki se je tudi v letu 1987 krčevito
oklepala neustrezne monetarne
teorije, zasnovane na omejitvah
in prepovedih, namesto vzpod-
bujanja dobrega gospodarjenja.
Neprestano spreminjanje in
dopolnjevanje tekoče gospodar-
ske politike — v glavnem med
manjšimi in večjimi omejitvami,
ki naše gospodarstvo in družbe-
no krizo še poglabljajo - pa ka-
žejo le na premajhno zakladnico
znanja za ozdravitev bolne jugo-
slovanske družbe.
Pri oblikovanju sredstev ban-
ke so bile prisotne večletne ten-
dence v krizo naravnanega go-
spodarstva. Nadaljevalo se je si-
romašenje že tako izčrpanega go-
spodarstva, zato je njegov delež
v bilanci sredstev PE padel s 24,5
na 18 odstotkov. To siromašenje
se vidi tudi skozi razporejenega
čistega dohodka za poslovni
sklad (brez revalorizacije), ki je
za 5 pdstotkov nižji od pretekle-
ga leta. V absolutnem znesku se
je vnosu v poslovni sklad že pri-
bližal znesek pripisa obresti na
sredstva občanov, obema zne-
skoma pa delež za nerazvite in
drugo iz-poslovnega sklada! Inf-
lacijski stopnji je sledilo le pove-
čanje v negospodarstvu, ki je na
koncu leta že doseglo nekaj nad
polovico vseh kratkoročnih sred-
stev gospodarstva. Sredstva ob-
čanov so 2,5-krat višja od prete-
klega leta; v strukturi so napre-
dovala in dosegla 53-odstotni de-
lež vseh sredstev v poslovni eno-
ti. Pri tem so upoštevane pripisa-
ne obresti na sredstva občanov,
ki so dosegle malo manj kot 4
mid. din. Za sredstva občanov je
značilen hitrejši prirast deviznih
sredstev (I — 317) kot posledica
padca tečaja dinarja. Dinarska
sredstva pa so zaostajala za inf-
lacijo in dosegla 76-odstotno po-
večanje, kar pripisujemo pred-
vsern omejitvam pri osebnih do-
hodkih in nestimulativni obre-
stni meri za vpogledna sredstva.
Zelo močno se je povečalo po-
slovanje v imenu in za račun
UDS (uporabnikov družbenih
sredstev) in občanov (komisijsko
poslovanje), in to na stanovanj-
skem področju. Ta vrsta poslova-
nja je postala zanimiva, ker za-
njo ne veljajo zakonska določila
o realni obrestni meri.
Upoštevajoč prirast bilančne
vsote in odplačila glavnice so
razpoložljiva sredstva znašala
okrog 52 mid. din, od tega nekaj
nad 5,5 mid. iz komisijskega po-
slovanja.
Omejevanje rasti posameznih
in skupnih plasmajev pa je one-
mogočilo, da bi bilo mogoče ves
prirast sredstev plasirati na po-
dročju poslovne enote. Tako je
več kot polovica prirasta usmer-
jenega prek plasmajev banke v
finančne naložbe, ki so prinašale
visok dohodek, kar se ugodno
odraža v bilancah revalorizacije
in uspeha. V gospodarske nalož-
be je bilo usmerjeno okrog 11
mid., v stanovanjsko-komunalno
gradnjo okrog 2,5 mid. in v ko-
misijsko poslovanje okrog 6 mid.
Gospodarstvu je bilo na novo
odobreno skupno 1,112 mid. dol-
goročnih kreditov in skupaj s
prenešeno tranšo iz preteklega
leta razpolaga ^ 1,329 mid. din
(brez naložbe v TGA Kidričevo,
ki se financira v konzorcijski
obliki).
Bolj dinamično so bile krediti-
rane tekoče porabe gospodar-
stva, saj se je stanje le-teh pove-
čalo s 5,9 mid. na 15,5 mid. na
koncu leta. Izvozni krediti so se
najbolj povečali: z 1,2 na 5,2
mid. Krediti v kmetijstvu so se
zmerno povečali in dosegli 8,9
mid. Naložbe v vrednostne pa-
pirje pa so se povečale za
3,6-krat in dosegle 1,1 mid. din.
Poleg navedenih rednih krat-
koročnih kreditov je PE krediti-
rala gospodarstvo s t. i. medme-
sečnimi krediti za osebne dohod-
ke po načelu tekočega računa in
z drugimi likvidnostnimi krediti,
kar je omogočalo normalno po-
slovanje članic in v navedenih
stanjih ni zajeto.
Znatno se je povečal obseg
eskontiranih menic. Skupaj je bi-
lo eskontirano 1550 menic v
vrednosti 12,6 mid. Nesorazmer-
no se je povečal obseg avaliranih
menic. Samo v enem letu sta se
povečala število s 7316 na 1.385
in vrednost s 13,4 na 49,2 mid.
din. Zaradi neustrezne poslovne
politike ene članice je prišlo do
vnovčenja nekaj menic (0,7 od-
stotkov) v breme banke.
Na področju drobnega gospo-
darstva se je kreditiranje zaradi
višjih obrestnih mer nekoliko
zmanjšalo. V letu 1987 je bilo
odobreno za gospodarsko dejav-
nost občanov 32 zahtevkov v
vrednosti 130 mio. din.
Kreditiranje kmetov pa se je
znižalo na eno tretjino kreditov v
letu 1986. Kljub kopici besed o
prednosti drobnega gospodar-
stva in usmerjenega kmetijstva v
resoluciji je isti organ (ZIS) tako
poslabšal pogoje kreditiranja (gi-
bljiva obrestna mera), da tako
drobno gospodarstvo kot kmetij-
stvo nista zmožna najemati no-
vih kreditov.
V	okviru usmerjene stanovanj-
sko-komunalne gradnje je bilo v
naselju Rabelčja vas — zahod
dokončanih in vseljenih 96 sta-
.novanj, v Majšperku pa so začeli
graditi nov 23-stanovanjski blok,
ki bo predvidoma dokončan
aprila letos.
V	letu 1987 smo po vseh virih
sredstev za stanovanjsko in ko-
munalno gradnjo UDS odobrili
65 kreditov v znesku 3 mid. din
in 1593 občanom skupno 2 mid.
dinarjev, kar je kljub poslabša-
nim pogojem pri oblikovanju
sredstev in pri obrestnih merah
razmeroma dosti.
Kljub temu da v bilancah
sredstev bank prevladujejo sred-
stva občanov, zakonodajalec od-
merja le pičle možnosti za njiho-
vo kreditiranje. Naša banka zato
išče druge možnosti. Ena teh je
uvedba višjih zneskov kredita na
tekočih računih. To je za občane
zelo zanimivo. Število njihovih
dinarskih hranilnih vlog se je v
letu 1987 povečalo za okrog 4
odstotke in bo v kratkem doseglo
120.000.
Visok porast opažamo tudi pri
brezgotovinskem poslovanju, od
katerega se je samo število TR
(tekočih računov) povečalo za 37
odstotkov. Med letom je bilo ta-
ko odobreno prek 1400 prekora-
čitev v znesku 80 mio. din. Od
občanov je bilo v menjalnicah
odkupljeno prek 6 mio $. Z
uvedbo možnosti kreditiranja za
določene namene porabe na
podlagi prodaje deviz se je zača-
sno nekoliko povečalo kreditira-
nje občanov kljub neugodni
obrestni meri. Toda kljub temu
krediti zanje (brez stanovanj-
skih) znašajo le 14 odstotkov nji-
hovih sredstev.
V	letu 1987 je bilo na vloge ob-
čanov pripisano nekaj manj kot
4 mid. dinarjev, leto poprej le 1,5
mid. Še ugodneje pa kaže v letu
1988, ko so višje obresti že za
vloge nad 1 mesec, znatno višje
pa so obrestovana dinarska vpo-
gledna sredstva občanov (20 od-
stotkov od R).
Banka je poslovno leto uspe-
šno končala, čeprav je v lanskem
letu poslovala z najnižjimi real-
nimi obrestnimi merami v siste-
mu LB-ZB. Tudi na sredstva pri-
marne emisije ni pribijala običaj-
ne 2-odstotne marže. Ta izpad je
pokrivala z dohodki od pozitiv-
nih tečajnih razlik pri poslovanju
s tujino.
Bilanca uspeha kaže 34,9 mid.
prihodkov in 24,3 mid. odhod-
kov, za delovno skupnost je po-
rabila 19,4 mid. din, skupni do-
hodek pa je bil zaradi višje ne-
plačane realizacije le 184,3 mio
din. Skupni dohodek je na pod-
lagi sklepa lO KBM namenjen
članicam in ga bodo vložile v
sklad solidarne odgovornosti.
Bilanca revalorizacije izkazuje
pozitivno razliko v znesku 37,3
mid. din, kar se po predpisih raz-
poreja na sklade banke. Presežek
revalorizacijskih prihodkov nad
odhodki pa znaša 36,7 mid. in se
po sklepu lO KBM prenaša v le-
tošnje leto, ker dober del tega do
dneva obračuna ni bil plačan. ^0
KBM je petim OZD podaljšal
plačilo revalorizacijskih kreditov
za kratkoročne kredite v znesku
okrog 24 mid. do 30. 4. 1988.
Med njimi je tudi DO AGIS Ptuj
z zneskom 165 mio. din. Na na-
vedene neplačane obresti tečejo
redne oz. zamudne obresti. Pozi-
tivna razlika v revalorizacijski bi-
lanci v višini 37 mid. din je bila
razporejena med ustanoviteljice
in vložena v sklade banke. Usta-
noviteljice so navedena sredstva
vključile v svoje revalorizacijske
bilance in s tem izboljšale svojo
bilanco.
Delovna skupnost banke in tu-
di kolektiv poslovne enote v Ptu-
ju sta izpolnila načrtovane nalo-
ge. Nenehno spreminjanje zako-
nodaje stalno zahteva nove in
nove evidence in dostikrat zaradi
prepogostega spreminjanja pro-
gramov obdelave odpoveduje
ažurnost računalniških evidenc.
Posebej pa moramo poudariti
težave in probleme, s katerimi se
je srečala PE Ptuj. Poleg občutno
večjega fizičnega obsega poslo-
vanja sta bili zaradi posodablja-
nja izmenično zaprti najprej ek-
spozituri Lackova 5 in nato še
Titov trg 10, kar je skrčilo pro-
stor za poslovanje z občani.
Omenjeni preureditvi sta bili
nujni zaradi več dejavnikov.
Med najpomembnejšimi pa so
povečanje površine za poslova-
nje z občani in odprava vrst,
uvedba sodobnejšega računalni-
ško podprtega poslovanja, bol/se
delovne razmere zaposlenih in
ne nazadnje obnavljanje od zoba
časa načetih zgradb poslovne
enote iz za to namenjenih sred-
stev.
Vse te težave smo ob veliki
podpori in razumevanju obča-
nov, naših varčevalcev, in usta-
noviteljic banke uspešno prema-
gali in .napravili odločen korak k
boljšemu, sodobnejšemu in pri-
jetnejšemu skupnemu poslova-
nju.
F. Lukman
Finančni kazalci pokrivajo fizične
Na skupščini OZ Panorama Ptuj, zasedala
je zadnji dan v februarju, so poročala o delu
v prejšnjem letu predstavili: zadružni svet,
komercialni sektor, služba razvoja, pravna
služba, zadružna kontrola in osnovna organi-
zacija sindikata. Kratkoročne in srednjero-
čne razvojne usmerite je podrobneje opisal
direktor Anton Cikl, gospodarski načrt s fi-
nančnim planom pa Albina Žalar.
V zadrugi načrtujejo, da bodo letos ustarili
celotni prihodek v višini enajstih milijard, la-
ni nekaj nad šest. Najbolj ambiciozno plani-
rajo pri izvozu. Podrobna analiza finančnih
rezultatov je pokazala, da so sicer ustvarili za
65 odstotkov več celotnega prihodka. Pri tem
pa niso povečali zmogljivosti serijske proiz-
vodnje, pa tudi ne investicijskih storitev. Kot
je povedala Ivanka Krajnc, vodja Panorami-
ne komerciale, so nova povpraševanja v glav-
nem pokrili z obrtniki iz drugih občin. Poma-
gali pa so si tudi s popoldanci. Zanimivo pri
tem je, da je kar 80 odstotkov njihovega dela
vezanega na organizacije zunaj občine.
Glavna ovira za razvoj serijske proizvod-
nje so pomanjkljivi predpisi: obrt še vedno ni
v enakem položaju v primerjavi z družbenim
sektorjem. Zadruga se želi znebiti revaloriza-
cijskih prihodkov in odhodkov ter poslovati
tako kot stanovanjske zadruge, ki so bez njih.
Revalorizacijske obveznosti naj bi zadruge
uveljavile že v prešnjem letu. Kaže pa, da bo
do tega prišlo letos.
Zadrugo in njene člane so lani možno pri-
zadele odpovedi dolgoročnih pogodb s strani
združenega dela. Na zalogi pa je zaradi tega
ostalo kar za trideset milijonov dinarjev raz-
log. Kako naj zadruga in obrtniki prenesejo
podražitev materiala, pri tem pa poslujejo po
zamrznjenih cenah? Vsaka DO si lahko po-
maga z rezervnim skladom. Zadruga posluje
brez njega, prav tako obrtniki. Daje nesmisel
še večji, je odjugo (odmrznitev cen) najprej
pričakala storitvena dejavnost.
Kljub velikim prizadevanjem, da bi v letu
1987 razširili sodelovanje z OZD, s katerimi
jih veže dolgoletno uspešno sodelovanje, te-
ga niso uspeli. Izjema sta le dve OZD. Števi-
lno kupcev pa se je le povečalo. Večje število
le-teh daje trdnejšo osnovo za nadaljnji raz-
voj. Prodajo bodo v tem letu skušali povečati
z ustanovitvijo poslovnih enot (ena že dela),
s potniško službo in udeležbo na sejmih.
Obrtniki najbolj negodujejo zaradi revalo-
rizacije. Tako je Martin Kokol pravilno ugo-
tovil, da gre za nov primer odtujevanja obr-
tnikovega denarja. Pri tem pa obrtnik nima
nobene pravice do tega denarja.
Revalorizacija bo eno izmed vprašanj, s
katerim se bodo zadruga in njeni člani letos
pogosto srečevali.
MG
Zadruga Progres že dela
Podobno kot v drugih slovenskih
občinah je tudi ormoška sprejela pro-
gram aktivnosti za pospeševanje raz-
voja drobnega gospodarstva. Ima de-
vet nalog, zadnja — to je ustanovitev
Obrtne zadruge Progres Metaloproiz-
vodnja — se je s 14. januarjem letos
uresničila. Prostore za svoje delo je
začasno dobila v društvenih prostorih
upokojencev občine Ormož v ulici dr.
Hrovata 8. Novoustanovljena zadru-
ga ima nalogo povezati vse kovinarje
ormoške občine. Z občinskim progra-
mom aktivnosti za nadaljnji razvoj
drobnega gospodarstva pa so ji nalo-
žili nalogo nosilca razvoja te dejavno-
sti v občini.
Direktor zadruge je Zdenko Šerdo-
ner. V ormoški občini je okrog 160
obrtnikov. V zadruge se povezujejo v
različnih slovenskih občinah. V novi
zadrugi — specializirala se je za pro-
grame za tekstilno industrijo — je tre-
nutno dvajset članov iz Ljutomera,
Lendave, Cakovca in Varaždina. V
tem mesecu se jim bo pridružilo tudi
pet Ormožanov.
Program za tekstilno industrijo bo,
če bo šlo vse po načrtih, povezal 26
obrtnikov z blizu 260 zaposlenimi.
Njegov pomen je velik, saj se bodo v
zadrugi povezani obrtniki trudili za
nadomeščanje uvoza. Jugoslovanski
tekstilci delajo v glavnem z uvoženi-
mi stroji, le-ti pa potrebujejo obnovo;
in to naj bi delali že omenjeni obrtni-
ki in zadruga. Zdenko Šerdoner z za-
dovoljstvom pove, da so doslej izde-
lali že dvanajst tisoč pozicij za tekstil-
no-tkalne stroje.
Letos načrtujejo že dve milijardi di-
narjev celotnega prihodka. Petdeset
odstotkov bodo dobili z obnovitveni-
mi deli pri tekstilnih strojih, štirideset
odstotkov z izdelavo rezervnih delov.
ostanek pa predstavljajo razne stori-
tve.
Za delo zadruge bodo člani prispe-
vali med 6 in 15 odstotki od svojega
prometa. Za članski delež so plačali
dvesto tisoč, za ustanovitveni pa naj-
manj en milijon dinarjev.
Zadruga bo imela šest delavcev.
Sčasoma naj bi se število povečalo.
Načrtujejo pa tudi, da bi se po dveh
letih preselili na drugo lokacijo — v
mestno središče, kjer naj bi zrasla po-
slovna stavba.
Letošnji program ormoškega drob-
nega gospodarstva je precej ambicio-
zen: število zaposlenih delavcev pri
samostojnih obrtnikih naj bi se pove-
čalo za pet odstotkov, za toliko pa tu-
di število obratovalnic. Podobno kot
v drugih slovenskih občinah naj bi le-
tos ustanovili tudi samoupravni sklad
za razvoj drobnega gospodarstva.
MG
Zdenko Šerdoner: »Mislim, da so
obrtne zadruge ena najboljših re-
šitev za razvoj drobnega gospo-
darstva na nekem območju. Pred-
nost pa naj bi imele specializirane
zadruge. Različnost dejavnosti na-
mreč onemogoča kakovost in
uresničitev programov.«
(Foto: M. Ozmec)
TEDNIK ~ 'narec 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Družbene dejavnosti bijejo plat zvona
čeprav v družbenih dejavnostih zategujejo
pasove že od leta 1980 dalje, čeprav najrazli-
čnejši interventni zakoni omejujejo sredstva
za skupno porabo zadnjih nekaj let, pa tako
kritično, kot je v tem letu, še ni bilo. V občini
smo že v lanskem letu lahko zagotovili le
92,4 odstotka sredstev za dogovorjene pro-
grame. Namesto 26 milijard dinarjev smo jih
v občini zbrali le 24. Vzrok je izpad dohodka
zaradi izgubarjev, nelikvidnost Agisa in proti
koncu leta sprejeti zvezni interventni zakon,
ki je omejil možnosti za izplačila osebnih do-
hodkov.
Vendar to še ni vse. Zakonodajalec je bil v
odločitvi za letošnje omejitve zelo hiter in že
lani novembra je bil sprejet interventni za-
kon, ki je prinesel za družbene dejavnosti v
letošnjem letu še večje omejitve. Po tem za-
konu veljajo tudi za socialno varstvo in po-
kojninsko-invalidsko varstvo, področji, ki sta
bili doslej izvzeti. Ce vemo, da moramo soci-
alno-varstvene pomoči in pokojnine sprotno
usklajevati z rastjo osebnih dohodkov vsake
tri mesece, hkrati pa republiška resolucija
določa zaostajanje rasti za družbene dejavno-
sti 8 odstotkov za rastjo dohodka, potem ni
potrebno biti kaj posebej bister, da ugotoviš,
da se račun ne izide. Količina sredstev za
družbene dejavnosti je lahko v letošnjem letu
večja za 74 odstotkov, osnova pa je lanska
dovoljena poraba. Znotraj tega globala ali po
domače pod to odejo pa bi morali zagotoviti
letos rast osebnih dohodkov za 45 odstotkov,
materialne stroške povečati za 58 in amorti-
zacijo za 30 odstotkov na lanska dovoljena
sredstva. Vendar je med tem prišla že druga
usmeritev, ki pravi, da naj bi osebne dohod-
ke v letošnjem letu povečali za 72,5 odstotka,
materialne stroške in amortizacijo pa za 80
odstotkov. Vendar v občini nimamo denarja
niti za prva izhodišča ali usmeritve. Vrednost
programov družbenih dejavnosti v letu 1988
je 53 in nekaj milijard, mi pa lahko glede na
vse zapisano v občini zberemo le 34 in pol
milijarde. Pri tem pa socialne pravice, razne
oblike pomoči, pokojnine rastejo hitreje, kot
je dovoljeno povečanje sredstev za družbene
dejavnosti v letošnjem letu — že zapisanih 74
odstotkov. V tem trenutku so pravice večje že
za 130 odstotkov v primerjavi z lanskim le-
tom. Moramo jih zagotoviti. Moramo pa za-
gotoviti denar tudi za tiste dejavnosti, ki so
vezane na solidarnostna sredstva, in tu nam
delež diktirajo tisti, ki prispevajo solidarno-
stni dinar.
Zapleteno, zapleteno in redki so, ki se spo-
znajo v tem labirintu. Pa to še ni konec. Še
ena omejitev je. Služba družbenega knigo-
vodstva mesečno spremlja prilive sredstev po
prispevnih stopnjah za interesne skupnosti
družbenih dejavnosti. Ti so lahko v prvih
treh mesecih v primerjavi s prvimi tremi me-
seci lanskega leta večji za 117,45 odstotka.
Kar se zbere več. Služba družbenega knjigo-
vodstva odvede v Narodno banko Jugoslavi-
je. Po tej metodologiji imamo za prva dva
meseca v občini »presežkov« že I milijardo
384 milijonov dinarjev. Samo mimogrede,
prenos inflacije glede na lanski december je
40 odstotkov. Tako imamo blokiranih kar
eno tretjino zbranih sredstev, kar je več kot
en odstotek sredstev, to pa potegne za seboj
znižanje stopnje za družbene dejavnosti, za
postopek za znižanje stopnje pa je potreben
mesec, torej gredo za ta čas sredstva spet v
narodno banko Jugoslavije.
Ce ste prebrali prispevek do sem, se goto-
vo sprašujete, zakaj tak uvod in kaj to pome-
ni za družbene dejavnosti? Da so nelikvidne,
da si za plače že izposojajo denar, da je naj-
bolj kritično v zdravstvu, ki še ni niti porav-
nalo svojih dolgov do mariborske bolnišnice
iz lanskega leta, ta zato danes odklanja bolni-
ke iz naše občine. In bomo pripeljali zadevo
tudi do takega absurda, da bodo v dejavno-
stih, kjer je struktura sredstev takšna, da gre
levji delež za osebne dohodke, zagotavljali le
denar zanje, delavci pa ne bodo imeli dela,
ker bo za material preprosto zmanjkalo de-
narja, da se bomo morali odpovedati ivnesti-
cijam, za katere smo se dogovorili tudi s sa-
moprispevkom, občinskim in krajevnimi, da
bo potrebno dele posameznih dejavnosti uki-
niti, čemur pa nujno sledi tudi odpuščanje
delavcev.
Ko so se pričele vse te omejitve za družbe-
ne dejavnosti, daljnjega leta 1980, so nas v
občini našle na zelo nizkih osnovah, kar po-
meni, če imaš veliko in ti nekaj vzamejo, se
dosti ne pozna, če pa imaš malo in ti še od te-
ga nekaj vzamejo, prej ali slej ostaneš brez
vsega. Žal vsi naši interventni zakoni udarijo
vse povprek in počez, zatečeno stanje zako-
nodajalca ne zanima. Imamo pa vsi iste pra-
vice, ne glede na to, koliko je gospodarsko
močna ta ali ona občina.
Bodo postale družbene dejavnosti zlasti v
nerazvitih in gospodarsko šibkejših občinah
žrtvena ovca? Pa še za ovco velja, da jo stri-
žemo, in ne odiramo.
NaV
Kako do potrebnega
denarja
Lani je republiški komite za drobno gospodarstvo dobil številne naloge.
Osnova zanje so bili usmeritve in stališča o nadaljnjem razvoju drobnega go-
spodarstva, sprejeti na centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije. Nana-
šajo se na širitev te dejavnosti, njeno strategijo, spremembo zakonskih predpi-
sov, ustanovitev skladov in drugo.
Iniciativni odbor za ustanovitev ptujskega sklada je pri sestavi delovnega
osnutka v glavnem uporabil izhodišča medobčinske gospodarske zbornice za
Podravje. Komite za drobno gospodarstvo vsaj zaenkrat nekaj natančnejšega še
ni dal. Delovni osnutek upošteva poleg zakonskih osnov še občinske razvojne
dokumente: plan do leta 1990, družbeni dogovor o pospeševanju razvoja drob-
nega gospodarstva v občini in občinski statut.
Prvi je o osnutku razpravljal odbor za drobno gospodarstvo pri občinskem
izvršnem svetu. Najdlje se je zadržal pri tretjem poglavju, ki govori o načinu
združevanja sredstev. Skupščina občine Ptuj naj bi v sklad prispevala nepovrat-
na sredstva. Predviden je odstotek odmerjenega občinskega davka od samostoj-
nega opravljanja gospodarskih in poklicnih dejavnosti s sredstvi v lasti obča-
nov. Delovni osnutek predvideva tudi, da bi samostojni obrtniki in osebe, ki
opravljajo dejavnost kot postranski poklic, v sklad združevali povratna sred-
stva. Osnova naj bi bil odmerjeni davek od dohodka iz gospodarskih in pokli-
cnih dejavnosti. Obrtniki se navdušujejo za nepovratno združevanje, združena
sredstva pa naj bi bila odbitna postavka pri davkih. Odbor jih podpira. V upra-
vi za družbene prihodke občine so tudi za to, vendar jim za zdaj ne morejo po-
magati. Zakon o davkih občanov take olajšave zaenkrat še nima. Pripravlja se
nov in morda bo omenjeni predlog že upoštevan.
Gospodarstvo naj bi združevalo povratna sredstva za dobo petih let, in to
iz čistega dohodka 0,05 odstotka od ustvarjenega dohodka po zaključnem raču-
nu iz prejšnjega leta. O deležu obrtnega združenja bodo še razpravljali.
Povratnost ali nepovratnost sredstev bo v prihodnjih tednih še večkrat
predmet številnih razprav. Najbolj pravično pa bi bilo, da bi o tem odločala na-
membnost sredstev. Le-ta se bodo združevala za gradnjo obrtnih con, razvoj de-
ficitarnih in prednostnih proizvodnih storitvenih dejavnosti (katere so, je raz-
vidno iz programa aktivnosti za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva)
in povečanje števila delovnih mest v obstoječih OZD drobnega gospodarstva in
v obratovalnicah samostojnega osebnega dela. V javni razpravi bo potrebno
opredeliti tudi čas trajanja sklada.
Pogoje za uporabo v skladu združenih sredstev bo določil pravilnik o do-
deljevanju in koriščenju sredstev.
Odbor je predlagal, da izvršni svet delovni osnutek odloka preoblikuje v
osnutek in ga predloži v skupščinsko razpravo v aprilu.
Odbor za drobno gospodarstvo pri občinskem izvršnem svetu je v prejš-
njem tednu razpravljal tudi o svojem delu v prejšnjem letu ter o nekaterih infor-
macijah, vezanih na svoje delo.
MG
Samo Novak predstavil
svoj program
v petek, 4. marca, so mladi v Ormožu imeli kandidacijsko konferenco ob-
činske organizacije ZSMS. Svoj program je predstavil evidentirani kandidat za
predsednika občinske konference Samo Novak. Mladi in predstavniki drugih
družbenopolitičnih organizacij so program sprejeli.
Na konferenci so se pogovorili še o izvedbi mladinskega raziskovalnega ta-
bora Drava '88, ki sta ga za letos skupaj pripravili ptujska ekološka skupina in
ormoška občinska konferenca mladih. Tabor bo v dveh delih — prvi del bo v
Ormožu, drugi pa v Ptujskih Toplicah. Pogovorili so se tudi o pripravi brigade,
ki bo od 24. julija do 14. avgusta na republiški mladinski delovni akciji Zasavje
V občinski konferenci ZSMS zaradi vj-e bolj brezperspektivnega položa-
ja mlade generacije opažamo potrebo po vse večji angažiranosti mladih. Sa-
mo z lastnim organiziranjem bomo lahko dosegli večjo samostojnost mladin-
ske organizacije in s tem tudi možnost, pravico in odgovornost svobodnega
izražanja in zastopanja interesov mladine preko svoje organizacije...
... Na področju zaposlovanja in kadrovskega štipendiranja moramo še
naprej vztrajati pri zahtevah, ki smo jih izrazili na regijski okrogli mizi o ne-
zaposlenosti. Predvsem pa si moramo prizadevati za zmanjševanje odhajanja
mladih strokovnjakov iz občine. Predlagam, da v raziskavo, ki bi odkrivala
vzroke odhajanja, vključimo študirajočo mladino in raziskovalno skup-
nost ...
... Aktivnosti pri urejanju prostorov za Mladinski klub v Ormožu nam
morajo še naprej biti prvenstvena naloga. V delo v klubu je potrebno pritegni-
ti čimveč mladih, v pripravljanje programa pa vključiti vse skupine, ki deluje-
jo organizirano ali neorganizirano na področju mladinske kulture v obči-
ni...
(Iz programa kandidata za predsednika o OK ZSMS Ormož Sama No-
vaka.)
Volilno konferenco bodo mladi v Ormožu imeli že jutri, v petek, ob 15. uri
v starem delu hotela Ormož. Hkrati z volitvami predsednika pa bodo na konfe-
renci sprejeli še dopolnitve k programu ormoške mladinske konference za letos.
d. 1.
V blagovnici Metalka v Mariboru in prodajnem centru Metalke
v Ptuju lahko kupite
ročno orodje UNIOR po do 30 % znižanih cenah.
Izbirate lahko med petimi vrstami garnitur z orodjem,
dvema garniturama natikalnih ključev,
kompleti viličastih in zvezdastih ključev.
Skoraj tretjino nižje so tudi cene ročnih vrtalk in kaset z orodjem.
Pri večjem nakupu možnost plačila v štirih obrokih brez obresti!
Blagovnica Maribor (062) 32-151
Prodajni center Ptuj (062) 772-911
@ metalka
Kar ni prepovedano, je dovoljeno
Po razpravi sodeč je poročilo
družbenega pravobranilca samo-
upravljanja o ustanovnosti in za-
konitosti v občini Ptuj tema. ki je
bila v Zvezi komunistov predol-
go odrinjena na stranski tir, saj
je trajalo kar 37 let, da je o njej
spregovoril lani CK ZKJ, kot je
dejal družbeni pravobranilec sa-
moupravljanja Dimče Stojčevski.
Poudaril je, da je kršitev ustav-
nosti in zakonitosti vedno več,
da so kršitelji prav tisti, ki so od-
govorni za zakonitost, in pravilo-
ma so ti tudi člani Zveze komu-
nistov. O nepravni družbi, kar
radi trdimo, da smo, ne moremo
govoriti, vendar pa imamo dvoj-
no moralo, dvojno obnašanje,
kar gotovo ni pot, ki bi nas rešila
problemov. Res, da ekonomije
ne morejo rešiti pravni predpisi,
vendar pa to ne daje zelene luči
za kršitve ustavnosti in zakonito-
sti. tako pa s tem, da ne izvajamo
predpisov in zakonov, pospešu-
jemo sprejemanje novih, drugih
zakonov in . .. Vrtimo se v zača-
ranem krogu, ki mu je hote ali
nehote vsak od nas prispeval
kakšen delček. V tej poplavi
predpisov in zakonov prihaja na-
mreč delno do zavestnih kršitev,
delno pa do kršitev iz nevedno-
sti. Zakaj v občini nam manjka
usposobljenih kadrov, strokov-
njakov, še posebej ekonomistov.
Ce bi jih imeli dovolj, prav goto-
vo ne bi bilo potrebno reševati
nekaterih delovnih organizacij z
ukrepi družbenega varstva, so
menili člani predsedstva v raz-
pravi. Tako pa na primer delav-
cu lahko dokažemo, da je zamu-
dil na delo, težko, največkrat ne-
dokazljiva pa je kršitev za izgube
v organizacijah združenega dela,
za stečaj, za slabe poslovne odlo-
čitve. Za dokazovanje takšnih kr-
šitev nam predpisi ne gredo ra-
vno na roke, kaj šele da bi lahko
kaj ugotovile samoupravne de-
lavske kontrole, ki so tudi sicer
nemočne. Delavci so premalo in-
formirani ali skoraj nič, če odmi-
slimo razprave ob periodičnih
obračunih in zaključnih računih.
Kontrolnih informacij tako re-
koč ni.
Razpravljalci so tudi menili,
da če se že iščejo luknje v zako-
nih, se iščejo za doseganje pozi-
tivnih učinkov, da se izvjalci
predpisov na tak način zavaruje-
jo in ne nazadnje branijo pred
neumnimi predpisi, ki se nekate-
ri na daleč izogibajo motivom za
dobro gospodarjenje. Zato se po-
stavlja tudi vprašanje, ali ni go-
spodarski kriminal tudi to, kar
smo ponekod zapisali v normati-
vne akte.
Opozorili so še, da smo s po-
plavo zakonov, ki jih imamo, po-
tisnili samoupravljanje na rob,
delavca pa postavili v mezdni
odnos. Tudi delitvi dohodka smo
postavili okvirje; o čem še torej
delavec odloča? Kaj je še ostalo
od samoupravljanja? Vse prepo-
gosto pa tudi ne ločimo, kaj je
tehnološki proces in kaj samou-
pravljanje. Čas bi že bil, da bi
poklicali na odgovornost tudi ti-
ste, 'ki pišejo zakone, ne samo
one, ki so jih primorani izvajati.
Res je, da če hočemo imeti sta-
bilno državo, moramo imeti v
njej pravni red; res pa je tudi, da
več ko bo normativizma, več bo
kršitev ustanvosti in zakonistosti.
NaV
Kakšni kletarji smo
Poročali smo že o drugem oce-
njevanju vin zasebnih kletarjev,
ki ga je organizirala Kmetijska
zadruga Ptuj. Ocenjevanje bo
postalo tradicionalno in na tak
način želi organizator vplivati na
boljšo kakovost žlahtne kapljice,
pridelane v zasebnih vinogradih
in negovane v zasebnih kleteh.
Predsednik ocenjevalne komisije
je bil diplomirani inženir Anton
Vodovnik iz Kmetijskega zavoda
Maribor in po opravljenem oce-
njevanju smo ga povprašali o
njegovi strokovni oceni predsta-
vljenih vinskih vzorcev:
»Ocenjevanje je pokazalo, da
so vinogradniki, ki so sodelovali
z vzorci na tem ocenjevanju, ve-
šči kletarjenja. Prepričan sem, da
pa ti vzorci niso odraz stanja na
terenu, saj dvaintrideset vzorcev
ne more dati dejanske slike sta-
nja na tako velikem in pomemb-
nem vinorodnem območju, kot
so Haloze in Slovenske gorice.
Ocenjevanje, ki ga organizira
Kmetijska zadruga Ptuj, je šele v
začetni fazi in moram reči, da je
začetek dober. Prepričan sem, da
bo število vinskih vzorcev v na-
slednjih letih bistveno večje. Le z
množičnostjo lahko pridemo tu-
di do kakovosti.«
Tednik: Kaj bi pa kot strokov-
njak svetovali lastnikom letoš-
njih vzorcev? Vse seveda ni v
najlepšem redu, saj najvišjih
ocen predstavljenim vinom niste
dali?
»Res je, da vina niso dobila
najvišjih ocen. Med njimi so bila
vina z visoko oceno, v povprečju
pa bi lahko dejali, da sodijo v
kategorijo kakovostnih vin. Pri
kletarjenju je še veliko napak,
zlasti pri čisto osnovnem kletar-
jenju: težave so pri vretju, preto-
ku, ki ni pravočasen, pa pri ne-
pravilnem in nepravočasnem
žveplanju. Predvsem tiste kletar-
je, ki so prejeli za svoje vino oce-
ne pod 16, bi opozoril, da preve-
rijo, ali so sodi doliti, ali so opra-
vili drugi pretok, in če niso, naj
poskušajo to storiti čimprej.«
Tednik: Na splošno velja, da
so Haložani in Slovenskogoriča-
ni odlični vinogradniki — prede-
lovalci grozdja in slabši kletarji.
Kje lahko tisti, ki niso vešči kle-
tarjenja, pa bi radi svoje delo iz-
boljšali, dobijo dodatne izkuš-
nje?
»Ne bi se povsem strinjal, da
niso dobri kletarji. Res je, da so
odlični vinogradniki, med njimi
je tudi precej odličnih kletarjev,
so pa med njimi tudi takšni, ki
temu opravilu niso vešči. Tem pa
ni tako težko pomagati. Pri nas v
Sloveniji je že kar precej literatu-
re. Tudi Ptujčan magister Tone
Skaza je izdal poučno knjigo, je
pa tudi možnost organiziranja
predavanj o osnovah kletarjenja.
Lahko ponudim pomoč Kmetij-
skega zavoda Maribor, naši stro-
kovnjaki so na voljo. Posebno
zato, ker vidimo, da je s kako-
vostnim grozdjem dana osnova
za dobro vino. Dobro grozdje je
potrebno pravilno predelati in
nato dober mošt pravilno done-
govati v dobro vino. Prihodnost
tega vinorodnega območja je sa-
mo v kakovosti, saj s količino
pridelka ne moremo konkurirati
drugim jugoslovanskim območ-
jem.«
JB
Komisija je ocenila 32 vzorcev.
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
17. marec 1988 - TEDNIK
Večja skrb za porabske
Slovence
v Sloveniji smo še zmeraj pre-
malo usklajeni pri sodelovanju z
rojaki na tujem. Tako je tudi s
sodelovanjem z manjšinami na
Madžarskem, predvsem v Porab-
ju, kjer je čez leto sicer več razli-
čnih obiskov naših kulturnih
skupin in delegacij, ki pa nimajo
osnovne povezave. Prav zaradi
tega pri naših rojakih ni želenega
učinka. Po drugi strani pa ugota-
vljamo, da tudi trenutne razmere
na Madžarskem niso najbolj
ugodne.
To je bila ena glavnih ugotovi-
tev na pogovoru predstavnikov
Zveze kulturnih organizacij Slo-
venije minulo soboto, 5. marca, s
predstavniki Porabskih Sloven-
cev v Monoštru na Madžarskem.
Predsednik ZKO Slovenije Mar-
jan Gabrijelčič je recimo odkrito
menil, da nam Porabski Slovenci
kot narodnost vse bolj uhajajo iz
matičnih rok. Predvsem zaradi
težav s slovenskim jezikom, saj
recimo tretja generacija naših ro-
jakov maternega jezika sploh ne
razume več. In krivda za to je v
največji meri prav v dosedanjem
zanemarjanju te problematike.
Nedvomno bi z razvojem kul-
turnih dejavnosti pri rojakih
upočasnili odmiranje slovenske-
ga jezika in nasploh zmanjšali je-
zikovne pregrade med generaci-
jami. Programe v glavnem ponu-
jamo v knjižni slovenščini, ki pa
je več kot polovica Porabskih
Slovencev ne razume več - go-
vorijo namreč v močno lokalno
obarvani prekmurščini. Da bi
odpravili osnovno pomanjklji-
vost, so pred tremi leti pričeli or-
ganizirati tako imenovane bralne
tabore in z njimi predvsem mladi
generaciji Porabskih Slovencev
na prijeten način posredujejo
knjižno materno besedo. Letoš-
nji — četrti — bralni tabor bo je-
seni v Bohinju, trajal pa bo se-
dem dni. Tako bodo verjetno na-
ši rojaki spet raje segali po slo-
venskih knjigah, s katerimi so
knjižnice v Monoštru in še kje
kar precej bogato založene.
ZKO Slovenije bo odslej skr-
bela za bolj organizirano sodelo-
vanje in -izmenjavo obiskov ter
delegacij, predvsem pa se bo tru-
dila, da jih bodo razširili na vsa
področja.
Tako so že v soboto zvečer na-
ši rojaki iz Monoštra in okoliških
porabskih vasi preživeli nepoza-
ben večer na tradicionalnem Slo-
venskem balu, in to prav po za-
slugi I^tujčanov članov popu-
larnega ansambla Prerod. Na ba-
lu so se zbrali najvišji predstav-
niki iz ministrstva Ljudske repu-
blike Madžarske, Zveze južnih
Marjan Gabrijelčič, predsednik
ZKOS.
Slovanov na Madžarskem in šte-
vilni drugi gostje. Dr. Erno Eper-
jessy, predsednik ministrstva za
kulturo — odseka za narodno-
stna vprašanja LR Madžarske, je
v pozdravnem nagovoru izrazil
zadovoljstvo nad tako velikim
odzivom ter obenem izrazil pri-
pravljenost za sodelovanje z vse-
mi jugoslovanskimi manjšinami
na Madžarskem. Priljubljena Ire-
na Pavličeva, referentka za Slo-
vence pri Demokratski zvezi juž-
nih Slovanov, pa je med drugim
povedala, da si želijo vsi naši ro-
jaki tudi več sodelovanja med sa-
mimi društvi na tujem; v imenu
vseh naših rojakov pa se je pred-
stavnikom ZKOS in ansamblu
Prerod za njihov sobotni prispe-
vek globoko zahvalila.
Dvorana v Monoštru je bila
nabito polna in Prerodovci so
kmalu ustvarili čudovito vzdušje,
ki ga je težko opisati. Vse tri ge-
neracije Porabskih Slovencev so
postavili na noge in proti jutru
so iz njih izvabili tudi pravo slo-
vensko pesem. To pa je bil glavni
namen njihovega obiska na
Madžarskem, saj je v marsikate-
rem srcu naših rojakov ponovno
zažarela domovinska iskrica,
predvsem pa jih spomnila na že
skoraj pozabljeni materni jezik.
M. Ozmec
Skupina Prerod je svojo nalogo v Monoštru odlično opravila.
Dr. Emo Eperessy, predsednik madžarskega ministrstva za kulturo, in
Irena Pavličeva, referentka za Slovence pri Demokratski zvezi južnih
Slovanov, sta bila slavnostna govornika.
Marjana Vajdič
Zvonko Kokol
Marjan Ostroško
Kdo ve, da je marec
mesec potrošnikov?
MARJANA VAJDIC, nataka-
rica iz Ptuja: Ne vem, da je ta
mesec, mesec potrošnikov. S po-
strežbo v trgovinah in gostinskih
lokalih nisem zadovoljna. V pri-
merjavi z drugimi mesti je po-
nudba v naših trgovinah nekje v
sredini.
ZVONKO KOKOL, ekonom-
ski tehnik iz Spuhlje: Nisem sli-
šal za mesec potrošnikov. V ne-
katerih trgovinah so trgovci
ustrežljivi, v drugih spet ne. Res
imamo knjige pritožb, vendar
imam občutek, da jih uporablja-
mo zelo malo. Menim^ da bi v
Ptuju morali imeti več specializi-
ranih trgovin.
MARJAN OSTROŠKO, eko-
nomist iz Ptuja: Kot direktor
Emone-Merkurja vem za mesec
potrošnikov. V naši delovni orga-
nizaciji pripravljamo v tem me-
secu posebno akcijo — mesec
spalnic. S potrošniškimi sveti ob-
časno sodelujemo, sicer pa je
boljše sodelovanje s krajevnimi
skupnostmi, še posebej s kraje-
vno skupnostjo bratov Reš, kjer
imamo samopostrežno prodajal-
no z živili. V naših trgovinah po-
skušamo nesporazume s potroš-
niki rešiti takoj, če pa kupci niso
zadovoljni, se obrnejo na vod-
stvo delovne organizacije in tr-
žne inšpektorje. O svojih pravi-
cah se lahko potrošniki poučijo v
brošuri dr. Pernata, ki jo je izdal
časopis Občan.
DANICA KLINGER, delav-
ka iz Ptuja: Ne, nič nisem slišala
o mesecu potrošnikov. Z izbiro v
ptujskih trgovinah sem zadovojj-
na, le cene so astronomske. Se
posebej zadovoljna sem bila ob
zadnjem nakupu prejice za plete-
nje v Blagovnici. Sicer pa je po-
strežba — kakor kje, odvisno pač
od ljudi, trgovcev.
MATKO ŠMIGOC, metalurg
iz Ptuja: Mesec potrošnikov?
Kako naj vem? Izbira v naših tr-
govinah je zadovoljiva. Postre-
žba? Saj vedno manj kupujemo
ob teh cenah, pa je s tem tudi
vedno manj problemov.
ALOJZ FURMAN, glasbenik
iz Ptuja: Da, slišal sem za mesec
potrošnikov, zadnjič so se o tem
pogovarjali v Blagovnici. Me-
nim, da je izbira blaga v naših tr-
govinah pestra, le denarja je pre-
malo. Tudi trgovci so prijazni.
SUZANA ŽOLGER, srednje-
šolka iz Majšperka: Nič nisem
slišala o mesecu potrošnikov.
Mislim, da v naših prodajalnah
kar sledijo modi. S trgovci pa je
tako kot povsod drugje: nekateri
so prijazni, drugi spet ne. Manj
pa sem zadovoljna z odnosom
do gosta v naših gostinskih obra-
tih.
Fotografiral je Martin
Ozmec, spraševala
Nataša Vodušek.
Danica Klinger
Matko Šmigoc
Alojz Furman
Suzana Žolger
BOGOMIR KOSTAMJEVEC_
DNEVNIK
PABIIZANA KABKA
5. nadaljevanje
3.	11. 1944. Navsezgodaj so prišla zavezniška letala budit Švabe.
S Pohorja smo dobro videli akrobacije lovcev, ki so v nizkem letu ob-
streljevali vlake ter bombardirali črešnjevski tunel in Strnišče. V Str-
nišču so verjetno zadeli skladišča municije, kajti ognjeni zublji in gore
dima so se ves dan dvigali proti nebu. Tudi detonacije so se čule. Ker
so tudi danes švabi prilezli na Pohorje, smo bili kljub dežju ves dan v
šumi na straži. Nemci so trčili na naš odred in brigado in ta jih je po-
gnala v beg. Ko sem stal na straži in je okoli mene močno pokalo,
sem imel občutek, da sem na fronti. Ta občutek je še podkrepil pra-
zen želodec in pa tako imenovana »bela garda«, k' me je neusmiljeno
grizla. Prvič v življenju imam opravka s to prekleto golaznijo.
4.	11. 1944. Tudi danes zjutraj je nad ptujskim poljem krožilo
onih 7 lovcev — »vragecov«, ki so baje partizanski. Ti so postali strah
in trepet »železnih kač.« Tov. Branko in tov. Vera sta odšla od nas.
Branko bo kot medicinec opravljal službo v partizanski bolnišnici.
Zopet budno stražarimo, kajti po prispelih poročilih delajo Švabi tudi
danes izlete na Pohorje. Če bo šlo dnevno tako naprej, bo življenje tu
hujše kot na fronti. Jaz sem organiziral hajko na svojem telesu. Odli-
čen uspeh. Več kot 10 »belogardistk« sem brez vsakega zaslišanja na
kraju samem zaklal. Ne domišljam si pa, da je s tem ta golazen uniče-
na. Ko bi vojni zločinci iznašli proti tem živalicam kako »V-Waffe«,
bi jim bilo človeštvo hvaležno in ne bi jih tako kot sedaj preklinjalo,
temveč častilo.
5.	11. 1944. Ker so zaradi švabskih hajk zveze z vojaškimi enota-
mi prekinjene, seje tov. Branko vrnil, da tu počaka vzpostavitev zvez.
Tov. Vera je ostala pri okrajnem odboru OF. Zavezniški lovci so tudi
danes bili na delu. Baje so trosili letake z naslednjo vsebino: »Dobro
jutro, dober dan, zdaj se vidimo vsak dan, 12 dni bomo bombardirali,
trinajsti dan pa vmarširali.« Tudi težki bombarderji so napravili »ne-
deljski sprehod« v Nemčijo. V bližini Hajdine in na Strnišču so spu-
stili majhne »darove«, ki so povzročili razdejanje, ogenj in dim.
6.	11. 1944. Lep, topel dan je. Da bi bilo še več takih! Lovci so tu-
di danes izvedli svoj program. Na Pragerskem so baje vrgli bombe.
Bombniki pa so bombardirali Flugmotorvverke v Mariboru. Začela se
je res poskočna muzika! Zvečer smo izvedli akcijo pri nekem KB ZO
v Framu. Interesantna familija, ki je bila v Jugoslaviji hkrati včlanje-
na v Jadransko stražo in KB. To so bogati ljudje, bivši trgovci. On je
pravi oderuški značaj. Ona pa je polinteligentna vlačuga, ki ima reno-
me že iz predvojnih dni. Tudi pred partizani se je enkrat postavila. Z
dvema tovarišema je bila v svoji vinski kleti. Pili so in zbijali šale. Kar
naenkrat začne ta »dična gospa« pripovedovati, da je bila pred ne-
davnim pri njej neka partizanka in ji je odnesla vse hlače. Zato sama
sedaj nima nobenih. V dokaz resnice junaško privzdigne krilo in kom-
binežo ter se gola pokaže od spredaj in zadaj.
7.	11. 1944. Naši »ptiči« nas niso pozabili. Zopet je šlo nekaj lo-
komotiv in transportnih vlakov rakom žvižgat. Gledamo v dolino te
»ptičje akcije« in se muzamo toliko opevani švabski zračni premoči.
Popoldne so hrumeli bombarderji. Tezenska postaja je doživela teme-
ljito čistko. Flak je dosegel en zadetek. Trije padalci so prišli v parti-
zansko varstvo.
8.	11. 1944. Danes je moj god. Skoraj neopazno gre mimo mene.
V mojem srcu tli vroča želja, da bi ga drugo leto obhajal v lepših oko-
liščinah kakor letos. Zvečer sem pri Anžurjevih pomagal obrezovati
repo.
9.	11. 1944. Ko sem okoli 5.30 ure stal na straži, sem opazil v naši
bližini dve raketi. Slabo znamenje. Švabi zopet hajkajo. Od vse strani
lezejo v hribe. Skrbno se jim izmikamo. Situacija je nevarna. Skrit
sem pod grmom. Dežuje, veter brije, lačen sem. Šele v mraku pridemo
v hišo našega tovariša Marjana. Na dobro zakurjeni peči se sušimo.
Ponoči sem le malo spal.
10.	11. 1944. Ponoči je zapadel sneg. Naše gibanje bo oteženo.
Švabi nas bodo lahko sledili kot lovci zajčke. V jutranjem mraku se
premaknemo v skriti mlin ob potoku. Šele proti večeru pridemo v hi-
šo. V zakurjeni sobi se kar dobro počutimo. Po večerji še posedimo
pri mizi in skromno proslavimo rojstni dan našega tovariša šefa. Z na-
mi je tudi mlada Katica iz Zlatoličja. Ta je pred Švabi pobegnila in
sedaj se zadržuje v tej pohorski hiši.
11.	11. 1944. Popoldan sta obiskala našo točko tov. Grom in tov.
Železni iz Ptuja. Ker tovariša Maske ni bilo pri enoti, sem se z njima,
ki ju osebno poznam, pogovoril o nalogah obveščevalne službe in ji-
ma dal nekatere smernice za bodoče delo.
12.	11. 1944. Nedelja je. Da preženemo dolgočasje in otožne mi-
sli, si organiziramo gramofon. Tov. Drago ga je od nekod prinesel in
začne se muzika. Vse mogoče pesmi odmevajo s plošč. Poskočne in
vesele, tihe in otožne. Tudi v naših srcih je enako razpoloženje. Ko pa
se začne mračiti, mi pride na misel znana Župančičeva pesem: »Tiho
prihaja mrak, plah je njegov korak, ni ga čuti. Srce, čemu drhtiš, česa,
povej, se bojiš? Vsega, vsega!« Občutim resničnost teh verzov.
13.	11. 1944. Kakih 6 do 8 v Framu nastanjenih flackovcev je pa-
troliralo nedaleč od nas. Ker so tudi streljali proti nam, smo na hitro
pobrali svoje bisage in se pripravili za premik. Glede na to, da nismo
paničarji in da je streljanje prenehalo, smo ostali kar v hiši in nadalje-
vali delo.
14.	11. 1944. Ker so švabi postali precej muhasti in pol za šalo,
pol za res puškarijo v naši bližini, skoraj ves dan stražarčimo. Tudi jaz
često stojim »na vahti« in na svoji koži preizkušam pravilo, da stari
jugoslovanski vojaški čin ni združen z nikakršnim privilegijem.
15.	11. 1944. Ves dan lije izpod neba. Drago, ki je sinoči hodil
skupno z VDV v dolino lovit skrivače, je zbolel. Ima visoko tempera-
turo. Tov. Branko ga zdravi. Tov. Vid prinese novico, da se v »vlad-
nih krogih« šušlja, da bom jaz pritegnjen k opravljanju svojega sodni-
škega poklica. To je tudi moja želja.
16.	11. 1944. Uradno izvem, da je tov. Maska dodeljen za pomo-
čnika k šefu OC Pohorje. Jaz naj bi prevzel vodstvo točke Ib. Nad po-
nujenim položajem nisem navdušen, kajti želim čimprej priti k svoji
stroki, kjer bom lahko razvil vse svoje sile in sposobnosti in brez dvo-
ma več koristil OF in NOV kot pa v obveščevalni službi. Sicer pa
odločitev ni v mojih rokah in kot discipliniran vojak bom izvrševal
službo tam, kamor me bo postavilo vodstvo NOV. Ker se je pri vseh
članih naše točke pojavila »bela garda«, smo poleg drugih sredstev za
uničenje te golazni uporabili tudi metodo parjenja oblek. V močno
razgreto kmečko peč smo naložili svoje stvari. Toda glej smolo! Tov.
Joži je pregorel plašč, tov. Branku pa se je osmodila srajca, suknja in
odeja. Upajmo, da je v peči tudi marsikatera »belogardistka« s svo-
jim narodom vred v strašnih mukah končala svoje grešno življenje.
Nadaljevanje prihodnjič
Opombe:
ZO KB — okrajšava za Kulturbund oz. za člana Kulturbunda.
TEDNIK ~ 1988
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Kmet je kot vrbova mladika, pravi Erna Meško.
Za srečo potrebuješ zelo malo
V LAHONCIH JE DOMA ERNA MEŠKO
Volja prestavlja bregove
Dvakrat sem bila v zadregi, ko
sem prestopila hišni prag v Lahon-
cih 6. Prvič, ker sem prišla sredi
dopoldneva nenajavljena. Drugič,
ker me je Erna Meško vprašata,
aH je povod za moj obisk 8. marec,
in sem rekla, da na ta praznik nič
ne dam. S širokim nasmehom je
pritegnila, da bi nam ženskam po-
zornost, ki nam jo namenjajo ob
dnevu žensk, godila vseh tristo pe-
tinšestdeset dni v letu. Da so vča-
sih ženske izrabile ta praznik za
malo daljši klepet o opravljenem
delu v minulem letu na vasi in o
tem, kaj je treba še postoriti. Tako
me je rešila zadrege in potrdila
svojo izjavo iz nekega drugega in-
tervjuja, da nikoli ne išče v pogo-
voru tistega, kar jo s sogovorni-
kom razdvaja.
Dober dan. Erna Meško. avtori-
ca knjige Rada bi vam povedala,
ljubiteljica gora, ki se jim predaja
že štiriinšestdeset let, mati devetih
otrok, babica dvaindvajsetim vnu-
kom, druga mama fantu, ki ga je
vzeta v rejo, dobitnica priznanja
Osvobodilne fronte, da drugih pri-
znanj ne naštevamo, družbenopo-
litična delavka, kmetica, ženska s
širokim srcem, odkritih besed, kiji
je sprenevedanje tuje, kije prežive-
la obe vojni vihri, ki ji je vera po-
magala prek vseh čeri v njenem
razburkanem življenju, ženska,
katere besede na republiški konfe-
renci SZDL pred leti so glasno od-
jeknile po vsej Sloveniji, tudi Boja-
na Stiha so prevzete, da ji je napi-
sal pismo, ženska, ki. . .
Tednik: Kaj pravi Erna Meško
o sebi?
Erna Meško: Veste, kmet je
kot vrbova mladika; bolj jo su-
češ, bolj je močna. Mama je bila
doma s Poborja, s Smolnika na-d
Rušami, in nekaj tega pohorske-
ga granita sem podedovala tudi
jaz. Od tod pa tudi moja velika
ljubezen do planin. V planinsko
društvo sem se zapisala že s štiri-
najstimi leti. Osem otrok nas je
bilo v družini. Končala sem meš-
čansko in trgovsko šolo, za dekle
v tistih časih veliko. Bila sem
uradnica na banki v Mariboru.
Tednik: In potem; kako vas je
pot zanesla v Lahonce, kako je
uradnica pričela kmetovati?
Erna Meško: V Lahonce sem
se primožila. In res so naju gle-
dali z nezaupanjem, govorili, da
bova kmetijo tako ali tako zapra-
vila s tem svojim >letanjem< po
planinah. Tudi mož je bil stra-
sten planinec in prav ta ljubezen
do planin naju je zbližala. Kar
pa se tiče kmetije, kamor sem
prišla, zaupala sem vase in bila
prepričana, da mi znarije, ki ga
imam, ne more nič škoditi, pa če-
tudi pri kmetovanju; prav nas-
protno.
Tednik: Ksaver Meško ...
Erna Meško: Ja, Ksaver Me-
ško je bil stric mojega moža. Bila
sva prijatelja in sva si redno do-
pisovala.
Tednik: Poročili ste se in zače-
lo se je življenje, ki je bilo polno
preizkušenj. Kaj se je Erni Me-
ško najbolj vtisnilo v spomin?
Erna Meško: Ko sem se poro-
čila, nisem bila več rosno mlada,
imela sem petindvajset let. Vča-
sih se nismo poročali tako mladi
in tako nepremišljeno kot danes.
Svojega moža sem spoštovala in
,skozi to spoštovanje se je rodila
ljubezen. Težave so naju še bolj
zbližale in nisva se kregala, am-
pak tuhtala, kako najti pot iz teh
težav, ki jih, verjemite, ni bilo
malo. Svoje skrbi pa sem preda-
jala tudi v božje roke in verjela,
da bom že vse zmogla in prema-
gala, le če bom zdrava. Devet
otrok sem rodila in pravijo,, da
je ženska toliko stara, kolikor je
star njen najmlajši otrok. Moja
najmlajša jih ima štiriintrideset.
Že kot petletno sva jo z možem
peljala na Triglav. Vsi otroci radi
hodijo v planine. Osmi otrok mi
je umrl ob porodu, fantek je bil.
Že devetnajst let je, kar se mu je
pridružil mož. O tem, kako smo
živeli, ne govorim rada, preveč
imam rada domovino. Bili smo
napredni kmetje, a denarja ni-
smo imeli. Tudi za šolske potreb-
ščine ne. Kaj vse so delali otroci,
da so si prislužili denar zanje.
Čistili slamo za prekrivanje
streh, jo prodajali .. Ja, spom-
nim se časov obveznih oddaj.
Prišli so in v kadi, v kateri je bilo
800 litrov ajde, pustili tako števil-
ni družini, kot smo bili, le štiri li-
tre. Od takrat dalje pri naši hiši
nismo več sejali ajde. Tudi v to
so se obregnili, da imam toliko
otrok. Pa kaj bi to, saj se vrmena
Kranjcem jasnijo. V račun pa mi
le ne gre, da odločajo o kmetij-
stvu tisti, ki o njem nimajo poj-
ma.
Tednik: Rekli so, da tam, kjer
hudič ne zmore, boste vi zmo-
gli . . .
Erna Meško: Pravijo, kjer hu-
dič ne zmore, zmore ženska. Spo-
minjam se, da je zmanjkalo gori-
va za mlatilnico in da ga lahko
sosed dobi le v zadrugi Železne
Dveri; tam pa so rekli, da o tem
odločajo le v Ljutomeru. Vzela
sem pot pod noge, dve uri hoda
do Ljutomera za nič, ker imajo
olje le v zadrugi. Pa sem šla k ti-
stemu, ki naj bi olje dal. Pa se ni
dal prepričati in me je odganjal,
češ da mora ob dvanajstih zapre-
ti .. . Tudi jaz se nisem dala.
Sedla sem na gantarje in mu dala
vedeti, da se prej ne premaknem,
dokler ne dobim olja . . . Odšla
sem s polno petlitrsko posodo in
mlatilnica je veselo pela na sose-
dovi njivi.
Tednik: Mnogokrat so rekli,
da vas bodo zaprli . . .
Erna Meško: Ja, so rekli: Me-
škovca, tebe bodo zaprli. Pa sem
tudi v skupščini povedala, kaj
mislim, da je prav in kaj ne. Ne,
niso me zaprli. Vedeli so, da mi-
slim pošteno. Veste, vztrajati je
treba, volja prestavlja bregove.
Taki časi so pač bili in vedeti je
treba, da kdor nič ne dela, tudi
ne more nič narobe narediti.
Tednik: Rekla bi, da vam je
odpuščanje v krvi ...
Erna Meško: Pa kaj drugega
bi, kot odpustila, navsezadnje to
nič ne stane. Ce sem preživela
oddajo zadnje krave in so bili
otroci brez mleka, brez štipendij,
ker je bil davek previsok ... Ve-
ste, če začnem pripovedovati,
sem kot kup žita, ki ga razsujete,
pa leze narazen.
Tednik: Sreča?
Erna Meško: Za srečo potre-
buješ zelo malo. Ce pomislim,
sem si tudi jaz želela kakšno da-
rilo od moža, pa ni bilo mogoče,
preživela sem brez tega ali onega
kosa zlata. Vsako leto, leto in pol
se je rodil otrok, družbenopoliti-
čno delo, delo na kmetiji in še
dolga vrsta tistih drobnih gospo-
dinjskih opravil, ki jih niti opazi-
ti ni ... Pa mi je rekel mož: >Si-
roče, se mučiš<, ali pa: >Ti znaš iz
nič skuhati najboljše jedi . . .< To
so bile zame najbolj dragocena
darila.
Tednik: Kdaj ste sploh utegni-
li pisati?
Erna Meško: Ponoči. Spomi-
njam se, da sem črtice Do poči-
vališča napisala ob dveh zjutraj.
Tednik: Ampak zjutraj je bilo
treba vstati . . .
Erna Meško: Nisem rada vsta-
jala, a sem vstajala, delo na kme-
tiji ne vpraša, kaj bi rad in kaj
ne .. .
Tednik: Bili ste članica založ-
niškega sveta pri Kmečkem gla-
su. Radi berete?
Erna Meško: Vedno je bila v
meni želja vedeti še več. Tako
sem in še prebiram najrazličnejše
revije, časopise in knjige. Pa kaj,
ko ima dan samo štiriindvajset
ur in nekatere stvari utegnem le
preleteti. Jezi pa me, da ima Pla-
ninski vestnik le 4000 naročni-
kov, čeprav je planincev več kot
sto tisoč. Res je treba danes pazi-
ti na vsak dinar, pa vendar se mi
zdi, da postajamo vse bolj sebi-
čni. Ce bi bilo več naročnikov, bi
bil lahko naš stanovski časopis
cenejši. Moram pa priznati, da
izdajamo čudovite knjige, čeprav
smo majhen narod.
Tednik: Rekli ste: Človek mo-
ra nekomu darovati . . .
Erna Meško: Glejte, devet-
najst let sem že vdova. V meni pa
je od nekdaj bilo, da če sem kaj
posebnega doživela, bi rada to
povedala. Tudi pri delu sem o
tem razmišljala. Roke, roke so že
delale, moj duh pa je lebdel nek-
je visoko .. . Ponoči, premišlju-
jem, zdaj imam šest ur spanja
dovolj. Tako je pač to, ko si star,
čeprav sploh ne vem, kdaj je sta-
rost prišla .. .
In če pogledate Erno Meško, ki
ji življenje ni prizanašalo, še pose-
bej s hudim ne, potem ne morete
govoriti o starosti. Lahko le sklo-
nite glavo pred izkušnjami ženske,
matere, žene . . .
Ko sva že klepetali kar tako, ko
mi je ponudila domač kruh in za-
belo, sem bila tretjič v zadregi. Ni-
sem verjela, da si bo na prvi po-
mladanski dan naložila sedemin-
sedemdeseti križ. Nisem je vpraša-
la, katero cvetje ji je najljubše, slu-
tim, katero bi to bilo. pa si ga ne
upam natrgati zanjo, ljubiteljico
narave, zato naj bodo te besede
namesto šopka ob njenem prazni-
ku: Ljubezen, dobrota in nesebi-
čnost. to je Erna Meško.
Nataša Vodušek
V vrtu
s povečano stanovanjsko zidavo v preteklih desetletjih je prišlo
do povečanega urejanja zelenic. Urejanje parkov, zelenic in trat pred-
stavlja v vsakem urbanem okolju živi zeleni element, ki nekoliko
omehča kruti sivi beton in rjavo železo. Brez zelenega okolja ne bi
mogli živeti in vsaka še tako majhna zelenica je pomembna za proiz-
vodnjo kisika.
Mnogo zelenic, med njimi je največ trat, je' običajno ob obnovi
lepo urejenih, že po nekaj letih pa dajejo videz zapuščenosti. Za tak-
šno spremembo je običajno več razlogov, od katerih so nekateri po-
vsem naravni, največ pa je takšnih, ki so posledica našega nepravilne-
ga ravnanja z nasadi, ki smo jih poprej uredili. Naštejmo nekaj vpli-
vov, ki ogrožajo obstoj lepe in negovane trate:
—	trate so zaradi hoje in teptanja s stroji, kot so kosilnica, samo-
kolnica in drugi, močno obremenjene v primerjavi z drugim rastli-
njem na vrtu;
—	zaradi zasenčenja z višjim rastlinjem, mineralizacije humusa
ter neusklajenih biokemičnih in fizikalnih procesov v tleh se tla zaki-
sajo, to pa povzroča zaraščanje tal z mahom;
—	s pogostimi košnjami, ki jih na urejenih tratah izvajamo, one-
mogočimo, da bi se trave osemenile, s čimer jim preprečujemo nara-
vno obnavljanje, v takšnih razmerah pa se vse hitreje vrinejo širokoli-
stni pleveli in ti trave spodrivajo;
—	na tleh pod travo se kopiči pokošeno in odmrlo listje trav, ki
zlasti takrat, kadar nizko kosimo, tvori bolj ali manj zlepljeno plast, ta
pa preprečuje travnim koreninam zračnost, s tem pa normalno diha-
nje. Tej plasti, ki daje rumenkasto-rjavi videz, pravimo polst;
—	mnoge trate na urejenih zelenicah pa prenekateremu brezvest-
nežu rabijo za odlagališče smeti in raznih odpadkov. Plastika in razna
zavržena embalaža, pločevina hudo kazijo okolje, še škodljivejši pa je
njihov vpliv na rastlinje. Za trate so uničujoče razne kemikalije, deter-
genti, olja, lužine, kisline . . .; pa kaj bi naštevali, saj imamo letos, ko
sneg niti za kratek čas ni prekril pokrajine, kaj videti: javne zelenice
so onesnažene, pa tudi obhišni vrtovi niso nič kaj lepši.
V tem prispevku z nasveti za delo v vrtu in za opravila pri negi
okolja govorimo o negi trate na javnih in obhišnih zelenicah iz razlo-
ga, ker se občani oziroma krajani mesta Ptuja ponovno pripravljamo
na akcijo CiSTI IN ZELENI PTUJ. Povsem razumljivo je, da bomo
vsak po svojih zmožnostih prispevali, da bomo svoje okolje kar naj-
bolj skrbno očistili; še večjo skrb moramo posvetiti ohranitvi in vzdr-
ževanju čistega okolja, kajti v tem je že polovica zagotovila za ohrani-
tev in nego zelenic in trate.
Kaj moramo storiti pri spomladanski negi trate? Travna ruša bo
godna za obdelavo, ko bo zemlja primerno suha in ne več mazava.
Pregrabljamo in prečešemo travno rušo z nožastimi grabljami. Noža-
ste grablje so izvrstno orodje, ki ga ima žal še vse premalo vrtičkarjev,
saj je le z njimi mogoče uspešno prečesati travno rušo, mah in koreni-
ne širokolistnih plevelov, odstraniti pa moremo tudi polst ter zrahljati
steptano plast zemlje. S temi posebnimi grabljami hkrati navpično ob-
delamo travno rušo do globine pet centimetrov, s čimer smo med dru-
gim omogočili koreninam dostop več zraka.
Ko odstranimo nagrabljano polst, plevele, mah in drugo navla-
ko, ki je ovirala rast trate, potrosimo po travišču mešanico, ki jo sesta-
vljajo 50% grobe rečne mivke, 35% ilovnato-peščene zemlje ruševke
in 15% komposta ali preperelega hlevskega gnoja. Po presoji glede
na razredčeni sklop trav primešamo mešanici travno seme, če pa ob-
navljamo travišče na večji površini, travno seme posejemo posebej.
Mešanico razgrnemo z lesenimi grabljami in povaljamo z lahkim va-
ljarjem ter po potrebi zaščitimo pred ptiči.
Za okrasne trate je najprimernejše gnojilo NPK 17:8:9 oziroma
vsa tista, ki imajo večjo vsebnost dušika. Potrosimo ga v količini 15 kg
na 1000 m', kar ponavljamo vsakih šest tednov do sredine septembra.
Upravičeno je lepa in negovana trata ponos vsakemu vrtičkarju
in vzdrževalcu zelenic, saj je njeno vzdrževanje eno od najzahtevnej-
ših vrtnih opravil.
Miran GLUŠlC, ing. agr.
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
-Irena Marvrič-
Iz ljudske revolucije in NOB
Leta 1944 seje upor razširil po vsem okraju. Spomladi 1944 je KP
ustanovila haloški vod, ki ga je vodil komandir Kreft-Zmaj. Vod je
imel nalogo zbirati prostovoljce za enote NOV in pridobivati ljudi za
OP. Še istega leta, 24. maja, ga je okupatorju uspelo uničiti. Aprila
1944 je bilo ustanovljeno poveljstvo III relejnega sektorja za Štajer-
sko, ki je imela 5 linij. Peta linija je zajela ptujski okraj, kjer je delo-
valo 6 kurirskih postaj. Te so bile: kurirska postaja TV 4 S, ki se je za-
drževala okoli Boča, kurirska postaja TV 8 S, ki je bila nekaj časa na
Hajdini, nato pa seje premaknila v Haloze^ kurirska postaja TV 14 S,
ki je imela postojanko v Moškanjcih in Žamencih. Mejni postaji v
ptujskem okraju sta bili: TV 17 S pri Vurberku, ki je povezovala ptuj-
ski teren s Pohorjem in Kozjakom, in TV 15 S na Kogu pri Središču,
ki je spremljala premike sovražnika ob madžarski meji. Za prevoz čez
Dravo pa je bila ustanovljena kurirska postaja TV 8 a.
Z razmahom narodnoosvobodilnega gibanja na ptujskem območju
je narasla potreba po tisku. Prvo večjo tehniko v ptujskem okraju sta
osnovala februarja 1944 Milko Golob-Jožjco in Franc Belšak-Simon
pr Julijani Cuš-Tetici v Muretincih. Septembra 1944 se je preselila
tehnika pod Ptujsko Goro k Francu Šuperju v Stogovce. Tehniko, ki
jo je vodil Miha Kolarič, so poimenovali po narodnem heroju Jožetu
Lacku. Decembra 1944 je pričela delovati tehnika Nataša v Rotmanu.
V	Slovenji vasi pri Škofičevib pa je delovala ročna ciklostilna stavni-
ca.
V	juniju 1944 so v Muretincih na Dravskem polju ustanovili ptujski
okrožni komite KP in okrožni odbor OF, sekretarski nalogi sta prev-
zela Milko Golob-Jožko in Franc Belšak-Tone.
V	letu 1945 se je narodnoosvobodilno gibanje še bolj razmahnilo.
Do dveh manjših spopadov z Nemci je prišlo 6. in 9. februarja 1945.
Šestega februarja je Nemcem uspelo v Gorišnici obkoliti kurirje ku-
rirske postaje TV 14 S in aktiviste, ki so se zadrževali v Toplakovi hiši.
V	spopadu so izgubili življenja: sekretar ptujskega OK KP Franc Bel-
šak-Tone, komandir TV 14 S Rudi Sever, komandant relejne linije
Anton Frlež-Jelen in kurir Franc Tobias. Devetega februarja 1945 pa
je okupatorju uspelo obkoliti aktiviste O F pri kmetu Kovačiču v Bra-
tislavcih: v spopadu so izgubili življenja Konrad Petrovič-Jurek, Mi-
mica Legvart-Nataša, Sonja Fajs, Franc Golob, Andrej Jurkovič, Ma-
rica Gašparič-Dragica in aktivist Mirko.
V	začetku leta 1945 je Ptuj doživel štiri bombne napade: dva janu-
arja in dva v marcu. Kljub neizogibnemu porazu je okupator do kon-
ca vojne poskušal dušiti narodnoosvobodilno gibanje; 8. februarja je
za mestnim pokopališčem ustrelil 20 talcev, med padlimi so bili štirje
iz ptujskega okraja, 6. aprila 1945 je ustrelil šest talcev za Dravo, med
njimi je bil Alojz Širec iz ptujskega okraja. Nekaj dni pred osvobodit-
vijo pa je okupator ustrelil pod obronki Pohorja predani aktivistki
Veleno Osole iz Ptuja in Anico Kolarič iz Nove vasi. Tik pred kon-
cem vojne so v ptujskem okraju ustanovili haloško četo.
Zadnji nemški vojaški oddelki so zapustili naše kraje 8. maja 1945,
dan zatem so v mesto vkorakali borci L prekmurske brigade in vojaki
bolgarskega polka. Desetega maja pa so v spremstvu haloške čete v
mesto prispeli člani okrajnega odbora in okrajnega komiteja KP.
Do konca vojne je v bojih z okupatorjem izgubilo življenje več kot
700 domačinov, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju v
ptujskem okraju in drugod po domovini.
KONEC
Prizorišče Dosledniesa boia Slovenskosoriške čete v Mostiu 8. 8. 1942.
Osrednja proslava je bila
v OŠ Toneta Žnidariča
v telovadnici osnovne šole Toneta Žnidariča v Ptuju je bila v pe-
tek osrednja občinska slovesnost ob dnevu žensk, ki sta jo pripravila
sindikat in socialistična zveza. V njunem imenu sta zbrane krajanke
pozdravila Franci Golob in Milan Lacko, nakar so se s priložnostnim
kulturnim programom predstavili še učenci šole.
Čeprav udeležba ni bila najboljša, morda tudi zaradi 13. ure, je
vendarle srečanje minilo v prijetnem vzdušju, saj organizatorji tudi na
družabni del niso pozabili.	rnš
Utrinek s slovesnosti v osnovni šoli Toneta Žnidariča. (Foto: mš)
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
17. marec 1988 - XEDNIK
Rozika v novi
obleki
Gostilna Rozika v Bezjakovi ulici ima že dolgoletno tra-
dicijo. Prve goste je imela že pred vojno: vanjo so prihajali
kmetje, ki so na bližnji trg pripeljali svoje pridelke, in mešča-
ni, ki so prišli po nakupih. Danes prihajajo vsi, ki ljubijo do-
bro hrano in se želijo odpočiti od mestnega hrupa. Dodatno
privlačnost ji daje vrt, kjer rastejo češnja, lipa in jesen.
Obnovili in posodobili so celo gostilno razen vrta in po-
sebne sobe. Prepričani so, da se bodo gostje pri njih počutili
kot doma. Zanje se bodo potrudili po najboljših močeh. Go-
stilna s klasično ponudbo bo v bodoče vabila tudi z izbrano
ponudbo hladnih solat in hišnima specialitetama: puranjim
zrezkom in posebnim zvitkom. Gostje pa jo poznajo tudi po
prekmurskih jedilih, prleški in prekmurski gibanici. Vsak dan
pa k pijačam ponudijo odlične soljence.
Pri Roziki kuhajo tudi abonentska kosila. Radi bi, da bi
pri njih v bodoče kosilo še več Ptujčanov z družinskimi člani.
Kolektiv z 19 zaposlenimi se za goste dnevno trudi od 7.
do 22. ure, v nedeljo pa od osme ure. Po potrebi pa ob koncu
tedna delovnik podaljšajo.
Poleti se bodo preizkusili tudi na vrtu. Nameravajo po-
staviti žar. Ce bo šlo vse po načrtih, bodo imeli še glasbo.
MG
V Roziki je prostora za 80 gostov v gostinskih sobah, na vrtu pa
jih lahko postrežejo več sto.	(Foto: M. Ozmec.)
Športne igre gradbincev
v petek se bodo na 8. zimskih športnih igrah gradbincev Ptuja
pri Treh kraljih na Pohorju pomerili ptujski gradbinci. V veleslalomu
bo nastopilo prek 110 tekmovalcev, ženske in moški do 33 in nad 33
let. Organizator tekmovanja je letos Opekarna Ptuj.	NaV
Upokojenci
v svojih
v prizidku Grošljeve vile v ulici dr.
Hrovata imajo upokojenci ormoške
občine od 7. marca letos svoje dru-
štvene prostore. Zanje so si prizade-
vali vrsto let. Pri tem so morali pre-
skočiti marsikatero oviro, tudi sistem-
sko. Nepomembno pa je postalo dej-
stvo, da so nekaj časa morali čakati,
da so gradnjo končali. Lani so združi-
li sile in pričeli trkati na vsa vrata,
kjer bi jim lahko pomagali. Vsa so se
odprla, je povedala Marica Brazda,
predsednica Občinske zveze društev
upokojencev občine Ormož. Dobro-
došla je bila tudi ustanovitev Obrtna
zadruge Progres, ki se je za dve leti
vselila v del društvenih prostorov.
Prostori so lepi in urejeni v znanem
ormoškem stilu. Arhitekt je bil An-
drej Moškon. Do prave vsebine mu
sicer še nekaj manjka, vendar je že v
tem trenutku kraj, brez katerega bi bil
marsikateri upokojenski dan prazen.
končno le
prostorih
v občini aktivno dela osem društev
upokojencev. Povezujejo se v občin-
sko zvezo. Ta vsako leto pripravlja te-
den upokojencev občine. To je tudi
priložnost, ko širši javnosti razgrnejo
vso svojo aktivnost v jeseni življenja.
S kmečkimi upokojenci ima ormo-
ška občina 3200 upokojencev. Njiho-
vo socialno stanje je kritično. Tako
ima na primer krajevna skupnost
Ivanjkovci kar 95 odstotkov upoko-
jencev, ki nimajo niti 160 tisoč dinar-
jev pokojnine. Najvišja ormoška po-
kojnina je bila do nedavnega 450 ti-
soč dinarjev, najnižja pa ni presegla
zajamčenega zneska.
Pri odprtju novih društvenih pro-
storov seje zbrala večstoglava množi-
ca. Vsi so obljubili pomoč. V domu
bodo delali upokojenci sami, tudi v
bifeju. Čiščenje prostorov bo prav ta-
ko njihovo.
Dom bo v kratkem dobil še knjižni-
co. Knjige bodo prinesli upokojenci.
V bifeju bodo delali vsaj dan od 9. do
17. ure. Dom naj bi bil odprt tudi ob
sobotah in nedeljah.
Marica Brazda je zelo zadovoljna,
da so po dolgih prizadevanjih prišli
do teh prostorov. Se vedno pa skupaj
s sotrpini vztraja pri tem, da bi v Or-
možu dobili tudi dom upokojencev, v
katerem naj bi na starost žive'! ^locti
bolni in onemogli člani. Hrani listo s
šeststotimi podpisi. Nekaj Ormoža-
nov jesen življenja sicer preživlja v
domovih v Ptuju, Muretincih in Lo-
kavcih, vendar je to premalo. Z upo-
kojenskim dinarjem so uredili tudi
nekaj stanovanj za svoje člane v
Grošljevi vili.
MG
Nekaj milijonov, nekaj let, veliko volje in vztrajnosti je bilo potrebno
... in dom zdaj ponosno stoji.
(Foto: Martin Ozmec.)
Voda za izredne razmere
v ptujskih krajevnih skupno-
stih so lani pričeli obnavljati sta-
re, opuščene vodnjake. Naredili
so popis. Lani je tako novo ži-
vljenje dobilo enajst takih vod-
njakov: v KS Olge Meglič eden,
prav tako v bratov Reš, v Francu
Osojniku trije, enako v Borisu
Ziherlu, v Jožetu Potrču dva in
Dušanu Kvedru eden.
Do leta 1990 jih bo zasebnik
Janko Žnidarič obnovil čez 60.
Denar za obnovo bodo prispeva-
le ptujske krajevne skupnosti in
občinska komunalna skupnost.
Vsak je udeležen s polovico.
V krajevni skupnosti Borisa
Ziherla je bil tako imenovani
tehnični prevzem 3. marca. Ugo-
tovili so, da je voda neoporečna
in celo boljša kot tista, ki priteče
iz mestnega vodovoda. Zanimivo
je, da so jo prebivalci iz zgornje-
ga dela Peršonove, Hlupičeve in
Frankovičeve ulice že uporabili.
ko so na mestnem vodovodu kr-
pali napako.
Na že omenjenih vodnjakih
bo Janko Žnidarič delal tudi le-
tos, saj nekaterim do uporabno-
sti še nekaj manjka. V mestnih
krajevnih skupnostih naj bi letos
obnovil najmanj enajst, v naj-
boljšem primeru pa 22 vodnja-
kov. V programih dela za letos
so si krajavne skupnosti zapisale
obnovo najmanj enega vodnja-
ka.
Vodo v teh vodnjakih naj bi
uporabili v izrednih razmerah.
To je njihova osrednja vloga. Po-
membni pa so tudi zaradi svoje
zunanjosti in se lepo vklapljajo v
okolje. Jože Maučec, vodja skup-
nih služb krajevnih skupnosti
občine Ptuj, je povedal, da jih v
tem letu čaka nov izziv, in sicer
obnova vodnjaka v Prešernovi
ulici. Zamišljajo si ga kot fonta-
no. Čakajo še na strokovno bese-
do Zavoda za spomeniško var-
stvo Maribor.
Kakovost vode v obnovljenih
vodnjakih ugotavljajo v maribor-
skem zavodu za zdravstveno var-
stvo — enoti Ptuj.	M G
Obnovljeni vodnjak ob bloku v Panonski ulici 5. (Foto: M. Ozmec)
Utitdtd utsiuk
_občin Ormož in Ptuj I 'ss*^ 0042-07^_
LETO: XXV Ptuj, 17. marca 1988 Številka: 8
VSEBINA:
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o temeljih plana
25. Sklep o ugotovitvi pristopa k aneksu Samoupravnega sporazuma o te- Samoupravne interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost ob-
meljih plana Samoupravne interesne skupnosti za cestno-komunalno čine Ormož za obdobje 1986—1990
dejavnost občine Ormož za obdobje 1986—1990 POPRAVKI ____
25.
SAMOUPRAVNA CESTNO-KOMUNALNA
SKUPNOST OBČINE ORMOŽ
V skladu z določili 58. člena Statuta cestno-
komunalne skupnosti občine Ormož je skup-
ščina skupnosti na seji zbora uporabnikov in
izvajalcev dne 26. 11. 1988 sprejela
SKLEP
O UGOTOVITVI PRISTOPA K ANEKSU
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TE-
MELJIH PLANA SAMOUPRAVNE INTE-
RESNE SKUPNOSTI ZA CESTNO-KOMU-
NALNO DEJAVNOST OBCINE ORMOŽ
ZA OBDOBJE 1986-1990.
1.	člen
Skupščina cestno-komunalne skupnosti ob-
čine Ormož ugotavlja, da je besedilo aneksa
Samoupravnega sporazuma o temeljih plana
SIS za obdobje 1986-1990 od 48 podpisnikov
sprejelo 32 podpisnikov ali 67 %, kar pomeni
večino udeležencev, in je s tem — ANEKS
sporazuma k SaS SIS sprejet.
2.	člen
Prečiščeno besedilo ANEKSA se objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
3.	člen
Z dnem objave pričnejo veljati določbe spre-
jetega ANEKSA.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE:
IVO RAJH, s. r.
26.
Delavci v TOZD in drugih delovnih skupno-
stih, delavci in delovni ljudje v krajevnih skup-
nostih (uporabniki) z območja občine ter de-
lavci v samoupravnih organizacijah in skupno-
sti, ki izvajajo naloge (izvajalci) skladno z za-
konom o sistemu družbenega planiranja in o
družbenem planu SR Slovenije, organizirani v
samoupravno interesno skupnost za komunal-
no in cestno dejavnost (v nadaljnjem besedilu:
Komunalno skupnost)
SKLENEJO
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOU-
PRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH
PLANA SAMOUPRAVNE INTERESNE
SKUPNOSTI ZA KOMUNALNO IN CE-
STNO DEJAVNOST OBČINE ORMOŽ ZA
OBDOBJE 1986-1990.
1.
Zaradi povečanega obsega vzdrževanja ob-
jektov posebnega družbenega pomena se po
sklepu izvršnega sveta občine Ormož sprejete-
ga na seji 13. 11. 1987 besedilo SaS SIS za sred-
njeročno obdobje 1986—1990 spremeni v čle-
nu 2., 3. in 5. ter v prilogah Ti in T2.
2.
Spremenjeno besedilo navedenih členov in
prilog iz prejšnje točke glasi:
»2. člen (prečiščeno besedilo)«
Podpisniki se sporazumemo, da bomo zdru-
ževali sredstva za vzdrževanje in razširjeno re-
produkcijo komunalnih objektov po sledečih
namenih:
—	vzdrževanje zelenih površin, sanacijo in
vzdrževanje letnega kopališča, javne snage,
električne razsvetljave na območjih, ki se ure-
jajo z urbanističnimi dokumenti,
—	modernizacijo lokalnih cest,
—	gradnjo vodovodnega omrežja z vzpo-
rednimi objekti (vodni viri, črpalnice in vodo-
hrami),
—	urejanje in komunalno opremljanje neza-
zidanih stavbnih zemljišč,
—	vzdrževanje obstoječih komunalnih ob-
jektov (knalizacije, koleictorji itd.),
—	funkcionalne in druge namene za delova-
nje skupnosti.
»3. člen (prečiščeno besedilo)«
Podpisniki ugotavljamo, da je za izvršitev
programskih del in nalog, gradnjo komunalnih
objektov in naprav v obdobju 1986—1990 po-
trebno združevati sredstva po cenah iz leta
1985 v višini 815.634.200 din, katera bomo za-
gotavljali:
1.	Organizacije združenega dela, delovne
skupnosti in delovni ljudje, ki delajo s sred-
stvi občanov po naslednjih stopnjah: iz do-
hodka (osnova je BOD):
—	v letu 1986 in 1987 1,44% din 78,019.200
—	v letu 1988 in 1989 1,80% din 107,334.000
-v letu 1990 1,50% din 48,030.000
2.	Organizacije združenega de-
la, delovne skupnosti in de-
lovni ljudje, ki delajo s sred-
stvi občanov po stopnji
0,961 % iz čistega dohodka
(osnova BOD) din 139,852.000
3.	Območna vodna skupnost
»DRAVA« Maribor din 42,000.000
4.	Komunalna skupnost — iz-
virni dohodki din 1,000.000
5.	Krajevne skupnosti din 101,443.000
6.	Drugi viri (odškodnina za
urejanje stavbnih zemljišč) din 7,500.000
7.	Solidarnostna sredstva RSC din 40,000.000
8.	Izvirni prihodki cestno-ko-
munalne skupnosti (takse,
naftni derivati) din 250,456.000
»5. člen (prečiščeno besedilo)«
Za vzdrževanje zelenih površin, javne snage,
električne razsvetljave na območjih, ki se ure-
jajo z urbanističnimi dokumenti podpisniki so-
glašamo, da bomo združili potrebna sredstva v
višini 32.015 po cenah iz leta 1985.
Ta sredstva se bodo večala v skladu z indek-
som rasti stroškov v posameznem planskem le-
tu.
Za sanacijo in vzdrževanje bazena bomo v
letih 1987—1990 združili sredstva v višini
11.500 po cenah iz leta 1985. Ta sredstva se bo-
do zbirala na žiro računu cestno-komunalne
skupnosti, vendar se bo za nje vodila posebna
interna analitična evidenca, poraba istih pa se
bo vršila pod nadzorstvom posebne v ta namen
imenovane komisije pri skupščini interesne
skupnosti.
3 .
Priloga Ti in T2 se spremeni glede na 1. toč-
ko spremenjenega 3. člena predlaganih spre-
memb sporazuma.
4.
Vsi ostali členi Samoupravnega sporazuma
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 2 z dne
12. II. 1987) ostanejo nespremenjeni.
5.
Spremembe SaS SIS stopijo v veljavo, ko jih
podpiše 2/3 vseh podpisnikov in veljajo za
srednjeročno obdobje 1986—1990.
Ugotovitveni sklep o veljavnosti istih se ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ruj.
Ormož, dne 26. 11. 1988
Podpisniki:
Ker so bile v odloku o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načr- Ker je bila v odloku o registraciji, cepljenju, označevanju m reji
tov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim pla- psov (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-9/1988) v primerjavi z iz-
nom občine Ormož za obdobje 1986—1990 (Uradni vestnik občin Ormož virnikom ugotovljena napaka, dajem po 3. odstavku 182. člena poslovni-
in Ptuj, št. 5-10/88), v primerjavi z izvirnikom ugotovljene napake, da- ka skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in l>tuj, št.
jem po 3. odstavku 182. člena poslovnika skupščine občine Ormož (Urad- 13-142/77) naslednji
ni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13-142/77) naslednje
popravek
popravke
V	uvodu odloka je za statutom občine Ormož izpuščeno »Uradni Zadnja vrsta 19. člena se pravilno glasi: »določenih nalog po tem
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85)«. odloku«.
V	uvodu in na koncu odloka je pravilni datum 10. 2. 1988. V 3. odstavku 21. člena se beseda »prekrške« pravilno glasi »prekr-
V	1. alinei 2. člena odloka se beseda »zidavo« zamenja z besedo »iz- šek«.
gradnjo«.
SEKRETARKA SEKRETARKA
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ ' i^KUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Minka RAJH, s. r. Mmka RAJH, s. r
TEDNIK - 17- marec 1988 -
NAŠI DOPISNIKI - 7
Pionirji so tekmovali v streljanju
z zračno puško
v soboto, 20. februarja, se je
zbralo 14 ekip pionirjev iz deve-
tih gasilskih društev občinske ga-
silske zveze Ormož. Pomerili so
se v streljanju z zračno puško na
strelišču doma obrtnikov v Or-
možu.
Dobri rezulati niso manjkali,
saj so nekateri pionirji dosegali
nadpovprečne rezultate.
Ekipa lestvice je sledeča (stre-
ljali so z 20 metki): I. GD Ormož
I — 465 krogov, 2. Hardek —
396 krogov, 3. Središče — 334
krogov, 4. Koračice — 321 kro-
gov, 5. Pršetinci 252 krogov, 6.
Senešci ~ 240, 7. Ormož IV. -
221 itd.
Ekipe Hardeka, Središča in
Koračic so tekmovale zunaj kon-
kurence.
Posamezniki pa so dosegli na-
slednje rezultate: 1. Darko Špa-
Na strelišču v Ormožu. (Foto: Erna Žalar.)
Študent naj bo
capan (GD Ormož) 161 krogov,
2. Sandi Žličar (GD Hardek) 160
krogov, 3. Davorin Lesjak (GD
Ormož) 160, 4. Kristjan Kovačič
(GD Ormož) 144 in 5. Stanko
Cmagar (GD Središče) 136 kro-
gov.
Prvouvrščena ekipa je prejela
pokal, vse ostale pa priznanja za
sodelovanje. V ekipi so sodelo-
vali po trije pionirji. Prvi trije
posamezniki pa so prejeli meda-
lje.
Za organizacijo tekmovanja so
skrbeli člani GD Ormož ter vod-
ja mladine pri občinski gasilski
zvezi Ormož Anton KACE.
Mladim strelcem posameznih
gasilskih društev želimo v strelja-
nju še mnogo nadaljnjih uspe-
hov, nesodelujočim pa čimprejš-
njo vključitev v to športno dejav-
nost.
Tekst: Adolf RIŽNAR
Ko je enoletna Alenka Š., ne-
zaposlena, prebrala v časopisu,
kolikšne so štipendije študentov,
se je odločila: »Študentka bom.«
Enako se je odločila tudi njena
babica, 57-letna upokojena učite-
ljica. »Bom vsaj imela večjo šti-
pendijo, kot imam sedaj pokojni-
no.«
V trenutku, ko to pišemo, še
ne vemo, kam se bosta vpisali.
Pionirsko občinsko
prvenstvo v šahu
v organizaciji ŠD MIP Ptuj in
OŠ Grajena je bilo v soboto, 5.
marca, odigrano posamezno ob-
činsko šahovsko prvenstvo v
vseh štirih pionirskih kategori-
jah.
Prvenstvo ni minilo brez pre-
^senečenj. Med ta spada prav go-
tovo zmaga starejše pionirke Bi-
serke Ovčar iz OŠ Podlehnik, v
kategoriji starejših pionirjev pa
so presenetili pionirji iz OŠ Go-
rišnica, ki so tako popravili slab
vtis z ekipnega tekmovanja.
Rezultati:
Starejši pionirji: Roškar 7^5,
Kralj 6,5 (oba OS Gorišnica), Ze-
rak (OŠ Žetale), Koren (OŠ Pod-
lehnik), Kokot (OŠ Gorišnica),
Gole (OŠ Cirkulane), Prelog (OS
Markovci), Cafuta (OŠ Kidriče-
vo) — vsi 6 točk, itd.
Starejše pionirke: Ovčar (OŠ
Podlehnik) 4,5, Kostanjevec (OŠ
Gorišnica) 4, Levanič (OŠ Goriš-
nica) 3, itd.
Mlajši pionirji: Križe 9, Planj-
š_ek 8, Križanič 7 (vsi OŠ Toneta
Žnidariča), Roškar (OŠ Gorišni-
ca), Tomanič (OŠ Kidričevo),
Golob (OŠ Grajena), Roškovič
(OŠ T. Žnidariča), Viher (OŠ
Dornava), Arnuš (OŠ Gorišnica),
Majcenovič (OŠ Kidričevo) —
vsi 6 točk, itd.
Mlajše pionirke: Pukšič (OŠ
Gorišnica) 9,5, Žerak (OŠ Žeta-
le) 8,5, Tuš (OŠ Gorišnica) 7,
Vaupotič (OŠ Podlehnik) 7, Šu-
man (OŠ Gorišnica) 6,5, itd.
I. V.
Občni zbor
mlekarjev
Na občnem zboru so se zbrali
pridelovalci mleka s področij
Sel, Trnovca, Barislavec, delov
Apač in Lancove vasi. Domačini
temu zboru pravijo kravji bal.
Pripravili so bogat kulturni pro-
gram za okrog 130 prisotnih. Iz-
volili so tudi novo vodstvo. Po
desetih letih predsednikovanja je
Martina Tominca zamenjala
Marjana Sitar.
Na družabnem večeru je bilo
zares veselo. Izvedeli smo tudi
nekaj zanimivosti. Marija Veselič
ima že 33 let zbiralnico, mesečno
se pri njej zbere 300.000 litrov
mleka.
Torej se nam, ki mleko kupu-
jemo, ni potrebno bati, da bi ga
zmanjkalo, saj se pridelovalci
trudijo, da bi namolzli čim več,
da bi bilo mleko kakovostnejše
itd. Vsi skupaj so sklenili svoj
občni zbor z željo: »Vidimo se
naslednje leto,« kljub temu da se
skoraj vsak dan srečujejo ob svo-
ji zbiralnici. Občni zbor in dru-
žabni večer pa sta nekakšni pro-
slavitvi konca leta. d. Klajnšek
Srečanje v kmečki hiši
Med številne prireditve ob prazniku žensk je sodilo tudi tradicio-
nalno srečanje desetih družin oziroma zakonskih parov, ki je vsako
leto v drugi hiši ~ gostiteljici. Letošnje je bilo pri Anici in Alojzu Be-
cu v Senčaku na območju krajevne skupnosti Juršinci.
Franc Bezjak je kmečke žene takole nagovoril: »Ob lanskem sre-
čanju sem rekel, da bi vas ob materinskih, gospodinjskih in drugih
skrbeh radi rešili vsaj traktorjev, motik in drugih delovnih pripomoč-
kov, ki bremenijo vaš vsakdanjik. Tega nismo storili in dosegli. Če bi
to dosegli, bi bil najbrž zaradi tega kdo lačen . . .«
Darila, ki so jih kupili možje, so ženske žrebale tako, daje potem
vsaka dobila darilo drugega moža. Ob kramljanju in prepevanju je
noč skoraj prehitro minila. Ob petelinji budnici so sklenili, da se bo-
do prihodme leto srečali pri Frančki in Frančku Brumnu v sosednjih
Zagorcih. Ce bo kateri izmed članov te družinske prijateljske druščine
praznoval v tem letu abrahama ali kakšno drugo okroglo življenjsko
obletnico, se bodo zbrali že prej. Z željo, da bi bili složni pri delu, v
veselju in tudi ob morebitnih težkih trenutkih! Posnetek in besedilo:
JOS
Za spomin pa še posnetek na srečanje pri Becovih.
Odkritje spomenika
sremski fronti
Pododbor borcev brigad NOV, ustanovljenih v Sovjetski zvezi,
vabi vse borce, da se v čim večjem številu udeležijo odkritja spomeni-
ka borcem, padlim pri preboju sremske fronte v Šidu, ki bo v letoš-
njem maju. O točnem dnevu odkritja in o odhodu vlaka bodo prija-
vljenci pravočasno obveščeni. Vabljeni so tudi svojci borcev in sorod-
niki padlih.
Člani pododbora bodo pisno obvestili vse borce ali pa jih bodo
obiskali na domu in jih obvestili o vseh podrobnostih odhoda v Šid.
V bojih za prr^boj sremske fronte je padlo skoraj 400 borcev naše
brigade, zato je naša dolžnost, da počastimo njihov spomin s številno
udeležbo ob odkritju spomenika.
Na svidenje v Sidu!	Predsednik pododbora:
Anton Belca
POROCiLA O KLLTI RNEM
DNEVL
Učenci osnovne šole Slovenje-
goriške čete Juršinci smo sloven-
ski kulturni praznik praznovali
na posebno zanimiv način.
Vključili smo se v različne intere-
sne dejavnosti in opravljali priv-
lačna, zanimiva dela.
Naslednji dan smo v razredu
tako poročali:
Sodeloval sem pri lutkov-
nem krožku. Razdelili smo se v
dve skupini. Mi smo pripravljali
lutkovno igrico Strašilo Motovi-
lo. Bil sem medvedek. Najprej
smo imeli bralne vaje, nato pa
smo besedilo večkrat ponovili.
Končno smo stopili za novi oder
in lutke v naših rokah so oživele.
Igrico smo odigrali trikrat in jo
pokazali drugi skupini lutkarjev.
Seveda smo se z njo predstavili
na skupni predstavitvi interesnih
dejavnosti v telovadnici.
Kulturni dan sem lepo preži-
vel. Prešernov dan je eden naj-
lepših praznikov v Sloveniji.
Damijan, 5. a
—	Želel sem se vključiti k mla-
dinskemu pevskemu zboru. Ker
pa zanj nismo dobili zunanjega
mentorja, sem se preusmeril k
pravljičnemu krožku. Sošolci so
se malo nasmihali, pa nič zato.
Poslušali smo najlepše pravlji-
ce, se pogovarjali o vsebini in tu-
di sami pripovedovali pravljice,
ki smo jih prebrali. Ni mi žal, da
sem kulturni dan preživel s pra-
vljicami in se tako spomnil zgod-
njih otroških let, ko sem še verjel
v pravljice.
Robert, 5. a
—	Z veseljem sem izbrala rit-
mični krožek. Vodili sta ga dve
učenki iz Ptuja, ki se že dalj časa
ukvarjata s sodobnim plesom. Za
segrevanje smo opravili različne,
zanimive vaje. Nato smo začeli
vaditi ples, sestavljen iz mnogih
različnih in težkih gibov, ki jih še
nismo poznali. Pogosto sem ime-
la občutek, da sem zelo nerodna
in da se mi bodo noge zavozlale.
Kmalu pa sem ples obvladala in
nič se mi ni zdelo več težko.
Plesati na kulturni dan — 8.
februar — pa je res najlepše!
Alenka, 6. a
—	Odločila sem se, da bom so-
delovala pri likovnem krožku.
Moram priznati, da mi ni žal.
Spoznala sem tovarišico Leo, ki
poučuje likovno vzgojo v Ptuju.
Delala sem v skupini, ki jo je vo-
dila ta tovarišica. Zelo lepo je ra-
zlagala in nam pri delu svetovala
in pomagala. Izdelovali smo za-
nimive pustne maske. Zraven
smo se tudi nasmejali, roke pa
so, kot čudežne, delale kar same
in naenkrat so bile pred nami iz-
delane maske.
Prijetno je bilo, zato je tako hi-
tro potekel čas.
Natalija, 6 a
—	Druga skupina likovnikov
smo pri krožku najprej poslušali
zelo lepo Prešernovo pesem Po-
vodni mož, se pogovorili o njeni
vsebini, nato pa smo jo ilustrira-
li. To bi morali videti, kakšne
umetnine so nastale! Takšnega
povodnega moža bi se tudi vi
ustrašili.
Sandi, 6. a
—	Kulturni dan sem preživel z
glasbo. Vključil sem se v instru-
mentalni krožek. Vsak učenec je
dobil en enostaven instrument.
Najprej smo se z instrumenti do-
bro spoznali, nato pa smo se na-
učili igrati pesmico. Piskal sem
na piščalko in razmišljal:
»Kako lepo bi bilo, če bi se ta
piščalka v mojih rokah spreme-
nila v čarobno — čudežno piš-
čalko in bi piskala tako lepo, da
bi vsi ostrmeli.« Pa se mi želja ni
popolnoma uresničila. Piskal
sem, piskal, čudežna glasba pa to
ni bila.
Dušan, 5. b
AH, TA SOLA
Ah, ta šola!
Ena sama velika mora!
Buljiš v knjige, zvezke,
se potiš pred tablo,
rešuješ kontrolke težke.
Slovenščina, zgodovina,
zemljepis.
predmetov je. da z noriš!
Potem pa še matematika, fizika.
kemija.
to prava Je morija.
Pa naj še kdo reče. da ni šola
ena sama velika mora!
A ni ta Žunkovič,
8. b. literarni krožek
OS .\4aJ.šperk
MATEJA SVET
Mateja Svet Je v formi spet,
zanjo ve že četi svet!
Ko po hribu med vratci spretno
drvi,
srebrno medaljo za slalom dobi!
V Calgaryju je druga bila,
zdaj celi svet za njo divja!
Ker Mateja dobro smučati zna.
Je popularna naša Jugoslavija!
Maja Dobljekar,
5.	a. OŠ O. Meglič
Frankfurt/M
Ko snežinke letijo z neba
in prekrivajo polja, hribe, doline,
deklica se smehlja.
Njene misli hitijo na bete
strmine:
»JoJ, kako se bom sankala!«
Snežinke letijo z neba.
Klavdija Jeza,
6.	a, OŠ Majšperk
UGANKA
Majhna Je,
veliko zna,
a govori te tistim,
ki že črke vse pozna.
(DMuyt)
Jasna Marčič,
2. h. OŠ Majšperk
DEŽUJE
Cap, cap, neprestano dežek ka-
plja.
Po cestnih lužicah veselo stopa
otroška nogica.
Cap. cap, dežek kaplja
in sta slabe volje
očka in mamica doma.
Cap, cap, tudi sestra se jezi,
ker bi rada dežnik imela,
pa nikjer ga ni.
Cap, cap, kmetič se veseli
dežek pada, pšenica pa kali.
Dejan Lendvaj.
4. c., OŠ Franca Osojnika
DAN IZ POČITNIŠKEGA
DNEVNIKA
Pričelo se je jutro in nadalje-
valo v nov dan. Ko sem še zaspa-
no odprla oči, sem razmišljala,
kaj mi bo prinesel in kaj bom za-
nimivega doživela. Še preden
sem naredila načrt, meje dvignil
iz postelje bratov kričeči glas:
»Risanke!« Najo sva si jih sku-
paj ogledala. Že sem se jezila,
ker me je brat venomer nekaj
spraševal. »Kako naj se iz takega
jutra razvija lep dan? Bolje, da
grem še malo v posteljo,« sem si
v mislih govorila.
Še preden sem dobro naredila
korak proti sobi, me je zopet
ustavil bratov glas: »Bova midva
danes kaj jedla?« »Svet ni videl
večjega tečneža!« sem potihoma-
govorila, a vseeno šla pripravljat
zajtrk. Drugače vedno vse zatoži.
Mamica pa se potem jezi: »Na-
taša, ti si že velika...« Saj men-
da vsi poznate takšne govore!
Po zajtrku je Boška iskal sose-
dov Matej. Odšla sta. Hvala bo-
gu! Sem že boljše volje. Prava
pokora, ta moj brat. V hiši je na-
enkrat postalo vse tiho in mirno.
Udobno sem se namestila in pri-
čela čitati knjigo. Kako zanimi-
vo! Potopila sem se v branje in
doživljala zgodbo. Predramilo
me je zvonjenje telefona. »Nata-
ša ne pozabi na krompir!« me je
opomnila mamica. Seveda, naro-
čila mi je da moram skuhati
krompir. Se dobro, da je poklica-
la. Takoj sem pristavila lonec in
že bila zopet pri knjigi. Od nje
me ni odtrgal zvok telefona, am-
pak smrdeč vonj po zažganem.
En, dva — sem že bila v kuhinji.
Krompirje bil katastrofa. Vr
gla sem ga vstran in dala kuhat
drugega. Prezračila sem stanova-
nje in s strahom čakala starše.
Prišla sta. Mamica je grdo gle-
dala. Z lažjo ne bo šlo, sern takoj
ugotovila. Očka bi še že prelisiči-
la, mamice nikdar. »Mami, zgo-
dila se mi je nesreča!« sem kon-
čno spregovorila. Sledil je kup
vzgojnih besed in pokvarjen ko-
nec dneva.
Nataša Varnica,
5. a, OS
Videm pri Ptuju
Veselje na Polančevem hribu
Kdor čaka, dočaka. Končno seje tudi nam nasmehnila sreča. Zi-
ma nas je obdarila s težko pričakovanim snegom. In naši dobri učite-
lji bi ne bili dobri učitelji, če ne bi napovedali športnega dne na snegu
v osrčju Haloz, na Polančevem hribu.
Naslednjega dne smo odrinili oboroženi z vrečami in smučmi.
Natrpali smo se v avtobus, ki nas je odpeljal proti smučišču. Polni ve-
selja smo se hrabro odpravili dogodivščinam naproti. Med vsesploš-
nim čvekanjem seje pred nami prikazalo smučišče, obsijano s toplino
jutranjih žarkov. Kmalu smo se že pognali po hribu navzgor. To je bi-
lo samo segrevanje. Smučarji so se odpravili na svojo progo, vrečarji
pa na drugo stran. Najbolj aktivni smo bili seveda vrečarji. Med os-
novne vaje je spadalo zaletavanje, oranje, prevračanje kozolcev v
vseh smereh itd. Priredili smo tudi tekmovanje v veleslalomu, na kate-
rem so se pomerili junaki naše šole. Kakšnemu tekmovalcu seje čisto
slučajno primerilo, da mu je smučka dobesedno podivjala in prišla v
cilj mnogo prej kot on sam, kije klavrno končal med svojimi navijači.
Nato smo zvedeli, da bo prihodnji dan še en športni dan, do katerega
je prišlo čisto po naključju, saj bi morali v celjsko gledališče, a se je
(Posnetek: Dani Milošič.)
poškodovala ena izmed igralk. Od'vihrali smo na malico, ob kateri se
nam je prilegel vroč čaj, ki nam ga je pripravila Polančeva mama.
Ko smo si potešili lakoto, smo se počasi odpravili domov. Vsi
smo bili srečni, saj smo vedeli, da bo tudi prihodnji dan poln dožive-
tij. Pod smučiščem nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal pred šolo.
Oba športna dneva sta bila za vse krasno doživetje, saj smo ju
preživeli tako, kot bi morali preživljati zimske počitnice. Po dveh
dneh zimskih radosti smo se vrnili med šolske klopi in začelo se je re-
sno delo.
Ervin Štopfer, OŠ Videm
8 - ZA KRATEK ČAS
— 17. marec 1988 — HTEIMIIIC
Dober den vsaki den, ponoči pa tak spite in ne vete, vam je
dobro ali ne! Pa smo preživeli dvo vejka svetka: praznik žensk, ki
smo ga moški vkuper z ženskami proslavili in zapili, in potli smo
še den vseh 40 mučenov doj zalili. Tudi jaz sen moji Miciki en
nageljček kupa. Pa vete, kaj mi je rekla: »TrotIn emancipirani,
zdaj mi rože kupuvleš, hinavec, celo leto pa ti kožen koprive, ki bi
jih trebalo okoli ogračaka spipati ali pa pokositi... Pa nič ne
narediš...!«
Vete, toto obnošaje moje Mice mi skoro glih tak naprej pri-
de kak tisti Marulek, kije negda pri zidarskem podjetji pridno z
lopato mort meša. Ker je jegov delovodja vida, kak pridno dela,
mu je pri pioči enir por dinarov fcoj primekna. Pa vete, kaj mu je
Marulek reka: »Gospod palir, vidin, da ma podjetje za tokšne
oslarije zadosti dnara, da bi meni malo vejkšo lopato kupili, to
pa van ne podne na pamet...!«
To ovokrot sen bija tan na Ptuji na tisten sestanki združe-
nih zodružnih kmetov in sen tudi sopodpisnik tistega pisma, ki
smo ga v belo Lublano poslali. Med drugim smo napisali tudi
zahtevo, da bi zadrugam vrnoli vso tisto premoženje, kijin je bilo
v bližji zgodovini odvzeto. Vete, jaz si tak potihen mislin, da s to-
ga nede nič, saj lisica tudi kure ne prinese nazaj, če jo enkrat
vkrodne. Mislin pa, da mo v toten našen luben kmetijstvi enkrat
mogli nareti red. Tak dugo se bomo špilali s kruhon, ke bomo
enkrat resen brez kruha ostali. Jebal ga na motkin štil, kak te to
zgleda, če se kmeti več ne sploča živine rediti, pšenice sejati, go-
ric obdelovati? Ja, od nečesa pa moremo živeti, pa tudi delavci
morejo kruh in meso meti...
Pa bodi zadosti za gnes. Vse moške opozorjan, naj si pred
vejko nočjo provi cajt priskrbijo forbo, ke si bodo lehko jajca (ku-
rečje seveda) poforbali. Pa srečno. Vaš LUJZ
TEDNIK - 17. marec 1988
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
Slovenski judoisti v Salzburgu
Na mednarodnem turnirju v Salzburgu, ki je potekal v soboto, 5. marca, je
praven ekip iz Italije, Švice, Avstrije in ZR Nemčije sodelovala tudi ekipa Slo-
venije.
Tekmovalce za slovensko ekipo so izbirali kar iz 3! judoklubov iz celotne
glovenije ter izbrali najboljše mladince. Od sedmih izbranih tekmovalcev sta bi-
la kar dva iz ptujske občine, in sicer oba iz Judokluba Gorišnica; Jože Marin v
kategoriji do 85 kg in Miran Plošenjak v kategoriji nad 85 kg. Fanta iz Gorišni-
sta bila med najmlajšimi, saj jima je letnica rojstva komaj dovoljevala nastop
pa turnirju. Mladi slovenski fantje so osvojili dve zlati, eno srebrno in štiri bro-
naste medalje, tako da so se vsi vrnili z odličji. Uspeh judoistov na tem tekmo-
vanju je bil več kot zadovoljiv.
Čeprav so fantje iz Gorišnice že večkrat posegli po medaljah na mednarod-
nih turnirjih, pa je bilo to prvič, da so se pomerili zunaj naših meja, in to s to-
likšnim uspehom. Prepričani pa smo lahko, da ni zadnjič, saj njihov čas šele pri-
haja.
To soboto, 12. marca, pa so se judoisti Gorišnice v Ljubljani že tretjič po-
nierili v drugi republiški ligi. To pot so morali priznali poraz izkušeni drugi eki-
pi ljubljanske Olimpije, saj so izgubili z rezultatom 5:9, ekipo Alpine iz Tržiča
pa so premagali z rezultatom 10:4. Za ekipo Gorišnice so tekmovali Damjan F'e-
tek, Jože Marin, Branko Firbas, Alojz Kojc, Darko Žnidarič, Miloš Ličina in
Marin Tajhman.
Kljub temu porazu pa je ekipa Gorišnice po pedh zaporednih zmagah še
vedno na samem vrhu druge članske republiške lige.	Miran Petek
Uspešen nastop judoistk Drave
v nedeljo, 13. marca, je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo za članice v
judu. Udeležilo se ga je pet judoistk J K Drava Ptuj, ki so bile uspešnejše kot la-
ni in so osvojile kar 3 medalje.
V	kategoriji do 48 kg je Anita Alnaham osvojila odlično drugo mesto, kar
je uspelo tudi Dominiki Slanič v kategoriji do 72 kg. Helena Kesr, je v kategori-
jo do 66 kg osvojila tretje mesto. Vidno uvrstitev je dosegla Irena Belšak v kate-
goriji do 61 kg; osvojila je peto mesto. Nastopila je tudi Irena Mar v kategoriji
do 52 kg in s svojo borbenostjo ni razočarala.
Omeniti velja, da je Dominika Slanič branila naslov republiške pr^ akinje iz
lanskega leta. V zadnji sekundi borbe je zapravila prednost pred Arehovo iz
Slovenj Gradca in osvojila srebrno kolajno.
V	ekipi je manjkala Tekmečeva, kandidatka za prvo mesto v kateeoriii nad
72 kg.
I*tujske judoistke so pokazale viden napredek z malo več izkušnjami pa bi
lahko osvojile še kakšno medaljo.
Abrahamova, Kesarjeva in Slaničeva so si zagotovile nastop v republiški
reprezentanci, ki bo zastopala Slovenijo na državnem prvenstvu. To bo sredi
aprila v Beogradu. Trener ptujskih judoistk, Miro Vindiš, jih je takole ocenil:
»Glede na to, da so še zelo mlade in neizkušene, je bil njihov nastop ob močni
konkurenci zelo dober. Nadejamo se lahko še boljših rezultatov v prihodnje.«
D. S.
Lani in letos odlični
Judoklub Drava je klub z bogato tradicijo, saj spada med najsta-
rejše telesnokulturne organizacije v ptujski občini. Njegovi začetki sega-
jo v 1960. leto, ko je trener Simon Kager organiziral prvi tečaj juda v
Ptuju. Od takrat pa do danes je skozi klubske vrste šlo okoli tisoč štiri-
sto judoistov vseh starosti in obeh spolov. V drugi republiški ligi so ptuj-
ski judoisti pričeli nastopati že leta 1963. Najbolj so v klubu ponosni na
rezultate lanske sezone. Njihovi tekmovalci nastopajo in prikazujejo do-
bre borbe na republiških, državnih in mednarodnih tekmovanjih. Seveda
pa se kot vsi športni klubi v ptujski občini tudi oni srečujejo s številnimi
težavami.
V	zadnjih dveh letih so judoi-
sti Drave prodrli tudi na medna-
rodno prizorišče. Če k temu pri-
štejejo še vse dobre uvrstitve v
republiški in državni konkuren-
ci, so. lahko z doseženim zado-
voljni. Poudariti velja, da so leta
1986 v klubu zastavili razvojni
program, v katerem so opredelili
vse pomembnejše cilje in tudi
načine za njihovo doseganje. Ci-
lje v srednjeročnem programu so
lani celo presegli. Rezultati so
odlični glede na to, da se je iz
kluba osamosvojila gorišniška
sekcija. Najbolj so ponosni na
prvo mesto med ekipami na
mednarodnem turnirju v Miinch-
nu, na drugo mesto na republi-
škem pasovnem prvenstvu, ko so
bili boljši od njih le judoisti Im-
pola, in na šesto mesto v prvi re-
publiški ligi. Dosegli pa so tudi
najboljšo uvrstitev Drave v toč-
kovanju za slovenski pokal v ju-
du, kjer so prav tako šesti med
30 klubi.
Med posamezniki so osvojili
medalje na republiških prven-
stvih v vseh starostnih skupinah,
v moški in ženski konkurenci.
Vse to dokazuje, da je njihovo
načrtno delo rodilo sadove in
obeta tudi uspehe v bodočnosti.
Kar šest republiških reprezentan-
tov
Lani je bilo kar šest ptujskih
judoistov in judoistk povabljenih
v republiško reprezentanco, kar
je največ v celotni zgodovini klu-
ba. Andrej Murko, Peter Leto-
nja, Tomaž Klaneček, Dominika
Slanič, Silva Tekmec in Irena
Belšak so uspešno zastopali ptuj-
ski in slovenski judo na številnih
državnih in mednarodnih tekmo-
vanjih.
Zraven nosilcev medalj in re-
prezentantov velja omeniti tudi
ostale, ki so dosegali uvrstitve
med najboljših osem, kar je po-
rok za uspehe kluba v prihodnjih
letih.
Tudi najmlajši tekmovalci,
pionirji in kadeti, razveseljujejo.
Trenirajo v skladu z najnovejši-
mi spoznanji športne znanosti in
pri njih posebej pazljivo sesta-
vljajo treninge — zlasti razmerje
med obremenitvami in spoznava-
njem tehnik.
V	klubu se zavedajo, da je vi-
šek kakovostnega juda mogoče
doseči v članski konkurenci. Na
članskih republiških prvenstvih
je tudi po 40 tekmovalcev v kate-
goriji, medtem ko jih je pri pio-
nirjih manj, včasih samo štirje.
Dober začetek letošnje sezone
Tudi letošnji rezultati so odli-
Vlado Cuš, trener:
Smisel in cilj treninga juda
ni samo športno tekmovalni,
temveč je mnogo širši in po-
membnejši, kot hi lahko skle-
pali iz smisla osvajanja tehnik
in doseganja rezullalov. Smi-
sel in cilj ukvarjanja z judom
je predvsem izpopolnjevanje
človekove osebnosti in vzgoja
njegovih moralnih lastnosti.
Skozi judo se človek nauči ob-
vladati samega sebe. Prednosti
znanja judoističnih veščin so
številne. Judoisti dejansko pri-
dobivajo samozavest, umirje-
nost, zanesljivost in odločnost,
ki so najznačilnejše lastnosti
človekovega karakterja. Zgo-
dovina pa nam priča, da je v
življenju zmeraj odločilna psi-
hološka moralna moč posa-
meznika in skupin.
čni. Trener Vlado Čuš meni, da
so takšni, da boljši niti ne bi mo-
gli biti. Na dveh zadnjih tekmo-
vanjih so Ptujčani navduševali s
prikazanimi borbami in želi obi-
lico pohval. Na preglednem tek-
movanju za pokal pohorskega
bataljona je bil Murko med vso
slovensko elito prvi v kategoriji
do 95 kg. Peter Letonja pa je po
porazu z najboljšim jugoslovan-
skim judoistom Leščakom iz Im-
pola zasedel tretje mesto. Peter
je potrdil, da je največji sloven-
ski up v kategoriji do 86 kilogra-
mov. Odlično tretje mesto pa je
na istem tekmovanju dosegel tu-
di Mirko Krepek v kategoriji do
60 kg.
Tudi na Baumgartnerjevem
pasu februarja v Mariboru so
ptujski judoisti dosegli enega
največjih uspehov. Peter Letonja
je bil v absolutni kategoriji po
porazu z Anderletom tretji, An-
drej Murko pa peti. Tudi Marjan
Kelenc je v kategoriji do 71 kg
bil peti, enako tudi Silva Tekmec
v absolutni kategoriji.
Kakovosten trenerski kader
V klubu trenirajo vse kategori-
je obeh spolov. Vadba poteka v
štirih skupinah, nekateri trenira-
jo petkrat na teden - trikrat na
blazinah in dvakrat v trimskem
kabinetu. Trenerski kader je ka-
kovosten. Trenirata dva profe-
sorja telovadbe in trije inštruk-
torji juda. Trenutno so trenerji:
Emin Žnidarič, Ivan Emeršič,
Miro Vindiš, Andrej Murko in
Vlado Čuš.
Tudi v judoklubu Drava ne
gre brez finančnih težav. Dejstvo
je, da so dotacije vedno manjše,
potrebe po denarju pa zaradi vse
večjih uspehov naraščajo. Poleg
rednih dotacij je seveda potreb-
i.o denar dobiti še kako drugače;
s prodajo značk, nalepk in kole-
darjev s klubskim znakom. Veli-
ko denarja zahtevajo pt;edvsem
priprave; Andrej Murko je bil na
primer lani na pripravah z av-
strijsko državno reprezentanco
na Dunaju, Peter Letonja in To-
maž Klaneček pa sta se mu pri-
družila na pripravah z nemško
reprezentanco v Strunjanu.
TRENERJI IN TEKMOVALCI
O KLUBU IN JUDU:
Marjan Ribič, tehnični vodja klu-
ba:
Lani smo dobili klubske pro-
store v Muršičevi ulici. Pri tem
nam je pomagala Telesnokultur-
na skupnost. Potrebno je še po-
storiti nekaj stvari in pričakuje-
mo, da bomo klubske prostore
odprli I. maja. V njih bomo lah-
ko normalno delali. Gledali bo-
mo lahko videoposnetke borb in
jih analizirali, deloval bo lahko
izvršni odbor in ostale komisije,
lahko se bomo družili tudi, ka-
dar nismo na treningu ali tek-
mah.
Med problemi naj omenim, da
še nimamo elektronskega sema-
forja za judo, pa bi ga potrebo-
vali. Pri organizaciji večjih tek-
movanj brez njega pač ne gre.
Tudi komplet borilnih blazin je
potreben popravila. Pred leti
smo jih kupili na kredit, sedaj
pa, upamo, da jih bomo popravi-
li s pomočjo ZTKO Ptuj. Velike
probleme pa imamo tudi z naku-
pom kakovostnih kimonov. Ku-
pujemo jih v tujini, stanejo pa od
150 do 180 mark.
Andrej Murko, tekmovalec:
Vsa leta doslej smo imeli veli-
ke težave s številom terminov za
vadbo, pa tudi s časovno razpo-
reditvijo treningov. Tega tudi se-
daj nimamo urejenega. Veliko
tekmovalcev je zaposlenih ali pa
študirajo in težko pridejo na tre-
ning ob 17.30, ko imamo termin
v Centru. V Ptuju smo v zadnjih
letih zgradili dve športni dvora-
ni, žal pa smo pri njihovi gradnji
pozabili na borilne športe. S svo-
jimi rezultati in množičnostjo bi
si to prav gotovo zaslužili. Tem
športom bi morali zagotoviti sta-
len prostor, kjer bi lahko trenira-
Upam, da bo to v najkrajšem
času rešeno. V našem klubu bi
potrebovali glede na število vad-
li vsak dan in ne bi bilo potrebno
vsak dan sproti postavljati blazin
in jih potem spet pospravljati. S
tem bi zmanjšali porabo drago-
cenega časa na treningih.
benih skupin vsak dan dva termi-
na — sedaj imamo štiri na teden.
Emin Žnidarič, trener najmlajših:
Vadba najmlajših starostnih
skupin poteka v osnovni šoli
Franca Osojnika pod okriljem
njihovega ŠSD. Pri tem sta veli-
ko razumevanje poleg ravnatelja
pokazala tudi učitelja telesne
vzgoje.
Ko mladi spoznajo judo, se od
njega zelo težko ločijo. Najmlaj-
šim nudimo judo skozi igro, pri
čemer skrbimo za pravilno raz-
merje med obremenitvami na
treningu in spoznavanjem tehni-
ke. Pri starejših pionirjih pa pos-
večamo več pozornosti dvigu psi-
homotoričnih sposobnosti: moči,
hitrosti, koordinaciji, ravnotežju,
gibljivosti in natančnosti. Bistvo
treninga teh kategorij je, da pri
mladih ustvarimo široko športno
osnovo. S tem jih navdušimo za
šport, za katerega so se odločili.
Dominika Slanič, tekmovalka:
V klubu trenutno trenira šest
deklet. Prepričana sem, da bi se
tudi druga dekleta, če bi spozna-
la judo, kaj hitro navdušila zanj.
Med prizadevnimi klubskimi
delavci in tekmovalci velja
omeniti:
—	med predsedniki: Ivana
Voda, Zvoneta Mastena, Jože-
ta Vidoviča;
—	med trenerji: Simona
Kagerja. Viktorja Cvetka.
Stanka Galuna, Zvoneta Vei-
sa, Mira Satlerja, Franca Šte-
biha, Mirana Vindiša, Franca
Naska, Ivana Emeršiča;
—	med 'uspešnejšimi tekmo-
valci: Draga Duha, Miša Poto-
čnika, Draga Breznika, Mira
Satlerja, Franca Štebiha, Iva-
na Emeršiča, Mira Vindiša,
Jožeta Šoptarja, Marjana Ri-
biča, Vlada Lozinška, Srečka
Vidoviča, Janeza Požarja, Čira
Veberja, Andreja Murka, An-
dreja Tajhmana, Vlada Čuša,
Petra Letonja, Mitja Vidoviča,
Igorja Solina, Mirka Krepka,
Marjana Kelenca, Jožeta
Krajnca, Tomaža Klanečka,
Zorana Štalcerja, Janija Vol-
gemuta, Ivana Zagorška in
Mirka Šerugo.
To je privlačen šport, ki v resnici
sploh ni grob, ampak ravno nas-
protno. Naj povabim dekleta, da
se nam na treningu pridružijo.
Miro Vindiš, trener deklet:
Naj tudi jaz povabim dekleta
na naše treninge.
Vadimo vsak torek in petek ob
17.30 v športni dvorani Center.
Ivan Emeršič, trener:
Naj povem še nekaj iz zgodo-
vine juda, saj je tisti, ki se zanj
posebej ne zanimajo, ne pozna-
jo.
Ustanovitelj juda je Jigoro Ka-
nu. Judo kot sistem je izšel iz jiu-
jitsa (nežne umetnosti), ki se je s
Kitajske preselil na Japonsko
kot večina japonske kulture in
umetnosti. Profesor doktor Jigo-
ro Kanu (1860-1939), rektor
univerze v Tokiu, je iz različnih
stilov te borilne veščine zgradil
nov sistem — judo (ju- nežen,
do- način). Po nekajletnih nas-
protjih med posameznimi boril-
nimi šolami je judo izšel kot
zmagovalec, s tem pa so bili dani
pogoji, da se je pričel širiti tudi
po svetu. Kot šport je bil sprejet
med olimpijske discipline 1960.,
s čimer je postal eden najpo-
membnejših borilnih športov.
Na Japonskem je to nacional-
ni šport in ga gojijo kot obvezen
šport v šolah. Z njim se lahko
ukvarja vsak — mlajši, starejši,
ženske in moški.
Ekipa, ki nastopa v prvi članski republiški ligi. Na sliki ni Tomaža Kla-
nečka in Janija Volgemuta, ki sta v JLA.
S treninga najmlajših v osnovni šoli Franca Osojnika.
Občinsko prvenstvo v
streljanju z zračno puško
Minulo soboto in nedeljo je bilo \ Pluju občinsko prvenstvo za vse katego-
rije v streljanju s serijsko zračno puško za leto 1988. V soboto so tekmovali pio-
nirji in pionirke ter mladinci in mladinke, v nedeljo pa člani in članice. Pionirji
in pionirke so streljali serijo 20 strelov <200 možnih krogov), vsi drugi pa 40
strelov (400 možnih krogov) v predpisanem času.
Pionirji: ekipno: Tumišče 491 kr.; posamezno : L Vlado Lovrenčič
(Opekar) 168 kr., 2. Gorazd Selišek : Draženci) 167 kr., 3. Marjan Zupanič (Tur.)
166 kr.
Pionirke: ekipno: Turnišče 434 kr.; posamezno: 1. Majda RaušI (Vito-
marci) 171 kr., 2. Suzana Mlakar 157 kr., 3. Klavdija Kozoderc 150 krogov i'obe
Tur.).
Mladinci: ekipno: Železničar 1038 kr., Turnišče - 996 kr.; posamezno:
I. Branko Lenart (Žel.) 357 kr., 2. Izidor Pulko (Tur.) 354 kr., Stanko Lenart
(Žel.) 349 kr., 4. Andrej Orešek (Tur.) 347 kr., 5. Marjan Gavez (Vitomarci) 339
kr.
Edina mladinka Marjana Cafuta (Tur.) je nastreljala 315 kr.
Člani: ekipno — Agis I - 1056 kr., Jože Lacko - 1052 kr., Turnišče I
1052 kr., Kidričevo - 1044 kr.. Železničar 1033 kr.. Tur. 11-1026 kr., Ope-
kar 1015 kr., Agis II 996 kr., Vitomarci 941 kr.. Trnovska vas 920 kr. (osta
le ekipe nepopolne); posamezno: 1. Ludvik Pšajd (J. L.) 363 kr., 2. Franček I ju-
bec (Kidr.) 316 kr., 3. Tonči Planine (Tur.) 358 kr., 4. Zvonko Hajduk (Agis) 358
kr., 5. Miran Skok (Žel.) 356 kr. itd.
Članice: ekipno: Turnišče 1046 kr.; posamezno: I. Zdenka Matjašič 363
kr., 2. Mira Ogrizek 354 kr., 3. Nada Toplak (vse Tur.) 329 kr., 4. Kristina Pšajd
(J. L.) 321 kr. itd.
Normo za regijsko prvenstvo je od 74 doseglo 31 udeležencev. Ti se bodo
prihodnjo soboto in nedeljo v Ptuju skupno z najboljšimi strelci Ormoža in Slo-
venske Bistrice potegovali za republiške norme.
Našim strelcem mnogo uspeha.
K. A.
Šentjur—Ptuj 88:83
Ptujčani so tekmo v Šentjurju pričeli zelo dobro, saj so v deseti minuti vo-
dili že za 12 točk in to prednost v 15. minuti še povečali na 25:38. Zaradi izred-
no grobe igre domačinov se je pred koncem prvega polčasa poškodoval Robert
Kotnik, ki je do tega trenutka zelo dobro polnil nasprotnikov koš in vodil igiO
ptujske ekipe. Kljub vsemu so gostje prvi polčas dobili z rezultatom 46:42.
V	drugem polčasu je bila igra ves čas izenačena. Ekipi sta se izmenjevali v
vodstvu. Ptujčani pa priložnosti za zmago ob koncu tekme niso znali izkoristiti.
Strelci za ptujsko ekipo: Cabrijan 20, Marčič 19, Miran Kotnik 19, Robert
Kotnik 14, Vlah 8 in Filipič 3.
To soboto bodo ptujski košarkarji igrali v športni dvorani Center. Pričaku-
jejo ekipo Elektre iz Šoštanja.
MG
Uspešni nastopi atletov
Pred nedavnim je ptujski maratonec Mirko Vindiš nastopal na balkanskem
krosu v Turčiji. Skupaj z drugimi jugoslovanskimi tekači je izboril prvo mesto v
ekipnem točkovanju, kot posameznik pa je bil šesti.
Njegovi mlajši klubski kolegi pa so minulo nedeljo nastopili na krosu v
Titovem Velenju. Osvojili so dve tretji mesti in nekaj drugih solidnih uvrstitev.
Tretji mesti sta osvojila Robi Prelog med pionirji in Milenko Potočnik. Vilma
Osojnik je bila med starejšimi mladinkami šesta, med petnajst najboljših pa so
se uvrstili še Majda Kovačič, Lidija VrabI in Jože Svržnjak.
Mirko Vindiš na krosu ni nastopil, ker se pripravlja za nastop na enem iz-
med mednarodnih maratonov.
d. I.
Hitropotezni turnir Podvršniku
Marko Podvršnik, član ŠD MIP Ptuj, je zmagovalec tretjega rednega hitro-
poteznega turnirja za leto 1988. Med 13 igralci je zmagal z 10 točkami. Sledijo
Ivo Mihevc 8,5, R. Brglez 8, A. Štefanec 7,5, Bohak 7, I. Iljaž 6,5 itd.
V	skupnem seštevku vseh treh turnirjev za leto 1988 vodi po posebnem toč-
kovanju Podvršnik s 40 točkami, 2. Brglez 33, 3. Bohak 30, 4. I. Mihevc 24, 5. I.
Iljaž 19, 6. Polajžer 16 itd.
Silva Razlag
PD PTUJ Svet Kilimandžara
Odsek za planinsko vzgojo in izobraževanje organizira predavanje — že
peto v tej zimi. Tokrat bo Ciril Ambrož obiskovalcem približal neznani svet Kili-
mandžara, zanimive vulkanske gore ob ekvatorju in najvišje gore afriške celine,
hkrati pa jim pričaral nacionalne parke Kenije in Tanzanije ter življenja tam-
kajšnjih plemen.
Predavanje bo tudi tokrat v Sredaješolskem cratni v ponedeljek ob 18. uri.
d.l.
Obveščamo, da se prične nadaljevalni
PLESNI TEČAJ
za odrasle in zakonce v torek, 22. marca 1988, ob 20. uri v
Narodnem domu v Ruju.
Vabi vas PLESNA SEKCIJA
DPD »SVOBODA« Ptuj
METALKA, n. sol. o.,
TOZD TRGOVINA, n. sol. o..
Prodajni center 43 Ptuj,
Rogozniška 7
objavlja prosta dela oz. naloge
ŠOFERJA — 1 delavec
(
Pogoji:
—	poklicna šola mehanične smeri (stopnja IV)
—	1 leto delovnih izkušenj
—	vozniško dovoljenje kategorij C in E
—	poskusno delo 1 mesec
Pisne ponudbe sprejema 8 dni po objavi METALKA, n. sol. o., Ljubljana,
TOZD TRGOVINA, n. sol. o.. Prodajni center 43 Ruj, Rogozniška 7.
©emona kmetijski kombinat n.sol. o. ptUj I
kmetijstvo, predelava, gostinstvo, trgovina, senhs. izvoz-uvoz
delovna skupnost skupnih služb
S23S0 ptul, muzatiU trg 2. |»goai»«>
HMon: loaz) n. C. 771-3^
--- tifrmn, bnOonOnlpM
MMca kk pM 3}-2aS
tiroraCun SM00-aO7-32Z7O
EMONA-KMETUSKI KOMBINAT PTUJ,
TOZD PTUJSKE TOPUCE
vabi k sodelovanju za čas kopalne sezone več natakarjev, kuharjev,
prodajalcev, nk delavcev za čiščenje objektov in opravljanje ponižnih
del v kopališču, receptorja in skladiščnega delavca.
Obveščamo tudi dijake in študente, da tKKTK) med šolskimi počitnicami
uvedli delo prek Študentskega servisa.
Zglasite se čimprej v Ptujskih Toplicah.
10 — ZA RAZVEDRILO
- 17. marec 1988 - TCDMIK
TEDNIK ~ marec 1988
OGLASI IN OBJAVE — 11

Partljičeva veselo-žalostna
igra o agrarnem, kot jo je sam
imenoval, še vedno navdušuje
poklicna in ljubiteljska gledališ-
ča širom Jguslavije, zlasti pa v
Sloveniji, kjer Partljiča zelo radi
igramo zaradi njegove aktualno-
sti, humornosti in pikrosti. Sko-
raj vsak njegov tekst nam »na
njegov« način predstavi resnico
nekega časa ali obdobja. Ob njej
se pogosto zamislimo in tudi
vprašamo, ali je bilo res mogoče,
da smo delali take in drugačne
neumnosti, da nam je včasih člo-
vek tako malo pomenil in da
smo velikokrat s silo moči utišali
še tako pametno misel ali opozo-
rilo. »Sedaj je svoboda, sedaj
moramo paziti kaj govori-
mo . ..« Kako preprost, pa ven-
dar stavek, ki nam da misliti, zla-
sti še onim, ki so vse do današ-
njega dne živeli lepo in brez sla-
be vesti. Dimenzija časa in raz-
mer jih pač opravičuje za'vse,
kar so neumnega in slabega po-
čeli. Jih bo opravičila tudi pred
zgodovino in mladimi rodovi
brez perspektive?
MOJ ATA, SOCIALISTIČNI
KULAK pa je tisti Partljičev
tekst, ki je bil v zadnjih letih na
samem vrhu popularnosti. Po
njem smo posneli celo film, zato
ni čudno, da si ga izberejo tudi
ljubiteljske gledališke skupine,
ker vedo, da z njim ne morejo ni-
česar izgubiti. Tudi v Grajeni so
se že lani odločili, da bodo prav
ta gledališki tekst uvrstili v svoj
program. Pod režijskim vod-
stvom Marije Vaupotičeve so se
lotili dela in nedeljska premiera
je ponovno potrdila, da so se vsi
skupaj zelo potrudili in da nada-
ljujejo tradicijo dobre in kakovo-
stne gledališke skupine.
Nehvaležno je koga hvaliti ali
kritizirati, zlasti še amaterje, ki
tedne in mesece žrtvujejo v upa-
nju in prepričanju, da bo pred-
stava dobra, da jo bodo ljudje ra-
di gledali. Vseeno pa je nekatere
potrebno posebej pohvaliti: kar
vso Malekovo družino — očeta
Mirka Vaupotiča, mater Justo
Vujnovič, hčerko Tanjo Cvetko
in malega Tinčka, ki ga je dobro
zaigrala Simona L.acko.
Tudi Vanč Marjan Gajzer
je bil odličen, pa kulak Medved
Franci Vaupotič; svojo nalo-
go pa so dobro opravili še Hugo
Šneberger v vlogi župnika, Bran-
ko Polanec ~ miličnik Edo, uči-
teljica Danica Gajzer, tovariš z
okraja Milan Krojsl, predsednik
KLO-ja Franc Mlakar, farovška
Roza Lizika Cvetko in vaški go-
dec Ivan Kolarič ter nepogrešlji-
vi tehnični sodelavci - inspici-
ent Andi Jurančič in šepetalka
Cvetka Mesarec.
Že to nedeljo pa igralska dru-
žina PD Grajena načrtuje prvo
gostovanje, ponovitev igre pa bo
še v domači dvorani in si jo bo
ogledal tudi avtor Tone Partljič.
mš
Igralci in režiserka Marija Vaupotičeva so se predstavili na domačem
odru. (Foto: niš.)
Poskrbimo za boljši
pridelek koruze
Nekateri kmetovalci, tisti, ki še vedno niso spoznali prednosti potrjenega
semena koruze, so letos znova v dvomih. Naj kupijo drago hibridno seme ali pa
uporabijo kar domačega? Na prvi pogled je hibridno seme res silno drago, za
setev na enem hektarju bo veljalo od 75 do sto tisoč dinarjev; cena je torej višja
od lanske za več kot sto odstotkov.
Potrebno pa je upoštevati, da s setvijo domačega semena izgubimo na hek-
tar 10 do 20 odstotkov pridelka. Izračuni kažejo, da bi tako v letošnji sezoni iz-
gubili na hektar dobrih 300 tisočakov. Seveda s predpostavko, da bi kilogram
koruze veljal ob žetvi okoli 400 dinarjev.
Ce se bodo kmetovalci torej odločili za nakup hibridnega semena, pa tudi
to ne bo enostavno. Letos namreč ne bo na voljo najbolj rodnih hibridov. Na tr-
žišču ne bo uvoženega hibrida pioneer, pa tudi domačih visokorodnih hibridov
ne bo dovolj, zato kaže z nakupom pohiteti. Zelo malo bo letos hibridov, kot so
BC-272 ali Eta in BC-312. To so hibridi, ki se lahko merijo z uvoženim seme-
nom že omenjene firme.
Ko kupujemo seme, ne smemo kar tjavdan nabaviti 22, 25 ali več kilogra-
mov za hektar. Strogo se moramo namreč držati navodila Kmetijskega zavoda
Maribor. Njihovi strokovnjaki so s pomočjo formule izračunali, koliko semen-
skega zrnja potrebujemo za setev na enem hektarju. Pri tem je pomembno števi-
lo rastlin na hektar, absolutna teža semena in njegova kaljivost. Formulo za ta
izračun poznajo tudi vsi pospeševalci, poleg tega pa je dal Kmetijski zavod na-
vodilo vsem prodajalcem, da z njo seznanijo vse, ki kupujejo hibridno seme. Ce
sejemo na hektar preveč ali premalo semena, lahko izgubimo 10 odstotkov pri-
delka in spet smo pri prejšnjem računu.
V naših razmerah in z našimi hibridi ni nobena težava pridelati sedem ton
suhega zrnja na hektar. To bo torej jeseni vredno okoli 2,8 milijona dinarjev,
stroški vlaganja na hektar pa bodo znašali od 950 tisoč dinarjev do milijon. Ce
se torej potrudimo in naredimo še kaj za boljši pridelek, sem sodi vse našteto in
dosledno gnojenje, lahko ob istem vlaganju hitro povečamo pridelek za tono
suhega zrnja in 40 starih milijonov mirno pospravimo v žep. Na tak način že
bolje razumemo, kakšno konkretno vrednosl ima znanje v sodobnem kmetova-
nju.
Tudi sejalnice so mnogokrat ovira za sodobno kmetovanje. V mnogih pri-
merih so te zastarele ali pa jih ne znamo pravilno vzdrževati, pripraviti in upo-
rabljati. Vsa predhodna prizadevanja so pravzaprav nesmiselna, če sejalnica ne
opravi dobro svojega dela. Sedaj je torej tudi čas_, da se posvetimo sejalnicam,
da jih podmažemo, zamenjamo dotrajane dele. Ce smo že kupili seme, lahko
glede na navodilo nastavimo sejalnico, da bo zagotovila pravilno izmetavanje
semena. Ce temu delu sami nismo kos, lahko prosimo za pomoč pospeševalca;
tudi Kmetijski zavod Maribor je pripravljen pripraviti demonstracijo nastavitve
sejalnice.
Koruza je najbolj zastopana poljščina na našem območju. Zakaj torej ne bi
storili vsega za boljši pridelek, ali z drugimi besedami, zakaj bi po nepotrebnem
metali denar skozi okno!
Pripravil: JB
POČITNIŠKI DOM V BIOGRADU
Smo nanj res čisto
pozabili?
Ne glede na vzroke, ki so vodili v
zaprtje doma v Biogradu na morju,
ter na zaplete, ki so temu sledili, je
stanje, v katerem je dom, sramota za
ptujsko občino. V njem je namreč
ostal ves inventar, postelje, omare,
posteljnina, posoda, stoli, mize ... V
spalnici v paviljonu pred domom so
dalj časa spali delavci, ki so gradili
marino. Razvaline, ki so ostale po nji-
hovem odhodu, ne dajejo slutiti, da
so tam bivali ljudje. Šipe na domu so
razbite in omogočajo nemoten vstop
vsem, tudi klatežem. Razbit je inven-
tar v sanitarijah — školjke in umival-
niki.
V dom ni težko priti. Bežen spre-
hod po razvalinah sob, v katerih je še
pred leti vrvelo od otroškega živžava,
tudi naključnega radovedneža ne pu-
sti neprizadetega. Jogiji, razmetani po
domu, so čisto prepereli, takšne so tu-
di zastave skupaj s posteljnim peri- i
lom v skladišču, v katerega je morala/
pred časom vdreti voda.
Upravnik doma Zlatko Kovačič iz\
Ormoža je pred leti zapisal v Tedni- \
ku: j>Tako kot bledijo v domu Meža-
novi akvareli, tako bledi tudi naš od-
nos do doma in otrok ...«
Mežanovi akvareli so že zdavnaj iz-
ginili, na otroke pa smo tako ali tako
pozabili. Le ob kakšnem tednu otroka
imamo polna usta besed o tem, kako
skrbimo zanje. Odurno!
Zapis in posnetek:
Tomaž Bolcar
Takšna je žalostna podoba notra-
njosti počitniškega doma Biograd
na morju.
11. srečanje
gledaliških skupin
v torek se bo v ptujskem gle-
dališču pričelo enajsto srečanje
gledaliških skupin iz ptujske in
ormoške občine. Tako se bodo v
torek predstavili člani Prosvetne-
ga društva Grajena, ki so pod re-
žiserskim vodstvom Marije Vau-
potič naštudirali delo Toneta
Partljiča Moj ata — socialistični
kulak. Naslednji dan bomo vide-
li predstavo Prosvetnega društva
Stane Petrovič Hajdina Hodi de
Bodi. V četrtek bodo Žetalčani
zaigrali Držičevega Skopuha.
Gledališki klub iz Ormoža bo
predstavil delo Georgea Feyde-
auja Champignol ali Vojak po si-
li. Prek vikenda bodo gledališ-
čniki počivali. V ponedeljek nam
bodo mladi iz Skorbe zaigrali
Ferdinanda Rogerja Tri fante in
eno dekle in v torek gledališka
skupina Delavskega prosvetnega
društva Svoboda iz Ptuja, ki je
pripravila Frančka Rudolfa Ko-
žo megle.
Srečanje gledaliških skupin bo
potekalo v organizaciji Zveze
kulturnih organizacij občine
Ptuj, vse predstave pa bodo v
ptujskem gledališču ob 19. uri.
Vstopnice bo mogoče kupiti pol
ure pred predstavo.	NaV
Ali moramo res posegati
samo v skupno porabo?
»Kratkoročnih ukrepov ne
podpiramo, o dolgoročnih pa se
moramo dogovoriti,« je bilo sta-
lišče članov občinskega odbora
sindikata delavcev vzgoje, izo-
braževanja in znanosti Ptuj.
Drug za drugim so opozarjali na
zelo resno stanje v družbenih de-
javnostih, ker se na nobenem po-
dročju nismo niti pripravljeni us-
klajevati. To pa tudi zato, ker de-
nimo v vrtcu, osnovnem šolstvu
in srednješolskem centru že se-
danji programi komaj omogoča-
jo delovanje. Ce še iz tega neka-
tere težko dosežene pridobitve
črtamo, bomo tam, kjer smo bili.
Ce bomo sredstva, namenjena za
socialno varnost in program, dali
za investicije v šolstvu, teh v pri-
hodnje ne bo, če pa iz drugih vi-
rov, jih bomo realizirali. Taka in
podobna stališča smo slišali v
razpravi, pa tudi mnenje, da bi
se vendarle dalo kaj urediti še v
zvezi s šolskimi okoliši, raciona-
lizacijo poslovanja in morebiti z
združevanjem. Trenutno pa goto-
vo nimamo tistega v občini, ki bi
upal dregati v šolske okoliše, pa
tudi morebitno združevanje os-
novnih šol ne bo prineslo poseb-
nih koristi, vsaj po dosedanjih,
podobnih izkušnjah sodeč, ne.
Slišali pa smo tudi pripombo,
zakaj gremo vedno v skupno po-
rabo, nikoli pa v splošno. Ko na-
polnimo vrečo za vse druge po-
trebe, se spravimo na družbene
dejavnosti. Ali res ne moremo
varčevati tudi na drugih področ-
jih od zvezne uprave, do repu-
bliških, občinskih in krajevnih
institucij? Samoupravljanja tako
rekoč ni ali pa ga je zelo malo.
Zakaj potlej sisi in drugo? Z me-
tanjem peska v oči ne bomo sto-
rili ničesar. Le ljudi še bolj raz-
burjamo, postajajo še bolj apati-
čni in nezainteresirani.
Po eni strani imamo ogromne
težave s financiranjem zdravstva,
šolstva, kulture, socialnega skrb-
stva . . ., po drugi pa bomo samo
iz ptujske občine odvedli v Na-
rodno banko Jugoslavije 1,4 mi-
lijarde nepovratnih sredstev . . .
Ukrepi, ki so naravnani na to
šolsko leto, so v bistvu neures-
ničljivi, saj bi na primer za
usmerjeno izobraževanje morali
imeti letos realno za 4 odstotke
več sredstev, v višjem in visokem
šolstvu pa celo za 5 odstotkov.
Lotili pa smo se rezanja tistih
programov, ki smo jih prav z
usmerjenim izobraževanjem na-
stavili kot izobraževanje kadrov
za 21. stoletje!
Zahtevano zmanjšanje sred-
stev za letošnje leto pomeni na
področju družbenih dejavnosti
okrog 6 milijard dinarjev, to je
od 13- do 15-odstotno zmanjše-
vanje skupne porabe. Kakšne
bodo posledice, je težko predvi-
deti, gotovo pa katastrofalne. Te
so že tako ali tako na vseh po-
dročjih, pa nas še vedno ni zbu-
dilo.
Še to naj zapišemo, da nas eno
zasedanje republiške skupščine
(izobraževalne ali druge) stane
okrog 400.000 dinarjev, polovica
tega zneska pa porabimo tudi za
sklic občinskih. Pa zgolj zato, da
se lahko pohvalimo, KAKO SA-
MOUPRAVLJAMO.	mš
V zadnjih 14 dneh je bilo na našem območju sorazmerno
zatišje na področju dogajanj, ki jih navadno zapišemo v tej ru-
briki. Bilo je sicer več prometnih nezgod z manjšimi telesnimi po-
škodbami in materialno škodo, med njimi le par s težjimi po-
škodbami. Prav tako ni bilo večjih delovnih in drugih nezgod.
ŠTIRJE TEŽJE RANJENI
V nedeljo, 6. marca, se je po
cesti od Ptuja proti Ormožu pe-
ljal z osebnim avtomobilom Vid
Slibar iz Donjega Vidovca v
SRH. Zunaj naselja Borovci je
prehiteval osebni avtomobil, ko
je naproti pripeljal z osebnim av-
tomobilom Aleksander Zoreč iz
Ormoža in vozili sta trčili. Pr
tem sta bila težje ranjena oba
voznika, prav tako pa tudi sopo-
tnika v Zorčevem avtomobilu
4-letni Jernej Zoreč in Zdenka
Ritonja iz Ormoža. Prepeljali so
jih v ptujsko bolnišnico.
KOLESAR HUDO POŠKODO-
VAN
Zakonitost narave je, da člove-
ku z leti pešajo telesne in duše-
vne moči, kar ima za posledico
tudi nezbranost in počasnost v
reagiranju v prometnem vrvežu.
To zgovorno potrjuje nezgoda,
ki se je pripetila v petek, 11. mar-
ca, na magistralni cesti pri Slove-
nji vasi. 85-letni Jakob Žumer iz
Zlatoličja 13 se je peljal s kole-
som. Pri Slovenji vasi je nenado-
ma zavil na levo na dovozno ce-
sto prav v trenutku, ko je za njim
pripeljal z osebnim avtomobilom
Jože Košnik iz Osluševcev.
Kljub temu da je Košnik močno
zavrl, trčenja ni mogel preprečiti.
Žumer je padel in hudo ranjen
obležal na cesti. Prepeljali so ga
v ptujsko bolnišnico.
FF
V tednu od 8. do 15. marca so
miličniki postaje milice Ptuj in
oddelkov posredovali v osmih
prometnih nesrečah, v katerih na
srečo ni bilo smrtnih žrtev ali
hujših poškodb. Le dve osebi sta
bili lažje ranjeni, v glavnem pa je
bila povzročena večja materialna
škoda. Skupaj so jo ocenili na
okoli 4,5 milijona dinarjev. Vzro-
ki nesreč so bili: izsiljevanje
prednosti, neprilagojena hitrost
in nenadno zavijanje voznikov.
-OM
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno
in radijsko dejavnost RADIO
- TEDNIK, 62250 Ptuj, Vo-
šnjakova 5, poštni predal 99.
Ureja uredniški kolegij, ki ga
sestavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan Šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
15.000 dinarjev, za tujino
19.500 dinarjev. Žiro račun
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tiska ČGP Večer, Maribor.
Na podlagi zakona o obdav-
čenju proizvodov in storitev
v prometu je TEDNIK uvrš-
čen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni da-
vek od prometa.
V nedeljo glasovanje
v Stopercah
v nedeljo se bodo občani krajevne skupnosti Stoperce na refe-
rendumu odločali o posebnem samoprispevku za sofinanciranje mo-
dernizacije regionalne ceste Stoperce Majšperk v dolžini 3 kilome-
trov, za lokalno cesto Stoperce —Cermožiše v dolžini enega kilometra
in prav toliko za modernizacijo lokalne ceste Grdina Sitež. Investi-
cijska vrednost po programu, za katerega so razpisali samoprispevek,
je 596.425.278 dinarjev, v krajevni skupnosti pa naj bi zbrali, če bo sa-
moprispevek uspel, 35.000.000 dinarjev.
Za samoprispevek, za katerega bodo v nedeljo glasovali krajani
naselij Stoperce, Grdina, Zgornja Sveča, Kupčinji Vrh in Dol pri Sto-
percah, bodo zavezanci združevali sredstva od 1. aprila letos do I.
aprila 1991. Glasovalno mesto bo eno, v domu krajanov v Stopercah,
odprto pa bo od 7. do 18. ure.
Krajevna skupnost Stoperce je ena tistih krajevnih skupnosti, ki
ima največ problemov prav s cestami. Pretežno je hribovita in vsako-
letna neurja jim »odnesejo« njihovo delo, ki ga vsako leto vložijo, da
so krajevne ceste kolikor toliko prevozne. Zato tudi poseben samopri-
spevek. Priprave nanj so pokazale, da so ljudje pripravljeni prispevati
za modernizacijo cest. Doslej so v tej krajevni skupnosti uspeli uresni-
čiti vse zastavljene naloge, kar je tudi porok za bodoče načrte, za zau-
panje krajevni samoupravi in za uspešen izid nedeljskega referendu-
ma.	NaV
Zavrčani so bili ZA
Nedeljski referendum za uvedbo četrtega samoprispevka v kraje-
vni skupnosti Zavrč je uspel v tolikšni meri, kot si niso upali napove-
dati niti največji optimisti. Kar 95,1 odstotkov volivcev je glasovalo
ZA, referenduma pa se je udeležilo kar 99,2 odstotkov od 1044 voliv-
nih upravičencev.
Ampak to so le številke. Za njimi pa se skriva posebno vzdušje,
ki je bilo vso nedeljo v vseh vaseh krajevne skupnosti Zavrč, vzdušje,
po katerem je človek lahko sklepal, da se ljudje odločajo zase, da so
prepričani v uspeh tega, za kar so se odločili. In to je več vredno kot
goli odstotki.
Pravo delo pa se šele sedaj pričenja.	jš
□
V krogu družine in prijateljev sta pred kratkim praznovala zlato
poroko zakonca Marija in Matija Kikl iz Šalovec 4. V zakonu so se ji-
ma rodili štirje otroci: tri hčerke in en sin. V jeseni življenja pa ju raz-
veseljuje devet vnukov in dva pravnuka.
Marija, rojena Hernja v Pavlovcih 21. 3. 1910, je gospodinja in
kmetovalica. Matija, rojen 3. 9. 1914 v Šalovcih, pa kmetovalec.
Ob jubileju tudi naše iskrene čestitke!
(Foto: Vera Rakuša.)
Rodile so:
Dragica Predikaka, Majšperk
38 — deklico; Jožica Kolenc,
Repišče 51 — Tamaro; Kristina
Lukič, Ul. 5 prek. brigade 1 —
Darjo; Zvonka Lalič, Tomaž 20
—	Boža; Brigita Frlež, Kupčinji
Vrh 13 — deklico; Marija Bolče-
vič, Draženska cesta 14/a — Sa-
ša; Zdenka Krepša, Podgorci 52
—	Karin; Jožica Zorko, Kicar 24
—	Davora; Suzana Letonja, Ci-
ril-Metodov dr. 6 — deklico;
Ema Kumer, Destrnik 40 — Pe-
tro; Vesna Kuharič, Lešnica 10
—	Polono; Edita Vauda, Placar
45 — Marka; Majda Kolbl, Dra-
kovci 88 — Aleša; Semisa Polo-
vina, Kvedrova 1 — Enera; Ma-
rija Križnjak, Muretinci 59 —
Mateja; Nada Šprah, Podlehnik
23/a — Denisa; Andrejka Pre-
mužič, Goričak 19 — Dejana;
Edita Svenšek, Ul. 25. maja 3 —
Sergeja; Natalija Rogelj, Potrče-
va 56 — Roka; Janja Mihorič,
Slamnjak 15 — Danija; Stanka
Plohi, Trnovci 10 — Karmen;
Marica Kaučevič, Draženci 29/a
—	dečka.
Poroke:
Jakob Belšak, Pohorje 40, in
Jožefa Petrovič, Paradiž 90; Bo-
ris Zmazek, Gorišnica 129, in
Melita Kmetec, Kidričevo, Ul. B.
Kraigherja 18.
Umrli so:
Štefanija Horvat, Selška cesta
41, roj. 1902, umrla 7. marca
1988; Anton Markovič, Nova
vas pri Markovcih 92, roj. 1920,
umrl 9. marca 1988; Jakob Emer-
šič, Belavšek 32, roj. 1909, umrl
8.	marca 1988; Barbara Glažar,
Prešernova 22, roj. 1928, umrla
9.	marca 1988; Ana Petek, Dor-
nava 142/a, roj. 1935, umrla 12.
marca 1988.