91 Letnik 46 (2023), št. 1 Ključne besede: Fond Primorska srečanja, revija za družboslovje in kulturo, Goriška srečanja, Srečanja, Primorska srečanja, Kulturno društvo Primorska srečanja, revija Key-words: fonds Primorska srečanja, revija za družboslovje in kulturo, Goriška srečanja, Srečanja, Primorska srečanja, Cultural Society Primorska srečanja, magazine 1.04 Strokovni članek UDK 930.253:050(497.473)"1966/2009" 050:908(497.473)"1966/2009" Prejeto: 4. 5. 2023 Mozaik življenja revije Primorska srečanja: Od Goriških srečanj do Kulturnega društva Primorska srečanja in revije Primorska srečanja IVANKA URŠIČ prof. zgodovine in sociologije, arhivska svetovalka Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Trg Edvarda Kardelja 3, SI‒5000 Nova Gorica e-pošta: ivanka.ursic@pa-ng.si Izvleček Pokrajinski arhiv v Novi Gorici hrani med fondi s področja znanosti in kultu- re, rekreacije in informiranja fond Primorska srečanja, revija za družboslovje in kulturo, ki vsebuje gradivo tajništva in uredništva revije Primorska sreča- nja in predhodnikov: Goriška srečanja (1966), Srečanja (1969) in Primorska srečanja (1977). V prispevku sta predstavljena historiat fonda in strokovna obdelava, medtem ko je s pomočjo ohranjenih dokumentov prikazana pot revije od njenih začetkov do prihoda revije pod okrilje Kulturnega društva Primorska srečanja. Abstract A MOSAIC OF LIFE OF THE MAGAZINE PRIMORSKA SREČANJA: FROM THE MAGAZINE GORIŠKA SREČANJA TO THE CULTURAL SOCIETY PRIMORSKA SREČANJA AND THE MAGAZINE PRIMORSKA SREČANJA The Regional Archives in Nova Gorica has among the fonds in the fields of sci- ence and culture, recreation, and information the fonds Primorska srečanja, a magazine for social sciences and culture, which contains the materials of the secretariat and editorial office of the magazine Primorska srečanja and its predecessors: Goriška srečanja (1966), Srečanja (1969), and Primorska srečanja (1977). The article presents the fond's history and its professional management, while with the help of preserved documents, the path of the magazine from its beginnings to its arrival under the auspices of the Cultural Society Primorska srečanja is shown. 92 Ivanka Uršič: Mozaik življenja revije Primorska srečanja: Od Goriških srečanj do Kulturnega ..., str. 91–103 Kultura || Culture Uvod Pokrajinski arhiv v Novi Gorici hrani 22 arhivskih fondov s področja zna- nosti in kulture, rekreacije ter informiranja. Fondi sodijo na različna področja kulturne dejavnosti in omogočajo raziskovalcem vpogled v delovanje posame- znih kulturnih zavodov. S področja varstva kulturne in naravne dediščine hranimo le nekaj doku- mentov o poslovanju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica za obdobje 1962‒1995. Knjižnično dejavnost zastopajo trije fondi: Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Lavričeva knjižnica Ajdovščina in Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica. Na področje varstva kulturne dediščine sodita fonda Go- riški muzej (1952‒1965) in Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. V okvir besedne, glasbene in izrazne umetnosti je uvrščen fond Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, naslednik Primorskega dramskega gledališča, ustanovljenega leta 1969. Fond Mostovna vsebuje nekaj gradiva Kulturnega centra Mostovna, na- menjenega pretežno mladim za kreativno ustvarjanje in alternativno kulturo. V skupini drugih zavodov s področja kulture je fond Zavod za kulturo Ajdovščina, ustanovljen leta 1976 kot organizacija, ki je združila tri kulturne ustanove v Aj- dovščini: Lavričevo knjižnico, Mestni kino in Pilonovo galerijo, ki so vsaka zase delovale še naprej. Raziskovalcem je na voljo tudi fond Kulturni dom Nova Gori- ca, ki vsebuje med drugim bogato zbirko plakatov in koncertnih listov iz obdo- bja 1975‒2015 ter fond Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Nova Gorica (1999‒2016). Na področju rekreacije in raz- vedrila ter upravljanja rekreacijskih objektov hrani arhiv le fonde iz ajdovskega območja: Športnorekreacijski zavod Police Ajdovščina, Zavod za kulturo, izobra- ževanje in šport Ajdovščina ter Zavod za šport Ajdovščina. Fondi Kino podjetje Nova Gorica, Mestni Kino Ajdovščina in Kino Nanos Vipava sodijo na področje organizacije razvedrilnih in rekreacijskih prireditev. Na področju informiranja in medijev sta dva fonda: KA-TV Tolmin in TV Primorka, s posnetki na super VHS-kasetah, beta videokasetah, CD-ju in DVD-ju, nastali v letih 1994‒2010. Fondi Grafika Soča Nova Gorica, OKO, časopis za Goriško in Primorska srečanja, revija za družboslovje in kulturo sodijo na področje tiska in založništva.1 V nadaljevanju prispevka sledi predstavitev fonda Primorska srečanja, re- vije za družboslovje in kulturo in njenih predhodnikov: Goriška srečanja (1966), Srečanja (1969) in Primorska srečanja (1977). Historiat fonda Arhivsko gradivo revije Primorska srečanja je prihajalo v arhiv postopo- ma od leta 1986 vse do današnjih dni. Za ohranitev gradiva so zaslužni skrbni člani uredniških odborov, v prvi vrsti so bili to odgovorni in tehnični uredniki, predvsem dolgoletni tajnik prof. dr. Zoltan Jan.2 Leta 1986 je arhiv prevzel gradivo iz prvih let revije in fond poimenoval Srečanja, revija za družbena vprašanja Nova Gorica.3 Gradivo se je do pre- vzema nahajalo v prostoru stalne zbirke dokumentarnega gradiva Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici (zdaj SNG Nova Gorica). Nastalo je pri poslo- vanju uredniškega odbora revije Goriška srečanja od leta 1966 do leta 1968 in revije Srečanja, od leta 1969 do leta 1975. Za obdobje med leti 1966 in 1973 je 1 Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Naših 50 let, str. 127‒131. 2 Prof. dr. Zoltan Jan, publicist in literarni zgodovinar iz Nove Gorice, prvi urednik revije Primor- ska srečanja in tudi njen dolgoletni tajnik. PSBL I, str. 567‒568. 3 Zapisnik o izročitvi gradiva Pokrajinskemu arhivu v Novi Gorici, Nova Gorica, št. 2/2‒8/86, z dne 24. 6. 1986. Dokumentacija dosjeja fonda SI_PANG/0407, Primorska srečanja. 93 Letnik 46 (2023), št. 1 gradivo ohranjeno skoraj kompletno, medtem ko je za obdobje od leta 1973 do leta 1975 imetnik hranil le delovodnik, ostalega gradiva ne. Količina prevzetega gradiva je znašala sedem arhivskih škatel. Sredi leta 1988 je bilo izročeno gradi- vo, nastalo med leti 1985 in 1987, in je obsegalo 2,5 arhivske škatle.4 Dopolnje- no je bilo ime fonda: Primorska srečanja, revija za družboslovje, gospodar- stvo in kulturo Nova Gorica. Gradivo so sestavljali pretežno dopisi uredništva in drugih organov revije, dopisi s sodelavci in naročniki. Od leta 1992 do leta 2000 je tajnik revije prof. Zoltan Jan postopoma prinašal dokumentacijo revije Primorska srečanja za obdobje od leta 1981 do leta 1998, skupaj 12 arhivskih škatel.5 Na začetku leta 2005 sta glavna urednica Vida Gorjup-Posinković6 in odgovorna urednica Tatjana Gregorič7 predali še štiri arhivske škatle oziroma 0,4 tekočega metra gradiva.8 Fond revije Primorska srečanja smo v zadnjem obdobju dopolnili z do- kumentacijo o delovanju revije med leti 1976 in 1989 v obsegu treh arhivskih škatel, ki se je nahajala med gradivom, leta 2006 prevzetim iz Goriškega muzeja. Dokumentacijo o zadnjem obdobju delovanja Kulturnega društva Primorska srečanja in revije Primorska srečanja je izročil dr. Borut Koloini,9 glavni ure- dnik revije in predsednik društva. Gradivo še ni strokovno urejeno. Nastalo je med leti 1987 in 2014 ter obsega približno 15 arhivskih škatel oziroma 1,5 te- kočega metra. Gradivo o reviji Primorska srečanja se nahaja tudi v osebnem fondu Miro Kocjan10 v Pokrajinskem arhivu Koper. V okviru podfonda SI_PAK 863.3, Kultur- no in publicistično delovanje Mira Kocjana se nahajajo zapisniki sej, dopisi, zapi- si Mira Kocjana, ustanovitveni dokumenti, pristopna izjava, gradivo za razstavo ob 20. obletnici revije (1999), predlog statuta Kulturnega društva Primorska sre- čanja. Dokumenti, nastali med leti 1987 in 1999, obsegajo eno arhivsko škatlo. Strokovna obdelava Ob vsakem prevzemu v arhiv je bilo gradivo revije odbrano in delno ureje- no, pripravljen je bil tudi seznam prevzetega gradiva, razen za zadnje pridobitve. To gradivo je v neurejenem stanju. Gradivo iz prvih let revije je urejeno kronolo- ško in po delovodniških številkah. Vsebuje spise o poslovanju, gradivo za posa- mezne številke revij (tipkopise člankov, fotografsko gradivo), sezname naročni- kov, spise in delovodnik. Za leto 1970 je ohranjeno tudi neobjavljeno gradivo. Po letu 1977 je gradivo urejeno po vsebinskih sklopih: splošno in strokovno gradi- vo ter računovodska dokumentacija.11 Med splošno gradivo sodijo dokumenta- 4 Zapisnik o izročitvi gradiva Pokrajinskemu arhivu v Novi Gorici, Nova Gorica, št. 2/1‒10/88, z dne 26. 5. 1988. Dokumentacija dosjeja fonda SI_PANG/0407, Primorska srečanja. 5 Zapisniki o izročitvi arhivskega gradiva Pokrajinskemu arhivu v Novi Gorici, Nova Gorica, št. 2/2‒3/92, z dne 25. 1. 1992; št. 2/2‒1/95, z dne 25. 1. 1995; št. 2/2‒36/96, z dne 18. 12. 1996; št. 2/2‒3/2000, z dne 18. 1. 2000. Dokumentacija dosjeja fonda SI_PANG/0407, Pri- morska srečanja. 6 Vida Gorjup-Posinković, anglistka, italijanistka, novinarka, prevajalka, urednica, od leta 1996 do leta 2004 glavna urednica Primorskih srečanj. Gorjup Posinković, Vida - Obrazi slovenskih pokrajin. 7 SI_PANG/0407, t. e. 5, Dopis Tatjane Gregorič, muzikologinje, novinarke in od leta 1996 do leta 2004 odgovorne urednice Primorskih srečanj, 2004. 8 Historiat fonda je pripravljen na temelju dokumentacije dosjeja fonda SI_PANG/ 0407, Pri- morska srečanja. 9 Dr. Borut Koloini, etnolog, muzealec (kustos, knjižničar). Kontakt - Goriški muzej (goriskimu- zej.si). 10 Kocjan Miro, kulturni in politični delavec (1924‒2012), leta 1977 je postal prvi glavni urednik Primorskih srečanj. Osebnosti, str. 490. 11 SI_PANG/0407, t. e. 10, Arhivsko gradivo, ki nastaja pri delu revije Primorska srečanja; seznam pripravil Zoltan Jan, 30. 1. 1987. 94 Ivanka Uršič: Mozaik življenja revije Primorska srečanja: Od Goriških srečanj do Kulturnega ..., str. 91–103 Kultura || Culture cija o ustanovitvi revije, imenovanja sveta in ure- dniškega odbora in drugih organov 1977‒1996, dokumenti o registraciji 1977‒2001, statuti in drugi predpisi 1978‒1999, zapisniki organov re- vije, zapisniki občnih zborov 1977‒2004. V sklop strokovnega dela sodijo dopisi uredništva in dru- gih organov revije, sodelavcev revije in naročni- kov, 1971‒2004. Med korespondenco srečamo številna znana imena kulturnega, političnega in gospodarskega življenja tistega časa. Dopis pi- satelja Borisa Pahorja z začetka leta 1977, v ka- terem se zahvaljuje za pismo in vabilo k sodelo- vanju v Primorskih srečanjih: »Želim Primorskim srečanjem, da bi resnično zaživela in se uveljavila s poudarjanjem širine, mnogoplastnosti, dialoga. Zakaj samo tako bo opravičila svoj obstoj. Predla- gam, da bi mi Primorska srečanja pošiljali v zame- no za Zaliv. V upanju, da bo do sodelovanja prišlo Vas lepo pozdravljam. Boris Pahor«.12 Pozornost pritegne tudi duhovito, vendar tudi ostro in po- lemično dopisovanje med tajnikom Zoltanom Ja- nom in dolgoletno sodelavko Jolko Milič.13 Računovodska in ostala dokumentaci- ja vsebuje sezname naročnikov revije za leta 1971‒1973, delovna in finančna poročila za leta 1984‒2003 in obračune avtorskih honorarjev za obdobje 1981‒1990. Med gradivom so tudi časo- pisni članki, fotografije in diapozitivi. Urejen in popisan del fonda znaša 32 ar- hivskih škatel oz. 3,2 tekočega metra. V zadnjem obdobju pridobljeno gradivo bo treba strokovno urediti in popisati. Takrat bodo znani končni po- datki o času nastanka in količini celotnega arhi- vskega gradiva. Od Goriških srečanj do Kulturnega društva Primorska srečanja in revije Primorska srečanja Goriška srečanja in Srečanja Revija Goriška srečanja je izšla 1. maja 1966 v Novi Gorici. Izid revije sodi v čas t. i. partijske- ga liberalizma, ki je prinesel vrsto pobud tudi na področju kulture in botroval izidu številnih revij. Že na začetku leta 1966 so v Idriji začele izhajati Kaplje, revija za kulturna in obča vprašanja in na Tržaškem Zaliv, tudi revija za književnost in kul- turo. Konec šestdesetih let je v Kopru izšla revija 12 Dokumentacija o Primorskih srečanjih, prevzeta iz Gori- škega muzeja, t. e. 1. 13 Jolka Milič (1926‒2021), prevajalka, pesnica in publi- cistka iz Sežane. PSBL II, str. 435‒436. Naslovna stran Goriških srečanj z veduto Štanjela. Revijo in ovitek je tehnično uredil Pavel Medvešček. (Vir: Goriška srečanja 1 (1966), št. 2) 95 Letnik 46 (2023), št. 1 Obala, njena vsebina so bila družbena, gospodarska in kulturna vprašanja. Že leta 1964 je na Tržaškem začela izhajati trimesečna revija Most, za leposlovje in kulturo, kasneje za kulturo in družbena vprašanja. Goriška srečanja so nastala v okviru obstoječih upravnih in političnih orga- nov na Goriškem. Jožko Humar, predsednik založniškega sveta Goriških srečanj, je v uvodniku prve številke zapisal: »Revija mora s svojim obstojem pomagati k oblikovanju takih družbeno-političnih odnosov, ki so usmerjeni k nadaljnjemu razvoju socialistične družbe, k premagovanju njegovih nasprotij ter takemu druž- benemu napredku, ki bo na vsestranski razvitosti sil in na vsestranskem razvoju človeka kot svobodne proizvajalne osebnosti.« Idrijske Kaplje so v prvi številki napovedale nekoliko drugačno pot: »Po- leg prispevkov, ki jih običajno prinaša revija, bomo z veseljem priobčevali iskre mi- sli in kratke sodbe o tem ali onem živem vprašanju, četudi morda ne bodo podane v nekateri od znanih in utrjenih oblik.«14 Idrijska revija je bila s svojo kritično in avantgardno usmeritvijo bližja revijam Mladiki, Zalivu in Mostu, ki so izhajale v Trstu. Leta 1972 je bila revija prisilno ukinjena, vendar je po dvajsetih letih ponovno izšla kot zbornik Kaplje.15 Uredništvo in uprava Goriških srečanj sta v uvodniku predstavila revijo, ki je nastala iz »potrebe in hotenja kulturnih in družbenih delavcev v razvijajočem se mladem mestu ob meji. Ti želijo po dolgem presledku, ki se je začel tedaj, ko je fašizem v tridesetih letih prepovedal vsako tiskano besedo v slovenskem jeziku, da dobi Goriška in vsa Primorska zopet svojo publikacijo. Revija naj postane žarišče, okrog katerega naj bi se zbirali vsi, ki lahko kaj napišejo. /…/ Goriška srečanja bodo objavljala sestavke gospodarske, družbene, politične, upravne, zgodovinske, umetnostnozgodovinske, arheološke, etnografske, literarne in literarnozgodovin- ske vsebine. Dalje članke s področja šolstva, kulture, socialnega skrbstva, zdra- vstva in drugih področij.«16 Že pred izidom prve številke Goriških srečanj so se člani uredniškega od- bora17 spopadli s številnimi ovirami in pomisleki o upravičenosti revije, na dru- gi strani so bili deležni spodbud in pomoči predsednika skupščine občine Nova Gorica Jožka Štruklja.18 Časopisno založniško podjetje »Soča« Nova Gorica, izdajatelj Goriških sre- čanj, in Skupščina občine Nova Gorica sta sklenila na začetku leta 1967 pogod- bo o financiranju revije. Da bi zagotovili nemoteno izhajanje, se je Skupščina občine Nova Gorica obvezala, da bo podjetju plačala tisti del stroškov urejanja, tiskanja in razpečavanja revije, ki jim jih ne bo uspelo kriti z dohodki od naroč- nine in oglasov. Prva mnenja o reviji so bila spodbudna. Dnevnik Delo je zapisal: »… Pro- blematika, ki jo posamezni sodelavci načenjajo skozi goriško specifiko, nekajkrat opazno prerašča regionalne okvire in se izpričuje kot splošna…« Iniziativa Isonti- na iz Gorice je pozdravila izid Goriških srečanj: »ki se pridružujejo našim prizade- vanjem, da bi se sodelovanje obeh narodov ob meji še bolj poglobilo in da bi ti kraji doživeli še večji napredek …«.19 V ta čas sodijo tudi srečanja sodelavcev primorskih revij. Na okroglih mi- 14 Marušič: Spomin na neka primorska srečanja ob dvajsetletnici, str. 490‒492. 15 Kaplje: revija za kulturo in obča vprašanja: dLib.si - Kaplje. V: Primorska srečanja 12 (1988), št. 86. 16 Dragi Goričan -ka! Uvodnik. V: Goriška srečanja 1 (1966), št. 1. 17 Uredniški odbor so sestavljali: Cvetko Nanut (odgovorni urednik), Branko Marušič, Cvetko Vidmar, Jožko Martelanc, Marjan Tavčar, Tone Slapernik, Pavle Medvešček. Goriška srečanja 1 (1966), št. 1. 18 Zapis članov uredniškega odbora. V: Goriška srečanja 1 (1966), št. 1. 19 Mnenja o reviji Goriška srečanja, zbrana iz časopisov in revij (Delo, Večer, Primorski dnevnik, Tovariš, Most, Kaplje, Iniziativa Isontina), so objavljena na hrbtni strani revije. V: Goriška sreča- nja 1 (1966), št. 4. 96 Ivanka Uršič: Mozaik življenja revije Primorska srečanja: Od Goriških srečanj do Kulturnega ..., str. 91–103 Kultura || Culture zah, ki so se odvijale v Tupelčah na Krasu, v Idriji, Trstu in Novi Gorici, so uredniki in sodelavci ter drugi izobraženci z obeh strani meje predstavili in utemeljevali svoja stališča.20 Goriška srečanja so kmalu presegla goriške okvire in se s četrtim letnikom preimenovala v Srečanja, revijo za družbena vprašanja. Cvet- ko Nanut,21 odgovorni urednik revije Srečanja, je v dopisu Svetu za prosveto in kulturo Skupščine občine Nova Gorica predstavil sedemletno obdo- bje izhajanja revije in zapisal, da je revija odsev hitrega razvoja, ki je zajel Novo Gorico in ožjo Goriško po letu 1965: »In če je kultura zelo ob- čutljiva za vse pretrese v družbeni biti, je gotovo publicistika za vse krize, nasprotja in polete naj- bolj senzibilna. Srečanja, revija za družbena vpra- šanja, so bila preveč vsesana v razvoj Nove Gorice, da ne bi vseh konfliktov, ki jih je le-ta doživljala, tudi sama ne občutila.«22 Revija je širšo javnost seznanjala in oza- veščala o kulturnih, gospodarskih in družbeno- političnih pobudah na tem območju. Skušala je tudi graditi mostove z bližnjo italijansko kulturo, s posebnim poudarkom na težavah Slovencev v Italiji, da bi tako pomagali uresničevati zamisel o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Po oceni raznih recenzentov je revija Srečanja to na- logo uspešno opravljala ter s tem dokazovala svo- jo aktualnost in upravičenost. Njeni sestavki so pogosto doživljali velik odmev v širšem prostoru. Ideološka usmeritev uredniške politike Srečanj je bila po mnenju Cvetka Nanuta »izrazi- to marksistično usmerjena in odprta za probleme samoupravljanja in za resnične socialistične odno- se v proizvodnji in družbi sploh. Ob takšni koncep- tualni usmeritvi je uredniški odbor Srečanj skušal biti odprt tudi za disonančne poglede, ki se niso docela skladali z njegovo uredniško politiko, kar pa je spričo nekoliko stisnjenih razmer na tem ob- močju bilo negativno ocenjeno v nekaterih novo- goriških sredinah.23 /…/ Družbeno politični pred- 20 Marušič: Spomin na neka primorska srečanja ob dvaj- setletnici. V: Primorska srečanja, 12 (1988), št. 86, str. 490‒492. 21 Cvetko Nanut, urednik, družbenopolitični delavec, rojen leta 1931. Bil je prvi glavni in odgovorni urednik revije Goriška srečanja. Pod njegovim urednikovanjem je izšlo 38 številk, z njimi si je revija pridobila ugledno mesto v slovenskem revijalnem tisku. PSBL II, str. 492. 22 SI_PANG/0407, t. e. 5, Dopis Cvetka Nanuta, odgovorne- ga urednika revije Svetu za prosveto in kulturo Skupšči- ne občine Nova Gorica. 23 SI_PANG/0407, t. e. 5, Problemi, s katerimi so se soočili pri reviji Srečanja ob izidu knjige Borisa Pahorja Odisej ob jamboru in problematika v zvezi z legalnostjo uredni- škega odbora revije Srečanja. Detajl kipa svetega Nikolaja iz Krstenice pri Kanalu na naslovni strani revije Srečanja (Vir: Srečanja 5 (1970), št. 23/24) 97 Letnik 46 (2023), št. 1 stavniki in drugi dejavniki v občini Nova Gorica in regiji so v začetku moralno in politično zelo podpirali revijo ter spremljali njen razvoj, kasneje pa so se od nje oddaljili. Za republiške predstavnike pa bi lahko nasprotno trdili. Revija doslej ni doživela neke objektivne trezne in celovite politične ocene. Slabost revije je bila v tem tudi to, da je neredno izhajala. Razlogov za to je več, med njimi ni zadnji ta, da je imela doma zelo slabo zaledje v piscih, publicistih, zato je uredniški odbor le s težavo zagotavljal v posameznih številkah ustrezno strukturo sestavkov.«24 Primorska srečanja Na začetku leta 1976 se je revija Srečanja znašla v krizi, prišlo je celo do daljšega premora v izhajanju. Konec leta 1975 je začel izhajati Literarni list z namenom, da bi postal povezovalna vez, ki bi se pozneje razvila v enotno pri- morsko revijo. Literarni list je izšel samo trikrat.25 V drugi polovici sedemdesetih let je z združitvijo treh regijskih revij, Oba- le, Goriških srečanj in Idrijskih razgledov,26 nastala revija Primorska srečanja, enotna primorska revija za družboslovje, gospodarstvo in kulturo. Ustanovitev Primorskih srečanj je med drugim vodila tudi misel, da je Primorska enoten kul- turni prostor. O enotni reviji so razpravljali že na sestanku uredniškega odbora Primorske revije v Lipici, 13. oktobra 1976. Zbrani so se strinjali z nastankom enotne primorske revije in z literarno prilogo. Na pobudo idrijskega predstav- nika so Idrijski razgledi še naprej ostali zbornik s svojevrstno vsebino.27 Obalna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL) Koper, Občinska konferenca SZDL Nova Gorica in Občinska konferenca SZDL Idrija so sklenile družbeni dogovor o urejanju in izdajanju revije Primorska srečanja, imenovale člane izdajateljskega sveta, uredniškega odbora revije ter glavnega in odgovornega urednika. Obvezale so se tudi, da bodo na osnovi programa re- vije in letnega finančnega načrta ter skupaj s Kulturno skupnostjo Slovenije, ki bo praviloma zagotavljala najmanj polovico potrebnih finančnih sredstev, za- gotovile sredstva za nemoteno izhajanje revije. Sedež revije je bil v Novi Gorici, Delpinova 39. Založba LIPA v Kopru je revijo založila. Osnovni namen revije je bila obravnava družbeno-političnih, gospodar- skih, kulturnih, literarnih ter drugih vprašanj celotne Primorske in njenih ljudi. Prinašala je literarne sestavke, posvečala pozornost težavam Slovencev v Italiji ter ustvarjala most med dvema narodoma in kulturama, predstavila delo pri- padnikov italijanske narodnosti, negovala izročilo narodno osvobodilnega boja, povezovala publiciste in kulturne ustvarjalce Primorske in vzgajala mlade sode- lavce. Prizadevala si je obravnavati problematiko na potrebni strokovni ravni, pri čemer je izhajala iz socialističnih, samoupravnih načel. Prizadevala si je pro- dreti v širši slovenski prostor in ga seznaniti z ustvarjenimi dosežki na Primor- skem. Dejavnost revije je potekala na osnovi delovnega in finančnega programa. Organa upravljanja revije sta bila izdajateljski svet in uredniški odbor. 24 SI_PANG/ 0407, t. e. 5. Dopis Cvetka Nanuta Svetu za prosveto in kulturo Skupščine občine Nova Gorica. 25 Literarni list je uredil Jurij Bavdaž, natisnila Tiskarna Mestni muzej Idrija. Enciklopedija Slove- nije, str. 351. 26 Idrijski razgledi so domoznanska revija, ki jo kot polletno publikacijo izdaja Mestni muzej Idrija. Je ena izmed najstarejših primorskih revij, ki še izhajajo. V začetnem obdobju so izhajali kot trimesečna revija (1956‒1976), nato kot letni zbornik, od leta 1987 kot pol- letna revija. Vsebuje predvsem lokalno tematiko idrijsko-cerkljanskega območja, hkrati ostaja odprta v širši slovenski prostor. Publikacija objavlja strokovne prispevke, poro- čila, predstavitve, zapise, spomine in recenzije knjižnih izdaj, ki posegajo na področje zgodovine, etnologije, umetnostne zgodovine, sociologije, geografije, geologije in nara- voslovja dLib.si - Idrijski razgledi. 27 Dokumentacija o Primorskih srečanjih iz GM, t. e. 1. 98 Ivanka Uršič: Mozaik življenja revije Primorska srečanja: Od Goriških srečanj do Kulturnega ..., str. 91–103 Kultura || Culture Uredniški odbor je bil sestavljen iz 16 članov, osem z obale, šest iz Nove Gorice in dva iz Idrije; glavni urednik je bil Miro Kocjan iz Kopra, odgovorni urednik Zoltan Jan iz Nove Gorice.28 Lektor revije Jože Hočevar29 je bil iz Kopra, obliko- valec je bil iz Nove Gorice. Prva leta je revijo tehnično urejal in oblikoval Pavel Medvešček, nato Bojan Maraž, nato je vrsto let oblikovala revijo Maja Licul.30 Po- leg oblikovanja je skrbela tudi za likovno opremo. Posamezni člani uredniškega odbora so pokrivali dogovorjena področja: gospodarsko, literarno-esejistično, zamejstvo, družboslovje, kulturo in novejšo zgodovino. Pomembno vlogo je imel tajnik, ki je povezoval delo članov izdajateljskega sveta in uredniškega odbora revije, pripravljal gradivo za sestanke sveta revije in uredniškega odbora, vodil naročniško politiko in evidenco naročnikov, skrbel za ovrednotenje avtorskih prispevkov ob izidu številke revije in na temelju ocen, ki sta mu jih posredovala urednika v skladu z dogovorom o honoriranju. Tajnik je imel sedež v Novi Gorici. Revija je imela okrogel žig z napisom: »PRIMORSKA SREČANJA UREDNIŠKI ODBOR«.31 Prva številka Primorskih srečanj je izšla kot dvojna številka in tako so nadoknadili zamudo, ki je nastala zaradi organizacijskih, finančnih, tiskarskih in drugih težav. Uredništvo nove revije je v uvodniku zapisalo, da si bo revija »prizadevala, v sodelovanju z bralci, zapolniti dosedanje praznine na revialnem področju, hkrati pa pospeševati napore, da bi se regija še bolj enovito in pestro razvijala v okviru in skupaj z drugimi kraji v socialistični samoupravni skupnosti«. Predstavitev revije je potekala 13. maja 1977 v Novi Gorici, v hotelu Argonavti.32 Primorska srečanja so na začetku izhajala šestkrat na leto, nato so bila me- sečnik in so izhajala desetkrat, dve številki sta bili dvojni. Zanimiv je tudi podatek o večanju števila avtorjev: leta 1984 je v enem letniku število avtorjev preseglo 100, 1987 se je povzpelo na 251, medtem ko se je po letu 1989 gibalo okoli 250. Primorska srečanja so nadaljevala družboslovno usmeritev; dvakrat letno je izšla literarna priloga. Prispevki, objavljeni v reviji, so bili razdeljeni na član- ke, literarne prispevke, glose, zapiske in gradivo, recenzije knjig in revij ter od- meve na objavljene članke. Revija je bila grafično in vsebinsko zelo pregledna. V njej so bili predstavljeni številni primorski umetniki (Tone Kralj, Jože Srebrnič, Milko Bambič, Riko Debenjak …), a tudi posebnosti, kot so risbe žigov na rim- skih opekah, karikature časopisa Čuk na pal'ci, plesne kreacije Vuke Kumar ali fotografije Robidišča med včeraj in danes. Iz poročila o izhajanju revije v letu 1983, ki ga je pripravil takratni glavni urednik Primorskih srečanj Marjan Tavčar, je bilo v poglavju »družboslovje« naj- več sestavkov s politično in idejno vsebino, sledili so sestavki o kulturi in ume- tnosti, družbeni dejavnosti gospodarstvu, zamejstvu in italijanski skupnosti v Jugoslaviji. V leposlovnem delu je prevladovala poezija. V poglavju »zapiski« je bilo največ politično idejnih sestavkov, gospodarskih, o družbenih dejavnostih, o kulturi in umetnosti, spominskih sestavkov o narodno osvobodilnem boju, zgodovinskih, bibliografije in portreti. 28 V letih 1981‒1985 je bil odgovorni urednik Anton Mikeln, glavni urednik Marjan Tavčar; 1985‒1988: Alojz Ceglar (gl. ur.), 1985‒1990 Marjan Tavčar (odg. ur); 1988‒1990 Tomaž Bizajl (gl. ur), 1990‒1993 Marjan Tavčar (gl. ur) in Tomaž Bizajl (odg. ur); 1993‒1996 Slavko Gaberc (gl. ur.) in Andrej Malnič (odg. ur); 1996‒2004 Vida Gorjup-Posinković (gl. ur) in Tatja- na Gregorič (odg. ur); 2005‒2012 Borut Koloini (gl. ur.) in Jože Štucin (literarni ur.) Primorska srečanja: 1981‒2012. 29 Jože Hočevar, publicist in urednik, rojen 1934. PSBL I, str. 539‒540. 30 Pavel Medvešček, umetnostni zgodovinar, v letih 1966‒1973 je oblikoval Goriška srečanja in od leta 1977 do leta 1981 Primorska srečanja; Bojan Maraž, oblikovalec, pisec, ustvarjalec, Pri- morska srečanja je oblikoval od leta 1982 do leta 1988, in nato Maja Licul, akademska slikarka in oblikovalka. Licul: Srečanje oblik, str. 46‒50. 31 SI_PANG/ 0407, t. e. 33, Statut revije Primorska srečanja. 32 Dokumentacija o Primorskih srečanjih iz GM, t. e. 1, Zapis o pogovoru v Novi Gorici, prisotni Zoltan Jan, Bojan Bratina in Miro Kocjan, 4. 5. 1977. 99 Letnik 46 (2023), št. 1 Leta 1984 je k ustanoviteljstvu revije for- malno pristopilo vseh deset občinskih konferenc SZDL Primorske. Finančna sredstva kulturnih skupnosti teh občin so poleg sredstev kulturne skupnosti Slovenije pomenila glavni vir financi- ranja revije.33 Skoraj vsa leta je bilo financiranje revije ena izmed glavnih težav. Glavni urednik Mar- jan Tavčar34 je leta 1990 v dopisu komiteju za družbene dejavnosti občin pozval k pomoči in podpori vseh primorskih občin, da prispevajo za ohranitev revije. »Revija z naklado okoli 2.000 izvodov in desetimi številkami letno je v tem času zbrala okoli sebe krog blizu tristo sodelavcev z obeh strani meje, ki so s svojimi strokovnimi pri- spevki obravnavali vprašanja z najrazličnejših področij primorskega in širšega nacionalnega življenja. Revija je bila zato dragocen vir ustvar- janja novih idej in spoznanj, krepitve zavesti o povezanosti vsega primorskega prostora ter ne- govanje tako zgodovinskega spomina kakor tudi kritičnega razmišljanja o aktualnih in jutrišnjih problemih našega bitja in žitja. Kulturni in splošni družbeni interes narekujeta, da revija Primorska srečanja izhaja še naprej in da je v tem svojem po- slanstvu deležna še nadaljnje pomoči in podpore vseh primorskih občin in širše družbe. Z ukinitvijo občinskih in republiških Samoupravnih intere- snih skupnosti za kulturo se dosedanje financira- nje revije prenaša na pristojne občinske oziroma Republiške organe, ki naj s pomočjo predvidenih proračunskih sredstev zagotovijo nadaljevanje izhajanja revije. Iskreno upamo, da omenjene re- organizacije ne bodo preveč moteče ali celo po- gubno delovale na gmotni položaj revije in s tem ogrozile njen nadaljnji obstoj.«35 Kulturno društvo Primorska srečanja in revija Primorska srečanja, revija za družboslovje in kulturo Novo spremembo je doživela revija konec osemdesetih let, ko se je otresla pokroviteljstva in izdajateljstva Socialistične zveze delovnega 33 SI_PANG/ 0407, t. e. 8, Program revije Primorska sreča- nja za leto 1986. 34 Marjan Tavčar (1940‒2021), sociolog, gospodarstvenik, publicist. Sodeloval je v uredništvu Srečanj, bil ustano- vitelj in prvi predsednik Društva sociologov in polito- logov severnoprimorskih občin ter glavni in odgovorni urednik Primorskih srečanj. Osebnosti, str. 1168. 35 SI_PANG/0407, t. e. 13, Dopis glavnega urednika revije Primorska srečanja komiteju za družbene dejavnosti občin, 1990. Pismo Cirila Zlobca, pesnika in člana Predsedstva Republike Slovenije Zoltanu Janu, tajniku Primorskih srečanj, Ljubljana, 8. 5. 1991 (Vir: SI_PANG/0407, Primorska srečanja, revija za družboslovje in kulturo, t. e. 15) 100 Ivanka Uršič: Mozaik življenja revije Primorska srečanja: Od Goriških srečanj do Kulturnega ..., str. 91–103 Kultura || Culture ljudstva ter prešla pod okrilje Društva sociologov in politologov severnopri- morskih občin. Politične in družbene spremembe konec devetdesetih let so privedle do številnih sprememb, tudi na področju zakonodaje. Državni zbor je 25. marca 1994 sprejel Zakon o javnih glasilih,36 na podlagi katerega so morala Primorska srečanja, tako kot vsa druga glasila v Sloveniji, preoblikovati svoj status in se tudi drugače prilagoditi določbam zakona. Člani društva so na občnem zboru svoje stanovsko društvo razširili v kulturno in ga preimenovali Kulturno društvo Primorska srečanja. S tem so ohranili pravno formalno kontinuiteto revije, saj se njen izdajatelj ni menjal, temveč le preimenoval, medtem ko se je društvo od- prlo veliko širšemu krogu potencialnih članov in simpatizerjev. Sprejeli so tudi nov statut in Alenko Saksida37 iz Nove Gorice izvolili za novo predsednico dru- štva. Proces preoblikovanja društva se je zaključil na začetku naslednjega leta z izvolitvijo društvenih organov, izvršnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča. Nov izvršni odbor je imenoval Vido Gorjup-Posinković za odgovor- no urednico, tehnično urejanje je prevzela Tatjana Gregorič, literarni del revije je ostal v rokah Vide Mokrin-Pauer. Sledili sta prenova revije in posodobitev njene zunanje podobe. S pro- mocijskimi akcijami in z javnimi predstavitvami tematskih številk so poskušali širiti krog bralcev, a obenem izkoristiti vse možnosti, ki so jih ponujali javni raz- pisi za nevladne organizacije, za čezmejno sodelovanje, evropski programi za medregijsko povezovanje in podobno. Poskrbeli so tudi za lažje in sodobnejše komuniciranje z zunanjim svetom, kar sta takrat predstavljala nov elektronski naslov in telefonska številka z uradnimi urami tajništva društva. Odgovorna urednica Vida Gorjup-Posinković je sredi leta 2000 o Primor- skih srečanjih napisala: »Mesečnik Primorska srečanja je edina regionalna revija, ki že skoraj tri desetletja odseva in dokumentira življenje v primorski regiji. Na okoli tisoč straneh revije se vsako leto predstavi preko tristo avtorjev, povečini pri- morskih, veliko pa je tudi uveljavljenih imen v nacionalnem merilu. /.../ Primorska srečanja delujejo neprofesionalno, uredništvo sestavljajo ljudje, ki vidijo v reviji neprecenljive možnosti utrjevanja regije znotraj nje same, predvsem pa za njeno uveljavljanje v nacionalnem prostoru.«38 Primorska srečanja so se pri izhajanju srečevala s številnimi težavami: s finančnimi, formalno-pravnimi in z operativnimi. Vse to se je stopnjevalo in zla- sti po odhodu dolgoletnega tajnika revije Zoltana Jana privedlo do tega, da je uredništvo revije leta 2003 ustavilo izhajanje te. Revija je z novim vodstvom v letu 2005 še enkrat zaživela, a ne za dolgo. Jože Štucin, literarni urednik v zadnjem obdobju revije, je 21. aprila 2009 na okrogli mizi v Ljubljani, z naslovom Literarne revije v gosteh v živo, ob tride- seti obletnici revije Mentor, predstavil Primorska srečanja: »Primorska srečanja se dogajajo na občutljivem robu točno tam, kjer se stapljata dve kulturi, romanska (italijanska) in slovanska (slovenska). So revija, ki hrepeni po sožitju vseh dejav- nikov tega prostora, predvsem pa želi vzpostaviti ustvarjalne stike in povezave na področju kulture, esejistike in literature. Nismo vedno uspešni. Nekatere zamere iz preteklosti nam pogosto ponagajajo in meja, ki sicer formalno nima več veljave, se še vedno opleta po naših možganskih vijugah. Prijatelji zamejci, naši ljudje, se raje povezujejo mimo nas, z Ljubljano. To velja tako za Trst, Gorico kot tudi Benečijo, občasno pa se vendarle srečamo na skupnem »terenu« in skušamo utrjevati vezi. Spodbujamo tudi mlade pisce, predvsem literarne začetnike, ki še iščejo pot do 36 Zakon o javnih glasilih. V: Uradni list RS, št. 18/1994. 37 Alenka Saksida, profesorica francoščine in nemščine, kulturna delavka, rojena 1942. PSBL III, str. 269. 38 SI_PANG/ 0407, t. e. 27, Vida Gorjup-Posinković: Primorska srečanja – revija za družboslovje in kulturo, 25. 5. 2000. 101 Letnik 46 (2023), št. 1 prvih objav. V tem pogledu smo popolnoma odprti in vztrajno presegamo geografske koordinate na- šega imena.«39 Osnovni podatki o reviji: Primorska sre- čanja: revija za družboslovje in kulturo: Leto: 1977–2009; Številčenje: Letnik 1, št. 1 (1977), letnik 22, št. 328/329 (2009); Založništvo in iz- delava: Nova Gorica; Koper; Idrija: Društvo soci- ologov in politologov severnoprimorskih občin, 1977–2012; Opombe: Zadnja številka za leto 2009 je izšla leta 2012.40 Zaključek Ohranjeno arhivsko gradivo Primorskih srečanj in njenih predhodnikov (Goriška srečanja, Srečanja) nam ponuja vpogled v življenje revije od njenih začetkov do rasti, vzponov in padcev. Primorska srečanja imajo med primorski- mi revijami za družboslovje in kulturo najdaljši staž. S Primorskimi srečanji smo se Primorci poi- stovetili, bila so naša. Sicer res niso zmogla ostri- ne naboja nekaterih publikacij iz tistega časa pred osamosvojitvijo Slovenije, ki so bila zaradi tega tudi prepovedana in ukinjena, vendar jim od vsega začetka ni mogoče zatajiti ali ne priznati is- krene želje iskanja dobrega, najboljšega, v smeri kulturnega in obče družbenega. In pri tem s prav najizrazitejšo ambicijo res biti »srečanja«. Sreča- nja na tem vedno prepišnem slovenskem prosto- ru na obeh straneh ob zahodni meji, srečanja na njivi kulture, poskusi srečanj na vseh področjih družbenega življenja zavedne primorske sku- pnosti. Zdravnik in publicist dr. Anton Prijatelj je na vprašanje, kaj meni o reviji Primorska sreča- nja, dejal: »Ne pozabimo starega latinskega reka: Verba volant, scripta manent. Besede se izgubljajo, zapisane pa ostanejo. Morda bo kdo čez desetletja bral in črpal potrebne podatke prav iz Primorskih srečanj.« 39 Okrogla miza: Literarne revije v gosteh v živo. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (jskd.si). 40 Vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov CO- BIB.SI. Predlog sveta in uredništva revije Primorska srečanja, da Društvo sociologov in politologov primorskih občin prevzame izdajanje revije, 23. 11. 1982 (Vir: SI_PANG/0407, Primorska srečanja, revija za družboslovje in kulturo, t. e. 35) 102 Ivanka Uršič: Mozaik življenja revije Primorska srečanja: Od Goriških srečanj do Kulturnega ..., str. 91–103 Kultura || Culture ARHIVSKI VIRI Pokrajinski arhiv Koper • SI_PAK/0863, Kocjan Miro (1944), 1945‒2007, 1,8 tm, 18 t. e., 16 knjig. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici • SI_PANG/ 0407, Primorska srečanja, revija za družboslovje in kulturo, 1966‒2004, 3,2 tm, 32 t. e. Goriški muzej • Goriški muzej, dokumentacija o Primorskih srečanjih, 0,3 tm, 3 t. e. LITERATURA Goriška srečanja 1 (1966), št. 1. Marušič, Branko: Spomin na neka primorska srečanja ob dvajsetletnici. V: Pri- morska srečanja 12 (1988), št. 86, str. 490‒492. Licul, Maja: Srečanje oblik. Pogovor z oblikovalcema revij Goriška srečanja, Sre- čanja in Primorska srečanja s Pavlom Medveščkom in Bojanom Maražem. V: Primorska srečanja 26 (2002), št. 249, str. 46‒50. Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon od A do L. Ljubljana: Mladinska knji- ga, 2008. Naših 50 let: jubilejna publikacija ob petdesetletnici ustanovitve Pokrajinskega ar- hiva v Novi Gorici. Nova Gorica: Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, 2022. Primorska srečanja. V: Enciklopedija Slovenije, 9. zvezek, Ljubljana: Založba Mla- dinska knjiga, 1994, str. 351. Primorski slovenski biografski leksikon I‒IV. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1974‒1994. ZAKONODAJA Zakon o javnih glasilih. V: Uradni list RS, št. 18/1994. INTERNETNI VIRI Silvo Fatur in objavila Laura Chersicola. GORJUP POSINKOVIĆ, Vida. (1953). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020: https://www.obrazisloven- skihpokrajin.si/oseba/gorjup-posinkovic-vida/ (dostop: 1. 6. 2023). Borut Koloini: Kontakt - Goriški muzej (goriskimuzej.si): https://goriskimuzej. si/o-nas/kontakt (dostop: 5. 6. 2023). Kaplje: revija za kulturo in obča vprašanja: https://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:spr-RTRP6DH4 (dostop: 2. 6. 2023). Idrijski razgledi: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-U0QOJL46 (do- stop: 2. 6. 2023). Periodika Archives - Mestni muzej Idrija (muzej-idrija-cerkno.si): https:// www.muzej-idrija-cerkno.si/zalozniska-dejavnost/periodika/ (dostop: 4. 6. 2023). Vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI: (dostop: 4. 6. 2023). Javni sklad RS za kulturne dejavnosti: https://www.jskd.si/literatura/okrogla_ miza/revije_v_gosteh_02_09.htm (dostop: 4. 6. 2023). VIRI IN LITERATURA 103 Letnik 46 (2023), št. 1 A MOSAIC OF LIFE OF THE MAGAZINE PRIMORSKA SREČANJA: FROM THE MAGAZINE GORIŠKA SREČANJA TO THE CULTURAL SOCIETY PRIMORSKA SREČANJA AND THE MAGAZINE PRIMORSKA SREČANJA The Regional Archives in Nova Gorica has among the fonds in the fields of science and culture, recreation, and information the fonds Primorska srečanja, a magazine for social sciences and culture, which contains the materials of the secretariat and editorial office of the magazine Primorska srečanja and its pre- decessors: Goriška srečanja (1966), Srečanja (1969), and Primorska srečanja (1977). The article presents the fond's history and its professional manage- ment, while with the help of preserved documents, the path of the magazine from its beginnings to its arrival under the auspices of the Cultural Society Pri- morska srečanja is shown. The magazine Primorska srečanja was founded in 1977 with the merger of magazines Obala, Goriška srečanja and Idrijski razgledi. The founders were the Conferences of the Socialist Union of Working People in Koper, Nova Gorica and Idrija, and it was published with the support of the Ministry of Culture and municipalities from the Primorska region. The issuer and publisher were at first Založba Lipa in Koper, then the Society of Sociologists and Political Scientists of the Northern Primorska Municipalities, and finally the Cultural Society Primor- ska srečanja. For more than three decades, the Primorska srečanja documented life in the Primorska region. In the published contributions, they discussed all areas of social events, from economic, political, and social to school, cultural, youth, and alternative events in the entire area of Primorska, but also outside it and abroad. Many authors presented themselves in the magazine, mainly from Primorska, though among them were also well-established names on a nation- al level, experts, publicists, and researchers. The magazine was co-created by many colleagues, cultural figures, literati, and a wide variety of experts who, as the editors Vida Gorjup-Posinković and Tatjana Gregorič wrote in the introduc- tion to the 177th issue of the Primorska srečanja, »understood that Primorska needs its reflection also in the written word, and because they grasped the impor- tance that even a faint thread of connection between all its parts has for Primor- ska, from Koper and Gorizia and Idrija to Trieste and Venice«. SUMMARY