Stav. 195 ¥ Trstu, v patak, dw 14. aifmta 1914. Letnik XXXIX Izhaja vsak Jan, ludi ob oedeljah :u praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih jb 8 dopoldne. Uredništvo: UHct Sv. Frančifta T iitanj * 'M. I ***** — Vd rfootii naj so r*>WJ*Jo jredniitvu Usta oina se o« prejemajo in roinj'tf srn m* Lrdaiiidj in r^govomi uradnik Ort« LMMk hrni—:|| lista .Edfaoati*. — Thk tisto«- jMUarsB-, zadrege s orejenrn - • i r š \__j Posamezne številke »Edinosti' ae prodajajo po 6 vinarjev aaMjž StevtTke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sovkosii ene kotao« Cene: Oglasi bgorcer in nhrtnttarv.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oftal dananlh za* voetev .............nun po 30 vio. Oglasi v teksta Usta do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta............. Mali oglasi po 4 vinarje besedi najNnj pa 40 vinarjev. Ogiasc sprejema Inseratnl oddelek JMioo«0*. IhoMM fek Hat^ se Utfttfao le kMliifM, to laso«« odddek M atatti v dfc* 9v. PsandJkd — Mtainfeftl raCon ft. §41.852. bi rekJamadje ae nprarl vpadani« ruskih tel tel avstrIMo malo- - Z hilnaga bo|Ute nobenih posebnih porodi. Lloydov parnik „Baron Gautsch" se na potu Iz Dalmacije v Trst potopil. TRST 13. (Kor.) Lloydov parnik „Baron Gautsch44, ki je odplui danes z Velikega Lošinja proti Trstu, se je na tej vožnji potopil. .Rešenih je bilo dosedaj 130 oseb, notnikov in moštva; ' r 'j iz vode so potegnili 20 irupel. ..3aron Gautsch*4 je bil na potovanju iz Kolora v Trst V naše pristanišče bi bil imel pripluti ob štirih popoldne. Na parniku je bilo vsega skupaj kakih 300; oseb, in sicer potnikov in posadke. VmIIII bija, specijalno še v vpra^aaiu, ki se M tiče mednarodne evropske politike, nikakor ne more smatrati koč provociranje sovražnosti med evropskimi velesilami. Kar se tiče specijanega utemeljevanja francoske vojne napovedi, bi bilo pripomniti: 1. Nota se čisto nič ne ozira na to, da je Avstrija bila prisiljena napovedati Rusiji vojno že radi tega. Ker je bila vsled ruskih mobilizačnih priprav na mejah, ogrožena. i stovoljno priglasili, dovolil, da lahko že 2. Avstro-Ogrska ni poslala ni kakih čet PWei izvrše svoje pouavljalne izpite. Oni srednješolci, ki Hm je bil pri Šolski klasi-fikaciji preteklega Gotskega leta dovoljen stale po 31. iulija 1914» posebno za povračilne terjatve vlog, Id so bile izvršene po tem dnevu, tudi nova cesarska naredba ne določa nobenega podntjšnnju roka. Krog terjatev, za katere *sk ni bil podaljšan, je po novi naredbi znatno olajšan. Važne odredbe natega utinistru. DUNAJ. 13. (Kor.) Kakor je izvedel c. kr. kor. urad. je naučni minister pt Hus-sarek onim srednješolcem, ki so dovoli stari za vojaško službovanje, bili vpoklicani v aktivno službovanje ali pa se pro- i Anglije in Francije. JUNAJ 13. (Kor.) Kra-ijevi angleški veleposlanik, sir Maurice de Bunsen je pnše! danes v c. in kr. ministrstvo za zunanje zadeve, da poda izjavo, da se smatra Francija kot v vojnem stanju z Avstrijsko-Ogrsko, ker se bojuje Avstrija proti francoskemu zavezniku Rusiji in ker podpira sovražnika Francije, Nemčijo. Obenem je izjavil kraljev; angleški veleposlanik, da se smatra z ozirom na stališče Francije tudi Velika Britanija kot v vojnem stanju z monarhijo. PHJNAJ, 13. (Kot.) C. in kr. avstrijski veleposlanik v Londonu je dobil včeraj sledečo noto angleškega zunanjega ministrstva: Na želio francoske vlade, ki ne more več neposredno občevati z avstrijsko-ogr-sko vlado, sporočam Vaši ekscolsacl sledeče sporočilo: »Avstrijsko-ogrska vlada je potem, ko je napovedala Srbiji vojno in pričela s tem sovražnosti v Evropi, brez vsake provokacije od strani francoske vlade napovedala Franciji vojno stanje: 1. Je Avstrija, potem ko je Nemčga napovedala Rusiji in Franciji vojno, zavzela svoje stališče napram tema konfliktu In sicer s tem, da je napovedala vojno Rusiji, ki se je bojevala že na strani Francije. 2. Fo mnogoštevilnih verodostojnih Informacijah je poslala Avstro-Ogrslui svoje čete na nemško mejo pod pogoji, ki so e-naki direktnemu ogrožanju Francije. V očigled tem dejstvom je francoska vlada prisiljena, izjaviti avstrijsko-ogrski vladi, da bo odredila vse odredbe, da nastopi proti takemu postopanju In takim grožnjam. V zvezi s tem sporočilom je angleški zunanji minister sir Edvard Grey našemu veleposlaniku v Londonu izjavil, da se smatra vsžed prerušenja dipiomatičnili odnosa je v med A\stro-Ogrsko in Francijo, od polnoči naprej tudi Velika Britanija v vojnem stanju z Avstrijo. K utemelje vanju angleške note je predvsem pripomniti, da se konflikt Avstro-Ogrske z neodvisno državo, kakor je Sr- na nemško-francosko mejo in to je bilo: francoski vladi tudi oficijelno naznanjeno! na njeno tozadevno vprašanje. Domnevanje francoskega kabineta torej ni samo pretvarjanje dejstev, ampak tudi očitna laž. Će se je Anglija odločila, da s tako lahkim srcem preruši tradicijonalne prijateljske odnošaje z monarhijo in se zavzame za stvari Francije, potem je to obžalovanja vredno dejstvo, ki pa Avstrije nikakor ne najde nepripravljeno; pač pa vzame Avstrija to dejstvo, v svesti si, da je pravica na njeni strani, s popolno hladnokrvnostjo na znanje. Z austrijsko-roMo fcojiftn. DUNAJ 13. (Kor.) Na severnem bojišču so premagale naše čete neko rusko četo, obstoječo iz enega bataljona, več kozaških stotnij, oddelka strojnih pušk in 12 topov in jo prisilile, da se je umaknila. Rusi so se umaknili preko meje in sicer v popolnem begu. Vrh tega se je še več na-daljnih manjših ruskih oddelkov, ki so udrli čez avstrijsko mejo, pri prihodu naših čet takoj zopet umaknUk>. Z avstrijsko-srbskega bojište. DUNAJ 13. (Kor.) O dogodkih na jugovzhodu se tudi danes radi potrebne tajnosti ne morejo poročati nobeni konkretni podatki__ Z nemtto-trucoskega Mltt. MONAKOVO, 13. (Kor.) V bojev je princ Henrik Bavarski s sv eskadronom napadel neU oddelek francoskih dragoncev in jih uničil. V Severvea umja di n1 min. BERLIN, 13. (Kot.) »Woiffov urad« poroča v nasprotnem stnishi kot se glase poročila lista »Poreign Office«, da ni res, da bi bile v Severnem morju položene nemške kontaktne mine, ki ogražajo nevtralno trgovino, temveč, da so iste položene edi-nole ob angleškem obrežju. Rusko brodovje polipflo nizozemski pmik 18-! BERLIN, 13. (Kor.) »Woiffov urad« poroča iz Amsterdama z dne 12. L m.: »Das aligemeine Handelsblad« poroča iz Amsterdama: Nizozemski parnik »Aleor« se ni potopil, kakor se je prvotno domnevalo, vsled kake nesreče, ampak ga je, kakor se je izkazalo sedaj, potopilo v Vzhodnem morju rusko brodovje. Domneva se, da so Rusi parnik najprej porabili za kake namene in ga potem, ko so spravili moštvo na varno, potopili. Podfilftmje moratoriji v AvsbflL DUNAJ 13. (Kor.) S cesarsko naredbo z dne 1. avguste 1914 je bi rok za pred 1. avgustom 1914 sklenjene in do 14. avgusta 1914 zapadte zasebno - prav name terjatve, podnfliuu. Da se polom poslovnega prometa in omogoči gotova stsinost gospodarskega razvoja, je bilo podaljšanje tega moratoriju neob- Nova v Usta In v Zeitung«, določa, da ne denarne terjatve, vštevši menic aH čekov in zavarov ki so zapadle pred 1, si gustom 1914, podaljša rok do 30. septembra 1914, Za za-sebno-pravne terjatve, ki so naštete pred I. avgustom in zapadejo med 1. avgustom in 30. septembrom 1914, se podufffca rak za 61 dni od zapadtega dnu. Ti roki za menice in čeke, ki so Hi sani ored I. avgustom 1914 In v času od 1. avgusta do 3t. terjatve pona vi jalni izpit ga izvrše na prošnjo lahko takoj. Istotako se morajo pripustiti Ha njihovo prošnjo k izpitom tudi oni abiturtienti, ki so bili pri zrelostne a izpitu v preteče-nem poletnem terminu reprobirani na pol leta. Dopustitvene prošnje se morajo vlagati na pristojni deeeb-i šolski svet Će bi bila v kakih srednjft šotah sestava matu-ritetne komisije nemogoča, se kandidatom določi gotova srednju šola. na kateri izvrše lahko ponavljahu izpit. DUNAJ. 13. (Kor.) Ker je bilo poklicanih pod orožje veliko število srednješolskih učiteljev in sorodnHi učiHšč, kakor tudi Ijudskošoiskih in učiteljev meščanskih šol in so mnoge šole določene provizorično za druge namene, bo šolski pričetek v predpisanem času (septembru) neumesten in neizvedljiv. Kakor je izvedel c. kr. kores-pondenčni urad, si je naučni minister v posebnem odloku na vse deželne šolske svete pridržal pravico, da odredi pričetek šolskega leta na vseh državnih in onih šolah, M imajo pravico iavnosti, v primernem času In da določi pri tem še one modalitete, ki bodo potrebne vsled zakasnelega šolskega pričetka glede izvrševanja nadaljnih študij šolske mlndlne. Umor uentikega posluttkega uradnika. BERLIN 13. (Kor.) Izkušenega uradnika dosedanjega nemškega poslaništva v Pe trogradu, dvornega svetnika Alfred Ket-tner-ja, je v Petrogradu poulična svojat besiialično umorila. Dvorni svetnik Ket-ner, ki je več kot 30 let služil v nemških konzularnih in diplomatičnih uradih, je o-stal v Petrogradu, ko je nemški poslanik z drugim posfaniškim osobjem odšel. »Lokalanzežger«, ki je prinesel vest o umoru, piše: Dejstvo, da se je umor sploh mogel zgoditi, priča o nizki ruski kulturi in o pravem mišljenju ondotnih mogotcev, katerim se niti ni zdelo potrebno , da bi bili jamčili našemu poslaništvu in poslan i-škemu osobju za ono varnost, katero smejo zahtevati tudi zastopniki sovražne države v vojnem času. Kakor se je sedaj dognalo, so ubojstva željne ljudske mase vdrle v središču mesta ležečo poslaniško palačo, potolkle osivelega nemškega uradnika, ropate in potem stavbo zažgale. Ko je dospela policija in požarna bramba na lice mesta, je bilo grozodejstvo že končano. MHkinutfe izOamv-Marfcka. BERLIN, 13. (Kor.) »Norddeutsche Aligemeine Zeitung« piše: Cesar Viljem je podelil odstopivšemu avstro-ogrskeom poslaniku grofu Szogyeny-Marichu, v znak, da ga visoko ceni, k redu črnega orla, bri-Ijante. Iz tega se lahko sklepa na visoke zasluge, ki si jih je stekel poslanik za intimne odnošaje med Nemčijo in Avstro-Ogrsko, na zasluge, podkrepljene s posebnim zanpanjeuv ki ga je cesar Viljem skoraj četrt stoletja gojil do poslanika. Po plodovitih posledicah nastalih po prvem pose tu našega cesarja na dunajskem dvoru, je spoznal naš vladar ogrskega državnika, ki je bil takrat ogrski minister na cesarskem dvoru Frana Josipa. V onih dneh se je poloižl temelj zapnim prijateljskim odnošajem, kakorino se le redkokdaj lahko zasledi med kronano glavo in poslanikom.. Tekom dolgega časa, v katerem je grof Szogyeay-Marich kot zastopnik spoitifcvega cesarja Frana Josipa deloval, je v mirnem časa, posebno pa od leta 1908 naprej, tudi v vznemirjenih dneh pokazal vedteo svoje izvanredne lastnosti. Kot previden posredovalni med Berlinom in Dunajem se je vedno vspešuo trudil, da ojači in pofiri medsebojno zaupanje. Njegova osebmist je vsrastla v Berlinu do živega utelešenja zaveznih odnoisjev Nemčije z Avstro-Ogrsko m sad tega utelešenja se ravan sedaj poskuša. Grof Szogye-ny-Marich je bil v Berlinu čisto domač ter si je piidobfl ne samo na cesarskem dvoru, temveč tudi med diplomati v družabnem življenju in širših krogih veliko prtijubijeoost Ko odhaja iz Berlina, spre- 1914. se podaljšajo. Za terjatve, ki so au-S mljajo vetezaslužaega državnika najprisr- čnejše čestitke mnogih prijateljev in častilcev, ki jih zapušča. Vsi ti bodo viteško prikazen, ki bode odslej sicer daleč proč a notranje vedno spojena z njimi, ohranili v trajnem, zvestem spominu. Naj bi dobrot-ljiva usoda podelila grofu dolgo nekaljeno starost. Cesar mm vsprelti kneza Iflkm in tnmtim nsunika Eckarta. BERLIN, 13. (Kor.) Cesar Viljem je vsprejel kneza Biilowa in bivšega poslanika na Cetinju pl. Eckarta. Demisija italijanskega ministra za mornarico. — Novi minister. RIM 13. (Kor.) »Agenzia Stetani« javlja: Minister za mornarico Milk) še ni popolnoma okreval od posledic padca v Genovi, kjer si je bil zlomil nogo. Zato je ponovil že večkrat stavljeno prošnjo za demisijo. Ministrski svet je sprejel demisijo z izrazom največjega obžalovanja in z željo po skorajšnjem ozdravljenju. Vice-admiral Viale je imenovan ministrom za mornarico. Bolgarski list proti Rusiii in Srbiji. SOFIJA 13. (Kor.) »Cambana« izvaja v uvodnem članku, da Bolgarska nikakor ne sine iti z Rusijo, ker bi se celo v neverjetnem slučaju zmage le Srbija povečala na škodo Blolgarske. Bolgarska mora na vsak način vse storiti, da pripomore k uničenju Srbije ter iskati priklopa k Turčiji in trozvezi. Vsaka druga politika mora imeti le slabe posledice za Bolgarsko. Veliko dflillo Angle-avstriiske banke. DUNAJ, 13. (Kor.) Komite anglo-av-strijske banke je sklenil, darovati za namene vojne oskrbe znesek 120.1JOO K in sicer od tega 50.000 K za avstrijsko družbo Rdečega križa, 20.000 K za podpiranje rodbin vpoklicanih, 20.000 K za vojno oskrbo vojnega ministrstva, 20.000 K za namene avstrijskega domobranstva in 10.000 K za namene ogrskega domobranstva. Oklic poznanjskega škofa. BERLIN, 13. (Kor.) »Wolffov urad« poroča iz Poznanja: Škofijska upravitela v Poznanju in Gneznu sta izdala na duhovščino in svoje vernike obeh dijecez oklic, v katerem naglašata, da je zanetila vojno ruska vlada, ki je narod tako v verskem kakor tudi v narodnem oziru tlačila že nad sto let. Vpoklicani vojaki se opominjajo, naj se izkažejo vredne sinove vi-težkega naroda in izpolnijo svojo sveto dolžnost. Oni pa. ki ostanejo pri domačem ognjišču, naj nikar ne poslušajo sumljivih agentov in prekucuhov. Oklic končuje s pozivom, da naj vsakdo vsak dan moli za zmago orožja cesarske armade. IstnovHev enotne rusinske politične organizacije. DUNAJ, 13. (Kor.) Ukrajinci so ustanovili enotno politično organizacijo vseh rusinskih strank, vštevši socijalne demokrate. Nova organizacija predstavlja reprezentanco celokupnega rusinskega naroda v Galiciji in ima nalogo, odrediti vse priprave in odredbe , ki so potrebne za vojno proti Rusiji. To združenje rusinskih strank se bo razširilo tudi v tem smislu, da se bodo nahajali v organizaciji tudi vsi Ukrajinci Rusije. Zi vzdržemie lira in redi » Zagreta. BUDIMPEŠTA, 13. (Kor.) Ogrski ko-respondenčni urad poroča iz Zagreba: Banski svetnik, Zvonimir 2epic, je izdal za mesto in komitat oklic, v katerem naznanja, da je več odličnih meščanov predlagalo komisarju, naj se za časa vojne organizira posebna meščanska organizacija za vzdrževanje miru in reda v Zagrebu in za varstvo premoženja in osebne svobode meščanov. To organizacijo, koje člani bodo zapriseženi in dobe posebna znamenja, bodo podpirale civilne in vojaške oblasti. Vladni komisar je v svrho izvedbe tega predloga sklical za danes posebno konferenco, ki je potekla v vsakem oziru povoljno. flHk zuoraaeoa Zagona povodom cesar-levega rojstnega dne. BUDIMPEŠTA, 13. (Kor.) Ogrski ko-respondenčni urad poroča iz Zagreba: Zagrebški župan, arhitekt Holjac, je izdal v imenu mestne občine sledeči oklic: Dne 18. avgusta praznujejo narodi naše monarhije 841etm rojstni dan Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva, našega najmilustiicišega gospoda in kralja Franca Jožefa I. Celokupno prebivalstvo monarhije je že od nekdaj porabljalo ta dan, da izraža čustva podaniške zvestobe, udano-sti in hvaležnosti napram osebi Njegovega Veličanstva. V tem letu, ko sta prokleti sarajevski zločin in pa zahrbfnost sovražnika prisilila našega miroljubnega in dobrosrčnega vladarja, da je poklical svoje nepremagljive in junaške čete v sveto vojno, da branijo državo in varujejo njeno narodno east, bodo izkazali avstrijski narodi se s posebnim navdušenjem vladarju svojo ljubezen in zvestobo do njega in domovine. V tej plemeniti konkurenci je stal neomajno zvesti hrvatski narod vedno v prvi vrsti. Župan poživlja meščane, naj dne 17. avgusta zvečer razsvetle svoje hiše in jih okrase s hrvatskimi trobojnicami. Hoovedske ćete v Zagrebu, BUDIMPEŠTA, 13. (Kor.) Ogrski ko-respondenčni urad poroča iz Zagreba: Danes je priredilo tukajšnje prebivalstvo honvedskim četam velikanske ovacije. Prišlo je do minljivih prizorov. Množica je neprestano vzklikala cesarju, monarhiji in državi. Pastirski list škofa Hikoliča. KARLOVCI, 13. (Kor.) Škof Nitolić, upravitelj patriarha ta. je izdal pastirski list, v katerem glede na usodepoine in neizogibne posledice vojske polaga na srce toliko srbskemu svečeuištvu kot vernikom, da priskočijo na pomoč z dejanji ljubezni v prvi vrsti ranjencem in bolnim vojakom, potem njihovim vdovam, sirotam in slabotnim starišem, da podelajo nedovršena poljska dela ter pomagajo z denarnimi prispevki Rdečemu križu in drugim podpornim institucijam in pa z drugimi darili potrebnim družinam pod orožje poklicanih, ki tvegajo svoje življenje za kralja, domovino in nas vse. Siavnost v pofettenle Iz Skaara prtile nemike posadke. SARAJE, 13. (Kor.) V počeščenje častnikov nemške posadke, povrnivše se iz Skadra, je dal deželni načelnik FZM Poti-orek v konaku pojedino, h kateri je bU povabljen tudi nemški generalni konzul dr. Eiswaldt. Deželni načelnik in poveljnik nemške posadke major Schneider (ne, kakor je bilo predvčerajšnjem javljeno, Schmidt) sta izmenjala prisrčne napitnice na vladarja zaveznika in obe armadi. Včeraj ob 6. uri zvečer se je podala posadka v paradi z zastavo na lice incsta, kjer se je zgodil atentat na pokojnega prestolonaslednika Fran Ferdinanda in njegovo soprogo. Tu je govoril inajor Schneider navdušeno in do srca segajoče, na kar so čete o-pravile svojo molitev. S trikratnim »Hurrah« na Nju Veličanstvi cesarja in kralja Frana Josipa in cesarja Viljema je končal aslavnost, ki je na« pravila na zbrano množico globok utis. ^f—in I! cu mi IJ „EDINOST* št 195. V TRSTU, dne 14. avgusta 1914 0 vojni klrurilji. Na kliniki profesorja Mochenegga na Donaio je zače! te dni profesor Alfred Ex-ner predavati o vojni kirurgiji, torej o predmetu, ki je aktualnega pomeša ne ie za zdravnike po pokficu, ampak tudi za pomožno osobje, torej sanitetne čete, da bo z razumevanjem izvrševalo odredbe zdravnika in da jim ne bo morda celo škodovalo. Se več: pri lahkih poškodbah si i more celo ranjenec sam nadeti prvo obvezo. A moderna izkustva iz zadnjih balkanskih vojn pričajo, da je ravno ta prva obveza največje važnosti zaves potek zdravljenja. Le pozdravljati je torej s hvaležnostjo, da se razširja čim več pooka o tem predmetu med široko javnost A ravno ta predavatelj je kakor malo drogi poklican v to ne le kot znanstvenik, ampak tudi vsled dejstva da se je udeležil kakor zdravnik zadaje balkanske vojne, kjer so bila že v akciji moderna orožja in si je mogel nabrati veliko izkustev. V nasprotju s starimi nazori smatramo danes vsako rano kot primemo inficirano. Ker se pri 80 odstotkih poškodb po kroglah malega kalibra more konstatirati tako perfektno ozdravljenje kakor v operacijski dvorani, le velike važnosti, da se adravOenju ran posveča povečana ponor-■ost. Pozitivno se more Ie malo podptiali telo, tem več pa negativno. Tn prihaja v poitev ikniitm mir, zlasti pri težkih poškodbah, kar pa dela mnogokrat nepremagljive težave, dočfm se pri lahkih poškodbah ta mir doseza ie s tem, da se roko stavi v zadrgo. Potem je važno, da ima izločevanje iz rane (sekret) vedno odprto pot Proti temu se, žal, mnogokrat greši s tem, da se obveze puščajo predolgo, ne da bi jih razvezali. V dveh, treh dneh — posebno, če je vroča temperatura — se taka obveza posuši, in sekret ne more več odtekati. Najhujša pa je sekundarna infekcija in tu more zdravnik mnogo storiti. Tu so n. pr. infekcije po zraku, prahu i. t. d. Proti temu r-omaga le hitro zavezanje. Ce se to zgoci i^le kasneje, potem je paziti na to, da se ne vrši v vozovih, ki so služili za prevažanje živine ali slame, ker sicer lahko nastopi oknženje tetanus (omrtvične-ga krča). Seveda mora biti obvezni materija! desinfeciran. Tu bodi omenjeno neko mnogo razširjeno krivo mnenje. V vsaki rani so kali Teh ni možno odpraviti iz rane; kvečjemu. da bi hoteli uničiti vse tkanine s takozvano kanterizacijo. Ali temu se raje odrekamo. Lysol, karboi, sublimat i. t. d. tudi ne koristijo proti mikrobom. Zato ne bomo tlačili v kanale rane kar cele metre jodoformove vate, ampak jih pokrijemo s sterilno gazo ali vato, jo pritrdimo in jo bomo skušali držati pritrjeno, ali jo tudi obnavljali, da se ne bo sekret zastajal. Ravno v tej točki se je in se še mnogo greši. Tamponira (zamašuje) se rana z vato in se zašije celo črez. Huda pogreška V par dneh že lahko nastopi mrzlica vsled rane. Nadaljna težka pogreška ie sondiranje ran, da bi ugotoviti, jeli notri kroglja ali kaka fraktura Tu se more z 80 odstotki verjetnosti napovedovati sekundarno infekcijo. Vse to je sicer že povedano v službeni knigi ministrstva iz leta 1909 pod naslovom: »Navod k vojno-tehničnemu delo-vaaiu na bolnem polju«. (Anleitung zur Kriegs-chirurgischen Tatigkei auf dem Schlachtfelde. Hof- und Staatsdruckerei). To je najmodemeje, kar imamo o tem predmetu. In povdarjati je, da so gori o-značene pogreške direktno prepovedane, tako, da se more zdravnike celo vojaško-kazeasko klicati na odgovor. teriy Reviv« zanimiv članek o troških svetovne vojne Po njegevezp. mcSZUi bi znašali stroški rveton*; volne, ld hi trajala leto dni, I2H rnilUaattfe kron. Francija je imela 1870—IS7! mrtvih, m0exiih in vidih 2\ 500 častnikov in 70.000 vojakov, a v denarju jo le stala ta volna 1300 milijonov kron hi 5 milijard vojne odškodnine. Nemčijo Je stala ta vojna 6247 častnikov, 123.600 vojakov in 1856 mOdottov, kron. V rusko - japonski volni je stala Rnsifo vojna okolo 350.000 vojakov (z vjetinu vred) in 7 in pol milijarde kron. Japonsko pa 136.000 vojakov m 4470 milijonov kron. Belgija in Anglija. Belgija je L 1832 dosegla definitivno svojo svobodo, ločivši se popolnoma od Hoiandije. Od tega leta ni bilo več vojne na njenem ozemlju. Belgiji je po evropskih državah garantirana nevtralnost. Tej nevtralnosti Je grozila nevarnost od strani Francije 1- 1867, ko je došlo do spopada radi Trii' raifhii koncesij. Leta 1870 sta hoteli tako Francija kakor Nemčija s svoto vojsko preko Belgije, Obakrat je rešila nevtralnost Beglije Anglija, ki Je odločno nastopila v njeno o-brambot ker Je bila uverjena, da s tem brani tndi svoje interese, češ, da je neodvisna Belgija v obrambo kanala La Manche in aiHHi oboli >H|y ima v vojni 185.000 moi vofcke m 158.000 me-ščanske garde, torej sknpno 340.000 mož. iMHifeMt NHn. Prikki Usti pišejo, da le med Poljaki ofcće mnenje, da bo kakor poslrriica sedanje evropske voj-vzpostava pojjtkega kraljestva, a to iz onega dela poljskih daM, ki le danes pod Rusijo. Evropske države da so se overile, da je potrebno za evropaki mir, da se med vbodom in zapadom ustvari utrdba, ob kateri bi se razbijali bizantinski (ruski) navali. Poljska da je bila v času svojega obstanka vsikdar predzidje Evrope in je branila pred navali, ki so prihajali od vzhoda. Nemčija da je privolila (?) v načrt vzpostave poljskega kraljestva ter da nima nikakega namena, da bi odtrgala le en sam del poljskih dežel, ki jih sedaj osvaja skupno z vojsko avstro - ogrske monarhije. »Dziennik Pol-ski« opozarja, da treba vse te vesti vzeti z reservo, ali to da je gotovo, da se med dunajskim in berlinskim kabinetom vrše razprave o spremembi položaja Poljakov. krogi na ljudstvo, da se z največo snaž-nostjo zavaruje proti možnim epidemijam. Informacijska pisarna za nboge družine vpoklicanih. Naznanja se, da v pondeljek, dne 17. t m., otvori skupina dijakov v ulici dei Navali Št. 1, I. nadstopje pisarno za nboge drnžine vpoklicanih. V tej pisarni se bo brezplačno sestavljalo prošnje za podporo, vojno-poštna pisma, pojasnila pri »Rdečem križu« in sploh vse, kar je potrebno v vojnih zadevah in sicer slovenskem, hrvatskem, nemžkfgn in italijanskem jeziku. Pisarna bo odprta vsak dan od 5—7 zvečer, izvzemši nedelje in prazmke. Poskus samouBMM-a iz patrijotizma. Na Dunaju si je pognal te dni neki mladenič krogljo iz revolverja v prsi ter se nevarno poškodoval. Dečko — kovaški pomočnik imenom Leopold Baumgartner — se je dobrovoljno zglasil na magistrati* za vojaško službo, toda odklonili so ga, ker se ne potrebuje še 18-Ietnih mladeničev. Užaljen, ker ga morda smatrajo za strahopetca, je storil oni nesrečni čin. Nevračljive poštne pnšMjatve. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam onih priporočenih m navodnih poštnih tfcšaBetev, ki so bile meseca jafija 1914 v oddelka za nevToč-Uhre poštne po&iftatve odprte in ki so jim odpoš3fateHi neznani. Ta seznam je priob-Cen v polnem obsegu v tukajšnjem uradnem listu »Osservatore«. li MU ML Uprava „Edinosti" je prejela dalje: TrfDoko-obftn zadruga K 200.—; uradniki Trgovsko-obrtne zadruge: Deteta, Kravos in Ferfolja po K 5.— Skupaj v tem izkazu K 215.— Piej izkazanih . . K 3385.60 Skupaj K 3600.60 Trgovsko izobraževalno društvo je dalo oa razpolago svojo dvorano. Dnevne vesti. Troški svetovne vofee. Angleški publicist Edgar Crammoud je napisal v »Quar- PODLISTEK Rdeti mlin. Boh mer je odprl blagajno iz bronza, o-premljeno s tremi ključavnicami, vzel poznano, povsem očraek) zapestnico in jo je ponudil gospodu d' Herouville. .To je vendar nakit, ki ga je gospod m?rki izročil mojemu prvemu pomočniku ?" je vprašal potem. „Gotovo. Ali po obljubi vašega pomočnika sem pričakoval, da ga dobim popolnoma popravljenega, a sedaj vidim v svoje največje začudenje, da niti začeli niste s tem.*4 " Ne da bi bil odgovoril na to indirektno očitanje, je nadaljeval Juvel;r : „Ali smem gospoda markija vprašati, kako vrednost prisoja dijamantom, ki jih vsebuje ta zapestnica ?" „Če se prav spominjam, je to vrednost po vaši lastni cenitvi pred nekoliko leti ce-aiti na štirideset tisoč liver." „GospoJ markiz ima prav. V času, ko sem cenil ta nakit, je iznašala njegova vrednost najmanje štiridesettisoč liver". »Ali je v tem času izgubil na vrednosti?" „Danes je vreden stoinpetdeset liver in sicer iz enostavnega razloga, ker so pravi dijamanti nadomeščeni s Domače vesti. Varstvo železniških objektov. — C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu je razglasilo v imenu c. kr. železniškega ministrstva na vseh kolodvorih m v železniških vozovih naslednji oklic: Pri odredbah, izdanih za varovanje železnice in stavbnih objektov železnic, more potr joče občinstvo s svojo intenzivno pozornostjo najizdatnejše podpirati oblasti in na ;a način preprečiti zločinske napade z metanjem bomb iz vlaka. Pri vožnjah čez mostove, cestovode m skozi predore, naj bodo vsled tega zaprta okna in vrata, stranišča naj se v danem takem slučaju ne uporabljajo, nihče naj ne hodi po ploščadah in hodnikih in isto-tako naj se strogo izpolnjujejo tudi druge odredbe vlakospremnega osobja. Kdor opazi kake samljive znake, naj to nemudoma opozori vlakospremno osobje. PMnaMe zdravnikov. »Slov. narod* piše in tudi naše občinstvo naj u važu je. Tudi mnogo zdravnikov je odšlo. Na deželi bodo morale kar babice pomagati in v njih rokah bo življenje in smrt marsikatere matere in marsikakega otroka. Tndi v mestih primanjkuje zdravnikov. Zdaj ne bo več mogoče pohiteti za kako malenkost k zdravniku in zato moralo liadje santi v čim veči meri akrfceti za svoje zdravje. To je toliko bolj potrebno, ker je mobilizacija spremenila tudi zdravstvene razmere in ustvarila nevarnost, da nastanejo kake bolezni. Snaž-nost je pač prvi pogoj zdravja in je najbolje varstvo pred epidemijami, ki bi se znale pojaviti tudi v naših krajih. Ker ni dosti zdravnikov doma, da bi skrbeli za higijeno* naj vplivajo vsi izobraženi Tancred se je zgrozi!. „To nI možno !• je zaklical v največji potrtosti. „Dajam gospodu markizu svojo besedo, da je temu tako41, je odgovoril Bčhmer. „Gospod marki mi dokazuje sicer se svojim začudenjem, da se je zamenjava izvršila brez njegove vednosti in tega mnenja sem bil tudi jaz." Tancred Je za nekoliko sekund onemel In se zaglobi! v misli. Stal je pred čudno skrivnostjo in v kljub vsemu razmišljanju ni mogel najti razrešitve. .Dijamanti zamenjeni"~.. je rekel končno. „AH, kako, po kom, v kakem Interesu? Ne umejem ničesar." Boh mer mu je prišel na pomoč. „Ne morem povedati gospodu markizu vzroka temu dogodku", je rekel; pač pa pa morem morda pokazati kako sled." „Govorite torej, prosim vas nujno! Govorite hitro !" „Daleč od mene misel, da bi hotel koga tožiti," je izpregovoril juveKr iznova. „Morem pa dati markiju zagotovilo, da se veliko število visokih dam, ki so mi specijeino znane, in ki so na čelu liste mojih odjemaUc, nič ne obotavlja, da svoje prave kamne zamenjujejo začasno s ponarejenimi, da prave zastavljajo, in tako prikrivajo kako povsem nedolžno zadrego, o kateri naj bi soprogi ne izvedeli." „Umejem vas" je odgovoru marki. „Mnogim ženskam iz visoke družbe je vsako Kap. Matej Morovič K 20, Anton Gandu-sio K 1000, Dr. Aleksander Afendull K 200, Penelopa Afenduli K 100, Mordo Fleischer & C.o K 50, P. Boschian K 25, Avstrijsko parobrodno združenje prej Avstro-Amerikana K 500, Patrijotična zveza tržaške mladine K 50, Kom. Arnstein Karel K 1000, Vit. Josip Vivante K 50, Darovi potom „Piccola" dne 18. 8 K 788, Dr. Emil Reyer K 200, Dr. Ahflej Costantini K 50, Britisch Seamens House K 250, Kxydias & C K 200, Družina Gustava Zeriala K 2, Tržaško veslaško dr. „Adria" K 1C0, N. Ntfrdlinger K 100, Rafael Schutz K 200, Jernej Dudine K 2, E. A. K 20. V blagu so darovali: Ferdinand Wondra-cek, Anton Frank, Karel Zanier, M. Gal, Bratov Frennez nasled., Marija Basiliadis. V morje padel! 481etni ogljar Jurij Facchin je včeraj popoldne — nekoliko natreskan — padel v kanal nasproti ulici Vincenzo Bellini. Nekatere navzoče osebe so ga rešile iz mokrega elementa. Do-bivšega prvo zdravniško pomoč so mokrega ogljarja odpravili v bolnišnico. 2 mladimi prati v tule žepe. 17-Ietni Nikolaj Flori iz Trsta, pristojen v Rovinj, stanujoči v ulici delle Mura 5, je bil včeraj aretiran na Velikem trgu, ker je s svojimi dolgimi prsti skušal segniti v žep neke ženske. Imel pa |e tudi pomagačev. Kajti hkratu žnjim so bili aretirani: 18-Ietni Josip Sorsa iz Trsta, bivajoč v ulici Battaglia št. 5, Zaro Degrasso, 17 let star, z Reke, pristojen v Catanio, bivajoči v ulici Punta del Forno 2, in 16-Ietni Marij Jež, mornar, bivajoči v ulici delle Scuole israelitićhe št. 1. Kakor vidimo: mlada, ali že — podjetna družba. Narilje. 26-letni Jakob Busenič in Ca-racia Jurij, uslužbena na parniku »Istina«, sta zahtevala od 3. častnika Osmana Bore tića predujem. Bila sta pri tem tako nasilna, da sta ga ranila na glavi z nekim predmetom, da so morali častnika odvesti v bolnišnico. Ne Imiite v gnječo! Katarina Lenassi, stanujoča v ulici Crosada 14 se je mešala ko so nekega ranjenca nosili na po- stajo Igea — med množico. Priliko je porabil neki uzmovič ter fi pouzmai novčarko, v kateri je bilo par uhanov, en prstan in več zastavnih listov o zastavljeni zlatanini. Drzen tat. Včeraj zjutraj se je predstavil v prodajalnici obuvala Atiiija Zanca-na. v ulici S. Sebastema nek; človek, ki je zahteval čevljev. Lastnik prodajalne mu je ustregel in mu pokazal raznih čevljev. Slednjič je neznanec našel par, ki mu je ugajal, a jo je — pora bivši trenotek, ko prodajalec ni pazil — odkuril s »kupljenimi« čevlji, pustivši prodajalca v prodajalni — z dolgim nosom. Tatvine. 17-letni Josip Zolia iz Gorice je bil včeraj aretiran vsled ovadbe Ma-| rije Lišiak. stanujoče v Androna Gusion št. 4. Ta ga obdolžuje, da jej je — vkrav-ši se v nje stanovanje — ukral več parov čevljev, ki jih je ona hranila na račun mornarjev Ivana Mariana in Josipa Mancinija. Zolia je znana tujemu imetju nevarna oseba. 20-letni Humbert Lusina iz Krka. mornar, že kaaznovan, je bil včeraj aretiran vsled zahteve železniškega vlakovodje Ivana Znideršiča, ker je ukral neki Mariji Pire 7 domačih zajcev in nekaj kokoši; na škodo Ivane Skamperle pa nekaj košev in dve vreči limonov. Neki njegov pomagač imenom Silvio Birti, 21 let star, iz Trsta, mehanik, je bil tudi aretiran. Umrli so: Priiavlieni dne 13. t m. na mestnem fizikatu; Hladnik Stanko, uro, ul. O. Segantini št. 6; Tuffak Jakob, 20 dni, Kiadm št. 161; Kotlovic Karel, 13 let, Carbola zgornja št. 50; Baumgartner Ru-doli, 4 mesece, škedenj Št. 735; Orgič Marija, 4 mesece, ul. del Crocifisso št. 9; Mlač Karel, 8 mesecev, Greta št. 442; Remec Anton. 14 let, ul. d i Riborgo št 15. — V mestni bolnišnici dne 10. t. m.: Sega Ana, 60 let; Calligaris Marija, 33 let; Schmidt Antonija. 26 let; Kariš Svetka, 25 let; Markovič Ivanka, 20 let. Jnnrn Dimnice v SlioJT. poroča s skibco postrežb«.-, pranein Bcadnulccu vrtom ter 3 dobrini jodili gostilna JbuiauA v Siivjf. Lepa pokraj t na. primera-i zu rv^Jh*, i^j^cp Postrežb 4 točna. 6'jf} Krasno posestao iedtt'če t ravniiu tik kolo-dvom. Podkvijo iui Ko-roškem ob.stojeće ta reč luaar^.b -a večJiL posestev v obsegu 125 oralov Km^ife*, g^tjLSbo, kovaču co, dravskim mostom itd ae a vram ži> im in mrtvim inventaijeu« vred goji za Sil0.1 pojasnila dri« ■umo resažm kupcem ediao ie na licu inesA doaedanj: posentAik 1 Vorpern;k, Po-dm.vije HTcrogko. " 791 u iha* w n ' u i im La ull L v nrj i pod zelo n^tidnimi plaćiinirai po-K so takoj proda. Nadaljna, NA ZNANJE I HA ZNANJE I Mnenje medicinskih strokovnih listov dokazuje, da je odvajalna voda HUNYADI JANOS najboljše sredstvo v slučajih zapeke. »Internationale klinisehe Rundschau« (Dunaj) piše dobesedno: »Med kislimi vodami zavzema »Huuyadi Janosv< neoporečno prvo mesto. Tekom dolge vrste let, odkar se uporablja to sredstvo po vsem svetu v bolnišnicah in privatni praksi, se je izkazalo, da je učinek istega izboren in v vsakem slučaju gotov. Ni tedaj pretirano, če so se odlične zdravniške kapacitete izrazile, da je odvajalna voda Hunya4i Janos« izborno sredstvo tera-pevtičnega zaklada. družba z o. z. DUNAJ A NYTRA javlja: 1) da je izključno le avstro - ogrska družba; 2) da ima svoje tovarne le na Dunaju in v Nytrf; 3) da so delavci (nad 400) kakor tudi vodstvo in uradniki avstro-ogrskl državljani; 4) da vzdržuje popolni obrat in plačuje delavstvo v času vojne kakor poprej; 5) da plačuje sedaj polovico ted-ntne družinam v vojno poklicanih delavcev. ABADIE - PAPIR - Družba z om. l DUNAJ. NVTRJk. Alojzi] Uhlfeder Trst, V. G. Vasari 19, Trst Um iJuRouifi in hmifsuili in za ustasfne pot. □□□□□□□□ □ □ a □ □ □ □ □ narja v pokrivanje svojega nesmiselnega luksusa. Pri gospej d'Herouville ni tako. Ona nima nihakih tajnih izdatkov. Nje ukus je priprost, preveč priprost za nje položaj in vrhu tega bi bilo moje velikansko premoženje na razpolago nje željam." Boh mer je dolgo razmišljeval. „Gospod marki", je rekel potem, „morda imam sredstvo, da pridemo do rešitve tega vprašanja". r Kakoršnjekoli sredstvo bi bilo to", je odgovoril Tancred, „porabim je z veseljem." Posnemanje teh diiamantov je tako popolno, da se je dal celo moj pomočnik prevariti ob površnem pregledovanju. Le en mož je v stanu priti do takega čudnega rezultata s sredstvom, ki je je sam iznašel Menim, da sem na gotovem, da posnetek, ki ga vidite tu, prihaja od njega." „Kdo je !a mož ?• „Neld stari Žid, fabrikant in trgovec z biseri, pred vsem skopuh, posojevalec na tri- al! Štirikraten milijonar." „Ali me morete spraviti v zvezo žnjim ?M „Nič lažjega, nego to." „Kdaj ?" „Kadar želi gospod marki." »Dobro, torej še danes/ „Na uslugo sem. Ali želi gospod marki, da mu dovedem Samuela Lovejav hotel?" „Ne. Povedite me raje na stanovanje Žida. Imam svoj voz pred vratmi in vi mi boste pač služili kot vodnik/ Grem samo po svoj klobuk in sem pc- Cflffž NllOVS (NOVA KAVARNA) Trst, Piizzi Iratertettefoitene Prva udobnost. Bogata i »bera časa i-kor. Prvovrstne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifert, TELEFON 15-81. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten IMRT, kjer se pro in jih izvršuje na domu, ev tudi zunaj mesta po naizTneraej&ih cenah. Trst ld. M Ril/o sfsu. 4Z. Trst, Pfizzff Hrriero veccbi« i. T&2S-SC se prodaja vedno prvovrstne | goveje, telečjo iti koStr:2>'^< I i jančje in tudi kokoije n.e^o I OBRT: .CrhmJ« gor^L VBxup, uion *l> čm to ■ličnih itifolkov. Poitr^itJ m <5o."a. - Zr»am« t FHANC SKtmitCU priporoma tenienrmu občmsi v -rcu GOSTILNI) t,2118 STflDT GHAI" v 1'rsiD Pšavza Posaric- štev, t. in "pivo pno vrste Dp»i»w knnir^a Postrežba to?na Cf-r-** *in»"'.««»_ ponarejenimi." i sredstvo prav, ako gre za to, da dobe de-} tem gospodu markihi na razpolago. mmm BPK'Sf Brožs (kves) (z c^HKoonne trsoalne int so dosegle desetini vsepovsod ncuiicijsi sloves. - iimt IRmUbVI ( r Lili • (.»: bi u ______ Prioornćata O »..i T.,,J Vla V.« ocujtej tOiCi pri tvrtki, ki yam postreže po konkurenčni!} cenah. SePv£rud«na ApOlIOtllO & €1(201, I lil ia Tel. Vašari i C Nro. 22-60 ci