Poittrtna plačana v gotovini LetO LVIII. V Ljubljani, v petek, dne 13. juniia 1930 Št. 134 1. izdaja st.2wn Naročnina Dnevna Izdaja u krtllnlM JiigtdnUs meteCno 29 Din polletno 190 Din celolelno 300 Din za inozemstvo meiečno 40 Din celolelno v Jugo-•Ia vl|l 120 Din, za Inozemstvo no D S£0VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp, petu-vnla mali oglasi po 1-30 in 2 D.veCJl oglasi nadtfmmvlitue po Dtn 2-30, vema po 3 ln 4 Din, v urednUkem delu vrstica po lO Din Izide ob 4 zMni| razen pondetjko ln dneva po prazniku CiednMtiio /e v Kopltarfevl ulici št. 61111 tlokoplal se ne vračalo, netranklrana pisma se ne apre/emalo Uredništva telefon it. 20S0, upravnlštva »t. 2992. Romunija pod novim režimom Princ Karel se je torej v aeroplanu povrnil v domovino, nasledoval svojega devetletnega sinčka Mihaela v kraljevi časti in postal sam romunski kralj Karel II. Vse se je izvršilo hitro in z neko romantiko, katere je bilo itak zelo bogato prinčevo življenje. Vendar pa je ljudstvo novega kralja sprejelo navdušeno in inozemski listi splošno odobravajo, da se je na tak način rešilo vprašanje romunskega prestola. Nobenega dvoma ne more biti, da se je državni udar v Romuniji izvršil s pristankom in v soglasju s šefom narodne kmečke stranke ter predsednikom vlade g. Maniujem. Zato bi bilo najzanimivejše raziskovati, kaj je premišljenega in bistroumnega politika nagnilo, da se je odločil k tako dalekosežnemu koraku. Kakor znano, sta 4. januarja 1926 oba parlamenta sprejela Karlovo ostavko na pre-stolonasledstvu. Dinastično vprašanje je bilo urejeno na ta način, da je Karlov sin Mihael postal kralj, med tem ko je bilo do njegove polnoletnosti posebno regentstvo poverjeno z vladanjem. Kdo je bil tedaj merodajen v parlamentu? Liberalna stranka, katere duša in hrbtenica je bila mogočna rodbina Bratianu, a dejanski njen voditelj Jonel Bratianu. Liberalna stranka ni imela nikdar za seboj naroda, vendar pa je znala volitve vedno tako izvesti, da je dobila vselej večino, kadar je ona vodila volitve. Gospodarske razmere v Romuniji so namreč še zelo fevdalne, liberalci pa so gospodarsko močni in zato sila vplivni. Poleg tega razpolagajo z izvrstno šolano inteligenco in so vedno imeli tudi zunanjepolitično za-slombo, zlasti v Franciji. Posebno je moč liberalne stranke narastla pod spretnim in energičnim vodstvom Jonela Bratianua. Na liberalni stranki je pa značilno to, da nima liberalnega na sebi ničesar razen imena. Mladi prestolonaslednik Karel pa je dovolj očividno podpiral res liberalne elemente v narodu proti liberalni stranki. Zato se je razumljivo zameril liberalcem, ki so toliko časa pritiskali na kralja Ferdinanda I., da je podpisal omenjeni akt od 4. januarja 1926. Na pritisk liberalne stranke torej in ne romunskega naroda je moral Karel pred leti zapustiti domovino. Tedanja opozicija, ki jo je vodil Maniu, ni bila na teb bojih mnogo inte-resirana in tudi ni mogla odločilno posegati v potek dogodkov. Vendar pa je Maniu že tedaj kot opozicionalec izjavil, da njegova stranka akta od 4. januarja 1926 ne prizna in da zanjo ne obstoja. S to mojstrsko potezo si je Maniu zasigural predvsem podporo armade, ki je bila vedno karlistično razpoložena. Mogel pa je računati tudi na pomoč drugih manjših strank, ki so bile tudi karlistično usmerjene. Ko je Maniu prišel na oblast, se spočetka za regentsko vprašanje ni veliko brigal, ker je moral najprej organizirati strankarski in vladni aparat, ako je hotel ostati na oblasti. Kaj je torej nagnilo Maniua, da je sedaj naenkrat celo pospešil vrnitev Karla? Gotovo nekaj bogate simpatije za Karla, ki so kljub njegovi večletni odsotnosti iz domovine med narodom ostale še vedno žive. Maniu je spreten politik in je morda s to potezo hotel preprečiti kako poznejše karlistično gibanje, ki bi moglo postati nevarno za državo. Toda še bolj verjetno je, da je Maniu pospešil vrnitev Karla zaradi tega, ker se je mogel ponovno prepričati, da imajo liberalci v regentskem svetu močno roko in da so kljub svojemu malemu številu poslancev v zelo važnih odločitvah znali uveljaviti svojo voljo. S šahovsko potezo, ko je povedel Karla nazaj v domovino, pa je postavil liberalno stranko pred popoln in definiti-ven polom. Bilo je namreč pričakovati, da bo liberalna stranka k upostavitvi kralja Karla zavzela opozicionalno stališče. To se je tudi zelo točno zgodilo. Liberalci so v manifestu na narod izjavili, da ne soglašajo z aktom od 8. juuija 1930. Novi kralj Karel stoji sedaj pred takšno situacijo, da so nasprotniki Maniua nujno tudi njegovi nasprotniki. Ljudstvo je pa zanj navdušeno in ga je radostno sprejelo. Na koga naj poslej liberalna stranka še računa, kje bo v danih okoliščinah še našla opore? Vse tako kaže, da je g. Maniu izborno pogodil politični račun. Stranka, brez zaslombe med narodom in pri dinastiji je obsojena na smrt. To tudi uvi-devajo mlajši in razboritejši liberalni politiki. Jurij Bratianu, sin znamenitega Jonela Bratianua in profesor na vseučilišču v Jassyju je bil izključen iz stranke, ker je svetoval, da naj stranka opusti dosedanje zadržanje in naj se tpravi s kraljem. Iz stranke ga je vrgel njegov stric Vintila Bratianu, ki zaenkrat obvlada položaj v liberalni stranki. Jurij Bratianu pa ni bil osamljen in je razcep v stranki skoraj gotov. Ali bo imel Karlov nastop kake zunanje politične posledice, je danes težko prerokovati. Ha bi se Romunija oddaljila od sedanjo Francozom prijazne linije, ni velike verjetnosti, že zaradi lega ne, ker je finančno Romunija zelo odvisna od francoskega kapitala. Oprava i'p v Kopitarjevi ul.št.e + CeUonmt raC.aa: C/ablJaaa Stev. 10.050 ln lO-MS f? Sarat**>o*t.7 393, Zagreb »t. 39.011, Praga ln Dana/ št. 24.797 Spomenica 70 mitjonov indske brezpravne raje na vse krščanstvo Huda obtožba proti Gandiju - Parije se obračajo na angleškega kralja in na papeža - »Nedotakljivi" zahtevajo svoje socialno osvobojenje London, 12. junija. Istočasno s poročilom Simonove komisije, ki predstavlja najinonumentalnej-fte delo o Indiji in njenih razmerah, kar jih jc kdaj izšlo, je izšel oklic 70 milijonov indijskih parij ali takozvanih »nedotakljivih«, ki so združeni v »Združenju tlačene Indrje« (The Depressed Indin Associ-ation) in se obračajo s svojim oklicem na ves krščanski svet. Oklic je sestavil predsednik Združenja, mirovni sodnik in bivši član postavodajalne skupščine, K u m lian d ra Sutvajce Nekaijaj, ki sam ni parija, a se je edini od višjih kast zanje zavzel in jih vodi. Plemeniti mož, ki je predsedoval kongresu »nedotakljivih« 2(3. aprila I. I. v Amraoti-ju, sč obrača predvsem na Njegovo svetost, papeža Pija XI., »očeta vseh ponižanih«, ki je oklic dal natisniti v službenem :.Osservatorc Romano . Zahteve in želje parij so se predložile tudi Njegovemu veličanstvu angleškemu kralju. Prinašamo kratek izvleček te v da-našnjenipolitičnem momentu tako važne spomenice: Najprej moramo zahvaliti Stvarnika, da je napotil v Indijo narod, kojega kultura se naslanja na načela Božjega očetovstva in bratstva vseh ljudi. Indija je videla najrazličnejše vladavine, toda do prihoda Angležev parije niso imeli možnosti, da bi iavno izražali svoje želje. Pred prihodom Angležev so nižje kaste tisočletja živele mnogo slabše od živine. -Nedotakljivi niso smeli in tudi še danes ne smejo imeti koščka zemlje, prodajali so jih kot mrtvo blago, posestnik je smel rabiti njihove žene in tudi z njihovimi otroci je smel razpolagati, kakor s psmi iz svoje psarne. liilo je prepovedano prostemu narodu se učiti pisati in brati. Pa še več. Brani inci so si izmsilili bogokletni nauk,-da je Rog sam, če ga kakšen .nedotakljivi: pogleda in k molitvi steguje k njemu roke, omadeževan, in še danes smo videli, kako so svečeniki, ko so so bili nedotakljivi« podali v templje, da molijo Baga, božanske kipe »očistili« s kravjimi odpadki, zmešanimi s kravjim urinom... Vsak dan vidimo, da, ko gre parija po cesti, ga noben član višje kaste ne pogleda in da se celo izogne senci, ki jo meče njegovo lelo, a stanovati morajo parije izven mesta, da ga ne »okužijo«. »Jaz — piše Ramhandra Nekaijaj — rseni po nazorih najožjih pristašev mahatme Gandija najmenj deseltisočkrat omadeževan, ker sem predsednik njihove organizacije in se družini z njimi.« Nekaleri »nedotakljivi , da se rešijo svoje sramote, prestopajo v muslimanstvo. Svarim vas pred tem. Muslimani se parijam zdaj dobrikajo, toda nc h ljubezni do indskega naroda, ki ga prezirajo in sovražijo, ampak zato, da se dokopljejo zopet do oblasti, ki so jo imeli nad Indijo več stoletij, da so jo popolnoma izrabili in gospodarsko uničili, dokler niso Angleži storili konec neznosnemu de-spotizmu in neverjetni moralni propalosti pomehkuženih muslimanskih mogulov. Tudi danes njihovi veleposestniki enako kakor indski parijam ne dovolijo lastne zemlje in jemljejo njihove hčere pa tudi njih žene za svoje žene, da jih potem, ko so jih izrabili, vržejo iz harema na cesto, kakor jim to dovoljuje Mohamedova vera. Žalihog so se parije kruto provarili tudi r ma-Iiatma Gandiju. On je sicer iz začetka pokazal simpatije tudi do njih, toda ljjegova svetost ni segala lako daleč, da bi vztrajal in jih zagovarjal dalje, ko je zapazil, da njegova politika ne bi imela uspeha, ako bi se drznil postaviti na svej program tudi moralno in socialno odrešenje »nedotakljivih«. Ko so mu višje kaste rekle, da so odločno proti kakršnemkoli izboljšanju položaja nedotakljivih , jih jc takoj zatajil in ima sedaj zaprti obe oči za njih strašno bedo. Mi pa vemo, da Gandi, ako se mu ne pridruži 70 milijonov parij, ne bo imel uspeha in da Indija ne bo imela resnične svobode in neodvisnosti, ako bi zmagali njegovi pristaši. Kajti sva-radžisti (avtonomisti), ki se predstavljajo z.a edine indske rodoljube, so samo predstavitelii višjih kast, inteligence in napolinteligence, ki je radi prevelikega števila šol in izpitov, ki jo vsposabljajo za pisarje, brez posla, in pa velelrgovcev in veleposestnikov, ki hočejo vlado v Indiji zase zato, da bi 70 milijonov poljedelskih sužnjev izrabljali dalje in jih z oderuškimi obrestmi odirali do gole kože, kakor I o delajo sedaj. Pritožiti se pa moramo tudi proti Angliji, katera nas je sicer deloma rešila pred neomejeno samovoljnostjo naših gospodarjev, pa iz ozira na naše gospodarje ni nastopila za naše popolno osvoboje-nje in višjim kastam na ljubo prikrajšuje naše politične pravice, tako na primer pri volitvah v posta-vodajlno skupščino in v provincijalne skupščine. Tudi sumimo, da angleški uradniki v provincijal-nih skupščinah in upravi, kadar stopijo na našo stran, tega ne delajo iz ljubezni do nas, ampak, da se nas poslužujejo samo kot orodje v borbi zoper svaradžiste. Volivna pravica se je za parije omejila na minimum. Tudi je šolstvo nezadostno, ker ne daje poljedelske in strokovno izobrazbe, ki jo mali človek predvsem rabi. In vendar so edini prijatelji Angležev tlačeni sloji. Zahtevamo od vlade Njegovega Veličanstva, da sc imajo h konferencam o novi ustavi Indije pritegniti tudi zastopniki parij. Ima se izvesti a-grarna reforma in dosedanjim robovom dodeliti zemlja, ki se danes ne obdeluje, da služi za lovišča inaha- radžam, dočim deca parij uinira od gladu in bolezni, tako da nobena dežela na vsem svetu nima tako visoke številke umrljivosti otrok, ko bajna Indija, v kateri je en sam maharadža tako bogat, ko vsi knezi in bogataši Evrope skupaj. Komunizem odklanjamo. Komunizem, to so bo-gotajski nauki Evrope, propovedovani z barbarsko divjostjo kočevnikov, dočim krščanstvo, ki ima svojo zibelko v Aziji, odgovarja najplemenitejsim stranem azijske duše, ki vidi v Bogu očeta vseh ljudi! Želimo-, da tudi v novi Indiji ostanejo zasebne krščanske šole. predvsem katoliških misijonarje*, v katerih učitelji nc poznajo razliko med kastami. Želimo, da bi se po Indiji razširili katoliški redovi, predvsem Kartuzijanci, Cistercijanci in Benediktinci, kajti pri nas je še ogromno zemlje, ki bi jo oni mogli melijorirati in na njih naseliti našo rajo pa jo naučiti človeka dostojnega življenja. Poziv končuje z besedami: »Z rokami, povzdignjenimi v goreči molitvi, prosimo od dobrega Boga obile luči, ki naj nas vodi v naših sklepih v teh usodnih urah za Indijo, pa da naj nas, pomagajoč nam, da premagamo naše težave, ohrani skromne in ponižne pred njegovim veličanstvom. O Gospod, vodi nas iz tega navideznega sveta v resnični svet, iz teme k luči, iz časnega življenja k nesmrtnosti.' Spomenica parijev je napravila v vsej javnosti silen vtis, tembolj kor tudi Simonovo poročilo izčrpno obravnava položaj indskili kmetskih sužnjev, ki živo v najstrašnejših razmerah. Spomenica je tndi velik moralen udarec za Gandija in njegove pristaše, ki pa itak čedaljebolj izgubljajo vpliv. Angleška delavska stranka je sklenila, da bo delala z vso svojo močjo na to, da bo indska konferenca posvetila poglavitno pažnjo socialni emancipaciji parij, kar bosta podpirali tudi konservativna in liberalni stranka. Spomenica parij obenem s poročilom Simonove komisije je indske nacionaliste silno razburila, ker je razkrinkala lažnjiva gesla svaradžistov, ki so varali Evropo, češ da hočejo Indijo osvoboditi, dočim je njihov poglavitni namen ta. da bi v bodočem do-minijonu ohranile višje kaste oblast nad večino prebivalstva. Indski kapitalisti so pač pozabili, da imajo opravili z delavsko vlado, ki se ne da od njih d upirat i. Treba pa je še pomisliti, da poleg vprašanja parij obstoja še vprašanje malih kmetov, ki so sicer formalno svobodni, a žive v približno enakih raz merah ko parije in tvorijo 70% prebivalstva. Ugoden odmev Briandovega načrta Dvomljivo je lc stališče Anglije in Italije Pariz, 12. junija. x. »Petit Parisienne« piše danes, očividno inspiriran od Quai d'0rsaya glede uspehov, ki jih je pričakovati o Briandovem memo-randu glede Panevrope: Velika večina, če nc vse vprašane države bodo v načelu soglašale. Dvomljivo pa jo stališče Anglije in Italije. Vendar pa bodo večinoma vse evropske vlade stavile več ali manj važne pridržke, ki pa se bodo likali samo podrobnosti, dočim gre Briandov načrt v čistvu samo zatem, da bi vedel, ali 'je 27 vprašanih vlad pripravljenih obvezati se: na perijodičnih ali rednih sestankih stopiti med seboj v stike, da so skupno proučijo vsa vprašanja, ki se tičejo celotnosti vseli evropskih narodov. Gre torej samo za to, da evropske vlade pristanejo 1111 osnovno, einbrijonalno organizacijo, s katero naj se izrazi samo moralična edinstvenost evropskih narodov. Zato navedeni list angleškega pridržka (oziroma dominijone) ne smatra za umestnega, ker se tiče samo podrobnosti v izvedbi. Ravno tako je neutemeljen ugovor, ki so ga že zdaj prijavili gotovi nemški, italijanski in madjarski krogi, da služi dogovor o Panevropi samo zato, da se ohrani terito-rijalni status quo. Enak ugovor se je stavil svoj čas tudi proti Društvu Narodov. Briand namerava dati Evropi, razbremenjeni vseh pasiv vojne, sredstva za organizacijo, da bi v miru prišlo do progresivne ureditve vseh problemov, ki še danes bremenijo Evropo. »Petit Parisienne« upa, da bo Briandova anketa že na septem-berskem zasedanju Društva Narodov kot prvi pozitivni uspeh povzročila ustanovitev zelo enostavnega organizma, ki bo vladam omoggčal, da se bodo v krajših nli daljših razdobjih s polnim zaupanjem lahko razgovarjali o vseh vprašanjih, ki interesirajo evropsko skupnost. Potem bo tudi septembersko zasedanje Društva Narodov senzacijonalen dogodek. Španija dobi še letos parlamentaren režim Madrid, 12. jun. g. Vlada generala Beren-guera je Mala sledeči komunike o katalonskem vprašanju: »Ministrski svet je v svoji seji 8. I. m. imel priliko konstatirati, da je bivanje Nj. Veličanstva kralja v Barceloni poteklo tako zadovoljivo in v največji harmoniji z lojalnim prebivalstvom te pro-vincije, tako da je bilo to dejstvo samo najboljša zavrnitev onih, ki so to potovanje v sedanjem političnem trenutku smatrali z.a neoportuno Vlada so jc prepričala, da je večina Katalon-cev avtonomističnega mišljenja in zagovarja svojim tradicijam odgovarjajoče mišljenje, da pa nc odobrava nelegalnih metod in potov, temveč hoče samo Verjetno pa je, da se bo izboljšalo razmerje do Madjarske iu s lem smnoposebi tudi do Italije. na zakonit način doseči in branili katalonske oso-bine v okvirju španske enote. Zato je vlada soglasno sklenila, da se prepo- j ved rabe in izobešanja katalonske zastave knkor tudi prepoved rabe katalonskega narečja pred vsemi upravnimi, sodnimi in drugimi javnimi i »radi in ustanovami razveljavi.« Istočasno vlada napoveduje, da bo vrnila ne- . omejeno svobodo zborovanja in govorov ter cenzuro popolnoma odpravila. >Vlada je odločena, da bo svojo pot nadaljevala, ne da bi se dala moliti od posameznih strastnih izjav in manifestacij, bodisi z leve bodisi z desne strani, ki ne odgovarjajo dejanskemu mišljenju in razpoloženju prebivalstva.« Vlada je sklenila, da sc še letos omogoči izvolitev in znsoilnnie novega parlamenta. Zopetno dovoljenje rabe provincijalnih zastav ne velja samo za Katalonijo, ampak ludi za Na- i vnrro in Baske- I Grško-turška pogodba Atene 12. jun. x. Turški zunanji minister Ruždi Bej je izjavil v brzojavki, poslani Venizelosu, da podpisana pogodba med teda dvema državama ne pomeni samo rešitev odškodninskega vprašanja za izmenjano prebivalstvo, temveč tudi trdno podlago za trajen mir na Balkanu ter bo morda tudi ugodno učinkoval na vso Evropo. On upa, da se bo tudi prijateljska pogodba kmalu lahko podpisala. Venizelos je odgovoril v istem duhu. Najbrže bo poslanska zbornica že v soboto začela razpravljati o pogodbi ter jo bo brez dvoma odobrila, dasi opo-zicijonalni list »Proja« trdi, da večina voditeljev strank ne soglaša s pogoji grško-turške pogodbe. Iz labora beguncev se čujejo protesti proti pogojem, češ, da v vprašanju odškodnine niso zadostni. Grška in turška vlada sta se dogovorili, da bosla poverili dvema višjima mornariškima častnikoma nalogo, d? se domenita glede zmanjšanja oboroževanja na morju. Spremembe v ceskt diplomaciji Praga, 12. junija, m. Kakor je Vaš dopisnik izvedel, predstojijo v češki diplomaciji važne spremembe. Med drugim bo ob priliki teh sprememb sedanji odpravnik poslov v Belgradu Vokač imenovan za poslanika v Sofiji ali v Tirani. Sedanji češki poslanik v Sofiji dr. Rejholec pa bo odšel v centralo. Istotako bi imela biti prestavljena dosedanji poslanik v Rimu dr. Mastny in paslanik v Berlinu dr. Valkovski. Te spremembe bi se imele izvršiti kmalu po konferenci male antante. Prav tako bo, kakot se govori, dosedanji tiskovni tajnik belgrajskega češkega poslanika dr. Stibor Melč premeščen z* tajnika češkoslovaškega predstavništva v Moskvi, na mesto znanega publicista dr. šroma, ki je pre. stavljen na Dunaj. Tem spremembam v češki diplomaciji se v tukajšnjih diplomatskih krogih pripisuje zelo velik značaj. Belgrad, 12. junija, u. Jutri prispe v Belgrao novo imenovani češki poslanik na našem dvoru dr. Rnhe.rl Flider, Pred drugim harkivskim procesom Zgodovina pozna malo tako umazanih procesov, kakor je t. z. harkivski proces. V Harkivu, glavnem mestu boljševiške Ukrajiue so boljševiški mogočneži postavili pred sodišče 45 ukrajinskih znanstvenikov iu javnih delavcev, ki niso bili slepo orodje boljševiške vlade, ampak so bili prepričani, da nastopijo boljii časi za ukrajinski narod šele tedaj, ko se bo boljševizem zrušil vsled lastnih notranjih bolezni in bo na njegovih razvalinah nastala popolnoma neodvisna Ukrajina. Obsodba ukrajinskih znanstvenikov je bila moskovskim boljseviškiin oblastnežem potrebna in zato je bila vsa razprava samo pesek v oči javnosti. Kakor so boljševiki umetno inscenirali proces, tako so tudi že vnaprej določili kazni. Na ta način je bilo na veliko soboto obsojenih vseh 45 ukrajinskih izobražencev na ječo od 3 do 10 let. Znanega ukrajinskega pisatelja, kritika in literarnega zgodovinarja S. Jeireinova, ki je ludi član Vseukrajinske znanstvene akademije, je zadela 10 letna ječa, ravno tako tudi A. Nikovškega, glavo ukrajinske avtokefalnc cerkve. Moskovski boljševiki se zavedajo, da preti boljševizmu največja nevarnost od ukrajinskega ljudstva. Kolektivizacija vasi je naletela na največji odpor med Ukrajinci. Radi Ukrajincev morajo popuščali moskovski boljševiki. Tako je bilo v boljševiški Ukrajini 1. marca 71 odstotkov zemlje kolektivi-zirane. ali za en mesec je število odsiotkov padlo skoraj za polovico, namreč na 38 in pol odstotka. Med 1,800.000 brezposlenimi delavci v SSSR delajo boljseviškiin voditeljem največje težave ukrajinski delavci. Uporni kozaški duh Ukrajinca se ne da zlepa pomiriti s praznimi odljubami, on hoče kruha in dejanj. Boljševizem pa tudi ni znal odstraniti stoletnega narodnega nasprotvstva med Ukrajinci in Rusi. Ko so Ukrajinci v prvih letih po boljševiški revoluciji dobili svoje narodne pravice, niso zavoljo tega vzljubili ruskih boljševikov, kakor so v Moskvi pričakovali. Pač pa je ukrajinsko narodno prebujenje zajelo zadnjo ukrajinsko hišo in vzbudil se je zopet stari kozaški duh. Ce sedaj ruski boljševiki previdno in počasi odvzemajo Ukrajincem tiste narodne pravice, ki so jiin jih sami dali, vzbuja seveda lako po-£etje veliko nevoljo. ki vedno boij nevarno tli pod pepelom. V lakih razmerah ruski boljševiki ue zaupajo niti ukrajinskim boljševikom. Boje se da je komunizem zlasti pri izobražencih, ki dobro presojajo položaj in vidijo tudi mak) naprej, samo pretveza, da morejo izpodkopavati tla komunizmu. Namen prvega harkivskega procesa je bil, da oeovražijo ukrajinske izobražence pri njihovem ljudstvu. Zakaj Moskva se boji, da bi se okrog ukrajinskih znanstvenikov in kulturnih delavcev osredotočilo gibanje za odcepljenje Ukrajine. Zato so naprtili obtožencem sploh vse, kar more vzbuditi pri ljudstvu odpor. Obdolžili so jih, da so ovirali razvoj prolelarske kulture, ki je po boljševiških naukih prvi p°g°i za boljšo bodočnost, glasom obtožnice so pripravljali kontrarevolucijo, ki bi naj izročila Ukrajino zapadnim kapitalistom. Se več, oni so pripravljali tla Poljski, da bi se vmešala v ukrajinske Sadeve in vrgla v Ukrajini boljševiško vlado. Ti Znanstveniki bi naj bili krivi, da še ni nastopil v Ukrajini raj na zemlji. Istočasno s prvim pa so pripravili komunisti v Moskvi tudi že drugi proces, ki bi naj zadel in onemogočil najbolj priljubljene kmetijske strokovnjake. Po poročilu harkivskega boljševiškega lista »Komunist«, je obtoženih 16 poljedelskih inženjerjev in kmetijskih strokovnjakov, ki so vsi včlanjeni v komunistični stranki. Večina izmed njih je opravljala celo važne službe. Tako je n. pr. Zaslavskij, pod-ravnatelj kmetijskega preizkuševalnega urada v Kijevu, prof. Manjkivsjkij je predsednik poljedelske sekcije v komisarijatu (ministrstvu) za poljedelstvo v Harkivu, Voronin in Sjabra pa sta načelnika v istem ministrstvu, dočim sta Umena in Jofe najboljša specialista za travništvo in semenogojstvo. Obtožnica jih dolži, da niso verjeli v socialistično revolucijo. ampak so uveljavljali takšno gospodarsko in kmetijsko politiko v boljševiških službah, ki stremi po kapitalističnem družabnem redu. Oni so bili glasom obtožnice največja ovira v Kmetijskem ministrstvu, da se še v ukrajinskem kinetskem prebivalstvu niso dovolj ukoreninila načela. Hudo jim zamerijo, da so vstopili v komunistično stranko ti obtoženci šele 1. 1924, »da bi na ta način prikrili svoje delo proti boljševiški vladi«. Ker gre Moskvi predvsem zato, da te popularne ukrajinske javne delavce pri ljudstvu zasovraži in na nje zvali krivdo za svoje neuspehe ter jim onemogoči stik z ljudstvom, jih bodo seveda obsodili na večletno ječo. Zaveda se, da bi usmrtitev napravila iz njih mučence. Sicer pa se bo prihodnje leto že našlo kako novo sredstvo za pomirjenje širokih mas, vsaj Moskva tako misli in to ji je zaenkrat dovolj, ker nima bolj uspešnih sredstev proti nevarnosti od ukrajinske sfinge. —b—. Sestava romunske vlade poverjena generalu Presanu Bukarešt, 12. junija. x. Kralj Karel jc danes opoldne sprejel v daljši avdijenci generala Presana. Ko je Presan zapuščal kraljevo palačo, je izjavil časnikarjem, da mu je kralj poveril sestavo koncentracijskega kabineta. Dalje je izjavil, da se hoče prej. preden prevzame naročilo, posvetovati z voditelji strank. General Presan je potem najprej obiskal generala Avarescua, s katerim je imel večurni razgovor. Bukarešta, 12. junija. AA. General Cidovski je -bil imenovan za vrhovnega komandanta ruinunskc armade. Dunaj, 12. junija. ;t. Romunski upravnik poslov na Dunaju Zaborovski sc je danes prijavil pri zvez- nem kanclerju dr. Schobru in mu notiflciral zasedbo romunskega prestola po Karlu II. Papeževe čestitke. Bukarešta, 12. junija. AA. Kralj Karel je danes sprejel v avdijenci papeževega nuncija msgr. Angela Delchija, ki mu je pri tej priliki predal tole brzojavko kardinala Paccelija: Nalagam vaši ekrcelenci, da izrazite v avdijenci Nj. Vel. kralju Karlu mojo radost ob sprejemu vesti preko ministra Komena gle-de srečne zasedbe prestola Nj. Vel. kralja Karla. Vaša ekscelenc« naj izrazi kralju Karlu veliko radost svetega očela papeža in njegove želje za srečno vladanje njegovega veličanstva kralja Karla v srečo romunskega naroda. Krvava statistika Pariz, 12. junija. x. Od binkoštnih praznikov dalje je bilo v Parizu radi avtomobilskih ne&reč 45 mrtvih in skoro 200 ranjenih. Samo včeraj je bilo v Parizu po avtomobilih ubitih 15 oseb, 51 pa ranjenih. Na gorski cesti čez sedlo Lautaret pri Grenoblu je strela zrušila na cesto veliko skalo, ki je zadela velik avtomobil in popolnoma razbila zadnji del. Dva Američana sta bila takoj mrtva, 5 oseb pa je bilo težko ranjenih. Ciklon prevrnil vlak London, 12. jun. V okolici Ahmedabada je divjal silen ciklon, ki je prevrnil neki potniški vlak. Pri tem je bil en Indijec ubit. 20 pa je bilo ranjenih. Učiteljica zgorela Dunaj, 12. junija. x. V učiteljišču za otroške vrt-narice je pred očmi učenk zgorela učiteljica Jera I lammerschlag. Pri nekem fizikaličnem poskusu je eksplodirala steklenica s špiritom ter je plamen na-?nkrat zajel njeno obleko. Pripeljala je bila v bolnico, kjer je kmalu podlegla hudim poškodbam. Zagrebška vremenska napoved. Po večini jasno. Dbiačuosi bo čez dan naraščala. Toplo. Dunajska vremenska napoved. Lepo. Vroče vreme bo (rajalo dalje. Nevihte so verjetne^..-"' Švica se ohorožuje Pariz. 12. jun. švicarski nacionalni svet je s 117 glasovi proti 47 izglasoval kredit 20 milijonov frankov za nabavo 103 novih vojaških letsl z vso opremo. Proti so glasovali socialni demokrati, dočim so glasovale za ostale združene stranke. Na ugovore aoclalncdemokratskih govornikov in nekaterih pacifističnih poslancev drugih strank je zastopnik vlade, zvezni svetovalec Minger, odgovoril, da nabava letal odgovarja mednarodnopravni in vojaškoobrambeui zahtevi. Švica je navdahnjena globoke želje po miru, toda dokler bo Zveza narodov, na katere se pacifisti sklicujejo, dejansko zavarovala mir, lahko preteče še par slo let. Zastopnik vlade je opozarjal na veliki francoski vojaški budžet in na veliko oboroževanje Italije. Švica, ki zavzema prevažen geografski položaj, mora v obrambi svoje svobode, če bi bilo lo treba, držati opremo in vzgojo svoje nrmade na višku. K temu spadajo predvsem letala, ki v zvezi z ugodnimi topografskimi razmerami Švice tvorijo zelo pripravno vojno orodje za obrambo pred tujimi bombnimi in plinskimi napadi. Grandi obišče tudi Dunaj in Budimpešto Varšava. 12. junija. AA. Agencija Pat poroča, da sta Zaleski in Grandi proučila stanje obče politike in razpravljala o najvažnejših vprašanjih med Italijo in Poljsko. Državnika sta ugotovila, dn med obema narodoma ni nikakih interesnih nasprotij. Dunaj. 12. junija. x. Italijanski sunanji minister Grandi se bo na povratku iz Varšave ustavil inrognito tudi na Dunaju in v Budimpešti. Na Dunaju se namreč hočo osebno seznaniti t zveznim kanclerjem dr. Srhobrom. Grandi pa bo jeseni še enkrat, in sicer ofieijelno obiskati Dunaj. In šele ta drugi prihod na Dunaj bo veljal kot olieijelni odgovor na obisk dr. Schobra v Rimu. Prva finančna operacija reparacijshe banke London. 12. junija. AA. Jutri bo otvorjena pri Angleški banki subskripcijska lista nemškega vladnega reparacijskega i»osojila, ki se obrestuje po 5'/<%. Subskripcija bo trajala do sobote. Emisija tega posojila, ki je bilo dovoljeno Nemčiji na temelju haaškega sporazuma, je prva finančna operacija mednarodne reparacijske banke. Ta banka je bila ustanovljena kot osrednja banka državnih bank najvažnejših dežel sveta. Nemško posojilo v višini 12 milijonov funtov je izdal« Angleška banka. Pri tej finančni operaciji je udeleženih 22 drugih bančnih zavodov. Za točno plačevanje obresti in povračilo posojila jamči nemška vlada. Potom na newyorški borzi N"ewyork, 12. junija, z. Včerajšnja katastrofalna baisse na newyorški borzi spada med največje od jeseni 1029. Prišlo je do grozne panike in ogromnih izgub lako, da so krepkejši papirji izgubili do 20 točk, slabejši pa do 5. Vsa izguba se računa na 4 milijarde dolarjev. Gotovo bi bilo prišlo do popolnega poloma in katastrofe, če bi ne bile banke v poslednjem trenutku intervenirale. Japonska bo sprejela londonski dogovor London, 12. junija. x. Potem, ko je odstopil japonski admiral Kato, ki je najostrejši nasprotnik londonskega mornariškega dogovora, se smatra zagotovo, da bo japonski parlament ratificiral pogodbo. Državni podtajnik japonskega mornariškega ministrstva, admiral Jamanaši, ki se je vedno zavzemal za pogodbo, je radi prevelike zaposlitve odstopil, ravno tako pa tudi iz zdravstvenih razlogov vojni minister general Ugaki. Kitajci se pobotajo? London, 12. junija. x. Reuter poroča iz Sangha-ja, da se v Nankingu med severnim generalom Jen-haišanom in krščanskim generalom Fengom ter voditeljem narodne vlade generalom Cangkajšekom vrše razgovori, da se državljanska vojna poravna na miren način. Cuje se, da je Cangkajšek pripravljen odstopiti, ker se mu ni posrečilo, do uničenja premagati severne armade. V tem primeru bi prišel v poštev za sestavo nove vlade voditelj levega krila Kuomintanga Vangčingvaj. Madjarski legitimisti so dobili novo upanje Budimpešta. 12. junija, z. V madjarskih krogih se mnogo govori o odhodu grofa Bethlena v London. Njegov odhod je baje v zvezi i restavracijo Habsburgovcev na madjarski prestol. Značilno je, da se v Londonu mudi tudi Mihael Karoly, bivši predsednik madjarske vlade, ki je stopil v zvezo s tomašnjimi politiki. V London so od]>otovali tudi 3 socialistični poslanci in sicer s tajnikom druge in-ternacionale Adlerjem. • Novi ravnatelj oddelka za razorožitev Ženeva, 12. junija. x. Danes se je objavilo, dn je bil grški član političnega oddelka v tajništvu Društva Narodov Agnides imenovan za ravnatelja oddelka za razorožitev. Imenovanje bo končno veljavno potrdil šele Svet Društva Narodov meseca septembra, vendar so ga neoficijelno priznali že vsi glavni člani Sveta Društva Narodov, tako da bo Agnides, ki se je dosedaj izkazal pri madridskih razpravah o manjšinah in v poljsko-litavskih sporih, lahko nastopil svoje mesto začasno že 1. julija, ker dosedanji direktor Oddelka za razorožitev Col-ban ze dne 7. julija prevzame svoje novo mesto . kot norveški poslanik v Parizu, Dve tretjini tega posojila bodo uporabili za kapitalizacijo dela nekonsolidiranih reparacijskih anuitet. To vsoto bodo izplačali mednarodni reparacij-ski banki in »kreditirali za ta znesek države upnice za odgovarjajoče zneske, ki jih dolguje tem državam Nemčija. Ostanek posojila bo izplačan reparacijski banki v korist nemške vlade. Newjork, 12. junija. A A. Sindikat Morgano-vih bank je danes ponudil občinstvu obveznico mednarodnega posojila nemške vlade v skupnem znesku 98.250.000 dolarjev. Obveznice se oddajajo po 90% in bodo nosile 5K- odstotka. Pomilostitev Kataloncev Madrid, 12. junija. AA. Kralj je podpisal dekret, ki se z njim razveljavlja prejšnji dekret o katalanski zaroli. Moldenhauer odstopi? Berlin, 12. junija, p. V gospodarskih krogih se je snoči razširila vest, da se je državni minister za finance dr. Moldenhauer snoči odločil odstopiti, ker so se v njegovi stranki pokazala nasprotja proti uvajanju novih davkov. Jugoslovanski izletniki v Romuniji Bukarešt, 12. jun. AA. Tretja skupina jugoslovanskih izletnikov in turistov, ki jih vodi Stanko Banič, je že tri dni v Romuniji. Jugoslovanski izletniki so prispel v Bukarešt preko Herkulovega kopališča. V Bukarešti so bili na postaji sprejeti od predsedstva romunskega društva za turistiko. Jugoslovanski gostje so povsod predmet prisrčne pozornosti. V parlamentu jih je sprejel predsednik parlamenta Pop Cicio in jih prisrčno pozdravil. Snoči je bil banket, na katerem je govoril tudi naš poslanik na romunskem dvoru čolak Anlič. V svojem pozdravnem govoru je vodja izleta Stanko Banič opozoril na važnost tega izleta, ki zbližuje oba naroda. Izlet je dobro organiziran in naši turisti odpotujejo danes v Sinajo, odtod pa v Coustanco. Na obalah Črnega morja ostanejo 5 dni. Imenovanja v carinski službi Belgrad, 12. jun. m. Z odlokom finančnega ministra so postavljeni: Za carinike na glavni carinarnici v Belgradu Josip Jevnikar in Franc Otrine. Na carinarnici v Dubrovniku Marcel Sore, na carinarnici v Ljubljani Peter Minor in Aleksander Burnuiževič. Na mariborski carinarnici .Tagor Lazarevič in Dinko Ljubič. V Sarajevu Veko-slav Burgar in Ivan Gregorič. V Subotici Franc Urbas, na Sušaku Viktor Habe, v Debru Viktor Kregar, v Ohridu Anton Pozelj, na Rakeku Mihael Feredi, v Strugi Avgust Bernot. Iz turisiičnega kongresa Belgrad, 12. junija, p. fz Carigrada je pripel šef političnega oddelka trgovinskega ministrstva Žižek. On je tam zastopal našo državo na kongresu turističnih društev. Zveza turističnih društev šteje okrog 40 organizacij in ima nad 3 milijone članov. Kongres je trajal od 9. maja do 4. junija. Razpravljalo se je o vprašanju otvoritve avtomobilske ceste od Galaisja do Carigrada. Glede Jugoslavije še ni rešeno vprašanje avtomobilskih izkaznic. Novo turistično društvo nosi ime A. I. X. T.^^j^ Banjaluka, 12. jun. z. V Pelričevem s bo jutri blagoslovil temeljni kamen za novo veliko frančiškansko cerkev. Blagoslovitev bo izvršil sarajevski proviucial o. Markušič. Cerkev bo dograjena ,doj jeseni.^ ~ Evharistični kongres Zagreb, 12. junija, z. Osrednji odbor za evharistični kongres prejema vsak dan veliko število vprašanj za informacije. Zato razglaša, d« naj vse župnije označijo natančno v prijavah, od kod sc iste pošiljajo, skupno število udeležencev, število moških, število ženskih, ki reflektirajo na skupno prenočišče, na zasebnem stanovanju ali v hotelu. Pri posameznih skupinah je treba prijaviti po dve osebi, ki bosla skupino vodili. Duhovniki se morajo Javiti, da se jim določi kraj za maževa-nje. Legitimacije se bodo v kratkem odposlale, Znaki, ki predstavljajo veliko umetniško delo profesorja Gerdiča, so po 0 Din. Vremenska katastrofa v Hercegovini Cctinjo, 12. jun, AA. Močno deževje, utrganje oblakov in hudourniki so povzročili veliko škodo v okrajih Neveslnje In Slolac. Cesta Trebinje—Lu-binje jo poškodovana, ker je voda uanoeila na eo-slo na nekaterih krajih peska v višini pol metra. Cesla Slcblč—Berkoviči je na več mestih poškodovana, tako da je moral biti promet na tej ose t i ustavljen. V »elu Trušinja je voda uničila tri četrtine posevkov. V vasi Berkoliči je uničenih več kvadratnih kilometrov polja. V vasi Trušinje jo udarila strela v zgradbo žandarmerije. Ljudskih žrtev ni, malerijalna škoda pa je velika. Seja odbora Nar. banke Belgrad, 12. junija. AA. Na današnji seji upravnega odbora Narodne banke je bilo sklenjeno: 1. da se kontingent za lombardiranje posojil poviša s 350 na 400 milijonov Din. Od prve vsote je bilo dosedaj neizkoriščeno 230 milijonov, tako da ostane še 120 milijonov Din. To je bilo sklenjeno zato, da se omogoči denarnim zavodom, da neproduktivno gotovino plasirajo v državne obveznice, s čimer je dana možnost, da se obveznice v slučaju potrebe lombardirajo v Narodni banki, 2. da se odobri »Privilegirani delniški družbi za izvoz kmetijskih proizvodov kraljevine Jugoslavije« kredit v znesku 50 milijonov Din za štiri odstotne obresti letno, da se čimbolj pospeši izvoz, s čimer se dobi velika količina deviz, ki služijo Narodni banki za njeno devizno politiko, predvsem za stabilnost valute. Člana glavnega odbora Gedeon Dundjersk? in Toma Popovič sta podala poročila o žetvi. Po poročilu g. Tome Popoviča je letošnja žetev v Vojvodini in Južni Srbiji normalna kot v dobrih letinah. Dalje je poročal g. Popovič o stanju maka ter predlagal gotove spremembe v načinu kreditiranja izvoza opija. Njegovi predlogi so bili sprejeti. Glavnemu odboru Narodne banke so bili predloženi bankovci po 1000 Din, izdelani v državni tovarni novčanic v Topčideru. Ti bankovci nosijo serijo 2000. Vsi člani upravnega odborua so bili popolnoma zadovoljni z novimi bankovci, toda glede puščanja v promet omenjen.' i bankovcev ni bil napravljen nikak sklep. " r oji5 ' Kobiličja nadloga grozi Banatu Novi Sad, 12. jun. p. Kobiličja nadloga sc vedno bolj širi po okrajih od Romunske sem proti Novemu Sadu. Ban donavske banovine je sam odpotoval v ogrožene kraje, da prouči, kako bi se prišlo nadlogi v okom. Škoda, ki so jo kobilice prizadejale, je zelo velika. Kamor pridejo, uničijo v šestih urah vse posevke. Država je izdala obširne ukrepe za boj proti tej silni nadlogi. Dom gospa na Dedinja Belgrad, 12. junija. AA. Danes dopoldne so na svečan način položili temeljni kamen za Dom gospa na Dedinju. Temeljni kamen je blagoslovil patrijarh Varnava ob veliki asistenci. Nj. Vel. kraljico Marijo jc zastopala dvorna dama Mirka Grujičeva. Svečanosti so prisostvovale mnoge ugledne osebnosti. Belgrajske vesti Belgrad, 12. jun. u. Nemški poslanik v Belgradu g. pl. llassell nam je sporočil, da se je v tekstu njegovega intervjuva, ki ga je --Slovenec« objavil 8. junija, vtihotapila napaka, ki moti smisel. V objavljenem tekstu v 3. odstavku v izvajanjih g. poslanika se pravi: »Politične ureditve, ki ne upoštevajo jugoslovanskih zahtev in pogojev, ne morejo trajati.« Pravilno se more ta stavek, kakor nam g. poslanik sporoča in kakor je razvidno iz same zveze, glasiti takole: »Politične ureditve, ki ne upoštevajo geografskih zahtev in pogojev, ne morejo trajati.« Mi s tem radi popravljamo to napako, ki se je zgodila najbrž ob telefonskem prenosu izjave g. poslanika. Belgrad, 12. jun. z. Gradbeno ministrstvo podrobno proučuje vprašanje zboljšanja in razširitve glavne ceste iz Zagreba v Belgrad, ki bi se imela asfaltirali. Za sedaj se je odobril kredit 20 milijonov, trebi« bi pa bilo okrog 200 milijonov. Zagrebške vesti Zagreb, 12. jun. p. Ves zagrebški tisk se obširno bavi ■/. bivanjem dr. Srkulja v Belgradu, ki je odšel Ija, da bi dobil za mestno občino koncesijo avtomobilskega prometa, ki ga je banska uprava podelila zasebni družbi. Mesto in javnost zahtevata, da dobi lo koncesijo mesto, da bi z njo razpolagalo v korist meščanov. Zagreb, 12. jun. p. Danes so sem prispela prva letala, ki bodo sodelovala na velikem letalskem mitingu v nedeljo. Prispela sla zračna akro-bala kapelan Sintič in kapetan Rupčič. Sodelovala bosta tudi na veliki letalski teknil male antante in bosla lam pokazala svojo spretnosti. Dunaj, 12. jun. AA. Pravni odbor nacionalnega sveta je sprejel zakon o civilni razorožitvi. iNSERIRAJTE V »SLOVENCU«! Jubilej Kat rok, društva V soboto in nedeljo slavi Kat. rokodelsko društvo v Ljubljani svoj 75 letni jubilej. V soboto večer ob 8 je slavnostna predstava Medvedove tragedije »Za pravdo in srce« v dramskem gledališču. Vstopnice se že prodajajo pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Naj nihče ne zamudi, pravočasno nabaviti si jih I Igra in jubilej saslužita, da napolnimo gledališče ta večer. — V nedeljo ob 8 zjutraj je v uršulin&ki cerkvi zahvalna boija služba z govorom in sv. mašo presvetlega škofa dr. Gregorja Rožmana. Ob desetih dopoldne se prične v Rokodelskem domu slavnostno zborovanje (slavnostna govornika univ. prof. dr. Viktor Korošec in prof. dr. Val. Rožič). Slavje za-ključi na vrtu Rokodelskega doma koncert, ki se prične ob 6 popoldne. — Ob petinsedemdesetletnici najstarejše slovenske strokovne organizacije pokažimo, da znamo ceniti njen velik pomen za razvoj našega rokodelstva in naše obrti! 6765 (Številka našega izseljevanja.) M. Sobota, 11. junija. Tukajšnja Borza deta je zaključila prvo dobo pošiljanja delavcev, številke, ki jih izkazuje statistika so mnogo večje od istočasnih lanskih številk. Za nad 100% je poskočilo število delavcev, ki so odšli v Nemčijo. V vsej prvi dobi se jc na Borzo dela obrnilo 6765 delovnih moči, ki so iskale delo; med temi je bilo 4104 moških in 2601 žensk. Delo je bilo ponujeno 5806 osebam (3235 moškim in 2571 ženskam). Izvršenih posredovanj je bilo 4234 (2300 m., 1928 ž). Odpadlo je 1009 delavcev (900 ni., 109 ž), v evidenci pa jih je ostalo 1522 (898 in., 624 ž.). Večina delavcev je odpotovala v Bačko, .Slavonijo, na Francosko in v Nemčijo in sicer jih je šlo: v omenjene jugoslovanske pokrajine 3480, v Francijo 1176 in v Nemčijo 1857 (lani jih je bilo v Nemčiji le 800). Pri delavcih, ki so šli v Nemčijo je zanimivo, da je šlo mnogo več ženskih -moči rk^pr pa moških in sicer prvih 1309, drugih pa samo 548. Delavci so potovali pod okriljem tukajšnje Bofze dela skozi Maribor. Toliko v pojasnilo vsem. Kako gre delavcem v tujini, ne vemo natančno. Iz pisem, ki jih pošiljajo domov in na Borzo, je razvidno, da se ponekod čutijo zelo osamljene. Edina uteha so jim naši listi, ki teden za tednom obnavljajo spomine na dom. Ni treba naglašati, da so mnogi izpostavljeni tudi nevarnim vplivom. Imeli bi morali pač ljudi, ki bi jih vodili in jih svarili. Zlasti bi zelo potrebovali duhovnika, ki bi jim bil v verskem oziru vodnik. DIŠAVE SLON Pot romunskih gostov Z Bleda Bled, 12. junija. Po čajanki v Suvoborti, ki jo je bila kraljica Marija priredila gostom in svojim rojakom so si romunski gostje snoči ogledovali Bled in okolico. Pri čajanki je bil izmed časnikarjev navzoč poročevalec »Slovenca«. Snoči ob pol devetih je bil na verandi hotela Toplic prirejen gostom banket. Udeležili so se ga podban ing. Pirkmajer ter vsi gostje ter njih spremljevalci, člani Jugoslovanskega Avto kluba. Na banketu so govorili predsednik romun. avto-mobilistov g. Matileneu, bivši minister in tvorec Male antante, dalje prvi podpredsednik našega Avto kluba g. Velizar Jankovič, minister na razpoloženju, ljubljanski predsednik Avto kluba g. Avg. Praprotnik, odvetnik Simič iz Belgrada ter mnogo drugih odličnih romunskih in naših avto-mobilislov. Vsi govori so izzveneli v izredno prijateljskem tonu ter je bila večkrat povdarjena čvrsta volja za vzajemno delovanje obeh držav, ki se dejansko tudi kaže v složnem nastopanju obo- j jih državnikov. Ves Bled je bil na časi gostom* lepo razsvet- I ljen. Na jezeru so domači fantje spuščali v zrak I svetlobne rakete, v hribu nad Zako pa so prižgali ' velik kres. Pred začetkom banketa se je vršila slovesna izredna seja centrale Jugosl. Avto kluba, na kateri so bili za častne člane lega kluba izvoljeni Nj. Visočanstvo prestolonaslednik Peter, predsed- j nik romunskih avtomobilislov g. Mitileneu ter ; prvi podpredsednik romun. avtomobilistov g. Ca- ! mereseo. Obema zadnjima sta bili na banketu od predstavnikov našega Avto kluba izročeni zlali igli ter klubovi zastavici, kakor jih smejo nosili odborniki našega Avto kluba. Srebrni igli pa sla bili izročeni g. ing. Persu, vodji športne komisije v ministrstvu v Bukarešti in g. Ferikide, odlične- i mu odborniku rom. Avlo kluba. Zlato iglo bo naš Avto klub poklonil ludi še knezu Giki, ki na banketu ni bil navzoč. Danes dopoldne so si nekateri avtomobilisti ogledali še Kranjsko goro ter Bohinj. Žal je ino- j ral odjiasti obisk Tržiča in drugih krajev, kjer so i bili domačini že pripravljeni in zbrani za sprejem gostov; čajanka v Suvoboru je zadržala izvedbo 1 ostalega določenega programa. Ob pol dvanajstih dopoldne je avtomobilska kolona zapustila prijazni Bled Ier se odpeljala na- I Žalah in na Vranskem je prav vsaka hiša imela prej proti Ljubljani, Celju in v Rogaško Slatino. : svojo zastavo. Romunski gostje, so silno hvalili lepoto Ble da in naših slovenskih krajev sploh. Občudovali so zlasli ljubeznivost in prijaznost slovenskih ljudi, njih visoko izobrazbo, točnost in red, ki so ga bili vsepovsod ob vožnji skozi Slovenijo deležni. V tem pogledu gre pač zasluga našim vnetim odbornikom Avto kluba, gg. Rado Hribarju kol predsedniku sporlne komisije v Ljubljani, N. šabcu kot organizatorju priprav v Slovniji, ravnatelju Valentin Katajev: Zagonetni Saša Izredka so tovariši prekinili učenje in dejali : »Saša, ne uganjaj neumnosti! Uči se, bedak, sicer pri izpitu padeš kakor si dolg in širok!« Saša Buzykin je prezirljivo migal s svojim mesnatim nosom in cinično spraševal: »K-a-a-j? Meni pripovedujete?« »Komu pa? Tebi, naravno!« »Padel da bom, pravite?« »Padel!« »Zakaj neki?« »Ker se ne učiš. Brez znanja ne prideš na visoke šole«. Saša Buzykin je pljunil na tla in zagonetno dejal: »Nekateri ne pridejo, drugi pridejo.« »Zdi se nam, da preveč veruješ v svoj uspeh.« »Kaj naj mar dvomim? To vse je zame popolnoma jasna in razumljiva stvar.« »Ne zanašaj se preveč na svojo srečo! Ti vendar ab-so-lutno nič ne znaš.« Zagonetni Saša je rezko odvrnil: »Pri izpitu bodo že sami vedeli, kdo zna in kdo ne zna... koga lahko sprejmejo in koga morajo odkloniti. S tem si le nikar ne belite glave!« »To je že res. Toda, oprosti, ti boš vendar molčal kakor grob.« »Prava reč! Bom že kaj povedal. Morda se bo le našla kaka besedica. Sicer se pa jaz na izpit požvižgam. Minili so tisti časi, ko so kula-karski sinčki... Saj ni vredno govoriti dalje... Boste že videli!« Tja do izpitov je zagonetni Saša hodil okrog, se praskal po svojem mesnatem izrastku ter z odkritim pomilovanjem opazoval tovariše. ki so sedeli pri knjigah in tiščali svoje kuštrave glave v algebro. Končno je napočil dan Buzykinovcga tri -umfa. »Buzykin Aleksander, izvolite sem!« Saša je prezirljivo skrivil ustnice in šel k izpraševalni mizi. Vsi so zadrževali sapo. Profesor se je popraskal s svinčnikom po nosu in stavil običajno vprašanje: »Ste član stranke?« Oči Saše Buzykina so zmagoslavno zasijale. »Od leta 1922. dalje sem član Komsoinola! se je odrezal in metal okoli uničujoče poglede. »Poleg tega sem proletarskega pokolenja. Oče je delavec v Putilovljevih tovarnah, mati pa je kmetica iz Rjazanske gubernije.« Profesor se je široko in zadovoljno zasine- jal: »Izborno! Torej stoodstotni proletarec. Da bi le še mnogo takih prišlo sem!« Saša Buzykin se je ponosno ozrl okrog sebe in vprašal: »Lahko grem?« »Kako to mislite?« je začudeno vprašal profesor in si pomel roke. »Narobe, takoj vas pričnem spraševati.« Zagonetni Saša je prebledel. »Saj sem vendar... žc od leta 1022... proletarec ... Saj nisem kak kulakarski sinček. . Imam...« »To je jako hvalevredno. No, tem bolje, ali nam lahko poveste, koliko je a plus b na kvadrat? Hm. .. Tega ne veste. A čemu je enaka vsota kvadratov nad obema katetama? Tega tudi ne veste... No, mogoče boste kaj vedeli o skladnosti trikotnikov? Kaj prav nič nc znate? Lahko greste Buzykin!« In šel je zagoreli Buzykin v skupno stanovanje, legel tam s celim telesom na klop ter gorko zaplakal. Drugi dan je že besno premleval geometrijo. Iz Domžal proti Lukovici se je gostom nudil sijajen razgled na vrhove Kamniških planin. Lu-kovčani so ccsto lepo poškrkopili skozi vas. Od Trojan pa do Vranskega pa je to storil snočnji dež. Na Vranskem so bila okna prepolna zastavic. Ob cestah so bili postavljeni mlaji, ceste pa prepletene z venci. Ljudstvo je stalo ob cestah in po poljih ko so sušili seno. Začudeni so gledali dolge kolone voz, ■ ko pa so se zavedli, so vneto mahali z zastavicami j in vzklikali gostom. Lagodno so drčale limuzine skozi Savinjsko dolino mimo hmeljskih nasadov, ob sadnih drevo-rednh, skozi Št. Peter, Žalec, mimo Petrovč. Povsod skozi vasi so stali orožniki, [»nekod (udi gasilci. ! V številnih krajih so polili ceste z vodo in sprali i prah z njih. V Žalcu so ljudje čakali ob svojih hi-' šah ves trg. Po vseh vaseh do Celja je bila zbrana v špalirju tudi šolska mladina. V Celju so bili gostje izredno ljubeznivo in prisrčno sprejeti. Vrazov tro- ie bil nnln m no / irp mp^anmr ! jeti. Vrazov trg je bil poln množice meščanov, zastopnikov vojaških in civilnih oblasti. Navzoč je bil ves častniški zbor v gala uniformah s polkovnikom Kos tiče m na čelu. Mestno občino je zastopal magistralni ravnatelj Ivo S u b i c. Ves čas, ko so se gostje vozili preko Vrazovega trga, je živahno igrala železniška godba. Tudi na Teharjih, v Štorah in v št. Jurju so bile hiše okrašene z zastavami, šolska mladina pa je v vasi tvorila špalir iu mahala z zastavicami. V Prožinski vasi je bil čez cesto spleten in položen zelen venec. Na vrini ograji je bil špalir šolskih otrok, ki so goste obsipavali s cvetjem. Cim bliže so se gostje približevali Rogaš Slatini, tem lepše je bilo razpoloženje po va-Vedno več zastavic po oknah in hišah. Od P- z pri Jelšah dalje do cilja so bile hiše oM šol-romunskimi zastavicami. V Šmarju se je-icami v ska mladina v špalir z romunskimi -rokah. Zdraviliškem Zvečer je bil gostom prirei žarela v sijajni domu banket. Rogaška Slatina • iluminaciji. . f .ni „ciceroni" JU*0S,0lySplitu je pravkar izdala od-Banska uprgjcerol,s(vo spadn med obrti, za redbo, po katena iot romunskih avtomobilistov po Jugoslaviji. V Rogaško Slatino Rogaška Slatina, 12. junija. Danes popoldne ob 5. so se pripeljali v Rogaško Slatino z Bleda romunski avtomobilisti. Pred vhodom v letovišče je goste čakala zbrana množica šolske mladine z romunskimi in našimi zastavicami, duhovščina, vojaška godba, jjožarna bramba ter zbor dam iz Maribora v narodnih nošah. Navzoči so bili zastopnik zdravilišča dr. Šter, iz Maribora brigadni general Stanisavljevič ter odlični odborniki avtoklubske sekcije mariborske s predsednikom P i n t a r j e m na čelu. Rogaška Slatina jc bila ob prihodu odeta, v slavnostno obleko, ob ulicah so bili slavoloki z narodnimi zastavicami. Raz Zdraviliški dom sta viseli romunska in naša državna zastava. Nad Rogaško Slatino je krožil aeroplan tvrdke »Zlatorog« iz Maribora, ki je med letom sipal na Slatino šopke rož in cvetja. Po okolici so pokali možnarji. Romunske goste je ob prihodu v Rogaško Slatino pozdravil v imenu okrajnega glavarstva okrajni gla\ 'ar dr. Kartin iz Šmarja pri Jelšah, v imenu mariborske avtoklubske sekcije dr. Pintar iz Maribora. Obema se je zahvalil predsednik romunskega avtomobilskega kluba g. Mitileneu. Gospa R o s t n e r j e v a . po rodu Romunka je izročila gostom krasen šopek rož. Po slovenski zemlji Vso pol z Bleda, od koder so se romunski gostje odpeljali ob četrt na 12, so bili deležni spontanih j-ozdravov iu vzklikanj po naših slovenskih vaseh. Vsi kraji od Bleda do Ljubljane in dalje Je-žice, Črnuče, Trzin, Domžale, Vir, Dob in vsi kraji skozi Črni graben So bili odeti v zastave. V Dom- Delavski tabor pri Sv. Joštu V nedeljo 29. junija 1980 priredi kat. delavska mladina svoj delavski tabor pri Sv. Joštu nad Kranjem. Po sv. maši ob devetih govorita tovariš Lan gus Joža in tovariš Krošl Tone. Pridite vsi in pokažite s svojo prisotnostjo, da živimo in delamo! Vabi Krekova mladina. — Tabor se vrši ob vsakem vremenu! Pevski kongres v Kotoru 8. in !). junija. K o I o r , 10. junija. O binkoštnih praznikih se je vršil kongres v JPS včlanjenih jugoslovanskih pevskih društev v zvezi s proslavo E0 letnice tamkajšnjega Srbskegp cerkvenega pevskega društva . Jedinstvo«. Fluba-dova župa JPS v Ljubljani je bila zastopana po dveh delegatih gg. Gerčarju Jakobu in Hladniku | Ivanu, ter se je tudi od Bralnega društva v Tržiču udeležilo proslave 12 članov z zastavo. Glasbeno Matico v Mariboru je zastopal g. Arnoš. Srbsko pevsko društvo »Jedinost« je brez-dvoinno najstarejše pevsko društvo v Jugoslaviji, ima za seboj zelo pestro zgodovino. Na proslavo in kongres povabljeni gostje in delegati iz cele države so se začeli zbirati v soboto 7. t. m. Na kongresu je bilo zastopanih 26 pevskih društev in 5 žup po 32 delegatih kar z ozirom nf število društev pač ni mnogo. Kongres je v odsotnosti predsednika g. dr. Novaka otvoril i. podpredsednik g. dr. Pulnik in pozdravil došle delegate Nato je predsednik jiredlagal, da poSlje kongres pozdravne brzojave: Nj. Vel. kralju ministrskemu predsedniku, ministru prosvete, ministru sa obračaja. Došle so kongresu pozdravne brzojavke od: predsednika dr. Novaka, dr. Švigelja, predsednika Hubadove žujie iz Ljubljane, pevskega društva Bal kan iz Zagreba, pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, Ljubljana, od predsednika Vseslovanske pevske zveze iz Katovic in od pevskega društva >Jeka sa Jadrana« na Sušaku. Nato je podal tajniško poročilo glavni tajnik Zveze gosji. Kosta Manojlovič. Pri volitvah novega odbora je kongres soglasno izvolil celoten dosedanji odbor. Po daljši debati jo isti tudi izvolitev sprejel. Predsednik poroča, da so vsa v Zvezi včlanjena društva, po predlogu Zveze pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. S pozivom, naj društva z vso vnemo delujejo za procvit naše lepe jugoslovanske jiesmi v smislu sestavljene resolucije, zaključi predsednik kongres v ponedeljek ob 12. Slavnostni konceri Jedinstva«, ki je bil zelo dobro obiskan, je uspel v vsakem oziru prav dobro. Društvo šteje 50 glasov, ženskih in moških in je za svoja precizna izvajanja želo mnogo pohvale s strani občinstva. Pevsko društvo iz Sombora mu je poklonilo lep venec. V nedeljo zvečer jo bila v Koloru prirejena beneška noč, ki je nad vse krasno izpadla. V^a obala okoli zaliva trdnjave nad mestom in cejfo serpentine na Lovčen so zažarele o tisočerih lučkati in lampijonih, jio zalivu je plavalo nebroj izredno skrbno okrašenih čolnov, v pristanišču pa so zažigali umetni ogenj, nekaj točk. katere so bile re? krasne. Vsa iluminacija je bila veličastno-bajna, tako da se ne da popisati, lo je bilo treba le videti. Na binkoštni ponedeljek ojjoldne je bil na časi gostom in delegatom prirejen slavnostni banket v hotelu »Slavija«, katerega se je udeležil odposlanec Nj. Vel. kralja, zastopniki civilnih in vojaških oblasti, ter mnogo jjovabljenih. Da ni bilo brez obligatnih pozdravnih govorov, je razumljivo. Popoldne je bil izlet s parnikom »Bistrica-;: po zalivu, zvečer pa velika ljudska veselica v lejK) okrašenem vrtu hotela »Slavijo . Na tej veselici je nastopilo tudi več zunanjih društev, ki so prihitela korpora-livno na proslavo. Čeravno se je pelo na prostem, so nam nudila ta društva s svojim lepim petjem, osobito nekatera izmed njih, mnogo nepričakovanega užitka. Ponoči so se društva in delegati začela vra čati na svoje domove, sigurno pa ni bilo niti ene«-ki bi mu ta lepa proslava OOietnice »Jedinsh-Kotoru ne ostala v trajnem spominu. Belokrajinski fr^S^ Kmetijski odbor. Dne 4 svoje zastopstvo Črnomlju »kmetijski oOanskega srezkega okraj, da si izvoli svoje vq Mazelle iz Gradca, pri banovini. Za predako Makar iz Metlike, odbora je bil izvolje; za banski svet. g. Makar za podpredsednika. G. Mazelle je tudna moža bosta gotovo zasta: pa je njegov min svoj ugled, da bo kmetijski Kot dw0 delavnost in vsestransko povzdi-vila svojoine Posebno zadružne ustanove bi odbor rj odboru in njenim voditeljem toplo pri-Br' km cve(e lz Me(Hkc v sredo goric. Ce pa se zgovori wč izletnikov? pa bo zapeljal lahko z avtobusom za male dinarje tja v sredo vinogradov do V,no mera Nove goVe ali celo v Repico ali Vidošiče. Ne ZamU^ediUfa^LPmate!ni treba skrbeti, ker jo bo še povsod lahko vjeti V Metliki je šele ob j5ol U uri. ________ + Pri zastrupljenih, ki jih povzroči pokvar jena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Frani-Josek-grenčicr zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovn spisi navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem »Franc-.Iosel« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč ludi učinkuje kot spe cifično protisredstvo. »Franz-Joselc-grenčicn i biva v lekarnah, drogerijah m specerijekhi Irgo vinah. lo- ( Kaj pravite 9 A a plakatih vidite napisano: Nc sprejmi jetiinega podnajemnika!< — »Ne najemaj j etične služkinje!<: — »Ne občuj z jetičnimi ljudmi!* Kaj pravite k temuf Pi •avim: V sloga modernega človeka se lo pravi: Vrzi iz hiše vse, ki so jetični. Spodi iz sluibe jetične delavce in posle! J etičnih ljudij se ogibaj, ker so kužni! Pravim pa ludi: Gorenjega plakatu morda ni pisal moderni človek, ampak ga je morda pisal resen mož iz ljubezni do zdravih, da ne bi zapadli strašni bolezni. Ta je dobro mislil. Toda moderni človek bo lo po svoje razumel in po svoje delal. Mi pa ne smemo tako, kakor moderni človek! Pretrde in pre-krute so gornje besede! Dolžnost naša je res, da se varujemo bolezni, da varujemo pred njo svojce. Toda poleg te dolžnosti, imamo še eno dolžnost do trpečih, ki ni manjša od prve. Tudi bolnikom streči in pomagati jim — tudi ta dolžnost veže nas kristjane! Zato bo krščanski človek gledal, da bodo jetični bolniki po sanatorijih. bolnišnicah, zavodih deležni zdravljenja in ozdravljenja. Ne bo jih metal izpod svoje strehe na cesto, ampak bo poskrbel za oskrbo tem revežem pod boljšo streho! Zato krščanski človek ne bo brezsrčno metal na cesto obolelih svojih delavcev in poslov, ampak bo poskrbel, da bodo sprejeli r azile, zavetišča, kjer jih bodo zdravili, ne da bi jim — bolnikom bilo Ireba delati. ln krščanski človek ne bo izvajal družabnega bojkota nad. jetičniki. ker bi s tem. njihovo stanje do obupa poslabšal, ampak jim bo pomagal v njihovih duševnih in telesnih mukah, ne da bi pri tem jtozabil paziti na svojo varnost. Jetičniki so ludi ljudje, potrebni naše vomoči, potrebni toliko bolj, ker so morda tvoje zdravje izgubili zgolj radi tega, ker so svoje dolžnosti do družbe točno izvrševali, medtem ko družba do njih dolžnosti ni vršila. Saj smo brali zadnjič, da lakota širi jetiko in da je r revirjih TPD lakole dovolj, preveč, toliko, da je sramotno, da kristjani še trpe med seboj tako stanje! 7.e zadnjič je nekdo na tem mesta dejal: Odpravite vzroke jetike! Eden velikih je lakota! Lakota, ki je niso zakrivili jetični otroci. ampak mamon — hudič! Temu napovejte boj, gospodje, po bo 'udi jetike manj! Kdor se pa zamere boji, naj ostane doma v copatah in naj ne hodi na mejdan! - PEGE — oilstrnni Inkn; in brez sleiln „Creme Ori*ol" Poblvu se v lekHruuh. drogerijnh in parfumerijah. Zalo-ea: »Cosmoelieuiia. Znorel). SmičiklnsuM. ia. Telefon tli-UH Koledar Pclek, 13. junija: Anton Padovanski, spoznava vcc. Kvaterni petek. Strog post. Osebne vesti — Napredovanje administrativnih uradnikov na ljubljanskem postnem ravnateljstvu. V 4. skupino i. kategorije so napredovali: dr. Janžekovič Franc dr. Lamut Ivan dr. Lebar Jožko. Matjašič Miroslav, Svoboda Maks in dr. Vagaja Anton; v 6. skupino I. kategorije pa Epih Tilen. - s pošte. V 1. skupino II. kategorije so pomaknjeni: Ainbrožič Franc, Anžlovar Andrej, Av-sec Karel. Bele Štefan, Bezlan Brigita, Bernard Miroslav. Bizjak Cecilija, Boc Anton, Božič Ivanka, Braz Adolf, Brumat Miroslav, Brus Lavoslav, Ci-zelj-Allesch Janko, Cof Ivan, Cebin Ivanka. Ceh Karel, Čik Terezija, Čuš Franjo, Doberšek Karel, Drakulič Frančiška. Eilelz Franc, Endlicher Evge-tiija, Fajdiga Rudolf, Fajgelj Ludovik. Florenini Lu-dovik, Gaspari Ferdo, Gaspari Emilija, Glaser Pavel. Hodnik Jožko. Irgolič Franc, Jak Matilda, Ja-nežič Vinko. Javor Franc, Jurman Franc, Kaffov Adolf, Kalokira Anton. Kamenček Gabrijela, Klad-nik Jožko. Klavora Matko, Klemenčič Anton, Knez Stanko, Kogoj Anton, Kolbezen Rudolf, Koman Valentin, Konte Ivan, Korun Ivan, Koser Vojteh, Ko-šenina Leopold. Kovačič Lucijan. Kosem Karel, Križaj Evgen, Krulij Pavel, Kukelj Amalija, Kuhelj Antonija. Kumar Karel, Kumar Matevž. Lah Anton, Lah Milan, Lapajne Franc, Lepasi Hugon. Lesjak Angela. Lesjak Franc, Ločičnik Vinko, Logar Otili-ja, Luznar Miha, Majer Anton, Markelj Leopold, Mar oh Peter, Masle Budivoj, Matjan Frane. Meden Matija, Mezek Franc, Milavec Josipina, Mlač Ivan, Mlakar Karel, Mlakar Martin, Napotnik Ivan. Olifčič Robert, Orthaber Ivan, Pavlič Ivanka, Pavšič Franc, Pečar Ignac, Perko Anton, Pernat Mara, Pevec Ivan, Pfeifer l.ota, Pipan Ernest, Pire Franc, Podgornik Ludvik, Požeg Anton. Prah Franc, Preinfaik Anton, Prijatelj Karla, Pšeničnik Karel, Pučelik Vojteh, Puppis Viljem, Rane Blaž, Rakovec Alojzija, Rako-vec Zofija, Rebernik Ivan, Rek Ljudmila, Rihteršič Ana, Rihteršič Justina, Rovšek Frančiška, Ržen Vinko, Sajovic Amalija. Slavec Ivan, Smerdu Ivanka, Sinod ie Anton, Smolej Marija, Supančič Franc, Sa-jina Ivan. Savrif Jožko, Semrov Franc, šel i na Julij, šibovec Terezija, šiško Henrik, Šmidinger Anica, šinit Ema, šoštarič Dragica, Šlravs Miha, Šubic Miroslav. Tavčar Albina, Tomažič Miroslav, Tomec Štefanija, Učakar Anton, Ukuftič Blaž, IJrbančič Karel, Vagner Viktor, Vavpotič Miroslav, Vengust Jernej, Verč Anton, Verdir Josip, Veselic Anica, Ve-ster Rozalija, Vidmar Jernej, Viudišer Marija, Vo-dopivec Ludovik. Vujčič Anton, Zablačan Valentin, Zavodnik Jakob. Zeinljič Milan, Zinauer Frančiška, Zirer Marija, Zmazek Franc, Zoreč Franc, Zupančič Marija, Zupanec Ivan, Železnik Albin in Žgur Vinko. Mala kronika if Za rudarske otroke obleko in druge milo-dare, bodisi v denarju ali blagu, sprejema vsaki daai razen sobote in nedelje od 17—18 pisarna ^Dobrodelnost., Dunajska cesta 29 (Gospodarska zveza), 1. nadstropje, v Ljubljani. Poštnohranilničiii račun št. 10.398. it Polovična vožnja pri izletniških vlakih v vseh relacijah. Žel. uprava obvešča občinstvo, da ie 50% znižanje voznih cen pri izletniškem vlaku, ki vozi v nedeljo 15. t. m. iz Ljubljane v Metliko ob 5. uri 30 min. iti sc vrne v Ljubljano ob 22. uri 20 min., dovoljeno za vse izletpike, toraj tudi za one. ki bodo vstopili v vseh vmesnih postajah in postajališčih navedene proge. ir V Šniartncm pri Litiji bo v nedeljo dne 15. junija od 7. zjutraj do 7. zvečer razstava izdelkov osnovne in obrtne šole. Vstop prost. Vljudno vabljeni. it Pogreša se nekoliko slaboumen Janez Bru-nar iz Zaklanca štev. 13, občina Horjul. Odšel je že pred dvema mesecema z doma. Oblečen je bil v rujavo obleko iu je imel rujav klobuk ter je bil najbrže bos. Brimar lanez je srednje postave, po-dolgastega obraza in kostanjevih las. Ni izključeno, da se mu je kaj pripetilo. Ako bi kdo kaj o njem vedel, naj blagovoli sporočiti njegovemu bratu Lovrencu Brunar, Zaklanec 30, p. Horjul. it Tekma koscev z godbo. Društvo kinetskih fantov in deklet v Stranicah pri Konjicah priredi dne 15. t. m. ob 3. pop. tekmo koscev z godbo na travniku g. Marinšek v Stranicah. Društvo, ki prireja to originalno tekmo, vabi gledalce, naj jiridejo gledat. Po tekmi bo seveda veselica na vrtu g. Ma-rinšeka. • it Peronospora se jc v veliki množini pojavila v dalmatinskih vinogradih. Okrog Kaštela je nastopila s tako silo, da je letošnja trgatev skoraj v nevarnosti. Prebivalstvo pričakuje pomoči od strani oblasti. it Nasilen učitelj. V velikem Gradištu v Vojvodini je stara gospa Roza Belani naznanila orož-ništvu učitelja Jožefa Lakoviča, češ, da je njenega 0 letnega vnuka Ladislava Horvata iz tretjega razreda tako pretejiel, da po zdravniški izjavi fantič 14 dni ne bo dober. Poklical ga je k tabli in mu dal računsko nalogo, katero pa fant ni znal rešiti. To je učitelja tako razdražilo, da je začel fanta pretepati. Učitelj je dejanje priznal. Palica dandanes v šoli ne bi bila odveč, ampak — ta le mož je pa rabil najbrže kol mesto palice. ir Vreme v državi. Pretežno vlada v državi oblačno vreme. V Ljubljani je kazal barometer 766.5 mm, barometer 14" C do 26.5° C, mirno, pretežno oblačno, ponoči megla, dež. Včeraj popoldne je padlo nekaj debelih, a redkih kapelj. — V Mariboru je kazal barometer 764.5 mm, termometer 15" C do 24.4° C. severnozahoden veter, oblačno, dež (o mm jiadavin). — V Zagrebu je kazal barometer 7(55.1 mm, termometer 16" C do 24" C. južaio-južnozahoden veter, le malo oblačno. — V Belgradu je kazal barometer 764.8 mm, termometer 15° C do 28° C, vzhoden veter, jasno. — V Sarajevu je kazal barometer 763.8 mm, termometer lt"C do 27° C. mirno, oblačno. — V Skoplju je kazal barometer 765.1 mm, termometer 14" C do 26" C, mirno, malo oblačno. — V Splitu je kazal barometer 763.2 mm, termometer 20P C do 28" C, mirno, malenkostno oblačno. — Na Rabu je kazal barometer 763 nun, termometer najmanj 22" C, mirno, poloblačno. — Na Visu je kazal barometer 763.8 mm, termometer 19" C, južnovzlioden veter, malenkostno oblačno. Iz društvenega življenja Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, krajevna skupina Ljubljana, se najtoplejše zahvaljuje vsem cenjenim obiskovalcem za obisk tombole gori imenovega društva. — Odbor. Senovo pri Rajlienburgu. V nedeljo, dne 15. junija ob 15 se vrši v prostorih g. Senice ustanovni občni zbor ^Prostovoljnega gasilnega društva'. Vabijo se vsi občani iz Senovega in okolice, da se udeležijo tega občnega zbora in da v čim večjem številu pristopijo k temu važnemu društvu. — Pripravljalni odbor. Ljubljana Berači Iz rdeče hiše na Poljanski cesti. Vsak dan imamo več kot dovoli obiskov raznih prosilcev, med njimi dokaj sumljivih prikazni. Pride mlad, postaven fant in pravi, da je brez zaslužka. Prosi za čevlje, še rajši ima pa denar. Kruha ne mara. — Drugi, prav tako mlad, prihaja iz bolnišnice, je daleč doma, govori pa pravo Ijubljan-ščino. — Tretji je pogorelec. Velik revež. Celo nekake »bukvice« ima v fiodkrepilo. Tega sem si prav dobro zapomnil, ko sem stanoval še v predmestju. Dvakrat me je že lam nadlegoval. Prvič mu je pogorela hiša. Dal sem mu »kovača«. Pojavil se je drugič. Drugič mu je pogorela hiša. Spomnil sem ga, da ni še en mesec, ko mu ie pogorelo. Odkuril jo je. — Pa jo priniaha sem na Poljane. Imel je knjižico ter mi jo molil »No, ste spet pogoreli?« Pravi, da še ni nikdar pogorel, ker nima nič. »Pač, dvakrat ste.« Ko sem mu j>ovedal za oba slučaja, se je kar obrnil. — Ravno danes je izginil sosednji stranki nov lonec s pokrivačo. Po vsem videzu ga je vzela neka priletna ženska, ki kruha ni marala. — Ne bom vseh našteval. Pribijem samo, da imamo takih nadlog tu, sredi mesta, več, kakor v predmestju. — Umestno bi bilo, ko bi |Jogledal |>o naših dvoriščih včasih kak stražnik. Saj je skozi hišo javna jx>t. Malo bi le jjotnagalo! «- Kaj bo danes 7 Operu: Zaprto. Razstava čipk ua Turjaškem trgu. Razstava francosko umetnosti v Narodnem domu. Lekarne: Nočno službo imata Mr. Trnkoczy ded., Meslni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. Q Smrtna kosa. Umrl je včeraj zasebnik g. Alojzij Cehun. Pokopali ga bodo v sobolo ob ikijioI-dne iz mrtvašnice na Stari poli 2. — Na Tržaški cesli 47 je umrl znani ljubljanski mesar in posestnik g. Franc Lovše. Pogreb bo v soboto ob 4 jiop. Naj jiočivata v miru! 0 H. interna vaja gojencev šole Glasbene Matice se vrši v soboto, dne 14. t. m. ob 17. uri v Fil-harmonični dvorani. Na sj>oredu nastopijo učenci klavirskih učiteljev gdč. Kosovelove, g. Pavčiča in g. Šonca, violinski učenci ge. Hribar-Jerajeve, gosp. Ivančiča, g. Jeraja in g. Staniča in učenci oddelka za čelo g. Berana. Poleg teh nastopi koncem L dela interne vaje mladinski zbor učiteljev Šonca, Verbi-čeve in Trostove, ki nam zapoje tri Adamičeve in en Premrlov mladinski zbor, dalje par slovenskih in hrvatskih narodnih jjesmi. Ravnateljstvo vabi sta-riše gojencev in prijatelje Glasbene Matice k obilnemu posetu te produkcije. 0 Dobrodelni koricert. Pevsko društvo Slavec v Ljubljani priredi v korist pogorelcem v Zaluki, v j pondeljek 16. t. m. ob 8. zvečer v dvorani hotela »Union« koncert umetnih in narodnih pesmi pod vodstvom društvenega pevovodje gosp. Mirko Pre-melča. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, cvetličarni gosp. Fani Hvala, Dunajska cesla in trafiki gosp. Juvan-a v Kolodvorski ulici. Ker je ta koncert dobrodelnega namena v korist res pomoči jx)trebnim, prosimo srca, da pridno segajo f>o vstopnicah. 0 Vlom in tatvine. Vlomilci in podobna svo-jat nimajo prav nobenega obzira na to, kam vlomijo ali kje ukradejo kaj. Tako je neki tat opazil priliko, da bi se dalo na prav ugoden način kaj ukrasti iz voza lastnice gugalnice Marije Tičarjeve v Lattermannovem drevoredu. Vlomil je v zaprti voz in odnesel več perila, vrednega uad 400 Din. — Tesarju Alojziju Ovnu je bilo iz neke drvarnice na Starem trgu ukradeno več tesarskega orodja, vrednega 160 Din. — Hišnica Ana Hvale v Ljudskem domu pa je prijavila, da ji je bila ukradena ura budilka, vredna 80 Din. 0 Žepne tatvine na velesejmu. Na ljubljanskem velesejmu se je pripetilo mnogo žepnih tatvin, od katerih pa je bil prijavljen le del. Še sedaj, ko je že nekaj dni jm velesejmu, se priglašajo na |X>-liciji stranke in sporočajo, da so bile na velesejmu okradene. Vsem tatvinam je seveda vzrok velik naval dbčinstva in pa velika gneča na velesejmu. Do sedaj je zadnja ovadba Ivana Jenka iz Rožne doline, kateremu je na velesejmu izginila iz žepa srebrna tula ura in pa zlata double verižica, vredno oboje skupaj 400 Din. 0 Nesreča v tovarni. 20 letnemu delavcu Ivanu Kamnikarju, iz Srednje vasi št. U pri Rudniku, se je včeraj dopoldne pripetila težja nesreča. Ustužben je bil pri tvrdki Scagnetti v Vošnjakovi ulici št. 16. Pri delu v tovarni je padel pod stroj, ki mu je stri levo roko visoko nad komolcem. Le še prav malo U|ianja je, da bo mogel Kamnikar to roko še kdaj ujx>rabljati. O Pod voz je padel. Težja nesreča se je včeraj ofioldiie pripetila v Rožni dolini. 25 letni hlapec Franc Koprive pri tvrdki Valentin Battelino je padel pod voz. Zadnja kolesa voza so šla črezenj in le sreča je bila, da ni dobil Koprive še težjih poškodb, temveč, da so ga kolesa jx>škodovala le na obeh nogah. Reševalni avto ga je pripeljal v bolnišnico. O V mestni klavnici ljubljanski se bo v četrtek 12. junija t. I. ob 15 pop. ua prosti stojnici prodajalo prašičje meso. Maribor SLOVENCU Izšla je knjižica s tem naslovom. Obravnava najaktualnejši in naj-akutnejši problem: narodno slogo. Citaj jo vsak razsoden Slovenec! Cena 20 dinarjev. □ Iz carinske službe. Premeščeni so od tukajšnje glavne carinarnice: glavni revizor Ljubo Da-binovič v Kotor, kjer prevzame mesto upravnika tamošnje carinarnice; nadalje cariniki Viktor Ha-ber na Sušak, Dragoljub Pavlovič v Zagreb, Luka Popovič v Dubrovnik ler Adolf Matavšek v Belgrad. Vsi so bili v izvrševanju svoje službe zelo vestni ler marljivi; razen lega pa so si bili tekom svojega službovanja v Mariboru pridobili vsesplošno spoštovanje ter priljubljenost. Ob odhodu iz Maribora jim želimo na novih službenih mestih obilo vspeha in napredovanja. — V 2-II. je napredoval skladiščnik pri tukajšnji glavni carinarnici Ernest černec. □ Podravska flotilja v povojih. Nekaj je po-, vzrocila gradnja kopališča na Mariborskem otoku: zanimanje za jiodravsko plovbo. O pobudnem načrtu inž. Keršiča smo že poročali; sledil je mestni uslužbenec Lojze Koberl s svojim motornim čolnom »Wieking . Kakor izvemo, se za razvoj jiodravske plovbe zanima še neka družba, ki namerava z gradnjo nekaj motornih čolnov zasigurati na Dravi reden promet. Tako se obela Mariborčanom v letošnji plovni sezoni nekaj povseni novega: pravcata podravska flotilja V zvezi s tem se bo brez dvojbe pojavila jiotreba po nečem drugem: jio jiodrobnejši izdelavi dravskega plovnega reda, ki obstoja zaenkrat še samo za »flosarje«. Cona od Melja pa do Mariborskega otoka bo sedaj precej nevarnejša. □ Iz Cikagc je jirispela te dni v Maribor jio dolgem presledku rodoljubna rojakinja ga. Roza Ziherle in poselila tukaj svoje številue prijalelje ler znance. Ga. Ziherle igra v krogih slovenskega društvenega življenja v Cikagi zelo vedno vlogo. □ Mariborski gospodarski krogi z,a pohorsko vzpenjačo. Kakor nam jioročajo iz pisarne -Pohorske vzpenjače- so te dni vložili predstavniki gospodarskih in tujskopromelnih korporacij pri mestnem magistratu vlogo, v kateri se naglasa potreba, da se mestna občina v izdatni meri udeleži pri zadrugi Pohorska vzpenjača« in s lem omogoči realizacija resno ogrožene akcije za gradnjo vzpenjače. V tej vlogi se prvenstveno navajajo tujskoprometni razlogi, ki so pri tem merodajui. tflQ □ Imenitna misel. Porajajo se misli v obdravski prestolici; včasih celo duhovite. Tale pa je bolj hudomušna, ki jo sedajle omenjamo. Na amortizacijo gradbenih stroškov za kopališče na Mariborskem otoku, ki se zaokrožujejo na približno 1 milijone Din, mestna občina sploh ne misli. Zadovoljna bo v smislu izjav vodilnih oseb v komunalni finančni politiki, če bo za vzdrževalne stroške dovolj. Pa so bistroumne glavice Izntozgale sijajno inisel: sredi Belgrada naj postavi mestna občina mariborska slično kopališče. Tam bo dohodkov toliko, da se bodo krili gradbeni stroški za kopališče v Belgradu in na — Mariborskem otoku. Nekaj je v tej misli vendarle otipljivega: priznanje mestni občini ali vsaj kopališču na Mariborskem otoku. □ Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 15. t. ni. ob šestih zjutraj pri sv. Magdaleni svojo cerkveno pobožnos! s skupnim sv. obhajilom. Popoldne ob dveh sv. blagoslov z darovanjem. □ Tudi v letnem časti je lepa knjiga dobrodošla. V knjižnici Prosvetne zveze sc dobe razne knjižne novosti. Od slovenskih med drugim: Calderon de Ia Barca: Sodnik zalamejski; Reymont W. ST.: Kmetje II. (Zima) in Kmetje III (Pomlad); J. šlc-binger: Publikacije Slovenske Matice od 1. 1861 do 1930; Brackel: Cirkuški otrok in R. Bazin: Iz vse svoje duše. Od nemških: Sigirid Undstet: Frau Hjelde; J. Haydn: Jehovahs Geburl; E. Bagge: Franz Joseplr, M. Ostenso: Der lluf der \Vildganse; Eckterdl: Grundriss der Politik; Esclimami: Der fasehistisehe Sta,-it in Italien; J. London: Wenn die Natur ruft; A. Orel: Oekonomia perennis — Eigen-tum und Arbeit; Fillop-Miller R.: Unter deri Za- Pierre 1'Ermite: Najvišje na zemlji Stanko je bil izvrsten mladenič. Vse, kar ti more dati narava: lepoto, razumnost in krepko voljo je imel. Naučil se je marsičesa, kar ga je pač zanimalo in pridobljeno je znal tudi dobro uporabiti. Vsi, ki so ga poznali, so slutili: »Sijajno življenje se mu obeta k Tudi sam ni prezrl svojih lastnosti, še preveč jih je poznal. Pa si tudi marsikdo dovoli, da s hvalisanjeni zastrupi mlado dušo! Gorje mu! O svoji zemski nalogi si je ustvaril veličastno sliko: -Nekaj hočem postati, nekaj hočem storiti!« si je govoril. Zejalo ga je po slavi, po svetovnem slovesu. Kdor pa hoče take sadove žeti, mora po njih poseči. Tu je težava. Plašno je ponavljal sam pri sebi: »Nekaj hočem poslati — toda kaj? Nekaj hočem storiti — ali kako?« Mnogokrat mu jc prišla misel na velike katoliške učenjake: na Anipereja in Pasteur-ja. Pa si je mislil: »Učenjak bom — in s svojo znanostjo bom storil človeštvu mnogo dobrega!« Že se je videl, kako se sklanja nad retortami in odkriva zdravila, iznašel je zdravilo zoper jetiko, zoper raka, zoper gobuvo bolezen I Videl ie, kako Ka »toletia in stoletja taste in z občudovanjem izgovarjajo njegovo ime. Mislil je na zahvalo vseh onih, ki bodo ozdraveli z njegovo znanostjo. Drugič je zopet zdramila njegovo pozornost slava Aleksandra Velikega. Cezarja, Napoleona. Pa si je dejal: »Vojak bom!« V duhu je že Videl svoja bodoča zavojevanja. Kaj potrebuješ za zmago? Sn\elosti! ■.. Ima jo. Jasen pogled, prisotnost duha! Pogumen je, okreten, odločen. In po zavzetjih bo dal krščanske zakone, ki bodo prinesli red in mir; domovina mu bo hvaležna... Da bi dosegel te znanstvene ali vojaške uspehe, je požrl mladenič brez števila knjig človeške znanosti: prebiral je velike astronome, matematike, kemike, pravnike, vojskovodje. Vse je čital s pravim uživanjem in po-željenjem. Nekega dne mu pride v roke čisto neznatna knjižica, na zunaj brez vsake vrednosti. Ze jo je hotel prezirljivo odložiti, pa si misli : E, dajmo še to pogledati, morda bo pa le kaj!« Bil je kratek oris svete maše. Ze prve vrstice so ga vsega prevzele. Popoluonia nov svet se mu je odpiral. Pisatelj, izvrsten teolog in odličen pisec, je odkrival pred njegovo dušo nepoznane čudeže. Stanko je izvedel, da je največje in najvišje dejanje, ki se more na zemlji sploh zgoditi — daritev svete maše. Med sveto mašo obdajajo duhovnika angeli in molijo Boga-človeka. ki se daruje, se veseli Mati božja in vsa nebesa se radujejo — a pekel se prazni. Ena sveta maša je več vredna od vseli odkritij vseh učenjakov sveta in od sto bitk zmagovitih vojskovodij. Kajti sveta maša da Trojici po našem Odrešeniku Jezusu Kristusu neskončno čast, ki jo Bog resnično zasluži: »Ce pomislim,< si je rekel mladenič, da sem bil v nedeljo tako malomarno pri sveti maši, ne vem ... odslej pa ...« Kolikorkrat je izhova vzel knjižico v roke, tolikokrat je našel v njej kaj novega. Prišel je do sklepa, da bi bil Bog že tisočkrat pokončal zemljo z ognjem in potopom, če ne bi daritev svete maše, ki se opravlja vsak dan, odtehtala hudobijo grešnikov. Kakor dan in noč se razlikuje vsako še tako slavno in odlično človeško delo od daritve svete maše. Stanko je sedel sklonjen nad drobno knjižico in preudaril vsako besedo, katero je čital. Pisatelj je podprl svoja izvajanja z besedami svetega pisma, z izreki cerkvenih očetov, z definicijami cerkvenih zborov in jih ilustriral s čudovitimi dogodki, ki jih je zgodovina tako natrpana. Stanko je bil podoben človeku, ki je pravkar gledal v solnce in zato več ne razloči stvari na zemlji. Vse okrog njega se mu je zdelo strašansko bledo. Nikdar si ne bi bil mislil, da bo tako neznatna knjižica tako vplivala name!« je mislil sam pri sebi. Ko jo je prebral, jo je uvrstil med druge knjige v knjižnici. »E, kaj, tudi ta vtis se bo zabrisal, kot se jih je že toliko drugih!« je odmahnil z roko in začel svoje staro delo. Cas je hitel dalje, vtis pa se ni nič zabrisal. Sanja, da bi postal Ampere, Pasleur ali Napoleon, ki se je je prej s tako ljubeznijo oklepal, ga ni več mikala. »Slava je pač lepa, a je vendar le mamilo. In Napoleon s svojim ogromnim grobom v Domu invalidov, je tudi le še okostje- Pa znanost? A je še nekaj, kar je še večje, še višje, nekaj, kar vse prekaša kot Stvarnik stvar: sveta maša, božja oblast duhovnikova. Darovati sveto mašo, izreči besedo, ki ukazuje, nebesont in stori največji čudež... poslušati izpoved grešnika in ga v božjem imenu odvezati od greha... hiteti k smrtni postelji bolnika in mu odpreti vrata v srečno večnost, krščevati, pridigovati in tolažiti: vse to je delo duhovnika. Ali je na zemlji še kaj višjega, še kaj bolj vzvišenega? Po dolgem preudarjanju in težkih notranjih bojih se je Stanko odločil: »Da, nekaj hočem postati: duhovnik boml Nekaj hočem storiti: daroval bom sv. mašo!< (Poslovenil: J. G-); Kopališče v Rimskih toplicah ren; Mussolini B.: Mein Kriegstagebuch ter H. Bre-moud: Mystik und Poesie. I® angleškega knjižnega trga pa J. Galsworthy: The Patrician. □ Iilet Poselske irese na LubiSno. Odhod v nedeljo ob pol Šestih zjutraj, povratek ob 18. Vožnja na obe strani 35 Din. Prijatelji Posel ske zveze vabljeni. □ Avtobusna vožnja t Rogaško Slatino. Z ozirom na otvoritev kopališča na Mariborskem otoku, odpade nedeljska vožnja dne 15. t. m. v Rogaško Slatino. □ Avtobusne vožnje na Mariborski otok dne 15. t. m. Ker se že danes opaža veliko zanimanje občinstva za otvoritev kopališča na Mariborskem otoku, se je odločilo vodstvo mestnega avtobusnega prometa, da stavi dne 15. t. m. vse razpoložljive avtobuse za prevoz do kopališča na razpolago. Kakor smo že včeraj sporočili, bodo avtobusi postav-Ijoni na Glavnem trgu pred Marijinim kipom in bo odhajal ta dan prvi avtobus že ob 7. Objavljeni vozni red se ta dan spremeni v toliko, da avtobusi ne bodo odhajali vsake pol ure, nego po potrebi v kratkih intervalih od Glavnega trga. Obenem se vrii istotam predprodaja voznih listkov po posebno za to določenem uslužbencu avtobusnega podjetja. □ Letovališče Martinščica. Obveščam prijav-Ijence iz Maribora za letovanje v Martinščici, da morajo položiti pri Zdravstvenem domu oskrbnino v smesku Din 900 do 15. junija. Celje Romunski gostje v Celju Čeprav naj bi rumunski avtomobilisti na svoji poti iz Ljubljane v Rogaško Slatino po naprej do-določenem programu vozili skozi Celje brez postanka, se je Celje danes vendar odelo v slavnostno obleko in zastave, v cvetje in praznično vrvenje. Ob 2 popoldne so se pričele zbirati množice prebivalstva na Ljubljanski cesti in jo gosto zasedle od Glazije do Narodnega doma. Oči vseh so se uprle proti Glaziji, odkoder je privozil prvi avtomobil z zastopniki Ljubljanskega avtomobilskega kluba in časnikarji, ki so sporočili, da pridejo gostje šele čez eno uro. Kljub neprijetni vesti je občinstvo vztrajalo na mestu, godba pa je požrtvovalno igrala koračnice. Okrog pol 4 je končno privozil avtomobil z romunsko označbo. Iz njega je izstopila častitljiva postava ministra g. Mitilinea, za njim pa iz drugega avtomobila min. na r. dr. Velizar Jankovič. Godba je zaigrala romunsko himno, goste pa je v imenu mestne občine pozdravil podžupan dr. Anton Ogrizek, dalje predstojnik mestnega magistrata Šubic. V imenu vojaških oblasti poveljnik 39. pešpolka Voji-slav Kostič. Po kratkem odmoru, v teku katerega se je g. Mitilineu razgovarjal z gručo jugoslovanskih častnikov, sta oba avtomobila odbrzela proti Rogaški Slatini. Šele čez tri četrt ure so privozili med burnim vzklikanjem občinstva ostali avtomobili z romunskimi gosti, ki pa se niso ustavili, marveč so se peljali skozi mesto in se odpeljali proti Rogaški Slatini. Gasilci v mestu in po deželi so ceste poškropili in očistili prahu. Društvo Rdeči križ Celje priredi v soboto 14. junija cvetlični dan. Deklice bodo prodajale cvetice po cestah in hišah. Prosimo, ne zavračajte jih. darujte vsak po svojih močeh. En dar več- Rdečemu križu, ena solza manj na licu trpinovem. Otvoritev nove koče nn Mozirskih planinah. Dne 22. junija ob 10 bo naša podružnica na slovesen način ot varila novo kočo na Mozirskih planinah, h kateri prireditvi vljudno vabimo. Dohodi iz Celja v soboto 21. junija: z vlakom ob 13.50 do Šma.rtiicga ob Pakl, tam privatni avtooninibus Matjaž do Mozirja (9km — prihod 15.30), z vlakom ob 16.16 do Šmartnega ob l'aki. odtod s poštnim avtom do Mozirja (prihod 17.30). Dohodi iz Celja v nedeljo 22. junija: Ob 4 zjutraj (le ua prijavo do 18. junija) z avto-omnibusom iz Celja do Mozirja. Prihodt 5.30. Iz Mozirja peš po dobro markirani poti čez šnrihel ali lmimo Radegunde (čez Kebra) do koče (2 in pol do tri ure hoda). Za prenočišče, hrano iu pijačo je preskrbljeno. Spored: Ob 10 sv. maša. nato svečana otvoritev, govori, planinska veselica, godba, ples itd. Vstopnina prosta. Odhod: Iz koče k vlaku v Celje ob 14.30 na poštni avto v Mozirju ob 17.30 do postaje Šmartno ob Paki, prihod v Celje ob 18.56, ali k posebnemu avtu ob 17, prihod ob 19. Od postaje Paska vas do Mozirja je lepa pešpot t uro hoda. Pri Krajevnem združenju vojnih invalidov v Celjn se je zplasil podjetnik, ki so mu vojne žrtve pri srcu. Zaposlil bi takoj enega invalida z zdravimi rokami pri stroju in to za stalno. Reflektanti naj se zglasijo v ponedeljek 16. junija v pisarni goronjega odbora. Nesreča pri delu. V sredo It. junija sc je pri delu ponesrečil 50 letni delavec Ivan Požek. radel je z železniškega mosta na Bregu in si pri tem poškodoval levo roko in prsi. Prepeljan jc bil v bolnišnico. Umrla je v Celju 12. junija Golenač Neža, soproga delavca, stara 72 let doma iz Zavod ne. N. p. v m.! Zanimivo aretacija. V gozdu nad Liscem so tf. junija orožniki aretirali dr. Fohna Rudolfa, kjer je imel napravljen brlog in nad njim razpet dežnik. Našli so ga ravno pri cvrtju treh kur. Poleg njega jc ležalo polno klobukov, na-gačenih divjih petelinov, jelenovih rogov, mikroskopov in zbirko hroščev. Orožnikom je priznal, da ima blizu Štor šc en tak brlog, katerega so pozneje odkrili in našli enako pozorišče. Aretiranca so izročili sodišču. Ptuj Obžni zbor. Glasbena Matica ima svoj redni letni občni zbor v petek dne 13. junija ob pol 8 zvečer v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom. Ker društvo deluje na narodnem in glasbenem polju in ker je obstoj Matice emineutne važnosti za mesto in slovenski živelj, smo prepričani, tla se bo vsak član in prijatelj glasbe zavedal dolžnosti in se prav zanesljivo udeležil občnega zboru. Obenem sc nadejamo, da se pri tej priliki pomnoži članstvo, saj je mnogo takih, ki so prijatelji Matice, niso se pa priglasili za člane. Zopet kolesarska nesreča. Pred časom smo omenili, da kolesarji, uiotocikli, pa tudi avtomobili se prav malo brigajo za policijske predpise in divjajo z vozili kot na dirkah. Pred tedni je neka ospa povozila uradnika, v nedeljo dopoldne je il pa praktikant Bruno Tobias deležen enakega »blagoslova«:. Na Bregu ga je povoeilo motorno kolo in mu prizadjalo težje poškodbo na glavi. V oskrlio je bil, pripeljan z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. Ali bi ne bilo umestilo, da bi tukajšnja oblast postopala po načinu mariborske policijo proti takim vozačem, ki se ne zmenijo za cestno-policijske predpise? Rimske toplice, U. junija. Pred dobrim mesecem je lastnik tukajšnjih toplic g. Ullich pričel graditi veliko moderno kopališče, le nekaj minut oddaljeno od postaje. Načrt in gradnjo samo je prevzel stavbenik Gologranc i z, Celja. Delo je bilo sprva zelo otežkočeno, ker je predvsem primanjkovalo potrebnih delavcev. V zadnjem času pa se je stavba zelo razvila. Na sliki se na desni jasno vidijo kabine, ki bodo služile za shranjevanje oblek, njih veliki prizidek na levi pa bo preurejen v bufel in nekakšno okrepčevalnico. Tik pred to stavbo bo velik bazen, kateri se vidi na sliki lc delno in bo zelo praktično in okusno izdelan. Tla v nejm bodo poševna, tako da Novo mesto Napad v gostilni. Dne 9. junija je peljal hlapec Vukovic Mirko svojega gospodarja na Vrtačo, kjer jc bila veselica. Ko je Vukovič stopil v ln'šo. je naenkrat dobil s pestjo po glavi. Tovariš napadalca pa je udaril Vukoviča po glavi parkrat z bokserjein, katerega mu jc dal prvi napadalec. Drugi fantje so seveda takoj priskočili in jiomagali pretepati ubogega hlapca. Vukovič je žc ve« krvav hotel pobegniti, toda oni so ga zgrabili in ga hoteli vreči s hodnika par metrov globoko pred hišo, todu Vukovič se je zagrabil za ograjo iu se jc krčevit^ oprijel. Tedaj so gu začeli obdelovati z nožmi ter mu zadali pet precej težkih ran v pleča in nekuj po glavi. Ko so sii ohladili jezo nad njim, so ga pustili ležati v nezavesti in vsega krvavega. Usmilil se ga je neki mož, ki sc je peljal mimo, ga vzel na voz ter odpeljal na postajo Semič, odkoder so ga z večernim vlakom prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kan-dijo. Vzrok tega napada je sledeči: Neko noč je hlapec Vukovič videl pred domačo hišo. da nekdo hodi okrog hiše ter pada in vstaja ter končno zavil pod neko okno. Ker se mu je zdel neznanec sumljiv, je vrgel za njim dva kamna, hoteč ga prepoditi. Pozneje pa je zvedel, da je dotičnik, ki se je potikal okrog gospodarjeve hiše, pijan hotel prenočevati v hiši, česar pa Vurkovič ni vedel. Sedaj se • jc pa izvršilo maščevanje. Trbovlje Pretepi. V nedeljo jc bilo po dolgom času več pretepov, ki ne delajo časti naši dolini. Pretepi so bili težkega značaja, izvirajo pa vsi iz navadnih brezpomembnih prepirov, ali pa iz maščevanja in od alkohola. Rudarji Ivan. Valentin in Frainc so popivali v raznih gostilnah. V zadnji gostilni se jc med njimi vnel prepir. Valentin je, ko so se vračali domov, prva dva počakal na Dobcrui, kjer stanujejo, ter ju iz zasede z nožem napadel. Ivanu je z nožem pre-paral trebuh, ranil ga nad desniim očesom in mu zadal še težko rano v koleno. Franc jo dobil lažjo rano v ramo. —- Na Tereziji jc rudar Francc kazal svojo moč z ročico ori voza. Zadal jc s to pripravo dve težki rani na glavo rudarju Francu Bukovšku. — V Glažuti jo pa klical na korajžo rudar tudi France mimoidoče, podrl okoli 20 m J i lota in z latami od plota nadlegoval ljudi. — Ranjenci leže v bolnišnici, surovi napadalci so pa aretirani. Potrjenih jc bilo tc dni pri naborih 47 odstotkov fantov. Vojaška rekrutna oblast jo bila z naborniki zelo zadovoljna, ker so se fantje zadržali vse dni /.elo vzorno. Običajnega vpitja lin preklinjanja nisi nikjer slišal. Društvo hišnih posestnikov v Trbovljah vabi na redni letni občni zbor dne 17. junija ob 4 jiopoldnc v prostore gospe Ane Fortc na Vodah. Predava g. Frohlich iz Ljubljane o davkih in vpeljavi prirastkarine (nov davek). Avtopromet. Pri nas sc z leti. izboljšuje avtopromet. Najprvo si je nabavil velik luksuzni avtobus g. Arzenšek, nato g. Kočnik, sedaj si jc pa nabavil lep avtobus g. Zemljan. Chabeso. Originalno Chabeso brezalkoholno namizno pijačo jo začel po okolici prodajati zastopnik g. Mecalovšek iz Zagorja. Pijačo kakor tudi podjetje priporočamo. Slovenjgradec Izletniki. Letošnji binkoštni prazniki so bili v znamenju izletov na planine. Oba dneva jc pasiralo naše mesto obilo izletnikov iz Maribora, Celja in drugod, ki so hiteli nn Urško goro in Veliko Kopo, ter se zopet vračali po drugi strani naznj. Večerni vlak iz Celja proti Dravogradu je radi tega imel oba dneva — posebno |>a šc v ponedeljek — prcccjšnjo zamudo. V nedeljo večer jc obiskalo naše mesto 13 avstrijskih turistov-dijakov iz Gradca, kateri so napravili izlet v naše planine ter prišli iz Maribora po Pohorju čez Veliko Kopo v Slovenjgradec. Ccz noč so ostali v Slovenj grad cu in se nastanili v hotelu Schulcr, kjer so zapeli več nemških pesmi. Sploh pa zadnje čase obiskuje naše planine vedno več izletnikov, katerim so postala Urška gora in Velika Kopa prav priljubljeno turistovske točke. Nevihta. Po zelo vroči nedelji sc jc v ponedeljek proti j>opoIdanskim uram od severa preko Drenov ega griča za temnilo nebo ter se jc okrog pol dvanajstih vlila ploha. Med dežjem je padala gosta toča. ki pa k sreči ni napravila posebno Skoclo. Nevihta jc trajala dobro pol me ier so po mestu tekli ecii potoki voda okusno izdelan. Tla v njem bodo poševna, tako da 3.15 m. Pred najglobljim delom bo tudi skakalnica, najnižji del pa bo služil za kopanje tudi plavanju neveščim. Okrog bazena in pred njim, kakor se vidi tudi na sliki, jm bo krasna terasa za solnčenje. Vsa stavba bo stala le dober streljaj od Savinje. Kopališče bo nudilo obiskovalcem mrzle in tople, kopeli. Medtem ko je stavbenik Gologranc prevzel le gradnjo kopališča, bo g. Ullich v lastni režiji speljal toplo vodo iz zgornjega kopališčnega vrelca neposredno do stavbe. Kolikor se more zaznati, bo kojiališče dograjeno že letos. Samo za izvršitev stavbe se bo po proračunu zaenkrat porabilo 5 vagonov cementa. Urejevanje parka. Merodajni faktorji od tukajšnjega tujsko-prometnega društva se resno prizadevajo, olepšati naše mesto in okolico. Lansko leto so na vseh koncih in krajih postavili potrebne klopi. Letos [>a so se \ rgli n« olepšavo mestnega parka. Po parku dela stalno nekaj delavcev, ki urejujejo steze in pota. Tako posipajo stranska pota s peskom in temeljito popravljajo glavno stezo, ki vodi skozi park. Sploh pu je zadnje čase. odkar obstoja tujsko-pro-metno društvo, naše mesto na lepoti niuogo pridobilo. Kočevje Nastop gojenk Marijinega doma. Na lxin-koštni ponedeljek jc bil napovedan nastop meščanske in ljudske šole ter otroškega vrtca, ki bi se vršil na dvorišču Marijine goma. Nastop sc radi slabega vremena ni mogel vršiti nu prostem in se je preložil ua nedeljo 15. junija ob 4 popoldne. Za goste, ki so prišli od drugod, .so napravili zasilen spored v telovadnici. Žc ta mai spored je pričal, koliko dela in truda je stalo voditeljice gojenk. Posebno srčkan je bil nastop malčkov iz otroškega vrtcu. Smrtna kosa. V ponedeljek 9. junija je umrla splošno znana restavraterku g. Marija Pctsche (Zur Sonne). Pokojnica je bila znana kot odlična gusjiodinja in je njena restavrucija daleč naokrog zaslovela. Umrla je v starosti 63 let. Mat ura. V jjonedeljek 9. junija so začeli letošnji maturanti s pismeno maturo. Letošnjih maturantov je 23. Ministrski odposlanec za to leto je višji šolski inšpektor v p. g. dr. Pol janec, ki je bil v Kočevju v isti funkciji pred dvema letoma. Z občnega zbora naših invalidov. Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor združenja vojnih invalidov, na katerem jo poročal o novem invalidskem zakonu, o jx»kojninali in odkupninah delegat oblastnega odbora g. Tome iz Ljubljane. Na občnem zboru je bil izvoljen nov odbor, v katerem so sledeči gg.: Bencina Franc, predsednik, Božič Franc, podpredsednik. Marjan Jamšek. tajnik. Erker Karel, blagajnik. Razstava slepcev. V zavodu za slepo deco bodo priredili v soboto in nedeljo, 14. in (5. junija, šolsko razstavo. Kakor šc vsako leto, bo tudi ta razstava pokazala, kako ži\i in kaj dola naša najbednejša deca. Želeti je. da si razstavo ogleda vse kočevsko občinstvo. Občni zbor gostiln ičurske zadruge. 23. ju ni- ■ ja si: bo vršil glavni letini občni zbor kočevske gostilničarske zadruge v prostorih g. G. Verder-berja. Začetek ob pol desetih. Dev. Marija v Polju V ponedeljek 9. junija sc je \ ršila pri nas zanimiva svečanost, namreč blagoslovitev temeljnega kamna za novo šolo. Stavbno podjetje Ivan Ogrin, ki je dovršilo že spodnja betonska dela, jc postavilo tudi ploščo in pričelo dvigati stavbo samo. Ob krasnem vremenu se je nabralo ob 4 jiopoldne nebroj ljudstva na okrašenem prostoru pred šolo. G. župnik Miiller jo izvršil blagoslovitev temeljnega kamna, nakar jc pozdravil šolski upravitelj g. Mihelič predvsem vse gg. zastopnike oblasti: glavarja dr. R. Andrejko, bonskega nadzornika Lužarja in okr. nadzornika Grada, zastopnika tovarne dr. Pavlina, celotni občinski odbor z županom Gartro-žo ter celokupni učiteljski zbor. Poudaril je pomen šole v narodno vzgojnem zmislu. Nato je govoril bonski nadzornik g. Lužar. Po govoru jc deklainirala učenka tukajšnje šole, nakar so otroci zapeli državno himno. Lepo slovesnost je zaključit g. župnik, ki je poudaril pomen šole, ki naj služi Cerkvi, domu, narodu in vladarju. Po slavnosti se jc vršila v prostorih stare šole mai prigrizek, ki so ga spretno organiziralo tukajšnje učiteljice. Prvi jc napil g. dr. R. Andrej-ka tukajšnjemu občinskemu odboru in učiteljskemu zboru, ki je znalo s tolikimi težavami združiti vse sile napredku občine služeči šoli. Zahvalil sc mu je v imenu učiteljstva g. Trošt, v imenu občinskega odbora g. Rupret, ki jc [kidal zgodovino vseh bojev za novo poslopje. Govorili so šc zastopnik tovarne g. dr. Pavlin, v imenu delavccv g. Kukavica, ki je sprožil načrt strokovne šole papirničarjev, v Imenu obrtnikov pa g. Ivan Ogrin. Prisrčno slavnost je zaključil župan g. Ivan Gartroža in sc zanvalil vsem navzočim, ki so pripomogli k zidmvi nove šole in k tej slovesnosti. Ali ste že poravnali naročnino? 20 letnica Kmetijske šole v Si. Juriju ob j. z. Zavod je bil ustanovljen leta 1910. po dolgotrajnem boju slovenskih poslancev dr. Dečka, dr. Hrašovca, dr. Korošca, Roša, Vošnjaka in tovarišev v bivšem deželnem zboru štajerskem ter slovenskih okrajnih zastopov za slovenski del bivše Štajerske. Zasluga dr. Ipavica, bivšega župana in zdravnika v Št. Juriju, i>a je, ker je on posredoval, da se je v ta namen kupilo večje kmetsko posestvo, na katerem so se zgradile povsem nove šolske in gospodarske zgradbe po vzorcu šole v Grot-tendorfu. Poslopja so bila zidana prav primerno za potrebe srednje kmetije tukajšnjih gospodarstev. Razmeroma vlažna lega zemljišč ob potokih Slom in Voglajna pa ni bila posebno ugodna, vendar se je potom regulacije potokov ter kanalizacije in drenažiranja večjega dela zemljišč ustvaril tekom let ravno s tem primeren objekt za učni ziavod, ter spravilo celotno posestvo v prav dobro gospodarsko stanje, tako da dosegajo letni donosi pro hektar one dobro urejenih gospodarstev Nemčije. Posestvo ob zavodu obsega 46.53 ha, od tega 12 ha polja in vrtov, 18 lia travnikov in sadonos-nikov ter 16 ha gozda. To se obdeluje po večini v interesu prakse po gojencih samih. Zavod ima v prvi vrsti živinorejsko-poljedelski tip ter je bil namenjen zlasti kmetskim sinovom planinskih krajev bivše Štajerske, iz katerih je tudi največ prosilcev, vendar je redno dosti gojencev tudi iz drugih okrajev, zlasti iz ljutomerskega. Živine goji zavod 35 do 40 glav ter služi kot rejsko središče za sivopšenično pomursko govedo, obenem pa tudi za domačo oplenienjeuo svinjo in za štajersko kokoš. Za naravnejšo vzrejo mlade živine ima na Boču nad Poljčanami zavod tudi lastni planinski pašnik s pašno in gozdno površino 92.57 ha. Ze v početku je bil zavod organiziran z enoletnim kmetijskim tečajem za kimtfske fante. Kot tak služi |>otrebam malega in srednjega kmeta, ki sina, katerega hoče obdržati za dom, težko pogreši z doma za daljši čas. Prostora je v internatu do okroglo 30 gojencev in ti uživajo celotno oskrbo deloma brezplačno, deloma proti razmeroma nizki oskrbovalnim. Početkom je pouk trajal 10 mesecev, da so se mogli vršiti ludi dvomesečni gospodinjski tečaji, sedaj jia traja 12 mesecev, da imajo gojenci tako celoletno prakso. Poleg tega so se redno vršili in so tudi sedaj razni daljši in krajši tečaji. Zavod pa sluzi radi svoje ugodne lege in moderne uredi t v« tudi kot lep demonstracijski objekt za okolico in številne vsakoletne obiske kmetskih interesento«, kmetijskih podružnic, sadjarskih društev, kmetsko-nadaljevalnih. gospodinjskih in gospodinjsko-na-daljevalnih tečajev itd. V 201etnem obstoju zavoda je obiskovalo zavod 435 gojencev, in sicer v 5 povojnih letnikih 122 m v 12 povojnih 313, med vojno je pa služil zavod vojaštvu. Absolviralo je šolo 419 gojencev, od katerih jo 26%, t. j. 110, že samostojnih gospodarjev, 50% (210) mlajših je šc na domu staršev, 10% (40) v raznih kmetiskih službah. 7.5% (31) jih je padlo oziroma umrlo in le 8% (34) je odšlo po raznih drugih službah, oziroma v Ameriko. Iz tega je razvidno, da je zavod v jiolnem obsegu služil svojemu pravemu namenu vzgajati kmetske sinove v prvi vrsti za dom. Že ob ustanovitvi zavo.la se je predvidevalo zgraditi tudi posebno poslopje za gosj>odinjsko šolo ter jo združiti z zavodom jk> vzorcu nemških kmetijskih šol, vendar se je to delo zavlačevalo, in ko se je začelo graditi, je bila vojna zidanje prekinila, |>o vojni se pa to delo ni nadaljevalo. Tako so se vršili na zavodu pač dvo- in trimesečni gospodinjski tečaji, do popolne gospodinjske šole pa le ni prišlo. Gotovo je za ozemlje bivše štajersko velika gospodarska škoda, da se ta prvotni projekt ni takoj izvedel, ker bi bila gospodinjska šola vsaj tolike važnosti za gospodarski napredek, ako ne sc večje, kot kmetijska šola, ker je tu gospodinja solastnica posestva in jc tako napredek kot propad kmetije v veliki meri odvisen od strokovnega znanja gospodinje in je eden glavnih vzrokov za žal tako veliko menjevanje lastnikov in za tako številne prodaje kmetij v tem ozemlju ravno v tem liedostatku izobrazbe gospodinj. U|ianje pa je, da 1)0 to staro željo gospodarskih krogov bivše slovenske Štajerske konečno vendarle uresničila kr. banska uprava ter morda že to leto ob 201etnici •zavoda za počel a z realizacijo tega projekta, ki bo gotovo v kombinaciji z že temu primerno urejenim zavodom tako sedaj za banovino, kot pozneje za starše najcenejši. 0. julija t. I. pa priredi zavod za svoje bivše gojence in absolvente domačo proslavo te 201et-liice z namenom, da se součenci zopet enkrat po možnosti vsi snidejo ter si ogledajo razvoj in sedanje stan je, zavoda. Zato vabi uprava tudi tem potom vse bivšo učence, da se udeleže te male zavodne slavnosti ter sporoče svojo udeležbo upravi vsaj do 1. julija t. 1. Predpoldne bo ogled zavodnih naprav, ob 11 pozdrav absolventov in gostov, nato pa skupno kosilo na zavodu ter popoldne ogled par vzornih posestev v okolici. Ravnatelj: Ing. Val. Petkovšek 1. r. Pilštajn Na škapulirsko nedeljo. 13. julija, in ne 6. julija, kakor so pomotoma pisali listi, se bo na Pilštanju blagoslovila motorna brizgal na prostovoljnega gasilnega društva Pilštan j-Le-sično. Po blagoslovitvi bo skupna vaja vseh do-šlili in domačega društva lia občinskem pašniku v Lesičnem. nato pa veselica v prid društva z bogatim sporedom. Sosedna gasilska in druga društva sc naprošajo, da ta dan ne prirejajo nikakih vaj ali veselic, naj ta dan prepustijo mlademu pil.štanjskemu društvu. Vso bližnja in daljna gasilska in druga društva, kakor vsi prijatelji gasilstva se prijazno vabijo. Spored jo v celoti res lep. Ljubljansko gledališče Opera. Začetek ob 20. Četrtek, 12. junija: Zaprto. Petek, 13. junija: Zaprto. Sobota, 14. junija: POHUJŠANJE V DOLINI ŠDNT-FLORJANSKI. - Red A. Abonente reda A vljudno obveščamo, da se poje za njihov abonma Bravničarjeva opera i Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v soboto 14. t. ni. in ne v petek 13. t. m., kakor je bilo prvotno objavljeno. CELJSKO GLEDALIŠČE. Petek. 13. juniju ob 20: »RIGOLETTO. Gostovanj« mariborskega gledališča in ge. Tinke Vesel -Polla. Darovi Za .leglieev sklad so darovali: Kat. prosv. dru sivo Leskovpc pri Krškem Din 100, ZdruSen* kutnl. organizacije na' Vrhniki Din 300. Novi kardinali Slovesna zaprisega novega romunskega kralja Karla pred »oliko narodno skupščino, na loo od kralja njegov brat princ Nikolaj. Kralj Karel in njegova mali Rtfnninska kraljica-vdova Marija se vrača v Bukarešt. Med svojim bivanjem v Mona-kovu se je lepa Koburžanka, ki ne izgleda, da je stara 53 let, pomladila iz kraljice-stare matere v kraljico-mater. V Monakovu so ji izročili ogromen šopek belih lilij, vendar pa v tem važnem političnem slučaju visoka gospa ni tako nedolžna, kakor te lilije. Vsekako je vedela, da se je njen sin Karel že vrnil v domovino, medtem, ko se je ona baje uprav zato peljala v Sigmaringen, da bi se v družinskem svetu razgovorila o sinovi vrnitvi. Ponosna gospa svojemu najstarejšemu sinu Karlu ni mogla odpustiti, da se je radi ljubezni do čisto navadne gospe Lupescu odpovedal prestolu in se degradiral do preprostega Karla Carai-mana. Šele zadnje tedne se je Karlovim zaupnikom posrečilo potolažiti kraljico-vdovo z obljubo. da se bo princ ločil od svoje prijateljice in se spravil s svojo soprogo, grško prince-zinjo Heleno. Vendar pa je bila kraljica Marija še takrat, ko se je peljala k svoji kobur-ški šolski prijateljici gospej Raven v Ober anunergau, da bi si tam ogledala pasijonske ;.gre. pravtako kakor iz Berlina v Monakovo prihiteli romunski poslanik Tasca prepričana, da princ Karel ne hrepeni po kraljevi kroni, marveč da hcče postati samo regent za svojega osemletnega sinčka Mihaela. Kdo pa so tisti, ki so stali za kulisami tega prevrata? Gonilna sila je bil bivši tajnik Manoilescu, ki je bil radi svojega nastopa za izgnanega bivšega prestolonaslednika Karla že enkrat pred vojnim sodiščem. Pri tej razpravi je sodeloval kot prisednik polkovnik Precup, bivši avstro-ogrski častnik, ki je po zlomu c. in kr. armade stopil v romunsko službo. Manoilescu je s Karlom v Parizu napravil načrt, z izvršitvijo tega načrta je bil pa poverjen Precup. Precup je prišel v začetku meseca v Pariz, kupil za milijon frankov letalo tipa Farinan, ki se je izkazalo že na poletu na Madagaskar, najel francoskega pilota Lalouettaj poslal zaupnike v Monakovo, na Dunaj, v Prago in Budimpešto, si dal izstaviti potne liste za Karla in zase v Sigmaringen in se peljal z njim v Monakovo, kjer sta se sešla z zaupnikoma Dimitrescuom in Ga-toskijem. Lalouette je sledil z letalom v noči na petek. Na monakovskem letališču je pričakoval letalo Karel, ki si je nadel obleko romunskega letalskega častnika. Za las bi se kmalu cela stvar ponesrečila, ker je pilotu pošel bencin in je moral pri Korosfo pristati. Vendar pa je previdni Precup tudi na to mislil. Ko iz Monakova telefonično prijavljeno letalo ni prišlo v Klausenburg, je Precup naprosil poveljnika tamkajšnjega letališča polkovnika Dahintena, naj pošlje več letal iskat pogrešano Farmanovo letalo. Stotnik-pilot Christescu je zapazil Karlovo let-ilo in se po- leg njega spustil na tla. Vzel je Karla na svoje letalo in ga pripeljal v Klausenburg, od koder ga je stotnik-pilot Opriš na drugem letalu pripeljal v Bukarešt. Medtem, ko je Farmanovo letalo neslo princa Karla čez Dunaj in Budimpešto proti Bukareštu, jo njegova mati stopila v Bukarešto v orient-ekspres in se odpeljala v Monakovo; sin je križal pot matere in s tem prekrižal tudi njen načrt. Šele naslednji dan opoldne je kraljica-mati pri vožnji skozi Dunaj zvedela, da se je Karel odpeljal iz Pariza, tn šele v Oberammergau je cula, da je proglašen za kralja- ^Izvršeno dejstvo! s tem je tolažila kraljica prepadenega poslanika Tasca. odpovedala družinski svet Sigmaringen in odpotovala domov, da se pokloni novemu kralju. Proi. Harnack umrl V Heidelbergu je umrl v starosti 70 let pravi litjni svetnik profesor Adolf pl. Harnack, doktor bogoslovja in modroslovja, častni doktor medicine in prava, predsednik društva za pospeševanje znanosti. Profesor Harnack se je na potovanju iz Berlina v Heidelberg, kjer se je vršilo glavno zborovanje društva za pospeševanje znanosti, lahno prehladil in se je podal na univerzitetno kliniko v Heidelbergu. Pred par dnevi so poročali, da se je njegovo stanje zboljšalo, zadnje dni pa se mu je vrcčina silno zvišala. Njegovo truplo bodo prepeljali v Berlin. Kot teolog je bil Harnack voditelj modeme protestantovske skupine, ki je opirana na kritično preiskavo zgodovinskih virov stremela za spravo med kristjani. Polagoma se je Harnack razvil iz teologa v zgodovinarja in historičnega filozofa. Spisal je več sto knjig. Pesmi avstralskih domačinov Kakor poročajo iz Adelaide v Avstraliji, so ob priliki otvoritve tamošnje univerze prvič posneli na gramofonske plošče pesmi domačinov. Da so mogli to izvršiti, je bilo potrebnih več ekspedicij v notranjost dežele, ker so domačine le težko jjfipravili do tega, da so peli pred aparatom, ki so se ga bali. Pesmi, ki so jih ob tej priliki zbrali, niso važne samo za spoznavanje deželne antropologije, ampak so tudi dragocen prispevek k muzikalni zgodovini primitivnih narodov. V to zbirko niso sprejeli samo pesmi, ki jih pojejo pri praznikih, in bojnih pesmi, ampak i tudi vse verske pesmi, ki spominjajo na da-I našnji jazzband. Ogromni železniški most pri Cuneo v Piemontu, ki bi bil ]>o dograditvi najdaljši most na svetu, se je med gradbo 11. loka nenadoma zgrudil in pokopal pod seboj delavce. Devet delavcev je bilo takoj mrtvih, številne delavce so pa hudo ranjeno odpeljali v liolnišnico. O bodočih novih kardinalih, ki bodo imenovani na prihodnjem konzistoriju, navaja :>Osservatore Romano« nekaj podatkov o njihovi dosedanji služb,mi poti: Msgr. Francisco Marchetti Selvaggiani je tajnik koncilske kongregacije. Rojen je bil leta 1871. v Rimu. Bil je rektor kolegija za propagando, dokler ga ni Benedikt XV. leta 1918. imenoval za naslovnega nadškofa in nuncija na Dunaju. Ko se je vrnil v Rim, je bil imenovan rektorjem kongregacije za propagando. Poleg te visoke službe je izvršil še mnogo važnih nalog kot mož posebnega zaupanja sv. očeta. Tako je bil 1. 1925 predsednik komisije za misijonsko razstavo, a potem organizator stalne misijonske1 razstave. Lani meseca oktobra ga je poslal sv. oče v posebnem poslanstvu v Etiopijo, da vrne obisk Ras Tafari-ju, ki je bil obiskal papeža 1. 1924. Msgr. Kafacllo Carlo Rossi je bil rojen v Pisi 1. 1876. Še jako mlad je postal karmeli-tanec ter je v teku let opravljal v redu visoke službe. Meseca aprila 1920. ga je papež Benedikt XV. imenoval za škofa, meseca decembra 1923. pa Pij XI. za predsednika kon-zistorijalne kongregacije in naslovnega nad-s;ofa. Msgr. Julij Serafini je bil rojen 1. 1867. v Rosseni, Leta 1908. je postal škof v Pesci-ji in še isto leto ga je Pij X. pozval v tajništvo koncilske kongregacije in ga imenoval za naslovnega nadškofa. Poleg kurijskih poslov se je msgr. Serafini posvečal organizacijskemu delu, posebno je veliko delal za organizacijo katoliške ženske mladine ter si pridobil na tem področju velike zasluge. Razen teh treh kurialnih kardinalov bosta imenovana še dva, in to eden iz Francije. drugi iz Brazilije- Msgr. Sebastian Leme du Silveria Cintra je bil rojen 1. 1882. Za škofa je bil imenovan Finski tekač Nurmi je postavil nov rekord. Prete kel je G milj (9.65 km) dolgo progo v času 29:26,4. Dosedanji rekord te proge je znašal 29:59,8. Pisana mali Poštni ravnatelj v Krakovu na Poljskem Josip Lubartovski se je pred petimi leti poročil z laborantko Marijo Halacinsko, ki je bila nameščena v bolnišnici za nalezljive bolezni. Ker je imel Lubartovski iz prejšnjega zakona štiri otroke, je mačeha z njimi grdo ravnala, hoteč se jih iznebiti. V to svrho je vzela v bolnišnici posodice s tifusovimi in driskinimi bacili. Kmalu nato so oboleli trije otroci Lubartovskega iz prvega zakona v starosti 10, 14 in 16 let ter hišni učitelj- Starejša Kralj Karel se po slovesni zaprisegi pelje s svojim bratom princem Nikolajem po bukareških ulicah. leta 1911., deset let nato pa za nadškofa. Benedikt XV. ga je imenoval za pomočnika s pravico do nasledstva kardinala Arcovode de Albuquerque, nadškofa v Rio de Janeiro. Ko je Ie-ta nedavno umrl, je postal primas Brazilije. Msgr. Ahil Lienart, škof v Lille-u, je bil imenovan na to mesto leta 1928. Z njegovim imenovanjem se bo število francoskih kardinalov, vkljub smrti kardinala Lucona, nadškofa v Reimsu, zvišalo, ker bo nedvomno tudi njegov naslednik imenovan za kardinala. Petrolej skozi puščavo Veliki načrt, spraviti petrolej iz mežopo-tamskih vrelcev skozi sirsko puščavo s pomočjo 1500 kilometrov dolgih cevi do morja, je pred kratkim pristopil korak bliže k uresničenju. Načrti, ki jih je petrolejska dražba >Irak«, ki poseduje takozvano mosulsko koncesijo, predložila angleški vladi, izgledajo da so vzeti popolnoma resno. Vendar je treba za izvedbo tega ogromnega načrta, še velikih predpriprav, pri katerih igra glavno vlogo denar in pa tehnične težkoče. Ta največja petrolejska cev ua svetu bo stala nič manj kakor 100—120 milijonov zlatih frankov! Prvotno so mislili, da bi s polaganjem teh cevi napravili obenem tudi železniško progo. V tem slučaju pa bi znašali stroški 500—600 milijonov zlatih frankov. Zaenkrat je še glavno vprašanje, ali bo ves petrolej, kar ga je v mosulski pokrajini zadostoval, da se tako riskantno podjetje sploh izplača. Kakor pri vseh takih podjetjih, igra tudi tukaj najvažnejšo vlogo visoka politika. Gre za to, ali bi se te najdaljše cevi na svetu končale v angleški Palestini ali v francoski Siriji. Ker je sedaj nad polovico delnic te družbe v rokah angleških kapitalistov, se zdi, da bo prodrla prva možnost dečka sta umrla za tifusom, 10-Ietni deček je še vedno bolan, učitelj je pa okreval. Pri policijskem zaslišanju je izjavila 13-letna hčerka, da je mačeha skuhala trem bratom in hišnemu učitelju neko jed za večerjo ter ji prepovedala, da ne sme od te jedi jesti. Potem je posodo pomila in prekuhala v manganovi raztopini. Pri hišni preiskavi so našli tri posodice bacilov, ki so izginile iz bolnišnice. Nečloveško mačeho so zaprli. Radio Programi Radio-Ljubljana t Petek, 13. junija: Ne oddaja. Sobota, 14. junija. 12.30 Reproducir. glasba. 13.00 Časovna napoved, borza, reprod. glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.00 Koncert radio orkestra. — 19.00 Dr. Ivan Grafenauer. Nemščina. — 19.30 Dr. Lojze Čampa: Novi kazenski zakonik. — 20.00 Prenos iz Belgrada. — 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programi i Sobota, 14. junija. Belgrad: 20.00 Koncert operetne glasbe. — 21.00 Koncert komorne glasbe. — Budapest: 12 0? Koncert ruskih balalajk. — 17.30 Koncert vojaške godbe. — 19.30 Prenos iz opere: »Hunyady La-szloc, opera. — 22.35 Koncert zabavne glasbe. ■— Dunaj: 18.00 A. Kaufmann: Godalni kvartete v b-duru. — 19.30 Arije in pesmi. — 20.00 Slavnostni koncert. — 21.00 Filmska glasba v teku časa. — Milan: 20.45 Komedija. — 21.15 Koncert komorne glasbe. — 23.00 Zabavni koncert. — Praga: 20.30 Ljudski večer. — 22.23 Zabavni koncert. — Langenberg: 20.00 Veseli večer, nato plesna glasba. — Rim: 17.30 Koncert orkestra. — 21.02 Pe ster koncert. — Berlin: 21.00 Veseli večer, nalo plesna glasl>a. — Katovice: 20.15 Ljudski koncert. 22.00 Tonfilmska glasba. — Toulouse: 19.00 Pestra glasba. — 19.20 Plesna glasb«. — 20.15 Zabavna glasba. — M. Ostrava: 19.35 Violinski koncert. — 20.00 Ljudski večer. — 22.25 Koncert zabavne glasba. Odločilni boji med panteizmom in teizmom V zadnjem zvezku časopisa Deutsche Rund«uhau< objavlja dr. Peter W u s t izčrpen pregled o Metafiziki v filozofiji sedanjosti*:. Wust izvaja v glavnem: Težišče nove metafizike je treba iskati v antropologiji. Od Diltheya seiii je postajal metafizični nauk o človeku vedno aktualnejši. Veliki idejni boji sedanjosti se osredotočujejo bolj in bolj na metafiziko duha, v kateri igra nauk o »večnem v ČlovektK (Schelerjev osrednji pojm) odločilno vlogo. Frankfurtski filozof Fritz Heinemanti je v svoji novi knjigi »Nova pota filozofije-' vse idejno gibanje zadnjega polstoletjn s tega metali/,ieno-atitropološkega gledišča zelo nazorno orisal. Seveda je bil na tem poprišču pravi metafizični prvoboritelj in voditelj Maks Scheler. Vsi njegovi spisi veljajo slednjič samo temu eiiernu velikemu vprašanju o bistvu človeka, in sicer o »Večnem v človeku , od velike etike dc Sociologije znanosti , njegovega zadnjega večjega dela. Poleg Sehelerju je posebno mnogo storil za pospešenje nove antropologije tudi Ludvig Klages. On je bistveno pospešil nauk o izrazu, kar je dovedlo do nove znanosti: tako imenovane karalfterologije. Naravnost nepregledna je pa sedaj vrsta zgodovinsko-filoz.ofskih poizkusov, ki spadajo prav za prav tudi vsi skupaj v metafizično antropologijo. Na tem poprišču so se posebno marljivo gibali Dilthevevi in E. Troeltschevi učenci, tako predvsem Edvard Spranger, Hans Freyer, Theodor Litt i. dr. Tudi za nekako poglobitev eksperimentalne psihologije so postale vse te nove misli pomembne. Slednjič pa tiči tudi v današnji sociologiji mnogo te nove metafizične antropologije in metafizične zgodovinske filozofije. Posebej je troba omeniti še dve posebni disciplini, ki jih moremo tu tudi najbolje uvrstiti; to sta spoznavna teorija in etika. Na teh dveh popriščih stoji danes poleg Maxa Sche-lerja še Nikolai Hartmaun v najsprednejši bojui vrsti. Cisto umljivo pa je, da spričo tako izrazitega nagibanja k metafizičnim problemom tudi nauk o Bogu, spekulativna teologija, v našem času ni mogla oditi praznih rok. Vsekakor se ne da več tajiti dejstvo, da v obeh zadnjih desetletjih pojm o Bogu ali vsaj pojm o nečem metafizično absolutnem ni bil več deležen onega zaničevanja kakor v predidoči, metafiziki sovražni dobi. Že v delih Emila Laska okoli l. 1913. dobimo vtis, da se polagoma poleg tako imenovane nečutne, t. j. logične ve-ljavnostne sfere dopušča vsai zopet razpravljanje tudi o realnonadčutni sferi absolutnega. To dejstvo stopa določneje v ospredje, ko se začenja n. pr. Rudolf Otto preko feuomenolo-gije baviti s kategorijo, ki jo je bil že VVindel-band v posebnem sestavku označil kot *Sveto« in jo razločil od kategorije resničnega, dobrega in lepega. Res je, da Ottova knjiga še zelo psi-hologizira. Vendar imamo vtis, da se tu mno-gokje pomika v središče bolj metafizično nego zgolj psihološko. Toda tudi na tem poprišču je potem slednjič 1. 1921. znova prodrl ograjo Max Scheler, ki je iz metafizike verskega akta krmaril naravnost k teističnemu božjemu pojmu in napovedal panteizmu svoje dobe boj. Žal se je Scheler kasneje od te točke začel razvijati nazaj in prišel tako daleč, da jc slednjič postni prvi zagovornik danes tako razširjenega, v temelju pa docela nezniiselnega nauka o »nastajajočem absolutnem in o »trpečem Bogu . Kljub vsemu pa religiozno gibanje našega časa, ki se dokumentira posebno v »dialektični teologiji Karl-Barthove šole, stoječe pod močnim vplivom velikega Kierkegaarda, tudi vprašanj metafizične teologije ne bo več puščalo ob strani. Priti utegne čas, ko se bo znašel panteistični pojm o Bogu vsaj v trdi stiski. Dela, kakor je n. pr. knjiga Eugena Herrigela: Metafizična oblika , je karakteristično znamenje za to, da stojimo tudi v metafizičnem božjem nauku pred novimi velikimi, odločilnimi boji glede nasprotja med pautcizmoin in teizmom. Za dvig naše živinoreje Ustanovitev živinorejske zadruge za sivo-rujavo planinsko živino Cerkev in sedanjost Na zadnjem polujavnem konzistoriju je papež določil, da se proglase za svetnike: Dne 22. t. m. bi. Katarina Thomas in bi. Lucija Filippini; dne 29. t. m. pa bl.Janez de B r e b e u f in tovariši, kanadski mučenci iz Družbe Jezusove, kardinal Robert Bellarmin in Teolil a Corte. Dne 29. t. m. so otvorili v Rimu vatikansko radio-postajo. Kakor znano, je papež označil radio kot »sredstvo čudovite brzine v službi krščanske resnice«. V Vatikanu pripravljajo okrožnico, ki bo določila za vse kristjane veljavne predpise glede radio-prometa. V papeževem letovišču Castell Oandolfo prezidavajo vilo Barbcrini; tudi vrtne, nasade obnove in pripravijo tako vse potrebno za morebiteif papežev pr&ed. .Na glavnem zborovanju benediktinskih opatov v Salzburgu so sklenili, da se obe benediktinski kon-gregaciji sv. Jožefa in Brezmadežnega spočetja, ki sta po razpadu stare monarhije še ostali v Avstriji, ipatija, ki so jo bili obnovili Beuror.ci, ostane tudi poslej združita v novo kongregacijo; Sekovska opatija, zase. Vodstvo nove avstrijske kongregacije sta začasno prevzela papežka vizitatorja dr. L. Zeller, opat v Trierju, in dr. S. Landersdorfer, opat v Scheyerti-u. Socialistična Delavska zveza za šport in telesno kulturo (»Asko«), ki izključuje vsako »duha ubijajoče športno pretiravanje« ter pobija »anarhijo nebrzdanih nagonov«, ima četrt milijona članov, deset športnih listov, ki izhajajo skupaj v 307.500 izvodih, in 14 podorganizacij: pešačenje, težka atletika, nogomet, hockey na ledu, telovadba, plavanje, kolesarjenje, tennis, Rdeči sokoli. Republikanska bramba. Zveza ima namen vzgajati delavsko mladino v slogu novega življenja iu v zmislu socialističnega svetovnega nazora. Njeno odločno stališče proti brezumuostim športa in proti nagonski razbrdanosti je značilno. Poslovni odbor organizacije zdravnikov v Nemčiji je sprejel sklep, v katerem se izreka proti svobodni odpravi plodu, ker da je ohranitev ka-lečega življenja tudi za zdravnika prva poklicna zapoved. Za Zdravnika prihaja odprava plodu v poštev le tedaj, »kadar preti zdravju ali življenju matere resna nevarnost.« To stališče še vedno nasprotuje cerkvenemu stališču, ki ne priznava nobene izjeme,'vendar se razveseljivo razlikuje od lahkomiselne socialistične zahteve, da naj bo odprava plodu popolnoma svobodna. »Berliner Zeitung-. je prinesla iz Jeruzalema senzacionalno vest, da je Anglija pritiskala na Sv. stolico, da naj latinskega patriarha v Jeruzalemu Barlaseina-in njegovega pomožnega škola dr. Fel-lingerja, zaradi njunih zvez z arabskimi voditelji, ki škodujejo miru z Judi, odpokliče. To raco so odposlali v svet. pač židovski krogi, ker drug nihče ne more imeti ria tem interesa. Državna zveza Katoliških delavskih zvez v Nemčiji je imela v Gelsenkirchen-u svoj 5. kongres. Navzočih je bilo 600 delegatov in veliko število zastopnikov posameznih predsedstev in delavstva. Državna zveza šteje 350.000 članov (prirastek od 1. 1027. znaša 35.000), strokovna mladina in mladostni delavci pa 50.000. Zveza ima 6 časopisov, dva mladinska lista, časopiš za delavke in znan-stveno-socialno revijo. Katoliško mladinsko gibanje odklanja razredni boj in stremi za družabno uvrstitvijo delavskega stanu pod zagotovitvijo gospodarskega obstoja in udeležbe na kulturnih vrednotah. Moškega romanja iz Budimpešte k Maria-besnyo o priliki jubileja sv. Emeriha se je udeležilo 20.000 mož; iz okolice božjepotnega svetišča pa je prišlo še nadaljnih 10.000 mož. Romanje je vodil kardinal primas dr. Serčdi, slavnostni govor je imel vojaški škof dr Hasz. Spori v tujini NOGOMET. Nemški državni prvak v Pragi. Sp. Vgg. Fiirth, ki je lansko leto osvojil državno prvenstvo Nemčije, je gostoval v Pragi napram češkoslovaškemu prvaku, znani Slaviji. Čeprav pozna sezona, vendar je tekmo posetilo 8000 gledalcev. Sp. Vgg. Fiirth je bil premagan z 1:4 (1:2) in to največ radi indisponiranosti svoje napadalne vrste. V taktiki in tehniki so bili Nemci enakovredni Cehom. — Znano je, da letos Sp. Vgg. Fiirth nima več izgledov, da ostane še nadalje drž. prvak, ker je že izpadel pri semifinalnih tekmah. Berlinski dogodki. Vendar se je prvaku Berlina, Herthi, posrečil vstop v predzadnje kolo borbe za nemško državno prvenstvo. Znano je, da je Her-tha s Sp. V. Koln-Siilz dosegla le neodločen rezultat (kljub podaljšku igre) in vsa tekma se je morala ponoviti v Berlinu. 30.000 gledalcev jc prišlo na igrišče, kjer je berlinski prvak z 8:1 (4:0) odpravil svojega nasprotnika. S tem je tudi Koln-Siilz izpadel od nadaljnega tekmovanja za državno prvenstvo. Ostali so le še štirje borci: Hertha (Berlin); 1. F. C. Niirnberg; Holstein Kiel; Dresdner Spori Club, ki bodo v 14 dneh končali in izločili novega nemškega državnega prvaka. Omenimo naj šc, da je pariški Club Francais gostoval napram Tennis-Bo-russia in izgubil tekmo s 7:2 (3:1). Francozi so bili slabi. LAHKA ATLETIKA. Nemški državni rekordi. Najnovejši pregled nemških lahkoatletskih uspehov je sledeči: 100 m H. Kornig 10.4 sek.; 200 m H. Kornig 20.0 sek.; 400 m J. Biichner 47.8 sek.; 800 m dr. 1'cltzer 1:51,6 min.; 1500 m dr. Peltzer 3:51,0 min.; 3000 m. W. Boltze 8:35,3 min.; 5000 m O. Kilp 15 min.; 10000 m O. Petri 31:57,4 min.; 110 m lese Trossbach 14,0 sek.; 4 X 100 m Charlettenburg 40,8 sek.; skok v daljavo Doberman 7-645 m; skok v višino Pasemann H>2 m; skok s palico Wegener 4,028 m; krogla llirschfeld 16,045 m; disk Hoffmei-ster 48,77 m; kopje Molles 64,91 in; kladivo Mang 46,05 m. TENIS. Odločitev bo kmalu padla. Letošnje borbe za Davisov jx>kal se bližajo svojemu koncu. Tako je že določen zmagovalec v ameriškem pasu, kjer so tekmovali MeksilJu-goinontafon že na kmet. razstavi v Zagrebu razstavila kolekcijo plemenske živine in tam podale vsem obiskovalcem sliko o tuzemski sivorjavi živinoreji. 482.50. 8. >131.50—432. 12 . 433-434; srečke Rdeč. križa 60 bi., 8% Bierovo j>os. 96.50, 97.50, 86.25 (85.25), 1% Blorovo pos. 85.125, 86.25, 7% po«. Drž. hip. banke 84.25—85, posojilo mesta Zagreba 75 bi., Tob. sr. 42.50 bi. — Ham)m> drlnire: Ravna gora 75 d., Hrvatska 50 d., Katolička 36—3«, Poljo 58—58.50, Kreditna 96— KR), Union 196—196.75. Jugo 78.50—78.75, Lj. kred. 122 d., Med j ima rod na 61.50 d.. Narodna 8300—8425, Obrtna 36 d., Praštediona 900—907.50, Etno 157—167. Srbska 180—185, Zemaljska 133—137. — Industrijalce delnice: Nar. šum. 25 d.. Guttmann 160—170, Slaveks 72—74 (72), Slavonija 200—205, Našice 1350 bi., Danica 110—111 (110), Pivara Sar. 160 d.. Šečerana Osjek 375—385, Nar. ml. 20 d., Os j. ljev. 175 d., Brod. vag. 111 d., Union 150 bi.. Vevče 120 d., Isis 32 d., itagusea 399-401 (400), Oceania 200 d., Jadr. plov 505 d., Trboveljska 482.50—435 (432.50). Belerad. Narodna banka zaklj. 8.350 (50), 7% inv. pos. 89, —, 89.75 (89.75), agrari 55, —, 56, vojna škoda promptna -142, —, 443 (300 po 442, 442.50 in 440), 6. 442.50. 443.50 (441.75, 442), 7. •145.50, 446 (445.50), 11. 455.50, 456 (156.50), 1% Bler. j los. 86.25, 86.75, 7% pos. Drž. hip. banke zaklj. 86.50 (3000 dol). Dunaj. Don. sav. jadr. 92.70, Wieuer Bank-verein 18.25, Creditanstalt 47.60, Escompteges. 161, Slavex 8.60, Alpine 24.75. Trboveljska 53.30, Kranj, ind. 37, Prager Eisen 324, Levkam 5.20, Rima Mu-rany 85.60. Les Na ljubljanski borzi sta bila zaključena 2 vagona bukovih plohov. Tendenca neizpremenjeno mlačna. Žito Položaj na našem domačem žitnem trgu se razvija nadalje v nasprotju s položajem na ameriškem trgu, kajti dočim se v Ameriki notacije znižujejo, je pri nas položaj zelo čvrst in vlada veliko pomanjkanje ponudb. Potiska pšenica se trguje po 220. gornjebačka 215—217.50 nakladalna postaja. — Za koruzo je položaj skoraj pojjolnoma neizpremenjen. Promet je dokaj dober, kajti povpraševanje. je jako živahno — tudi iz dravske banovine. — V ostalem ni zabeležiti nobenih izprememb. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Zaključen je bil 1 vagon koruze. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Koruza bč., sr. jun. črtano, bč., sr. jul. 102—103. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 18. oves 1 koruza 21 K, moka 7, otrobi 1 vagon. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca mlačna, koruza prijazna. Promet srednji. — Pšenica junij 21—21.40 zaklj. 21.10—18, okt. 19.75—19.94, zaklj. 19.86 do 87. — Ri okt. 11.65—11.92, zaklj. 11.78—11.79. — Koruza julij 12.25—12.56, zaklj. 12.45—12.46, avg. 12.70—12.80, zaklj. 12.76—12.79. Transit julij 11.3? do 11.40, avg. 11.50—11.52,« zaklj. 11.50—11.55. Zahvala Za številne izraze sožalja in sočutja, ki sva jih prejela ob prerani smrti najine nad vse ljubljene hčerke Cvetke za poklonjeno cvetje, se tem potom naj-prisrčneje zahvaljujeva. Posebno se zahvaljujeva gg. zdravnikom, čč. sestram, gospodu katehetu in gospodični učiteljici uršulinske šole ter končno vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 12. junija 1930. Rudolf in Angela Weber. V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod Franc Lovše mesar in posestnik dne 12. t. m. po kratkem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 14. junija t. 1. ob 4 popoldne od doma žalosti, Tržaška cesta št. 47 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12, junija 1930. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. MAM OGLASI Vsaka drobna vršilca l-SO Oin ali vsaka beseda 50 par. Na|man|šl ogla« t. „ 5 Din. Oglasi nad devel vršile se računajo vlit.. Za odgovor znamko! Na vpraian|a brcs znamke ne odgovar|smol II Službe iščejo Pekovski pomočnik išče službo. Sprejme tudi vsako drugo delo v mestu ali na deželi. — Josip Ostrovžka, Stožice 119, Ježica. tlužbodobe Šofer trezen, se sprejme v stalno službo, po možnosti zmožen kavcije. Ponudbe in prepise spričeval na gospodarsko in prometno zadrugo v Makolah. HSDHmj Košnja se odda v najem. Kravje seno. - Poizve se v upr. »Slovenca« pod št. 6769. Poštenega hlapca .i enemu konju, ter za razna hišna in vrtna dela sprejmem. - Naslov v upravi »Slov.« št. 6746. Trgovski pomočnik za specijalno trgovino kuhinjske posode se sprejme. Vicel, Maribor. Parna žaga edina tc vrste, v centru gozdnatega kraja. 25 km od železnice, se zaradi pomanjkanja kapitala da zelo ugodno v najem ali se sprejme event. družabnik z večjim kapitalom. Je eno leto v obratu, novi delav. stroji. - Naslov sporoči uprava »Slov.« pod »Redka prilika« št. 6405. Hotelska kuharica samostojna — varčna in pridna, se takoj sprejme. Ponudbe na: Hotel Turist, Bled. Pouk Šoferska šola I. oblast, konc., Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — TeL 2236. Pouk in praktične vožnje. stanovanja Preprosto sobico 2 postelji, iščeta skromna gospoda pri »Sveti vojski«, Komenskega 17. Opremljeno sobo s souporabo kuhinje takoj oddam. Poseben vhod, elektrika, parketi. Slomškova 17, Kodeljevo. Sobo z 2 posteljama, zraven glavne pošte, oddam gospodom ali gospodičnam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 6808. Lepa soba blizu opere se odda boljšemu gospodu. Ogled od 10 do 1, Naslov v upravi pod št. 6807. Prireditve Na Vrhniko! Žegnanje na nedeljo 15. junija. Sv. maša na hol-mu pri Sv. Trojici, kakor običajno na kvater-no nedeljo. Vabljeni kro-marji in ljubitelji doline šentflorjanske. Pisarniški prostori se oddajo v najem v Pražakovi ulici. Podrobno se poizve pri Zadružni zvezi, Dunajska c. 38. Posestva Posetvo naprodaj! Posestvo z vsem gospodarskim poslopjem, njive 25 mernikov posetve, travniki, 3 gozdi, vse v lepi ravnini tik ob dež. cesti v vasi Gabroviče, fara Krka pri Stični, se iz proste roke proda. -Ceni se 100.000 Din. Pojasnila daje Anton Zupane, Žagar, Znojile 12, Krka. Železno pečico in nekaj starega pohištva prodam. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 6800. Enodružinska vila z lepim, nasajenim zele-njadnim in sadnim vrtom, v Rožni dolini, poceni naprodaj. Elektrika in vodovod. Informacijo v trafiki Frank, Gosposvet-ska cesta 7. 1335333 Posnemalnik rabljen, a dober, kupim za mleko od 200 do 300 litrov. Ponudbe z navedbo cene in firme na upravo »Slovcnca« pod štev. 6778. IEES3HI Pianino skoraj nov, ugodno proda Kaučič — Rožna dolina cesta X, št. 4. Orgle, harmonije piščale in ventilatorje za orgl- izdeluje po nizki Anton Dernič, izdelova-telj -rgel, ovljica. Naprodaj je nov pianino in harmonij, amerišk. sistema, močan. Cena zelo nizka. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 6727. Pianino prodam. Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 6802. Prodamo Kopalne obleke vseh vrst po meri. Aleksandrova cesta 3, pritličje. Trgovina dobro idoča, je po nizki ceni naprodaj. Vprašati: Maribor, Ruška cesta 29. Več vagonov apna dobro žganega — je naprodaj. Dobava takojšnja. Cena je po 30 Din franko vagon za 100 kg. Naslov se izve v upravi pod št. 6780. Trgovina kuhinjsko opremo sc proda. - Vicel, Maribor, Glavni trg 5. Valvasor I. izdaja zvezki, izborno ohranjeni, pri 4. zvezku prve strani uničene, naprodaj. Ponudbe pod »Valvasor« št. 6791. Prodaja češpelj Ugodno se proda 25 hI češpelj. Cena se izve na Starem gradu pri Novem mestu, pri grofici Mar-gheri. Elektromotorje transformatorje — razne stroje — elcktromaterijal — aparate — popolnoma tovarniško nove iz zaloge bivše firme »Transformator«, prodaja po znatno znižani ceni Vojnovič & Cie. Skladišče Ljubljana — Glince. Dieselmotor 30 HP, se proda po ugodni ceni Vprašati na upravo »Slovenca« pod »Dieselmotor« št. 4158 Drva, odpadki od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244 Naprodaj ima amerikanski harmonij, Herderjev konverza-cijski leksikon in Andrejev Atlas — Ahačič Matej, župnik, Lcše, pošta Brezie. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L Brozovič, Zagreb, llica 82. Kemič. čistilnica perja. Tesan fes popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ili-ija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20. Obrt Hotel restavracijo Mariborski dvor, Oset. - Prenočišča, kopalnica, garaža, avtomobil. Posečajtel Strojno striženje psov. Osvald, Glince, cesta VI/4 — za gostilno Newyork. KORUZO in GRAHORO '.a poletno sejanje ima na zalogi Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. — Kupi ajdo, proso in vse druge vrste žita. Ofcsln koruzo kupit« najceneje pri (trditi A. VOLK, LJUBLJANA Resljsra cesta 24. Veletrgovina z žitom. Dtomone v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah. • Divane (patent), fotelje, salonske garniture, peres-nice, žimnice (modroce) in vsa popravila izdeluje točno in najcenejše le F. SAJOVIC LJUBLJANA, Stari trg 6. Čitajte in širite »Slovenca«! Osnovna in meščanska šola s pravico javnosti; gospodinjska šola; nadaljevalni in trgovski tečaj. Posebni tečaji za proučevanje tujih jezikov ter nemškega jezika za inozemce. Tečaji za glasbo. Penzionat ima mirno, zdravo lego; izvrstna vzgoja in oskrba; moderno opremljen. ^ Prospekti na razpolagol '•C Naročajte .Slovenca'! Zastopnike išče tovarna za prodajo pliriskih generatorjev, ki delujejo na oglje, za stabilne in mobilne motorje, dalje motorje od 3—100 HP, motor, sesalk, elektr. potrebščin, plin. generatorjev za industr. kurjavo, najbolj ekon. pogonska sila. % kg oglja za 1 HP. Ponudbe v itak ali franc. jeziku z navedbo trgov, in bančnih referenc na tvrdko S. A. Gazogeni »Nostrum«, Via Card. Maurizio 30, Torino, Italia. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pretužno vest, da jc včeraj, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala gospodična Ivana Klanjšek Pogreb pokojnice bo v petek ob 6 zjutraj iz hiše žalosti v Radečah pri Zidanem mostu. Ljubljana - Radeče, 12. junija 1930. Žalujoči sorodniki. .< - Zahvala Za mnogoštevilne in odkritosrčne izraze sožalja povodom smrti našega dobrega soproga in očeta Ivana Krmeca se vsem najtopleje zahvaljujemo. Zlasti se zahvaljujemo gosp. ravnatelju čeču, uredniku »Slovenca« g. Kremžarju, stanovskim tovarišem ter vsem prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi poslednji poti. Iskrena hvala tudi požrtvovalni negi usmiljenkam Splošne bolnišnice, gg. zdravnikom ter vsem, ki so na katerikoli način omilili pokojnikove poslednje dni. Ljubljana, 12. junija 1930. Žalujoča rodbina KRMEC. / Neprestana nevarnosti Komar krade Tvojo moč. muči Ti živce in kvari delo in veselje. Neznosen vednonevaren večkrat, zakaj ga trpiš? Škropi s FLIT-om. FLIT je smrtonosen muham, komarjem, bolham, moljem, mravljam, ščurkom, stenicam in njihovim jajcem. Tebi ne škodi. Ne pusti madežev. Ne zamenjaj FLIT-a z drugimi različnimi sredstvi Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom FLIT naglo usmrti. 100 hg koruze Din 148 »šrot« Din 158 prodaja proti gotovini JOS. BAHOVEC SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA Županstvo obč. mesta Kamnik razpisuje službo občinskega tajnika Predpisno opremljene prošnje z dokazili usposobljenosti za to službo naj se vlože do konca junija 1930 pri županstvu. Kamnik, dne 10. junija 1930. Zupan: Kratnar. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes, dne 12. t. m, ob 11 dopoldne umrl naš predragi brat in stric, gospod Alojzij Čehun zasebnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 14. junija t. 1. ob 2 popoldne iz mrtvašnico Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. junija 1930. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. ko ^ q -aT 41 V} jjO»So S •s Bori Smo j« j a ..o: co CQ'3 t* - ..3« so V .7 . 3 » iS » - n„*» a ,5 .a o o . | ce •2 15 15 i CL* fficj.HS" ^D .D •SsR o (0 jež I si S «4 s .S ► 'Q JI "S " gS^g I .2 m , 1 KJ '» ti "SO o S * <" JkSCO O , « i_i CM u. I Človek se sklanm čez svojo preteklost. . • Ko sem bil s svojim pripovedovanjem pri kraju, me je začel izpraševati z ledeno strogostjo preiskovalnega sodnika. Če imam kaka pisma, ki sta si jih krivca pisala? Ne? Vidim! Vidim!... Imam li kak povod za domnevo, (la sta zdaj zaljubljenca skupaj? Nobenega? Vidim! Vidim! Hm... hm... Najprej bi bilo treba — hm, hm... da — ... tuka j je pač taka navada ... — da plačam najprej nekaj na račun. Oh, le kako malenkost! Samo malenkost! ... Ali bi mogel vplačati na primer dvajset dolarjev za prve stroške v to svrho potrebne korespondence? ... Da, lahko? .. Zelo lepo! Vidim! Vidim!... Da ... hm, hm! ... Najboljše bi bilo, če bi se privaten detektiv polotil te zadeve. Da bi mi lahko imenoval enega, ki je mož na mestu v tem poslu ... Oh, povsem diskreten — hm, hm!... da mi preskrbi brezprikoren dokaz o razmerju obeh krivcev... Orožarna postav,... hm, fim!... Kanadske postave, to morate vedeti, gospod, so namreč najboljše na svetu — hm, hm! Pa vendar —■ moram priznati — hm, hm! — tudi te postave so le človeško delo. Homo mendax, moj gospod! To se pravi... ah! Vi znate latinski? Vidim! Vidim! Hm, lim ... Orožarna postav nam daje v tem primeru sledeča orožja na razpolago...« Gospod Stopwell mi je svetoval, naj preskrbim povelje za aretacijo dvojice —, če bi pa mogel detektiv dokazati, da ... hm, hm ... njuno zločinstvo — o čemer on, gospod Stopwell, niti zdaleka ne dvomi... zares? Tega tla nečem? Vidim! Vidim! ... Ločitev zakona je pač strašno težavna zadeva ... vendar: pričevanje zapriseženega detektiva... 0, brez vsakega odlašanja hoče vložiti tožbo v soglasju s pristojnim paragrafom ... * Gospod Richard O. Snooby, privaten detektiv, je hil hladen, redkobeseden mož in neznosno samozavesten. Zahteval je, da mu opišem oba ubežnika in mi je zatrdil, da ju bo v nekaj dneh že imel — vseeno, kje se skrivata. Nezaupljivost se me je nekoliko prijela, ko je zahteval tudi to predplačilo. * Vsaka stvar ima svoj čas, sem si mislil. Solze in bolečine nikakor niso kaj zlega, če jih človek zna pravočasno premagati. Dokler je človek mlad, se mu nudi neusahljiv vir za tak primer: delo. Že kmalu se delo smeje maščuje solzam. ...Kmalu me je že kupčija držala z neštetimi rokami. Moja zdrava narava, ki je v šoli gozda spoznala resnico primum viverec, je prevladala in moja bolečina jc zvenela le še »con sordinor. »Leitmotiv« mojega srca je prešel v bol, srd in vsa druga potrebna čuvstva, ter še pomešal ž njimi v strahovito simfonijo. Ko sem dospel ob določenem času v St. Hormidas ter vstopil v Hotel Imperiak, kakor se je Davidov hotel pompozno imenoval, sem bil spet tak kakor poprej, kipeč od življenjske sile. Kaj pa me je brigalo, da je detektiv gospod Richard Snooby razočaral moja pričakovanja, ker ni našel nobenega sledu za Hanno in Archerjem? Vse to še od daleč ni bilo tako važno, kakor prizori na jezeru Manitoba, kjer so se ljudje borili zoper zimo. David pa jaz bi gotovo ne mogla veljati za izkušene, udejstvovanja željne može z zapada, če bi se kmalu že ne začela udeleževati te borbe. Stara, zmagoslavna metoda napredka: edinost, se nama je nazorno pokazala na tem kraju, kjer sta civilizacija in divjost neposredno trčila vkup. Čeprav ni David imel nobenega pojma o kakih srednjeveških stanovskih društvih, je vendar umel kakor vsak Belgijec besedo o edinosti, ki krepi, in jaz sem bil že dolgo izven Evrope, kjer se voditelji borijo prav za prav le za postranske stvari, mnogokrat celo za umišljene, da bi bil mogel razbiti vrednostne table svoje mladosti. Pri-roda mi je razodela: Kdor ni z menoj, jo zoper mene. Nisem več veroval v nevtralnost nu tem svetu. Problem je: prijatelj ali sovrag. Mirno tega sem še umel. da je ni lepše stvari od dela, da je dvojni napor dvakrat tako lep kakor napor poedinca in da je napor dvajsctorice tudi dvajsetkrat lepši. David in jaz sva vedela, kaj se pravi zaslužiti življenje;. Obadva sva si ga že nekajkrat zaslužila , celo zoper smrt. Tu ne gre za kako »evropsko igračo , da bi se bilo treba po v naprej določenih pravilih boriti za boljši socialni izgled: igre brez formata, kjer gre za ničemurnost. Mi smo bili brez predsodkov, pirlično se nismo ustrašili niti kake prevare — in smo vedeli, da gre pri igri, ki smo jo od nekdaj igrali, koncem koncev za življenje. Zatorej sva sklenila družabniško pogodbo z na menom, da se posvetiva nakupovanju in prodajanju rib. Skupno sva nabavila potrebne konje in sani. David, ki je bil radi svojega hotela navezan na St. Hormidas, je skrbel za nakup, prodaja pa je bila moja skrb. V tem namenu sem se peljal v Winnipeg,.da s' pridobim odjemalcev. 1 Za Juffoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Coč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Franc Kremža'. t