OŽIVLJENI GOZDOVI
V gozdovih slovenskih klije življenje, pomlad je pregnala viharje in mraz. Pozabljeno žejezimsko trpljenje, cvetovi pomladnipživljajo laz.
Prijazni postali so naši gozdovi, le pesem slovenska v njih se glasi. Odkar so požgani naši domovi, raja slovenska v gozdove hiti
Prapor svobode v njih so razvili sinovi slovenski, da čudi se svet. Le kje so se vzeli ti partizani, saj naroda vsega fe komaj za pest!
Šezemljo trpečo teptajo sovragi, še vedno nad nami nebo se mrači, a narod slovenski v borbi krvavi za svojo svobodo krepi si moči.
Po zemlji slovenski ^orijo kresovi, pokajo puške, preliva se kri. Vandali besnijov jezi togotni, borec slovenskipa kliče v temi:
,,Glejte, že vstaja zarja rumena, ki bo pregnala sence noči. Bratje, pokonci, sila nobena več ne poruši, kar se gradi!"
Kakorje sonce mrzle viharje pregnalo z zemlje, ki sonca želi, tako bomo juthpognali vandale čez Sočo in Dravo, od kjer so prišli.
Tedaj se bo pelapesem svobodi, svobodi teptani, zaničevani, svobodi želeni, s krvjo priborjerJ, zanamcem vsem našim skrbno varovani!