145. številka. Ljubljana, v torek 30. junija. XVIII. leto, 1885.
Ilhaja vsak dan «e*er, izim^i nedelj« iti praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstrijsku-nirunike deiele za vso leto 15 fjl.i., za pol leta H ^Id., za Četrt leta 1 glcL, za .©den meaec 1 gld. 40 k,. — Za L) ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto lb pridi a* tetrt le'.i 8 tfid. .'io kr., /.a jeden nMedh l tfld. 10 kr. Za pobijanje na dom rafal ;» se po
10 kr. za mesec, po   0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežeie tvftko •»•»■:•, kolikor poštnina /.našu Za oznanila plačuje «e od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če «t' osnan lo ji.-d-.nkrur i^kn, p« f»   r . 6« t« dvakrat, in po 4 kr., ee se tri k rut ali večkrat tittk . Dupiil nai se izvole frankovan.      Rokopisi se. ne vračajo.   Uredništvo in upnivniit v n je v Rudolfa KirbiAa, liiai, .<tledaii.*ka itottM*. U p r H v is i h t v t; naj se blago\olijo podiljat.i naro.-iime, rek Uničen. . 117.iMf.Mia  tj. '-ne RdiaiilistraCivtMl »t v a rt.
Vabilo na naročito.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, do jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ • pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec.......I   i,    tO ,,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
,, Četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
UpravutitVO ,,Slov, Haroilti***
Južna železnica in slovenščina.
x. Ko se je pred leti — bilo je za taborova-nja — vozil slovensk rodoljub iz Gradca do Maribora, vprašal ga je nemški sopotnik, kje je meja mej Štirsko in Kranjsko. „Take meje mi ne poznamo", odgovoril mu je rodoljub, „slovenska meja pa je tukaj (vlak se je ravno bil ustavil v Spiel-feldu). Odtod naprej do jadranskega morja bivajo sami Slovenci." Omenjenemu sopotniku, ako ni bil podkovan v avstrijskih etnografiškib razmerah, morala se je taka trditev zdeti neresnična, ali vsaj močno pretirana, kajti na svojem daljnem potovanji preko slovenskega Štajerja, Kranjskega in Primorskega do Trsta slišal je klicati postaje samo po nemški, videl je na železniških postajah nabite samo nemške oklice in slišal železniške uradnike občevati samo po nemški.
Tako je bilo pred 15 leti in tako je še dandanes ob vseh progah južne železnice vzlic mnogo-kratnim pritožbam v javnih glasilih in pri ravnateljstvu. Južna železnica, dasi več ko 000 kilometrov njenih prog teče po slovenskih tleh, ni le v
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski  spisal  Rena Lefebvre.   Poslovenil * * * Stat nomiris umbra.)
Dve i litri de se to poglavje. Pariška rodbina.
Dalje.'
Saj imam že dovolj časa, papa, odvrnil je Henrik zdehaje. Sledeče leto mi bodeš najel utepalca.
Čemu? Kaj ti je treba kakor papigi na-rekati ?
Vsak najme utepalca, odvrnila je Jenny z ramami zmajaje. Poglej le sina bankirja Petita. Kar nič ni znal, pravi bebec je bil. V treh mesecih pa so mu v glavo vlili kar celo enciklopedijo; celo njegovi izpraševalci so se mu čudili.
In tri mesece pozneje je nevednejši nego pa poprej.
Kaj to de! rekla je Jenny; bil je vender ba-kalar, in ta naslov dovede do vsega.
Postani tedaj tudi ti, sinko, ter ne čakaj bodočega leta; jaz hočem, da imaš s sedemnajstim letom že svojo službo.
svojem vodstvu, ampak do najnižjega služabnika iz-ključljivo nemško društvo V javnem življenji, v uradih, povsod drugod pridobil si je slovenski jezik veljavo na domačih tleli, le južna železnica, kateri ravno Slovenci ne malo pripoiua^ajo do njenega velikanskega prometa oholo prezira narod, po čegar ozemlji teče, ter ga s tem v gmotnem oziru oškoduje, v narodnem pa ponižuje.
Lahko bi navedli celo vrsto slučajev, v katerih so slovenske stranke gmotno škodo na denarji in času trpele, ker neso razumele uradnikov in sprevodnikov. Pogostoma se prigodi, da slovenska stranka zgreši pravo postajo, ker ne pozna nemškega imena, s katerim jedino jo kliče kondukter. Vozi se naprej in ko zve za pomoto, moia še plačati za vožnjo nazaj do zgrešene postaje in pri tem veliko časa zamuditi. Isto tako je s tovori, kjer stranka zarad neznanja jezika na vsprejemnih in oddajalnih listih nema nobene kontrole.
Pa ne le, da južna železnica sama neće upe Ijati slovenskih tiskovin, prigodi lo se je celo na slovenskem £t irskem, da je kak oholi uradnik branil se vsprejoti tovorno blago na slovensko-nemški tovorni list, kakeršni so bili na Kranjskem navadni. Na primer bil je na Slovenjo-Bistriškem kolodvoru neki uradnik najnižje vrste, kateri je imel vsprejeti za prevožnjo v Ljubljano sod vina in zaboj s sadjem Voznik, ki je pripeljal blago, izroči ga s slo-vensko-nemškim kolekovanim tovornim listom. Ko ga tisti uradniček zagleda, vskipi mu furor teuto-nicus in v sveti jezi kriči, seveda nemški, da na tak list ne vsprejme blaga. Ne dovolj, zgrabi list in ga raztrga na drobne kose. Voznik se po pravici hu-duje in po posredovanji stacijskega predstojnika se vendar vsprejme blago ter je moral vročekrvni Tev-ton spisati sam nov tovorni list in plačati kolek. Ko je o tem surovem in razžaljivem ravnanji poizvedel odpošiljatelj, pritožil se je naravnost pri generalnem vodstvu na Dunaji in vsaj toliko dosegel, da so se odslej vsprejemali brez ugovora slovensko-nemški tovorni listi.
Kakšnega političnega in narodnega mišljenja da je večina uradnikov južne železnice, zlasti na Štajerskem, in Koroškem, pokazali so zopet pri poslednjih volitvah za državni zbor. „S. Post" poroča,
Prej mora pač še izvršiti pravoslovje, odvrnila mi je Žena.
Da, da, tri dolga leta v gozdiči (Bois de Dou-logne) in drugod sprehajati se in nazadnje prestati dolgo bolezen, ki se izpit imenuje. Tri leta, najlepša leta svojega življenja izgubiti z lenobo ali z drugim žalostnim razveseljevanjem! O tem nečem ničesar vedeti. Henrik naj si najprej izvoli svoj poklic, svoj stan, potem pa naj se resnobno uči prav-stva, ter je naj izvrši. Govori, sinko, kateri stan si si izbral ?
Kateri je tebi ljub, odgovoril je, ter je mater objel. Jenny se mu je nasmehnila, kakor bi mu bila hotela reči: Potrpi, sinko dragi, oče ni pri zdravi pameti.
Ali nemaš za nič veselja, za nič poklica ? vprašal sem Henrika
Ne, papa, to je vaša skrb. Da le v Parizu ostanem, da jaham, ter se s svojimi prijatelji kratkočasim, vse drugo mi nič ni mari.
Dragi dečko, kako naju ima rad! rekla je Jenny, ter ga po kodrih gladkala.
Kratkočasiti se, vzkliknil sem, kdo te je priučil takih načel? Prijatelj, človek ni na svetu, da bi se kratkočasil. Delo, trud mu je zapoved božja,
da neso le skoro povsod glasovali z liberalno stranko, temveč tudi z vsem svojim uplivom agitovali proti Slovencem. Mariborski sekcijski inžener l* roc h i g g je iz svoje pisarne pošiljal uka/.e na vse strani, da morajo železniški služabniki glasovati za nemško-liberalce. Ivonduktcur SchalTer, ki ima v Karčeviui volilno pravico, dobil je odpust na dan volitve, da je lebko v KarČevini glasoval za liberalca. Volitev v Cinzatu pri sv. Lovrenci se je ovrgla — izvoljena sta bila dva Slovenca — ker sta južuo-železniška uradnika reklatnovala. Pri drugi volitvi sta oba prišla volit proti Slovencem, pa k sreči nič opravila. V dan državnozborske volitve v Mariboru svirala je godba južno železniških delavnic ves dan na čast nemško-liberalnim volilceni, vzlasti „Deutsche VVacht", da jih je tolažila za propad. Pri volitvi v mestni skupini Mariborski vodil je Fi-scher vse petakarje iz delavnic, da so glasovati za kandidata Aussererja, Slovencem in vladi nasprotnega. Isto tako delali so južnoželezniški uradniki na Koroškem in nesmo slišali, da bi ravnateljstvo bilo kdaj opominjalo svoje služabnike, da neso zato nastavljeni, prepirati se z narodom, mej katerim žive" in s katerim imajo največ posla.
Vse drugače ravna vodstvo državnih železnic, kateremu na čelu stoji g. baron Czedik. Proglasili smo njegovo okrožnico z dne 4. junija 1885. v kateri zopet priporoča uradnikom, baviti se ne s splošno, ampak les prometno politiko in ostro graja udeležitev agitacije pri volitvah, (ne da bi komu omejeval njegovo volilno svobodo), ker s tem dotiČniki neso varovali one neu-tralitete, katero zahteva služba. KoneČno takim uradnikom, kateri se bolj brigajo za politične zadeve, kakor za železniško službo, preti, da se bode v interesu službenih ozirov proti njim posluževal primernih naredeb, ako se bodo še utikali v politi-ške agitacije.
Pa tudi v drugem oziru naj bode vodstvo državnih železnic vzgled vodstvu južne železnice. Nedavno smo poročali, da je vodstvo državnih želez-| nic, dasi le kratka proga Ljubljana-Trbiž teče po j slovenskih tleh, dalo vse tiskovine, oklice, instruk-! cije za železniške čuvaje itd. napraviti v slovenskem I jeziku.   Prijetno presenečeni smo bili, ko smo na
brzda naših strastij, slava in sreča tega življenja. V Ameriki ni človeka tvojih let. ki ne bi bil popolnem nezavisen in ki ne bi se zavedal svoje dolžnosti in svoje časti.
Danijel, rekla je Jenny z očitno nemirnostjo, zakaj pač mučiš tega otroka, ki le želi tebi dopadati V Počakaj vender malo; storil bode, kar vsak stori.
To se pravi, ničesar ne bode storil. Dobil bode službo.
To ravno je, kar sem rekel, odvrnil sem, razburjen po tej materni slabosti. Služba, to je imenitna beseda, moj sin postane služnik!
Kakor dandanašnji vsakateri, odgovorila mi je žena. Le pokaži mi jednega sina iz dobre rodo-vine, ki bi bil kaj druzega. Zakaj hočeš ti biti čudak?
Kaj! rekel sem Henriku; ali nečeš rajši sam si poiskati svoje sreče in svoje stanje ustanoviti si le z lastnim delom in z lastno nadarjenostjo? Ali nezavisnost nič ne velja? Ali nečeš postati odvetnik, zdravnik, tvornik, kupec?
Zakaj mu rajši ne nasvetuješ, naj bi postal dišavar? rekla je Jenny z zaničevanjem, ki me je Žalilo.
vseh postajah gorenjske železnice zagledali poleg nemških tudi slovenska naznanila.
Ako državna železnica za jedno kratko progo preskrbi vse tiskovine v slovenskem jeziku, smemo tembolj zahtevati, da južna železnica dalje ne odlaša, zadostovati opravičenim zahtevam naroda, po katerega pokrajinah teče glavna proga in najvažneje postranske. Južna železnica ima itak skoraj najvišje tarife za prevažanje ljudij in tovorov, o čemer je govoril v lanskem deželnem zboru pokojni vitez Schneid, v železniškem svetu pa g. Luckman. Ne dovolj tedaj, da južna železnica izsesava ljudstvo po svojih pretiranih taritib, žali še narod po agitaciji svojih uradnikov in popolnem preziranji deželnega jezika.
Če je želeti, da se katera železnica p o d r ž a v i, velja to v prvi vrsti o južni železnici, katera bi nikoli ne smela preiti v privatno last vsemogočnega francoskega društva in katera zdaj nema dru-zega namena, nego napolniti llothschildom njihove nikdar site žepe. Toda govoriti o brezozirnosti južne železnice glede tarifov in njenem obnašanji proti zidanju novih postranskih prog, nam bo še prilika. Danes smo hoteli le označiti njene razmere do slovenske narodnosti.
V narodnem oziru pa imamo pravico zahtevati :
1. da so na progah Sp i e lf e ld-T rs t-Gorica, Maribor-Beljak, Pragersko-Čakovec in Zidani m o s t-13 r ež i ce sami taki uradniki in služabniki nastavljeni, ki so slovenščine popolnem zmožni;
2. da se vsi javni napisi, oklici, naznanila na postajah napravijo tudi v slovenskem jeziku;
3. da kondukter j i imena postaj tudi slovenski kličejo, kar je sicer že ukazano, pa se navadno ne izvršuje ;
4. da so vse tiskovine, katere dobiva občinstvo v roke, ne le nemške, ampak slovensko-nemške.
Ker je južna železnica privatno podjetje, jej v tacih stvareh državne oblasti nemaj o naravnost zapovedovati, pa država ima vsakako vrhovno oblast in sme zahtevati od železnic, da v vsem svojem poslovanji tako ravnajo, kakor je na korist in v olajšavo občinstvu. Ko bi se oglašali pri vodstvu južne železnice ljudski zastopi, na primer kranjski deželni odbor, poslanci, okrajni ali občinski oubo-i, bi vodstvo moralo ozirati se na zahteve, ki gotovo neso pretirane in popolnem opravičene. Slovenci sami pa, ki imajo opraviti z južno železnico, naj varujejo pravice svoje narodnosti.
Politični razg I cd.
/v--id'uaij4k tlcžclc
V Ljubljani 30. junija.
Kmetske občine volilnega okraja Hietzing-Bruck na Spodnjem Avstrijskem volile so v državni %oor liberalca Fischera s 18G glasovi. Protisemit \Vitmann dobil je pa 160 glasov. — Dr. Smolka baje ne bode več predsednik zbornice poslancev. Vlada namreč želi bolj energičnega predsednika, ki bode bolj znal galerijo in opocizijske poslance strahovati. To bode tudi potreba,  ker se je število odločnih elementov
j na levici precej povekšalo. Vlada bi bila narajši videla, da bi bil voljen predsednikom zbornice grof Henrik t 'lam Martinic. Ta pa neki ne mara v-prejeti te časti, pa tudi bi se teško dobila večina zanj, ker ima še v češkem klubu mnogo nasprotnikov. Sedaj se pa govori, da bi predsednikom volili viteza Smarzevskega. — Poslanec Zallinger se baje zopet misli bolj trdno združiti z drugimi nemškimi konservativci. Spoznal je najbrž, da bi osamljen v državnem zboru ničesar ne dosegel. V petek je ta poslanec namreč v Klausenu bil sklical shod volilcev.
1 Na tem shodu izjavil je, da bode zopet ustopil v Lichtensteiuov klub, in rekel, da on želi, da bi se
I oba konservativna kluba zopet zjedinila, ker se pa
; žalibog ne bode dalo doseči zaradi nasprotja mej konservativnimi vodjami. Zallinger je bil namreč naj-
• več kriv, da so se razklali nemški konservativci, a ' kakor se sedaj vidi, obžaluje svojo zmoto.
Cesar imenoval je dosmrtnimi člani ogrnite ' gosposka zbornice : kainornika Josipa Barcsay-a, naj-i višega dvornika cesarjeviča naslednika grofa Karola ■ Bombellesa, generalnega ravnatelja Budopeštanskega ! delniškega društva velikega parnega mlina Konrada
* Burghardta, tajnega sovetnika Kolomana Ghyczya,
I pisatelja Pavla Gyulaya, velikega župana Josipa IIertelendy-ja, Budapeštanskega zdravnika za oči dr. Ignacija Ilirschlerja, pisatelja Pavla Hunfalvy-ja, vseučiliščnega profesorja in poilgovernerja avstro-ogerske banke Julija Kautza, predsednika Budo-peštarske trgovske in obrtne zbornic barona Friderika Koehmeistra, velikega trgovca Pavla Luczenbacherja, ravnatelja bipotekarne banke Antonu Lukacza, vse-j učiliščnega profesorja dr. Aleksandra Luuinitzer-ja, ! FML, Ivana Mariassya, prisednika septimviralnega stola v pokoji Stepane Melezerja, velikega župana Valentina Mika, veleposestnika Mislena, najvišjega dvornika nadvojvode Josipa barona Ad. Nyarija, najvišjega dvornika cesarice barona Fr. Nopco, tajnega sovetnika Pavla Ordody-ja, velikega župana Siginunda Orinosa, velikega župana Nikolaja Peela, nadžupana Budopeštanskega Karola Itatha, posestnika barona Ludovika Simonyi-ja, tajnega svetnika Pavla Somssicha, politehniškega profesorja Josipa Stoczka, državnega poslanca Karola Svaba, predsednika prve Poštanske hranilnice Karola Varady-ja in arhitekta viteza Ybla.
VnaiUc <lrxave.
Kakor se govori, bode papež v kratkem imenoval tri nove kardinale in sicer Schiaftina, Capuc-latra in Battaglinija. Italijanski vladni krogi bi bili tudi zelo zadovoljni s tem imenovanjem, ker so vsi trije jako zmerni prelati.
JFraneoNlti senat zavrgel je volitve štirih senatorjev iz depaitementa Finistere, ker se je neki preveč duhovščina mešala v volitve in s svojim pri-l tiskanjem ovirala volilno svobodo.
Ifali jaia.sltn miuisterska kriza še ni rešena, j Nobeden neče prevzeti  ministerstva vnanjih zadev, i Sedaj se govori,  da  Depretis  poleg predsedništva I prevzame sam začasno vodstvo vnanjih zadev, drugi ministri pa ostanejo.
V neugodnejšem položaji ni nastopila še nobena vlada, kakor sedaj konservativna na Angleškem. Kakor se iz izjav Gladstonovih razvidi, je trikrat prosil Salisbury vodje prejšnje vlade za podporo in ti mu neso nič druzega obljubili, kakor da bodo dovolili budget Kar koli bode druzega poskusila nova vlada, se jej bode ustavila sedanja večina. Sploh se pa misli, da pri volitvah ne zmagajo konservativci. Mnogo jih je tega mnenja, da je Salis-buryjevo ministerstvo poslednje konservativno mini-sterstvo v Angliji. Ko stopi novi volilni zakon v veljavo, ne bodo namreč v Angliji nikdar več zmagali konservativci. Zmerni liberalci in radikalci bodo sedaj glavni stranki v Angliji.
Novi severnoameriški predsednik Cleve-iand imenoval je Kelleya poslanikom Severnoameriš-
Kaj lepo, gospa ! na svojo korist tehtati sla- j dor, je tedaj nekako sramotno, a za vlado pisma j pečatiti in pobotnice nabirati in nabadati, pa je ne- j kaj plemenitega, nekaj slavnega ! In da se pride do tja, mora se prositi, beračiti, zatajiti svoje mnenje, j prilizovati se ljudem, čegar rok bi se drugaše nikdo ne dotaknil.
Vsaktcri to stori, odvrnila je Jennv. Ali se ti držiš za modrejšega in krepostnejšega, kot vse drugi ?
O predsodek! predsodek! vzkliknil sem. Paul-Louis ti imaš pač prav : Mi smo narod s 1 už-n i k o v !
Jaz sem kar divjal. Široko stopajo sem hodil gori in doli po sobi ter sem z roko ob mizo udaril. Henrik pobesil je glavo ter molčal. Jenny ozirala se je za menoj vsa zabledela in s stisnenimi ustnicama.
Danijel, rekla je, končaj, prosim te, ta smešni prizor; ne izpozabi, da ne morem prenašati tolike razdraženosti. Ko se ti bode ohladila kri, upam iz-pametoval se bodeš. A ta trenotek pač več ne veš, kaj govoriš.
Gospa, odvrnil sem jej, te besede, vpričo mojega sina izgovorjene, dozdevajo se mi jako neumestne; ne prezirajte dolžnega mi spoštovanja.
Dragi moj, rekla je, ti si bolan Dovolj, zakričal sem, to milovanje je že najbolj nespodobno. Pokazati vam hočem, kdo je glavar rodbini. K ljubu vašim predsodkom in vašej ob-upnosti prisilil bodem hčer, da se po svojej naklonjenosti omoži, sina pa bodem prisilil, da si izvoli stan po svojem okusu, da si izvoli nezavisen stan.
Danijel, ti si norec, rekla je Jenny s sklene-nimi rokami.
Jaz sem prav zdrave pameti, gospa in pokazati vam hočem, da sem gospodar v svojej hiši.
Nori, vzkliknila je žena ter jela se jokati; objela je Henrika, ki se je tudi začel jokati.
Ta  trenotek so se široko odprle dvokrHne duri in napovedali so nam doktorja Olvbrija. Triintrideseto poglavje. Doktor O ly b r i u s. Pred seboj ga vidim še dandanes, kako je vstopil. Plešasto čelo z nekaterimi rudečimi kodri, ki so na desni in levi strani dol viseli, zlate na-očnice, hlinjeno smehljanje, trojno  brado, ki se je v globočini širokega ovratnika izgubljala, zelen frak, obrobljen s trakom vsek barv božje mavrice, vse je naznanjevalo bebca, ki je srečo imel. Za njim stopala sta, kakor dva sodna biriča, odvetnik Reynard
kih združenih držav na Dunaji. Dunajska vlada pa ni vsprejela tega imenovanja in Kelley, ki je že na potu v Evropo, se bode moral vrniti zopet v Ameriko. Uzrok temu je, da je pred leti Kelley v nekem govoru jako hudo napadal Italijo. Že lani je bil imenovan poslanikom v Rimu, pa ga Italija ni vsprejela. Avstrija ga pa tudi ne more, ker živi v prijateljstvu z Italijo.
V Braziliji se vse stranke bolj ali manj odkritosrčno bavijo z vprašanjem, ki se tiče osvo-bojenja robov. Novo ministerstvo, katero je v maji sestavil Joao Antonio Saraiva, je pri prvem nastopu v zbornici naznanilo, da se strinja s predlogom poslanca Adre Freury-ja.  Po tem načrtu bi° se vsi robi osvobodili v sedmih letih.   Pred vsem bi se moralo po vsej državi izvršiti novo številjenjo robov. Pri tem številjenji se mora naznaniti ime, spol, starost, rod in, če mogoče, tudi vrednost vsakega roba. Za vrednost pa ta projekt določuje neko maksimalno vrednost. Moški robi spod 20 let se ne bodo smeli ceniti nad 1000 milreisov (1 milreis je blizu 2 gld. 50 kr.), do 30 leta nad 800, do 40 let nad 600, do 50 let nad 400, do 60 let nad 200 milreisov. Cena ženskim robom se ima za 25°/0 nižje določiti. Robi, ki so spolnili šestdeseto leto,  morajo še tri leta služiti pri svojem gospodarji, starši pa dobe svobodo s 65. letom.  Oboji se pa morajo odkupiti od svojega gospoda za polovico cene, ki je določena za najvišjo starost.   Na ta način osvobojeni bodo nadalje stanovali pri svojem gospodarji,  ki jim je zavezan preskrbeti stanovanje, obleko, hrano in pijačo,  v bolezni tudi postrežbo, zato mu pa bodo opravljali dela, ki so primerna njih močem. Mlajši robovi so pa bodo odkupili iz posebnega zaklada za polovico določene cene.   Ta zaklad se bode nabiral iz posebnih, za to določenih taks in dohodkov, 5 °/0 doklad na vse davke in carine in z vsakoletno izdajo 5 "/„ državne rente.   Nadalje določuje ta zakon, da se noben rob ne sme odpeljati iz pokrajine, v katerej je bil upisan, ko je bil objavljen ta zakon, izimši, če se je tudi preselil njegov gospodar. Osvobojenec bode pa moral 5 let po osvo-bo.enji bivati v tistej občini, v katerej je bil osvobojen, če ne, bode veljal za klateža in «a bodo obsodili k prisilnemu delu.   Izvzeti so samo oni robi, kateri bi se preselili v drug kraj zaradi kake bolezni.   Osvobojeni robi,  ki ne bi hoteli delati, se bodo tudi obsodili  k prisilnemu delu.  Rob, ki bi skušal ubežati,  zgubi za vselej pravico do osvobo-jenja, in kdor bi mu pomagal k begu, plačati bode moral veliko globo. Nadalje bode ta zakon določeval,   da vse določbe, ki ovirajo osvobojenje robov, zgube veljavo.
Dopisi.
Wa jmiuaja 26. junija, [izv. dop.] (Karavel o va sla v n ost.) Kdor je prisustvoval L u b e n Kara ve lova večeru, ki ga je priredila bolgarska mladež na Dunaji, nikdar mu ne pride iz spomina prekrasna slavnost. Da si videl to slovansko mladež; ki jo je združil duh Karavelova, srce bi ti bilo utripalo veselja. Bolgarskih vseučiliščnikov je jedva petindvajsetorica, a kar je primanjkovalo številu krepkih bolgarskih mladeničev, to popolnila je njih navdušenost, to pridodali so tudi slovanski vseučiliščniki raznih narodnostij. Osobito Slovencev bilo je toliko, da si jih redko kdaj videl tako mnogobrojno pri slovanski slavnosti, razen slovenske. Za njimi pridejo koj dični članovi hrvatskega „Zvonimira", ki so ta večer igrali glavno ulogo. Predsednik Bolgarov g. D. Nestorov, visokoraščen, črnobradat, velesimpatičen mož, pozdravil je mnogoštevilne goste v imenu Bolgarov. Pevci „Slovenije"
in polkovnik Saint Jean. Prvi imel je prave oči domače kune, s katerimi je, kot je bila podoba, neprestano iskal luknje, da bi se vanjo skril, debeli polkovnik pa je na berglji težavno za seboj vlačil debel trebuh in svoj protin. Kaj naj pomenja ta čudnoliki prizor? Žalibog, le prepozno sem to na svojo škodo izpoznal.
Dobro jutro, lepa gospa, rekel je doktor 01y-brius, prijemši jo za roko ter roko poljubivši? Le pazite; srce je najslabotniši stroj v ženskah; ne dajte se svojej občutljivosti umoriti.
Dobro jutro, doktor, nadaljeval je z viteškim glasom, molivši mi roko, katere si nesem drznil zavrniti. Veseli me, da ste ustali. Prihajam tudi kot prijatelj, a ne kot zdravnik. To sem rekel tudi tema gospodoma, ki sta kot soseda prišla za vas povprašat, in ki se nesta drznila z menoj vstopiti.
Dobro jutro, gospod Lelebvre, rekel je polkovnik. Panana duša! bili smo tedaj bolni? A krošnja je močna; veseli me, da vas vidim, pri moji duši!
Reynard ni klel, a s tako medenim glasom mi je izrekel dvoumen poklon, ki me je močno raz-žalil, da si prav nesem vedel, zakaj.
(Dalje prib)
in „Zvonimira" pod vodstvom Hrvata Floršiča peli so prav lepo makedonske pesni. Tak bil je uvod. Spored vršil se je natanko. Odlikovali pa so se posebno „Zvonimirovi" tamburaši, pokriti z jugoslovanskimi čepicami. Po dvakrat, trikrat morali so ponavljati Blovanske komade. Nestorov govoril je potem v krepkih besedah o pomenu Karavelova za bolgarski narod, bolgarsko literaturo. Izmej pesnij dopadala je slovenska Ipavčeva „Domovina", v katerej sta Hrvat Floršič (bariton) in Slovenec Bučar (tenor) odlikovala se s čistim in jako milo zvonečim glasom. Hrvatske opere pevec pl. Kralja novic dobil je lavorov venec za svoje pesni. In da si Čul navdušene govore pri komersu, kojemu predsedoval je predsednik „Zvonimirov" g. Z majic. Hrvat, Čeh, Bolgar, Slovak, Malorus, Rus, Slovenec — vsi govorili so navdušene besede za slogo, pobratimstvo, svobodo in vzajemnost slovansko. Izmej Slovencev govoril je predsednik „Slovenije" g. Triller. Njegov govor bil je vsprejet navdušeno. — Izmej gostov mi jo omeniti prosta votivne cerkve na Dunaji g. dr. Marschalla in dveh drugih Dunajskih duhovnikov, ki so jako hvalili petje in glasbo slovansko.
0«l Faro pri Idriji, junija meseca. [Izv. dop.] Odprto pismo Idrijskemu c. kr. rudniškemu ravnateljstvu.
Odkar nas je zapustil nepozabljivi bivši naš kaplan preč. g. A R., nemarno nikakeršnega šolskega zavoda, da ne govorimo o sedanjej šoli „za silo".
Naravno je. da so kmetski svetovalci naših podobčin vedno protestovali zoper ustanovitev šole pri Fari, ker iz Čekovnika, iz Srednje in Gorenje Kanomljo pač ne bode mogoče pošiljati otrok v 1 do 4 ure oddaljeno šolo. Tudi so oni sami brez šole se preživeli do sedaj, in so trdno prepričani, da je tudi za njihove otroke skrbljeno dovolj, čo se jim le podmeta in mleka da. Večkrat se je Fari od druge strani že obljubovala šola, a danes je ta zaviral, jutri smo pa že pozabili na Prifarsko šolo. V samih obljubah minolo je že dobrih deset let, in še se je nam ni nadejati.
Pri Fari in v bližnjej okolici živi lepo število rudarjev Idrijskega c. kr. rudnika, ki imajo dovoljno Število za šolo godnih otrok. Te rudarske obitelji so pač preuboge, da bi mogle pošiljati otroke v Idrijsko šolo in če ne gledo na denarno stran, vzlasti radi daljave in nevarnih potov po zimi in ob deževnem vremenu. Pomislite, gospoda, da je pot dolga, negoden otrok bi moral po zimi že ob 6. uri zjutraj na pot, da pride v Idrijo o pravem času. In kdor pošilja otroke v Idrijo, mora jih pač vsaj za zimo tudi dobro obleči in obuti; to pa je težko, težko ubogemu rudarju — z obiteljo.
Naši tovariši v Idriji imajo, rekel bi, šolo pred pragom, kjer se otroci njihovi marsikaj koristnega in lepega uče. Mi pa nemarno niti jednorazredne Šole, kjer bi se naša deca vsaj za največjo silo pisati, čitati in računati učila. Naša deca ostaja brez vsakega pouka. Mi pa ničesar ne moremo storiti zanjo. Sedanje šole „za silo" ne moremo pripoznati in je ne moremo zmatrati — kot šolo.
Že od davna plačeval je Pri Fari bivajoči rudar mesec za mesecem, leto za letom svoj obulus za šolo; a koristi ni užival od tega nobene, niti je ne uživa, kajti iz že navedenih uzrokov pošiljal je jn pošilja le redko kateri svoje otroke v Idrijsko šolo. Prošnje na nekem mestu pa so se v prejšnjih letih dosledno odbivale z neumestno motivacijo: da, komur je za šolo mari, pošiljaj svoje otroke v Idrijo.
Z ozirom na gori navedene razloge opozoru-jemo slavno Idrijsko c. kr. rudniško ravnateljstvo na naše odnošaje in na bodočnost naših otrok, ter v gotovej nadi, da si. gospodi naše razmere neso neznane, udano prosimo, da nam blagovoljno pripomore pred ko pred do prepotiebne — vsaj jednorazredne šole.
Mož, ki bi nam do tega pripomogel, ostal bode nam vedno v hvaležnem spominu.
Več očetov.
Domače stvari.
— (Presvitli cesar) podaril je za popravo farne cerkve v Železni kaplji na Koroškem 300 gold.
— (Knezškof dr. Misija) podaril je društvu katoliških pomočnikov v Šent Vidu nad Ljubljano 50 gld. ter prevzel pokroviteljstvo tega društva.
— („Edinosti") zadnjo številko zaplenilo je c. kr. državno  pravdništvo zaradi dopisa „Iz
P a dr i č", v katerem se pripoveduje, kako se je v j 13. dan t. m. vrlim „Skalašem" odvzela troboj-nica s črno-žoltimi trakovi. Več o tem v prihodnji številki.
— (Pogreb dra. Lud. Chrobata,) ki se je vršil 25. t. m. na Dunaji, bil je sijajen. Udeležilo se ga je toliko Dunajskega občinstva, da je bila cerkev sv. Petra v I. predmestji polna. Vsi slojevi Dunajske družbe bili so zastopani, posebno mnogo seveda kolegov umršega, Dunajskih odvetnikov, mej katerimi videl sem naša rojaka dra. Po-gazhnika in dr. Seshuna, dalje dr. Lenoc h a, Pokornija, Hasselwan terja itd. itd. Pevci „Slovenije" in „Zvonimira" pod vodstvom g, Bohinca peli so v hiši pokojnikovi „Nad zvezdami" in v cerkvi „Blagor mu". Pokojniku darovanih ven- I cev bilo je gotovo nad 50.
— (Učiteljska konferencija za okolico Ljubljansko) bode letos v 3. dan avgusta ob 10. uri dopoludne v učilnici pri Sv. Petru v Ljubljani. Dnevni red: 1 Konferencija se otvori in volita se dva zapisnikarja. — 2. C. kr. okrajni šolski nadzornik poroča iz svojega nadzorovanja. — 3. Kraj, kjer je šola, naj se v pogovoru z učenci popiše ter na šolski deski nariše. Poročevalca gg. nadučitelj Kermavner in učitelj Bregar. — 4. Kaj namerja in koristi pouk gospodinjstva in kako bi se učivo, oznamenjeno v § 79 š. z., prav razdeliti na posamezne dekliške oddelke ter učiti dalo ob jednem z ženskimi ročnimi deli? To poročilo morajo vse učiteljice šolskega okraja pisati ter do 25. dne julija predložiti okrajnemu šolskemu nadzorniku. — 5. Izbero se knjige za uk in Čitanje v šolskem letu 1885/86. — 6. Predsednik knjižničnega odbora poroča o stanji ter računu knjižnice okrajno-učiteljske, — 7. Nasveti, da se naročijo nova pedagogska dela. Take nasvete je pisane do-poslati predsedniku  knjižničnega  odbora  vsaj do
i 25. julija. — 8. Volitev knjižničnega odbora za šol-' sko leto 1885/86.   — 9. Volitev stalnega odbora v I konferencijo okrajnih učiteljev za 1885/86. — 10. Samosvoji nasveti, ki naj bi se pisani doposlali c. kr. okrajnemu šolskemu  nadzorniku vsaj do 25. dne julija.     Tudi   letos   razposlal   se   jo ta dnevni red učiteljem v nemškem jeziku. : Mi smo ga morali sami preložiti, ako nesmo hoteli j ignorovati dejanja, ki je važno za napredek našega 1 osnovnega šolstvu. Zopet letos javno vprašamo naše j gg. okrajne nadzornike in slavni deželni šolski svet: \ Zakaj je nemščina v poslih slovenske  ljudske šole ; na Kranjskem potrebna,  ni-li umestniši jezik slovenski za učiteljstvo,  ki je slovensko V   Ker nemščina ni še uzakonjena kot državni jezik, ker mari-več slovenskemu jeziku gre v Slovencih pravica in prvo mesto,  vprašamo še,  kaj mislijo naši zastopniki v deželnem šolskem svetu,  da lo naprej puščajo v našem šolstvu to nepotrebno nemčarjonje V
— (Čudež v P1 i s k o v i c i) je pri kraji. Oče otrokom, ki so pripovedovali o čudoviti prikazni, je nek gostilničar, ki je svoje otroke naučil, kako naj govore. Mož napravil je veliko dobička, kajti romarji so pri njem prav pridno pili A sedaj mu je redarstvo to kupčijo ustavilo in ga zaradi sleparstva delo pod ključ.
— (Krvav dež) opazovali so gostje v Si-monovej gostilni v Ljubljani preteklo nedeljo ob 7. uri zvečer. Ta zanimljiva, pri nas redka prikazen, bila je baje omejena le na nekoliko □ metrov in krvavi dež porudečil je prt na mizi, pesek in obleke gostov. Da je ta prikazen biibjevercem in klepetačem kakor nalašč, nam menda ni treba praviti.
— (Ponesrečil se je) šolski nadzornik in ravnatelj na Vrhniki, gosp. V. Levstik. Zadnji petek se mu je splašil konj in škočivšemu raz voza na tla se mu je noga zlomila na dveh mestih.
— (S Prema) piše se nam v 27. dan t. m.: V 142. štev. „Slov. Naroda" se poroča, da  so v Kilovčah pred nekaj dnevi namerili na podzemeljsko jamo, kar pa ni res.   Nam, ki je ta okolica dobro poznata, je povsem znano, da bi v takem svetu zaman iskali podzemeljskih otlin, kajti skalo-vitih krajev pri nas ni.   Na Kilovških tleh nahaja se jedina jama — železnična galerija, katera se pa Postojinski jami ne da in ne sme primerjati. Vreme imamo krasno, češpljo obetajo letos srednjo letino, druga letina tudi še precej dobro kaže, samo sena bode najbrž več premalo, kot preveč. Sicer pa: Bog nam daj po dolgih slabih letinah saj letos majhen oddihlaj, kajti bore Notranjec gaje istinito potreben.
— (Bralno društvo na Krškem) priredi v dan 5. julija t. 1. „veliko svečanost"
v proslavo slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu s sledečim vsporedom: Predpoludne ob 10 uri velika sv. maša s slavnostno pridigo, pri katerej poje Krški pevski zbor Nedvedovo mašo : „K tebi srca povzdignimo" : popoludne ob 5 uri javna godba na trgu (igra Zagrebška gledališna godba;) zvečer ob 7 uri koncert na vrtu gostilne Gregoričeve, pri katerem Krški pevci pojejo; 1. Molitev, Jenko, zbor;
2. Njega ni, Foerster, čveterospev; 3. Na moru, Jenko, zbor; 4. Kdo je mar V, Mašek, zbor s sprem-ljevanjem godbo. Ustopnina h koncertu za samce 60 kr., za rodbino 1 gld. — Rojaki, udeležite se mnogobrojno te retlke slavnosti — tudi iz bližnje okolice, ter pokažite svetu, kako zna slovenski narod slaviti svoje dobrotnike ! Odbor.
— (Vabilo k veselici,) katero napravi v nedeljo, dne 5. julija „Tržaško podporno in bralno društvo" v proslavo slovanskih blagovestnikov bratov : sv. Cirila in Metodija na vrtu restauraut Po-žun pri sv. Andreji. Spored: 1. „Naprej" — koračnica — I). Jenko — • veteranska godba. 2. „Pozdrav" — govori podpredsednik, gosp V. Grebene.
3. „Sablja moja" — D. Jenko — poje „Slov. Vila" iz Skednja. 4. „Banovci" — koračnica — Titi — veteranska godba. 5. „ Hrvaticam" — zbor s samospevom — I. pl. Zaje — „Slov. Vila." 6. „Fest Ouverturou — Sorti — veteranska godba. 7. „Velikonočna" — S. Gregorčič — deklainuje gospo-dičina A. Kobalova. 8. „Slovanska četvorka" — Černv — veteranska godba. 9. „Ustuj rode" — Gjuro Eisenhut poje „Slov. Vila". 10. „Finale iz opere Nikola Šubie' — I. pl. Zaje — veteranska godba. 11. „Govor" — zgodovinski podatki o svetem Cirilu in Metodiji — I. Dolinar. 12. „Slovanske melodije" — potpouri — Rieder — veteranska godba. 13. „Morje adrijansko" — zbor — A. llajdrih — poje „Slov. Vila." 14. „Patrijotični odmevi" —< potpouri — Rieder — veteranska godba. 15. „Rojakom" — zbor — poje „Slov. Vila". 16. „Slovan-ska koračnica" — llajdrih — veteranska godba. Začetek točno ob 5. uri popoludne. Ustopnina 20 soldov za osobo. Čisti dohodek je namenjen društveni blagajni; zato se radodarnosti ne stavijo meje. NB. Ako ne bodo vreme ugodno, se veselica preloži na 12. julija.
Odbor Tržaškega podpornega in bralnega društva.
— (Akademično društvo „Slovenija") napravi v četrtek dne 2. julija t. 1. redno sejo. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo od-borovo. 3. Predloga odbora: a) o čitalnici; b) o letnem poročilu. 4. Berilo g. stud. phil. Markiča. 5. Slučajnosti. Lokal: I. Naglergus.se 1. 'NVienin-ger1s Gasthuuslokalitiiten. Začetek ob 8 uri zvečer. Gostje dobro došli! Ker je ta seja zadnja v tem tečaji, nadeja se obilne udeležbe odbor.
— (Kobila ukradena.) V 28. dan t. m. dopoludne mej cerkvenim opravilom ukral je neznan tat na občinskem pašniku v Zagorji na Notranjskem kobilo rudečosive barve. Kobila ima na zadnji levi nogi pri kopitu malo belo dlake, črno grivo in črn rep. Na vratu je griva od komata nekoliko oguljena. Kobila je stara 7 let, vredna pa 140 gold., lastnik jej je Miha Kavčič, posestnik v Zagorji >t. 12.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Rim 30. junija. (Oficijalno.) Depretfii bode v sredo zbornici naznanil, da je on začasno prevzel ministerstvo vnanjih zadev, Ta-jani pa pravosodno ministerstvo.
London 30. junija. Gladslone pravi v zahvali Midlothianskim volilcein, da akoravno na zopetno izvolitev ni mislil, ga vender dolžnost proti stranki veze, da vse, kar more, stori za moč in jedinost liberalne stranke.
Zagreb 29. junija. Deželna vlada laz-poslala je vsem oblastvom okrožnico /a'adi kolere.
Brno 29. junija. Povodom slavnosti nemških pevcev navstali so izgredi, na obeh straneh več osob zaprtih.
Draždane 29. junija. Policija izgnala je od tukaj več čeških delavcev iu zaklju i!a društvo „0esky klub" baje zaradi socija'ne agitacije.
Šaarbruc^en 29. junija. V jamah v Dudervveileru bila eksplozija. 17 delavcev ubitih, jeden se pogreša.
Madrid 29. junija. V soboto v Madridu 2 zbolela, 1 umrl. V provincijali 1274 ljudij za kolero  zbolelo,   5 6(i  umrlo.   V nedeljo v
Madridu 1, v provincijali 511 za kolero umrlo. Mno^o novih bolnikov.
Raziie vesti.
* (Slabo plačilo za volilno agitacijo.) Finančno oblastvo na Dunaji je davčnega terjaUa Antona Sesserja zaradi strastne in presilne agitacije o zadnjih volitvah zapodilo iz službe. Strastni agitator je vsled izgube svoje s'užbe zblaznel Prodno so ga pa mogli spraviti v opazovalno sobo občne bolnice, pobegnil je in se dosedaj še ni vrnil. Naj-bržej je skočil v vodo. Nesrečna žrtev volilne agitacije zapušča nepreskrbljeno soprogo in štiri mladoletne otroke v najveći revščini. Tako v naš* prestolnici. In pri nas? — Tri nas pa Šukljejevi agitatorji pričakujejo vrhu že prejetega plačda še naj-raastnejših in najboljših služeb.
* (Umeteljni vrtar. kij ne more umreti.) V Budimpešti pil je 23. t. m. umeteljni vrtar Meszaws, fosiorovo tekočino in tako zakrivil svoj petnajsti samomor. Samomorilca odveli so v bolnico in upati je, da bo nesrečnež ostal zopet pri življenji. Čudak je izjavil, da hoče, ako okreva, nabasati si žepe s kamenjem in skotiti v Dunav. Vse druge načine samomora je že poskusil, a zaman, ne more se spraviti s tega sveta. Mož ima res smolo, toli je nesrečen, da ga še smrt ne mara. Najbržej ga tudi mogočni Dunav ne dovede do za-željenega cilja in konca. Kakor je videti, treba celo za samomor neka i talenta.
ID-u.n.aJs^^' "borza
dne 30. junija 1.1.
{Izvirno telegrafično poročilo.")
Papirna renta.......... 82 gld.
Srebrna reuta.......... 83 „
Zlata rentn........... IO* n
f>°/0 marčna reuta......... 99 n
Akcije narodne banke....... 8~>7 „
Kreditne akcije......... 284 a
London   ....                .   . 124 n
Srebro........... — „
Napol                               ...           . 9 „
(.! ki  cekini    .   .                      .... f» „
Nemške marke 61 „
i°/u državne srečke iz I   18.'-4   2ftO gld 127 ,
Državne srečke iz J  1861         lOO >rlil 167 „
t' , avst.   zlata reni;i, davku prosta    . J08 „
Odrska -d.ita renta d°/0                        . ^9 „
„    p:ipiuia renta o"/, 92 „
5*/„ štajerske zemljišč  odvm  obli^ . 104 -
Dunava re;* srečke .>°'f             100 gld 116 „
Zeirii obč avatr 4 Vi0/© z'»ti zas.   listi 123 „
Prior oblig  Elizrbetiue -.ni.nl železnice 113 „
Prior ob'ig Ferdiiui-dove se v. fce'ezniie 106 „
Kreditne Brečke    ....   100 gld 175 „
Kudnlfove srećke.....10   „ 17 „
Akcije anglo-avstr. banke          1'JO   „ 97 „
Traminway-društ  velj   170 ^'u h. v . 195 „
5.T
20 40
50 20
8.'.«/, 88
75 50 25 20 70
25
50 50
75 75 60
50
kr.
S tremi krajcarji
vsak dan done'e se r.'dikalno čiščenje telesa (za kar najbolj ugaja potnl.;d in vroči čas 'e;a in s teui odvrne irnojjo bolezni, k.ittre n -sunejo vsled motenja v pie:ivlj>'i>ji in pre-bavijenii (z:'pi-eije, bole'.ni v želodci, žolču in tt.i jeirah, zlata lilo, pomniiikanje slasti do jedi, si'ni naval k r v i itd.). Mi mislimo rabo šV.carskiu pil lekaija It. Brandt-a, dobe 86 škrnljici za 70 kr. v lekarn.-b kot »is.lino zdravilo. Ker se v Avstriji ninogoviBitio ponarejajo R. IJrmdt-a šv'caiske pile, naj ee nrh-m.no p^z.. da ima vsaka šku.Mica na pokrov u beli križ Da rudečem polji in imeucki podpis K. Brandta. (28 >)
Poslano«
Menda po posredovanji občinskih odbornikov gg. Andreja Vidmarja in Janeza Opekarja me v zadnjem tBren-celjnu" dolže, da sem soseskinega imetja 120 b j prodal za jeden trakelj žganja. To je nesramna laž, prodal nesem ne jedne hoje soseskine. Uiožil sem ob jednem zaradi obrekovanja tožbo proti „Brenceljnu". Gosp. Andrej Vidmar, ki je sam prodal 100 hoj vse vkup za 1 gld., menda po sebi meri, in Janezu Opeki bilo bi pač priporočati, naj pometa pred svojim pra^oai, da ne bo njegova Krstilnica \gb noč odpita za razgrajače! Toliko v obrambo! (384) Junez Sveto, župan v Kakitni, fara Preserje nad Borovnico.
Zahvala.
Ker mi ni mogoče se pri vseh, ki so tako izdatno pomagali, ko se je pri meni vnelo, osebno zahvaliti, naj mi bode dovoljeno, tem potom izrekati prav iskreno zahvalo vsem, ki so z vso silo in močjo pripomogli, da seje ogenj zadušil.
Marija Jenko
(383) iz Litije.
Poslano.
ISTeizogrlToljivo! S to bcedo z. Tenbi se aron.a v danasnjej številki, karea priporoča ro/o on 'l.*vi>;m zdravniku dr. Pinlois-n izumljeno sveđ&t-VO, Pii'(OT'ij>"i I se ustvarjajoča te';o. ina), kjieio je p. i i'/p.'ibuvii la i rtV clb, golobradcih .n o\ivelih >e neve'eino niuovo koristilo in doslej v tvojih iv ,>e'''!> ni biio e ('o e eno. Nečenrj na dol ;o in široko iv k' ■ .i iev ■ vn!'»Xti o ?Roajd;M) kakor bi KA-služila temv č o.»o V <'o p. r. J, ,el"e n. t'oiuno rnorjo in priporočamo por^nt«.i s • em s cO vou. A"o ne oi rnelo rsneha  p. inr.ivPea je i' i»*ri'eu de ' " b/ez ugovora povrniti.
. Ti/nc cene v LJiiulj«*"*
dne 27. junija t. 1.
			ti M			
! Plenica, hktl.			-m	.Speh posojen- kgr. .		»iti
	n	...	5 85	Surovo in si'> n		851
I o   \ en;	m	...	6 4	J 'ce, jec'no ....	—	2
Ove j,	n	•     • .		Meko. liter ....	—	8
A!dr,	n	...	5 4	Gotre'e        neso, k^r-	—	o'
PiOEO,	n	...	618	Telee'e	—	56
Ko ' a,	9	•    • •	5|50	Svin'fJco        n „	—	66
, K oo>p:r,	n	...	4 —	Ko:"ianovo    „ „	—	88
	■	•     • •	8|-	Pig .i cc.....	—	80
i Crar,		•    • •	8 -	Go'ob......	—	17
i Fi'"'o'		.    • .	8,o0	Seno,   100 kilo    . . ] 8'fttna, ...... Di *ra    vrda, 4 □ metr.	1	69
Mrslo,		kgr. .	-94		l 51	
.   .M. in		n	— 82		7	BOJ
l Speh friien,		n	— 54	j    „   mehka,   „ „	5	—
Meteoro logično poročilo.
1 Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
27. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733-98»«. 732 94 mm. 734 8-' mm.	17-6"C 291° C 18 6° C	Bl.jZ. sl. jvz. al. se v.	jas. d. jas. •k	9-20 aa. dežja.
28. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734-54 mm. 73240 m. 733-20 mm.	17 6" C 27 0° C 19 6° C	brezv. brezv. brezv.	megla ja.. obl.	330 mm. dežja.
as :=> a a -—> OŠ CN	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	7C1-60M. 7 .1 -lomni. 731 1'mm.	190° C 27-6» C 18 S° C	brezv. brezv. brezv.	jas. jas. jas.	0 00 wm.
Srednja temperatura 21-8», 21-6# in 21-8°, za 2-9», 2-7< in 2'9' n»d noi malom.____
Zahvala.
Za obile dokaze toplega, odkritosrčnega sočutja in prijaznosti o srui „i naseda nepozabljivega soproga in očeta, za krasne vence in mnogobrojno udeležbo pri pogrebu dražega ranjkega izreka vinjenim srcem vsem svojim someScanom, p. n. gospodom c. kr. uradnikom, gospodom c. kr. profesorjem in učiteljem tukajšnjih S..1, slavnemu mestnemu zastopu, prostovoljni požarni brambi, vsem prijateljem in zn.incem iz Ljubljane in druzih krajev svojo najtoplejšo in n-ijodkritosrčnejEo zahvalo
žalujoča rodbina
slnžbc občinskega zdravnika
v trgu Nredi*«« U\,lstr;(u) /, veliko okolico (tri dru^e fare so namreč brez zdravnika', z letno plačo 400 gld. in drugimi dohodki. Prosilci, slovenskega jezika zmožni, naj pri županu ulože svoje prošnje s s;.i»i vred v 4 tednih.
Občina trg- Središče,
2ti. junija 1885. (381—1) Ćulelt, Župan.
f382)
VKranji, dne 28. junija 188.-
Poslano.
l7- 24)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas rtajUoljo okrepljujuće piće,
I kat izkušan liek proti trajnom kašlju plućevina I ieludca bolesti drkljana i proti mehi rnlm kataru,
IIIMt K MAT TO IVI.IA
Karlovi vari i VVidn.
K tisočletnicl svetih apostolov
eiEELI ii METODI
je podpisani dal napraviti izbukneno podobo svetih prosvo-titeljev, katerih umetna izpeljava so povBod pohvalno priznava.
Podoba je izdelana v obliki kolajn (15 cm.) po gal-vanoplastičnem potu v bakru in se dobi priHtno posrebrena ali pa pozlaćena ali pa tudi v raznih nnaiish antiknega dela. Vse oklepa jako primerni in olepšani leseni okvir in je jako pripravna za okraženjc sob in za darila. Risanje, model in rezbarijo izilelane so od najizvrstnejSih umetnikov Dunajskih, slika iu okvir sta nenavadno trpežna in se kaj boljflega in lepšega le ni prodajalo povodom te vzvišene svečanosti.
Cono:
a) Jednostavni okvir, podoba pozlačena, posre-
bren;* ali pa :,ntik.........gld.   6.—
b) Itogato okrašen okvir, podoba pozlačena, po-
srebrena uli pa antik........„   10.—
c) Kovinski okvir, podoba pozlačena, posrebrena
ali pa antik............ „     b.—
Izdelovalec: Fran Pawlai, tovarna bronastih del, pozlatovalec in posrebralec na Dunaji.
Glavna zaloga; LEO WOERL, založnica knjig in  cerkvenih  umeteljnih del,
Dunaj, I., Splegelgaase 12.
(HOTEL STADT WIEN).
Dovoljujem si visokej g«»spAdi, kakor tudi p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da se bo od sedaj naprej točilo
Plznsko pivo
iz meščanske pivovarne v Plznu in ltoiiiiuyrhnu«or-Jovo pivo« katero dobivam neposredno.
Naibtlje   priporočam  moja priznana Jedila, kakor tudi pristna prirodna vina v bogatoj izberi. Za blagovoljni obisk prosi
z velespoštovanjem JOS.
(374—3 restavrant.
Takoj delrloče. Uspeh zajamčen.
JVei&OfjiMjivo t
Denar dobi vsaki b-koj povrnen, pri katerem ostane moj iljurno delujoči
ROBORANTirjlI
(brado usivrrjajot e sredstvu)
brez uspeha. Ravno tako sigurno pii plennli.  i/.puiili in <»Nly«'lili IiincIi.
IJspeh po večkratnem močiiem ulrenji z.jamčen. Pošilja v steklcnicih po 1 gld. od kr. iu v steklenicah za poskus po 1 gld.
J. Cii''oiiola V l=5^'iiii.
\V i liito   nj'i te cV>iv» pt'   . W'y^t at'ttu Jffetltr-mt v
Trxlu /V«/' * '.,o».'< ... vi 4 8 tv..'' 13; t> Gorici lekfr C. Cris-to,foletli; v      : lek*"r C. S",<arj; v Celji Fć. Prt1*; v Mariboru J. MarMnsj v i:oci,>jl lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi:
oi'ne.ilakko lcpOt.i!no sredstvo, ki npi'jja ne"no .t, bei:oo ia obilnost te'esa, odstranuje pege in lyt;e - cena 85 ki.
NI sleparija! *3MI
Bittner^
za   hitro   pripravo naravne, okrepč joče kopeli smrekovih igel.   Cena steklenici 40 kr., 12 steklenic 4 gld. a v. v. pri Juliji Bittuer-ji, lekarji v RelrbeuuU-u, Š\>. A\wir.; zaloga v l.jiiUl|htii pri Jul. Trukoczy»|l in v mnogih lek.irnah cesarstva. Mi. Za veliko banjo zadostuje jedna steklenica, za (143—10)       kopalni stol »/t stekenice.
Eau de Hei>e,
(40—12)
V AMERIKO
prido najceneje, kdor se obrne na
ARNOLOA REIFA, DUNAJ, I., PESTALOZZIGASSE I,
najatarejia tvrdka te vrate. (623— : J)
Natanftneje izpovedbe in prospekti zastonj.
C. kr. avstr
ogrski, priv
^XmW
mmm vzine
Izdate1] ;*i odgovorni urednik: Ivan Železni k ar.
nadomestilo za slamjače in žične ustavke,
čisti trajni in ceno, izvrstni za zavode in bolnišnice. Ako se jih več vzame, zniža 8e primerno cena. Pri npvočbi naj se naznani notranja širjava in dolgost postelji.
Glavna zaloga: Dunaj9 I., Neuer Markt 7.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne,
V