Televizija pri nas Prve oddaje ob koncu prihodnjega leta Cas, v kalerem ivimo, omauje nagel napredek tehnlke, sprejemnifcov na dain. Razen te- Irar je, kakor je razumljivo, povzroilo, da se industrija tele- ga tw> dal tone podiatfce o mate- vizijskih sprejemnikov v svetu, ki je vendarle e zelo mlada, rtalu in tehnolokih postopkih na.;lo razvija in je v kr&tkem razdobju prerasla stadij iskanja iti pri proizvodnji, nato vse vred- preizknanja. Sedaj laliko % gotovostj0 ugotovimo, da j naj- nosti, znailnosti im predpise za teji dcl v prooesu proizvodnje teh aparatov v tehnino raarvi- preizkuanja, prilagajanja in tih dravah premagan in da je tako praktino popolnoma H- merjenja, montane aheme in krena pot za njihovo mnoino proizvodnjo. Zaito se je naa popolno dokumentaeijo za izd~ indnstrija odloila, da ne bo udelala tips dumaega televiiij- lavo vseh mehaninih in elek skega aparata sama k*r bi bilo draje in bi zahtevalo veli- triniii sests.vaih delov. Se ena ko easa temve, da ob ugodnei^ih pogoiiih odikupi licenco vana slvar je doloena s pogod- kaJcnega slovcega inazem&kesa podjetja. Tako bodo potroniki bo inozemski fcoo-perant bo V takoi dobilj kakovostne aparate, proizvodni posiopek pa bwno asu trajanja p^rocesa osvajanj-a obvladali v kratkem razdobjii. proizvodnje poueval nae ljiudi Televiziiske oddajne postaj ho obseRala okrog 2.000 spre- v sv<>jih obrat*- Tvrdka. s ka- bcdo v doglednem asa postav- jemnikov bomo uvozii; sam-o ler ^0!"0 sklen!li P<>gdt>o, n,am ljene v Beogradu in L:ublj?.ni, glavne dele, ohiSje in pomoini b aroc^ navodila za ugo- medtem ko v Zagrebu e delu- priibor pa bomo izdelali pri nas. tavlJ3nJe okvar !" njihovo po- je. eprav Le vedno samo po- Postopek do popolnega osvaja- ?rfv,l!o.M a^ra1t'^Po. kO"K^ ricusno. Ve na^ih najbolj spo- nja pro^vodnjT - za katerega lade!avi Shv j0'000 do 15-000 sobnih strokovnjakov se je ne-.raunajo leto m pol do dve Teti sprejemmkov bodo prenehale v-.e davno vmilo iz ZSSR. Cekoslo- - b0 napredova.la tako, da bo denarnf obveznosti nase kidu- vake FrancHe ln Italije in se- p^ konani skupni ^eriji 10.000 ftT"1^ ^0 *"Je tvrdke S pogod- daj so ponovno odpotevali v d 15.000 spre.femnikov naa in- b ^? razea ^Sa doloceno. da ZOA. med vrnitvijo pa s* bodo dustrij postala popoinoma spo- morakakovt>9t televizijskih spre- pomudQ*ku?ne odda4e v Ljublj2n; in Beogradu konec prihodnjega Ie-ta medtem ko se bo zaela od-iaja redoega programa nekaj ka=ne?e. G'avn>; kooperanti pr; izdelo-van:.u telev'.x:.ifk!h auaratov so tiri nfiSa podjetja Radio-indu-rtrfja \t Zagrf*ba. Telekomun'.-kacije iz L.:ub1.jane. Nikola Teala jz Beograda in Rudl Ca-Jevae* jz Ban:a Luke. Peti ko-operant bo v asu osvajaniapro-Jsvodn;e inozemsko podjeLje. Razcn e omenjenih bodb prl 8vajan;u pro;z%-odnje sodelo-Taia tudi nekatera manja pd-Jetja. Delo so si razde'.:la e ob eampm zafe*ku. T&ko bo podjet-je Rudi Caievac osvaja!o pro-jzvodnio kanalnegia preklopnika x vsern;. e^eklr.fnim-; in meha-ninimj d^!i. Radio-industrija v Zagrebu odkionski sistem in kompenzator lineamfl-sti; Niko-la Tes'.a mreni in tonski trp.nsformator s pr!du5nikom;_ JtR zavod; iz N!.a k^todno cev :n druge elektronke: Tele-loomunikacijet iz Ljubljane in Nikola Tes'a iz Beogra Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi