Oežlo ,13.M 1931 krti,. prilog. Ljubljana, petek 18. decembra I93I Cena 2 Din U pravoi&tvoi Ljubljana. Kaafljeva □lica 5. - reieton št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: LJubljana. Selen« bukova ul 3 - Tel 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta §1 13. — Telelon §t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 5t Z - Telefoo St 190. Računi ori pošt ček. zavodih: Ljub-Ijana §t 11842 Praha čislo 7% l«?0 Wlen 5t 105 241 Naročnina tt-aSa ujcsccuo ib — Um. za šnozetnsrvr — Din Uredništvo Ljubljana: Kn-itlieva ulica 5 Telefon št 2122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon «t 2440 (poaoč> 2582) ' Celje Kocenova ul S T"-!e» 5» 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pa tarif u Po verifikaciji poslanskih mandatov Pregled pripravljalnega dela za prvo zakonodajno dobo Narodnega nredstavništva - Značilni pojavi v Narodni skupščini - Predsednik vlade Peter Živkovič kot politični voditelj Beograd, 17. decembra, v. Včeraj je Narodna skupščina dovršila verifikacijo mandatov ter s tem končala vse pripravljalno delo za svoje konstituiranje. Po novi ustavi se vrši, kakor znano, zakonodajno deio v dveh domih, v Narodni skupščini in v senatu, ki šele skupno tvorita naš parlament. Do volitev v senat, ki se bodo vršile 3. januarja, naše Narodno predstavništvo torej še ni kompaktno in ni za delo sposobno. Zato so se poslanci snoči razšli na svoie domove in se vrnejo v Beograd šele. čim se sestane senat, ki ie sklican za 11. januar. Takrat bo tudi narodna skupščina izvolila svoie definitivno predsedstvo in svoje odbore ter se bo s slovesno skupno otvoritvijo obeh domov in s kraljevim progra-matičnim prestolnim govorom pričelo redno delovanje jugoslovenskega narodnega predstavništva. Je dobro izpričevalo za kvaliteto in čut odgovornosti narodnih poslancev, da so se takoi po svojem sestanku v Beogradu, ako-ravno še niso bile končane formalne možnosti za zakonodajno delo. vendarle z veliko vnemo lotili dela za poznejše zakonodajne ukrepe. Poslanski klub se je takoj razdelil na odseke in odbore. V živahni diskusiji so bili v teh odborih in v samem plenumu kluba postavljeni na dnevni red in razpravljanj glavni problemi, ki danes zanimajo najširše kroge vsega našega naroda. Naravno je, da stoji tu v ospredju predvsem gospodarsko vprašanje v vsem svojem ogromnem obsegu in pomenu. Saj je to vprašanje ne le problem dela. zaslužka ir kruha, temveč tudi kulturnega in sploh micijonalnega napredka. V teh razpravah so so tudi poslanci iz dravske banovine dobro izkazali. Povsod je bilo opaženo njihovo živahno in stvarno sodelovanje in njihovi argumenti so našli mnogo razumevanja. Pred svojim razhodom je plenum poslanskega kluba sprejel celo vrsto dobro utemeljenih resolucij, ki dajejo vladi koristne smernice pri pripravah za bodoče zakonodajno del o. Zdravi principi, ki jih re proglasil poslanski klub, da je treba z vsemi sredstvi čuvati in ščititi naše domače gospodarstvo, kmetsko, obrtniško in ;ndu-strijsko, ter v vsem javnem gospodarstvu uvesti najstrožji režim racijonainega šte-denja od občine do države, nas bodo, ako jih dosledno izvedemo, očuvali najtežjih posledic težke gospodarske krize, pod katere udarci stokajo najjačje države. Ci.n se v januarju sestane Narodno predstavništvo, mu bo predložen državni proračun, ki bo moral odgovarjati tem načelom. To bo nalagalo našemu javnemu gospodarstva sicer mnogo samozatajevanja, ali edino ta metoda je danes mogoča. Verifikacijska debata se jc osredotočila okrog vprašanja mandata za srez Otočac v Liki. Bilo je sicer vloženih 57 irinžb proti volitvam v posameznih srezih, med njimi tudi ena iz dravske banovine *ičoča se src-za Krško, toda pritožbe iz 56 srezi.v so bile tako malenkostnega značaja in tako brez važnosti za volilne rezultate v dot:č-nih srezih. da jih je mogel verifikacijski odbor s polno pravico odbiti. Značilno je, da je bilo proti volitvam od 8. novembra vloženih mnogo manj ug^vo-rov (in vsak volilec ima pravico pritožb":) nego proti katerimkoli prejšnjim volitvi-n. To je že samo na sebi dokaz, kako malo je bilo tokrat nepravilnosti in koliko svobodnejše je tnoglo naše ljudstvo 8. novembra manifestirati svojo politično voljo. Značilno je tudi to, da ie Narodna skupščina o dejanskih nepravilnostih, ki so se dogodile v srezu Otočac, odkrito razpravljala in se je tudi odločila javno za remeduro. Pri tej priliki se je v skupščini pokazalo tudi t„». da klubska disciplina nikakor ne ovira stvarnega prepričanja. Del poslancev ie iz formalno-pravnih razlogov gl- jval proti predlogu verifikacijskega odbora. Največji dogodek kratkega predhi i •-^a zasedanja nove Narodne skupščine pa je bila ustvaritev nove vsedržavne oolitčne stranke, katere programatična načeia bila sprejeta z maniiestantno enodušuostjo od vseh poslancev in h katere organizaciji se bo sedaj takoj pristopilo. O pomenu te nove politične formacije je ob navdušenem pritrjevanju vseh poslancev govoril _ pred plenumom kluba predsednik vlade g. Živkovič, čegar avtoriteta je v. stalnem naraščanju, ker se vedno bolj kaže. da ni znal bt: samo dober šef brezparlamentarne vlade, temveč, da je izvrsten taktik tudi na parlamentarnih tleh. Njegova oseba postaja na ta način jamstvo, da se bo veliko delo obnove političnega življenja srečno in uspešno končalo. Na delo za novo vsedržavno stranko! Program in organizacija Jugoslovenske radikalne kmetske demokracijo - Pomen nove stranke in njeni prvi funkcijonarji Proslava kraljevega rojstnega dne v Beogradu Rojstni dan Nj. Vel. kralja je bil v prestolnici najsveča-nejše proslavljen - V saborni cerkvi je imel službo božjo sam patrijarh Varnava z mnogoštevilno asistenco Beograd, 17. decembra, p. Danes sg se } Popoldne ob 17. je poslanik Spalajkovič i'1 J *___• .-III____/sX/«n /mII -M »I »A <1 < 1 •• /vn nI- n tuni 11 il vršile po vsej državi velike svečanosti ob priliki 43. rojstnega dne našega kralja Aleksandra. V vseh beograjskih cerkvah eo darovali slovesne službe božje za dolgo življenje in srečo kralja in njegovega doma. Svečane službe božje v saborni cerkvi se je udeležil kot zastopnik kralja prvi aidijutant general Milan Ječmenič. člani kraljeve vlade z ministrskim predsednikom Petrcm Živkovičem na čelu, mnogo generalov z vojvodo Bojovičem na čelu, •ve*} diplomatski zbor v svečanostni uniformi, vojni atašeji, zastopniki patrijotskih in kulturnih društev. Pred cerkvijo je bila postavljena častna četa kraljeve garde z zastavo in godbo. Službo božjo je daroval osebno patrijarh Varnava ob asistenci ep izkopov Josina, Irene ja, Maksimilijana fn Benjamina Po službe" božji je imel patrijarh len govor, v katerem je opisal zasluge kralja. Sšične cerkvene svečanosti so se vršile tudi po vseh drugih cerkvah. Po poročilih, ki prihajajo iz vse države, so prav tako tudi po vseh ostalih krajih slovesno praznovali rojstn' dan našega krafia. V Parizu sta se Nj. Vel. kralj in kraljica donoldne udeležila službe božje, ki se je vršila v ruski pravoslavni cerkvi. Službe božje so se udeležili tudi naš r>os'an'k Snala.jkovič s soorogo, guverner Narodne harfo e Igniat B-n ;'s+i, da povede Jugoslavijo k srečnejši bodočnosti. V sredo, dne 16. t. m. smo na prvi strani našega lista med brzojavkami po-grešno priobčili kot program nove stranke le del pripravljalnega gradiva za ta program. V današnji številki »Jutra« priobčujemo avtentično besedilo programa nove stranke (Jugoslovenske radi-kalno-kmetske demokracije), kakor ga je kot prvi forum sprejel klub narodnih poslancev nove stranke. ga obstoja pred napadi skupnih neprijaite-ije«v ter je bilo uresničeno z narodnim in državnim z-edinjenijem. To etnično dejstvo in zgodovinska nujnost je podlaga vsega dela Ju gos'oven ske radikalne kmetske demokracije. ki naj s s'cžnim in skupnim nrl-zadevanuem čuva ter izpolnjuje obstoječe ■kulturne, gospodarske, socialne in politične pridobitve vsega naroda ter ustvari a nove. Za največjo in najvažnejšo pridobitev smatra Jugoslovensko radikalna kmetska demokracija skupno državo, z graj* no na ■poilagi narodnega in državnega edinstva. Samo taka Jugoslavija more obstojati kot močna država in uspešno služiti svoji osnovni nalogi, da čuva in brani skupen obstoj Srbov, Hrvatov in Slovencev kot dele enotnega naroda. Ta cilj mora državna politika dosegati z enako skrbjo za razvoj in nanredek tako celote kakor vsakega njenega dela. III. Jus-oslo venska radikalna kmetska demokracija bo zastavila vse svoje s";le, da z ustvaiijajcčim sodelovanjem ojači in pospešuje največjo pridobitev jugosksvemskega ■naroda, njegovo neodvisno iu svobodno državo kraljevino Jugoslavijo. V strogem izvajanju načela državnega edinstva in v skladnosti z načeli decentralizacije drž&vne uprave in dokončen tracije državne oblasti ter širokih samouprav v občini in banovini, je jamstvo za usieh ustvarjaijočega političnega dela. Jugoslovensko radikalna kmetska demokracija bo delala na to. da se v vseh krogih naroda ojači državljanska zavest, da bi se mogel narod s pravilnim razumevanjem svojih praivic in dolžnosti napram sebi in državi koristno peslužiti demokratičnega sistema naše notranje ureditve. Prava demokracija zahteva na eni strani od državljana disciplino in spoštovanje zakonov ter oblasti, na drugi strani pa od držav.ne oblasti spoštovano« državljanskih pravic. Javna uprava, državna in samoupravna, naj služI državi in državljanu. Upravni aparat je treba sistematično oprostiti krutega birokrati zrn a, poenostaviti njegove metode ter ga približati potrebam in interesom širokih slojev, naroda. -Ustvarilanje poštenega, sposobnega m aobrega uradnu-šfcva, ki mu mora biti zagotovljena njegovemu pomenu in njegovim velikim dolžnostim odgovarjajoča materiijelna eksistenca ter službeni položaj, bo stalna skrb Jugoslovenske radikalne kmetske demokracije. Finančna politika države in vseh samo upravnih enot od občine do banovfme, mora enako upoštevati neobhodne javne potrebe, kaker na druei strani pogoje .razvoja gospodarskih moči naroda tor njegove plačilne sposobnosti. Načelo razumnega štedenja naj se dosledno izvede na vseh področjih javne -delavnosti, načelo pravične I-n enakomerne razdelitve davčnih bremen na vse stanove naroda in dele države pa je treba izvesti do konca. IV. Ju go slovenska radikalna kmetska demokracija bo vodila socialno-gospo-larsko politiko v duhu narodne solidarnosti Kmečki stan tvori pretežno večino našega naroda. Njegove prave interese je treba predvsem braniti, imaiioč vedno v vidu harmonijo z ostalimi gospodarskimi panogami, brez katere ne moremo očuvati svoje gospodarske neodvisnosti. Kme^ski dom je osnovna gospodarska in kulturna, enota, ki je glavni temelj -narodno kulture, narodnega gospodarstva in fi-žične sile naroda in države. Skrb za kulturni Ln fizični napredek tega doma zahteva v prvi vrsti skrb za njegovo blagostanje. Rentabilnost kmetske proizvodnje kot osnovne naše proizvodnje mora biti zagotovljena Zaščita dela i-n zagotovitev življenja vseh delavnih slojev mora biti glav- na skrb države. Usposobljajoč s tem delovni narod, da postane uspešen produc*Mit in sposoben kenzument, bomo ustvarili glavne -pogoje za napredek in razvoj celotnega narodnega gospodarstva. V skladu s temi načeli bo Jug-oslovenska radikalna kmetska demokracija podpirala z vsemi silami nacijonalno, gospodarsko dejavnost v trgovini, obrti In industriji z organiziranjem delovnih razmer ter z zaščito domačega gospodarstva in zasebne pobude. Braneč interese širokih slojev naroda bo Jugoslovenska radikalna kmetska demokracija delala za razvoj narodnega kapitala, preprečujoč vsako njegovo zlorabo v škodo delovne moči, narodnega blagostanja -In narodnega zdravja, kakor tudi v vsaki drugi smeri. Jugoslovanska radikalna kmetska demokracija bo zlasti podpirala zadružno samopomoč ter si prizadevala, da bo organizacija industrijske proizvodnje vedno v službi zdravega narodnega gospodarstva. V. Skrb za duševne in etične dobrine naroda mera. biti ena prvih nalog državne politike. Prosvetna povzdiga naroda v duhu ju« gesla venske ideje In v svrho ustvaritve enotne jugoslovenske narodne kulture se ima skupno z njegovo etično vzgojo sistematično i3vas?a>t-i v šoli in izven nje. Narodna in državna misel, spoznavanje razmer in potreb vseh delov naroda ter njihovo razumevanje, kakor tudi čustvo neskaljene narodne solidarnosti mora preiti v kri in-žile narodnega naraščaja. Pouk mora biti državen in šolstvo mora voditi račun o ipose.bnem zemljepisnem, gospodarskem i,a kulturnem ustroju posameznih delov naroda in države. Razen splošni vzgoji mora država posvetiti posebno pozornost v šoli nn iziven nje s trokovno-gospod ar ski vzgoji naroda. Jttgoslovenska radikalna kmetska demokracija bo podpirala tudi vse sile za fizično izpopolnitev naroda, zlasti s pomočjo Sokolstva, kakor tudi vse druge akcije za povzdigo narodnega zdravja. Kot zvesta predstavnica širokih narodnih krogov bo Jugoslovenska radikalna kmetska demokracija v svoji delavnosti upoštevala verska čustva juges-otvenškega naroda, braneč pri tem svobodo vesti državljanov ter medsebojno versko strpnost, verski mir in enakopravnost vseh veroizpovedi. Vprašanje narodnih manjšin smatra Jugoslovenska radikalna -kmetska demokracija kot kulturno vprašanje. Zahtevajoč od državljanov drugih narodnosti popolno lojalnost želi njihovo aktivno sodelovanje pri državnih in samoupravnih poslih -ter jbiti priznava polno pravico za očuvanje ngi-bo-ve kulture. VI. Naš cilj je, da .postane naša kraljevina, steber miiu, reda in obstoječega mednarodnega pravnega reda na jugovzhodu Evrope. Da v tern uspe, mora skrbeti za vzdrževanje in organiziranje svoje obrambne moči, da bi mogla v vsakem trenutku učinkovito braniti svojo neodvisnost, svobodo in neokrnjenost svoje celotnosti ter svoje državne meje. Iskreno prežeta s prepričanjem o potrebi mednarodnega sodelovanja za učvrstitev miru, mora državna politika naše kra'jev;ne stremeti po ojačenju in razvoju me Ina.rodnih ustanov, ki jim je cilj, da se omogoči mirna rešitev vseh sporov med državam/ v duhu sloge ter mednarodnih konvencij. Skrbeti mora, da se sistematsko csjačijo m razvijejo politične in ku'turne zveze našega .naroda z ostalimi narodi. Zavedajoč se svojega slovanskega značaja, mora naša država zastaviti vse svoje sile, da dokaže kulturne in eivilizatsričnts sposobnosti slovanskega plamena. Organizacija stranke Začasna določila o organizacija stranke do kinega kongresa stran- Nj. Vel. kralj vojski Beograd, 17. decembra v. Službeni »Vojni list« je danes objavil sledečo čestitko Nj. Vel. kralja kot vrhovnega komandanta vsej vojski za božične praznike: »Kot vrhovni komandant vojsko in mornarico izrekam za praznik Kristovega roistva naisrrneiše čestitke svojim gospodom oficirjem in vrjnim uradnikom, podčastnikom, kaplarjem in redovom z erlobokim prepričanjem, da bodo vedno kakor doslej vršili neomajno in vdano svoje dolžnosti napram svojemu vrhovnemu komandantu iu dragi nam domovini. V tem prepričanju vas vse pozdravljam: Hristos se rodi, jv.na-ci! — Aleksander.« Kandidati za senat v dunavski banovini Novi Sad, 17. dec. AA. Včeraj je bila predložena sodišču v potrditev kandidatna lista za volitve v senat v dunavski banovini. Na listi kandidirajo: Kosta Timotijevič, minister brez listnice, dr. Stanojlo Vukče-vič, zdravnik in bivši predsednik Narodne skupščine iz Požarevca, dr. Emil Gavrila, publicist iz Velikega Bečkereka. Milan Mar-janovič, odvetnik in bivši narodni poslanec iz Požarevca. prota "tevan Mihaljčič, banski svetnik in bivši narodni poslanec iz Branjina, Miljutin Petrovič, predsednik okrožnega sodišča v Beogradu v p., Anton V:dakovič, posestnik in banski svetnik itz Subotice ter Milaai L. Popovič, publicist rz Beograda. I. Jugoslovenska radikalna kmetska demokracija si postavlja nalogo, da organizira narod za izvrševanje svojih političnih pravic ter političnih dolžnosti, da bi mogel uspešno sodelovati pri vodstvu celotne državne politike, ter vzgo?lti ga, da bi bil sposoben ceniti svojo svobodo in svojo državo, ki jo brezpogojno potrebuje tako za obrambo svojega obstoja, kakor tudi za napredek svojega blagostanja in svoje kulture. II. Jugoslovenska radikalna kmetska demokracija bo razvijala svoje delo v duhu narodne misli na podlagi državne ureditve, določene z ustavo od 3. septembra 1. 1931 V vsem svojem zgodovinskem razvoju je bila prava srbska, hrvatska in slovenska narodna misel po svojem bistvu jugoslovenska Vedno je stremela po medsebojnem sodelovanju, po ustvarjanju skupnih kulturnih dobrin in uresničenju skupnih narodnih idealov. To stremljenie je teme Ijilo na istem krvnem in jezikovnem poreklu ter na geografski skupnosti ozemelj, in j« bilo nujjno zaradi očuvanja narodne- CL 1. Ustanovi se politična 6tranka, ki se imenuje Jugoslovenska radikalna kmetska demokracija. Čl. 2. Namen stranke je, da dela za širjenje in izvajanje načel, ki jih ima v svojem programu. Cl. 3. Sredstva ža dosego namena stranke so: Organizacije stranke, ki jih predvideva ta statut, volitve stranke, sestanki, strankarski tisk in organiziranje pokreta, ki ga vodi stranka. Čl. 4. Član strarTce je la! ko vsak polnoletni državljan, ki ima državljanske ~ra-vice in se prijavi pristojni krajevni organizaciji ter se obveže, da bo delal za izvajanje programa stranke ter izpolnjeval dolžnosti, določene s programom in no sklenih 6tranke. Čl. 5. Člani imajo pravice: 1. S »vojim nasvetom in de'om podpirati delo .stranke; 2. sodelovati pri sestankih, na zborih in mitingih: 3. glasovati, voliti in biti voljeni na vseh skuoščinah stranke po odredbah tega statuta: 4. uživati nodporo. kadar bi bili preganjani ali oškodov n zaradi vršitve dolžnosti kot člani -trarl e iz sredstev, ki z^ njimi stranka raztv>'a?i 5. braniti se pred nanadi v strankarskih listih, če ie taka obramba v interesu Stanke: 6. zahtevati navodila, nasvete in stro kovna mnenja od organov stranke, določenih v to svrho. Čl. 6. ČLani so dolžni: 1. zastopati inte- rese in čuvati ugled stranke; 2. širiti in zagovarjati načela stranke in jo podpirati pri njenem delu; 3. zbirati stranki nove člane; 4. podrediti se disciplini stranke; 5. gasovati za kandidate stranke; 6. sodelovati pri akcijah sLranke; 7. podpirati tisk stranke in 8. gmotno podpirati stranko. Čl. 7. Vsi člani imajo enake pravice in dolžnosti. Posamezni člani in odbori ne morejo ničesar ukreniti v vprašanjih, '-jer je angažirana strar.ka, v imenu stranke, dokler za to ne dobe posebnega dovoljenja od pristojne ustanove stranke. Čl. 8. Članstvo preneha: s smrtjo, izstopom, z izključitvijo, z izgubo pogojev za članstvo, navedenih v čl. 4 tega statuta.' Člana iz.ključi iz stranke krajevni odbor, če se je pregrešil proti programu in disciplini stranke ali če očitno škoduje ugledu stranke Za izključitev je potrebno, da sta prisotni dve tretjini odbornikov, od njih pa morata dve tretjini glasovati za izključitev. Izključeni član se ima pravico pritožiti • prtfco sreskega odbora, ki pošlje pritožbo s svojim mišljenjem v končno rešitev ba-novinskemu odboru Ko postane izk'juči-tcv pravomočna. se mora sporočiti glavnemu odboru stranke. Čl. 9. Organi stranke so: 1. poverjeniki stranke: 2. odbori in skupščine stranke; 3. klub narodnih poslancev in sena- torjev; 4. državni kongres stranke. Cl. 10. Stranica jma tele odbore: krajevni (okrajni in krajevni, centralni v večjih mestih), sreski, banovinski iu glavni odbor. Ci. 11. Krajevna organizacija Najnižja enota organizacije stranke je fcrajevna organizacija, ki se lahko ustanovi v vsaki občini, če je v tej občini vsaj 20 prijavljenih članov Sestoji iz krajevnega odbora in krajevne skupščine. .Kraje- no organizacijo vodi krajevni odbor. Krajevni odbor šteje najmanj 5 oseb. ki izvolijo iz svojih vrst predsednika, podpredsednica, tajnica in blagajnika in po potrebi tudi druge funkcijonarje. V mestih z več ko 10.000 prebivalci se lahko ustanove: a) organizacije v posameznih okrajih: b) centralni krajevni odbor za vse področje mesta. V posameznih večjih občinah se lahko s pristankom -a-jevn? organizacije ustanove tudi kmetske organizacije za posamezna področja S pristankom sreslceg-a odbora lahfco področje krajevne organizacije- obsega tudi več manjših občin. V krajevni odbor pridejo po po!oža;u: 1. en član strartce, ki ga določijo člani občinskih odborov, pripadniki stranke. Če obstoji v občini klub stranke, pride pred-«edn;k klu-ba no ooloža hi v krajevni odbor. Če je predsednik občine član stranke, pride tudi on po položaju v krajevni odbor. 2. Po en član strarke. ki aa izvoli'o -vri-fadniki stranke, člani občinskega po\i"del-skega odbora iz svoje srede, odnosno posebne korporacije v sistemu občinske uprave, ki s'užijo posebno pospeševanju posebnih panog občinskega delokrog-a. 3. Banovinsko tajništvo lahko postavi s "»ogiasjem krajevnega odbora pri vsaki krajevni organizaciji svojega dopisniku, ki bo stalno infonmiral tajništvo o položaju in delovanju stranke v občini ter' pošiljal poročila strankarskim, odnosno prijateljskim listom. Če ta dopisnik ni že član "krajevnega odbora, pride vanj po položaju. Odbor se lahko deli na odseke, v katere lahko odbor kooptira tudi druge člane krajevne organizacije, ki rarpravlja;o o vprašanjih svojega delokroga (gospodarstvo, prosveta. soc-ijalna čfcnb itd.) in jih preko svojega referenta predlože v rešitev krajevnemu odboru ali pa skupščini tranke v dotičnem kraju, skrbeč pri tem za prirejanje ljudskih predavanj, pri čemeT angažirajo tud-i druge člane stranke, njene prijatelje in strokovnjake. Čl. 12. Dolžnost krajevnega odbora je: 1 širiti in braniti načela stranke in čuvati rjene interese in njen ugled: 2. brigati se za discip'ino v vrstah stranke in zbirati stranki nove člane: 3 širiti strankarski tisk in ga oskrbovati s potrebnimi informacijami: 4. organizirati in voditi dela za volitve v občini, srezu. banovini in državi in to ne samo za javne korporacije. nego tudi za druge važne ustanove. kjer so člani stranke udeleženi. Odbor stavlja za javne korporacije kand:daci;ffce predloge, ki jih mora odobriti cdno>no IznremenUi v ta namen sklicana skupščina krajevne organizacije: 3 paziti na vsa politična, go-enodarsska. sociialna in kulturna vprašanja svojega podroeia ter posvečati posebno pažnjo interesom kmetov, odnosno malega človeka soloh in vzdrževati čim te _ ejše zveze z ostalimi strankarskimi organizacijami v kraut Posebno pažnjo mora odl-or posvečati občinskemu gospodarstvu in zadružništvu: 6. sprejemati novoprijnvljene člane in sicer z nadr^ovično večino na seii prisotnih odbornikov: 7. izvrševati sk'eoe in ifra?e v'šiih instanc stranke. Svoje predloge višnni instancam poš;'ja krajevni odbor preko pristojnega sreskega odbora Čl. 13. Seje odbora se vrše vsaj enk"t mesečno. Potrebni fevorum znaša tretj;no izvoljenih odbornikov, skupno na najmanj štirje člani odbora. Seje sklicuje m [■m predseduje predsednik, kadar pa bi bil on zadržan, podpredsednik. Odbor mora voditi: 1. seznam članov krajevne organizacije. O vsaki izpremembi sta tajnik in predsednik dolžna takoj obvestiti blagajnika pristojnega sreskega odbora. ki vodi matično knjigo oianov v srezu: 2. blagajniško knjigo: 3. knjigo sklepov odborskih in skupščinskih sej, in po možnosti 4. knjigo o dopisovanju. Za točno vodstvo teh knjig so solidarno odgovorni s predsednikom razen za to_ določeni furfccijonarji tudi vsi drugi člani krajevnega odbora. Čl. 14. Redna letna skupščina krajevne organizacije se vrši vsako leto v zimskih mesecih najdelj do meseca februarja po sklepu odbora. Čas, kraj in dnevni red J skupščine se mora razglasiti najmanj pet dni prej v strankarskem ali prijateljskem t.ku dotičnega kraja ali pa drug v občini običajni način. Skupščina lahko sklepa, če je prisotna tretjina članov, vendar če ob določeni uri ta kvorum ni navzoč, se lahko vrši skupščina uro kasneje ne glede na število prisotnih članov. Dnevni red redne letne skupščine mora obsegati: 1. poročilo odbora o njegovem deki in o političnih, gospodarskih, kulturnih in socijalnih razmerah in potrebah na področju organizacije ter o delovanju in uspehu tega delovanja stranke v prošlem letu; 2 poročilo nadzornega odbora: 3. poročilo odbora o obveznih sklepih stranke in o političnem položaju v državi, banovini in srezu: 4. volitve novega odbora za prihodnjo dobo in treh članov nadzornega odbora: 5. predlog o članarini za prihodnje leto: 6. volitve delegatov za sresko skupščino. Na vsakih 50 svojih članov voli krajevna organizacija po enega delegata Na dnevni red pridejo razen tega tudi d juga vprašan ia. kakor sklene odbor, odnosno, če to zahteva vsaj petima -na skupščini navzočih članov in skupščina na to pristane Če odbor silct&ne, ali če vsaj petina članov organizac:ie to zahteva od predsednika krajevnega odbora, ali kadar to odredi sreski odbor, se mora sklicati izredna skupščina z dnevnim redom, ki ga je snrejel odbor, odnosno. ki so ga zahtevali člani, ali ga je odredil sreski odbor. Kraj, dan in ura take skupščine se mora razglasiti na način, le je omenjen v prvem odstavku tega člena. Čl. 15. V tistih občinah, kjer ni zadosti članov stranke, da bi se mogla ustanoviti krajevna organ i*ac;ia. laMco «re«ki odbor postavi enega ali več krajevnih poverjeni- kov, k? bo opravljal posle stranke in pripravljal nje ustanovitev. . Čl. 16. Sreska organizacija Za vsak politični srez obstoji sreska organizacija, ki sestoji iz sreske skupščine »n sreskega odbora stranke. Sedež sreske organizacije se normalno nahaja na sedežu sreza. Sresko skupščino tvorijo predsedniki, podpredsedniki in tajniki vseh krajevnih odborov v srezu, razen njih pa tudi delegati krajevnih organizacij, izvoljeni po čl. 4., odstavek 4. Sreski odbor voli sreska skupščina iz svoje srede za 'Jve leti. Predsednik ali eden !a-med podpredsednikov in tajnik sreskega odbora morajo stanovati na sedežu sreza. Čl. 17. Redna letna sreska skupščina s« vrši najkasneje meseca marca po sklepu sreskega odbora. Čas, kraj in dnevni red se morajo razglasiti najmanj osem dni prej v strankarskem in prijateljskem tisku, in s posebnimi vabili krajevnim organizacijam. Sreska skupščina lahko sprejema sklepe, če ie navzočih najmanj četrtina članov, vendar fe se ob določenem času tak kvorum ne doseže, se skupščina lahko vrši uro kasneje t'e glede na število navzočih. ■Izredno skupščino skliče odbor po svojem sklepu z naznačenim dnevnim redom. Glede kraja, časa in ostalih formalnih predpisov velia'o odredbe prvega odstavka tega člena, glede dnevnega reda pa odredbe zadnjega odstavka člena 14. Glede dnevnega reda redne sreske skupščine veljajo odredbe člena 14., točke 1 do 4. Razen tega pride na dnevni red poročilo narodnih poslancev, senatorjev in članov banovinskih svetov dotičnega sreza ter funkcijonarjev stranke v političnih in drugih javnih vprašanjih tega sreza. Razen tega mora priti na dnevni red tudi volitev delegatov in niihovili namestnikov za banovinsko skupščino in državni kongres. Na vsakih 500 organiziranih članov v srezu voli sreska skupščina po enega delegata za banovinsko skupščino, za vsakih pet krajevnih organizacij pa voli sreska skupščina po enega delegata in namestnika za državni kongres. Čl. IS. Sreski odbor sestoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in pet do 15 članov, ki se jim lahko dodele posamezni referati. V sreski odbor pridejo po položaju in jih ;e treba vabiti na seie: 1.) narodni in banovinski poslanci, izvoljeni v srezu. in senatorji. ki stanujejo v srezu; 2. člani banovinske-ga cdbora, odnosno glavnega odbora iz Jo tičnega sreza: 3) člani stranke, ki jih določijo sreske ali samoupravne ustanove (sreski poljedelski odbori, sreski cestni odbori itd.) ter člani, izvoljeni na podlagi čl 11. Se je odbora se morajo vršili najmanj vsaka 2 me«eca. Čl. 19. Predsednik sreskega odbora ie zastopnik stranke v svoiem srezu On vodi nad zorstvo nad vsemi krajevnimi organizacijami 'n kontrolo nad vsemi ostalimi društvi stranke v srezu. izvršule odredbe banovinskegn odbora, glavnega odbora, nadzira sresko tajništvo. sklicuje in vodi seje sreskega odbora in sreske skupščine, ima pravico do u delež be na vseh sejah organizacij in odborov stranke v srezu ki lih lahko tudi vabi na seie. ter je dolžan dajati banovinskemu odbor« referate o noložaiu stranke v svc:em srezu Sreski blasain.ik ima razen blagajniških ooslov tudi r-adzorstvo nad blaga in iki krajev-nih organizacij in vodi matično knjigo vsega članstva stranke v srezu no podatkih krajevnih odborov Vsa izpisala podpisuje predsednik sreske organizacije. Čl. 20. S pristankom sreske skupščine lahko sreski odbor poveri nekatera dela posebnemu izvršilnemu odboru (eksekutivi) treh do pet članov, ki jih izvoli sreski odbor rz svoje srede, člani sreskega izvršilnega odbora moraio bivati na sedežu sreza ali v neposredni bPžin1 Čl. 21. Odbor sreske organizacije pripravlja in vodi vsa volilna dela, pri katerih je prizadeta stranka v srezu. Briga se zlasti ža srečka frosrosebno pazila in se brigala za gospodarsko in socijalno stanje kmetov, dclavcev in obrtnikov v srezu. za delo v gospodarskih, zlasti zadružnih organizacijah in strokovnih društvih; 2.) sreska prosvetna komisija, ki bo razen prosvetnih vprašanj zlasti pazljivo motrila razvoi Sokolstva in drugih prosvetnih in nacijonalnih društev: 3.) sreski mladinski odbor, ki bo moral skrbeti in se brigati za organizacijo naraščaja od 14 do 21. leta m za njegovo državljansko vzgoio. Posebna pažnia se mora posvetiti agitatorski in govorniški pripravi mladih članov stranke. Za vse. to komisije se izdela poseben pravilnik. Čl. 22. O skupščinah sreske organizacije moraio biti pravočasno obveščeni sreski odbor in banovinski odbor stranke ter vsi poslanci in senatorji dotičnega sreza. Cl. 23. Pri sreskem odboru se ustanovi sresko tajništvo stranke, ki bo moralo stalno paziti na vse posle stranke v srezu, zlasti pa glede organiziranja stranke. Sreskega tajnika postavi v soglasju s sreskim odborom banovinski odbor stranke. Sreski tajnik ie v vseh upravnih in d;sciplinar-nih vprašanjih podrejen banovinskemu tajniku. Cl. 24. V tistih upravnih srez;h. ki stoie iz več sodnih srezov (okrajev. okrožH). lahko banovinski odbor na predlog sreskega odbora odredi, da se za področje sodnega sreza ustanovi sreski pododbor, ki vrši vse funkcije sreske organizacije, razen del, ki zahtevajo po svoji prirodi enotno vodstvo in skladno zastopanje interesov za ves upravni srez. Ta deia odredi banovinski odbor. Členi 25 do 31 govore o banovinskih organizacijah. Za vsako banovino se odredi tudi njena banovinska organizacija, ki sestoji iz banovinskih skupščin, banovinskih odborov in predsedstva banovinskega odbora. Cl. 32 govori o državnem kongresu. Kongres se sestane redno vsaka tri leta. Posebej se določa kateri so njegovi člani. Kongres Je nalvišia instanca v vseh strankarski vprašanjih. V njegovo pristojnost spada izključna pravica o spremembah v imenu, programu in organizaciji stranke. Nie-mu so odgovorni vsi centralni funkcionarji. Sklepa lahko šele tedaj, če so na njem zastopane vse banovine. Cl. 33 do 3b so posvečeni glavnemu odboru stranke in predsedstvu. Sedež glavnega odbora je v Beogradu. On ie vrhovna upravna instanca stranke. Vsa večja vprašanja, ki niso izključno rezervirana kongresu, so pretresajo na sejah glavnega odbora. On postavlja vse funkcijonarje predsedstva stranke, razen predsednika, ki ga voli kongres. Glavni odbor je doižan dati micijativo za vse delo stranke. Njegova pravica ie odločati o taktiki stranke. On nadzira vso stranko. V nujnih primerih od! oča predsedstvo, vendar mora glavni odbor njegove sklepe naknadno odobriti. Ustanovi se tudi glavno tajništvo. Generalni tajnik je po svojem položaju član predsedstva stranke. Kandidature stranke za narodne poslance in za banovinski svet predloži izredni skupščini sreske organizacije. Kandidature za banovinski svet potrdi banovinski odbor, kandidature za narodno skupščino banovinski odbor, mora pa to s svoj:m mišljenjem dati v potrditev glavnemu odboru strarke. Kandidature za senat postavi banovinski odbor in jih predloži v potrditev glavnemu odboru. Cl. 37 govori o financah stranke in odre- ja posebni finančni odbor desetih članov, ki stoji na čelu stranke, ter posamezne odbore za posamezne banovine. Ta člen tudi odreja ključ za razdelitev dohodkov. Čl. 38 govori o nadzornih odborb. Pri vsakem odboru — krajevnem, sreskem. ba-novinskem in glavnem — se ustanovi revizijski odbor treh članov, ki morajo trajno voditi nadzorstvo nad delom odborov. Čl. 39 pravi, da lahko državni kongres stranke na predlog glavnega -odbora sklene razpust stranke. Za to je potrebna dve-tretjuiska večina vseh prisotnih delegatov, toda ta večina mora biti iz najmanj < pet banovin. Če se predlog sprejme, se odredi, komu pripade imovina. Če stranka iz kakih drugih razlogov preneha delovati, pripade imovina Sokolu kraljevine Jugoslavije in Rdečemu križu. Čl. 40 navaja prehodna določila. Do prvega sestanka državnega kongresa opravlja posle glavnega odbora narodna skupšči na poslancev in senatorjev, ki se konstitu ira kot začasni glavni odbor, in začasni, predsedstvo stranke. Ona tudi začasno sprejema banovinske, sreske in krajevne odbore stranke. Čl. 41 odreja, da so vsa ta določila pro-vizorna, dokler jih definitivno ne sprejme državni kongres stranke. Svečane proslave kraljevega rojstnega dne v dravski banovini Ljubljana, 17. decembra. Vi3a rodoljubna srca v državi so ee zganila danes v toplem občutju, žeieča našemu nerodnemu vladarju Nj. Vel kralju Aleksandru I. k njegovemu rolstnemu anevu še mnogo, mnogo srečnih let Povsod po Jugoslaviji so praznovali praznik rojstva Nj. Vel. kralja najsvečaneie' in tudi naša ožja domovina ni mara a zastati. Ne samo v mestih, nego tudi runa J na dežel- je potekel dan v najsvečans'šem razpoloženju in povsod so v znak praznovc-n.,a razobesili zastave. Izredno svečano je kraljev «:;.5tni dan proslavi a Ljubljana. Že na predvečer so zaplapoiale državne zastave najorej raz javna poslopja, ki so se jim pa takoj pridružila tudi privatna poslopja, na praznik "am pa je bila vea Ljubljana č predmestji vred v trobojmeah Z Ljubi'anskega gradu je vojaštvo oddalo že sinoči več častnih topovskih strelov, enako tudi aavi. Ob 9. z jutra i je opravil prav >slavn pro-ta g. Diordje Budimir v pravos'avni kapeli v vojašnici vojvode Mišica blago"'arenje, ki so mu prisostvovali ban g. dr Drago Marušič, podban g dr. Otmar Pirkmajer namestnik divizijonarja general g. Gjorgje Popovič z oficirskim zborom, župan gr-spod dr. Dinko Puc. rezervni oficir-i in poleg številnega drugega občinstva predstavniki razn;h korporacij in institucij. Istočasno eta se vrši'i zahvalni službi božji tudi v s^arckatoliški kapdi in v evange'ski cerkvi. V stolnici se je brala ob 10. svečana pon-tifikalna maša, ki jo ie opravil škof <*. dr. Gregorij Rozman s številno asistenco. Svečani maši so prisostvovali civilni in vojaški dostojanstveniki/ban g. dr. Drago Ma-rušič, podban g. dr. Otmar Pirkmajer, namestnik divizijonarja general g Gjorgje Popovič z oficirskim zborom, žuroan gospod dr. Dinko Puc z vsemi občinsk;mi svetovalci, predstojniki javnih uradov, konzularni zbor. zastopniki razn:h institucij in korporacij. zastopstvo Sofco'a v krojih. rezervni oficirji, starosta JGZ g. Josip Tuifc. številno uradn;štvo in ogromno občinstva, tako da je b:la cerkev natlačeno polna. Zunaj pred cerkvijo sta stali častna četa 40. pp. Trig^v^kega z polkov-no zastavo in godfca dravske divizije. Po svečanem cerkvenem onravilu je g. ban sprejemal v banski palači čest:tke, enako oa je sprejemal festPke v Ocicr-<»kem domu namestnik divizijonarja general g. Popovič. Popoldne ob 15. ie godba dav fce divizije priredila v paifcu Zvezdi lepo usnel promenadni koncert. Ob 18. je priredilo vojaštvo po mestu svečano baklado in ee je snrevodu, ki je odšel iz vojašnioe kralja Petra po Poljanski cf«ti, Vodnikovem trgu, Stritarjevi ulici, Marrinem trgu. Kongresnem trgu, Šelenburgovi ulici in nazaj na Tabor nriidružilo šfe>vilno obxin-stvo, ki ie v-Vikalo kralju, njegovi rodbini in Jugos.avijd. Maribor, 17. decembra. Maribor je na izredno svečan način pro-s'avi,l državni praznik kraljevega rojs-tn-0a dne in se je v ta namen že včeraj okrasil z državnimi zastavrmi. Davi so b:Ie po vseh cerkvah slovesne maše za šoj ko mladino in dijaštvo, po mašah pa na vseh osnovnih, srednjih in strokovnih šo^ah interne proslave z govori, deklamacijami m drugimi sporednimi točka,mi Ob 10. je bila v stolnici s'ovesna služba božja, katere so se udeležili zastopniki oblastev in uradov, mestne občine, ostalih avtonemnih korporacij in celokupni zbor aktivnih in rezervnih oficirjev s častno četo domačega pehotnega polka. Po maši 90 sc zastopniki uradov in korporacij vpisali na okrožnem inšpektoratu v knjigo za čestitke, kar so storili tudi rezervni častniki v svojem društvu. Ob 17. je bila v veliki dvorani Kazine slavnostna akademija, ki jo je priredilo dijaštvo državne realne gimnazije. V uvodu je spregovoril ravnatelj g. Jakob Zupančič, nato pa je predaval profesor g. dr. Maks Kova-čič o kraljevskem domu in 6okolski misli. Sledil je nastop dijatkega orkestra in mladinskega zbora. Inka Drnovtkova je izvajala vijolinski, Anica Pečnikova pa klavirski šolo. Ob spremljanju klavirja je rajal mladinski zbor, šesteroglasni mešani zbor pa je zapel prelepo »Triglav«. Pevski zbor je vodil prof. Schweiger. na klavirju n.t je spremljala pevce profesorica Zacherlova. Čisti dobiček se bo uporabil za podporo revnih dijakov. Zvečer jfe narodno gledališče uprizorilo Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«, Oficinfvi dom pa je priredil v dvorani Uniona družabni večer za svoje člane in povabljene goste. ★ Celje, 17. decembra. Tudi Celje je na 6eie se je rie-'alo doslej na popolni likv'daclji imetja 1741 interesentov, od katerih 1e t-OS bolgarskih in 838 jugoslovanskih državlianov. Posestva, o katerih se je razpravljalo, me- rijo skupno 4275 ha zemljišč; od tega je 2445 ha bolgarskih in 1830 ha last jugoslovenskih podanikov. Glede na okoliščino, da je preostalo število posestev, ki jih je treba z ozirom na odredbe konvencije likvidirati, čisto majhno, se bo to delo poverilo v prihodnjem letu ,-amo dvema regionalnima komisijama. Raz-en tega je centralna mešana komisija izrazila svoje mnenie o vseb sporih in vloženih protestih v zvezi s sklepi vseh regionalnih mešanih komisij. Kakor vedno doslej, je delo centralne komisije poteklo v popolni slogi med obema delegacijama. F " o na nrooaeandtiem potovanj« Neapelj. 17. decembra ž. Včeraj popoldne je italijanski letalski minister Balbo odpotoval s 400 Italijanskimi turisti iz Neaplja v Bolamo. Odpluli so ob 14.30 s par-nikom »Esperia« V Bolaml se bodo poklonili spomeniku ponesrečenih itaHianskih letalcev. Potovs«ie ItaiMa^keora Vfoigke-ga ministra ima propagandne namene. Slovenska tlaka za italijansko kolonizacijo Gorica. 16. decembra. V Ilirski Bistrici, v Trstu in Gorici <*o se vršil' shodi kmetovalcev na katerih so poročali o žitni bitki in so bile razdeljene premije. Reški podprefekt Bevi!acqua je v svojem govoru kar neprenehoma priporoča' kmetovalcem. na; obdelu ejo zem';o z največjo pridnostjo Predsednik reške kmetij tce potovalne šole Smokvina je povedal da vršijo kmetijski učitelji svojo nalogo sredi velikega pomanjkanj sredstev med kmetovalci. kateri le s težavo zakl juču^c-io bilanco poljedelskega leta z ravnovesjem. Dr Riva je poročal da se je dosegla na poskusnih poljih kmetje šo'e 20.2 -to-ta srednjega pridelka, to je dv f;rat toliko kot drugod po reški pokrajini Tržaški prefekt Porro je na^vetoval kmetovalcem še intenzivneje delo Dejal je. naj se ne dajo plašiti po hrezvestn;h špekulantih. Dr Co*o'o je povedal, da ima tržaška pokrajina leto« sirednjega pridelka 16.8 stota na ha na površini 2210 ha. obdelanih z žitom To ie 168 ha več od lani. Predsednik goriške Wn~t; isske potovalne šole A Visca je poroča', da zra-ša letos v pokraijni erednj: pridelek žita na ha 16.16 stota Poskusnih polj je bilo 116 Brdom in Vipavski dolmi se zagotavljajo nove gospodarske pridrSntve. Iz poročil je razvidno, da naš kmet pridno dela z namenom da hi si poma-oal. aLi njegov položaj je še vedno ta'k. kakor je bil očrtal lani omenjeni predsedr, k Visca, ko je izvajal, da je najhujše to. da kmetijstvu nedostaja potrebnega kapita'a. Agrarni kredit ie tak. da ne pripravi kmeta do nadaljnjih ponedeljkih investicij. Potreben je kredit z nizkVni obrestmi in doVgim ternvnom. Krči se število gove.'e živine. Zaradi tega je bilo lani v goriški pek-ajini okoli 8 milijonov lir manj dohodkov. Drugi gospodarski strokovnjaki so ugotovili, da se ie število goveje živine v goriški in tržaški pokrajini od \92S dalje znižalo za več nego tretjino, nonekcd za polovico. Gosnodar-ska situacija v resnici vedno s'«bša Zadolževanje kmetijskih posestev narašča rapidno in dražbe po vseh vaseh mečejo avtohtonega kmetovalca z njegove rodne grude. Fašizem iz-podjeda tla obstoju naših kmetovalcev. Delovanje potovalnih kmetijskih šol med našim ljudstvom je usmerieno po intencijaa italijanske obmejne in kolonizacijske politike. Kriza itafiiatiske zunanje trgovine Rim, 17. decembra ž. Tu se je vršil velik shod italijanskih izvoznih in uvoznih tvrdk, ki ga Je sklicala fašistična trgovinska konfederacija. Zborovanja so se udeležili zastopniki korporacijskega ministrstva, zavoda za izvoz italijanskega blaga, fašističnih konfederacij za industrijo, za pomorski promet in kredit, nadalje zastopniki obrtnikov in malih industrijcev. Na zborovanju so sprejeli resolucijo, v kateri ugotavljajo, da je italijanski izvoz zaradi padca funta zašel v velike težave. V resoluciji so predlagali boljšo organizacijo italijanskih izvoznikov in izpopolnitev izvozne tehnike z modernimi sredstvi. Reparacijska konferenca se sestane sredi januarja Berlin, l'V decembra AA. Reparacijska konferenca bo po vsej priliki med 11, in 18. januarjem prihodnjega leta. Velik požar v Beogradu Beograd, 17. dec. p. Velik požar, ki je nastal snoči okrog 21. v mestnem okraju Sava Mala, je bil eden največjih, kar so jili Beograjčani videli po vojni. Gasilci so z nadčloveškimi napori gasili vso noč Ln šele danes opoldne se jim je posrečilo, da so pogasili ogenj, ki je uničil mline tvrdke Popovič. Gasilci so le s težavo obranili sosedne hiše ognja. Če bi bilo le malo vetra, bi se ogenj gotovo razširil in uničil ves mestni okraj, v katerem je še mnogo malih starih hiš. Požar je bil tako silen, da je odnašalo iskire vse do Terazij. Policija je uvedla preiskavo, da dožene vzrok požara. Ker je mlin čuvala straža, so dognali, da ograja ni mogel zanetiti kak zlikovec. Skoda zaia^a ekrog 10 milijonov dinarjev. Konferenca za uniftkaciio kazenskega prava Beograd, 17. decembra p Od 27. do 31. t. m se bo v Parizu vršila mednarodna konferenca za unifikacijo kazenskega prava. Na tej konferenci bo našo državo zastopal odlični beograjski vseučiliški profesor dr. Toma živanovič, ki bo na konferenci poročal o vprašanjih trgovine z ženami m deco. Včerajšnje nogometne tekme Ljubljana, 17. decembra. Včerajšnja prijateljska tekma med Ilirijo m Hermesom je končala s 4:3 v korist Ilirije. Zagreb, 17. decembra n. Današnja reprezentančna nogometna tekma med Gradcem in Zagrebom je končala s 5:4 (2:2) v korist gostov. Sodil je g. Mikuličič slabo. 2000 gledalcev. Niš, 17. decembra n. Danes se je odigrala med tukajšnjo in budimpeštansko reprezentanco nogometna tekma, pri kateri so zmagali gostje s 5:2 (2:0). gabac, 17. decembra n. Dunajski Wa-cker je premagal Mačvo s 4:0 (1:0). Beograd. 17. decembra p. Oane3 je nastopil proti beograjski Jugoslaviji madžarski prvak Ferencvaros. ki je na poti na veliko turnejo po Italiji in Nemčiii Madžari so nastopili s svoiim najboljšim moštvom, a niso imeli sreče. Tekma je končala z rezultatom 3:1 (1:0) za Jugoslavijo. VromAHpkn nnrrrjln Zagrebška vremenska napoved ia danes: Pretežno vedro, z malimi spremembami. Podnevi razmeroma toplo, ponoči hladno. — Situacija »ferajšnjega dne: V severni Evropi je nastopila barometrska denresiia. ki jo spremljajo snežni meteži. V jugovzhodni po-kvici evropskega kontinenta prevladuje vi-*ok pritisk. Le nad Srv-donemskim morjem ie pritisk nekoliko nižji in na Jadranu so 'ineii močno burjo Pritisk ie v iužnem Primorju padel za 01 do 1.5 mm. na saveru pa ie narasel za 0.1 do 6 mm Temperatura se e nekoliko spremenila. Deloma je padla za 1 do 7 stopinj, deloma pa je narasla za 1 do S Mopmie. r»nnai=ka vremenska napoved 7,a petek: Mrzlo vreme, spremenljivo, malo oblačno. »JUTKU« St. 3 jpeteK, is. m itrei Naši kraji in ljudje 60 let Ivana Šege Jesenice, v decembru. Te' dni je praznoval 60-letnico svojega življenja g. Ivan Šega, šolski upravitelj v pokoju. Naš jubilant se je rodil 10. t. m. 1871. kot sin ugledne železiiičarske obitelji v Ljubljani. Svoje študije je dovršil L. 1891. v Ljubljani, nakar je nastopil svoje prvo učiteljsko mesto v ponemčenih Brežicah. Delal je na vseh področjih nacionalnega in kulturnega dela v tem mestu, zelo tesno pa je sgdeloval s pokojnim narodnim voditeljem dr. Šmirmaulom. L. 1892 je dobil službo začasnega učitelja v Dolnjem Logatcu, kjer je bil njegov šef prerano umrLi Ribmkar, oče načelnika g Adolfa Ribnikarja Tu si je izbral tudi življenjsko družico Ivanko, hčer narodne obitelji Arkove Vzgojila sta tri otroke v agil-ne sokolske delavce Sin Boris že več let opravlja posle sokolskega tajnika na Javor-ntku, p,rerano umrla hčerka Božena je biLa načelnica radovljiškega in' pozneje jeseniškega Sokola m podnačelnica kranjske žu-pe, najmlajša hčerka Nada pa je sedaj načelnica jeseniškega Sokola in načelnica kranjske sokolske ž upe. Jubilant je bi.] leta 1904. nastavljen kot učitelj v Šmartnom pri Litiji, kmalu nato pa je dobil službo v Radovljici, kjer je ostal do 1. 1921.. ko je bi! imenovan za šolskega upravitelja na Jesenicah. V gku svojega službovanja je mnogo pisal ? razne strokovne, stanovske in nacionalna liste Stopil je v krog sotrudnikov »Slovanskega sveta« v Trstu, »Naših zapiskov«, »Slovenskega naroda«, »Notranjca«, »Gorenjca«, »Učiteljskega tovariša« in »Popotnika«. Med učiteljstvom uživa g. Šega velik ugled. Bil je zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu v Radovljici, 1. 1906. pa je bil v deputaciji, ki so jo sestavljali Ber-berovič. Engelbert Gangl, Jelene in on, ki je šla v Beograd, da položi temelje Jugoslovenske učiteljske zveze. Na zboru v Beogradu je poročal naš jubilant, a predsedoval je znani pedagog, pokojni Davorin Tratenj.ak. Leta 1933 je zastopal na vselovan-skem učiteljskem kongresu v Pragi obolelega tovariša E.ngelberta Gangla naš jubilant. A trudi na gospodarskem in prosvetnem polju izven šole se je mnogo udejstvoval V Logatcu je ustanovil mlekarno, v Radovljici je b:l med ustanovitelji pletarne in Konsumnega društva. V Logatcu je ustanovil akademijo, kjer je priredil nešteto predavanj. a na Jesenicah ljudsko vseučilišče, kjer je imel nad 30 dobro obiskanih predavanj. V Radovljici je bil izvoljen v občinski svet. bil je član ravnateljstva Mestne hranilnice. kjer se je med voino hudo upiral vojnim posojilom, bil je redsednik radovljiške podružnice Slovenskega planinskega društva, ko je ta gradila Vilfanovo kočo na Begunjščici. Za vse svoje ogromno delo na nacionalnem, gospodarskem in prosvetnem polju ga je avstrijska vlad.a visoko odlikovala; dne 14. novembra 1916. je prejel Konfini-ruingsbescheid in je bil takoj nato obveščen, da ga ima vojaško sodišče na svoji črni listi. Na njem so c. kr. cblastva izvajala vse mogoče torkure. V svojem prostem času je celo meral zastonj delati na okrajnem glavarstvu v Radovljici. Tu je opravljal posle biriča in je kot tak prihranil dosti šikan interniranim Cehom, Srbom in Rusom, ki so ga nazivali iz hvaležnosti za pravega brata. Danes živi naš jubilant kot upokojenec na Jesenicah in je telesno in duševno še čvrst, saj še vedno vežba sokolsko deco, je predsednik odbora gospodinjske šole. podružnice sv. Cirila in Metoda, član uprave jeseniškega Sokola in presednik nadzorstva Delavske hranilnice in posojilnice. K. njegovemu življenjskemu jubileju mu čestitamo tudi mi z željo, da nam ga usoda ohrani še mnogo let čilega in zdravega. Pred smučarskim praznikom v Planici V nedeljo 20. t. m bo potegnil poseben v:ak tz Ljubljane stotine smučarjev k slavnostni otvoritvi Smučarskega doma SK »Ilirije« v Planici Ponosna enonadstropna stavba, ki so jo dogradili po načrtih gg. M ifelavčiča in inž. Koudelke, je že povsem gotova in. čaka na blagoslovitev in na slovesno otvoritev Poleg številne armade smučarjev bodo prisostvovali slavnosti zastopniki civilnih in vojaških oblastev iz Ljubljane, dalje predstavniki športnih organizacij in zastopniki krajevnih oblastev. Dopo'danska svečanost se začne ob 10. z nagovorom predsednika gradbenega odbora g. inž. Koudelke. Po blagoslovitvi bo izpregovoril predsednik SK »Ilirije« in za njim zastopniki oblastev Med tem 6e bodo prinravili tekmovalci k -.nuški teferni na 10 fem Sledila bosta ogled doma in za-feuska za povabljene goste. Ponosne ob 16 bo razdelitev nagrad zmagovalcem v smuškem teku Prvak bo preje1 otvoritveni pokal Smučarskega doma SK »Ilirije«, drugoplasirani plaketo, tretji povečano sliko d™~na Razdelitvi nagrad ho sledila prosta zabava v veliki jed;lnici doma. Novi dom je ponoven aokaz organiza-toHVe moči in delavnosti članstva SK »IKriie« Kakor nredniač; klubsko športno kona.Hšče v Liubljan; vsem podobnim napravam v državi, tako ie tudi nova frru-čarska postojanka 6tavba, na katero je klub lahko ponosen. Služil bo dom razmahu zimskega športa in turistike, 6lužil bo zdravju in tujskemu prometu, zato pozdravljamo novo postojanko tudi kot pomembno kulturno in gospodarsko pridobitev. 70-Ietnica odlične slovenske matere Kolikokrat mi zazveni v ušesih ime idiličnega Lehna pri Ribnici na Pohorju, se porajajo v meni najprijetnejši spomini na nekdanjo dijaško življenje, ki je imelo za nas, dijake in dijakinje (v letih 1905. do 1912.) iz Lehna in okolice v lehenski šoli .pri šolskem upravitelju g. Srečku Majcena, njegovi soprogi gospe Pavli, štirih hčerkah dijakinjah in sinu dijaku najgostoljubnejše shajališče. Tam smo se shajali, izmenjavali misli in nazore ter se navduševali za narodne idelale. Pa so minili časi. Majcenovih ni več tam; razpršili so se po svetu. Majcen, upokojenec živi v Mariboru, ga. Pavla pa v Ormožu pri svoji mlajši hčerki. Na letošnji božični večer bo obhajala ga. Pavla Majcenova v prijaznem Ormožu 70-letnico svojega rojstva pri ljubljeni hčerki Primi, soprogi bolniškega primarija g. dr. Toneta Horvata. Jubilantka se je rodila v trgu Sv. Lenartu v Slov. Goricah in je potem živela v Ormožu, pri stricu dr. Peto-varju, takratnemu odvetniku, kjer se je spoznala tudi z ormoškim učiteljem Sreč- kom Majcenom, s katerim se je leta 1881. poročila in mu bila vedno vzorna soproga, otrokom pa nad vse skrbna mati Za svojo deco sta zakonca žrtvovala vse, da sta jo spravila do ugodnih življenjskih pozicij. Štiri hčerke so dobre učiteljice (Pavla, omožena Bregantova v Blanci; Ma- rica, omožena Papstova v Ormožu; Olga, omožena Novakova v Pragi; Prima, omožena dr. Hrovatova v Ormožu), sin g. dr. Joško je pa danes zdravnik specialist za ki-ško je pa adnes zdravnik specijalist za kirurgijo v Mariboru. Jubilantka, ki se danes raduje že pol ducata vnukov in vnukinj, je splošno priljubljena in stpoštovana. Iz srca želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! —k Tragedija ugledne Ljubljančanke Včeraj se je ugotovilo, da je neznana utopljenka, ki so jo potegnili te dni iz Save pri Tomaževem, mlada vdova, ki je šla v smrt s svojo hčerkico Ljubljana. 17. decembra. Kakor smo že poročali, je bila pred dnevi najdena v Savi pri Tomačevem mlada utopljenka, ki so jo nato spravili v mrtvašnico k Sv. Krištofu, a niso mogli dognati niene istovetnosti. Utopljenko je opazil v vodi železniški uslužbenec g. Vagaja. ki je tedaj o najdbi obvestil črnuško orožniško postajo. Orožniki so v zadevi poročali pristojni komandi, vendar is ostal vsak poizkus, dognati ime utopljenke, zaman. — Truplo nesrečnice je ležalo pet dni v mrtvašnici pri Sv. Krištofu in so ga nato pokopali 15. t. m. na pokopališču pri Sv. Križu. Danes pa se je nenadno dognalo, da gre za znano ljubljansko damo. Je to tragedija mlade vdove, ki Da ni šla v smrt sama, marveč je potegnila s seboj v mrzle valove Save tudi svojo 4 in pol leta staro hčerko... Sorodniki so že nekako deset dni pogrešali vdovo po inženieriu Viktorju Zupancu, ki ie umrl v juniju 1. 1927., 261etno go. Zoro in nieno malo hčerko Amalijo. Sorodniki so poizvedovali, kam bi odšla mlada gospa, vendar niso mogli dognati ničesar določ- Jutn senzacijonaka premiera! nega. Nieno stanovanje v Kresiji je bilo zaprto. Od doma je šla vdova nekako pred desetimi dnevi v opoldanskih urah in srečala na ulici nekega svojega sorodnika, ki mu je dejala: »Pozdravi doma in zbogom!« Od takrat je izginila za njo vsaka sle-d m šele danes so se začele raznašati po mestu govorice, da je šla nesrečna mlada gospa v družbi svojega deteta v vodo. Na podlagi časopisnih vesti o neznani utopljenki. ki je bila najdena pri Tomačevem, so ugotovili sorodniki po opisu osebe in obleke da gre za go. Zoro Zupančevo, hčerko poznanega restavraterja v Tivoliju g. Vekoslava Dolničarja, ki leži zaenkrat pokopana v zasilnem grobu, vpisana v registre uprave pokopališča Sv. Križa pod označko »neznana«. Zdaj iščejo v Savi tudi trupelce pogrešane hčerkice, ki najbrže ne bo ležalo daleč proč od kraja, kjer so našli nesrečno mater. Kaj je bilo vzrok obupnemu koraku nesrečne gospe, s katere usodo sočuvstvuje prav gotovo vsa Ljubljana, bo pokazala šele obširno uvedena preiskava. Gotovo je mlada gospa storila obupen korak v duševni strtosti. M •-—V ss Na jnifa em u Trnjeva življenska pot lepe bavarske princese od njene poroke s cesarjem Francom Jožefom I. do njene smrti povodom atentata anarhista Lucchenija v Ženevi. Jutra senzacijoiaalna premiera! ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Žrtvi noža in kola Ptuj, 17. decembra. V torek je bila pri posestniku Kosu Matiji v Gerdini večja skupina fantov, ki so vso noč robkali koruzo. Seveda pri tem tudi ni manjkalo pijače, tako da so se vračali ob 9. zjutraj precej okajeni domov. Med njim je bil tudi Vtič Alojz, posestnikov sin iz Gerdine. Ko se je vračal po cesti domov, je srečal Jcroejška Franca, posestniškega sina iz Nadol. ki ga je pozdravil z besedami »Dober večer«, ker je v pijanosti mislil da je večer Jernejšek pa je brez vsakega povoda ali pa ga je morda ta pozdrav užalil, potegnil iz žepa nož in ga zasadil Vtiču v spodnji del hrbta ter mu prizadejal hudo poškodbo. Vtiča so takoj naložili na voz in ga pripeljali v ptujsko bolnico. Osenjak Rudolf, poljski delavec iz Dra ženesv. se je odpeljal v torek r>iji Radgoni bil vesten uradnik im prijeren družabnik. Na njegovo niestc je premeščen k igornjeradgonski carinarnici carivk gosp. Ja!"j Vapa, doslej pri carinskem otoeiku v Hodošu. * Lep čin naših v tujini. Na Nizozemskem živi več naših rojakov, ki delajo v tamošnijb rudnikih. Dasi so tudi oni sami prizadeti po krizi, vendar niso pozabili onih v domovini, ki jim gre še slabše. Jugosloven ska podporna jednota, ki ima središče v Brunssumu, je poslala trboveljskemu županu Vodušku 1000 Din, ki naj se razdele mod najbednejše rudarske otroke. O. župan je izročil ta znesek pomožnemu odboru, ki bo tudi letos oblekel in obu.1 nekaj najpotrebnejših rudarskih otrok. Pismo so zaključili naši »Holandci« s srčnim pozdravom na rojake z besedami; »Bog živi domovino in vladarja!« * Gradba nove bolnice v Zagrebu. LT>ravni odbor zakladne bolnice v Zagreba je pozval v Zagreb g srh. Tietmanna iz Dusseldorfa, da mu . poveri izdelavo končnega načrta za gradbo nove zakladne bol-nv-p na šalati. Gosp. Tietmann, ki je že v Zagrebu, se je v zadevi gradbe že raz-sovarjal z Inženjers-ko zbornico v Zagrebu Zimske suknje, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12. * Posvetovanje primorskih hotelirjev se ie vršilo te dni v Zbornici za TOI v Splitu. Obravnavalo se ie neugodno stanje hotelirstva v Primorju glede na sedanjo hudo krizo. Hotelirji so morali letos, da privabijo goste, znižati cene za 20—30 odstotkov. Za drugo leto pa kaže še slabše in se bodo morali mnogi hoteli morda celo sploh zapreti. Turistični odbor Zbornice za TOI v Splitu poziva pristojna mesta, da glede na pospeševanje tujskega prometa izdajo zakon, po katerem bi bila hotelirska industrija oproščena državnih davkov in samoupravnih doklad. * Novi grobovi. Umrl je bivši oskrbnik nosestva grofa Lariiberga v Gresovčaku g. Ivan Perbil. po rodu iz okolice Slovenj-gradca. — V ponedeljek zjutraj je v Šmar-jc-ti pri Rimskih toplicah za vedno zatis-niia oči Julijana Kosmova, ki ie polnih 45 let služila sedaj pokojnemu biseromašniku z. Edvardu Janžku. Vzorno služabnico ie zadela kap. — Na Jesenicah je po dolgi bolezni preminul g. Franc Vilfan, posestnik, fotograf, trgovec in gostilničar. Star je bil šele 32 let. Pokojnika bodo pokopali v soboto ob pol 10. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! » Najlepše božično darilo otrokom bo poseben o* roški smučarski tečao v novem smučarskem domu SK Ilirije v Planici od 1 do S. januarja. Skrbno nadzorstvo. Prehrana otrokom primerna, petkrat dnevno. Zdravniški pregled Celotna preskrba za vp« tečaj 350 Din. Pravočasne prijave s •položitvijo 50 Din potrebne! * Sokolsko gledališče v Radovljici priredi v soboto 19. t. m. ob 20. in v nedeljo 20. t. m. ob pol 16. veseloigro »Drzni pla-vač«, ki se bo izvajala prvič nan slovenskem odru. Igra je zelo zanimiva in bo gotovo zadovoljila vsakogar. Zato je domače in okoliško občinstvo vabljeno k prav obilni udeležbi. * šooek trobentic nam je poslala gdčna trška Kunejeva, učiteljica ženskih ročnih del v Podsredi. Za pozni pozdrav narave prisrčna hvala! * Ciril - Metodove razglednice za božič in novo teto se dobe v trafikah, trgovinah in v družbeni pisarni, Beethovnova ulica št. 2. Cena 1 komad 1 Din. * Priznanje šoferju Bučarju. Občinski lurad Sv. Peter pod Sv. gorami nam je poslal naslednjo izjavo, ki so jo podpisale jnidi tamošnje korporaclje in ugledni zasebniki; »Očitek beograjske »Politike«, da eLja g. Bučar za zelo površnega in neprevidnega šoferja, ne ustreza resnici. Smatramo za yojo dolžnost ugotoviti resnico, da je g. Bučar zelo previden, zanesljiv in vesten šofer. Gosp. Bučar je vozli že dve leti k Sv. Petru pod Sv. gorami. Ta proga je najtežja, izmed vseh prog, ki 3:h vzdržuje mesto Celje in baš na tej progi se je izkazal g. Bučar za zelo .previdnega in zanesljivega šoferja, zlasti ko je vozil po nevarnem klancu na Sreberni- Zvočni kino Ideaf iii Nepreklicno zadnjikrat danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. „ Romanca iz Rio Granda" Film krasnega petja, velike ljubezni in očarljivih arij! ku, katerega je vedno prevozil z veliko sigurnostjo. Oni. ki očitajo g. Bučarju nepazljivost in neprevidnost, bi morali videti g Bučarja, s kako vestnostjo je vozil pozimi čv?z poledeneli Srebernik. Gospod Bučar je vselej Jn povsod dokazal, da je izvrsten šofer im zelo vesten služabnik.« * Neprevidno ravnanje z ognjem. Na tO notico, ki je bila po dopisu z Bleda objavljena v nedeljskem »Jutru«, nam je g. Jožef Kajdiž poslal naslednje pojasnilo: Ni res, da bi bila žena Jožefa Kajdiža v Mli-nem hotela prejšnjo srečo zvečer peči kruh in je v ta namen zakurila p.-'"'. R~s p i je. da ni hotela peči kruha in je bila peč le Za pulloverje pristna ANGLEŠKA VOLNA TONI JAGER. Dvorni trg 1. Ljabljana. mak> zakurjena. Otroška blazina se je jela smoditi zaradi razpok na peči, katerih domači dotlej niso opazili in ki s i nastale zaradi kanalizacijskih del. Vsa hiša je v močnih razpokah, ki se še velio na novo ->pa-žajo. Ni res, da bi bil gospod Mandeljc prvi vdrl v hlev in začel gasiti o geni z vodo, i'i so jo nanosili ljudje. Res pa je, da sta prva vdrla v hlev gospol:ir in gosptvfuja ter v naglici otela govedo in udušila oge-ij (pri tem je dobila žena posestnika Kajdiža hude opekline po obrazu), nakar šHe je prišel g Mandeljc in pomagal pri gašenju * Smrt v premogovniku. V državnem premogovniku Brezju pri Sarajevu se je zrušila plast premoga im prsti na rudarja Rusima Pa.viča in mu stisnila prsn.i koš. Tovariši so ponesrečenca odkopa.;:, a j? Pavic kma.iu nato izdihnil. ♦ Nesreča s puško. Bratišek Mihael, posestniški sin v Malem Okiču. sedaj kot vojak na dopustu, si je kupil lovsko puško in se te dni podal na lov Pri strelu pa mu je puško razneslo, ker je bila najbrže zarjavela Fant je dobil hude poškodbe na levi roki Poškodovana sta kazalec in sredinec. posebno pa dlan. Bratišek je moral v ptujsko bolnico. «• Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. u— Prihod češkoslovaških gostov v Ljubljano, Drnes ob 17.22 se pripeljejo v Ljubljano člaai Češkoslovaške filharmonije, ki prirede zvečer ob 20 v dvorani Uniona Simfonični koncert Člane češkoslovaško-j u gos lo venske lige. češke obci, Glasbene Matice im drugih narodnih društev prosimo. da pridejo k sprejemu na kolodvor. u— Slavnostna akademija SJSU »Preporoda« Uvod v proslavo rojstnega dne Nj. Vel kralja je bila slavnostna akademija SJSU »Preporoda«, ki se je vršila v sredo v elegantni dvorani Trgovskega doma. Otvoritven., nagovor je imel predsednik g. Baeič, ki je toplo pozdravil vs3 prisotne, zlasti šefa prosvetnega oddelka banske e prave g Mazija. direktorja ženske realne gimnazije g. Juga kot pokrovitelja, župana g dr Dinka Puca. častni damskii komite ln številne odlične goste nate je pa v kratkem zanosnem govoru poudarjal, da so »Preporodovci« s srcem in dušo s kraljem in da bodo to tudi v bodoče. Zavedajo se smernic, ki j.ih je začrta! kralj in vzklikajo polni spoštovanja in ljubezni: »živel Nj Vel. kralj in z njim njegov kraljevski dom!« Nato se je vršila slavnostna akademija s pestrim sporedom Na programu sc bile glasbene in pevske točke in deklamacije. Po izčrpamem programu se je razvila animirana zabava. darila vsa ičcg ai* za Prešernova u— Danes ob pol 15. druga serija Ufinih kulturnih zvočnih filmov. ZKD predvaja danes v Elitnem kinu Matici drugo serijo pravkar iz Berlina dobljenih Ufinih kulturnih zvočnih filmov: »Jeklo«, »Skrivnosti življenja bilke«, »Na morskem dnu«, »Tajnosti iz jajčne lupine« in »Pr? trgov cu z raritetami«. Izredno poučni filmi, krasno izdelani, bodo vsakomur ugajali. Predstava ob pol 15. ob znižanih cenah. u— Simfonični koncert. Opozarjamo, da bo drevu ob 20. v veliki dvorani Uniona simfonični koncert Slovaške filharmonije ■iz Bratislave Koncertni spored bo izvajalo 65 članov orkestra pod vodstvom ka-pelnika Zdenka Folprechta. Bratislavska Slovaška filharmonija je v češkoslovaški na najboljšem glasu in je reprezentativnJ orkester slovaškega dela republike. V Ljubljano pride danes popoldne ob pol 18. z dunajskim brzovlakom. Na Dunaju je odigrala svoj koncert sinoči. Vstopnice se dobe ves dan v Matični knjigarni, zvečer od pol .20 dalje pa pred dvorano Uniona. Cene običajne koncertne. u— Posebni smučarski vlak v nedeltfo v Rateče k slavnostni otvoritvi smučarskega doma v Planici bo vozil samo v primeru zadostnih prijav. Vlak bo odšel ob pol 7. zjutraj iz Ljubljane, v Rateče bo prispel ob 10. Med vožnjo bo imel postanek v škof ji Loki, Kranju, Radovljici, Jesenicah in Kranjski gori. Iz Rateč se bo vračal ob sedmih, v Ljubljano bo prispel ob 10. zvečer. Ker mora biti število prijavljemce7 znano že danes, naj se vsi interesenti prijavijo še danes v trgovini Goreč, Kane ali v kavarni Evropi. Smučarji, ne odlašajte s prijaivami in ne zamudite izredno ugodne prilike za udoben im cenen izlet v Plan'co. kjer Se bo otivoril prvi jugoslovanski smučarski dom! Neugoden ukus in dih ust odstrani takoj prvovrstna osvežujoča Chlorodont pasta za zobe. Tuba 8 Din. u— Društvo »Soča« bo imelo v soboto ob 21. pri »Levu« slavje pod naslovom kraljev dan. Na programu bodo govori predsednika dr. Dinka Puca, pisatelja dr. Ivana Laha :n načelnika g. Iva Sancina Iz prijaznosti bo sodeloval ljubljanski Matični kvartet. Na sporedu bodo tudi lepe deklamacije Dvorana bo primerno okrašena. »Scčane« in njihove prijatelje ln narodna društva vabimo na ta patriotičen večer. u— Za koncert Slovaške filharmonije. čigar program je eden najzanimivejših v letošnji koncertni sezoni, se je pokazaio lopo zanimanje. Splošno sodi'o, da je to tudi z umetnostne strani prireditev, ki je ne bi smel zamuditi noben prijatelj mu-zike Z druge strani nam veleva narodna dolžnost da pokažemo svojo pozornost močni delegaciji bratskega češkoslovaškega naroda, ki prihaja v znamenju prijateljstva k nam iz slovaške metropole Bratislave. Zato kupite še danes dopoldne vstopnice v Matični knjčsarni! u— šentjakobska knjižnica v Ljubljani. Star.; trg 11, je izposodila novembra na 4335 strank 15.825 knjig. KnMžnioa posluje vsak delavnik od pol 16. do r>ol 20. in izposoja najlenšp in naitizbrane*še slovenske, srbskohrvateke, nemške, francoske, angleške, rusko, albanske, poHske, esneirantske in angleške knjige in mo^ne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Knjige se nošrliajo tudi po pošti izven ljubljanskim či-tate^jem, k; imajo pri izposojanju knjig nosebne ugodnosti. Na razoo'ago poolmi t'skani imeniki kn.iig po zn ižani cen-i, ki jih kuni, da si napišeš številke knjig doma! u— Božičnico priredi mestna občina tudi letos v veliki union ski dvorani in sdcer 20. t. m. ob 5. Obda-rovanih bo nad 500 siromašnih otrok z obleko, perilom, obutvijo in živili Pred obdaritvijo bo Igrala delavska godba »Zarja* pod snret-nim vodstvom kapelnika g. Dolin a rja, otroci pa bodo igrali krasno božično igrico s .petjem. Režijo je oskrbela učiteljica gdč Vencajzova. Občinstvu je breznlačen dostop dovoljen na balkon ln galerijo. u— čajanka diplomiranih tehnikov bo namesto rebrne plesne vaje v petek ob 20. v Trgovskem domu. ROKAVICE .\appa usnjene moške Miklošičeva c. 14 Ciril Ahlin poljanska c. 5 Celovška c. 56 u— Oortno gioanje v novembru. — Pri mestnem magistratu je biliLo v novembru prijavljenih 30 novih obrtnih obratov in trgovin, odjavljenih pa je bilo 15. u— Dražba orožja. Na policijski upravi bodo prodajali na javni dražbi 29. t. m. razno rožje, ki ie bilo v teku leta odvzeto raznim osebam. Samokresi, pištole in flo-bertovke se bodo oddajale samo koncesijo-niranim trgovcem in pa osebam, ki se bodo izkzale s pravoveliavnimi orožnimi listi. u— Aretacija. V Kolodvorski ulici v kavarni »Leon« ie bil te dni aretiran 35!etni Alojzij P., doma iz Radohove vasi, ki je tam nadlegoval goste. Poprej že se je udei-stvoval na ulici sami in v drugih lokalih, kjer je uprizarjal kravalo. Na policiji so bili Lojzeta prav veseli, kajti bil je že dalje časa iskan in zasledovan' kot zelo nevaren tat koles. u— Tatovom je vse prav. Posestnik Jakob Novak na Zaloški cesti št. 53 v Mostah je predvčerajšnjim opazil, da mu ie nekdo ukrade! iz nezaklenjenega skednja leseno vozno dvigalp. Ukradeno dvigalo je zeleno pleskano in si ga je najbrže prisvojil kak mimo došli voznik. u— Tatvina sank. Trgovka Jelka Šva-bova, stanujoča v Gledališki ulici 12, je prijavila, da ji je nekdo odnesel iz kleti športne sanke. Kdo je tatvino izvršil, zaenkrat še ni znano. n— Pri Bobenčku vsak petek sveže namočena polenovka. Iz Celja e— Božična slikarska razstava. V dvorani Mestne hranilnice je razstavil svoja dela znani celjski akademski slikar g. Miroslav Modic. Poleg njega je razstavil U del v olju, pastelih in akvarelih tudi mladi akademski slikar g. Ra.iko Slapernik iz Ljubljane. Razstava je bila otvorjena včeraj zjutraj in bo trajala do vštetega 24. t m. Odprta je dnevno od 8. do pol 13. in od po! 14. do 19. e— Naša domača industrija odlikovana. Na VI. mednarodnem sejmu v Solunu je bila odlikovana z zlato kolajno naša edina specijelna tovarna za samotne im dinasne izdelike, šamotna tovarna v Celju. S tem priznanjem je šamotna tovarna doprinesla dokaz svoje velike podjetnosti, s katero je malo, skoro nepoznano tovarno dvignila med prve v državi. Njeni izdelki so bili pohvaljeni tudi na svetovnem preizkuse-volišču v Berlinu. Vodstvu Samotne tovarne čestitamo! e— Zimskosportni odsek savinjske podružnice SPD priredi v času 3. do 10 januarja smuški tečaj po naslednjem sporedu: Prva tečaj za začetnike in že iavežbane smučarje na Mozirski planini. V tem času bo koča popolnoma oskrbovana. Pouk po arlberškii šoli. Prijave sprejema, obenem pa daje vse potrebne informacije iz prijaznosti drog-erija »Central« na Kralja Petra cesti, oziroma Kmetska posojilnica v Prešernovi ulici, do najoozneje 2. januarja. e— Ljudsko vseučilišče. Minili ponedeljek je predaval umetnostni kritik gospod Ivan Zorman iz Ljubljane o postanku in razvoju muzejev ln galerij ln o slovenski likovni umetnosti. Obravnaval je razvoj muzejev v stari klasični dobi in v novem veku. Posebno pozornost je posvetil ljubljanskemu muzeju, ki je b!J ustanovljen baš pred sto leti Skioptične slike so predstavljale lepa, značilna domača slikarska dela, ki jih 1e spremljala preda/vateljeva beseda, prikazujoča razvoj domače umetnosti. e— Mestno gledališče uprizori v nedeljo 20. t. m. Špicarievo pravljično mladinsko igro »Pogumni Tonček« v režiji ge. Sadar-jeve. Pričetek ob 16. Vstopnice v pred-prodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek. V nedeljo, 20. t. m. otvoritev SMUČARSKEGA DOMA S. K. Ilirije v Planici. — Vozi poseben vlak. Priglasite se še danes do opoldne v trgovini A. Goreč ali drogeriji A. Kane ali v kavarni Evropi, ker v slučaju nezadostnih prijav vlak ne bo vozil. ^ss e— Celjsko godbeno društvo bo imelo občni zbor v ponedeljek, 21. t. m. ob pol 20. v pevski sobi Celjskega pevskega društva v Narodnem domu. Na zboru se bo sklepalo tudi o bodočem delu društva. e— V celjski bolnici sta umrla 18 letni vrtnarski delavec pri zdraviliški upravi v Rogaški Slatini Ignac Plevčak iz Lačnega Dola pri Slatini in 35-letna rudarjeva žena Neža žolgerjeva iz šmohorja pri Sv. Krištofu nad Laškim. ALPINSC čai se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah. Originalen zavojček. Din 20. — Glavni depo: Trifolium dro-gerija, Beograd. e— Zagoneten nočni strel. V torek zvečer se je zglasil 24 letni brezposelni rudar RudoLf žohar, ki nima stalnega bivališča, pri nekem kmetu blJzu Poljčan. Najbrže ga je v domnevi, da gre za vlomilca, ustrelil iz lovske puške domači gospodar in ga s polmim nabojem zadel v levo nogo. žo-harja, ki dma zolo hudo poškodbo, so prepeljali v celjsko javno bolnico. e-— Vlom v Narodni dom. Predvčerajšnjim zvečer so služkinje, kuharica in natakarica v restavraciji Narodnega doma. ko so se po končani službi podale k počitku v svoje podstrešne sobe v istein poslopju, ugotovile, da je obiskal njihova stanovanja čez dan neznan vlomilec in odnesel njim in nekemu istotam stanuiočemu mizarskemu pomočniku razno obleko, obutev in perilo ter nekaj gotovine, v skupni vrednosti 970D Din. Vlomilcu je policija že na sledu. e— Mestni kino bo predvajal od danes do vštetega ponedeljka dunajski zvočni film »V kraljestvu valčka«. Pričetek ob pol .2)1. Iz Maribora a— Sestanek Mariborčanov s Slovaško filharmonijo. Ker želi JčL čim večjega kontakta Mariborčanov z odličnimi glasbenimi reprozentanti čehoslovakov iz Bratislave, ne bo prirejen oficijelni banket ob ■priliki obiska Slovaške filharmonije, ampak so vabljeni vsi Mariborčani brez izjeme, da se udeieže sprejema na kolodvoru v sobe 'to ob pol 12. in nato skupnih obedov, ki o-'lh bodo Imeli gostje v dvorani hotela Orel v soboto ob pol 13. Po koncertu bo prijateljski sestanek im v .nedeljo skupni obed ob pol 13. Pri zadnjem skupnem sestanku se bodo Jočili cl gostov zastopniki JčL pevskih društev in oblastev. Prosimo, da se tega obeda udeleže prijatelji čehoslovakov v čim večjem številu. Obei .pa j3 treba poprej priglasiti ali v hotelu »Orel« ali pri predsedniku JČL dr. Reismanu (telefon 2099). Obed bo stal 20 Din brez pijače. a— Protidraginjska akcija, žalostno sliko bi nam nudilo, če bi povrsti ebiskali trgovce, gostilničarje in druge obrtnike ter našteli primere, kako visoke zneeke morajo nekateri plačevati za najemnine, kar je tudi gotovo vzrok današnji draginji f:j tare nameščence in delavce. Zato so o tem vprašanju razpravljali na zadnjem protestnem shodu in protestirali proti visokim najemninam za lokale, delavnice in rfdadi-šča. V resoluciji opozarjajo prizadeti, naj se najemnine za lokale znižajo in odmerijo po zakonu. a— Dr. Julij Kugy v Mariboru. Ob koncu decembra ali v začetku januarja bo predaval v Mariboru znani alpinist dr. Julij Kugy. avtor splošno znane knjige .»Aus dem Leben eines Bergsteigers«. Podrobnosti o tem predavanju bomo še objavili. a_ Ljudska univerza v Mariboru. V petek ob 20. spominski večer na 100 letnico Goethejeve smrti. Profesor g. dr. Kelemina, germanist na ljubljanski univerzi, bo predaval o vplivu Goetheja na jugoslovensko knjnževnost v dobi preporoda. Pridite na zanimivo nredavamje. a— Rdeči križ na Pobrežju. Krajevni odbor RK na Pobrežju priredi 6 šolo 20. t. m. ob 14. v dvorani Renčlja borčnico za šolsko mladino. Na sporedu bodo deklamacije, petje in pa mladinske igre, obdarovanje revnih šo'arjev in čajanka za ce-lokunno mladino. Voditelji in prijatelji mladine, pridite! a_ Skioptifno predavanje SPD-ZSO. Dvorana je bi'a samo napol zasedena. Med publiko je bilo opažati po večini smučarje. ki so pazno sledili predavanju in se zlasti d i vil i prrf< rasnim posnetkem naših J planin. G- Cizelj je gotovo eden naših najboljših fotografov zimskih motivov. a— Poštni vagon v plamenih. Ko ie v sredo zvečer okrog 19. privozil avstrijski osebni v'ak na mariborski glavni kolodvor. so službujoči železničarji opazili, da se iz tovornega vagorra za poštni promet, ki ie bil prikloplien avstrijskemu potniškemu vlaku, močno kadi. Ko so odprli vrata, je bil v trenotku ves vagon v plamenih. Železničarji so pogumno vdrli v vagon. Izme-tali so vse goreče poštne pakete iz vagona in ogenj pogasili. Gasilci, ki so kmalu nato prispeli na kraj požara, niso stopili v akcijo. V vagonu je bilo okrog 300 paketo*. od katerih je nekaj zgorelo drugi so bili pa uničeni zaradi polivanja z vodo. Škode še niso mogli ugotoviti. Požar je nastal na dnu vagona in sumijo, da se je med paketi nahajala kaka lahko zanetljiva snov. ki se je sama užgala. a— Harfistka na sobotnem simfoničnem koncertu Pri sobotnem koncertu Slovaške filharmonije bo sodelovala tudi znana umetnica na harfo gdč Kralova iz Bratislave. a— Nezgode. Pri sankanju si je zlomil nogo 91etni Stanko Kramar, viničarjev sin od Sv. Jakoba. — Delavki Ivanki Kopriv-čevi je pri stiskalnici zmečkalo več prstov desne roke. Oba ponesrečenca sta v mariborski bolnici. a— Iz bioskopov. Grajski kino: »Temnica«, nemški velefilm Heinrich George. Dita Parlo, Gustav Diesl, Paul Morgan v glavnih vlogah. — Union: ^Ljubavni regiment«, vojaška ooereta. Dollv Haas, Gustav Frolich, Holmav. Iz škofje Loke šl— Situacijsko poročilo bo podal narodni poslanec g. Janko Barle na sestanku, ki bo v nedeljo 20. t. m. ob 9.30 v Sokolskem domu v Škofji Loki. Pridite polnoštevilno' Krajevni akcijski odbor v Škofji Loki. šl— Pred smučarsko sezono v Škofji Loki. Smučarski odsek loškega Sokola je imel te dneve pod predsedstvom br. Franca Dolenca več sej. Odsek bo razvil v bodoči zimi prav živahno delavnost. Ker smuka ni za vsakogar, se je vršil zdravniški pregled sokolskih smučarjev v četrtek i0. t m. za članice in dan pozneje za naraščaj in člane. Rezultati so povprečno zadovoljivi in zdravstveno stanje pregledanih smučarjev ustrezno. Smuka 6e bo vežbala v treh oddelkih. Starejše člane in članice bo med tednom vadil predstojnic sodišča br. dr. Jaka Prešern. Starejši začetniki in začetniki iz vrst naraščaja bodo v rokah učitelja br. Janka Sicherla. Članstvo in že izvež-bane naraščajnike, sposobne za tekmo, bo učil poznani športnik br. Marjan Zigon. Smučarske vaje so za vse članstvo obvezne. Za nedelje so določeni pod vodstvom dr. Prešerna celodnevni izleti v okolico in pa v hribine Poihovgraj6kih dolomitov, Jelovice in Jfcofjeloškega gorovja. Zagotovljene so društvene frauearske tekme, za naraščaj na daljavo 5 km in za člane na 15 km. Tekme se izvedejo takoj, ko bo dovolj snega. Smučarji prično treniran jo takoj. Trasi eta ti-le: za naraščaj Sokolski dom — Burjovc — Zminec — Krancelj — Karlovec in povratek v Dom; za člane: Sokolski dom — Krancelj — Viršk -— Stenj — Suha — Kamenitnik — elektrarna in start na izhodišču. Zmagovalci dobe darila po iziberi: smučarske čevlje ali emuči. Število smučarjev- v odseku je 83, društvenih smuči je 29 parov. Odsek je za Škofjo Loko edini športni činiteij, ker je število vseh ostalih smučarjev v mestu tako nizko. da niti kot organizirana enota ne bi šli v poštev. šl— Gospodarski položaj v škofjeloškem okraju ni rožnat. Lesna industrija je stalno v zastoju. Do večjega odpusta delavstva zaenkrat še ni prišlo, čeprav se sem in tja delovne moči že odpuščajo. Tovarni klobukov »šešir« obratuje v omenjenem obsegu in se skoro vsak teden f;ak dan praznuje. Nič boljše se ne godi pod';etju za izdelovanje vodnih turbin g. Schneitcr-ju, kjer delajo 6 skrčenim obratom. šl— Novo trgovino za prodajo papirnata in šolskih potrebščin je odprla Ivana Guzeljeva v Kapucinskem predmestju. Iz Tržiča č— Z uprizoritvijo »Vaških &vetnikov« je stopil naš dramatični odsek zopet velik korak naprej Burka že 6ama po sebi ugaja občinstvu, posamezne kreacije pa »o pokazale, da imamo prvovrstne moči, ki se lahko merijo z najbolj priznanimi onih večjih odrov in mest Režiser brat Stopar je imel pri razdelitvi vlog (z malo izjemo) zelo srečno roko. Kdo bi bolje postavil župana in županjo na oder. kakor -sta ju Ster in Papovova? Župnik (Enge'<9herger), miren, a energičen, prava tipa-originala pa Bavdrfc (Dobrin) in Ši-mec (Perko). Mica (Dobrinova) posrečeno kostimirana. potovka (Pirčeva) prava mc-šetarka. Dekleti dovolj ljubki, le Franica preveč mestna. Najbolj pa sta u^aj-Oa Ja-kec (Lavš) in njegova mati (Ma!lyjeva). Jedva smo ju prepoznali, tako svojevrstno zamišljeno sta poda'a svoji vlogi in je občinstvo Mallyjevo pri odprtem odru Eno željo ima Vaš defiko, ki mu jo tudi danes lahko izpolnite. To je fotografični aparat VOIGTLaNDERJEVA JUBILARKA ki si jo te toliko časa želi. To Vam je priročna kameri ca na zvite filme, velikost 6 X 9 cm in stane v krasni božični kaseti z dvema filmoma samo Din 490.—. — Kako ogromno bo to veselje, če boš Vaš dečko 2e pod božičnim drevescem prvič fotografiral. 15277 Drogerija GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 5, aklamiralo. Učitelj Stempihar (Smolej) sicer dober, le mimike in oderskih kretenj še ni dovoli »v krvi« Vsem veliko priznanja! Pogrešali pa smo v odmorih, četudi kratkih, sokolskega orkestra. — J. K. Iz Trbovelj t— Kulturno prosvetni odsek NSZ v Tr bovljah uprizori v nedeljo 20 t. m tridejan-k iareka kuhinja, katere osnovateiji_ so si zadah nalogo, priskrbovati siromašni šolski deci naše osnovne m meščanske šole brezplačno toplo hrano. Akcija odbora je našla v vseh krogih razumevanje, brez posebnega moledovanja <=e je nabralo v kratkem času toliko prispevkov v naravi tn de-nariu. da je tej potrebni dobrodelni ustanovi obsto' zrgotovljen. K uresničenju zamisli je dosti pripomogel župnik g. Gril. ki ie da! na razpolago brezplačni loka! in ( je osebno nabiral po župniji prispevke Direkcija velenjskega premogovnika ie prispevala večjo koMčino premoga, gospa Manara Wosehnaggova precei ž'vil. tvrdka Rakusch v Celju 72 žlic. tovarna We-sten je pa pri nabavljeni posodi iovolila četrtinski popust K otvoritvi je prišel poleg odbora mestni župan dr Maver in tičitelistvo Predsednik kuhinje zdrpvnik dr Korun se je vsern iniciiatorjcm in darovalcem prisrčno zahvali! in priporočal siromašne šolarje še nadalie naklon;enosti Na dan otvoritve je bilo nahranjenih 10.5 otrok, skoraj enako število lačnih žoiod-čkov je pa dnevno deležno blagodati šo-Lanske kuhinje pri Šmihclu. Iz Kosifle nj— »Jutro« je dobilo v Konjicah na Cgorevčevi hiši svojo javno desko za lepljenje »Jutra«. Pred desko na katero se že takoj po prihodu prvega jutranjega vlaka nalepi časopis, stoji vedno velika gruča čitateljev n j— Iz sokolskega življenja. Na Miklavževem popoldnevu Sokola v Konjicah 5. t. m. je bilo obdarovanih preko 50 so-kolskih otrok. Vsem darovalcem prispevkov se društvo iskreno zahvaljuje. — češki tečaj se otvori pocf vodstvom br. Pro-razila v sredo 13. januarja ob pol 20. v društveni soti Tečaj je namenjen v prvi vrsti članstvu ki se udeleži vsesokolskega zleta v Pragi. — Ponovitev akademije 17. t m. izostane zaradi velikega števila obolenj mladine članstvo so udeleži slovesne službe božje, po kateri bo svečana društvena seja v društveni sobi, pri posameznih telovadnih oddelkih pa primerni nagovori o našem vladarju. — Ustanovil se ie smučarski odsek pod vodstvom načelnika br. Nardtna. ki bo skupno deloval s smučarskim odsekom tukajšnje podružmee SPD, ki bo v kratkem imela smučarski tečaj za odrasle in mladino. Ij— Kmetijska nadaljevalna šola je pričela drugo letnik. Letos jo pos?ea 25 mladeničev iz vse okoLIce. nj— Podružnica Bat'e v Konjicah se je otvorila in je pričela poslovanje v hiši g. Hasenbichla Bogomira. Iz Ptufa Ptuj za pobijanje draginje. Na inici-iativo banske uprave v Ljubljani se je v Ptuju ustanovi! nedavno aprovizacijski odbor, katerega glavni cilj je, da doseže sporazumno s producenti znižanje cen življenjskih potrebščin. Odbor, katerega predsednik je ravnatelj pletarne g. Mirko Ogo-relec se je> loti! predvsem reguliranja cen mesu in se je sporazumno z zastopniki mesarjev doseglo, da so se cene mesu znižale. Prav tako se je tudi doseglo znižanje cen prekaieti m mesnim izdelRom, ki se prodajajo v trgovini na drobno s 25 od> - tnim pr;bitkom na cene na uebeio. Cene est morajo biti vidno obešene v prodajair.icah. Dalje so se regulirale tudi cene jedilom po gostilnah, ki so se znižale od prvotnih cen za približno od 15 do 20 %. Ni se pa še moglo doseči znižanje abonmaja, na katerega ie navezano po večini neoženjeno uradništvo. Upamo pa, da bodo naši gostilničarji tudi pri abonmaju znali upoštevati težaven položaj našega uradništva in delavstva. Ena glavnih nalog aprovizacii-skega odbora pa je znižanje najemnin, ki so posebno v Ptuju kljub temu. da ni primernega komforta in vodovoda, precej visoke. Izvolil se je v odboru štiričlanski odsek, ki una nalog, da pregleda vsa najboljša in najslabša stanovanja in o tem poroča na eni prihodnjih sej, kjer se bodo temu primerno regulirale tudi cene najemnini. Pri tem ie pa treba še pripomniti, da je bil odziv na poziv. ki ga je izda] gosp. ban za znižanje najemnine, v Ptuju zelo majhen. Odbor za pobijanje draginje je stopil v stik tudi s trgovci z usnjem in jih pozval, da sami znižajo cene usnju že glede na to. da so se tudi mezde delavcem znižale Pozivu so sledili vsi trgovci z usnjem. Odbor se bavi sedai tudi z akcijo za znižanje cen živilom v špecerijskih trgovinah in ie trgovce s špecerijo pozval, da cene sami znižajo. O tem pa se bo še razpravljalo na prihodnji seji. Vse to se ie obravnavalo na micijativo odbora samega Odbor pa ne more storiti vsega sam. zato so odboru dobrodošli vsi nasveti, odnosno pritožbe od občinstva, ki naj take* vloge naslavlja direktno na odbor za pobijanje draginie na mestnem magistratu. i-— Tukajšnji pontonirski polbataljon bo ;mel svoio krstno slavo v soboto 19. t. m. Dopodne bo na dvorišču vojašnice sekanje kolača. Oficirji pa priredijo zvečer ob pol 21. v zgornjih prostorih Narodnega doma družabni večer, na katerem bo sodeloval vojaški orkester iz Maribora. Cisti dobiček je namenjen Jadranski Straži. Obleka poljubna. Posebnih vabil ne bo. Pridite! i— Občni zbor Sokola bo 23. t. m. ob 20. v Narodnem domu. i— Narodna fn humanitarna društva so začela akcijo, da se kol:kor mogoče reducirajo predpustne zabave. Društva so mnenja, naj se denar v tej hudi krizi rajši daruje v dobrodelne namene. j— Narodni dom. danes morske ribe, črno vino. Na sveti post ribe na izbiro Vesele božičn* praznike želita vsem reotav-raterja Jožico in Anica Berlič. Iz Ljutomera l.j— Akcija za stradajoče se je uvedla tudi v našem srezu Dcsedaj se je nabralo nad 130 stote v krompirja in 100 stotov repe. Akcija Ae ni končana. Ij_ Kmetijska predavanja po radiu bodo kmetovalci lahko - poskušali vsak četrtek od 18. do pol 19. in vsako nedeljo od S. do pol 9 v 3. razredu meščanske šole. kamor so vabljeni učenci k metske nadaljevalne šole in vsi interesenti. Vstopnine se veda a i. Ig_ Sejem 15. t m. ki je bi.l druga teta prav dober, je bil sicer letos zelo živahen, vendar so ljudje le malo kupovali, ker silešno primanjkuje gotovine. Na živinskem sejmu je bilo samo nekaj glav živine Kmet ki bi jo Hotel nrodati, je n;ti ne žene na predaj, kt-r ve, aa iie najde kunca Zato pa keljejo živinorejci kar doma krave ia teleta ter razproda i a jo meso. « Iz PreKanurja pm— Imenovan je g. dr. Jože Pečan za pristava in vršilca dolžnosti upravitelja novega zdravstvenega doma v Murski Soboti. Čestitamo! pm— S »Tremi vaškimi svetniki« nas je razvedril dramski odsek murskosoboškega Sokola v četrtek zvečer in v nedeljo popoldne. Vsi igralci so častno rešili svoje vloge Pohvaliti moramo tudi izvrstno ma-skiranje igralcev želeti bi le bilo. da se začne predstava ob napovedanem času, ne pa pol ure pozneje. Šport SK Ilirija (bazenska sekcija). Hazenska sekcija ima danes trening izjemoma že ob 14.30. članice se opozarjajo, da so vsi treningi strogo obvezni za vse Smučarski klub Dovje-Mojstrana bo priredi! smučarski tečaj o božičnih počitnicah Vodili ga bodo domačini, prizn°.ni smučarji. Za ons. ki se tečaja ne morejo udeležiti vse dni. je na razpolago vaditelj za pol, ali enodnevni pouk. Prijave in želje je vposlati na klub Prehrana in stanovanje preskrbljena po znižanih cenah Smučarski klub Celje sporoča, da se bodo smučarski tečaji za začetnike vršili redno vsako nedeljo in praznik na željo tudi med tednom, kakor hitro zapade še nekaj snega. Tečaji se bodo oa začetka vršili v bližini mesta ter bo pričetek istih članom pravočasno sporočen. Vozne olajšave za zimske športnike. Glede na nejasnosti ki vladajo v pogledu zimskih voznih olajšav, pojasnjujemo, -da je potrebno, da zahtevajo klubi za svoje <*la-ne izkaznice, izstavljene od saveza s fotografijami športnikov potrjene za tekočo zimo od železniške direkcije v Ljubljani. Zaradi tega naj zahtevajo športnik: svoje legitimacije pri svojem klubu ta pa jih predloži preko pristojnega podsaveza sa-vezu v izstavitev. Kdor že ima tako legitimacijo. pe ni potrjena za letošnje leto, se mu lahko prolongira. Za izstavitev je priložiti vsaki izkaznici 10 Drn, za prclon-giranje 5 Din za stroške, šest članov najmanj v skupini uživa potem ugodnost polovične vožnje, pri vožnji nad 50 km tudi z brzim vlakom. Taka skupina potrebuje potem uverenje, ki se doai pri savezu v poljubnih izvodih po 2 Din, v Ljubljani tudi pri tvrdki Goreč, d. z o. z., Dunajska cesta. Vsakdo raj računa s tem, da potrebuje izstavitev izkaznice nekaj dni ter naj zahtevajo izkaz;i'oe takoj vsi oni, ki se želijo poslužiti te ugodnosti o božiču. Podsavezi pošljejo izkaznice na naslov saveza v roke g. Marzelja Ivana, Ljubljana, direkcija državnih železnic. — JZSS. JZSS razpisuje smuški tečaj za tekmovalce na daljavo v času od 2. do 10. januarja v Planici. Zbirališče pri smučarskem domu »Ilirije«. Klubi naj prijavijo do najkasneje 29. t. m. udeležence preko svojega podsaveza. Tečai je za vse člane šaveznih klubov prost prijavnine. Prijaviti je na sa-vez v Ljubljani. I. razredni klubi se pozivajo na sestanek v ponedeljek 14. t m. cb 20 uri pri Slepiču Ker je sestanek zelo važen ra I sestave reprezentance moštva f. razr se prosi, da se sestanka udeleže tudi kapetani l moštev. Prva tekma se bo na;jbrže odigrala že 17. t. m. Vsi polnošteviinc, Reprezentanca I. razreda - Ilirija. V nedeljo se bo., vršila na igrišču Ilirije tekma med reprezentanco I. razreda in liirijo. Reprezentanco tvorijo igrači Slovana, Herme-sa in Jadrana. Podrobnosti še obiavinio. SK Ilirija (table - tenis). Opozarjam na današnji izredno važni sekcifelci sestanek za vse člane ob pol 21. v posebni sobi kavarne Evrope. Zimski šport v Bohinju. Prv.i smučarji so že oHoriti zimsko sezono v Bohinju Sneg je za smuko ugoden Na podlagi je 5 om novega pršiča Vreme je prekrasno, tako, da se nudi smučarjem vsestranski užitek Kaže pa. da dobLmo za praznike še več s^ega škoda je le, da je med Slovenci še premalo zanimanja *za ta lepi šport. _ Ker so letos cene v hotelih, gostilnah in privatnih hišah znižane, s! zamere privoščiti razvedrila že ma/nj situ-i-ran smučar V hotelih Sv Janez in Zla-ro-rog stane vsa oskrba dnevna 55 do 75 Din. v gostilnah pa 45 do 55 Din. — Posetni-kom Bohinja, ki 3e zadržijo v krajah ob Bohinjskem jezeru v decembru, januarju in februarju najmanj 10 dni, je dovolila železniška ''uprava brezplačen povratek. oaim pa, ki ostanejo v dobi od 26. t. m do 17 januarja, velja brezplačna vožnja za povratek že, ako so bili v omenjenem času vsa* r>et dni v navedenih krai"h Izkaznice 7-a brezplačno vožnjo ter tudi vse informacije daje Tujsko prometno društvo pri Sv. Janezu v Bohinju. Od 25. t. m dalje =e vrse sir.nS.iH teča.if. Vi iih prire (lita SPD v Ljubljani in smučarsk' kl"t> Bohinj V času od 26 t m do srede jai/u arja se priredi drsalna tekma na umetnem drsališču hotela Sv Janez. Dan tekme bo pravočasno objavljen. Cena Din 36.— Vsaka gospodinja je navdušena od prav tako koristne kakor tudi lepe, umetniško izdelane doze, katere vsebina, Vi kg najfinejše, neškodljive kave Hag, Vam daje še užitek in zdravje. Privoščite sebi kakor tudi svojim sorodnikom in znancem to veselje. Vsaka dobra trgovina z živili ima naprodaj DARILNO DOZO KAVE HAG. GOSPODARSTVO Vprašanje skupne zbornice v Zagrebu litev zbornice odgodi, dokler se ne čuje mišljenje prisilnih gospodarskih organizacij, kakor ie to predvideno v obrtnem zakonu! Na koncu svojih izvajanj jc gospod Klein ponovno izjavil, da se v glavnem strinja z idejami, ki jih je podal predsednik ljubljanske zbornice g. Ivan Jdačin. G. Klein je za svoja izvajanja žel živhno odobravanje številnih zborničnih članov iz province Po govoru g. Kleina so podali izjave za ločitev zbornice gg. Rosenberg, Vladimir Arko, S. D. Aleksander in Ernest Griinvaid. Ob priliki konference jugoslovenskih s-kmpnib zbornic, ki se je vršila v Ljubljani 27. in 28. novembra, smo n.a tem mestu objavili zanimivo izjavo predsednika ljubljanske Zbornice za TOI g. Ivana Jelačina, ki se je odločno zavze! za ohranitev preiz kušenega sistema skupnih zbornic, zlasti pa za ohranitev zagrebške zbornice. Apelral je na preudarnost hrvatskih gospodarskih krogov, naj ne rušijo te preizkušene gospodarske trdnjave, na čije neokrnjenem obstoju so živo interesi.rani gospodarski krogi Slovenije. pa tudi vse države. Odločni anel predsednika g. Jelačina ni ostal brez odmeva v hrvatsk:h gospodarskih krogih, kar se je pokazalo zlasti na plenarni seji zagrebške zbornice, ki se je vršila v sredo Na dnevnem redu te seje je bilo predvsem vprašanje skupnih ali ločenih zbornic. Zanimanje za to sejo je b:lo izredno veliko. P r edk r>n.f e r e n ca, na kateri se je pc-drobno razpravljalo o vprašanju zbornic, je trajala dve uri Zal je bila na tej predkonfercnci izključena javnost. Javna plenarna seja je bila otvorjena šele po 12 uri. Čeprav je hitro potekla, je vendar pokazala zairmivo sliko razpoloženja hrvatskih gospodarskih krogov glede vprašanja ustr jja zbornice. Tudi predsednik zagrebške zbornice za sk'voni sistem Predsednik tir. Milan Vrbanič je v svojem poročilu poda! zan:mivo izjavo glede vprašanj zborničnega ustroja. V izvrševanju novih nalog? ki nam jih nalaga današnji čas. računata kralj, vlada in novoizvoljeno narodno predstavništvo na intenzivno sodelovanje naših gospodarskih organizacij in naših zbornic, ki morajo v raznih gospedar skih vprašanjih staviti svoje inicijativne predloge Žal pa se v naših organizacijah z'asti pa v zbornici kaže neko pomanjkanje nteresa posameznikov za sodelovanje v delu teh ustanov. Gospodarske crgan;zacije ne nvirHo bre/ sodelovanja posameznikov dati onih usoehov, ki jih moramo d->seči Današnji težki časi nalagajo vsem podvojene do'žn osti. Ag i Ines t in inici jativnest ■ zbom čnih tajnikov ne more imeti zaželje-nih uspehov, če njihvo delo ne podprejo člani. Valiti vso odgovornost na samo ustanovo. kaže nerazumevanje posvetovalne in informativne vloge naših gospodarskih organizacij. Novi obrtni zakon globoko posega v UiStro j naših zborirc. Členi 393 do 394 tega zakona omogočajo razdeiitev skupnih ?born:c v posamezne kčene zbornice. Jaz bil osebno in sem še danes, je dejal g. \'rbanič, pristaš skupne oblike zbornic, ker smatram, da se morejo v teh skupnih zbornicah najuspešneje doseči splošne na-lc», ki iih imajo {!Osi>odnrske zbornice in ker smatram, da je ta naša zbornica •« svojo 80 letno zgodr^-ino in tra J'ciio, velika in dragocena r.ktiva našega gospodarstva: kftr na ie v zakonu nrepuščeno gospoda rs k vm krogom, da nreko svojih organizacij sam4 sklepajo o tem. ali hočejo imeti skupne ali ločene zbornice, in ker sta obrtni in m drstrijski odsek še pred objavo obrtnega zakona sklenila, da se ti dve panogi gospodarstva izločit-' iz sest>iv£ skupne zbonree. 'n ker zakon daje možnosti, da se ti skletv ot^sekov od merodajne strani odobrijo, mi je dolžnost. skleo« od«eka nriznam kot dejstvo, ki temelji na splošni, prem š-Ijeni in odločni volji zainteresiranih gosipo darkih organizacii. tako da naravno pada od naše strini zavzeto stalrče za obrambo skupn? oM:Ve gosnod u-skih zbornic. V svojih nadaljnjih izvajanjih je predsednik dr. Vrbanič dejal, da je treba razjasniti vprašanje. ali gre tu za likvidacijo dosedanje zbornice in za ustanovitev treh novih zbornic, ali pa samo za izločitev dveh gospodarskih panog iz ^edanje zbornice, ki naj nadaljuje svoje delo kot ločena trgovska zbornica Za razjasnitev tega vprašaaija so bili izvršeni že potrebni koraki. Odmev izjave predsednika g. .Je^čina Po poročilu predsednika dr Vrbaniča je dobil besedo dopisni član zbornice trgovec A. Klein, ki je podal obširno utemeljitev v prilog skupnih zbornic. Pri tem je zanimivo, da so njegova izvajanja ialete!a na glasno odobravanje zborničnih članov iz province, kar je vsekakor znak da ne more biti govora o enotni volji plenuma zagrebške zbornice za razcepitev. G. Kicin se je v prvi vrsti dotaknil izjave predsednika Saveza industnjcev g. S. D. Akksan-dra, ki je v »Novostih« zagovarjal sistem ločenih zbornic in predsadnika ljubljanske Zbornice za TOI g. Jelačina, ki se ;e zavzel za ohranitev ^kupnih zbornic. Gospod Klein je pri tej priliki odobraval stališče g. Jelačina in je grajal izjavo, ki jo je na ljubljanski konferenci zbornic podal jnik dr. Lunaček, češ, da je vprašanje zagrebške zbornice gotova stvar. Prav tako smatra. da je bi'a po obliki in po vsebini neumestna izjava g MaJia Bauerja, generalnega tajnika Saveza industrijcev, kajti gospod Bauer je samo uradnik in ni upravičen govoriti na ta način v imenu gospodarskih krogov. Idejo za ločene zbornice v Zagrebu 90 dali samo posamezniki, ki pe niso sklicali anket, na katerih bi bilo mogoče slišati mišljenje vseh pripadnikov gospodarskih stanov in njihovih organizacij. Dočim imamo na eni strani dejstvo 80 letnega »kupnega dela zbornice v Zagrebu. nam oni, ki zagovarjajo ločene zbornice, niso dali jasne utemeljitve, zakaj to zahtevajo, temvef samo neke nejasne na-de, da bodo ločene zbornice bolj odgovarjale potrebi gospodarstva. Končno, predvideva obrtni zakon prisilne gospodarske organizacije in je treba šele te organizaci je zasHšati kakšne zbornice želijo Velilc del gospodarstvenikov savske banovine in tudi industrijcev se ne strin'a z delitvijo obsfo!eče zbornice Ker v tem vp*a*anj" nc obstoja soglasnost, predlaga, da se de- Dr. Čuvaj prosi za upokojitev ker je oroti delitvi Giede na vprašanje ekupnih ali ločenih zbornic je značilna tudi prošnja zaslužnega generalnega tajnika dr. Čuvaja za upokojitev. Predsednik g. Vrbanič je nsinreč obvestil plenum zbornice, da je generalni tajnik dr Adolf Čuvaj glede na razdelitev zbornice zaprosil za upokojitev Generalni tajnik je v Svoji prošnji moško priznal, da prosi za upokojitev, ker ie uver-jen. da ne more delati po smernicah, s katerimi se ne strinja. On Se je vedno zavzemal za skupne zbornice in more svoje delo dati na razpolago samo zbornici, ki je zgrajena na podlagi skupnosti. Možatost, ki se kaže v tem koraku generalnega tajnika, je moral priznati tudi zborničn' član g. Vladimir Arko, ki je predlagal, da se prošnji generalnega tajnika ugodi,' «.er mu je zbornica za njegovo delo dolžna zahvalo. Tudi prcdsednlK Saveza industrijcev S. D. Al fesander je v imenu vsega plenuma izrazil dr. Čuvaju zahvalo in priznanje za njegovo uspešno, vestno in or-ganizatorično delo. Za izrečena priznanja se je generalni tajnik zahvalil v krajšem govoru, kjer je dejal, da je vse njegovo delo šlo za tem. d«t ščiti interese vsega našega gospodarstva. Izjavil je tudi, da osebno nadalje ostane pobornik za sistem skupnih zbornic. S soglasnim sklepom je bil sprejet predlog za upokojitev generalnega tajnika dT. Čuvaja, nato pa se je vršila še proračunska debata, na kateri je bil glede na zahtevo razdelitve zbornice podaljšan proračun za 1. 1931. za nadaljnjih 6 mesecev L 1932. _ Zborovanje Splošne zveze obrtnih zadrug Maribor, 16. decembra. Preteklo nedeljo so se na poziv mariborske Splošne zveze obrtnih zadrug zbrali v mariborski mestni posvetovalnici v zelo lepem številu zastopniki obrtnih zadrug zveznega področja poleg mnogih obrtnikov, ki so se zborovanja udeležili zgolj zaradi zanimive razprave. Zbor je bil sklican v glavnem zaradi informacij obrtništva o vsebini novesra obrtnega zakona. Dodatno pa je bilo še poročilo o važnih davčnih vprašanjih. Predsedoval je zborovanju zvezni predsednik g. Bureš, prisotni pa so bili med drugimi tudi finančni inšpektor g. Sedlar, mestni načelnik dr. Lipold, narodni poslanec g. Krejči, obrlno-zadružni nadzornik g. Založnik, konsulent zbornice g. Žagar in tajnik gostilničarsko zadružne zveze g. Peteln, ki so vsi izrazili zvezi in obrtništvu svoje simpatije in želi za prisrčne pozdravne nagovore živahen aplavz. O davčnih vprašanjih s posebnim ozirom na pridobnino in na poslovno-prometni davek je podal izčrpen referat zbornični konsu-lent g. Žagar, nakar je zadružni nadzornik g. Založnik v enournih izvajanjih detajlno poročal o vsebini novega obrtnega zakona, primerjal posamezna nova določila e sedanjim obrtnim redom in s srbskim zakonom o radnjama ter kritično opozoril na dobre m -labe posledice posameznih določb. Zborovalci so predavanjem sledili z vzorno «h> zornostjo iu jih nagradili z navdušenim odobravanjem. Debata je bila kratka, nakar je zvezni podpredsednik g. Zadravec predlagal resolucije, ki so bile vse sprejete soglasno. Vsebina resolucij ie naslednja: 1. Zahteva se preureditev malih obrtnikov druge v tretjo davčno skupino za od- mero pridobnine, črtanje dopolnilnega davka na pridobuino od dohodka*, do 20 000 Din; oprostitev zgradarine za podeželske obrtnike in znižanje osnove za odmero zstradarine v mestih in trgih za najmanj 30°'o pod dejansko plačano najemnino 2. Obrtništvo iskreno pozdravlja vsebino novega obrtnega zakona, v kolikor novi predpisi pomeniio napredek nasproti sedanjemu sbiniu. nalaga pa predsedstvu zveze. i!a nemudoma ugotovi vse vidne pomanjkljivosti zakona. ? katerimi bi obrtništvo bi'o oškodovano in skuša potom noveliranja zakona nedostatkp odpraviti. Se preden se začne zakon i/vaiati To se posebno tiče določil glede zbornic, glede zabrano strokovnih zadrug in glede ustanavljanja in ustroja okrožnih odborov Predsedstvo zveze ima tudi takoj pripraviti pravila za preureditev obrtniških organizaci i glede na določila novega zakona, pri čemer naj pride rio izraza predvsem solidarnost obrtništva zveznega področia. Zborovnnie je b'lo vzorno pripravljeno in ie poteklo v splošno zadovoljstvo v najlepšem redu. Vprašanje kliringa med nnšo državo in Avstrijo za izravnavo obojestranskih plači ivoženo blago je še vedno v stadiiu pogn-aaj med našo in avstrijsko novčanično ban-Vo. Kakor poročajo z Dunaja pa so izvršena priprave za uvedbo delnega privatnega fcii-ringa. Avstrijska Narodna barka ie namreč dovolila centralni zvezi za avstrijsko kemično in metalurgično industrijo, da uvede privatni kliring za terjatve članov zveze, ki se bodo izravnavale s teriatvami jugoslovenskih izvoznikov živine in žita. Ta kliring. do ka-ierega bo prišlo na prizadevanje jugoslovensko - avstrijske trgovske zbornice na Dunaju, pa se bo nanašal le na terjatve, ki so nastale pred 1. decembrom Jugoslovenski izvozniki žrivine imajo znatne terjatve za prodano živino, ki se bodo no oficiielnem tečaju porabile za kritje terjatev avstrijske kemične in metalurgične industrije v Jugoslaviji. Jugoslovenski izvozniki živine pa dobijo svoje terja've plačane cvd jugoslovenskih uvoznikov izdelkov kemične in metalurg^i« industrije. = Znižanje cene sladkorju. Kartel »»Vad-feornih tvornic je te dni znižat ceno sladkorju za 20 par pri kg. tako da stane kristalni sladkor v trgovini na debelo 11.60, kockasti pa 1310 Din, pariteta Beograd, brez skupnega davka na poslovni promet. — Koncentracija v italijanskem paro-plovrtvu. Nova italijanska paro-olcmM, družba »Italia«-. ki bo prevzela ves plovni park družbe Llovd Sabaudo v Genovi ;n družbe Navigazione Generale italiana. bo imela 740 milijonov lir (preko 2 milijardi Din) delniške glavnice in 450 milijonov i r obligacijskega dolga. Družba Llovd Sabni-do bo v novo družbo vložila ves svoj -»lovni park in druge premoženjske vrednote z aktivnim sa'dom od 320 milijonov .ir; ker pa so bile te premoženjske vrednote v zadnji bilanci vnesene v vsoto 451 milijonov lir, bo družba Llovd Sabaudo morala pri tem prenosu odpisati 191 milijonov lir. Tudi družba Navigazione Generale Italiana bo izročila novi paroplovni družbi ves plovni park in druge premoženjske dele z aktivnim saklom od 320 milijonov lir, poleg tega pa še gradbeni materija', in nepremičnine v vrednosti 54 milijonov lir. Tudi ta družba bo morala ob priliki ore-nosa svojih aktiv v novo družbo odpisati 165 milijonov lir. Obe družbi sta se zavezali, da se v času, dokler bo obstojala nova družba »Italia«, ne bosta bavilj s pa.ro-plovstvom niti z gradnjo ali popravljanjem ladij. Kakor je iz gornjih poaatkov razvidno, bosta morali obe družoi ob pri''ki prenosa plovnega parka in premoženjskih delov na novo društvo »Italia« odpisati 297 milijonov lir ali skoro 900 milijonov Din. — V konkurzu o imovini Petra Alešov-ca, Kranj, je določen narek za sklepanje o poravnalnem predlogu na dan 30. t. m. ob. 9. pri okrajnem sodišču v Kranju. — Dobave. Gradbeni oddelek diirekcore držaivmih železn'c v Ljubljani s-orejema do 22. t. m. .ponudbe glede dobave 40 m betonskih cevi ter glede dobave ti-pkov.-n, strojni i oddelek pa do 2S. t. m. .ponudbe glede dobave zakovic, železnih podložmic, matic, žičtiikov, vijakov itd. Blagovna tržišča ŽIVINA -f Živinski sejem v Ljubljani. N~a živinski ssjetn v sredo je bilo prignanih 5S konj, 44 volov, 25 krav. 13 telet in 27 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 8 kemj, 17 volov, 10 fcrav, 10 telet in 17 prašičkov. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. le teleta so se po zadnjem hudem padcu cene nekoliko podražila. Za kg žive teže notirajo (v oklepajih cene na zadnjem sejmu): voli I. vrste 5—550 Din (5—5.50), II. vrste 4—4.50 Din (4—5), III. vrste 3—4 Din (3—4), krave, debele 4— 4.50 Din (4—1.50), krave, klobasarice 2—3 Din (2—3), teleta 5—6.50 Din (4.50—5.50). Naznanjamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem i. t. V snegu«, koncertna sopranistka Antonija Skvarča s Pavčičevo »Pastirieo« in barito-nist Fran Neralič z Zajčevo »Lastavicam«. Občinstvo ie vse soliste nagradilo z burnimi aplavzi. Program večera je bil sicer precej beterogen in tudi ne v vsem sodoben, morda ]>a ravno zaradi tega zelo zanimiv: resnica je, da ie občinstvo zapustilo gledališče v kar nailepšem razpoloženju. A tudi večer Narodne odbrane je nudil pester program. Tam pa so sodelovali diiaški pevski zbori, in kakor čujem, s prav velikim uspehom. Zbor učiteljiščnic je p«d vodstvom prof. Vedralove dal »Ilirijo oživljeno« Benj. Ipavca in Mirkovo »Obmejno« in s tem pri- merno podčrtal otvoritveni predsednikov nagovor. Izkazal se je dalje pevski zbor klasične gimnazije, ki ga vodi nadarjeni dijak J. Mihelič. Odpel je tri pesmi: PrelovČevo »Doberdoba, Jerebovo »Pelin-roža« in Vil-harjevo »Slovot, obsežnejšo skladbo z ban-tenskim samospevom, ki je dala večeru močan zaključek. Nastopil je tudi pevski zbor inž. podoficirske šole s prigodnicami »U boj!« in »Iz bratskog zagrljaja«. Operni tenorist B Sancin, ki je postal ljubljenec našega občinstva, je sodeloval tud' na tej prireditvi in dal poleg zgoraj omenjenih dveh pesmi še Prohazkovo »Zvezde žarijo«. Spremljala ga je pianistka Minka Zacherlova. Na programu sta bili tudi dve deklamaciji (de-klamirala sta učiteljiščnici R. Primčeva in V. Klemenčičeva) ter dva manjša orkestra (že-lezn. društva »Drave« in »Katol. omladineO. Za državni praznik je bil torej mobiliziran skoraj ves glasbeni aparat v Mariboru — več kot preveč. Zato pa je nekoliko trpel obisk prireditev, zlasti na novinarskem koncertu, dasi je gmotno precej uspel. Ta dvojna prireditev, dalje mesec december kot tak s svojim Sv. Miklavžem in njegovimi večeri ter z Božičem, napovedano gostovanje bratislavske filharmonije in druge okolnosti, nt> nazadnje tudi gospodarska kriza ra so vplivali na pevski zbor Glasbene Matice, da se je ustrašil izdatkov in preložil izvajanje «Bo-risa Godu novana poznejši čas, kar je vsak pravi ljubitelj glasbe vzel z obžalovanjem na znanje. Upajmo pa, da je res' samo preloženo in ne odloženo. Danes pa so koncertirali tudi pri nas trboveljski otroci. Ob 11. uri je že bila union-*ka dvorana polna občinstva in šolske mladine, , in kmalu nato so se razvrstili mladi pevci in pevke na odru pod vodstvom učitelja Avgusta Šuligoja. Njihov disciplinirani nastop. n jihovo brezhibno izva jan je in smiselno podajanje, vse to je napravilo na občinstvo najgloblji vtis. Tudi Mariborčani so se prepričali, kaj se da doseči z deco, ako je v spretnih rokah požrtvovalnega in idealnega človeka. Navdušeno se pr tako smotreno izvežbano šolsko mladino. 'Izredno zanimiv spored je izzval salve aplavzov, posebno pri Adamičevih skladbah, ki so dale občinstvu priliko, da je kar naj-živahneie aklamiralo navzočemu komponistu. Učitelju Suligoju ie bil ob viharnih ovacijah poklonjen prav lep šopek belih nageljčkov. Globoke in ginliive so bile uvodne besede, ki jih je spregovoril učitelj Ante Beg in s njimi prioravil potrebno razpoloženie v občinstvu. Klavirsk-" pari pri nekaterih skladbah je vestno oskrbel litijski učitelj Milan Pertot, znani zborovodiev namestnik v pevskem zboru JUU. Ta concertino ostane soto-vo vsem Mariborčanom v najprijetnejšem, neizbrisnem spominu. Zagrebško pismo Baletna premijera, — Monstre koncert. — Slikarska razstava. — Jubilej Umberta Fabbrija. Naša primabalerina Margareta Froma-nova je zopet pripravila uspel balet, v katerem je porjvno dokazala svoj okus in čut za lepr delovanje plesnega ansambla. Premijera baleta čajkovskega »ščekun- ščik« (Gaase noisette---Der Nusskna- cker) je imela pri občinstvu popoln uspeh. Ta baletna poezija v dveh dejanjih daje dovolj glasbene inspiracije, da se ustvari učinkovita koreografija, ki jo je Margareta Fromanova v glavnem srečno izvedla, zlasti kar se tiče baletnega zbora Nekoliko nas je motilo samo to, da smo gledali nekatere stereotipne geste, ki so nam znane s številnih prejšnjih baletov. Jasno je, da take figure gredo mimo nas brez efekta, tem bolj, ker celo zmanjšujejo celoten učinek. Orkester je dirigira1 Krešimir Ba-ranovič, ki je zastavil ves svoj temperament in elan da bi muzikalno in zvočno realiziral partituro. Predstava je očitovala svežost in tempo. Posebno bi omenili uspelo in lepo inscenacijo druge slike, ki spada med naše najlepše odrske slike. Načrte za nove dekoracije je izdelal Pavel Froman. V veliki dvorani Zagrebškega zbora se je vršil zanimiv koncept. Nastopilo je najprej pet orkestrov na pihala vsak zase, nato pa so se vsi zlili v en sam pihalni orkester ki je štel okrog 250 godbenikov. Orkester je dirigiral višji vojaški kapelnik podpolkovnik Ivan Muhvič. Efekt je kajpak bil izreden in v dvorani je kar hrumelo od močnega akustičnega učinkovanja. V Umetnostnem paviljonu se Je otvorila razstava profesorja Jovanoviča. Otvoritvi je prisostvovalo veliko število interesentov iz umetniških krogov. Uspele umetnine same najbolj govore o umetnikovih sposobnostih. Prof. Jovanovič j'e razstavil tudi nekoliko karakterističnih del svojih učencev. • Eden najpopularnejših zagrebških umetnikov, prof. Umberto Fabbri je proslavil 25Ietnico svojega umetniškega, pedagoškega in orgamzaciiskega dela Fabbri je pred 25 leti prišel k nam kot tujec in je tu našel svojo drugo domovino. Po prevratu je sprejel tudi naše državlianstvo. V Fabbriju ie koncentrirana energija, ki nam vzbuia občudovanje. Kot profesor glasbene akademije in vodia komorno-muzikal-nega oddelka na istem zavodu ima toliko dela. da bi že to lahko iznolnilo celo umetnikovo živlienje Toda Fabbriju ni zadostovalo. Niegov iužniaški temeperament ga je gnal še dalje in že 22 let izvršuje tudi službo sol'sta zagrebške opere, dvanajst let ie solist in artistični vodja Zagrebške filharmonije, dvanajst let čelist v Zagrebškem kvartetu, potem je organizator »Saveza muzičara u kraljevini Jugoslaviji«. predsednik zagrebške podzveze »Saveza«, ustanovitelj »Zaerebačkega društva ouhača Imenih i drvenih instrumena-ta« itd. Torei dovolj obvez na vse strani, obvez, ki zahtevajo večno koncentracijo in največjo živčno napetost Fabbri opravlia te reči z vso dobro voljo, vestno in pošteno. Polovičarstvo mu V tuie. Ce ne hi b?lo niee-a. bi Zagrebška filharmonija najbrž ne ostala taka kot je sedaj in morda naša naiboliSa simfonična dela ne bi bila napisana. TaJ«o ie tud' z ZaerebSkim kvartetom. ki ie neoosredno vnlival na našo glasbeno orodukcMo Tuji d^o-enti. fcj so nr?5li k nam kot gostje. «jo oMudovaii naš Filharmonij orkester, a Zae^eMk? kvartet ie na nedavni turnei? no inozemstvu imel vnrav triumfalne u«nehe. ki so zaeno s *-"artetom bili deležni tudi naši skladatelj. FflhhHiev inhilei le slavil ves muzikalni Zaerpb. Čutil si. da tnbilei samo eneg-a človeka, marveč jubilej vsega našega glasbenega razvoja v teku četrt stoletja. Proslava je bila zelo svečana. Po slovesni počastitvi Fabbrija .e je vršil koncert, pri katerem so sodelovali »Zagrebačka Filharmonija«, Orkester državne glasbene akademije, dirigenti Lhotka, Sachs, Barano-vič in drugi. Velika senzacija večera Je bil nastop najmlajšega Fabbrijevega učenca Zena Vukaliča, ki ga je spremljala njegova mati Olga Vukal'č. Vprav neverjetno je, koliko se je ta fant naučil v devetih mesecih. V Rossinijevi ouverturi »Wilhelm Teli« je nastopilo 15 Fabbri je vrh učencev, med njimi soločeli3t Ljubljanske opere Gustav Miiller. žiga Hirschler. 0 pesnika Otonu Znpančičn je v zvezi z znano knjigo Luciena Tesniereia objavil dnevnik »Rhein - Mainisehe Volkszeitung« daljši navdušeni članek, ki našega pesnika uvršča med prve evropske poele. Ta članek sta pri nas priobčila »Morgenblatt« in po njem v prevodu »Jugoslovan«. Ni pa bil znan njegov pisec. Kakor izvemo, ga je soisal dr. Otto Forst - Batagiia, znani nemški literam kritik in publicist, ki ie po rodu Poljak in mnogo piše zlasti o poliski in franoosk' književnosti. Tako ie dr. Forst - Bataerlia popravil napako, ki io je zagrešil pred leti v neki breslavski reviji, ko je Župančiča zamenjal s Cankarjem n tako pesnika »Samogovorov t Živf»ora potone], Pavle Flere: Pravljice. — Ljubljana. 1931 Natisnila in založila Učiteljska tipkama. Strani 169. Cena v po!p1atno vezana knjigi 36 Din, v cclo platno vezani 45 Din. Sno za pravljice, ki jih je s spretno in srečno roko v tej knjigi zbral Pavle Flere, je vzeta največ iz narodnega blaga, ki so ga priobčevali v »Slovenskem Glasniku« in »Slovanu« Matija Valjavec in druga. Pravljice so po svoji vsebini razvrščene v šest razpredelkov. ki govore o vilah in drugih čudežnih bitjih, o svetih na zemlji, o zakletih in tzprem en jenih, o lažeh in drugih premetenostih, o vragu in vragoliiah in končno o živalih. Pisano, re6 bujno življenje se razvija pred nami, nanizano v bogato kito narodove fantazije, da ne moreš odložiti knjige, dokler je ne prečitaš do konca. Zanimiva, mikavna zbirka ljudske poezije, duhovitosti, šale in dovtipa "-.udi v enaki meri pozornost in nudi užitek vsakemu — ne samo mladini — kdor si zaželi razvedrila Knjigo je okrasil s slikami ksim Gaspari, ki je tudi to pot odlično jk» godili duha narodne poezije in narodnega sloga, ki sta tako obilo izražena v njej. Vse v vsem: knjiga, ki je vredna čitanja, zato jo priporočamo v nabavo vsem javnim. uradnim in zasebnim knjižnicam. Priporočata pa jo najboLj vsebina in ip renta Za te praznike ne more biti lepšega darila od nje. Knjige Cankarjeve družbe. Cankarjeva družba je letos izdala štiri knjige.' Koledar je uredil Talpa.Omenjamo samo najznačilnejše prispevke. Iz leposlovja: Tat Martin (Tone Selšškar), Beseda (Rudolf Golouh), Ženska med frontama (VI. Kle-menčič). Za kruhom (I. Vuk), Iz poučne vsebine: Iz fašistične Italije (A. KureHaf, Narava — življenje — družba (Vlado P.), Kako iz labirinta, (R. Golouh), Kristus in krščanstvo (Ivan KJicar). Posebno zanimivost pa dajejo koledarju pesmi delavskih pesnikov, mešd njimi izmed domačih ru-arja Fr. Kožarja, lesnega delavca Andreja Brenčiča in kovinarja Toneta Cufarja. Ilustracij je veliko, med njimi so tudi Ma-sereelove in Groszove risbe. — Druga knjiga je izvirna povest Angela Cerkve-nika »Orači«. Dogaja se v km-ečko-delav skem okolju. — Tretja knjiga je prevod vojme povesti »Zver se je prebudila«. Nje pisec Liam O' Flahertv je eden najjačjih predstavnikov sodobne :rske proze. — Četrta knjiga je prevod izbranih poglavij potopisa ■ Martina Andersena Nexo »Po solnani Španiji«. Potopis je prevel Ciril Štukelj. Knjiga je ilustrirana. Pečat aktu-elnos-ti ji dajejo dogodki, ki so obrnili pozornost vsega sveta na Španijo. Čeprav je bil ta potopis spisan že pred vojno, je še vedno pručen za vsakogar, ki hoče spoznati Šipanijo zlasti z njene socialne strani. Podelitev francoskih književnih nagrad se za francosko kulturno iavnost vsekdar dogodek.-bi o njem razpravlja ves tisk. Posebno zanimanje je vladalo za Gonrourjevo nagrado. ki je imela — kakor vedno — mnogo kandidatov. Presenečenje ni bilo maihno: dobil jo je Jean Fayard, malo znan p satelj. ki ga ni nihče navajal med kandidati. Nagra-ien ie bil za roman »Mal d'Amour«. Nagrada Theophraste - Renaudot je bila rodeliena Philippu Heriatu za roman »L' InocenU. Lavreat je bil doslej dramski in f lmski igralec njegovi spisi pa kažeio, da ie umetnik tudi po peresu. — Nagrada Fe'mina je bila priznana Antome de Saint - Exupe'ry za roman »Vol de NuiU. GLEDALIŠČE ljubljanska drama. Začetek ob 20 Petek, 18. zaprto. Sobota, 19. Arsene Lupin; premiera; E. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20 Petek, 18. zaprto. Sobota, 19. Dežela smehljaja. Red D. »Arseno Lupin« je mojstrski tat, splošno znan junab napetih detebtivsbib romanov, še danes živečega francoskega pisatelja Leblan-ca. V komediji, katere premijera bo v soboto v Ljubljani, je avtor v družbi s Francis «le Croissetom povezal v zelo zabavno in čustveno celoto najimenitnejše motive iz svojih romanov. Glavni figuri sta Arsene Lupin sam in njegov najhujši nasprotnik Guerhard, višji nadzornik policijskega detektivskega urada. Skozi glavno dejanje napetega lova mojstr-sbega tatu se prepleta njegova ljubezen do sirote Sonje. V teh treh logah nastopijo Lc-var, Sbrbinšek in Mira Danilova. Premiera bo zabaven večer, poln napetosti, humorja m tudi čustvenosti. Za red E. »Dežela smehljaja«, melbdijozna in vsebinsko zelo dobra Leharjeva opereta, se ponovi v običajni zasedbi v operi v soboto 19. trn. za red D. Bizzetova »Carmen«. Prva vprizoritev na novo postavljene, svetovno znane opere v nedeljo 20. t. m ob 20. Nov prevod sta oskrbela Oton Župančič In Nibo Štritof. Re-žija je sodobna, izredno živa in pestra. Zre. žiral je delo režiser Bratbo Kreft. Dirigira ravnatelj Polič. Inscenacija je izvršena po načrtih inscenatorja UljaniSeva in je tudi popolnoma sova. Izven abonmaja. Iz življenja na deželi SELŠKA DOLINA. Življenje je v naši dolini, kljub križi zelo živahno, iliklavže-va!o se je povsod, posebno pa pri Sokolu Selca in Železniki, kjer je bilo obdarjenih nad 100 otrok Vse hvale vredno je pač od Sokola Selca, ki je dasi nima potrebne dvorane, priredil to nedeljo v Železnikih •uspelo spevoigro »Radikalna kura«, ki jo je režiral br. Fink Igralci 60 se nad vse potrudili in pripomogli k največjemu uspehu. Naravnost briljirala sta pa duet v zasedbi br. Kušarja in s. Hrastove ter ter-cet v zasedbi br Kušarja, s. Hrastove in 6. Pogaonikove. Igra je navzilc precejšnjim stroškom uspela nad vse sijajno. Sokolske-mu drušitvu v Selcih čestitamo na tako lepo uspelem nastopu. RADOVLJICA. Uprava Sokola se je zaradi splošnega težavnega gospodarskega položaja odpovedala prireditvi vsakoletne društvene predpustne veselice. Priporačamo toplo enake sklepe vsem sokoljim edinicani. DEVICA MARIJA V POLJU. V Sokolskem domu so preteklo nedeljo gostovali diletanti Narodne čitalnice iz Kranja. Podali eo nam »Tri vaške svetnike« nad vsako pričakovanje. Krohot je neštetokrat prekinil igro. Tako srečno izbranih^ tipov, kaikor so ravno Kranjčanke s Kranjčani, je treba iskati, Karakterizirati posameznike ■bi bilo odveč. Oglejte si jih, ne bo vam žal. Ponovna vam hvala. . >žrtvovalni igralci naše Gorenjske metropole! — Sokol Polje. ZAGORJE. Ob priliki F in žganje ve 60-lataice je priredil prosvetni odsek zagorskega Sokola pisateljevo dramo »Veriga«. Pred vpTnaoritvijo je akademik g. Janež v vznesenih besedah podčrtal Finžgarjevo delo v naši literaturi. Sokolski igralci so zelo dobro rešili svoje vloge, za kar jim gre vse priznanje. ZeJo dobro je režirad br. Entor TREBNJE. Naš Sokol je priredil v nedeljo 13. t. m. popoldne na Marofu slavnostno telovadno akademijo kot vhod v Tvrševo *eto in v čast rojstnega dne Nj. Vel. kralja, ki je uspela kar najdostojnejše. V uvodu je orisal pomen tega praznika starosta društva br. Jaka Novak, nakar je po dveh deklamacijah sledil telovadni del, v katerem so vsi oddelki pokazali _mnogo novega Nastopilo je lepo število 70 telo-vadečifa. Prvikrat je nastopil moški naraščaj. Ob zaključku so vsi zgradili ob igranju drž himne lepo skupino v pozdrav bralju in domovini. Obisk je pokazal, da je naše sokolsko delo na pohodu. TREBNJE. Te dni je nastopila na tukajšnji šoli svoje mesto ga. Viida Dereanijeva. Z njo sta šola Ln Sokol pridobila dobro glasbesio moč, ki smo jo neobhodno ,potre-bovali. Dobrodošla! _Kakor v osnovni šoli tako je uvoden v pouk radio tudfi v Kmetijski nadaljevalni šoli. Prva taka ura se je vršila to nedeljo. Poleg učencev se je udeležilo zanimivega ipredaivanja tudii več kmetovalcev. Upati je, da bo vsaj radio združil naše kmete in jdm postal ljudska univerza. Praw je taiko! TELČE PRI MOKRONOGU. Po zaslugi učiteljstva in zaradi darežljivosti g. Glo-bevmika iz Škocijama, g. Prijatelja iz Tržišča, g. Drmelja, narodnega poslanca Lz Boštahja in krajevnega šolskega odbora na Telčah je M;klavž obdaroval le?po število šolske mladine!. Hvala vsem, posebno pa g. upravitelju, ki je sam izdelal kostume za sv. M:iklavža. S tem si naš g. upravitelj množi gledališko garderobo in bo začel izdelovati šolski oder, ako bodo dopuščale finance. — Obljubljeno nam je bilo, da se bo pričel gospodinjski tečaj 10. t m Posestnik g. Mrgole je dal popraviti in urediti svojo hišo za tečaj. Sedaj pa čujemo, da tečaja ne bo. Ne vemo zakaj. Naša dekleta, ki žive daleč od prometnih sTed-stev m kulturnih središč, bi bila potrebna take izobrazbe. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Proračunska seja našega občinskega odbora se je vršila 10. t. m. Kljub hudi gospodarsk.! -krizi je občinska uprava spričo svojega vzornega gospodarstva mižala občinske dOkla-de na državne neposredne davke kakor tudi oboinsko itrošantno in si s tem ponovno pridobila vsestransko zauoajnje Ln zahvalo svojih občanov. P.ri sestaivi proračuna za leto 1932. so se razen tega upoštevala tudi vsa zadevna natvodila, izdana od nadrejenih ob-lastev. Ce'obni (preračunani izdatki znašajo za leto 1932. 335.444.32 Din. Kritje za te Izdatke pa je naslednje: redni dohodki 16.400 prihranki od leta 1931. 40.000, SOodstotna doklada na direktne davke 168.277.08 (1. 1931 je znašala 85odst.), občinska trošarina na vino im vinski mošt (1.10 Din od litra) 79.000, na pivo (0.50 Din od litra) 5000 na alkohol na hekto'iitrsko stopnjo alkohola 8 Din 13 000 in druge davščine 14.000 Din, skuhaj 33-6.477.09 Diai. Po soglasnem sipre-ietju proračuna se je žmuan g. Terbovc Jo-s;,n zahvalil 61a.nom odbora za dc^edarro solidarno sodelovanje pri občinskem gospodarstvu in jih tudi za bodoče zamrcsiiJ vsestranske podpore za omiljen je sedanje go-sjpodarske krize. Zahvalil se je naposled za iprid.no in vestno delo občinskim uslužbencem In jih vzpodbujal k nadaljnjemu vztrajnemu fle'u. BRASLOVČE. Miklavž }e na svoj letošnji god prav obilno obdaroval braslovško šolsko mladino. Tovarna nogavic na Polzeli je poklonila otrokom za Miklavževo 388 parov nogavic. Takega velikega daru je bila mladina deležna tudi že preteklo leto. Tovarna se je to leto posebno odlikovala, ker je obdarovala vse bližnje šole in mnoga društva, kar vsekakor zasluži najiskrenejšo zahvalo, šolsko vodstvo v Braslovčah se prisrčno zahvaljuje po tem potu ravnatelju g Efkowskemu. VRANSKO. Sokol je priredil v nedeljo 6. t. m. slovesno pro'slavo uedinjenja. V društveni telovadnici se je zbral malohe ves trg. Program je bil lep. Predavatelje ma starosti br. dr. šerku in prosvetarjn br. Uroku, je občinstvo pazljivo sledilo in ju nagradilo z živahnim odobravanjem Učinkovite so bile skupine članov in dece, zlasti pa je ugajal rajalni nastop žensk in dece kd je moralo svojo točko ponovita. Lepa zamisel je bila simbolična živa slika Jugoslavije, podana s sp r emljev anjem godbe in i>rednašanjem pesmi »Posvetitev Jugoslaviji«. Ob tej priliki je društvo zopet nastopalo s svojo godbo, želeti je le vztral nost' v 'bodoče! VOJNIK. Po daijšern odmoru se je naš sokolski odbor zopet sijajno izkazal. Priredil je 13 t m. Cankarjevega »Kraljr na Betajnovi« s presenetljivim uspehom Vloge so bile dobro razdeljene in življenjsko resnično podane. Vse priznanje reditelju in igralcem. Prijetno iznenadeno je bilo občin9tvo. ki se je deloma od daleč potru- j dilo v Vojnifc, kajti Cankarja pojmovati I in življenjsko verno podajati je težka umetnost! Občinstvo je pazljivo zasledovalo ves razvoj drame in ni šredilo s priznanjem, Da bi se kmalu'zopet videli!' - MALA NEDELJA. Pred kratkim je umrl tukaj Spindler Anton, bivši posestnik. Ia dolgoletni župan v Moravcih. Pokojnik je bii oče g. Martina Spdndierja pomočnika finančnega ravnatelja v Ljubljani. Pevci Narodnega kulturnega društva so zapeli pokojniku nagrobnico »Blagor mu«. G. Martin Spindler je o tej .priliki daroval Narodnemu kulturnemu društvu 150 Din in za revne učence malonedeljske šole 200 Din. Pred lotom mu je umrla mati Tudi takrat je daroval Narodnemu kulturnemu društvu 150, Din. Za vse darove se najlepše zahvaljujeta šolski upravitelj in Narodno kulturno društvo. . SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Naš Sokol je priredil Miklavžev večer za članstvo, v nedeljo pa za vso sokolsko in šolsko deco. Vsi člani in vsa deca so bili obdarovani z lepimi darili, ki jih je poklonila Sokolu vedno odprta roka staroste br. Josipa Tušaka. 13. t. m. smo priredili lepo uspelo telovadno akademijo. Po otvoritvenem govoru prosvetarja br. Milana Klemenčiča so sledile telovadne točke oddelkov. Ljubka moška in ženska deca, ki je izvajala vaje zelo lepo, je marsikomu omehčala srce. Proste vaje članov in članic so bile dobro podane. Prvič so nastopili nekateri bratje in sestre samostojno na orodju, a vsi samozavestno Jn zelo dobro. Da se je naše društvo že taka razmahnilo, je zasluga vsega vaditeljskega zbora, posebno pa načelnika br. Klemeni.* Lievalda. Gledaloi nieo štedili z odobravanjem. SV. BARBARA. Namestu venca na grob •Ivana Kranjca in njegove žene Ane v Žalcu sta poklonila Dragotin Kranjc, strojevodja v Ljubljani in Nina Kokaljeva v Rimskih toplicah 100 Din sokolski četi pri Sv. Barbari v Slov. goricah. Za dar se Četa najsrčnejše zahvaljuje. Starosta Fran Kranjc. VUZENICA. V nedeljo 13. t. m. se je vršilo v šoli radijsko predavanje o živinoreji. Predaval je odlični kmetijski strokovnjak g. inž. Zidanšek. Predavanje je bilo za prvikrat dobro obiskano. Šolski upravitelj g. Volmaier bo poročal na bansko upravo, kdaj bi bil najprimernejši čas za •bodoča predavanja. Po radijskem predavanju je sledilo predavanje sreskega kmetijskega referenta iz Prevalj o splošnem kmetijstvu. Tudd to predavanje je bilo dobro obiskano. V Vuzenici se bo v najkrajšem času ustanovila živinorejska zadruga. Kmetovalci so kr. banski upravi hvaležni, ker je uvedla kmetijska predavanja po radiu, ki so v veliko korist za našega kmetovalca. SLATINA RADENCI. Dela na dograditvi električnega omrežja stopajo v zaključno fazo. Priključili so se razen dveh posestnikov vsi in je povsod že zagorelo po hišah. Pocestna razsvetljava (6 svetiljk) že gori tretji mesec. Želimo pa, da občina prižiga v zimskem času takoj ob nastopu mraka, ne pa ob pol 19. Za elektrifikacijo se je prijavilo še dvoje občin, vendar n>o-ra elektrarna zaradi splošne gospodarske krize preložiti izvršitev na poznejši Č3S. — 28. novembra je imelo tukajšnje dramatično društvo svojo poslednjo sejo. Sklepalo je o razdružitvi. Inventar je prešei v last sokolske čete, ki se je obvezala, da bo t>ri slovesnostih gasilcev sodelovala z godbo. — Zasipavanje slavnega jarka počasi napreduje. Kljub temu, da se dnevno zmeče v to žrelo več vagonov ugaskov, ni poln, ampak bo še potrebnih kakih 100 vagonov. Dosedaj je navoženih nad 200 vagonov.^— Šolska mladež se je za I. decembra in Miklavža dobro pripravila po nrizadevanju učitelistva. Obdarovanih je bilo 38 otrok z oblekami in sladkarijami. Radio Izvleček iz programov Petek, 18. decembra. LJUBTJANA: Zaradi čiščenja ne oddaja. BEOGRAD 11: Radio - orkester. — 15.30: Popoldanska glasba. — 20: Radio - kvartet. 21.10: Pevski koncert. — 21.40: Lahka godba. — 22.30: Poročila. — Jazz. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19.20: Pesmi. — 19.45: Decembrske šale. — 20.25: Violinski koncert. — 21: Orkester. — 22.20: Sodobna glasba. — BRNO 19.30: Prenos opere »Eva< iz gledališča. — 22: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Lahka glasba. — 20.15: Filliarmonični koncert. — 23: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Kvartet. — 17.: Koncert orkestra. — 19.40: Dunajska glasba. — 21.25: Novitetni koncert. — 22.30: Godba za ples. — BERLIN 20: Kitara. — 21: Mešan program. — 22.30: Pevski koncert, plesna glasba. — KČNIGSBERG 16.45: Lahka glasba. — 19.25: Literaren program. — 20.10: Berlin govoriV— 20.40: Simfoničen koncert. — MCHLACKER 17.05: Orkestralen koncert. — 20.10: Opereta »Netopir«. — 22.4«: Kantata južnega tečaja. — BUDIMPEŠTA 17.35: Koncert solistov.«— 20.40: Koncert orkestra;--Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20: Plošče. — 21: Operetni večer. Ali ste 2e naročnik slovenske ilnstrovane tedenske revije »življenje in svet441 Delniška pivovarna Sarajevo IŠČE dobro ohranjen, že uporabljan po možnosti sistema Babcock - VVil-cox, s pregrejevalcem s kurilno površino 135 do 150 m», 12 do 15 atmosfer. 15463 _ v, JUTRO« št. 292 — C. Schmldl: 37 Nesfo mrtvih v Jukatanu Pnmaa. »Gotovo da. Kolikor mi bo delo dopuščalo, se vam bom z navdušenjem posvečaj.s »Delo? Ali imate še vedno posla?< Sam nisem vedel, kaj naj odgovorim. James me je prehitel. »Gospod Stornish mi je obljubil, da mi stori majhno uslugo, ki mu bom zanjo zelo hvaležen. Nič važnega ni — vsaj toliko ne, da hi bilo vredno radovednosti lepe ženske. Sam sem bil vesel, ko ie vendar že odšla. Sadi a sva vsak v svoj blazinjak. »Ničesar ne ve,« je rekel nekam negotovo. »Razumeli boste, da e na žeiim vznemirjati.- »Niti vaš oče ne ve?« »Niti on ne. Nihče ne ve, kakšna nevarnost mi preti — razen vas. Sicer sva pa tukaj v vaši delovni sobi. Kako vam ugaja?« »Presenečen sem,« sem dejal, ozirale se po -prehodato opravljenem prostoru. »Rojim se le. da se bo morala večina mojega dela vršiti izven teh razkošnih štirih sten.« »Ln jaz se nadejam, da me boste enako srečno rešjli iz stiske, kakor Kamila.« Sklenil sem govoriti brez ovinkov. »Gospod Wellesley, v Jukatanu sem doživel to in oko, kar me spominja vašega slučaja. Videl sem ljudi, kako so umirali — od zastrupljenih puščic, za las podobnih puščicam vašega sovražnika.« Bled kakor zid je sedel pred menoj. »Ljudi... kako so umirali... Koga!?...« je zajee&al. »Nekega Neda Mortona... vašega tovariša.« I »Neda Mortona?« Več ni rekel. A glas, s katerim je izdavil ti dve besedi, je bil glas brezmejne groze. »Ned je inrtev,« se mu je izvilo čez nekaj trenutkov in oči so mu zasrepele tja v en dan. »Tedaj pride kmalu vrsta name.« »Ne,« sem rekel s trdnim glasom, »na vas ne pride, ker pozram vašega nasprotnika. A zakaj ste čakali, da sem šele po naključju zvedel resnico? Zakaj mi niste takoj vsega povedali — da ste bili v tistih gozdih, da ste storili blazno neumnost in hoteli s silo dobiti glavarjevo hčer, in da je maščevanje Indijancev tisto, kar ogroža vaše življenje?« Z odprtimi ustmi je zasfcrmel varne. »Ce bi tega ne bilo, ne bi bil Ned Morton izgubil življenja in tudi njegovi spremljevalci ne, zakaj jaz bi ga bil lahko za časa obvestil, naj prepusti zadevo s Kamilom nam in nikomur drugemu. Indijanci so ga predobro poznali in dasi jim sam ni bil storil zalega, so se vendar znesli nad njim, ker je bil takrat vaš tovariš. Nič hudega ne sluteč, je šel iskat Kamila...« »Kamila, mislite, je šel iskat?« mi je segel v besedo. »Seveda! Kaj pa drugega? Peljal ga je bil tja in ga je hotel pripeljati tudi nazaj. Ker ga tli bilo ob določenem času, ga je šel iskait.« »In kje ste ga potem našli?« »Mehiški razbojniki, ki so gobovo hoteli izsiliti odkupnino, so ga imeli ujetega, a mjemu se je posrečilo, da jim je sam ušel, in tik nato je našel med razvalinami t mola Neda Mortona in njegovih ljudi. Kmalu potem smo prišli mi. Prepozno — taka je tragika pragozda!« Opazil sem, kako se je oddahnil. »Tedaj veste vse, gospod Stomish. Vesel sem, da je tako, zakaj sam bi se bil težko pripravil in vam povedal. Stori! sem — prav ============== Petek, 18. XII. 1931 "'1 aaaa pravite — blazno neumnost in s tem — r.a žalost — zakrivil Nedovo smrt.« - »Tega ni moči izpremeniti. A če naj odvrnem posledice te reči, vas moram prositi, da mi pred vsem popolnoma zaupate in ravnata v vseh rečeh strogo po mojih navodilih.« »Storil bom vse, kar želite,« je odvrnil. »Kdaj prileti prihodnja puščica?« »Jutri.« Njegov glas je bil zamolkel. »Prav, pazili bomo.« Ko sem zaužil obilen in izvrsten obed, sem poprosil svojo lepo gostiteljico, naj mi da uro dopusta, da mi John pripelje neke stvari, ki so bile ostale na »Palomi«. V resnici sem hotel govoriti s commanderjem Smithom in prepustiti vse ostalo Dicku in Johnu. V Iridinem vozu sem odbrzel proti mestu. Smith me je sprejel z velikim pričakovanjem in me obsu.1 z vprašanji kakor radovedna stara ženica. Odgovarjal sem mu, kakor sem vedel in znal, a ker sem se moral podvizati, sem vprašal nazadnje brez ovinkov: »Vsekako hočete tihotapce prijeti, jeute da?« »Seveda!« »Dobro! Tedaj vzemite drevi dobro oborožen carinski čoln in neopazno patruljirajte ob obali Clauderiške rta, posebno pred malim zalivom na skrajnem severnem koncu parka; mislim, da boste kaj opazili. Do svidenja.« »Oh, ostanite še!...« »Ne, utegnem, commander, storite, kakor sem vam rekel.« Že sem bil zunaj. Mudilo se mi je v Clauderiški grad. Moral sem Kamila še nekaj vprašati. Bil je z Violo in njeno nesrečno materjo v parku. Stara gespa *nri je z nemo hvaležnost« podala roko, ki sem jo spoštljivo poljubil, »Hvala vam!« feite ffta/tm oglasetn t Ženiivtt, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega sli posredovalnega značaia: vsaka beseda L— Din. Pristojbina za Uho Din. Najmanih znesek Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbine za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek *Jutra*, /s plačati i« pristojbino 2.— Din. Pru Itojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842 — Telefon Uevilka 2492. 3492 2»hro Izurjeno sprejmem »koj ped dobrimi pogoji :rejmo takoj Jorofltis Zsraa-nc, Raj-heaburg. Priložiti je spri-fe-ala in navesti zahtevo elače. 58893-1 Službo v trgovini 1 o b i mlajša g-japodSna, nekoliko šivanja in rečnih d*!, ."-ko poioži Di:i !0—15.COO kavcije. prntrd-N; ni ogl. oddelek Jutra /»'■d Šifro »Stalna služba c. 53781-1 Knjigovodjo ■*-:-55egfc amškt-jra jezika t .korespondenci ia občevanja % Mastmi, verzirane-ga sprejmem takoj za les-t» stroko, pismene ponad-V; s spričevali in sliko na ??Ias. 'oddelek »Jatra« pod ■?irro »P. 5. 30«. 58718-1 Samostojna uradnica v daljšo prakso, prosi oa-meščenje. Nastop mogoč z novim letosn. Ponudbe pod Jiteo -Perfektna nemščina* .»» oglasni e-id-sJfek »Jetra« 5-5527-2 Službo gospodinje iščem pri starejši osebi — T-.-^odj aii gospe. Event. •-rem tudi za pomoč v ku-••injo aii kot sobarica. Va-stopim iahko takoj aii cov: a lotom. Ponudbe is. cg'..'«ni "dJe!f& »Jatra« ••.-i ?i?ro »Pridna, poštena -vestna«. '58847-2 Kateri trg. pomočnik h;- zamenja! ■>. n><.-!H>j svojo -'■•izbo v trgi? Cenjene pe-vdbe na 'lasni -oddelek ••Jatra«- ro-3 slznrtmemba naka«. ' ' 5S-SS0-2 Prodajalka delikates '■čil prei&en:ti siaibo. Gre *" Tsai; večji kraj dravske -sanc-vine. Stara 17 iet, ima meščansko šoid s prav dobrim uspehom, ter govori ovensko. hrvaško in nemško. Cenjene dopise pod »Trajna služba« na oglasni videl-ek »Jutra«. 588-18-2 Mesarski pomočnik in prekajevalec, z dobrimi spričevali, išče službo za takoj aii pozneje. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 58587-2 Natakarica z nt-kaj kavcije, želi službo t mestu ali na deželi. Gre tudi kot pomožna moč Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Marljiva in zanesljiva«. 58892-2 Potniki Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico ter vso dravsko banovino za manu fakturno blago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrae pod šifro »Fiksum i« provizija«. 53668-5 Pohištvo Kdor hoče lopo božično darilo, _ naj si ogleda moderno jedilnico z orehovih korenin nri D. La.neoš, mizarstvo, IVolfova 12. 58823-12 Prometno gostilno na deželi oddani takoj v najem. Za odgovor priložite znamko. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lep Božič«. 58595-17 Oblačila Plašče za zdravnike laborante, brivca itd., jopiče za natakarje, peke. mesarje, kuharje ia ecrod-ue obrti, izdeluje po meri aajboijše C. I. Šamana v Ljubljani, Mestni trs: 8 58667-13 Stenska ura (pendel) z medenimi uteži poceni naprodaj na Zaloški cesti 30, Moste pri Ljubljani. 5S715-S Čebulo domačo, svežo, po ".-V, in sveža jajca ■po 1.1-5 razpošilja Josip Lah. Osluševei pri Ptuju. 58S86-6 Vinske sode hramne, hrastove, dobro ohranjene, od £0—50 hI vsebine, ca !2 komadov ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 5S013-6 ^dggr Rice Burroughsj Tarzan, kralj džungle 63 Zveri v koči so med tem'iakomno preti-kale njeno čudno vsebino. Kerčak se je zadovoljil, videč, da sta lord in lady Grey-stokeova mrtva, in se ni več dotaknil njunih teles. Ustavil se je pred puško, ki je visela na steni. Nazadnje jo je potegnil s klina in jo jel ogledovati. Puhasto perje čisto, čohano, kg po 4S Din. druga vrsta kg po 3S i)in, čisto belo gosje kg po 133 Din ia čisti puh kg po 250 Din razpošilja po .poštnem povzetju L. Brozovič, Zagreb, liica 82. 22-6 Marklin 3 ska-tlje za polovično ceno naprodaj. Naslov pove oglasni od-le,le k »Jutra«. 58867-6 Kožuh še dobro ohranjen, in 3 rabljene oosteljo prodam. Medvedova 24/11. 5SS29-6 Lokali Lokal s sobo odda Rojina, Kolodvorska ulica 8. 58825-19 Garažo ob Kongresnem trga — vo^aču-gospodu ta praktična dol• fjira, pottela • tapecira-aia madracom. — Slan« Di. 290._, Telefon 2059 fM^Premog suha drva ,'ojfajnft. Bohoričeva it. 8 BSS Novo! Novo! Dalmatinski seliački po drutn na Sv. Petra nasipu št- 43 je otvorjea. Vino po konkurenčnih cenah: črno 8 Din, rdeče 8 Din. belo 10 Din, rakija 85 Din in kvasina 6 Din. Pripo roča se dalmatinski geljak Informacij Preklic Podpisana Golouh Angela, rudarjeva žena in posest-nica v Sl-iv-nem pri Laškem obžahrjom, da se.m žalila z izmišljenimi obdoiži-tvami gdč. Ido Pavlič, pletiljo v Rečici št-. 138 pri Laškem, izjavljam, da je vse to kar som o njej govorila neresnično ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od obtožbe. Ročica-Laško, dne 16. decembra 1931. — Golouh Angela 1. t. 53888-31 spaljni. palenl fotelj stane Din i30(f Liegestuhl praktitaa t* leianic»jn aedenie. Slane Dia IM___ Po tem imam Cisto hano perje ki! po Dia 48— iislo belo gosje kg po Din 13t— in čisti puh k£ po Dia 250___ CJROZOVIČ. ZAGREB Ilica ti. in. krepi In zdravi ŽELODEC LOVKO SEBENIK Ljubljana VIL L. MIKUŠ Mestni trg i5 Tvornica dežnikov, saloga sprehajalnih — —- palic — — Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za leto 1931? PETROLEJ dvakrat rafiniran na sodčke pO kg Din lahek tranzito kg V sodih kupca 10 para ceneje. BENZIN 6 30 670 IVAN PENIČ D. D. ZAGREB 14-300 •v.--''. ,•: ...' -V . . .. . • ■ - VT,--i^v-V-ričiVv- liltf* Zahvala v. _ .u v:, r - m m - • ^r.T? Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ob priliki prerane smrti nad vse ljubljene mame, stare mame, tete, gospe .... S j. . ■ M. 1• ' ■■ " Cecilije Ambtožič p | • ..-.-Jrifjj. > '■■'- t' ' ' • < j* lastnice svetovno znane čebelarske in lesne trgo\1ne |||h|Ei , '-Ž' : •• t ' izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. . - ' *ii V r . ....'S' - C. ' Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, gg. župniku Pečariču, dr. Arnejcu, ekonomu Markežu, pevskemu društvu »Triglav« za ginljive žalostinke, požarni brambi Mojstrana in Dovje, mnogoštevilnim društvom, vsem zastopnikom, kakor tudi vsem znancem in prijateljem, ki so spremili pokojnico v tako častnem številu na njeni zadnji poti in okrasili z najlepšim cvetjem njen grob. 15551 ■im? -:. ^O i gfe mi t.. ■ • ..s ■ ''; \ Vsem najlepša hvala in Bog plačaj! iM: Žalujoči ostali. - i ž -r i • .. -:. -v j. - - !-• • . ■-•.::- ^ ' - * j »Ali mar nevesta mlada s hrbtom čitala bi rada? ženin t&m ne misili na lepake, res čudne so prikazni take!« v«v zanimive & Ju t rove« povestice s številnimi slikami. — Dobi se jih v vseh knjigarnah in podružnicah »JUTRA« po Din 12. Po Pošti razpošilja upravništvo „JUTRA" Sambo in Joko Osel gospoda Kozamurnika « i u * ! Hi ♦ i «i « ♦i ♦ I •i ♦i •i ♦i »t ♦I « e «i ♦I «i 41 ♦I ♦ I +1 ♦ I ♦ I ♦ I ♦ I ♦ I : I ♦i ♦i •» j ♦ i ♦ I Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij /Jutras Adolf Ribnikar. Za Warodno tiskarno U. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi * Ljubljani.