Božičnica. Le §e nekoliko dni je manjkalo do božiea. do 6nih veselih praznikov, iaterih se otroci vsako kto tako zel6 vesele. V Hniškovci, nekej visi na Dolenjskem, imeli so že malo ne v Tsakej hiši vse poluo zelenega smerečja in borovja. da si ž njim nakitijo sobe o veselih božičnih pmnicih. Otroei so ie potrebac stvari pripravljali za jaselca, Uelali so golobee in rezljali zvszdice. V kotu nad mizo je le potsod stala polica, da postavijo na njo <5edno uarejen hlevček, okoli njega pa Ovčke in pastirce. Na Toinažev seinenj so prišli kra-marji iz vsih slovensklh krajev v Hruškovec ter so prinesli ua prodaj različnih st. podob za jaselca, pisanega papirja. zl.te in sreberne pene itd. Sv. Toinaž je iil patron domače farne cerkre, zatorej je rsako leto aa ta dan velik semeuj v Hručkovci. Za noben drng semenj nijso otroci toliko marali id toliko novoev hranili, kakor za Tomažer semenj, katerega so se žc celo lcto poprej veselilL . nAko sv. Tomaž za božičue praznike ae priueae potrebuih stvari, potem I Bogom TeseJi božiS!" — Tako je zdiboval Nožarje? Martinek ua Tomažev Tečer s svojim bratcem Francetom in sestricama Barbko in Marijeo. Kramarji pospraTijo stojc Wa«6 in otidejo vsak k sebi, tiidi ljudjiS se razidejo, le tu in tam po krčmah. se čuje še petje veselih kupeev in krainarjev, Teselečih se dobrc trgovine. Nozarjev Martinek si je kupil za zadnje krajcarje, ki jih je dobil od tujega gosp. dnhovna, kateremu je stregcl pri sv. maši, nekoliko najpotrtbnejših podobic za, jaselce. Dete JezušC-ka, mater Marijo in sv Jožefa, to je imel še od lanjskega leta, a zclenega mabfi je dcsti na sosedovem hle?u, in tako, ako Bog da zdravje. bo vsaj nekaj božiča t hisi. Zlata in srebri, tega sicer nij pri biši, pa saj se tudi Jezus nij rodil v zlatej in srebmej po-steljei, nego na priprostej Blamici, — tako je tolažila žalostnega Martiaka njegova sestra Barbka. Ali to nij bila vsa žalost. Zbolela je mati, jejina podpora in tolaJba dobrim otrokom. Oče Nožar je bil kmet, poštena in iestita dnža. Umrl je lani. Zapustil nij nič druzega nego ubožno k8čo in majbeno njivo, katero je mati lani prodala, da je plaCala že tri leta zaostali davek. A to leto so bili po-sebno slabi Oasi za Nožarji*vo obiteij: od vseh strani tunogo nadlog ia negrefie. Pj-cd štirnajstimi d«pri jim je oilii>'sel nekdo paraua, to }ei'u>D bi&gb, z Č?o-rišča; a ravno dva diii pred sv. Tomažem, prišla je žalostna vest v hišo, da je materi Ncžarki umrla sestra, stara vdova uukega Crevljarja, ki je živel t J bližBJcm mesticu, kakih 8est nr hodi od vasi HrnSkovca. 1 Nožarkioi otroei so se zel6 jokali po teti; in kaj se ne bi ? saj jim jo 1 bila ona Tselej dobra iu iflila, ter se jih je večkrat spomiiijala, po.oebno o J večjih praznicih. Ia tako so to leto izguuili še to jedino nado, — kakor da 1 bi se jim nesreča hotela to leto pokazati v najžalostaejšej podobi I _m Nij bilo niti moke, niti masti, niti mesa, niti rnasl«, niti novceT pri hili, pa tudi ne polencs drv, ksr je rendar najpotrebniSe v Taakej hili po Bmi In kako bi liil potlej človek vesel, &ko šc drv nema pri biSi! Mati pokašljuje na klopi za pečjo, Martinek toži, da nema črerljev z& Bmo, Francek priporeduje, da mu so hlače strgane, Barbka neraa tople obleke, • Marijca joka, da jo zčbe v noge. Približa se sfcti večer ali bidnjek, ta toliko veseli dan T katoliSkej cerkri. Še Tsak-o leto so se tudi Nožarjeri na ta dan prijetno veselili, nu letos je pri njih zgolj tuga in žalost. BDa nam je saj mati adraTa," vzdihne Prancek. nIn ko bi imeli vsaj nekoliko drv, da si zakurimo pe(," pridene žalostno Marijca, kisi je od oiraza Btiskala roke pod ziistor. Mati je ležala t poatelji in bi raiia rstala, ko bi bila soba topla. V tera treuotku stopi Martinek v sobo, ki je bil najstarejsi med Nožar-kinimi otroci, in reče: nscsed Novak mi je rekel, da nam rad posodi svoje male satri, ako hočemo iti v srenjaki gozd po drra." nIdimo, takdj idimo," re& Francek. nTudi me dve greva z vama," rečete jednoglasno sestri Barbka inMarijca. nIdimo, idinio," zavpijejo otroci vsi skupaj, ter se spravljajo na pot. Martinek otido iz hiSe in za nekoliko trenotkov so že aosedove sanf mnaj pred vr&ti. Mati je s postelje gledala dofee otroke. A koj naj jim re6e? S 6im naj jih tolaži? Predao otidejo, poljubi vsacega na Sclo in reča s slabim glasom: nidite, otroei, v boijem iinfiau'. Doliri in vsemogožui Bog naj vas čuva ifl vodi tet vas zopet zdrave in srečne pripelje v moje uaroCje. No Salostite Be, da ne moremo letos svetega TeiSera onako godoTati, kakor ga smo prejšna leta. Sitote ste, ofeta nematc veiS. a mati vam leži liolna v postaljt. A veadai- 5e aijstc najub6žnejSi, dokler imate mater živo. Molitc in prosite Boga za moje zdravjc, in nadpjam se, da nas ljnbi Bog tudi zdaj še ne zapusti." To rekSi poljubi zopet vsacega na felo. Žalostni otfdojo otroci s sosedovimi saami v srenjski gozd, da bi si po-iskali drv za kurjavo. V farnem zvoniku je ndarilu ura ravno 12, iro so Sli uljogi Nožarkiui otroci laSni iE žalostui uiemo «>rkve. Drugi otroci so se 0 tem času spravjjali h kosilu, a Nožurkini otroci so Sli s solznimi oimi ravno zdaj v — gozd po drra. Oj, otrori, kako srečni ste, ki vam se nij treba boriti z mrazom, lakoto is dx*ugiuii nezgodaini! * * Srenjski gozd je bil od Tasl HniškoTca dobro uro oddaljen. Po zimi je malokdo zahajal t ta gozd, in ker je nokaj dni poprej zapadel sneg, treba je bilo ubožnim otrokom tadi dve uri, predno so priili ranj. Nanekaterih krajib jim je Ijilo treba cel6 debel sneg gaziti. Ko pridejo t gozd, pokažcjo m jim zopet nove nadloge in novo težaTe. NiJnijso imeli pri sebi, s Cemur bisi suhega vijevja laže nabrali izpod deboltga snega. Marliaek in Francok ata se morala zsW spenjati, preduo ata nabrala vsaj nekoliko suhljadL Nečem vam obžirao naLU?ati vseli iežav in nadlog, i 12* 180 ™ s katerimi so ae imeli dobri otroci boriti t gozdn, ker vem, da ste tndi vi dobri in nsniiljeni. pa bi marsikateremu zalesketala solzica t oiih; a čemu bi vam na-pravljai toliko žalosti? Samo to naj vam poveni: Vi, ki uiiate srečo, da živite pri svojih dobrio »tariših in se ž njimi prijetno razgovaijate in igrate, yi uiti ne znate, kaj je nesreča, kaj so nadloge in težave. Stariži so otrokom največje bogastv«. Bilo je že pozno po polndne, da reče Martiaek v gozdu: nini3lim, di bode dosti div za danes; idimo, da zdaj naložinio na sani, kar smo nabrali" Otroci radi storž, kar jim je rekel Martinek. Sani so bile dobro obložene in Se je ostalo nekaj drv, katere poveže llarijca v breme in jih zadeae na glavo. Martinek in Barbka vlečeta saui, a Francek, siromak nekako najbolj ozebel, porira od zadej, da bi bratu ia sestriei saj nekoliko oJajšal njiju težko breme. Ze je za- ^_______—^^-^^^^^^^Btill U ^{anski sTet liipsitose «j'«e, od ko4«t so je \idv.la fsa vas Uruške bilo kaj hudega zgodilo! Ali znabiti nij hotel dobrf Ifog uslišati njih tzdibljejev in njihove pobožne molitvice ? Ali je zuabi.i 18 poklical rijihovo mater k sebi » aageljsko narctfje? Znabiti, da se njihO7» mati že raduje s pokojnim očetom g6ri v svetih uebesih! Oj, to so pač žaloitne misli! rMati! zlata naša mati! odprite! Evo nas. smo ie doma! Fripeljali smo dosti drv, da zaknrimo pe4!" — toko so vpili otmci znnaj prtd vrati. Vse zaman. V Iiiši jf vladala grobna tišina. Otroci sedejo na hišoi prag in jokajo, samo Martinek, kakor da bi se bil nekaj spomiil, skoži po koaei in naglo teče v vas. Br4 ko ne, Sel j0. da porpraSa po materi. * T žnpanovej hiši je 1>ilo ta večer nenaradno živo. Zbralo se je dakako tndi pred hišo nekoliko radotednih žensk, katerim nij bilo dopuMeno v sobo, ker ofie župan je Tsekj zaprl vrata, kadar je iuiel s kom kako Tažao. službeno opravilo. A Ijndje uft kmetih, po.sebao žeaske, rado?edne so, in zbirajo se rade pred županovimi vrati. da bi sližale, kaj in s korn itna oče žnpan opravitL Tudi naš Marfeioek stopi v drnžbo radovednih žen. Pri dosti razsvetljnnem okim ngleda svojo — mater, ki je stala pri županovej mizi. Poleg oje je stel domafii gospod iupnik ia še neki na, gosposko obleiea čltrcek, katerega Martinek poprej Se nikoti riij videL Ofe župan razvije veliko pismo, a katerega vzame nekoliko papirjev, ki jih izroči tuJHma gospodu. MaTtinck i«naj y«4 oka«m stoj4{, vidi, da tnji gospod pismo Vre i» prebravSi ga. poda ga gosp. žnjmiku, kateri ga ttidi bere. Dalje vidi na inizi tudi tinto in per6, vidi, kako njegova mati 9 tresoJo roko prime za pcr6, d» nekaj zapiSe, kar je pa moglo biti zel6 kratko, ker komaj je prijela za periS in nekaj potez naredila, tak6j ga zopet odloži. Videl je prav dobro, da tudi žnpaik in tnji gospod primeta za per6 ter nekaj podpisujeta, a aaposled podajc vsi njcgovej matori roko in zdi se mu, kakor da bi se bila Djpgova mati veselo nasmejala. rMoj Bog. kaj se vendar godi tukaj! Tega ne Terjamera, da bi bild moja mati kaj htidega storila! A moralo se je vendar nekaj posebnega zgoditi, da danes, na sam badojek ima župan z mojo materjo opravka. Martinek se je tresel od strahu. Vrata se odpr6. Badovednc žene se razidejo. Kaj se je dalje godilo, Martinek nij mogel videti, ket je tudi on ves osupnen naglo otisel dom6r. Bratec in sestriei ste mu zaspale Da hiSneni pragn. Sani so stale pred liSo naložene z dnmi kakor poprej, in Uidi Marijfino breme še nij bilo razrezano. Martinek je ravno hotel poklicati spečega bratca in sestrici, ali t tero trenotkn slisi žnpnikor glas: nzaiipajte na Boga, on je najboljSi oče zapuščenili rirot!" in — mati stopijo v tožo. nMati!" zavpije Martinek ter jo objame in poljubi. V tem se prolradč tudi ostali otroci ter teselo skoBijo k materi. Malo 6as& in bili so to v sobi. M ¦ Sveti vefer 50 Nožarjevi godovali tiko Teselo, kikor malokdo t Tiatfl HrnSkovcL 'H Nožarka je pri žnpann podpisala prejemnico, vsled katere je po oporoj^H BTOJe sestre, dobre tetke naših otrok, prejels sekoliko zlatnikov (cekinor) infl drtavno srečko. V oporoki je stalo zapisano, da se srefika ? božičao dariMfl ima izročiti na sam bddnjek Nožarkinim otrokom. jH V oporoki je stalo od besede do besede ovako: p Dolgo sem št&lili (t»A rovala) novce, da kupim jedno državno srečko otrokom svoje Ijnbe sestro «H HruJkovci. Znabiti da Bog usliši mojo molitcv, znabiti da ravno ta sreiSkifl prinesa obilo snrfe Nožarkinim otrokom. Ako se kaj tacega zgodi, pollej rt™ naj otroci dobitek jcdnako razdel^ med seboj, ker so vsi jediiako dobri in pridni. Srojej sestri pa zapusliin nekoliko zlatnikov, želeč jcj, da bi Se dolgo let živela s svojimi dobrimi otročiči v zadovoljoosti, sre*?i ia veselji." In res se je želja pokojne tetke izpolDila. %t na novega leU dan je bila izvlefiena žtevilka, ki je stala v rudečera okvirfku ua podarjenej srečki, in Nožarkini otroci so dobili deset tisoe goldinarjev, kar je goto?o ]ppo pre-moženje. Vsa vas se ie fndila temn zares prečudnomu dogodku, a uihče nijfl za?idal te nenadne sreče Nožarkinim otrokom, ker vsak jih je Jjubil in imel nuLS Tudi poznaje Se t sreSnih insih je rekla mati večkrat svojim otrokom:! ^otroci! bodite ilobri, delomi in poslušui, ter ne pozabite nikoli Boga, da tudiB on vas ne pozabi!" ¦ ' Nožarkini otroci so že davno porarli. a ojihovo življenjo naj bode v izgled Tsem dobrim otrokom, katerim od srea želim prav sreCne in Tesele božične praznike. Ljud. Tomšič