Leto IX.
V Celju, dne 20. oktobra 1899.1.
Štev. 42.-
fahua vaaki petek t tednu. - Dopisi naj »e škofijo poSiljati uredništvu in sicer frankirano. - Rokopisi Be ne vračajo. - Za inserate «e plačuje 60 kr temeljne ^^ ter od vsake peti tr vrste po W kr . aa TsaOroknrt; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno mseriranje primerni popust - Naročnina ea celo leto 3 gid., =»
psi 1 gM. 88 kr, za Četrt leta 80 kr., katera naj ae poftilja: OpruTništvn ^Domovine" v Celji.
•-/l d:
Državni zbor otvorjen.
V sredo, dne 18. t. m. pričelo se je po dolgem praznovanju novo, t. j. 16. zasedanje državnega zbora.
Kaj bo prineslo državi, kaj pa nam Slova nom sedanje zborovanje parlamenta, o tem niti novi ministerski predsednik ni na jasnem. A ravno to, da je grof Clary do otvoritve prikrival svoje načrte pred večino slovanskega prebivalstva, znači, da nima za nas poštene vesti.
Clary jevo ministerstvo se menda imenuje zato uradniško, ker se njega člani, pred vsem pa vodja sam, vedejo zoper Slovane s tisto osornostjo in s tistim ozkosrčnim strahom za biro kratično avtoriteto, kakršna je lastna višjim uradnikom med nami. V občevanju z Nemci pa se njim razvozla jezik, lice zjasni ter so odkritosrčni kakor le v domačem krogu.
Da je temu res tako, pokazal je grof Clary, ko se je par dni pred otvoritvijo državnega zbora posvetoval z nekim pruskim publicistom, a nato z vplivnima češkima poslancema dr. Stranskv-jem in Zaczek-om. Napram Prusu je bil nad vse vljuden in zaupljiv ter je izpovedal na vprašanje, kaj se zgodi, ko se jezikovne naredbe odpravijo: »Ali bo novi jezikovni zakon najprej namenjen le za Češko in Moravsko ali za celo državo, o tem se še v očigled nedovršenim študijam za sedaj ne d& ničesar povedati, toliko pa je vendar že danes gotovo, da se bo oziralo v novem zakonu ugoditi najširšim upravičenim zahtevam Nemcev."
Sploh pa pozna grof Claiy v Avstriji le dve narodnosti: Nemca in Čehe. Glede novega kabineta je grof Clary mnenja, da se bo vzelo iz one večine, ki se bo do tačas našla. »Najbolj idealno", je opomnil, »bi bilo, ko bi se sestavila
taka večina iz Nemcev in Čehov". Kakor vidimo, je grof Clary pri vsej svoji zmedenosti še dokaj idealen", ako misli, da bi se dalo ogenj in vodo spojiti, pri čemur bi se moral seveda češki ogenj spremeniti v — črno oglje.
Nemški binkoštni program, v katerem zahtevajo Nemci brezpogojno prvenstvo v državi na način, ki je za Slovane skrajno žaljiv, ta program se ne zdi nemškomialečemu ministerskemu predsedniku nič prenapet, temuč je pristavil, da baš ta program ima vse pogoje Nemce s Čehi — sprijazniti!
V pogovoru s Prusom sta prišla tudi na razmerje med Avstrijo in Nemčijo, in tukaj je grof Clary povdarjal, kako visoko ceni prijateljske odnošaje z Nemčijo. Pri tem je obljubil, da bo skrbel, da se odpravi v Nemčiji krivo mnenje, kakor da bi bila avstrijska vlada — nemško-sovražna!
Kdo hudirja verjame, da bv b;la naša vlada nemškosovražna? To gorostasncf laž je zanesel v Nemčijo kvečjemu obakurni .Wolf, kateremu pa je bilo a tem zavijanjem čisto za druge nakane. A sedaj hoče nova avstrijska vlada še uradno dokazati Prusom, kako se v Avstriji ne vlada proti Nemcem. To bodo pač neprijetni eksperi menti za Slovane!
Kako vroče bije grofu Clary-ju srce za Nem čijo, njeno zvezo in njenega vladarja, je menda dokaz tudi to, da so uvedli pri avstrijskih državnih pravdn štvih že cel<5 — razžaljenje nemškega Veličanstva, kakor smo to mi nedavno doživeli, ko nas je državno pravdništvo zaplenilo, ker smo pisali o maščevalnosti nemškega cesarja Viljema II.
Ko je grof Clary milostno odpustil pruskega politika, zgrbančilo se mu je zopet čelo, zavzel je popolno ariatokratično resnobo, kajti sprejeti
LISTEK.
Andrej.
Slika. Slovaški načrtala Ljudmila Podjavorinska.
Poslov. Podravski.
Tudi tam zunaj ni doživel mnogo več lju bežni, nego v graščini, toda tam vsaj ni delal nikomur napotja in nihče ga ni suval. »Stric Nemec" je bil človek nemara še bolj surov, nego oni v graščini ter ga ni sprejel iz prevelikega sočutja, marveč dokaj več iz dobičkarije. »Kdo ve, za kaj se bo dal še rabiti", si je mislil, noseč Andreja, vsega premraženega v svojo kočo. Pred leti je isto tako pritekel k njemu mali psiček; sprejel ga je, izredil in evo, danes mu že pomaga pasti živino. Nu, čemu bi tudi sedaj ne žrtvoval kosca kruha, ko mu tudi ta, kdo ve, nemara prinese dobiček? In ni se zmotil; mali Andrej je na dobrem, svežem zraku in pri tečni hrani (Liska, Nemčeva hraniteljica, je da jala dovolj mleka za oba) že v prvih dveh letih postal toliko krepek, da se je Nemec lahko ugodno valjal v senci, med tem ko sta ga An drej in Lapaj popolnoma nadomeščala. Pozneje so »strica Nemca" napravili za stražnika dinje vega polja, seveda z Andrejem vred in ta po-
slednji je kaj zgodaj postal reditelj prvega. Na pogled je bil sicer zmerom slaboten, toda telo mu je bilo utrjeno, da je kar igraje izvrševal delo, ki je postajalo Nemcu že težavno. Tako sta živela skupaj leto za letom v prosti prirodi, od zgodnje pomladi do pozne jeseni, navezana izključno drug na drugega. Andrej se je navezal na svojega odgojitelja z ono instinktivno naklonjenostjo, ki je prirojena živalim; njemu je pripadal edini nežni čut njegovega srca, tako, da sta polagoma postala nerazločljiva. Dasiravno so že pretekla leta od onega večera, ko je Nemec našel malega Andreja v brazdi, dasiravno se je od takrat razvil iz otroka v fanta, iz fanta v mladeniča — vendar se je njegovo duševno obzorje le slabo razvilo. Za delo je bil sicer uren (kolikor mu je njegova hiba dopuščala) in zanesljiv, ni pa bil samostojen ter je le čakal po velja drugih. Kratkobeseden, surov pastir, ni poznal poti do nežne, otročje duše; o svetu je vedel Andrej zelo malo, komaj toliko, kolikor je čul o njemu po zimi od družine in ta svet, v katerem se je on čutil tujca, prizadeval mu je tesnobo, da se je skoro zmerom jokaje ločil od koče, kjer se je čutil domačega, prostega, da, do gotove meje tudi srečnega. Nemec in Andrej sta za-doščevala drug drugemu popolnoma. Ta stari,
mu je bilo omenjena zastopnika češkega naroda Napram tema je brez ovinkov izpovedal, da se morajo jezikovne naredbe brez pomisleka odpraviti, kajti vlada vidi v njih obstoju oviro na poti k jezikovni spravi ter ker so iste — ednostranskeinnapravljene na način, ki mora Nemce — žaliti.
Kaj čuda, da sta tudi češka poslanca na tako ednostransko zavzemanje miniaterskega predsednika postala užaljena ter sta se poslovila z besedami: »Z odpravo jezikovnih naredeb se odvzame Čehom vera na pravičnost v tej državi. Sovraštvo med vami ekscelenca, in med češkim narodom, to je razmerje v zanaprej!"
Pripoznati se mora, da se grof Clary razlikuje od svojih prednikov. Kakor on, tako poniževalno so mislili o Slovanih vsi ministerski predsedniki. Razlika je le ta, da so bili njegovi predniki prebrisani diplomati, ki so govorili s Slovani le zato, da so prikrivale svoje prave misli, dočim je on na tem polja Se novinec.
Slovani smo mu za njegovo odkritosrčnost hvaležni, akoravno nas mora globoko raztogotiti. Sedaj vemo, zakaj smo vladi dobri.
Claiyjeva odkritosrčnost izvira pač menda od tod, ker itak ve, da ne bo dolgo na krmilu, temuč se kmalu povrne med graške nacijonalce.
Mož, ki smatra nemške zahteve upravičenim ter nekakim pogojem za narodnostno po-mirjenje, mož, ki obeča spolniti Nemcem vse napete zahteve, tako, da bodo z njim celo v Nemčiji zadovoljni, tak mož ni na pravem mestu v pretežno slovanski Avstriji, in Slovani bodo poskrbeli, da se tempreje povrne med radikalne politikastre, od koder je prišel.
Slovanska potrpežljivost bi bila grešna, ko bi se s tako vlado le količkaj pogajali. Vsaka usluga napram taki vladi bi bila zaušnica Slo-
surov, omrzli starec in ta mlada otročja duša, ki se še ni razvila, sta vstvarili posebno, še dokaj strinjajočo se celoto. A ko je pred tremi leti to slučajno združenje dveh tako različnih duš bilo pretrgano z Nemčevo smrtjo, se je zdelo, da Andrej ne preživi te promene. Toda pustili ao ga pri delu, pustili mu njegovo polje, kočo — in Andrej je tovariša kmalu pozabil. Ljudje malo misleči, duševno omejeni, lahko pozabljajo tudi najznamenitejše promene v svojem življenju ter se lahko privadijo novim okoliščinam. Andrej se je privadil svoje zapuščenosti tem ložje, ker je v poslednjih letih itak le sam opravljal to delo in ker mu porcije živeža niso zmanjšali. . . Navadil se je bil povsem na samoto in ko bi ne bil primoran, bi se niti po zimi ne bil oddaljil od ondot. Tam na grajskem dvorišču mora po cele dneve žagati drva ter nositi vodo v kuhinjo; pri tem pa se vsakdo zaletava vanj, se mu posmehuje, ga ošteva, uporablja za svoje namene, pa zopet odriva kot nekaj povsem nepotrebnega — tu pa je vendar sam svoj gospod. Enkrat, utrujen od dela ter prognan s šalami družine, je ušel na polje ter ves dan ostal tam, poskušajoč, če se mar tam ne bi dalo živeti kakor po leti; toda mraz je bil tako hud, da ga niti halja ni ubranila pred
wmmSimi
vanom. Večje drznosti si pač misliti ne moremo, kakor če se govori o Čehih kar tako mimogrede, a še to poniževalno, dočim se ostalih Slovanov niti z besedico ne spomni.
Slovanski poslanci so zbrani na Dunaju ter zrejo tej birokratični vladi z oči v oči. Upajmo, da se ne bodo dali omamiti od nobenega zapeljivega pogleda, kajti grof Clary nam je naprej povedal, kako sodi o nas in kam ga vleče sreč. Naj sledi svojim srčnim nagibom, mi bomo zrli prezirljivo za njim ter ne storimo koraka nazaj.
Z vlado smo na jasnem, sedaj naj govori slovanska solidarnost!
V dotiko z narodom!
Zastopnikom slovenskega naroda veljajo te vrste. Treba je govoriti z njimi baš sedaj resno besedo, ko so na Dunaju vladni aparat preosno-vili v kvar slovanskim narodom, njih političnim pravicam, koristim in obstanku. Saj pritiska na te narode najljutejša sovražna sila od vseh strani, kamor se človek ozre.
Nemški in italijanski narod v Avstriji sta zadnji čas vseskozi dobro organizovana in nju zastopnikom gre hvala, da so organizovani neustrašeno in javno pred celim svetom, zlasti zadnja leta, odkar so nastale v Avstriji notranje politične homatije. Med odmorom parlamentarnega delovanja so poslanci — nemških in laških strank — bili s svojimi volilci in s preprostim narodom v vedni dotiki, ga poučevali o važnih političnih zadevah, mu pojasnjevali stvar v jedru ter ga navduševali za boj in odpor proti vsemu, ' kar se po mnenju voditeljev ne strinja s koristmi narodovimi. In nemško kot laško ljudstvo je razumelo to narodno bojevanje in se ravnalo po načrtih svojih vodnikov. — Kaj pa moremo reči o probujenosti in delavnosti v Slovencih?
Malokateri poslanec res popolnoma shvača dolžnosti svojega poklica, ter da bi med dolgotrajnimi počitnicami ne pozabil, da je dobil iz rok ljudstva najvišje poverjenje, ki ga po ustavi davkoplačevalec sploh dati zamore; te vrste po slanci so se zavedali, da je s tem poverjenjem jim izročeno tudi politično vodstvo naroda sploh. A vodstvo pa ni omejeno samo na zbornico, nego tudi na dom.
Zalibog niso vsi ljudski zastopniki izvrševali te dvojne častne službe. Niti med seboj niso ostali vedno v c zki dotiki, kaj še le z narodom.
Marsikateri slovenski kraji poznajo svojega zastopnika le po — imenu. Govornike pozna to ljudstvo le edino svoje dušne pastirje na leči, ki pa mu seveda ne morejo in ne smejo nadomeščati ob enem tudi — političnih učenikov.
Kdo je tedaj tako rekoč obvezan da pouči naše ljudstvo o glavnih pojmih ustavnega življenja in njega izvrševanju, če ne izvoljeni nje govi zastopniki? Dobra politična društva nadomestijo sicer tuintam shode, kakršne bi motali
njim, a povsod, kamor je segalo oko, je ležal le sneg in led. Da, tudi „porcije" mu niso prinesli in tako je bil prisilen vrniti se nazaj v graščino.
„Škoda, da je po zimi sneg in da ni tako toplo kakor po leti," misli! si je zmerom, spo-minjajoč se stoterih neprijetnostij preseljevanja. „Ko bi ne bilo snega ter bi tudi po zimi vse rastlo in zelenelo, pa bi mi ne bilo treba iti v graščino. A Mara bi mi vsikdar donašala jesti sem. . ." Že pri samem spominu na to se na-smeji, toda takoj se ga polasti žalost, ker ve, da je to nemogoče. Žalost ga prevzame, ko se spomni, da kakor vsako leto, se bo moral tudi letos seliti, da polje postane prazno, da mraz ugonobi tudi poslednji sled njegovega pridelka. A ta čas že ni več daleč; napoči, predno si ga kdo nadeja. Komaj prve zrele dinje odpeljejo od tod, pa jamejo po vrsti zahajati z vozom na polje, da nakladajo nanj pridelek, krasno zeleno pobarvane buče z rudečim osrčjem, pa zopet žolte, sočnate in mehke kakor maslo. . .
Že zore. . .
Listje po polju zašumi. Andrej urno dvigne glavo ter posluša. . . Nu, zopet je tiho naokrog; samo vetrič je zapihal, zdramil tišino ter dušljivo soparo. Solnce se sicer še zmerom skriva za oblake, toda čim višje se vzpenja na obzorju, tem
prirejati poslanci, toda povsod ni možno takih društev ustanavljati, ker ni primernih mož; a da bi edno društvo razpošiljalo v daljave svoje člane, ne krije se navadno z gmotnimi razmerami, In vendar, kako značilne slučaje smo imeli baš letos med parlamentarnimi počitnicami, o katerih bi se bil moral na primeren način obvestiti vesoljni slovenski narod, da bi bil vedel tudi odločno ugovarjati svojim političnim in gospodarskim sovragom. Toda nikjer se ni ljudstvo poučilo o predrznem binkoštnem programu Nemcev; niti poslancem se ni zdelo vredno, da bi bili skupno ugovarjali nemškim nakanom. Nasledek je, da so našle nad vse predrzne nemške zahteve v omenjenem programu milostno uvaže vanje na najvišjih mestih, da jih sedaj že stavi ministerski predsednik slovanskim poslancem v zgled — o nemški zmernosti, češ, da je v njih zapopaden ves pogoj, Slovane in Nemce pomiriti.
Kaj je zvedelo ljudstvo o pogubnem gospodarskem delovanju § 14, kaj o novih zakonih? O grozovitostih celjskih Nemcev nad Slovenci dne 9. in 10. avgusta t. 1. se niti čez domači politični okraj ni dosti razneslo. In vendar bi bilo edino pametno sredstvo, da bi bilo povsod ljudstvo svečano vlagalo svoj ugovor.
Celjske novice.
(t Profesor dr. Fran Janežič.) Nenadoma | nam je pobrala smrt uglednega moža obširnega znanja in preblage nravi. Dne 17. t. m. je zadela srčna k£p vč. g. profesorja veronauka na tukajšni višji gimnaziji, dr. Frana Janežič. Bolehal je že dalje časa, vendar je v toplicah toliko okreval, da je zopet nadaljeval svoj naporni poklic. Pre tečeni torek se je povrnil po končani uri ob 10. dopoldne v konferenčno sobo, kjer ga je zadela srčna kap. Veličasten pogreb se je vršil v čeraj dne 19. t. m. O tem uzor možu še bodemo poročali. Lahka mu žemljica, blag mu spomin!
(Osebne vesti.) Premeščena sta iz Celja davčni oficijal g. J. Knez v Gornjigrad, a davčni pristav g. Otmar Meglič v Lipnico. G. J. Volovšek je po dosluženih dveh vojaških letih imenovan davčnim pristavom za Celje.
(Okrajni šolski svet celjski) imenoval je v svoji seji dne 11. t. m. g. Božidar Mohorčič-a iz Sladke gore za zač. učitelja v Vojnik ter za prihodnjih 6 let tele krajne šolske nadzornike: Celjska okolica: dr. J. Hrašovec; Dobrna: M. Rednjak; Dramlje: M. Freisteiner; Frankolovo: D. Bezenšek; Galicija: J. Teržan; Griže: J. Janežič; Št. Jurij: M. Kavčič; Kalobje: J. Teržan; Št. Lovrenc: J. Stante; Liboje: J. Holobar; Sv. Martin: J. Apotekar; Novacerkev : J. Arlič; Sv. Pavel: Fr. Cilenšek ; Sv. Peter: A. Petriček; Petrovče: Fr. Fridrich; Zg. Ponikva: J. Kunej; Svetina: Ar. Gradišnik; Teharje: J. Pečnak; Vojnik: A. Brezovnik; Žalec: V. Vabič.
(Orglarska šola v Celju.) Dne 14. t. m. je dobilo vodstvo imenovanega zavoda pravico jav
toplejše postaja. A nebo je še vedno tako po barvano kakor zarano, samo tam na severu se prikaže par belih oblakov, ki se popenjajo na nebu zmerom višje in višje. . . Andreju je vroče, da se ga kar obleka prijema, dasiravno leži nepremično, mirno, kakor kak gospod. . . Pa se spomni, kako se sedaj mučijo ljudje v graščini, oni, ki ga po zimi tako suvajo; jeden vozi, drugi kosi, mlati in Bog ve kaj še vse — nobenemu ni tako dobro, kakor njemu.
Pride mu na misel, da čez kratko napoči poldan ter da vsaki hip pride Mara s hrano-Prijetno se nasmeji ter potrpežljivo čaka, smehljajoč se, ko se spomni Mare. . .
Mara je edina, katero Andrej rad vidi, skoraj tako rad, kakor rajnkega Nemca. Tudi ona se mu posmehuje, nemara še bolj nego drugi, toda Andrej se ne jezi radi tega. Da, še kaj prijetno mu dene ta jasen, veseli smeh, poslušal bi ga, sam ne ve kako dolgo, saj sluti, da se mu ne posmehuje tako kakor drugi, marveč samo zato, ker se mora zmerom smejati. Mara se smeji neprestano in on kar ostrmi, kadar jame kaj pripovedovati. Pripoveduje mu pa tudi zmerom, a večkrat čudne, prečudne reči. . . Pripoveduje mu o godbi, o plesu, o grajskem kočijažu Mihecu, o semnju v mestu in kdo ve o
nosti. Dosedaj je pri pouku, ki se je pričel 16. t, m., 8 učencev, ter jih poučujejo č. g. Potovšek Jožef, katehet, Anton Arzenšek, učitelj glasovirja in Karol Bervar, mestni organist. Kdor se hoče v to šolo oglasiti, naj stori to do 1. novembra, ker potem za prvi tečaj nihče ne bo več sprejet. Čč. gg. duhovnikom, kateri gmotno podpirajo učence cerkvene glasbe v Celju, izreka vodstvo najtoplejšo zahvalo.
(Slovenski trgovci, pozor!) Celjski narodni trgovec s špecerijskim blagom, g. Milan Hočevar, je začel s trženjem na debelo v tej stroki ter je tedaj mogoče pri njem naročevati enako blago do najvišje množine.
(„Mlinar in njegova hči.") Opozarjamo si. občinstvo, da se bo igrala ta prelepa igra na vseh svetnikov zvečer t. j. dne 1. novembra v ..Narodnem domu" v Celju. Opis igre in druge podrobnosti prinesemo prihodnjič.
(Izžrebani porotniki.) Za prihodnje porotno zasedanje so izžrebani glavnim porotnikom naslednji gg.: Martin Koštomaj, posestnik v Buko-vemžlaku; Ferdinand Rakef, pek v Spodnji Hudinji; Janez Žurman, posestnik pri Sv. Trojici pri Slatini; Franc Pirš, posestnik v Zgor. Laščah; Anton Perger, gostilničar v Mozirju; Alojzij Križan, lesni tržeč, Loški breg; J. Kolterer, posestnik v Rogatcu; Jos. Jaky, vodja nemške hranilnice v Celju; Janez Gertschko, hišni posestnik v Brežicah; Ivan Rogina, posestnik v Podgorju pri Slov. Gradcu; Anton Pučnik, posestnik v Dobravi; Martin Šuster, pek v Mozirju; Franc Pungaršek, posestnik v Babni gori; Martin Lesjak, gostiln, v Rogatcu; Avgust Boheim, trgovec na Slattini; Juro Kušec, posestnik v Tržiču in tajnik okraj, zastopa v Šmariju; Alojzij Ogrizek, trgovec v Gor. Kostrivnici; Anton pl. Ujačič, vpok. zemlj. knjigovodja v Rogatcu; Ig. Schober, graščinski oskrbnik v Podčetrtku; Viktor Lichtenegger, prokurist v Celju; Janez Jezernik, posestnik v Brezovi; Rajmund Gabron, gostilničar pri Sv. Petru pod Sv. gorami; Jos. Amon, gostilničar v Malem kamenu; Janez Kac, posestnik v Šmarju; Anton Umek, trgovec s papirjem v Brežicah; Jakob Pernat, lesni irg&vec na Meži; F rane Petek, trgovec na Ljubnem; Jos. Hofbauer, posestnik v Št. Jurju pri Laškem; Franc Roblek, veleposest. v Žalcu; Franc Guček, posestnik v Jurkloštru; Martin Karlovschek, mesar v Celju; Jos Presker, trgovec Loški breg: Jos. Simony, nadgozdar v Rogatcu; Anton Schwab, zdravnik na Vranskem in Josip Š rca, veleposestnik v Žalcu. Nadomestnim porotnikom so izžrebani gg.: J. Terschek. gostilničar; Leopold Wambrechtsammer, hišni posestnik; Viktor Wogg, trgovec; Anton \Valland, trgovec; Franc Schribar, klobučar; Blaž Simo-niseheg, gostilničar; Kari Makesch. agent; Kari Teppei, lesni trgovec in Gašpar Treo, agent; vsi v Celju.
(„Učiteljsko društvo za celjski in laški
okraj") ima svoje prih. redno zborovanje četrtek dne 2. novembra t. 1. ob pol 11 uri
čem vse. Andrej jo navadno posluša s pridržano sapo ter jo pri tem tako neumno gleda, da se Mara glasno nasmeji, oplazi ga po licu ter potem zbeži kakor srna. In akoravno Andreja včasih zamrzi ter ga boli' to Marino „božikanje", vendar se ne more jeziti na njo, ter jo zmerom le pričakuje, pričakuje tako nestrpljivo. . . Saj mu Mara prinese tudi zmerom kaj svojega: kos kolača, ali kakšno drugo sladčico. A kadar vna odide, polasti se ga nekaka mila, prijetna, utrujenost, podobna odrevenelosti in premišljujoč njene besede, zaželi si skoro oditi v svet, o katerem mu ona ve toliko pripovedovati. . .
Iz tega njenega pripovedovanja, iz teh ne jasnih prizorov, katere mu Mara ob času svojega obiska o poldne zaupa, vstvarja si on v duši meglene, nedoločene slike. A to kar mu poprej niti na misel ni prišlo, vriva se mu sedaj čimdalje pogosteje, namreč premišljevanje o tem neznanem, daljnem svetu, kateri, evo, se razprostira še dalje za graščino. Andrej sicer ni tako bedast, da ne bi vedel ničesar o svetu, kajti stari Nemec, bivši vojak, mu je pripovedoval mnogo o njem; toda o tem drugem svetu, o katerem mu pripoveduje Mara, o tem čuje sedaj prvič. In čudno! Ta tajnosten svet postaja mu tako nekako razumljiv, tako znan — dasiravno
dopoldne v deški okol. šoli po nastopnem spo redu: 1. Petje. 2. Zapisnik. 3. Društvene zadeve in nasveti. 4 Poročanje o glavnih zborovanjih „Zaveze" in „Lehrerbunda". 5. Iz šolske prakse. K prav obilni udeležbi vabi	odbor.
(Uzorno gospodarstvo!) Mestna občina je že hotela tožiti — svojega svetovalca Lindau-jrja, ker je isti na mestne stroške postavil bram bovško vojašnico v Gaberju, v kateri pa se je že čez leto dni udri ves strop. Stvar so vendar pobotali med seboj tako, da bo popravo sam Lindauer trpel. Znašala bo nad 2000 gld.
(Državno pravdništvo se je skesalo) ter umaknilo naperjeno obtožbo zoper okoliško ob čino in okrajni zastop v Celju. Najbrže se je iz obsodbe policista Kunsta vendar prepričalo, da se ne zgodi celjski policiji tako velikanska kri vica, če se ji očita pristransko postopanje. Isti policist pa je tudi tožen, da je brez vzroka aretiral pred „Nar. domom" hišnika Karlovšeka.
(Obsojeni napadalec.) Najprej in najhujše )e> zavrela kri že pred prihodom Čehov v Celje 1 češkemu renegatu Riha, pisaču v tovarni v Što-reh. Ta je naskočil že zjutraj omenjenega dne uradnika BSlavije", g. B. Zafošnika iz Ljubljane s palico. Za svojo drzno napadanje je odnesel krvavo bučo, a te dni je bil pri tukajšnem sodišču obsojen v 12 dnevni zapor. Zapomnil si bo, da si ne sme hladiti jeze nad nedolžnimi, ko prihajajo v Celje njegovi bivši rojaki Čehi.
(Ga že imajo!) Celjani svoj „Bismarckplatz". V zadnji mestni seji je namreč dr. Stepischnegg stavil nujni predlog(!) da se prekrsti prostor pred kolodvorom v Bismarckplatz." Vsi mestni očetje so to Bnujnost" takoj pripoznali, in nem ška „čast" je rešena. Predlagatelj je še nekaj blodil, zakaj da se že to ni poprej sklenilo. Zamolčal pa je povedati, da jih je k temu prisilil še le cepec izza nemške »vahtarce", ki jim je povedala, da si lahko iz svojega nemštva vsi skupaj skuhajo čaj, dokler ne krstijo katere ulice po trolasem sovražniku Avstrije. Ako je Avstrija zadovoljna, da se njenemu bivšemu protivniku prirejajo tako prismojena kadila, prepuščamo jim tudi Slovenci to — bedarijo.
(Nemčurski pretepači — brez kruha ) V nemških listih je čitati apelacije do »usmiljenih nemških src", da sprejmč dva celjska junaka v službo. To sta potnik Woggov znani Pollanetz in sodni sluga Horvat. Prvi je napadalec učitelja Gostinčarja, ter jo je pri tem tudi skupil, drugi je v službi kričal in grozil Čehom. Wogg pa ni spodil Pollanetza iz službe, ker se ne strinja z ujegovim pretepaškim nastopom, temuč zgolj iz sebičnih namenov, češ, da tako razupit in z a zd a m o v a n uslužbenec bi mu mnogo več škodoval nego koristil. Iz istega vzroka pa tudi nobeden podjetnik na Slovenskem teh dveh iz ključencev ne bo upal v službo sprejeti.
(Nemških Celjanov se je polastil strah.) Evo vam junakov! Pri napadih so kazali neome ifino krvoločnost, sedaj pa ko je treba za svoje
tako oddaljen. . . Zdi se mu, da je dobil na ta svet gotov nazor, ter primerjajoč sebe z Mihcem, zopet z Maro, s to večno veselo, smejajočo se Maro, začuti v sebi nekak ganljiv, strahu podoben občutek, podoben čnemu, ki ga je začutil, ko je v svoji mladosti ostal na polju sam brez strica. Pa se ga zopet polasti žalost za Nemcem, spomni se, kako sta sedela skupaj, zavita v edao haljo, kako sta v jasni poletni noči od nečera do svita ogledovala zvezde ter poslušala fepet listja. . . Časih mu je ob taki priliki stric pripovedoval pripovedke, od katerih on sicer ni mnoge razumil, od katerih pa mu je vendar aemtertje kaj ostalo v spominu. In ti davni vtisi, oživljeni s slabo detinsko domišljijo, se mu sedaj pri tem Marinem pripovedovanju oživljajo, združujejo v nekake drobne iskrice ali prašek, igrajoč se v solnčnih žarkih.
Kdo bi razumil to negotovo delovanje duše, M> narisal te slike, ki so se mu porajale v mladi duši, v sprebujajočem se srcu Kdo bi za-popadel domišljevanje, katero nepoklicano, samo nastane v duši ter tam živi, ne da bi ga kdo gojil, vstvarjaje okrog sebe krog novih domišlje-vanj, snov in čutilo gotove sladke, dasi nejasne težnje po nečem tajnostnem, nepoznanem in oddaljenem, kakršna se da čutiti zlasti v tihi po-
tolovajske čine dajati odgovor pri sodiščih, po lastil se jih je — najhujši strah Tako javka tukajšni nemški listič, ko omenja sodno postopanje zoper obilico krivcev. „In der gazen deutschen Bevol kerung Cilh's ist das Gefiihl groister Unruhe und Unwillens rege geworden." (Vsega nemškega prebivalstva v Celju se je polastil čut najhujšega vznemirjenja in nevolje.) Že verjamemo, toda nas, ki ste nas črnili za provzročitelje, ni treba preletavati nikakoršna groza in vznemirjenje; niti eden naših še ni bil obsojen, ker nobeden ničesar zakrivil ni. Kdor počenja pri zdravi pameti taka hudodelstva na nedolžnih žrtvah, kakršne so počenjali zdivjani Celjani, ta pač mora biti že v naprej pripravljen na verige in ječo. Če pa potem, ko ga zgrabi pest pravice, jadikuje o strahu in nemiru, pokaže le s tem, da so — erbarmliche Feiglinge! Ko se bodo završile vse preiskave in obsodbe, hočemo ponoviti venec nemčurskega telovajstva ter dokazati, kdo je kriv.
Volitve za okrajni zastop celjski
so razpisane, in sicer volijo veliki posestniki dne 6., veliki trgovci dne 7., mesta in trgi dne 8. in kmečke občine dne 9, novembra t. 1.
Okrajni zastop bil je sedaj že skoz tri dobe v narodnih rokah.
Kaj in koliko koristnega je storil okrajni zastop v teh letih, vidi se, ako se pogleda sedanje okrajne ceste in mostove.
Vse ceste in mostovi so v najboljšem stanu; okrajni odbor je skrbel, da je prišlo na ceste dosti in dobrega posipa; razun tega pa se je še mnogo klancev zravnalo, tako n. pr. na okrajni cesti Teharje Ponikva na štirih mestih, na okr. cesti Celje Laško na treh mestih, na cesti Celje-Št, Jurij se je ponižal klanec v Teharjih, in na cesti Novacerkev-Vitanje klanec pri Novicerkvi. Na vitanjski okr. cesti napravilo se je mnogo novih škarp, istotako tudi na dobrnski in planinski cesti.
Razun tega napravile so se tri nove ceste namreč Žalec Vel. Pirešica, Medlog Lopata in Teharje Lubečno s stroški po 13,800 gld.
V Št. Pavlu napravila sta se dva nova mosta na cesti CeljeSlov. Gradec dva, v Celju čez Vo-glajno nov železni most za 9000 gld. itd.
Za popravilo, ozr. napravo novih mostov izdalo se je 61,868 gld. Za uravnavanje Savinje 8599 gld., za nakup plemenskih bikov 9482 gld., za železnico Celje-Velenje 20.000 gld.
Vse to je pokril okr. odbor brez zdatnega povišanja okrajnih doklad, kar gotovo priča, da je okrajni odbor varčno gospodaril.
Okrajni odbor je sklenil vse dosedanje lesene moste s časom nadomestiti z zidanimi s petonom po sistemu Monier in se ravnokar delata dva taka mosta, in sicer eden čez Volsko v Št. Pavlu in drugi čez potok Hudinja na trno-veljski okr. cesti.
letni noči, ko te obdaja mrak in vonjava in nad teboj lesketa zvezda pri zvezdi. . .
Kdo bi razumil te Andrejeve predstave — ko jih pa niti on sam ne razume?! Vprašajte ga, kaj misli takrat, ko po Marinem odhodu tako zamišljeno zre v daljavo, ko mu še v ušesih zveni njen veseli, zdravi smeh. Gotovo bi se začudil vašemu vprašanju in komaj vedel bi vam odgovoriti na to. Najgotovejše bi vam dejal, da se je spominjal strica, s katerim sta si bila tako dobra, ali pa Lapaja, s katerim sta se skupaj igrala in spala na edni plahti, kakor dva dobra tovariša. Ali pa, da se spominja takrat na te nejasne, meglene slike, ki so mu ostale tam od Nemčevega pripovedovanja v dolgih zim skih večerih — zlasti ona o zlatolasi kraljičini. Ta prikazen jasna in sveža, se najbolje prilega v okvir razpoložja, v kakršno ga spravi Marina navzočnost ter njeno surovo laskanje. Saj ona kraljičina ni izmišljena prikazen, marveč pravo, resnično bitje. Videl jo je z lastnimi očmi: do spela je k njemu v kočiji, s srebrom in zlatom okovani ter v obleki modre barve, z belim oblakom na zlatih laseh, belega obraza kakor sneg ter rudeča kakor vrtnica — uprav takšna, kakršno si je poželel junak povesti, njen osvobo ditelj. Obstala je s svojo kočijo ne daleč od tod,
Iz teh številk je razvidno, da si je sedanji okr. zastop zaslužil popolno zaupanje volilcev in davkoplačilcev, in se naši nam rodni volilci posebno veleposestniki poživljajo, da storijo svojo narodno dolžnost ter pridejo dne 6. novembra vsi do zadnjega mcža na volišče in omogočijo s tem, da ostane okrajni zastop celjski še nadalje v narodnih rokah.
Spodnje-štajarske novice.
(Osebna vest.) G. dr. Maks Bouvier. dežel-nosodni svetnik v Mariboru je imenovan državnim pravdnikom v Celovcu.
(Učiteljske premembe) Gosp Ivan Vrščaj, bivši učitelj v Ljutomeru, je imenovan suplentom na učiteljišču v Kopru. Učitelj g. K. Kveder je nameščen v Št. Jurju na juž. žel.
(Mozirski župnik o. g. Anton Rodosek f) Dne 17. t. m. je umrl v Ljubljani č. g. A. Rodošek, župnik v Mozirju, star 59 let. Bil je nevstrašen rodoljub in velik dobrotnik. Naj počiva v miru!
(Postajališče na Teharjih.) Ravnateljstvo južne železnice je na prošnjo teharskih rodoljubov poslalo svojega tehnika, da presodi, bi li kazalo tam napraviti postajališče. Upanje je skoraj zanesljivo, da se napravi isto že s prihodnjo spomladjo. S to novo uredbo bo ta priljubljeni kraj mnogo pridobil.
(Bralno društvo pri Sv. Martinu v Rožni dolini) ima v nedeljo, dne 22. t. m. po večerni-cah v šolskih prostorih občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju v pretečenem letu. 2. Poročilo o stanju blagajne in knjižnice. 3. Poučljivi gospodarstveni pogovori. 4. Volitev novega odbora. 5. Nasveti. K obilni udeležbi vabi najvljudneje	odbor.
(Slovenski trgovci, posnemajte radikalnost naših političnih nasprotnikov!) Evo dokaza, kako postopajo spodnještajarski nemčurski trgovci! — Pred kratkem smo imeli namreč priložnost, dobiti v roke list, kojega je pisala nemška tvrdka nekemu spodnještajarskemu trgovcu s popolnoma slovenskim imenom, in kojega mati še danes ne zna nemške besede, ker je popolnoma kmetske rodbine iz kraja, v katerem razun g. župnika in gg. učiteljev ne zna živa duša nemške besede. Oče dotičnega trgovca je bil tudi pošten Slovenec. Sin njegov, kateri ni vreden, da ga solnce obsije, ker je čisto navaden brezznačajnež, je seveda silno hud nemčur. Pisala je omenjena tvrdka temu človeku slovenski list, ker je po njegovem imenu soditi morala, da je Slovenec. Pa glej, kaj je storil ta korenjak! Čez dva dni dobi tvrdka pismo nazaj, na kojem je stala opomba. „Verstehe chinesisch nicht, bitte deutsch zu schreiben, sonst unverstandlich." Ti siromak, ti! Menda je pa to človeče res Pragerman, menda pa slovenskega kmeta tudi ne razume, če pride k njemu kupovat, ter ga iz svoje prodajalne nažene, ker mu je slovenščina — kitajski in nerazumljivi jezik. Opozorimo torej g. trgovce, da naj v ednakih slučajih postopajo ednako, ter
pokimala Andreju z glavo — on pa je le stal ter zrl z odprtimi ustmi na to lepoto in se čudil. . . A ona se je zasmejala, toda to ni bil smeh, marveč žvenkljanje srebrnih zvončkov; — tako se smejijo samo kraljičine, pravcate čarobne kraljičine. A v kočiji sta sedela še dva druga in eden izmed nju je izgledal tako, kakor Mihec, Marin ljubček, samo obleko je imel izšito Z zlatom in na glavi mu je sedel nekak čuden, visok klobuk — podoben dimniku To je bil gotovo oni čarobni klobuk, ki ga je vzela kraljičina s seboj iz palače troglavega zmaja.
Istina, prikazni mlade, krasne kraljičine se spominja Andrej sedaj v tem hipu — pa tudi Marina slika se mu predstavlja razkošno in mično. Vsikdar pa se tudi vpraša v duhu: čemu Mara ni kraljičina, ali kraljičina Mara? A kaj bi tudi bilo, ko bi Mara ne bila Mara, služabnica v graščini, marveč kraljičina. Takrat bi ji gotovo ne bito treba streči v kuhinji ter hoditi za perutnino, marveč bi zahajala k njemu vsaki dan ter mu nemara vsak drugi dan prinesla juho z mesom in makove kolače......
Bliža se poldan, a Mare še ni. Andrej jame biti nemiren. Od jutra je že dolgo, želodec ga tirja za svoj delež — a Mare še ni! Tudi vročina je neznosna. Pa leno vstane, se zlekne
vsako pismo, vsaki račun, kateri ni v našem jeziku pisan, brez nadaljnega premisleka dotični tvrdki vrnejo z opombo: „Ne razumim kitajščine prosim slovensko pisati. Čehi, Hrvati, Mažari itd. postopajo enako in so vsled tega tudi radi svoje radikalnosti pri nemških trgovcih ugledni ter se ne pripeti z lahkega, da bi se poslal Čehu ali Hrvatu nemški list.
(Iz Žalca) se nam poroča, da ni res, da bi se bil občinski zastop in požarna bramba udeležila sprejema učitelja g. Gostinčarja vrnivšega se iz preiskovalnega zapora.
(Prostovoljno gasilno društvo) pri Sv. Ju riju ob Taboru priredi dne 22. oktobra 1890 ob 4. uri popoldne v prostorih gosp. Ivan Brišnika v Ojstrški vasi veselico s sledečim sporedom: 1. Pozdrav. 2. Tombola. 3. Igra ^Napoleonov samovar". 4. Prosta zabava in ples. Pri tej veselici svira oddelek celjske narodne godbe. Vstopnina 20 kr. Z ozirom na dobrodelni namen veselice in ker se bode izsrečkalo nad sto dobit kov, vabi k mnogobrojni udeležbi najvljudneje
odbor.
(Obč. zastop Luče) je v svoji seji dne 1. oktobra 1899 ednoglasno sklenil izraziti svoje ogorčenje in obžalovanje nad nečuvenimi izgredi dne 9. avgusta t. 1. v Celju in nad postopanjem mestne policije ter vložiti prošnjo na namest-ništvo, da se ista podržavi. Gg. dr. Sernecu, dr. Dečku in Hribarju pa se je izrekla zahvala in priznanje za njih moško postopanje in obrambo pravic slovenskega naroda!
(Iz Šoštanja) Shod katerega je sklical državni poslanec velč. gosp. župnik Žičkar bil je mnogobrojno obiskan. Iz poročila gospoda po slanca poineli smo pa, da nam je vlada marsikaj na rame naložila, toda prošnje naših poslancev pa samo prežimo v kot stlačila. Vidi se, da gre gospodom poslancem hvala, ker se vkljub nasprotstvu vlade vendarle s trudom po tegujejo za naše pravice. A tudi poročilo gosp. deželnega poslanca Ivana Vošnjaka nam je po kazalo burjo, katero hočejo naši kruti nasprotniki v Gradcu na nas izliti. Naj bode obema poslancema in njunim tovarišem tukaj rečeno: Ostanite še naprej boritelji slovenskega naroda na Spodnjem Štajarju in ne odnehajte delovati za „proč od Gradca"!
(Podružnica sv. Cirila in Metoda v Trbovljah) priredi dne 22. oktobra t. 1. ob polu 4. uri popoldne v gostilni g. Antona Volavšeka svoje letno zborovanje. K obilni udeležbi vabi vljudno
odbor.
(Poročil se bo) dne 25. t. m. v Sevnici g. Fran Pristovšek, učitelj iz Škal pri Velenju, z gospico Amalijo Cimperšek iz Sevnice.
(Iz Brežic) nam pišejo: Dobro, da ste nam povedali o nestrpnosti našega notarja Wiestha-lerja. Zaupali mu že slovenski kmetje dosedaj ničesar nismo, dasiravno ga mestni njegovi bratci na vse načine odlikujejo. V svoji pisarni je z nami izvanredno prijazen ter govori sladko
ter se gre sprehajat po polju. Ima sicer vse svoje kraljestvo pred seboj, kakor na dlani, ne more mu ujti niti najmanjše gibanje: toda na sprehodu mu urneje mine čas in on lože počaka na obed. Kakor zarano, obhodi zopet polje naokrog, vstavivši se le pri nekateri posebno zali dinji. Že zore. . . Drugekrati ga je misel na to, da v kratkem poberč pridelek, da pride jesen in za njo dolga, dolga zima, napolnovala s tesnobo, toda to leto se je vendar veseli. Vrtnar mu je bil namreč obljubil, ako bo pridelek obilen, izšivano haljo z rudečimi robovi in našivi, ki so bili edini predmet Andrejeve težnje. Kako veselo bo hoditi v novi, zali halji, kakor nekak gospod! Resnica, zavidal mu bo ves svet! Ko bi le vrtnar bil zadovoljen, da bi se ne zgodilo tako kakor lani. Tudi lani je obetal, obetal, potem pa ni dal nič. Toda sedaj mora dati, kajti pridelek že dolgo ni bil tako bogat, kakor to leto. Kakor bi kdo nalašč razsipal to množico teh zalih, prijetno duhtečih dinj — po dve, tri, da, kdo ve koliko jih visi na ednem steblu. A vse so zdrave, sveže; čez kratko jih bo mogoče pobrati. — Že zore. . .
slovenščino, toda poznamo se. Ljudje pripovedujejo, da se je v njegovi pisarni naselilo več — pajkov, ki ga bodo kmalu pregnali od nas. Sedaj že prosnjači okoli rokodelcev in natakaric naj mu izročijo svoje upnike „v delo".
(V Pišecah) se ustanovi z novim letom pošta.
(Okrajni zastop v Šmarju) je imel dne 12. t. m. svojo prvo sejo, pri kateri je bil zopet voljen načelnikom dr. Josip Georg in namestnikom Franc Ferlinc. V odbor so voljeni: kot zastopniki veleposestva Jakob Zdolšek p. d. Šuc iz Okroga, za veletrštvo Andrej Suppanz iz Pri-stove, kot zastopnik trgov Ivan Debelak iz Šmarja in za kmetske občine Jože Kregar od Sv. Petra, iz splošne kurije pa Karol Jagodič ml. iz Šmarja in Jože Mlakar iz Ponikve. Svesti smo si, da bode novoizvoljeni odbor vsikdar deloval v prid in napredek domačega okraja, v čast in ponos milemu nam narodu.
(Slatinskemu kopališču) je dovolil deželni odbor štajarski za izvanredna popravilna dela 7880 gld.
(Na Boč!) V nedeljo, 22. vinotoka t. I. pri-rede dravinjski hribolazci zadnji izlet na Boč za tekoče leto. Odhod iz Studenic ob 9. uri pred poldnem. Popoldne istega dneva je v gostilni Koropčevej v Studanicah zabaven sestanek s plesom itd. Pri lepem vremenu se je nadejati prijetne partije. Na svidenje!
(Gospod Zoff) še vedno diše naš slovenski zrak in celo rožičke je zopet pokazal. Neki slovenski občini blizu Konjic je rekel, da naj v edino zveličalni nemščini uraduje. Župan te občine, poštena slovenska grča, se seveda smeji tej predrznosti ter mirnodušno samo slovensko uraduje. Ko bi vse naše občine tako postopale, kar je tudi njih sveta dolžnost, bi gotovo gospod Zoff pobral svoja kopita in kar še druzega ima ter si poiskal drug delokrog, ker to mora vendar sam uvideti, da nima zmožnosti za glavarjenje na Slovenskem.
(S Konjic.) Te dni je bil sodnijsko kaznovan konjiški mizar Artitsch (seveda janičar), ker se je o priliki otvoritvene slavnosti naše čitalnice udeležil napadov na Slovence. Ranil je sivolasega slovenskega starčka Kovač a iz Zreč, za kar je dobil primerno kazen. Slovenci! Taki so ti nemčurski obrtniki! Od Slovencev živijo — v zahvalo jih pa napadajo in tepejo. Podpirajmo slovenske obrtnike, slovenske trgovce in krčmarje — saj jih imamo.
(Za viničarsko šolo v Ljutomeru) že — išče deželni odbor primerno posestvo v najem. V par letih ga že zna najti, po parletnem pogajanju ga bodo začeli urejevati, in precej upanja je, da dobimo to šolo že — v prihodnjem stoletju, ako bo tedaj le še kaj — trsja po naših goricah Naglica ni baje nikoli zdrava!
(Podporo dež. odbora) je dobila „Kletarska zadruga" v Št. Ilju v Slov. gor. in „Kmetijska zadruga" na Cvenu pri Ljutomeru, vsaka po 300 gld.
(Iz Ptuja) Pred tremi tedni se je zgoto vilo poslopje, katero zida mestna občina kot novo gimnazijsko poslopje. Seveda ni manjkalo pri tej priložnosti tudi demonstracij in izzivanja. Napravili so namreč veliko platneno tablo in pošiljali „dem hochverehrten Herrn Biigermeister Josef Ornig und dem hochloblicben Gemeinde-rathe" ein „Hoch" ter tem renegatom na čast razobesili sfrankfurtarice". Ako se že zdaj pri na pol dovršenem gimnazijskem poslopju godijo takšne škandalozne reči, moramo se res nehote vprašati, kaj še bode pozneje? Kaj je pomenila frankfurtarica na gimnazijskem poslopju si lahko mislimo.
(Uravnava Pesnice) še mora počakati, dokler ne dovoli poljedelsko ministerstvo potrebne svote. Še le potem je privoljen tudi dež. odbor ednako svoto „žrtvovati." Vendar pa je baš sedaj isti dež. odbor dovolil velikodušno 1000 gld. za uravnavo Mure ter zopet 1000 gld. za potoka Kainach na Gornjem Štajarskem.
(Iz Radinc.) Neko pismo se je oddalo v Radincih dne 11. t, m. in je po dolgem in težavnem potovanju dospelo dne 15. t. m. srečno v Ivanjce, kamor dospe pešpot iz Radinc lahko v dveh urah. Sicer pa hočemo radinski pošti in njenim uradnikom v prihodnje posvetiti več vrstic.
(Na III. deški nemški šoli v Mariboru) je
opuščena stalna vzporednica, zato pa je dovoljena ista začasno na I. mestni šoli.
(Kozjaška posojilnica pri Sv. Križu nad Mariborom) se je ustanovila za to in za sosednje občine ter je imela pretečeno nedeljo, dne 15. t. m. svoj prvi uradni dan. Prisostoval je nadzornik „Zveze" slovenskih posojilnic iz Celja g. Franjo Jošt ter dal ravnateljstvu potrebni pouk za nadaljno poslovanje. Uradovaio se bode za naprej vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu. Uradna pisarna se nahaja v župnišču pri Sv. Križu. Hranilne vloge se obrestujejo po 41/a°/o. posojila se dajejo samo zadružnikom na 51/s°/o na osebni kredit, V načelstvu so samo vrli in trdni možje, ki so nam porok, da bode posojilnica dobro napredovala. Ravnatelj je g. M. Elsnik, posestnik, blagajnik č. g. Fr. Kocpek, župnik in tajnik g. Avg. Hauptmann, nadučitelj, vsi pri Sv. Križu. Za prvi uradni dan je pristopilo precejšnje število zadružnikov in se je vložila tudi lepa svota hranilnih vlog. Bog daj lepega uspeha i v bodoče! Srčna hvala ustavoviteljem, zlasti rojaku našemu g. dr. R. Pipušu, odvetniku v Mariboru, ki je preskrbel brezplačno registrovanje ter celjski „Zvezi" in njenemu nadzorniku g. Franjo Joštu, ki se ni vstrašil daljne poti ter nam je prihitel osebno na pomoč.
(Na kmetijski šoli v Grottenhofu pri Gradcu) se je ustanovilo „Podporno društvo", kateremu bo tudi deželni odbor naklonil znatne svote. Ta zavod je tudi s štipendiji izvanredno dobro preskrbljen, tako da je nemškim kmetom lahkoča dati svoje sinove strokovno izuriti. Kje pa imamo Slovenci, ki smo bolj navezani na kmetijstvo nego gornještajarski Nemci, tako šolo, kje štipendije in od dež. odbora subvencionirano „Podporno društvo" ?
(Nemške Raiffeisenove posojilnice; uživajo izvanredno naklonjenost štaj. dež. odbora. Isti je ravnokar dovolil peterim nemškim posojilnicam brezobrestna posojila po 200 gld. ter po 1000 gld. v obrestovanje po 3%• Te posojilnice so: Kam-mern, Tragoss, Stallhofen, Wetzawinkel in Blumau. Dvema posojilnicama pa se je dovolilo že drugo posojilo 1000 gld. po 3%.
(Pri centralnem odboru štaj. kmetijske družbe) dobita voditelja kmetijske šole v Mariboru in v Grottenhofu virilni glas, t. j. glasovala bodeta, ne da bi bila izvoljena.
(Gornještajarski „todlni" so razburjeni!) Grozna nesreča je zadela gornještajarske Necmce. Deželni odbor jim je poslal nekatere tiskowine, ki se tičejo računov okrajnih zastopov — dvojezične. Zaradi te pomote proglašajo v svojih listih, da je deželni odbor — Slovencem naklonjen ! Seveda so se gospodje pri dež. odlboru takoj pokorno opravičili pri razburjenih „todlnih", češ, da se je zgodila neljuba pomota ter prosijo, da se nemško-slovenske tiskovine vrnejo v zameno. Kaj bi pač storili ti srboriteži, ko bi dobivali samo slovenske tiskovine, kakor se nam čestokrat vsiljujejo samonemške!
Druge slovenske novice.
(Učiteljske premembe na Kranjskem)
G. Fr. Črnagoj, je imenovan začasnim voditeljem na mestni dvorazrednici na Barju pri Ljubljani. Na novo so nameščeni gg. abiturijentje. A. Lenarčič v Šmartnem pri Kranju, A. Praprotnik in J. Lapajne na deški šoli v Carkljah. J. Labar-nik v Srenji vasi v Bohinju, A. Novak na Bledu. Učiteljica voditeljica prvega mestnega otroškega vrtca v Ljubljani je postala gdč. Zofija Grum. Učitelj g. J. Prijatelj, je premeščen iz Svibnega v Kolovrat.
(Prva slovenska fdozofinja) je gospica Zofka Kvedrova, znana slovenska pisateljica, ki je ravnokar sprejeta kot redna študentinja mo-droslovja na vseučilišču v Bernu v Švici.
(Za načrt Prešernovega spomenika) je razpisano dvoje častnih nagrad po 600 in 400 kron. Rok za natečaj je do 20. decembra t. 1. Za častni nagradi se hočejo potegovati slovenski kiparji Gangl, Progar, Repič in Zajec ter arhitekt K. Plevnik. Stroški za spomenik so pirora-čunjeni na 15.000 gld., kar je po mnenju {strokovnjakov še vsekakor premalo. Toda taddi k temu znesku še primanjkuje veliko.
f
(Roparski umor) Blizu Kamnegorice na Gorenjskem so našli pretečeni teden ubitega in oropanega mesarja Boštjana Žvana iz Gorij pri Bledu. Skrajno sumljiv tega zločina je gostil ničar v Kolodvorski ulici v Ljubljani Blaž Ravnik, katerega so tudi že zaprli.
(Nove razglednice) v korist družbe sv. Cirila in Metoda s podobo rajnega pisatelja in deželnega poslanca Janko Kersnik a, izdelane prav lepo v svitlotisku, na katerih je tudi natisnjena Kersnik-ova graščina in farna cerkev na Brdu, se dobijo 100 komadov za 4. gld., ako se naprej plača, s poštnim povzetjem za 4 gld. 30 kr., — drugače se sploh ne razpošiljajo — pri gospici Ljudmili Roblek v Litiji. Gospica Ljudmila Roblek je tudi pripravljena pošiljati nabiralcem za zbirke te razglednice, ali druge posamezne, to so s po dobo dr. Franc Prešerna, Valentina Vodnika, škofa Strossmayerja, Simona Gregorčiča ali Litije (5 vrst) ako se ji za vsako pošlje v znamkah 10 novč.
(V Tržiču) so ustanovili podružnico sv. Cirila in Metoda. To je prvi slovenski jez zoper ondotne drzne Nemce.
(Utopljenko) so našli blizu Černuč ob Savi. Stara je okoli 20 let ter je morala biti že dalje časa v vodi.
(V Št Jerneju na Dolenjskem) so dobili novo orožniško postajo.
/Velik požar) je razsajal dne 10. t. m. na Draščah pri Žužemberku. Pogorelo je 13 posestnikom 53 poslopij ter vsa obleka in pridelki, tudi več živine.
(Koroški „Bauernbund"), ta zakleti nasprotnik Slovencev, uprizori v nedeljo dne 22. oktobra t. 1. v Velikovcu veliko hujskanje zoper Slovence. Na pomoč so poklicali štajarskega barona Rokitanskega, da doseže on, česar koroški mogočneži sami še niso dosegli, da z znanimi svojimi frazami o „klerikalizmu" itd. po-bije koroške Slovence. Pomagal mu bode dež. poslanec Černik, in gotovo se bo zoper nas prihodnjo nedeljo zbralo v Velikovcu vse, kar po nemško-nacijonalno in bauernbundarsko lazi in hodi. Prestali so kor. Slovenci že mnogo, pre stali bodo i to!
(Pogorela je) dne 15. oktobra t. I. zvečer slovenska vas Bače blizu Beljaka na Koroškem. Zgorelo je 17 poslopij 12 gospodarjem. Vsa krma, tudi precej živine je ostalo v ognju. Škoda je tem večja, ker je zima pred durmi.
(Otvoritev skladišča v Sinoivasi na Koroškem) se je morala zaradi raznih zaprek preložiti še za osem dnij in se vrši torej v nedeljo, dne 29. oktobra t. 1. po sledečem sporedu: Ob 1. uri popoldne blagoslovljenje novega poslopja. Ob 2. uri zborovanje. 1. Poročilo o stavbi skladišča. 2. „Kako kmetje na Koroškem gospoda rijo." Govori g. deželni poslanec Fr. Grafenauer. 3. „0 pomenu zadrug." Govori g. Iv. Kač iz Žalca. 4. „0 gospodarski zvezi." Govori g. dr. Iv. Šusteršič iz Ljubljane. — Novo skladišče je jako lepa in dobro urejena stavba. Otvoritvena slavnost obeča biti prav sijajna in pomenljiva. Skladišče bode v veliko korist slovenskim kme tom. — Podružnica v Velikovcu je začela delovati že dne 11. oktobra, na veliko jezo velikov-skih nemčurjev, ki čutijo, da se hoče slovenski kmet tudi v gospodarskem oziru osvoboditi od njihovega terorizma in postati res sam gospodar na rodni zemlji.
(Koroški slov. bogoslovci) so se potegovali že dalje časa za to, da bi se jim dovolilo v bo-goslovnici slovenski prepovedovati, ker je to za nje velevažnega pomena. Ravnatelj zavoda (Nemec) je pripoznal sam, da bi bilo koristno za Slovence (bogoslovce seveda) kaj tacega in je rekel, da on ne bo nasprotoval tej ideji. Ko pa se je stvar predložila mil. knezoškofu, je ta odgovoril lakonično: „V semenišču se ima propo vedovati v onem jeziku, katerega razume vodstvo!" To se pravi: samo v nemškem! Nemško vodstvo je torej merodajno, ne pa slov. ljudstvo, za katero se vzgajajo slov. duhovni! Kristus je pa rekel, apostolom: „Idite in učite vse narode!" in jim je dal zato zmožnost, govoriti v vseh jezikih! Predno se dandanašnji z govorom kaj doseže, se mora že dobro govoriti. V to je potreba vaje, a koroškim Slovencem se ne dovo ljuje vaditi se v materinščinem jeziku, ne v ljud
skih šolah, ne na srednjih šolah, ne v Marijanišču J in ne v bogoslovskem semenišču. Sapienti sat!
(V tržaški mestni svet) je dobil župan pri novi volitvi odbornikov zgolj može po svojem „ kopitu".
(Slovensko šolo družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu pri Trsta) nameravajo razširiti v petrazrednico, ker je potreba za to res velika.
(»Novodobni" umor.) Blizu Rojana pri Trstu so našli zgorelega 541etnega peka, Jos. Pečenka iz Trsta. Polil se je s petrolejem ter se sežgal.
(Edno najlepših vil v Gorici), namreč ono grofa Gyulaja na Solkanski cesti, je kupil slovenski odvetnik dr. Stanič.
(V Gorici) je prenehal izhajati italijanski list „Coriere di Gorizia", čegar posel je bil, lagati o Slovencih ter jih blatiti. Nasprotno pa je začel slovenski časnik „Gorica" izhajati dvakrat v tednu.
(Iz Komna v Gorico) se je preselil notar g. dr. Karol Čibej.
(Nova brzojavna postaja.) V Cerknem v tolminskem okraju se je odprla nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo.
(Na hrvaški gimnaziji v Pazinu) je dovoljena vzporednica. Ondotni okrajni glavar je sam priskrbel iz ljudskih šol klopi za novi razred.
(Drugi veliki dobrotnik hrvaške gimnazije v Pazinu.) Biskup Strossmayer je poklonil 1000 gld. za ustanovo ednega štipendija na gimnaziji v Pazinu.
(Nova tiskarna na Reki.) Prvo slovansko tiskarno je ustanovil na Reki gosp. G. Kraljeta, lastnik »Narodne tiskarne" v Sušaku.
(Iz ljubosumnosti.) V Kastvu se je zaljubil učitelj Milnerid v ondotno učiteljico gdč. Šepič. Ker pa je ta odbila njegove ponudbe, pričakal jo je dne 9. t. m. ter z revolverjem dvakrat nanjo ustrelil. Zadeta je sicer zelo nevarno, vendar je upati, da jo rešijo smrti. Učitelj sa je sam prijavil orožnikom.
Vojna v Afriki.
Beseda „ vojska" vznemiri vsikdar svetovno prebivalstvo, če tudi se ta groza ne dotika po sredno nas. Doživeli smo, da je pred pretekom leta, v. katerem se je sprožila ideja, odpraviti vojne ali jih vsaj omejiti, napočilo kruto klanje dveh evropskih narodov v črni Afriki. Vojna se bije med dvema germanskima plemenoma, med izseljenimi Nizozemci in Angleži. Poglejmo si ta dva rodova in nagibe k vojni.
Že leta 1601. se je naselilo kakšnih 100 nizozemskih kmetov, ki se nazivajo 5e danes Boers (buri) t. j. kmete, v skrajnem južnem delu Afrike, v takozvanem Kaplandu, kjer je do tedaj stanovalo izključno le pleme afriških divjakov Hotentotov. Buri so se pečali z živinorejo in prekmorsko trgovino. Toda že leta 1782 so se začeli Angleži brigati za to naselbino, ter so jo leta 1806. tudi oblegli in si jo prisvojili. Od onega časa se je začelo sovraštvo med holand-skim in angleškim narodom.
Preprosti nizozemski kmetje se niso mogli zdržati napram trgovsko prekanjenim Angležem ter so leta 1836. zapustili svojo novo urejeno domovino. Okoli 500 Burov se je izselilo proti severu v takozvani Natal, kjer so se po hudih bojih s prvotnimi prebivalci, takozvanimi Kafri, stalno naselili. Tukaj so si ustanovili novo ljudovlado (republiko) ter so jo krstili Port Natal. Ta deželica je ob vzhodnem morskem obrežju ter ze!<5 rodovitna,
Angleži so sledili izseljencem tudi tukaj sem. Leta 1842. so jih Angleži premagali in pre gnali. Buri so prekoračili visoko gorovje, ki se razteza vzporedno z morskim bregom ter so si ustanovili onkraj istega na zahodu novo ljudovlado, imenovano Oranje.
Toda Angleži niso mirovali. Prišli so za Buri ter zahtevali novo državico za angleške kolonije. Leta 1848. je prišlo do bitke, v kateri so Buti podlegli. Le par tisoč se jih je podvrglo angleški premoči, dočim so ostali višje cenili svobodo ter se pomaknili dalje proti severu. Ustanovili so si več malih državic, katere so združili v edno državo pod imenom Transvaal leta 1852. Že istega leta so Angleži pripoznali
novi državi popolno svobodo, samo da so si pridobili bure svojim zaveznikom v bojih zoper Kafre.
Okoli leta 1870 razkrili so Buri obsežne zlate rudnike v svoji novi državi. To jim je zagotovilo blagostanje in bogastvo, zbudilo pa je tudi poželjivost tujcev. Posebno Angleži so kar trumoma prihajali k njim ter se tam stalno naseljevali. Kmalu je bilo priseljenih Angležev večje število nego domačinov. A to je grozilo postati Burom usodepolno.
In res so našli Angleži kmalu izgovor, da usilijo svobodnim Burom svojo vrhovno varstvo. Proglasili so namreč, da sta obe republiki, Natal, kjer je ostalo mnogo Burov, ter Transvaal preslabi, da bi povoljno branili krščanstvo zoper divjake. Buri so spoznali angleško nakano ter so se slovesno zavezali, da hočejo svojo neodvisnost braniti do skrajnosti.
Leta 1881. so jih res Angleži napadli, toda bili so premagani in morali so znova proglasiti
nedotakljivo neodvisnost burskih držav.
Angleži so korakoma oblegli ves svet okoli obeh burskih državic ter so prisilili Bure, da so leta 1884 sprejeli pogodbo, vsled katere ni smel Transvaal z nobeno državo sklepati zveze brez privoljenja angleške kraljice.
Leta 1897. sta sklenili obe burski ljudo-vladi Oranje in Transvaal tesno zvezo v obrambo proti vsakomur, ki bi jim hotel kratiti samostal-nost. Kako previdna in potrebna je bila ta zveza, kaže nam sedanja vojna.
Kdo bo v tej vojni zmagovalec? Ko bi odločevala pravica, morali bi postati zmagovalci Buri. Pa tudi vsa bojna znamenja govorijo za nje.
Stalne vojske v evropskem smislu Buri nimajo. Tam je vsak moški od 16. leta vojak. Ko dopolni Bur 16. leto, dobi puško in konja, od katerih se ne loči celo življenje. Zgodilo se je v zadnji vojni z Angleži, da so se bolehavi starci dali na konje privezati ter odrinili proti sovražniku, samo da jim še roke niso odrekle, držati puško in varno streljati. Za živež si skrbi Bur v vojni tudi sam. Vedno ima pripravljen polni pas patron, a v svoj plašč si zavije suhega mesa za 14 dni. Jezdeci so izborni, v streljanju nedosežni. Pri tem jim gre takorekoč na roko zemeljska lega, ki je polna skalnatih vrhuncev, izza katerih sujejo dobro zakriti smrtno zrnje na sovražnika. Topničarstvo imajo vrlo urejeno in izvežbano po evropskem načinu.
Prva vojna podjetja so se jim dobro posrečila. Vzeli so Angležem glavno železnično progo, razdrli brzojavno zvezo na več milj daleč, zajeli cele vlake angleškega živeža in streljiva. Ako jim bo bojna sreča nadalje naklonjena, poučili bodo Angleže, da ni smeti mirnemu in svobodoljubnemu narodu krasti pravic zgolj iz lakomnosti.
Vsi pravični evropski narodi sočustvujejo z Buri; tembolj pa jim morajo želeti srečo oni, ki cenijo svobodo nad vse ter sovražijo nje zatiralce pod kakšnimi odnošaji vedno. Pod trans-vaalskimi zastavami se bojuje zoper nenasitne Angleže tudi mnogo Avstrijcev, med njimi lepo število Hrvatov. Vsem tem želimo zmage vence!
Dne 11. t. m. se je napovedala vojna med Angleži in Buri. Poročila iz bojišč so zelo nezaupljiva, ker prihajajo k nam šele po angleških virih. Resnica pa je, da so bili Buri vsaj pri prvih podjetjih dokaj srečni. Prekoračili so mejo pri Bučuana, pretrgali Angležem pri Maribogo brzojavno zvezo ter zasedli edino angleško železnično zvezo za Transvaal. Nadalje so se polastili tudi angleške postaje Albertino ter vzeli 80 železniških voz napolnjene s strelivom in živili. Sedaj obkrožujejo Buri mesti Mafeking in New-kastle. Prvi armadi načeluje general Cronje, drugi pa general Kock. Dne 14. t. m. so napadli Buri pri Mafekingu že drugi angleški vlak z vojaštvom in orožjem. Isti dan se je pričel pri Mafekingu prvi redni boj, ki se še nadaljuje. Angleški viri poročajo, da je padlo 300 Burov in — 18 Angležev. To poročilo nikakor ni zanesljivo.
Druge avstrijske novice.
(Državni zbor ) Dne 18. t. m. se je otvoril parlament. Začasno predsedništvo v prvi seji je prevzel najstarejši član državne zbornice, poslanec Zurkan. Predsednikom zbornice je bil izvo-
ljen z 264 glasovi zopet dr. Fuchs. Ministerski predsednik grof Clary je prečital cesarski patent, s katerim se otvarja novo zasedanje. Ves čas njegovega govora so češki poslanci hrupno klicali: »Fej"! z raznimi opazkami, V prvi seji je predložila vlada tudi 42 naredeb zbornici v naknadno potrjenje, katere je zadnji čas izdala s pomočjo § 14. Nadalje predloži vlada še zakon o regulaciji plač državnim slugam in železniškim uslužbencem ter glede podpore po zadnjih povodnjih prizadetim krajem. Država baje nakloni v to svrho skoraj 10 milijonov gld. Vodja finanč nega ministerstva vitez Kniaziolucki je pred ložil zakonski načrt gledč odprave časnikarskega koleka.
(Ministerska posvetovanja) Dne 16. t. m.
sta bila ministerski predsednik grof Clary in finančni minister vitez Kniaziolucki v Budapešti, kjer sta se posvetovala z ogrskimi ministri Drugi dan sta se peljala ogrski ministerski predsednik pl. Szell in fin. minister Lukacs na Dunaj,
kjer so se konference nadaljevale. Prisotna sta bila še zunanji minister grof Goluchowski in zajedni minister Kallay. Namen temu posvetovanju je bila določitev skupnega državnega proračuna ter glede gradiva, ki se predloži delegacijam. Delegacije se skličejo letos dne 16. novembra na Dunaj. Prvo, o čemur se bo govorilo, bo predlog vojnega ministra, naj se zvišajo častnikom plače. Bodo pa tudi vsi delegatje o tej »nujnosti" uverjeni?
(Razveljavljenje jezikovnih naredeb za Češko in Moravsko.) Dne 17. t. m. so bile i uradno zavržene jezikovne naredbe. S tem se ' je brez zadostila vzela Čehom ona malenkost, katero so pribojevali s toliko težavo in požrtvovalnostjo. Dobro označuje vladno doslednost tudi to, da je preklic podpisal isti minister Korber, ki je poprej izdajo in zakonitost jezikovnih naredeb podpisal. Nemci proslavljajo, svojo zmago, kajti vlada se je uklonila njihovemu rogoviljenju. Med Čehi je zavladala nepo pisna ogorčenost, in nikdo ne veruje več, da bi vodila vlado pravičnost. V Pragi in po nekaterih drugih mestih Češke in Moravske so se že vršile velikanske, hrupne demonstracije, ki se najbrže še ponove. Češki poslanci so izdali oklic na češki narod, naj odločno ugovarja tej najnovejši krivici. Po vseh večjih krajih je pripravljeno vojaštvo, ki ima navodilo, da mora v kritičnih momentih rabiti orožje.
(Odkritje spomenika hrvaškemu pesniku Nemčiču) V slavnem hrvaškem mestu Križe-vacu so odkrili preteklo nedeljo, dne 15. t. m. prekrasni spomenik hrvaškemu pesniku Antunu Nemčiču, kateri je umrl ravno pred 501eti v tem mestu. Slavnosti se je udeležil takorekoč ves hrvaški narod po svojih zastopnikih in društvih.
(Ogrska poslanska zbornica) je pretrgala svoje seje do 30. t. m. ker ima rešiti v tem času finančni odsek proračun za prihodnje leto.
Ogled po širnem svetu.
(Hinavsko prilizovanje srbske vlade.)
Predsednik srbske skupštine je prebral pri otvo ritvi iste v Nišu adreso na kralja, ki mrgoli same hinavščine in zavijanja. Z jokajočim glasom je čital o »atentatu" na Milana, češ: »Neizmerne zgodovinske zasluge za Srbijo in prestol si je stekel Milan; njegova zasluga je, da se je Srbija vsestransko bujno razvila, za narodni preporod je zastavil vse svoje moči; vsaka ped zemlje, na kateri stojimo priča o junaštvu Milana in njegove vojske. Bog milostljivi, ki čuva Srbijo, odvrnil je roko morilca od prvega dobrotnika Srbije in njegovega naroda". — Kolika profana-cija in hinavščina, a zbornica je vkljab temu zadrževala smeh.
(V Bolgariji) je sestavil novo ministerstvo Ivančov. Zasledoval bo isto politiko, kakor njegov prednik Grekov. Bolgarska živi pač najno-veši čas v prijateljskem razmerju z Rusijo, toda to prijateljstvo daja državici pečat — odvisnosti. Zadnji čas je zabredla Bolgarska tudi v finančne stiske, tako da častniki že nad dva meseca niso dobili svojih plač.
(Pri nemškem cesarju) sta bila te dni na obisku grški kralj in princ Nikolaj.
(Francosko prebivalstvo pojema.) Letos je bilo na Francoskem 23.000 rekrutov manj
potrjenih, nego jih potrebuje armada v svojo popolnitev. Vzrok je moralna popačenost in maloštevilni zakoni.
(Na Ruskem) so gotovi politični krogi za to, da naj Rusija dejansko poseže v afrikansko vojno v prid Transvaalu, češ, da hujšega sovražnika Rusi nimajo, nego so poželjivi Angleži. Posebno v srednji Afriki in v Perziji lahko spravi Rusija Angleže v zadrego.
(Na otoku Ceram) je razrušil potres mesto Amahai. Nad 4000 ljudi je ubitih.
(Slovenci v Ameriki.) V Clevelandu nameravajo ondotni Slovenci sezidati si »Narodni dom". Slovencev je v tem mestu do 6000, ki imajo tudi svoj list »Narodna Beseda"' katerega izdaja notar Kline.
Dopisi.
Iz Krčevine pri Ptuju. Dne 8. oktobra t. 1. se je vršil se je občni zbor našega bralnega društva. Akoravno imajo kmetje sedaj veliko dela, posebno v krajih, kjer so vinogradi, je bil ta občni zbor — spojen z društveno veselico, za naše razmere dobro obiskan.
Po pozdravu predsednika g. Fr. Laha, kateri je v svojem govoru prijazno pozdravljal mile nam došle goste iz Ptuja, Podvinc in Vurberka, je tajnik Anton Majar poročal o delovanju in napredku našega bralnega društva.
Iz tega poročila smo spoznali, da je bralno društvo v pretečenem upravnem letu povoljno uspevalo in napredovalo. Tako je društvo imelo letos 25 udov več nego lani in je bilo 202 knjig več razposojenih kakor lani. Tudi poročilo bla gajnika je bilo glede društvenega premoženja zelo povoljno. Knjižničar g. Jože Krivec je poročal o društveni knjižnici, katera se je v teku 4 let, od kar društvo obstoji, zelo pomnožila. Iz tega poročila smo slišali, da ima društvo sedaj okoli 500 knjig ter jih je v 4 letih razposo-dilo 2000.
Vsi ti podatki kažejo jasno, da je bralno društvo v naši občini bilo zares potrebno, ter da zanimanje za taisto od dne do dne narašča. Imamo še sicer tudi v naši občini precej veliko takih, ki društvu nasprotujejo in ga nekako po strani gledajo, pa upamo, da bodo tudi ti kmalu spoznali, da naše društvo nikomur nič ne škoduje, ampak le koristi. Posebno kar se tiče takozvane »mladine", omenjamo, da se taista zelo zanima za naše bralno društvo, ter se že tudi uspehi društva pri teh zelo očitno kažejo.
Za tem je sledila volitev odbora in so bili z vzklikom izvoljeni: gg. Franc Lah, predsednik č. g. Lenart Vaupotič, podpredsednik, Anton Majar, tajnik, Jože Krivec, blagajnik, Franc Ber, knjižničar, Joše Krajnc in Anton Babič, odbornika ter Anton Bohak in Franc Toplak, namest nika. Tudi ta novi odbor nam je porok, da je društvo na dobri narodni podlagi in zahtevamo, J da tudi ta odbor deluje v smislu društvenega gesla: vse za vero, dom, cesarja! Ob ednem je tudi precejšno število udov pristopilo in se nabral tudi lep znesek podpore.
Pri društveni veselici je po prošnji odbora bralnega društva govoril velecenjeni gospod profesor Cilenšek o sadjarstvu. Z velikim zanimanjem je poslušalo vse občinstvo cenjenega govornika v tem predmetu, kateri nam je natanko in jako umljivo razkladal, kako se mora s sadnim drevjem ravnati, da se doseže zaželjen uspeh. Istotako je po prošnji odbora tudi naš neutrud-ljivi gospod dr. Anton Brumen govoril o novem pristojbinskem zakonu, katerega so posebno naši kmetje z velikim zanimanjem poslušali, kajti že beseda »desetek" ima pri našem kmetu sploh neko »privlačno moč". Bodi tema cenjenima go vornikoma v imenu vsega občinstva in posebno odbora tem potom izrečena prisrčna zahvala in prosimo, da še prihodnjič mislita na nas! Govorilo se je še mnogo navdušenih besed, katere so našle odmev, kajti pri prosti zabavi se je pope-valo in zabavalo, da je bilo veselje.
Izrekamo tudi tem potom v imenu odbora cenjeni gospici Roziki Krajnčevi hvalo za njeno požrtvovalnost in za njena brezplačna darila, s katerimi je pripomogla, da je bila zabava še živahnejša in da je društvu prišel tudi pri licita ciji teh daril precejšni znesek v društveno blagajno. Hvala tudi našemu vrlemu narodnjaku in
gostilničarju "g. Gregorecu, kateri je brezplačno prepustil prostore in nas s svojo dobro kapljico držal zelo dolgo skupaj.
Vse pa, kateri so bili zadržani, da nas niso mogli posetiti, in čutijo pa z nami, prosimo pristopite še k našemu društvu, podpirajte ga po svojih močeh, ker društvo je res potrebno in podpore vredno.
Upamo, da priredi bralno društvo spet v kratkem kakšno zabavo.
Od Sv. Jaboba v Slovenskih goricah. (Političen shod.) Slovenci ob meji nikakor ne spimo, nego delamo z vsemi močmi, da si ohranimo svoj obstanek in da rešimo germanizacije, kar se še da rešiti. Zadnjič smo zborovali pri Sv. Jakobu. Shod jareninskega političnega društva je dosegel krasen uspeh. Govorili so trije govorniki.
Prvi govornik, jareninski kaplan Gomilšek, nam je pojasnil, zakaj smo dolžni ljubiti svoj materni jezik. Dolžni smo ga ljubiti, ker je božji dar, dan nam od Boga. Kdor torej svoj materni jezik zaničuje, zaničuje Boga samega. Ta jezik nas je učila naša mati; njo je dolžen ljubiti vsak otrok, torej tudi materni jezik. Kdor pa ga zaničuje, mater samo zaničuje. Naš jezik je ime niten in svet, v njem se sme brati in pisati tudi sv. maša. To še niti nemškemu jeziku ni dovoljeno. Naš jezik je lep, olikan, miloglasen. ima že dokaj lepo slovstvo. Zraven tega je po postavi ednakopravnosti od leta 1867 ednako-praven z nemškim, sam cesar se ga ne sramuje; ako biva med Slovenci, rad kaj izpregovori tudi v slovenskem jeziku.
Drugi govornik, odvetnik dr. Pipuš je g»o voril o naših političnih terjatvah. Da smo povsod stiskani, so krivi veliko naši uradi, ki so polni naših nasprotnikov; bilo bi za nas bolje, ko bi imeli veliko svojih sinov v uradih. Krivi so naši razni zastopi in zbori, v katerih vsled krivega volilnega reda odločujejo Nemci. Krivični volilni red se mora odpraviti, vpeljati se mora splošna ednaka in neposredna volilna pravica. Število poslancev se mora ravnati po številu prebivalstva. Nasprotniki nam ne dajo potrebnih šol slovenskih. Mi pa terjamo slovenske srednje šole, pa tudi svoje slov. vseučilišče se nam mora sčasoma ustanoviti v Ljubljani. Okoliš graškega višjega dež. sodišča šteje saj toliko Slovencev kot Nemcev, in vendar tudi tam prezirajo naš jezik. Zato se nam naj ustanovi slovr. nadsodišče v Ljubljani. V Gradcu smo zaničevani i, ne najdemo pravice. Zato terjamo poseben na. mestniški oddelek pa tudi svoj dež. šolski svet. To so naše terjatve, od teh ne odstopimo nikdar'.
Poslušalci so soglasno odobrili te naše zahteve, o katerih je prav poljudno razpravljal govornik.
Organizator _ kmetijskih zadrug g. Iv. Kač pa je v navdušeni besedi razložil kmetom potrebo združevanja v kmetskih zadrugah in pojasnil njih veliko korist. Edina pomoč so dandanes kmetu, ki je na robu propada, zadruge. Z združenimi močmi se še da povzdigniti kmetijstvo in zagotoviti obstanek kmečkega stanu. Kmetje so razumeli požrtvovalnost govornika in takoj se je osnovala tudi pri nas kmetijska zadruga.
Ko so bile sprejete med splošnim odobravanjem resolucije za podržavljenje celjske policije, za versko šestletno šolo, proti rovanju Nemca Horvateka, za odpravo vinske klavzule in se je izreklo veselje nad vedno živahnejšo vzajemnostjo in zvezo med Slovenci in Hrvati ter nad edinostjo vseh strank desnice, je predsednik zaključil shod s trikratnim »Živio-"klici na sv. Očeta in svitlega cesarja.
Narodno-gospodarske novice.
Streljanje proti toči.
(Iz Sromelj.)
V »Slovenskem Gospodarju" z dne 10. av gusta t. 1. neki dopisnik iz Žetal trdi, da stre Ijanje proti toči nič ne pomaga, ker toča ravno v obližnju strelne postaje najhuje pobije. Da pra vočasno in pravilno streljanje proti toči oblake ne prežene, tej trditvi moramo vsaj mi Sromljani oporekati, zakaj, v našem kraju je streljanje točo letos štirikrat pregnalo. — Posebno zani-
miv je bil slučaj dne 10. junija t. 1. Nad našim okrajem so se tedaj nakupičili črni pogubonosni oblaki, in iz vseb osmih strelnih postaj se je silno streljalo, in glej, mesto da bi se toča vsula, padala je mehka, snegu podobna drozga v velikosti srebrnega goldinarja, katera ni vinogradom prav nobene škode provzročila. (Se je morda kje drugje tudi kaj enacega zapazilo?) Tu je postavil naš delavni občinski odbor že petero strelnih postaj, katere smo uredili po navodilu dr. Jožefa Vošnjaka, objavljenemu v našem lju bem koledarju družbe sv. Mohorja. Tudi trije posestniki velikih vinogradov so si postavili svoje lastne strelne postaje, ti so: graščina Bre žice, g. Janič iz Celja in g. pl. Thiry iz Reke.
Letošnja trgatev se je pri nekaterih vinogradnikih prav dobro obnesla, nekateri so dobili polovico več kot lansko leto, drugim je pa plesni vec (oidium Tuckeri) skoraj vse uničil.
Kakovost vina je pri vinogradnikih, ki so pustili grozdje dozoreti, prav dobra.
Nespametni ljudje govore, da žveplanje trt proti plesnivcu nič ne pomaga, a to je povsem neresnično. V Istriji imajo trtno bolezen »oidium Tuckeri" že nad 30 let, toda s pravilnim žvep lanjem odpravijo to nesrečno trsno bolezen popolnoma, tako, da ga ni najti bolnega grozda v vinogradih vseh tistih posestnikov, kateri trto o pravem času in pravilno žveplajo.
Hasno bi bilo, ko bi potovalni učitelj naše kmete o pravilnem žveplanju trt poučil, in da bi objavil koledar naše dične družbe sv. Mohorja od katerega strokovnjaka prav poljudno spisan članek o »pravilnem žveplanju trt".
Ljudstvo ne ve, da plesnivec ne ugonoblja le grozdja, ampak, kakor trtna uš, uniči v par letih tudi trte.	.
Tu ti vsak po svoje žvepla brez vsak*ega navodila, večinoma pa prepozno, ko se je na jagodah že pokazala bolezen, ob vlažnem vremenu, ob dežju ali pa v jutro, ko so trte od rose mokre. Tako žveplanje seveda prav nič ne pomaga, stane pa toliko truda in denarja kot pravočasno in pravilno.
Proti plesnivcu je treba postopati že prej, predno se na trti pokaže, vsaj vendar proti pe-ronosperi ravno tako delamo.
Škropljenje trt z galico se je v naših vinogradnikih že ukoreninilo in se pri temu delu popolnoma pravilno postopa, ker je ljudstvo uvidelo potrebo in tudi uspeh škropljenja, toda do žveplanja kmet nima pravega zaupanja in nobenega navodila, ker tu niti eden posestnik pravilno ne žvepla, za to tudi ni pravega uspeha.
Prvikrat treba trte žveplati, ko so jim poganjki 8—10 centimetrov dolgi narastli in kakor hitro se na teh pozna zarod. Za to žvep lanje služijo žveplalne skrinjice. Treba je žveplati v prvič tako močno, da postanejo poganjki, listi in zarodi popolnoma rumeni.
Vedno pa treba paziti na to, da so trte popolnoma suhe, torej ne žveplaj v jutro in ob vlažnem vremenu.
Drugič se žveplajo trte z mehi in sicer prav pred cvetjem, tretjič po odcvetenju.
Ako se pa plesnoba pokaže še kje, moraš žveplati še četrtič.
Akoprav tako, kakor je tu na kratko opisano, ne delaš, je vsako žveplanje brez uspeha.
Večkrat se sliši izgovor, da mošt po žveplu smrdi — res je, a to bo le tedaj, ako se prepozno žvepla, če se pa po podanem navodilu žvepla, žveplo ne pride v mošt, ker ga dež prej opere, in če bi mošt tudi po žveplu smrdel, se ta duh lahko odpravi iz mošta popolnoma, ako se poslužuješ pri večkratnem odtočenju lakance, v katero dno je udelana štirivoglata ali okrogla plošča iz čistega bakra. To ploščo treba pri pre-i takanju mnogokrat do suhega obrisati.
Naj bi te vrstice kaj pripomogle, da se nam komaj s težkimi žrtvami obnovljeni vinogradi vsled nespametnega ravnanja in trmoglavosti zopet ne ugonobe po nesrečnem »oidim Tuckeri"
Koledar.
Petek (20.) Felicijan, mučenec; Vital, škof. — Sobota (21.) Uršula, d. m.; Hilarijon, opat. — Nedelja (22.) 22. pobinkoštna. Kordula, dev. muč. — Pondeljek (23.) Janez Kapist., spoznovalec. — Torek (24.) Rafael, arhan. Sreda (25.) Krišpin, mučenec; Bonifacij, papež. — Četrtek (26.) Evanst, p. m.; Lucijan in Marcel. — Zadnji krajec 26. ob 10. uri 45 m. zjutraj.
Loterijske številke.
Gradec 14. oktobra 1899: 37, 26, 80, 41, 27. Dunaj » ____„ _67, 51, 64, 82, 72.
Naznanilo.
Naročitev ameriških trt iz skupnih
državnih in deželnih nasadov?za leto
11899/1900.3
Štajarski|deželni odbor imel bo jeseni 1899 oziroma spomladi 1900 sledečo množino ameriških trt pod nastopnimi pogoji za oddati:
1)	450 000 cepljencev (večinoma šipon ru meni, graševina laška, zelenčič, rulandec; potem ranfol beli in rudeči; belina, žlahtnina bela in rudeča, burgundtc beli in modri, kavčina, cepljenih na riparijo portalis, vitis solonis ali rupestris monticolo).
2)	750 000 korenjakov od riparije portalis, rupestris monticolo in vitis solonis.
3)	Večje število ključev od imenovanih treh podlag.
ad 1. 50.000 cepljencev razdelilo se bo med posebno ozira vredne vmorejce, kateri so brezobrestno posojilo dobili. 80 000 cepljencev dobijo nepremožni ali manjpremožni vinorejci po zni žani ceni od 80 gld. za 1000 komadov. Od osta lih cepljencev bode se 1000 komadov po 120 gld. vsakemu naročniku prodalo.
ad 2. 300.000 korenjakov bode se med uboge vinorejce brezplačno razdelilo. Ostalo mno žino od 450.000 komadov dobijo ubogi ali manjpremožni vinorejci po znižanej ceni od 10 gld. za 1000 komadov.
Premožnim posestnikom bo se še le tedaj s korenjaki vstreči zamoglo, ko se bo potrebam ubogih ali manjpremožnih udovoljilo, ter si deželni odbor za ta slučaj določbo cene pridržuje.
ad 3. Od ključič ki se imajo oddati, bode se polovica brezplačno, polovica pa po znižani ceni od 3 gld. za 1000 komadov oddala, in sicer naslanjaje se na gmotnerazmere naročnikove.
Vse te trte oddajale se bodo le tistim štajar-skitn posestnikom, katerih vinogradi se nahajajo v občinah, ki so kot okužene izjavljene. Trgovci z trtami so od naročitve omenjenega gradiva izključeni.
Cene umevajo se na lici mest (cepljenci in korenjaki večinoma iz osredne trtnice na Bregu pri Ptuji). Drugi stroški, kakor n. pr. za zavitek ali pa dovoz, bodo se posebej zaračunili.
Naročitve na cepljence in pa korenjake v popolno ceno imajo se neposredno deželnemu odboru priposlati.
Naročitelji, kateri cepljence, korenjake ali ključice brezplačno ali po znižani ceni želijo, morajo se pri pristojni občini, kjer so naročilne pole razpoložene, pravočasno oglasiti.
Na naročitve, katere se ne bodo v tem smislu najkasneje do 25. oktobra t. 1. doprinesle, se ne bode oziralo.
Pri vsaki naročitvi je treba natanko navesti : ime, poklic in bivališče naročitelja, davčna občina, v kateri se vinograd nahaja in zaželjene vrste trt; ako naročnik trte brezplačno ali po znižani ceni želi, mora občinsko predstojništvo njegovo potrebnost potrditi.
25. oktobra t. 1. imajo občinski predstojniki naročilne pole okrajnemu odboru odposlati, ka teri potrdila občinskega predstojništva pregleda ter naročitve deželnemu odboru predloži.
Oddaja cepljencev in korenjakov bode se, kolikor mogoče, še to jesen vršila. Pri prevzetju trt vročil se bode vsakemu naročilcu kratek navod, kako da se imajo trte pravilno saditi oziroma prezimiti,
Gradec meseca septembra 1899
(310) 2-2
od štaj. dež. odbora.
0 ^ Želi se kupiti
iti P

štacunska oprava
za špecerijsko blago. Ponudbe (324( 2—1
.Domovine" v
na Celju.
upravništvo
Dražba.
Naznanja se, - da se bo vsled tus. sklepov z dne 13. oktobra 1899 E 227/99 in E 122/99 vršila pri c. kr.
4	5
okrajnem sodišču v Gornjemgradu ob 11 uri dopoldne dne 31. oktobra 1899 dražba v konkurzno maso spa-dajočih zemljišč Iv. Tribuča, bivšega trgovca v Mozirju. Zemljišče vi. št. 108 k. obč. Mozije je cenjeno na 183 gld., zemljišča vi. 5, 6, 124 in 130 pa na 12090 gld.
Kupci se posebno opozarjajo, da se nahaja k temu posestvu spadajoča hiša za trgovino na najbolj sposobnem prostoru blizu cerkve v Mozirju.
Gornjigrad, dne 17. oktobra 1899.
Kazimir Bratkovič, c. kr. notar
1	kot oskrbnik I. Tribuč-eve konkurzne mase.
Posestvo
v Dramljah blizu Št. Jurja ob juž. ž. je z vsemi poslopji za prodati. K temu spada tudi vinograd, na katerem se pridela 17—18 polovnjakov vina. Cena 1600 gld. — Več pove Marija Mulej, Grušče štev. 3, pošta Dramlje pri (319) 1	Št. Jurju.
Za prodati
je pri Celju trgovina z mešanim blagom, prodaja tobaka, žganja i. t. d. Pri hiši je poštna postaja. — Več pove (323) 2—1 upravništvo tega lista.
(320) 1
Prodaja se
posestvo v !E£ostri-?-ri.ioi blizu Kalobja ob stoječe iz poslopja, katero je bilo izvršilno cenjeno na 810 gld. in iz njiv, ki merijo 10 oralov 563 □ sežnjev, iz travnikov, ki merijo 18 oralov 1265 □ sežnjev, iz pašnikov, ki merijo 372 □ sežjev, iz gozdov, ki merijo 12 oralov 1160 □ sežnjev, v skupni meri 42 oralov 160 □ sežnjev pod ugodnimi pogoji Kdor želi kupiti, naj se oglasi v pisarni dr. Ivana Dečko, odvetnika v Celju.
Prodajalka
zmožna slovenskega in nemškega jezika, 20 let stara
želi sedanjo službo do 1. januarja 1900 premeniti. Vpra^nia pod IMI. lOO poste restante Sv. Pet^r (318) 3—1	v Savinski dolini.
Hiša
©
Celje
proda se prostovoljno.
Več pove lastnik hiše — GledaliŠČna Ulica (Theatergasse) št. 7.
Purgerjevo zemljišče
čisto blizu farne cerkve vojniške je na kose na prodaj Kupci naj se oglasijo pri notarju Bašu v Celju ali pa naj pridejo v nedeljo po sv. Uršuli, 22. oktobra t. 1. popoldne ob 3. uri (313) 2—2	na zemljišče.
ZsLtL"\reLla..
Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so skazali svoje sočutje povodom nagle smrti našega ljubljenega sina, ozir. brata in strica, velečastitega gospoda
dr. Franc-a Janežič
c, kr. gimnazijskega profesorja v .Celju.
Posebno zahvalo pa še izrekamo velečastiti duhovščini, ki je tako mnogobrojno opravljala v cerkvi mrtvaške obrede za nepozabn-itn pokojnikom; našo izvanredno hvale-dolžnost pa so še zaslužili: mil, g opat Fran Ogradi za vodstvo sprevoda, veleč. g. Anton Hajšek, častni kanonik ln dekan slovenjebistriški in govornik profesor dr. Anton Medved iz Maribora, umrlega stanovski tovariš č. g. Josip Kardinar itd. Nadalje velerodni g. šolski svetnik in ravnatelj Peter Končnik, profesorsko osobje obah gimnazij, čč. šolske sestre za njih prijaznost in naklonjenost napram žalujoči materi pokojnikovi, pevski zbor celjske čitalnice, dijaštvo in darovalci krasnih vencev ter sploh vsi, ki so pokazali svoje sočutje v teh prebritkih dneh in spremili rajncega k večnemu počitku
Celje, dne 19. oktobra 1899.	- _ . v. , ,.
Žalujoči ostali.


Svoji k svojim I
Pozor!
Svoji k svojim!
G- o s p o d. j e
kateri žele po najnovejšem angleškem in francoskem kroju napravljene površnike; cestne, salonske in gala-obleke, frake, športne suknje, haveloke, ali tudi druge vsakovrstne obleke za gospode in dečke, izvolijo naj se obrniti na tvrdko I
Josip Hočevar
" ................ 11".......M 11........M I
I
zaloga in izdelovalnica oblek za gospode in dečke
Graška cesta štev. 23	j
kjer bodo postreženi v vsakem oziru najbolje in po najnižjih cenah.	j
Naročila se izvršujejo točno in solidno!	[
I i
Slabi časi vendar sladkor- zastonj/'
Kdor pri meni 5 kg Portoriko-kave ci 1~95 gld. s poštnino vred po vsaki pošti naroči, dobi 5 kg sladkorja — zastonj! —
Le pri	. - .
Ivanu Sajovie-ti
v Gradcu, Murplatz št. 1 (299) 5—4	pri „črnem psu".
Kot hišni oskrbnik
želi stopiti v službo mlad mož, kateri je zmožen tudi vsako gospodarstvo samostojno voditi, in je tudi v vrtnarstvu izurjen.
Isti sprejme tudi službo graščinskega oskrbnika z večletno prakso, ter dobrimi spričevali, ker je služil že pri mnogih veleposestvih v največjo zadovoljnost.
Nastop službe lahko takoj. — Naslov pove upravništvo tega lista.	(306) 2—2
Postranski zaslužek, Syf .isassus,-
" deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1798" Gradec, poste restante.	(155)
Sg
1 Splošno kreditno društvo v Ljubljani. jf
m m
Vplačani zadružni deleži gld. 45.080. — Promet od 1. oktobra 1898 do 1. oktobra 1899 gld. 2,058.685-94. — Skupna aktiva gld. 302.64353.
Sprejema: hranilne vloge po 47*%, vloge na tekoči račun po 37a% od dneva vložitve do dneva vzdige.
Izposoja se na menice in na personalni kredit proti obrestim po 5% do 6% brez kakih stroškov.
XJrad.u.je se vsaki dan o"b navadnih uradnih (315) 6—2	mrali: Dvorski "trg: štev. 3.
.7
m s



s §
£
£1
4 1
I 1

,Svoji k: svojim lcc
C. i kr. priv. tvornica,
__y
*Z brizgalnic, cevij in
kmetijskega orodja
V

0

r<>



Podružnica Z a g- r e Id
nudi
si. gasil, društvom brizgalnice vsake vrste s patentom proti zmrzlini cevij in opreme. Posestnikom kmetijske stroje ter peronos-pora-škropilnice, slednje po 11 gld. komad franko vsaka pošta. Plačila tudi na obroke. Prekupcem zdaten rabat.
Podružnica Zagreb

Jakob Volovec
trgovina z mešanim blagom v Ljutomeru
prodaja čisti, najfinejši med kg. po fiO kr. po povzetju brez posode, prodajal bom tudi najfinejše izdelane, pristno voščene sveče po najnižji ceni, katere posebno priporočamčastitim duhovnikom; zgotov-ljene bodo meseca listopada t. 1. Priporočam tudi vsem okoličanom Ljutomera svojo bogato zalogo vsakovrstnega ma-nufakturnega in špecerijskega blaga po najnižjih cenah, tako, da v vsakem oziru
lahko opravičim dano mi zaupanje. (308) 2—2 Spoštovanjem
Jakob Volovec.


Dragotin Doljan v Zagrebu.
Popolno renoviran hotel. — Krasne prostorne sobe. — Največji komfort. — Voz omnibus pri vsakem vlaku. — Cene primerno nizke. — Pristna hrvatska in inozemska vina. — Prava, okusna
hrvatska kuhinja.
Rojakom Slovencem priporočam se za mnogobrojni obisk. Vsakdo, ki je obiskal moj hotel, bil je zadovoljen.
(284) 10-6
Z velespoštovanjem
Dragotin Doljan, hotel ii


Svoji k svojim 1
Anton Kolenc
trgovec v Celju v „Narodnem domu" in „pri kroni"
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi -vino, na debelo in di-obno.
Naznanjam, da kupujem tudi letos, kakor vsako leto vsakovrstne cvetke, rastline in koreninice lepo v senci posušene, da lepo zeleno barvo obdrže, po najvišjih cenah. Kakor : bezgovo gobo, kamilice, tisočrože, malisno štupo, lipovo cvetje, sploh vse rastline, cvetke in koreninice; tudi kupim vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme. Ob času vsako sadje, vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretino. Kupim tudi suhe gobe, orehe, češplje, hruške, itd., vse po najvišjih cenah. — Častitim gg. duhovnikom naznanjem, da imam vsakovrstne pristno čebelno-voščene sveče v zalogi.
Kupujem zgodnji kakor tudi pozni hmelj.
,,Kmetijska zadruga v Žalcu'1 naznanja vsem onim kmetovalcem, kateri še niso njeni udje, da se dobi umetni gnoj, kompost in toma-ževa žlindra, kakor živinska sol, pri Antonu Kolencu, trgovcu v „Narod. domu" v Celju, kamor se obrnejo naj neudi zadruge.
„Kmetijska zadruga za Spodnještajersko"
vknjiž. zadruga z omejenim poroštvom v Žalcu.
feUEC IME M[ ] »C	JJH IncT-IigE ] »J 3» t 3:
Oelzova kava
H |H
je vsak
dan zdravo,
bolj priljubljena
slastno in tečno, hranilno.
M
c v
ker napravi kavo
užitno in