Poštnina plačana v gotovini. Leto XI., št. ll. Ljubljana, nedelja 26. januarja 1930. -T+ • Cena 2 Naročnina znaša inesečno 25— Din, za inozemstvo 40 — Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon št 440 Celie: Kotenova ul 3 Telefon §t 190 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarif j Upravništvo: Ljubljana. Prešernova ulica 54 - Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Inseratni oddelek: Ljubi lana. Prešer« nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št 11.842: Praha čislo78 180; Wien št I0S741 Italija vztraja na pariteti Francosko-angleško sodelovanje — Razgovori o transferu tonaže vojnih ladij Milan, 25 januarja s. Londonski posebni poročevlaec »Corriere della Sera« poroča, da je itali anska delegacija na pomorski razorožitveni konferenci odklonila pogajanja tehničnega znača a, dokler ne bo rešeno načelno vprašanje enakosti vojnih mornaric med Italijo in Francijo, ki ga smatralo v Italiji ne samo kot vprašanje prestiža. temveč kot živl:ensk0 vprašanje in pripravo dejanske razorožitve. Italia ie zaradi tega odklonila udeležbo pri tehničnih razgovorih in vztraja na načelu, da je treba ugotoviti celokupno tonažo. Vsi znaki kažejo, da se bosta na konferenci stvorih dve skupini, in sicer angleško -francoska, ki zastopa stališče, da je treba razorožitveno vprašan e rešiti začasno vsaj po kategori ah ladij, kateremu naziran.iu se bo najbrže priključila tudi Japonska, in nasprotno stališče Amerike in Italije,_ ki želita določitev celokupne tonaže London, 25. januar a s. Francoski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, da so razprave med angleško in francosko delegacijo o tako zvanem transferu tonaže kategorij bojnih ladij že nekoliko napredovale. Možno je, da bo prišlo do nasledniega sporazuma: 1. velike vojne lad'e, 10.000 tonske križarke in podmornice nimajo pravice tonažnega transfera, in 2.) da se more gotova mera tonaže preložiti med obema ostalima tipoma ladij t. j. med malimi kri-žarkaml in rušilci. K vesti »Dailv Telegrapha«, da namerava Španija graditi boine ladje z več kot 25.DOO tonami in 15 eolskimi toj>ovi poroča madridski poročevalec s-Morningposta«. da mu je španski mornariški minister iz avi!. da so to same govorice in da se španska vlada ne bavi s takimi mislimi. London 25. januarja AA. Dočim so strokovnjaki nadaljevali s svojimi posvetovanji je nastal danes v informativnih razgovorih med glavnimi delegati pomorske razorožit-vene konference odmor. Predsednik konference Macdonald je v Chequersu. kjer bo sprejel danes delegate dominijonov. Ameriški državni tajnik Stim-son bo prebil dan z igranjem golfa. Nekateri francoski delegati so odšli v Belfast. da prisostvu eio neki mednarodni tekmi. Drugi delegati konference imajo razne družabne obveznosti Delo konference ugodno napreduje. Državni tajnik Stimson smatra, da je konferenca že doslej dosegla zelo vzipodbu jajoče uspehe Londonske »Times« komentira:o zelo optimistično dosedanje rezultate konference in izražajo upanje, da ne bo konferenca po nepotrebnem zavlekla preliminarnega dela in ugotavlja da je bila ta konferenca izredno dobro oripravljena s preliminarnim« razgovori. Končno naglaša važnost tega postopka, ki je na bolj primeren za rešitev tako ogromne naloge, kot jo ima rešiti pomorska konferenca. Italijanska delegacija se je sestala včerai zjutrai z angleško delegacijo, popoldne pa z ameriškimi odjx>slanci. Snoči sta imela francoski ministrski predsednik Tardieu in italijanski zunanji minister Grandi daljše posvetovanje. Prihodnji teden plenarna seja London, 25. januarja AA. Sir Hankey Maurice. glavni tajnik razorožitvene konference. ie 'zročil vsem članom delegacij vprašalno polo. Delegati so napro"eni, da odgovore na vprašanja, nanašajoča se na delo konference, tako da bo moči prihodnji teden sklicati plenarno sejo konference, ki nai ugotovi, do kakšnih zaključkov so prišla sedanja neobvezna pogajanja med delegati. Avstrija se ne bo naslonila na Italijo Avstrija ne bo izpremenila smernic svoje zunanje politike - Pot dr. Schobra v Rim Dnnaj, 25. januarja, g. Zvečer je sprejel zvezni kancelar dr. Schober zastopnike inozemskega tiska, med njimi tudi vašega dopisnika ter jim podal daljši ekspoze o haaških pogajanjih. Dr. Schober je naglašal, da je bila Avstrija na podlagi pogajanj v Haagu oproščena vseh reparacijskih obveznosti, tako da ji bo zdaj omogočeno ori-četi pogajanja za najetje novega inozemskega posojila. Zvenzi kancelar ie v nadaljnjem razgovoru, najbrže zaradi tega, ker je del avstrijskega tiska objavljal vesti, da namerava Avstriia pričeti z novo zunanie-poHtPno orijenta cijo, povdaril, da niso avstrijski zastop- niki v zvezi s koncesijami, kj jih je Avstrija v Haagu dosegla, prevzeli nikakib političnih obveznosti. S to Izjave je zvezni kancelar demantiral vesti gotovih avstrijskih listov, da se hoče Av striia tesnejše približati Italiii. Dunaj, 25. januarja, g. Kakor tzve vaš dopisnik, se v okolici zveznega kaucelarja dr. Schoberia izreono poudarja, da bo njegov obisk v Rimu samo vljudnostnega značaja. Dr. Schober se namerava zahvaliti MussoFniju za italijansko podporo v Haagu. Kakor zatrjujejo namerava dr. Schober oozneje obiskati tudi Berlin, Prago in Varšavo. Verzije o rekonstrukciji bolgarske vlade Vsi bolgarski listi smatrajo spremembe v vladi za neizbežne, o načinu pa si vesti nasprotujejo mladih aktivnih moči v vladnih vrstah. »Slobodna Reč« zopet poroča, da je Cankov izjavil, da o preosnovi vlade za enkrat ne more biti eovora, dočim piše »Dnevnik« o preosnovi vlade kot gotovem dejstvu, pri čemer om-^nia da bodo iz vlade izstopili ministri Bohoševski, dr. Kulev in Najde-nov in da bo prosvetni minister postal Cankov. Sofija, 25. januarja. M. Sofijski listi se mnogo bavi jo z vprašanjem preosnove vlade g. Ljapčeva. Mnenja posameznih listov pa so zelo protislovna. »Zarja« n. pr piše, da stremi skupina Cankova k pomirjanju z levičarskim: strankami v svrho ustvaritve velikega narodnega bloka proti Ljapčevu. Tak blok ie danes simpatičen skoro vsem opozicijskim strankam. List »Utro« pa meni, da je skupina Cankova veliko bolj nagnjena k sporazumu z Ljapčevora na podlagi Široke preosnove vlade. Glavna ovira sporazuma med Cankovom in Ljapčevom je po s-Utru« skupina 70 poslancev v Demokrafi-českem Zgovoru, ki zahteva koncentracijo Povratek kralja Borisa v Sofijo Sofija. 25. januarja, s. Kralj Boris se je vrn-H iz Ruščtrka v Sofijo. Na kolodvoru so ga pozdravili zastopniki v ta de in vojsk«. Ureditev obmejnih odnosajev z Bolgarijo Zanimive informacije italijanskega lista o ugodnem poteku sofijskih pogajanj Trst, 23. januarja M. »II Picolo« poroča: V beograjski diplomatskih krogih se trdi, da je v bolgarsko-jugoslovenskih odnošajih došlo te dni do znatnega zbližanja. Mešana bolgarsko-jugoslovenska komisija v Sofiji. ki je bila imenovana v svrho ureditve nerešenih vprašanj med obema državama, se nahaja pred zaključkom svojega dela. Po vesteh iz Sofije je skoro v vseh vprašanjih dosežen sporazum. Komisija ie sklenila, da se likvidirajo vsa tako zvana dvo-lastniška imetja ob meji, oziroma imetja jugoslovenskih državljanov na bolgarskem ozemlju in bolgarskih državljanov na jugo-slovenskem ozemlju. Sofijska vlada je izdala naredbo za likvidacijo tega zapletenega in kočljivega vprašanja. Po odredbi bolgarske vlade je bilo nasvetovano Bolgarom. naj vsa svoja posestva, ki se nahajajo v Jugoslaviji, zamenjajo s posestvi jugoslovenskih državljanov, ki se nahajajo v Bolgariji. Ta zamenjava naj bi se izvedla- po programu sofijske vlade v naikraj-šem času. najkasneje do meseca aprila tega leta. Razlika vrednosti med uosestvi na ebeh straneh meje se bo izolačala v gotovini pod pogojem, da se nakupijo nova po- sestva na ozemlju one države, ki ji pji-. padejo posamezni lastniki. Meseca maja se bo sestala mešana bolgarsko-jugosloven-ska komisija, da izvede prisilno likvidacijo dvolastniških posestev, ki do tedaj še ne bodo zamenjana. Nameravana je tudi za-ključitev sporazuma glede nevtralne obmejne cone. V tej coni bodo smeli stanovati na eni in drugi strani le državni funkcionarji in domače prebivalstvo. Obstoja upanje, da se bodo na ta način onemogočili za daljšo bodočnost vpadi makedonskih komitov iz Bolgarske v Jugoslavijo. Tako bi bil odstranjen velik razlog sporov med obema državama.« Znižanje obrestne mere v Avstriji Dunaj, 25. januarja. AA. Avstrijska banka Je znižala obrestno mero od 7 in pol na 7 odst. Popolno pomirjenje v Mandžuriji Moskva, 25. januarja. AA. »Tas« poroča. Geae-raifni sovjetski konzul v Harivira se Je vrnil na svoje mesto. Ravno tako so začele posiovaii tndS vse trgovske sovjetske agenture v Mandžuriji"'» oa Kitajskem. POZDRAVI NAŠEGA SOKOLA SLOVANSKIM SOKOLOM Potek prve seje savezne uprave SKJ — Programatičen nagovor prvega podstarešine Gangla — Delo na novem sokolskem pravilniku — Pred imenovanjem župnih uprav Beograd, 25. januarja. AA. Danes ob 10. dopoldne se je sestalo v sokolski pisarni v palači Izvozne banke v Beogradu novo imenovano starešinstvo Sa-veza Sokola kraljevine Jugoslavije. Na sejo so prišli'vsi člani starešinstva z izjemo treh. ki so bili zadržani z boleznijo. Sejo je otvoril ob 10. prvi podstare-šina Engelbert Gangl z naslednjim nagovorom: »Prva naša patriotična in sokolska dolžnost je, da osredotočimo v trenutku. ko smo se prvič sestali k skupnemu sokolskemu delu za srečo našega naroda. vse naše misli in želje na Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in da ga pozdravimo s svojim sokolskim Zdravo! Ravno tako pošiljamo svoje bratske sokolske pozdrave starešini, Nj. Vis. prestolonasledniku Petru. Na začetku svojega dela odpiram vam in vsem onim. ki z duhom sledijo našemu delu, svojo bratsko sokolsko srce, a v srcu plamene iskre bratske ljubezni. S to ljubeznijo vas prisrčno in bratsko pozdravljam. Tudi v vaših srcih čutim isti plamen ljubezni do našega naroda in države. Naj nas ta ljubezen vodi pri našem dehi in ti občutki naj tvorijo most. ki vodi iz proš'osti v lepšo bodočnost. Pred nami se dviga svetal I:k naše skupne maj-ke — domovine. Naj nam bo njeno moralno in fizično in duševno zdravje največja dobrina na svetu. Želimo dvigniti narodno zavest in delati za vse, kar potrebuje narod. Naj bo vse naše sokolsko delo prešinjeno s sokolsko možatostjo, odkritosrčnostjo ki iskrenostjo. Utemeljitelj sokolstva, naš neumorni Tyrš je dejal: »Ce narod ne ve, nihče ne ve, kar ni nastalo iz naroda, sploh ni nastalo.« želimo, da vodimo naš narod, čigar zemlja je bogata in ki ima še bogatejšo dušo. k zdravju v najlepšem pomenu te besede, in da ga na ta način pripravimo na svojevrstno tekmo z vsemi kulturnimi narodi. Ako bi kdo hotel duševno ali kulturno uničiti naš narod, bomo vedno pripravljeni, da žrtvujemo tudi svoja življenja za svobodo in spas države Ln naroda. Naša naloga bo. da vlijemo v narodno telo sokolsko' dušo. Uverjen sem. da bomo vztrajali do konca pri moralnem in fizičnem dviganju našega naroda. S temi željami otvarjam našo prvo sejo.« Nato je g. Gangl predlagaj, da se odpošljejo pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, zatem češkoslovaškemu sokolskemu savezu, savezu slovanskega sokolstva. savezu ruskega prekomejnega sokolstva, savezu poljskih Sokolov. Predlogi so bili sprejeti soglasno. Odposlane so bile brzojavke: Nj. Vel. kralja: »Starešinstvo sokolskega saveza Kraljevine Jugoslavije pozdravlja s svoje konstitutivne seje in na začetku svojega dela Vaše Veličanstvo z globokimi čustvi uda-nosti in ljubezni, ki nas bo vedno vodila pri našem sokolskem delu za dobrobit kralja ter srečo in veličino domovine.« Češkoslovaškem n Sokoln: »Starešinstvo saveza Sokola kraljevine Jugoslavije pozdravlja s svoje prve seje najprisrčneje svoje brate, češkoslovaške Sokole kot vzornike sokolstva in slovan-stva z željo, da bi naši stiki postali še bolj prisrčni, še bolj bratski in še bolj iskreni.« Zvezi slovanskega Sokolstva v Pragi: »Starešinstvo saveza Sokola kraljevine Jugoslavije pozdravlja s svoje prve seje našo najširšo pospeševateljico Sokolstva, ki vodi svoje člane k zbližanju in jih navaja k sodelovanju vseh slovanskih narodov.« Ruskim Sokolom: »Starešinstvo Saveza SKJ se na svoji prvi seji spominja svojih ruskih bratov, beguncev in mučenikov za svobodo svojega naroda in za svoje slovansko čuvstvo-vanje.« Poljski sokolski zvezi v Varšavi: »Starešinstvo Saveza SKJ pozdravlja a svoje prve seje bratski poljski savez. čo-lem!« Po prečkanju pozdravnih brzojavk se je začela razprava o statutih in pravilnikih. Opoldne je bila seja prekinjena in se nadaljevala ob 16. Jutrišnja seja bo trajala brej prestanka, dokler ne bo končana razprava o statutih. Tekom jutrišnjega dne bo v vsakem primera izvršeno konstituiranje starešinstva. Sodi se, da bodo seje trajale nekaj dni. Beograd. 25. januarja, p. Vsa popoldanska seja starešinstva SKJ je bila posvečena statutu Sokola kraljevine Jugoslavije. Statut ima v okviru zakona določiti notranjo organizacijo Sokola. Objavljen bo v »Službenih Novinah«. V statutu se določa predvsem notranje organizacijsko delo. Po odobritvi se bo starešinstvo konstituiralo, t. j. izvolilo tajnika, blagajnika in druge potrebne funkcijonarje, nato pa se bo izvršilo imenovanje župnih starešinstev. Katoliška fronta? j i.. * ; Senzacijonalen članek zagrebških »Novosti" — Orli in novi Sokol — Cerkveni red »Križarjev" Zagreb, 25. januarja M. Nocojšnje »Novosti« objavljajo članek od posebne strani pod naslovom »Umetno ustvarjanje katoliške fronte«. V članku se najprej odgovarja rimski »Tribuni«, ki je pisala pod naslovom »Antikatoliški izgledi srbske borbe proti Hrvatom«. Članek »Novosti« najprej obsoja tako tendencijozno prikazovanje stvari, nato pa pravi: »Že dalj časa se pripravljamo, da spregovorimo o nekih pojavih, ki jih opažamo pri nas zadnje mesece. Že nekaj časa sem se čuti neka nervozna atmosfera v gotovem delu katoliških krogov naše države. Ta nervozna atmosfera se je pojavila brez tehtnega vzroka. Podporo pa ima v mnogih verskih organizacijah in nekaterih cerkvenih dostojanstvenikih katoliške vere, ki so znani po svajih ožjih stikih z Vatikanom.« »Povod za jač o agitacijo so našli v zakonu o osnovnih in v zakonu o srednjih šolah Temu zakonu se dodaie tolmačenje kakor, da bi bil naperjen proti interesom katoliške cerkve. Šli so celo tako daleč da ;e izročil papeškj nuncij v Beogradu protestne note pri ministrstvu zunanjih po. slov in pri ostalih resornih ministrstvih. V odredbah teh zakonov pa ni najti ničesar kar bi pobijalo alj omalovaževalo položaj katoliškega nauka ali katoliške cerkve. Ni-ti eden patrijotskj član našega katoliškega episkopata ne more danes videti niti trditi, da vidi v šolskem pravilniku kai takega, kar bi žalilo katoliško vero. Mi ne želimo poleg ostalih borb še nekakega kulturnega boja- niti te bila pri nas kdaj tendenca, niti nimajo danes naši vodilni državni krogi namena preganati katerikoli vero. To se opaža že v poživl enem delovanju za sklenitev konkordata z Vatikanom. Tudi akcija o novi ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije se je skušala ponekod tolmačili kot napad na katoliško cerkev Vsi trezni elementi v narodu, bodisi med Srbi. kakor tudi med Hrvati tn Slovenci so uvideli korist nove organizacije. Edino s strani bivšesra Orla se ni pokazal noben znak. da mislijo vstopiti v novo or-eanizacijo Se predno je bilo znano, kakšen bo oovi zakon o sokolski organizaciji, so v Sloveniji prenesle vse orlovske organ'zarije vso svojo imovino na cerkve in cerkvene organizacije Po najnovejšem času 6e ustanavlja t Sloveniji nov red omladine pod imenom »Križarji«, ki je po obliki popolnoma verski, ki pa je tako organiziran, da ima nadomestiti Orle. Mostarski škof je celo s posebno okrožnico pozval hrvatska drušfva. da se zbero pod okriljem katoliške cerkve. Vse to se dela v namenu, da »e ustvari umetna psihoza.« Parlament gospodarskih zbornic Na konferenci v Beogradu je bil sprejet pravilnik za stalno sodelovanje gospodarskih zbornic Beograd, 25. januarja. AA. Na povabilo trgovske zbornice v Beogradu, a na pobudo trgovskiih zbornic v Velikem BeOkereku in Zagrebu, je bila te dni v dvorani trgovske zbornice v Beogradu konferenca vseh naših gospodarskih zbornic. Konferenci je predsedoval predsednik trgovske zbornice v Beogradu Miljutin Stanojevič. Na konferenci so bila soglasno sprejeta pravila o stalnem sodelovanju gospodarskih zbornic kraljevine Jugoslavije. S sprejetjem teh pravil bo dobilo sodelovanje gospodarskih zbornic novo in trajno organizacijsko osnovo, dočim je bilo doslej večinoma slučajno. Za tem je bilo določeno stališče poslo-dajalskih zbornic napram novim nevarnostnim razredom za nezgodno zavarovanje. Konferenca se je nadalje bavila r z vprašanjem zborničnih razsodišč v zvezi z zakonskim načrtom o uveljavitvi zaikona o sodnem postopku v civilnih sporih. Po obširni raizpravi o tem vprašanju je bilo sklenjeno, da se bo interveniralo pri ministru pravde, da naj navedeni zakonski načrt jasneje opre-' deli položaj zborničnih razsodišč. V tem smislu so bili sprejeti tudi konkretni predlogi. Gl°de zakonskega načrta o elektrifikaciji naše države je bilo sklenjeno, da se bo v imenu vseh naših zbornic predložila ministru javnih del nrošma. naj se ta zakonski načrt umakne, ker ne odgovarja razmeram in potrebam našega gospodarstva. Razen tega bo na-prošem gradbeni minister, da omogoči zbornicam čim tesnejše sodelovanje pri zakonodajnem delu njegovega resora. Razpravljalo se je nad^He tudi o davku na rosiovni i*ro«iet. S^-^o '«? b lo ugotovljeno trdi on tei priliki: da no-meroi ta davčna obfflca unrav težko obremenitev našega gospodarstva in da jo je treba za tp čim preje ukiniti Naposled je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnji letni kongres gospodarskih zbornic v Dubrovniku 4. marca t. 1. Pri tej priliki bodo zastopniki zbornic tn udeleženca kongresa službeno posetili zbornico v Podgorici. Za kongres v Dubrovniku je bil določen tale dnevni red: 1.) gospodarske zbornice, njihov po-nK kakih človeških žrtev« Lepa bilanca naše zunanje politike Mednarodni ogled Jugoslavije se je Se bolj dvignil—Zadovoljivi odnošaji z vsemi sosedi Mlad mož z razparanlm trebuhom Zagonetna usoda nepoznanega družinskega očeta — Franc Miklošič ali Franc Kos iz Ljutomera? Beograd, 25. januarja M. Direktorju pari- škega lista »Revue de Balkan«, je podal naš pariški poslanik dr. Spalaikovič izjavo o zunanjem položaju Jugoslavi.e. Med drugim pravi: L. 1929 je bilo sodelovanje naše kraljevine v Društvu narodov prav obilno in srečno Vse mednarodne konvencije, izdelane pod ženevskimi avspicijami, so bile ratificirane od naše vlade, ki ie dala Društvu narodov na razpolago vse moralne in materi alne moči naše nacije. Znano ie. da je bil na zasedan u v preteklem septembru izvoljen za člana sveta Društva narodov z večino 24 glasov naš zunanji min'ster dr. Marinkovič. Ta izvolitev je nov dokaz velikega prestiža, ki ga uživa naša država pri članih Društva narodv. Meseca novembra lanskega leta ie imel Sir Erik Drummond povodom poseta pri beograjski vladi in na svojem potovanju Po Jugoslaviji priliko prepričati se, da ga ju prestiž upravičen z navdušen em, ki ga jugoslovenski narod kot pravi kult go i do Društva narodov. V teku istega zasedanja je imel zunanji minster dr. Marinkovič priliko objaviti v Ženevi svečan pristanek naše kraljevine na ustvaritev Zedinjenili držav Evrope na podlagi predloga, ki ie izšel po inirijativi francoskega zunanjega ministra Brianda. V vseh vprašanjih, ki se tiče o varnosti razorožitve in arbitraže, so bili naši deiegati v Društvu narodov popolnoma soglasni z našimi zavezniki in zlast! s Franci o, ki ie popolnoma upravičeno spravila v zvero problem razorožitve s problemom varnosti. Jugoslovensko diplomatsko delo v L 1929 je bilo veliko in ie služilo s skupnimi napori Male antente ohranitvj miru v Srednji Evropi in na Balkanu Dne 21. maja lam je bila podpisana pogodba o arbitraži in mirnem reševanju sporov med našo državo Rumunjo n Češkoslovaško. Po tej pogodbi spadajo vsi konflikti, ki bi mogli nastati med tremi državami in ki se ne bi mogli urediti po običa nem diplomatskem potu. v področje stalnega mednarodnega razsodišča. v kolikor so pravnega obelež a. d'-čim spadajo zadeve političnega značaja v področje Društva narodov po določbah čl . 15 pakta Društva narodov Soglasnost naziranj. ki so ga pokazali zunanji min;stri Male antante u priliki sestanka 21 maja lani v Beogradu, je nov dokaz, da Mala antanta ni samo presfua svoje preizkušnje, temveč da se čimdal e boli uveljavlja kot organizem, ki je za Društvom narodov najsposobnejši za živl.enie in najaktivnejši v Evropi. Naši odnošai i Grčijo, s katero nas ve- Pogrešna in tendencijozna tolmačenja Beograd, 23. januarja. Zakon o osnovnih šolah vsebuje tudi posebne določbe o narodni prosveti. Med drugim določbe § 157., da bo minister pro-sveie v sporazumu z ministri vojske, soci-jalne politike in trgovine ter v soglasju s predsednikom vlade predpisal uredbo, s katero bo odredil postopek in dal navodila za ujedinjevanje celokupne državne tn privatne akcije pri prosvetnem delu med narodom. Ta uredba bo obsegala vse državne in banovinske ustanove ter privatna udruženja (humanitarna, prosvetna, patn-jotska, pevska, viteška, profesijonalna m strokovna), katerih delovanje je v ka.eri-koli obliki z narodno prosveto. S to uredbo in drugimi primernimi ukrepi se bo ministrstvo brigalo, da se bo akcija prosvetnih udruženj in banovinskih ustanov za narodno prosveto vršila v skladu s stremljenjem državnih oblasti in ustanov, da se prepreči škodljiv paralelizem delovanja, da se odstranijo konflikti, kjer obstojajo in da se uiedinijo ustanove z istimi nameni, kier je to potrebno in koristno. Princip, na katerem so zasnovane odredbe § 157, je gotovo zdrav. Najvišja prosvetna oblast v državi ie na ta način z zakonom obvezana, da na vso moč pospešuje narodno prosvetno delo in da pomaga to delo usmeriti v smislu državne in naci-jonalne kulturne vzgoje in napredka naroda. Gre za dosego skladnosti prosvetnega dela. Prosvetna politika v narodni državi ne more biti dvojna. Pod tujim gospod-stvom je država hotela nekaj drugega nego narod: med državnimi in privatnimi prosvetnimi institucijami so bila naravna na-sprotstva, ki so bila v načelnih vprašanjih nepremostljiva. V narodni državi pa gre za kulturno povzdigo državnega naroda, država ne more nekaj drugega hoteti, nego narod. Skladnost državne in privatne inicija-tive tn dela na prosvetnem polju je torei nekaj samoobsebi umljivega in je postulat zdravega razuma in pravilno razumevanih narodnih in državnih interesov. Kako se to doseže, to je vprašanje razmer, kraja in drugih važnih okoliščin. Šablonska metoda bi bila gotovo pogreš-na. Tega se tudi zakon povsem jasno zaveda, ko govori o zenotenju akcije ter pri tem prioušča najširše polje raznoterosti In raznolikosti organizacije. Gre torej za ukrene, ki naj zasigurajo skladnost v stremljenjih javnih in privatnih prosvetnih ustanov in organizacij Zakon tudi navaja, da je treba prepreč;ti "kodliiv paralelizem prosvetnega delovanja, izravnati obstoječe konflikte in uiediniti razne prosvetne ustanove tam. kier ie fo potrebno In koristno. Besedilo zakona je tore' dovolj jasno. Navzlic temu se že dalj časa sem od iz- žeio spomini na tri skupno vodene osvobodilne vojne, so bili še oiačeni lani 17. marca s podpisom ženevskih protokolov o svobodni coni v Solunu, deset dni kasne e pa je b;! podpisan v Beogradu pakt o prijateljstvu. in mirnem reševanju sporov med obema državama. Naši »dnošajj z Bolgarijo so bili lani prežeti z željo obeh vlad, da se na nov praktičen način ustvari dobro sosedno razmerja med Bolgari c in Jugoslavijo. V to svrho je izrazila naša vlada željo, da bi prišlo do sestanka mešane komisije, ki naj bi razpravljala o zagotovitvi reda na meji. Ta komisija se je sestala in 16. marca je bilo podpisanih več sporazumov Čeprav ni došlo do ratifikacije teh sporazumov, vendar pa je bil teren razčiščen in 15. novembra je prišlo do ponovnega sestanka mešane bolgarsko - jugoslovenske komisije v Sofiji. Pognjania so se nekoliko zavlekla zaradi smrti šefa jugoslovenske delegacije dr. Šaponjiča. Ta hip m' *e niso znani sklepi te mešane komisije, toda jugoslovensko javno mnenje spremlja ta pogajanja z zanimanjem in z želio. da bi bili odnošaji med obema driidvama v bodoče prežeti z duhom pomirljivosti in sodclora. nja. V naših odnošaiih t Italijo ni novih momentov. Beograjska vlada in naš poslanik v Rimu delata neumorno za zbližanje z našo zapadn" sosedo Jn8o®lovenski narod goji iskreno žello. da bi se dosegel pravi in trajni mir na Jadranu Naši odnošaji z Madžarsko so korektni in ni dvoma, da 6e bodo z zaključitvijo nekaterih konvencij še bolj popravili. Razen tega imamo z Madžarsko skupne gospodarske interese, ki nalagajo, obema državama, da ne opustita ničesar v svrho čim večjega zbližanja. Kar se tiče Youngovega načrta, s katerim so bili prizadeti interesi naše države, je trebe poudariti, da je zunanji minister dr. Marinkovič naglašal širokogrudnost in po-mirliivoet. da se ne bi ustvarile naknadne težkoče za Evropo in mir Branil je seveda obenem iuierese naše drzav«» Glede na naše odnošaje z nesosednimi državami, je treba poudariti zaključitev mnogo sterilnih pogodb in konvencij in prav tako veliko število prijateljskih manifestacij za Jugoslavijo Zlasti mi je kot zastopniku Jugoslavije v Parizu prijetno poudariti razvoj čim dalje ožjih odnošajev med nami in Francijo s katero nas vežejo spomini na skupne borbe in čustva globoke hvaležnosti ki jib naš narod goji do plemenitega in velikodušnega francoskega naroda. vestne strani sistematično širijo vesti, da obstoja namera, privatne prosvetne organizacije razpustiti, odnosno iih združiti v nekake poloiicijelne ustanove Kjer je torej recimo po več pevskih društev v enem kraju. na> bi v bodoče bilo le eno, kjer je več čitalnic ali knjižnic naj bi ostala le ena itd. Kdor zna le nekoliko ceniti zdravo konkurenco tudi na prosvetnem pclju. kdor le količka ve, da ena prosvetna organizacija ne more biti za vse in da je tudi v prosvetnem delu treba gledati na razlike sociialnega. gospodarskega stanovskega, kulturnega značaja, bo tako spoznal, kako naivne ali pa zlobne so govorice o »uniformiranju« prosvete. Navzlic temu je gotovim elementom uspelo vznemiriti v mnogih krajih prosvetne delavce 'er ponekod izzvati bojazen za bodoči obstoj in za premožen e posameznih prosvetnih organizacij. Tako smo videli, kako je veliko hrvatsko kulturno društvo »Na-predak« v Sarajevu izročilo svoje mili om-sko premoženje čez noč sarajevskemu nadškofu ter ogromna kulturna sredstva odtegnilo neposrednemu vplivu naroda. Drugod imamo slične pojave in začudeno gledamo kako postajajo razne privatne osebnosti naenkrat lastniki prosvetnih ustanov, ki :ih je požrtvovalnost prosvetnih delavcev m ljudstva osnovala in razvila z mnogimi žrtvami in z občudovan a vrednim vesei'em za kulturno delo. Ope-tovano so bila izdana že uradna opozorila-da so taki in podobn' ukrepi povsem odveč in z moraličnega stališča vse obsodbe vredni. Navzlic temu se agitacija s § 157. iz prozornih namenov še vedno nadaljuje. Zato ie sedaj agencija »Avala« objavila komunike v katerem pravi na podlagi avtentičnih izjav ministrstva prosvete: »Ker so se o pomenu § 157. zakona o osnovnih šolah pojavila pogrešila in tendencijozna tolmačenja, smo pooblaščeni ob-:aviti, da se v te' določbi govori o koordiniranju akcl»e za narodno prosveto, ne Pa o prisilnem ujedinjevanju raznih institucij m udruženj.« Nove aretacije na Reki Beograd. 25. jan. M. S Sušaka poročajo, da je bil pred dvema dnevoma na Reki aretirani knjigarnar Josip Rimer odpeljan v Trst. Ed!na njegova krivda je, da je Ju-g os'oven. Pred nekoliko dnevi je bila aretirana tudi neka družina jugoslovenskega porekla. Htneljski trg Žatee, 25. januarja, h. (Tedensko poročilo). Povpraševanje za žateški hmelj ie bilo v tem tednu neprekinjeno. Dnevni promet je znašal od 700 do 800 stotov. Tudi na deželi so že razprodati« vse precej pičle zaloge. Cen« so b:le 750 do 800 čeških kron. Do petka }e b:lo v Zatou javno žigosanih 155.000 stotov žateškega hmelja lanske letine. Novo mesto, 25. januarja. Na postajo v Kondiji pri Novem mestu je sinoči okrog 23. trudoma prišel mlad mož in se vsedel na klop pred čakalnico in počasi začel vpraševati železniško osobje. če vozi vlak, ki prihaja iz Ljubljane v Novo mesto ob 23.35 tudi dalje, do Karlovca. Komaj mu je neki že^zničar pojasnil, da vozi vlak samo do Novega mesta, je neznanec neznaten omahnil s klopi na cementna tla perona. 2elezn'ški uslužbenci so neznancu priskočili na pomoč in takoj nato alarmirali vodstvo mošve bolnice v Kan-diji, nakar je boln'ško osobje na nosi-'ih preneslo nezavestnega neznanca v bolnico. Šele tu so uvideli, da ima ne-zmanec razparan trebuh. Strašna rana e bila polna strjene krvi. Kakor je bito še tekom noči ugotovljeno. se je m'aden:č vozil vč°'aj iz Ljubljane proti Novemu mestu. Ze tu 'e v vlaku tožil o hudih bolečinah v trebuhu in je s svo""* -z^ihovanjerr vzbudil pozornost potnikov. V bofcrici so pri neznancu našli mai Bukarešta. 25. januarj g. »Cuventul« objavlja podrobnosti o skorajšnji zaroki ru-munske princeze Ileane z grofom Hoch-bergom. Pnnceza je spoznala grofa, ki ie drugi sin kneza Plessa v Parizu. Pozneje sta se oba sestala v preteklem poletju v Monakovem in Sigmaringenu. Grof Hocbberg je ored nekaj tedni prispel v Bukarešto ter zaprosil kraljico Marijo za roko njene najmlajše hčerke. Trenutno se vr^e med vlado in dvorom kakor tudi med dvorom iti rodbino kneza Plessa pogajanja glede datuma zaroke. Budimpešta, 25. januarja. AA. Tu se je začei senzacijonalen proces, ki ga vodita dve dami proti madžarski državi. Madžarski slikar Terenczv je umrl lela 1850. in zapustil kovčeg kipov iz medi. med njimi tudi tedaj še neznano delo Leonarda da Vincija, ki predstavlja medenega konjenika. To zapuščino sta dali obe dami po 60 letib oceniti in sta jo nato prodali madžarski državi za 210.000 kron. Vlada je plačevala kunnino v obrokih in zadnji obrok je bil izplačan med svetovno vojno. Kasneje pa se je izkazalo, da je med prodanimi predmeti tudi delo Leonarda da Vincija in da predstavlja zato zbirka mnogo vrčjo Ženeva. 25. januaria AA d. Glavno tajništvo Društva narodov je prejelo od Bolivije kot odeovor na svojo brzojavko te-'egram. v katerem Bolivija protestira proti dostavljenemu poročilu o nedavnem incidentu pri Saccu. ki ga je izzvala po njenih informacijah paraevai^ka vojska straža s tem. da je nanadla bolivii^ke iz\nd"l-ke. Bolivija pristavlja, da spoš*uie pakt romirjenja. ki ie bil sklenjen v Washinsr-tonu. in da se drži obvez, ki iih ima kot članica r»ru*tva narodov. Bolivija 0"07ar-ja nadalie na to. da ie sedanji incident r>od-ben incidentu iz le'a 1028.. ko ie tedanja komis!'a za pomirienje v VVashinr-tonu ueotovila, da Bolivije ne zadene ni-kaka krivda. Junaška smrt vzornega kapitana Netvvork. 25. januarja, s. O katastrofi nemškega parnika »Monte Cervantes« se poročajo še naslednje podrobnosti: Kapitan Drever ie do zadnjega trenutka upal. da bo mogel ladjo rešiti s tem. da bo vrgel preko krova tovor Končno je moral uvideti, da je ladja izgubliena Ko je bil nastop katastrofe le še vprašanje par minut je za-povedal moštvu, da ie zapustilo krov, sam pa je vztraial do zadnjega na poveljniškem mostu in našel kot edina žrtev katastrofe smrt v valovih. 120 potnikiov in 300 mož posadke je bilo rešenih. Drzen romarski na*>ad San Francisco, 25. januaria. AA. Dvi ma. skirana roparja sta z nabitimi revolverji vdrla v neko elegantno stanovanje, kjer je bilo zbranih več odličnih gostov. Roparja sta popolnoma izropala hišno gospodinjo in 11 gostov, katerim sta odnesla več tisoč dolarjev in številne dragocenosti Goste sta roparja nato zvezala, jim zamašila usta ii nato s plenom izginila. Polet pogumnega letalca Port DarwHi, 25. ianuaria. AA. Tu je pristal mladi novozelandski letalec ChSster, ki je sam letel tz AngHje v Avstralijo. Sobotni šport v Avstriji Aflenz, 26. januarja, s. Danes se je vršil tukaj ob krasnem zimskem vremenu prvi del smoiške-ga prvenstva treh dežel (Gornje Avstrije, Štajerske in Salzkammerguta). V vztrajnostneim teku ma 15 k.m je zmagal Karel Steiner iz Inomosta v času 58:30. njemu sta sledila kot drag.; Harald Bosi« iz Dunaja v času 58:55 in kot tretji Nit-der Kofter iz Schwaza v času 59:09. Jutri se bodo vršile skakata« tekme. Dana!, 25. ianuaria. s. V zaključni tekmi za zlati pokal NicfooJsona je zmagal FAC nad Ni-cboisonotn s 3:1 (0:0). listek z napisom: Franc Miklošič, krojač iz Ljutomera, oženjer,, oče dveh otroK. V njegovi denarnici so našli samo star avstrijski novčič za 20 vinarjev. Ko so pregledali tudi mesto na peronu. kjer se je fcil zgrudil neznanec, so našli košček papirja, na katerem je bilo napisano z isto pisavo, kakor na prvem: »Franc Kos. krojaški mojster iz Ljutomera, sem oženien, oče dveh otrok. Moja žena se naj o tem obvesti. Storil sem svoje dejanje zaradi prevelikih dolgov.« Uvedena je preiskava, da se točno ugotovi identiteta nesrečnega mladega moža. ki leži v bolnici ves čas nezavesten in je le malo upanja, da bo okreval. Prisojati mu je 24 let, je drobnega, bledega obraza, srednje, vitke postave, rjave lase ima nizko počesane. roke so lepo negovane in na desnici se blesti poročni prstan. Splošno se sklepa, da se je obupani mladi mož namenil iz svo:ega domačega kra-;a daleč sem na Dolenjsko in bržčas še dalie na Hrvatsko, da bi za seboj zabrisal sled. List spominja na okolnost, da je po hišnem zakonu rodbine Plessov samo prvoro-jeni sin upravičen imeti naslov kneza, dočim so ostali sinovi samo grofje. Razen tega rodbina Plessov ne spada v vrsto knežjih rodbin v Evropi. Iz krogov, ki stoje v ozkih stikih z ru-munskim dvorom, doslei še ni bilo mogoče dobiti potrdila. da odgovarjajo vesti »Cuventula« resnici. Splošno oa prevladuje mnenje, da bo niegovo poročilo odgovarjalo resnici. ker še ni bil doslej izdan noben demanti s strani romunskega dvora. vrednost. Dami tožita sedaj madžarsko državo b zahtevata valorizacijo kupnine, čeprav sta se povodom podpisa kupnoprodaj-ne pogodbe obvezali, da ne bosta zahtevali nikake nadaljnje odškodnine, čeprav bi se na podlagi pregleda strokovnjakov ugotovilo, da predstavlja zbirka mnogo večjo vrednost. Za proces vlada veliko zanimanje zlasti med umetniškimi krogi in zbiratelji starih umetnin. Sr.lošno na prevladuje mnenie. da bosta dami pravdo izgubili in da bos'a končno še obsojeni na povračilo velikih ura\dnih 6troškov Kljub tej Izjavi bolivijske vlade pa vztraja paragvajska vlada pri tem. da pripravlja Bo'ivija nepričakovan napad na nieno ozemlje in ponovno opozaria svetovno javnost na koncentraciio holivijskih čet ob paragvajski meji. Preteči spopad ie tudi močno zainteresiral wacbingtonsko vlado ki je ukrenila vse potrebno, da r>re"reč: kako Rrvoprelitje. ki bi imelo nedogledu? posledice za vzdrževanje miru v Južni Arr-orjki. Žeieva. 25. januarja A A. Gereralni taj' nik Dru5tva narodov sir Hrummond ?e br-/oiavil parac^vajski in bolivijski vladi, da upa. da ne bo n^lvn incident kompromitiral posredovalne akcije Društva narodov v tem sporu. Jugoslovenski delegat na mednarodnem advokatskem kongresu Beograd, 25. januarja, p. Danes ie odpotoval v Pariz odvetnik Ljubomir Stefanovič. deJegat naše države v mednarodni zvezi odvetnekov, da se udeleži 3. mednarodnega kongresa odvetnikov v Parizu. Finančne težkoče chicaške občine Chicago, 25. januarja. AA. V zvezd s katastrofalno gospodarsko krizo, v katero je zabredla chicaška občma, je občinski svet zaprosil v.iacdkgel Niemcoviču. Rubinstein je zadal Grauu. Maroczy je kot črni kapituliral napram Ahueau. Naš prvak dr. Vidmar ni imel kot črni preveč posla z Romijem in je zmagal. Araiza je kot beli zgubil proti Yatesu, dočim je Colle potolkel Monricel-lija. Remizirala sta Tartakower - Spiel-. mann. Stanje po VII. kolu: dr. Aljehin 6 in pol, dr. Tartakower, Rubinstein. Niemcovič 4 in pol; dr. Vidmar Ahues, Tates 4: Spiel-mann, Bogoljubov 3 tn pol; Colle, Kmoch 3; Maroczv. Grau. Monticelli 2 in pol; Araiza 2; Romi 1 in pol. Prva polovica turnirja je s tem zaključena. Kakor se je pričakovalo, vodi svetovni prvak dr Aljehin. vendar niso tudi največji optimisti .ačunali, da bo tako gladko pregazil tudi najprominentneiše velemojstre (Niemcovič. V dmar). V sedmih partijah je dusegel nič manj ko 93 odstotkov dosegljivih točk. kar je impozantno, ako se pomisli, da je skoro siguren zmagovalec večjih mojstrskih turniriev oni, ki doseže 75 odstotkov. Ako bo Aljehin nadaljeval z isto vehemenco bo dosegel odstotek, kakršnega še nihče pred niim. Naslednje mesto zavzemajo trije stari, rutinirani borci. Najboljše vozi dr. T-rta-kower, ki še ni izgubil nobene partije Znano pa je, da navadno proti koncu popusti. Niemcovič se ie znatno zbolišal s tremi zaporedrrmi zmagami in bo s;purno zasede! eno izmed prvih mest Rub:nstein je sicer zgubil dve partiii, ima na štiri zmage. Sledi prupa dr Vidmar. Ahnps in fates, ki se nahaja v dobri formi Našega prvaka čakaio še težki bo ii z Bogoljubovem, Rubinsteinom in Niemcovičem. Ravno 50 odstotkov sta dosegla Spiel-mann in- Bogoljubov, zadnji kl;ub temu, da ie izgubil tri psrtiie. Bogoljubov ie izredno ofenziven igrač, ki pa preveč riski-ra. Sp-Vmann ie bi! edini, ki je z Aljehi-nom dobil pol točke Med gornjimi navedenimi se bo vnela v drugi polovici turnirja vroča borba za prvih pet mest. dočim ostali moistri. ki še niso dosegli polovice dosegljivih točk, najbrž ne bodo konkurirali za nagrajena mesta. Ti outs:derji bodo p« še marsikomu temeljito zmešali račune. Nainevarnejša sta vsekakor Colle in Kmoch. ki sta zelo agresivna, kar se ne more trditi o Maro-czvju, ki plete samo remis mreže, te pa precej mojstrsko Falzifikator jurjev RaušI zopet pod ključem Maribor, 25. jan. V nedeljo je orožništvo iz Zavrča izvršilo hišno preiskavo pri kmetu Jur« gecu v Turškem vrhu in ob tej priliki izsledilo tam Alojzija Raušla, bivšega natakarja, ki se je izdajal za fotografa, češ, da mora napraviti nekaj pokrajinskih slik. Našli so pri njem 15 popolnoma in 148 napol izdelanih jurjev ter mnogo kemikalij in drugih priprav. Raušel, ki je bil že pred nekaj časom zaprt zaradi ponarejanja bankovcev, ie član nedvomno razširjene ponarejalske družbe, ki je imela svoj delokrog v ormoškem in ljutomerskem okraju ter celo v Prekmurju in se je očividno sedaj skrila v Haloze. Raušlov družabnik ie tudi neki Radivoj Starčič. V zvezi s tem je zanimiv dogodek od 2. t. m. pri nekem trgovcu v Moškanj-cih: prišla je kmečka ženska, mlajša, z zelo samozavestnim nastopom. Dala si je pokazati svilene robce in sviterje. Odločila se je za sviter v ceni 190 D m in predložila v plačilo na 4 dele zloženi tisočak. Trgovec in pomočnik sta takoj spoznala falzifikat. ženska pa jo je od-kurila. Nedaleč od trgovine jo je čakal kmečki človek na saneh in s silno brzino sta oddirjala proti Borovcem. Falziiikati baie niso bogve kako posrečeni in jih količkaj bistro oko ta-koi lahko SDozna. Dogodek pa kaže res veliko razširjenost ponarejalske družibe. katere menda le majhen del je prišel dozdaj v rok« pravice. Bolgari ne gredo v Montevideo Sofija, 25. jan. AA. Bolgarski nogometni savez je sklenil, da ne bo sodeloval na nogometnih tekmah za prvenstvo sveta, ki bodo v Montevideu Bolgarski savez utemeljuje ta svoj ukrep s tem. da se bo bolgarska reprezentanca udeležila tekem za balkanski pokal. Spretne potnike in zastopnike sprejme proti dobremu plačilu tvrdka Josip Banjai Ljubljana, Miklošičeva cesta. t Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom naznanjamo tužno vest da je včeraj ob 7. uri zvečer preminul naš iskreno ljubljeni soprog, oče in stari oče, gospod IVAN P02ENEL Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Ižanska cesta 62 na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi pri Sv. Jakobu. V Ljubljani, dne 25. januarja 1930. Žalujoči ostali Pred zaroko rumunske princese Ileane Princesa Ileana Je spoznala grofa Hochberga v Parizu — Pogajanja za sklenit sv zaroke Pravda za novo odkrito delo Leonarda da Vincija Dve dami tožita madžarsko državo, ker sta ii nevede prodali pod ceno kipec, ki je bil delo Leonarda da Vincija Opasna napetost med Bolivijo in Paragvajem Intervencija Društva narodov za preprečitev oboroženega spopada Bolivija obtožuje paragvajsko vlado Domače vesti * Pokojnine se izplačujejo 1. vsakega meseca. Finančna direkcija v Ljubi ani je odredila na intervencijo Društva državnih upokojencev, da se bo izplačevanje pokojnin s 1. februarjem vršilo že 1. namesto 2 vsakega meseca, torej z dnem, ko zapadejo dejansko v izplačilo. * Načrti za stavbo OUZD v Mariboru. Dodatno k objavj rezultatov javnega razpisa za projekte mariborske stavbe se objavlja, da so bili poleg treh nagraenih projektov odkupljeni še naslednji trije Pro ek-ti: 5-8271 E« (arh I. Spinčič in cand. arn. Joško Me^r, Ljubljana). »B 13« (arh. Denzler in Kauzlarič, Zagreb), »0 13« (arh. Feudenreich & Dcutsch, Zagreb). S ponedeljkom se otvori razstava projektov v Mariboru v veliki dvorani Kazine. * Izseljeniški komisar našega ministrstva za socialno politiko pri našem poslaništvu v Parizu dr. Anton Kuhar se nahaja na kliniki v Zagrebu, k er se je podvrgel mali operaciji. Želimo mu tudi v imenu in interesu naših izseljencev v Franciji, katerih zaščita mu je poverjena, čim-prejšn ega okrevanja. * Zdravniška zbornica za Dravsko banovino naznanja, da so v smislu uredbe o zdravniških zbornicah za volitve razgrnjeni volilni imeniki pri vseh sreskih pogla-varstvih in mestnih magistratih Dravske banovine v času od 26. t. m. do vključno 2. februarja. Volitve v Zdravniško zborniCG bodo 23. februarja. To ob av0 prinaša tudi zadnji »Uradni list« za Dravsko banovino. * Vremenski preobrat. Zmeren mraz ie trajal v Dravski banovini dober teden dni. Včeraj pa se je vreme nenadoma preobrnilo. Že zjutrai je bilo mnogo topleje ter ie živo srebro zlezlo za več stopinj kvišku, ponekod celo nad ničlo. Vse dan je pršilo, v Kranjski gori in na Jesenicah je močno snežilo, dočim je v Bohinju deževalo. Najniže temperatura je bila včeraj v Dravogradu (— 8 C), dočim se :e po drugih krajih Dravske banovine gibala med t- 2 C do — 5 C. Najvišja temperatura je bila na Rakeku (+ 2 C). * Pet lepih knjig je letos izdala Goriška Matica, in sicer koledar za leto 1930 z bogato vsebino; povest pisatelja Slavka Slavca »čigava si?«; vzgojno knjigo »Pod domačim krovom« izpod peresa Cirila Drek oni a; tretji zvezek »Zdravje in bolezen v domači hiši«, v katerem podaja dr Potrata nasvete za zdravljenje, ter mladinsko knjigo »Slike iz prirode«, ki io je spisal pri atelj mladine Nande Vrbanjakov. Vse te knjige stanejo samo 28 Din, s poštnino 32 Din. Poleg teh knjig je izdala Go-rišika Matica tudi še Bevkov roman »Umirajoči bog Triglav«, kjer opisuje pisatelj pohod inkvizicije Čedada na Kobarid, ter knjigo Gizele Majeve »Vzorna gospodinja«, k; jo prav toplo priporočamo našemu žen-stvu. Vsaka teh dveh knjig stane 15 Din, s poštnino pri vsaki 1 Din več. Knjige se naročajo in dobiva'o pri založbi »Jug« v Ljubljani. Selenburgova ulica 7/II. ' Seznam novih brzojavov in telefonov, ki so bili leta 1927., 1928. in 1929. otvorjeni v področju ljubljanske oblastne poštne uprave. Leta 1927. so dobile pošte: Dvor pri Žužemberku brzojav. Gornji grad telefon, L ubljana 7 (Šiška) telefon, L ubno telefon, Luče pri Ljubnem brzojav in telefon, Mozirje telefon, Ortenek brzojav in telefon, Radmirje brzojav in telefon, Rečica v Savinjski dolini telefon, Solčava brzojav in telefon, Sv. Miklavž pri Ormožu brzojav in telefon, Šent Vid nad Lubijano telefon, Sem Vid pri Stični brzo av, Tržišče brzojav in telefon. — Leta 1928.: Bodonci brzojav in telefon, Borovnica telefon, Do-b pri Domžalah teleion, Dravograd telefon. Golnik brzojav in telefon, Gorje pri Bledu brzojav in telefon, Gornja Lendava brzojav in telefon, Ježica brzojav in telefon. Komenda brzojav in telefon, Leskovec pr: Krškem telefon, poštna podružnica štev. 4 v L ubliani telefon, poštna podružnica št. 5 ravnotam teiefon Loče pri Poi čanah brzojav in telefon, Lukovica telefon, poštna podružnica št. 3 v Mariboru, telefon, Osilnica brzojav, Puconci brzojav in telefon, Ran-kovci brzo av in telefon, Rogaševci brzojav in tel., Sava p. L. brzojav in telef., Sveta Marjeta ob Pesnici brzojav in telefon. Št. Vid pri Stični telefon, Škofljica brzojav in telefon, Šmartno pri Liti'i telefon, Vitanje telefon. Zali Log brzojav in telefon, Žreče brzojav in telefon. — Leta 1929.: Begun'e pri Lescah telefon. Dolenja vas pri Ribnici telefon, Petrovče telefon, Raj-henburg telefon, Raka telefon, Šmarje - Sap brzojav in telefon. — Kakor je iz tega seznama razvidno, je bilo v zadn ih treh letih na več brzojavov in telefonov otvor-jenih predlanskim, lani pa najmanj. * Razširjen'e zrakoplovne šole v DI-vuljah. Kakor javljajo iz Splita, je minister vojske in mornarice odredil, da se pri pomorski zrakoplovni šoli v Divuljafo zgradi še letos novo stanovanjsko poslop e. Za pokritje gradbenih stroškov, ki so preračunani na poldrugi mili on dinarjev, je zasiguran kredit. * Najden zaklad v Dalmaciji. Kmet Ilija Borkovič je pri prekopavanju svojega zemljišča v Lučanih pri Suniu naletel nedavno na glinasto posodo, v kateri je našel več komadov starinskega zlate>ga denar a. Borkovič je nesel zlatnike v Sin\ kjer je neki profesor tamkajšnje gimnazije ugotovil, da so to zlatniki cesarja Teodozija. * V Hercegovini odkupljenih 56 vagonov tobaka. Te dni je bilo v Hercegovini končano oddajanje tobaka državni mono-pdski upravi. Zaupniki sadilcev tobaka izjavljajo, da so s klasifikacijo tobaka popolnoma zadovoljni. Samo cene, pravijo, so še malo prenizke. Odkupljenih ;e bilo 56 vagonov tobaka, povprečno po 20 dinarjev za kilogram. * Smrtna kosa. V Vojniku je nenadoma preminul v 80. letu starosti g. Jurij Gorečan oče poštarja g. Ivana Gorečana. Pokojnik ;e nad 50 let izvrševal mizarsko obrt ter je bil jako priljubljen. N egov pogreb bo jutri ob pol 16. na domačem pokopališču. — V Ljubljani je umrla rodbini g. Franca Ocvirka hčerkica Mici, katere pogreb bo iz veže splošne bolnice v ponedeljek ob pol 16. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Narodna knjižnica In čitalnica v Zagrebu naznanja članom in prijateljem, da se otvori plesni tečaj za članstvo v nedelio 26. t. m. ob 4. popoldne v društvenih prostorih, Gunduličeva 29. Ker je samo nekaj mest za plesne vaje še na razpolago, prosimo vse, ki hočejo izrabiti ugodno priliko, da se pravočasno vpišejo, ker se na prepozne priglasitve ne bomo mogli ozirati. * »Pozimi pa rožice ne cveto«... pravi sicer narodna pesem, a za letošnjo zimo ta verz ne vela povsem. K naši že prav obilni zbirki cvetlic smo prejeli včeraj še tri močno razvite popke pravih rožic - vrtnic, ki jih je utrgala na svojem vrtu trgovka ga. Elza Skubitz v št. Ilju pri Velenju. * Avtomobil zaradi eksplozije zgorel. Vukovarska meščana L.iudevit Karlovski in Alfred Popp sta se te dni z daljšega izleta z avtomobilom vračala v Osijek. Že v bližini mesta ie rezervoar za bencin eksplodira] in mahoma ie bil ves avto v plamenu. Voznika sta avtomobil naglo ustavila, ga hitro zapustila in odnesla zdravo kožo Avto je popolnoma zgorel. Ufa premijera čarobne tajinstvene Indije! Danes! Ob 3., V25., 6., %8. in 9. USODNA KOCKA Kraljevska drama po divno lepi indijski legendi. ——- Režija: F. Osten. —— Lov na tigra! Tajinstvenost divje džungle. Pravljično bogastvo vsemogočnih maharadž! KIKOIDEAL * O dostavljanju pošte nam piše naročnik: Čital sem oni dan notico o vestnost! naše pošte. Nikakor ne bo škodovalo njenemu ugledu, če navedem, da se tuintam primeri tudi kaka nevšečna malenkost. Pred dnevi sem v nujnih trgovskih zadevah pisal v vas Faro pri Kočevju. Cez par dni pa dobim dopisnico nazaj s pripisom: Nedopustno! Pri ogledovan-u naslova sem šele uvidel svojo zamerljivo pomoto, k; sem jo bil napravil. Pri pošti Fara sem dostavil: vas pri Kočevju, kar naj bi bilo »nedopustno«, ker je oficijelni naslov najbrž le Fara pri Kočevju. Da taka pedant-ska vestnost ni na mestu, posebno še, kadar gre za trgovske posle, je jasno. Pred časom sem naslovil na nekega znanca v Zagrebu pismo, na katero sem v naglici pozabil napisati tudi ulico in številko, čez par dni dobim od znanca potrdilo o prejemu pisma. Torej ne le, da mi pošta pisma zaradi pomanjkl ivega naslova ni vrnila, potrudila se ie še, da je bilo pismo v redu dostavljeno. * Po petnajstih letih se vrača domov. Leta 1915. so avstrijski vojaiki vjeli Jo-vana Gjuriča iz Paračina. Od tedaj se domačim ni več javil. Mislili so, da je padel v vojni. Njegova rodbina je dobivala invalidnino Po dolgem čakanju se je n ego-va žena vnovič omožiia in je sedaj zaposlena v neki tovarni, hčerka pa je dijakinja 6. gimnazijskega razreda. Sedaj se je po-grešanec nenadoma javil iz Beričeva na Češkoslovaškem ter sporočil, da se nahaja na potu v domovino. * »Vezilja«, mesečnik za ročfio delo. Prejeli smo prvo številko mesečnika za ročno delo »Vezilja«, ki izhaja v nakladi znanega modnega lista »Ženski list« v Zagrebu. »Vezilja« prinaša v prvi številki mnogo slik raznih tehnik ročnih del ter točen opis, kako se taka dela izdelujejo. Naročnina na »Veziljo« znaša četrtletno 30 dinar ev. Naroča se v Zagrebu, Samostanska ulica 2. * Nadloški Tonček. G. Davorin Golob z Brega v Ljubljani nas prosi za ob avo naslednjih vrst: »V lanskem »Jutru« št. 276 je bil priobčen članek o Moravški dolini in Moravčanih, kjer ie bilo navedeno, da je treba iskati Obloškega Tončka iz »Rokov-njačev« v Nadlogu pri Moravčah, kjer da je bival tipični, originalni mešetar nadloški Tonček. Resnici na ljubo bodi ugotovljeno, da ta nadloški Tonček ni bil mešetar, marveč ugleden posestnik in gostilničar, ki j s pred 25 leti umrl. Zvočni film MODERNI FAUST premijera v torek, 28. jan. ob 21. url Predprodaja vstonpic v ponedeljek in torek od 10.-12. ure ter od 2. dalje. Kin° Ljubljanski dVOr • K nesreči prt žaganju drv, ki smo jo obavili pod rubriko iz Škofje Loke, nam pišejo, da ponesrečenec Janez Luznar ni bil zakoslen v Selcih, nego v Ribnem pri Bledu pri g. Stanku kot žagovodja. Ponesrečil se ie pri cirkularki. ki mu je tri prste skoro odžagala. Za prvo silo so gosp. Luznarja obvezali prisotni, nakar je prišel v. zdravniško oskrbo in se je zdravil doma. Gosp. Luznar je že izven vsake nevarnosti ter je zopet sposoben za delo. * Cela vas na zatožni klopi. Pred okrožnim sodiščem v Beogradu so se v petek dopoldne zbrali prebivalci vasi Zuce, njih 60 po številu, vsi obtoženi, ker so posekali občinski gozd do zadnjega drevesa. Odkritosrčno so priznali svoje dejanje in ravnodušno spre eli kazen po en dan ali dva dni zapora, dočim znaša globa od 50 do 1000 Din. Pravijo, da bodo radi plačali, samo da ni več gozda in da bo zatorej moral iz vasi oditi gozdni čuva;, ki jih ie prijavil sod;šču. in potrebščin« najceneje r drogeri.ah KANC, LJUBLJANA in _ KANC fVoUram , MARIBOR CENIK GRATIS! * Žeparji na poslu. Pred nekaj dnevi se je lotil neznan žepar v vlaku med Zidanim mostom in Radečami zvaničnika Ivana Omerzela in mu ukradel rjavo usnjato listnico z 920 Din gotovine. Oimerzel je tatvino opazil šele ob izstopu iz vlaka, zato žeparja ni mogel zasledovati. Listnica je bila par dni zatem najdena ob progi blizu Laškega, seveda prazna. ITO — zobna pasta najboljša I * Stekli psi v Bosni. V banjahrški banovini se je v zadnjem času pojavilo nekoliko steklih psov. Tako je pri Bob rini stekel pes ogrizel sina kmeta Širne Gošiča. V Novem selu je drug stekli pes ogrizel več goved in kon ev. Oblastva so potrebno ukrenila, da se preprečijo nadaljnji napadi steklih psov, ki ogrožajo ljudi in živino. * Obleke In klobuke kemično čisti, bar. va In pl'sira tovarna Jos. Reich. * Darujte podpornemu društvu slepih. Ljubljana, Ključavničarska ulica 3-II. * Gospodinje! Vaše perilo pere. posuši, tnonza aH lika tovarna Jos. Reich. * Gospa, tudi Vi boste znali ceniti kakovost pravega tenpentinovega mila »Gazela«, ako ga boste poskusili le enkrat. * Poštena zabava nikdar ne škodule, temveč koristi. Kdor se torej hoče res prav po domače zabavati, nai poseti veliko ma-škerado 9. februarja na Mirni v Sokol-sikem domu. Igrala bo »Sloga« iz Ljubljane. 111 * Gospodje, ki pride!o za dalje časa v Beograd, se sprejmejo na stanovanje in domačo hrano: Pavel Jemc. Beograd, Miloša Vellkog br. 49._ __116 ANGINOL TABLETE delujejo praktično in antiseptično proti difteriji, angini, gripi, hripavosti in pre-hlajenju v vratu. 1997 Iz Ljubljane u— Gostovanje slavnih francoskih dramskih umetnikov v ljubljanskem gledališču. Kakor že javljeno, bo v sredo 29. t m. (in ne 30., kakor je bilo pomotoma iavljno na plakatih) v našem opernem gledališču gostovanje članov slavne Co-medie Francaise iz Pariza. Gostovala bo skupina sedmih francoskih gledaliških igralcev, katerim na čelu sta slavna igralca ga. Gabriela Robinne in gosp. Renee Alexandre. Ker bo to prvo gostovanje francoske drame v našem gledališču, opozarjamo občinstvo na ta izredni dogodek. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. u— Prihodnje predavanj ZKD. V torek 28. t m. bo predaval celjski profesor g. Srečko Brodar o visokoalpski paleolitski postaji ria Olševi. G. predavatel; bo Podal kratek pregled kamene dobe v zvezi z zemeljsko splošno zgodovino, geografsko situacijo postaje, podroben opis Zijalke, svoja raziskavanja v njej in velevažne nadbe, ki so važen prispevek k malo raziskani zgodovini te dobe. Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike in demonstracij več komadov orodia pračloveka. Cuj, BUDDHA čaj, rudar Ti hvalo nudi, krepčilo mu in Cesto hrana tudi; prej ko ga v rovu črna noč objame, v tolažbo tebe sabo vzame! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva nI. u— Rektorat univerze kralja Aleksan dra Prvega v Ljubljani javlja, da na dan sv. Save 27. t. m. pri univerzitetni proslavi ne bo slavnostnega predavanja, ki je bilo najavljeno, ker je g. rektor zaradi važnih univerzitetnih poslov uradno zadržan v Beogradu. Vse drugo pa ostane, kakor je v programu. u— Kavarno »Emono« prevzameta gg. Maks Delničar in Milan Presker, absolventa mednarodnih višjih hotelskih šol, ki pa tudi po svojem dosedanjem delovanju jamčita, da bo njuno pod;ietje dobro urejeno u— 1,400.000 poslušalcev je že do sedaj poslušalo slavnega zamorskega pevca Pavla Robesona samo v Londonu. Njegovi koncerti so Dravo razodetje za občinstvo in način petja je skoro nedosežen. Poje v pr- vi vrsti zamorske duhovne pesmi. Robeso ] na spremlja na klavirju skladatelj in naj-i boljši poznavalec zamorskih duhovnih pesmi Lawrence Brown. Koncert bo v torek 28. t. m. v dvorani Uniona. Vstopnice v Matični knjigarni. u— Burka »Svetnik« danes poslednlič na Šentlakobskem odru. Danes bo ponovil Šent akobski oder poslednjič v sezoni ve-lezabavno burko »Svetnik«, ki je žela dosedaj tako lepe uspehe. Posetite predstavo! Med odmori bo oddajala tvrdka Radio-Bar krasne operetne komade. Vstopnice se dobe od pol 20. pri gledališki blagajni. (polite volnene bale in jope v $£uxu! Jopa in šal spadate med v zimskem času najbolj rabljene kose obleke. Te morete vi z Lux-kosmiči kljub pogostemu pranju ohraniti mehke kot puh. Nježni Lux se raztopi v divno nežno čištečo peno, ki prodre med občutljiva vlakna ter odstrani nesnago, ne da bi bilo potrebno sploh kako drgnjenje. Kakor hitro drgnete volnene stvari postanejo zmršene ter se uničijo. Pri pranju je dobro paziti na sledeče točke: 1. Zmeriti je treba jope in volnene suknjiče pred pranjem in jih nato nategniti nazaj v prvotno obliko. 2. Volnene barvaste stvari je treba prati samo v mlačni vodi hitro, da se barve ne razlijo; ne perite različno barvanih kosov v isti vodi. Tako lahko je uničiti jopo z nepravilnim pranjem, lahko je pa tudi s pomočjo Lux-a ohraniti ga mehkega in novega.. LUX OHRANI KOT NOVO! um u— Nedelja v gledališču. V operi se bo danes popoldne pela opereta »Grof Luksen-burški«, zvečer pa opera »Car in tesar« z Grbo v naslovni vlogi. Obe predstavi pri znižanih cenah. Ob koncu prihodnjega tedna bo premijera opere »Asan aginica« s Thierryjevo in Križaj em v glavnih vlogah. Opero študirata ravnatelj Polič in režiser Krivecki. — V drami bo danes popoldne ob 15. mladinska igra »Peterčkove poslednje sanTe« z Mitio Gorcem v naslovni vlogi najbrže poslednjič v sezoni, zvečer pa repriza Nestrcyeve veseloigre »Za ljubezen so zdravila«. V ponedeljek se bo igrala veseloigra »■Utopljenca« za red A, v torek in sredo pa bo drama zaprta. u— Ljubljanski Sokol opozarja na lutkovno predstavo danes ob 4. popoldne v Narodnem domu. Igral se bo »Gašperček išče stanovanje«, burka v treh dejanjih, ki jo ie po češkem izvirniku priredil Bajželj Ivan. Igrali bodo člani Ljubljanskega Sokola. u— Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani bo imel svoj letni občni zbor dne 6. lebruarja 1930 ob pol 6. uri zvečer v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani s 6ledečim dnevnim redom: Poročilo upravnega in nadzorstvenega odbora; proračun za 1. 1930; volitve upravnega in nadzorstvenega odbora ter delegatov za obla-etno skupščino; slučajnosti. Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršiil pol ure kasneje na istem mestu brez ozira na število navzočih članov. u— Svetosavska proslava v Ljubljani. Ponovno opozarjamo na sveto6avsko proslavo, ki se bo vršila v ponedeljeik 27. t. m. ob 8. uri zvečer na Taboru. Letošnji koncertni program bo gotovo zadovoljil vse udeležence. Po koncertnem delu ples. Vabila in vstopnice se dobijo pri g. Emilu Dobriču, trgovcu v Prešernovi ulici. Vstop na prireditev bo vsakomur dovoljen z vstopnico brez vabila. Opozarjamo posetni-ke, da se bo od 7. ure zvečer ustavljal tramvaj na oglu Sv. Petra ceste. Od polnoči dalje bo na razpolago avtobus in taksi. Dopoldne ob 9. uri bo šolska svetosavska proslava z izbranim sporedom. Prireditev bo na Taboru. Vstop prosi za vsakogar. u— Kulturno - znanstveni odsek JNAD »Jadrana« priredi v ponedel ek 27. t. m. ob 20. v društveni čitalnici članski sestanek, na katerem bo predaval g. Velkoslav Bučar o LužiSkih Srbih. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Tovariši, udeležite se! Nečlani iskreno vabl eni. u— Pozor, ljubljanski gostilničarji! V torek 28. t. m. ste vabljeni nujno na sestanek ob 3. popoldne v restavracijo »Zvezda« zaradi važne trošarinske zadeve. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Pridite vsi! — Zadruga gostil, v Ljubljani. u— IV. reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerzie bo 8. februarja v Unionu. Ples bo pod najvišjim pokroviteljstvom N'. Vel. kralja Aleksandra L Vabila častnim damacn so že odposlana, ostala vabila pa bodo kmalu razposlana. u— Klub ljubiteljev ptl^ariev v Liubliani vabi člane, da se udeleže občnega zbora, ki bo 7. februarja ob 20. v gostilni Čin-kole, Kopitarjeva ulica. Obravnavala se bodo važna vprašanja. Člani, ki si žele nabaviti psa iz inozemstva, se naprošajo, da javijo svoje želje klubu pismeno ali na občnem zboru. 112 u— Zanimivosti ljubljanskega trga. Vče-rašnji sobotni trg je bil dobro založen z zelenjavo: zlasti ie bilo mnogo domačega radiča. ki so ga kmetice prodajale po t.50 Din merico. Opažati je bil znaten dovoz jajc, zlasti z Dolenjskega. Jajca so se zadnji čas pocenila za 25 par. V prvih dopoldanskih tržnih urah so prodajali jajca po 1.25 do 1.50 Din komad, dočim so bila pretekli teden še po 1.50 do 1.75 Din. Pozneje proti poldnevu so kmetice ponujale jajca že par po 2.25 Din ter celo po 1 Din komad. Perutninski zavod M. Golob je tudi v soboto pripeljal na trg nad 2000 čajnih iajc, ki so jih gospodinje kmalu vsa pokupile. Cene čajnim jajcem so bile 1.25 Din komad. Na trgu je bilo naprodaj prav mnogo lepih in zdravih jabolk, zlasti ko-smačev, gambovcev in kanadk. Jabolka so se podražila in so se prodajala od 4 do 7 Din kg. _ J(ripa jc brez moči, če si pravočasno desin-ficirate usta z dobro ustno vodo, Valda pa-stiljami, »Bonte« prsnimi karamelami, Spiro udihalnim praškom itd. Drogerija GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova 5. 2384 u— Izjava. Dne 25. okotobra 1929. smo objavili v policijski kroniki na podlagi prejetih informacij in v dobri veri poročilo, da ie bil Josip Pušnar, rodom iz Gorice, v Ljubljani aretiran, češ, da je v Karlovcu oškodoval neko tvrdko za denar in da je osumljen sodelovanja pri nekem umoru. Pozneje smo se po svojem pravnem zastopniku pri pristojnih oblastvih prepričali, da je bila zgorajšnja notica brez podlage, ker se je nanašala na povsem drugo osebo, ki nima z g. Josipom Pušnarjem nobenega stika. Ker ne želimo nikomur delati krivice, obžalujemo, da^mo bili v tem primeru tako napačno info*rmirani in lojalno objavljamo ta popravek, da se s tem po možnosti da g. Pušnarju zadoščenje. — Uredništvo. u— Popadljiv pes. Malega šolarja Leona Skapina, stanu !očega v Gradišču št. 10. je predvčerajšnjem popoldne popade} v Zg. Šiški, kier je bil na obisku pri teti, velik pes. Dečko se je psa, kd ga je ugriznil v nogo ter mu raztrgal tudi obleko, močno prestrašil. Policija je lastnika Popadljivega psa izsledila in bo imel ta zaradi svojega psa dosti sitnosti. lil FiRII * 1 -1 15. FEHHIII ■ n 1 v vsa PRO ■ lil 1" — JIM i JNI r| u— Tatvina perila. V noči na 23. t m. se je vtihotapil na hodnik hiše št 9 v Kri-ževniški ulici neznan tat perila. Na hodniku se je sušilo razno perilo, ki je bilo last treh strank. Tat ni posebno izbiral in je ukradel kar je pač dosegel. Oškodovane stranke Marija Dolničar, Ana Šuster in Marija Drnovšek so pri;aviie tatvino policiji, kj bo skušala predrznega tatu na vsak način izslediti. u— Valčkov večer, ki ga priredi Zadruga čevljarjev, bo v soboto 1. februarja ob 20. v hotelu »Tivoli«. Vsi ljubitelji plesa in prijetne zabave vljudno vabljeni Maske dobrodošle. Vstopnina 10 Din. 114 NE ZAMUDITE! Danes ob y2U., 3., V25., 6., %8. in 9. uri. Velika in strahotna drama civilizacije. fronti nič novega Trpljenje množic v zaledju. Človeška duša pričakuje dejanj, a iz generalnega štaba večna in suha vest: »Na fronti nič novega!« Krvava simfonija narodov v strahovitem trpljenju človeštva iz stranših dni. Rezervirajte si vstopnice! Telefon 2730 Kino Ljubljanski dvor u— Nevarnih divjih lovcev ni. Tako nam poročajo iz Podutika. Lovska čuvaja gg-Kopač in Štrekelj sta bila ranjena po naključju. Kakor se nam poroča, ie Prvi v neki gostilni izjavil, da si je po nesreči obstrelil roko, drugega pa je popadel za roko pes, ki je bil priklen.en na dvorišču gostilne pri »Mojstru«. u— Tatvina premoga. Tone C. iz Vod-mata se ie splazil presnočnjim na glavni kolodvor, kjer je pričel nabirati z vagonov v pripravljeno vrečo premog. Pripravi! si ga je že lepo zalogo, ko se je za njegovim nrfrtom naenkrat pojavila temna postava in ga zgrabila za vrat. Toneta je držal stražnik, ki mu je nakradeni premog zaplenil ter ga vrnil železničarjem, dočiim je Toneta odvedel s sebo. C. se bo moral zaradi kraje zagovarjati pri sodišču. u— Jugoslavenska banka d. d. podružnica Ljubljana, se bo preselila 27. t m. iz Kolodvorske ulice v novo adaptirane prostore na Dunaski cesti 7, na kar se opozarjajo vsi klijenti zavoda in gospodarski krogi. 82 u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Danes dopoldne ob pol 11. vaja mešanega zbora za nastop v ponedeljek. Obvezno za vse! u— V nedeljo dne 2. februarja bo v restavracij; Reininghaus veselica Ciril - Metodove« podružnice v Šiški. u— Na predpustne krofe in pristna dolenjska ter štajerska vina vabi danes, v nedeljo, gostilna Svetič. Gerbičeva ulica 7, u— Akademski pevski zbor bo imel med semestralnimi počitnicami nepretrgoma svo'e vaje. Opozarjamo člane, da bo v ponedel ek 27. t. m. vaja za base in v torek 28. t. m. za tenorje. 119 Kolezia. 109 u— Plesne vaje ASK Primorja danes ob 15. v beli dvorani Uniona. Nadaljevanje pouka. 118 u— Pomnite. Če Vam se zdi, da imate grde noge, ne sramujte se pedikerja, on je zato, da jih popravi. Kopališče »Slon«. 115 u— Opozarjamo, da bo od 27. t. m. do 10. februarja inventurna prodaja s 15% popusta od običajnih cen. P. Magdič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 1. 260 u— Velik družabno - zabavni večer nri Levu priredi Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev v Ljubljani v soboto dne 1. februarja ob 20. uri. Za zabavo s plesom in dobro postrežbo ie poskrbljeno Iz Maribora a— Spomenik kralja Petra v Dolnji Lendavi. Lansko leto započeta akcija za postavitev spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju v Dolnji Lendavi je že toliko napredovala, da :e spomenik zagotovljen. Vrše se že priprave za izdelavo spomenika samega, ki bo odkrit slovesno letos na Vi-dovdan. Tako bo Dolnja Lendava za Kranjem prvo slovensko mesto, ki bo postavilo spomenik našemu velikemu osvoboditelju. a— Iz gledališča. Danes popoldne ob 15. bo pril ubljeni moderni šlager »Orlov«, — zvečer ob 20. pa burka s petjem »Radikalna kuTa.r a— Robeson. Opozarjamo na jutrišnji koncert največjega zamorskega basista Paula Rofeensona, ki je pravkar ab-solviral z ogromnim uspehom tri koncerte v Pragi in tri na Dunaju. Spored obsega izključno same originalne zamorske pesmi. a— Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 27. t. m. ob 20. nadaljevanje angleškega cikla. Predaval bo umetnostni zgodovinar dr. Štele iz Ljubljane o naj-siajnejši dobi angleške umetnosti, o angleški gotski. Predavanje bo spremljalo mnogo lepih skioptičnih slik. Specialist za ženske bolezni in porodništvo dr. Ipavic Benjamin v Mariboru se je preselil na konec Prešernove ulice, ki se pričenja pri veletrgovini »TURAD«, v svoj sanatorij ob Tomšičevem (prej Kokošinekovem) drevoredu in ordinira tam od 9.—11. in 3.—4. ure. a— Himen. Danes v nedeljo se bosta poročila v Vinkovcih gdč. Nina Udovičeva iz Maribora in g. Vladimir Tošič, prometni uradnik v Vinkovcih. Želimo obilo sreče! a— Odpust mestnih delavcev. Mestna občina mariborska je vsled poman kanja dela odpustila tekom tega meseca 52 začasno zaposlenih pocnožnfh delavcev. Skoraj istočasno ie pa odpustila večje število začasnih delavcev tudi delavnica in kurilnica državnih železnic a— Naval delavcev na delavnico državnih železnic. Višek stremlenja vseh mladih delovnih moči, nenaobraženih in strokovno izobraženih z Dravskega in Ptujskega polja, iz Dravske doline in Slov. goric je postala v zadnjih letih posebno mariborska delavnica državnih železnic. Čeprav so stalna mesta zasedena, vlagajo dan za dnem novj prošnje za spre em v začasno službo. Pri tem pa se seveda tiho nadejajo, da bodo sčasoma vendar stalno nameščeni Na- mesto tega pa pride navadno bridko razočaranje; kajti ko ni več začasnega dela, se zna dejo zopet na cesti in so navadno še mnogo na slabšem nego so bili poprej. V zadnjem času pa oblegajo načelstvo delavnice s prošnjami tudi kmečki fanti in delavci iz Prekmur a, Hrv. Zagorja in celo iz Like. Svarimo naše ljudi, naj ne silijo v negotovost, ampak naj rajši vztrajajo doma na svoji zemlji ali pa naj si preskrbijo mesta v zasebnih pod etjih. Ne-potreben in riskanten beg z lastne grude je treba preprečiti. a— Projekti za mariborsko ekspozituro OUZD bodo razstavijeni vsem interesentom na vpogled v Mariboru v veliki dvorani Kazine od ponedeljka 27. t. m. do nedelje 2. februarja. Na razstavi bo na razpolago tudi zapisnik ocenjevalne komisi.e o posameznih projektih. a— Nov tritonski Saurer-avtobus mariborskega avtobusnega podjetja je pričel včeraj obratovati na progi Maribor-Celje. Karoserijo ie mojstrsko izdelala tvrdka Pe-terca v Kosezah pri Ljubljani. a— Podružnica Jugoslovenskega društva kemičarjev se bo ustanovila v Mariboru. Pripravljalni odbor sklicuje sestanek za ponedeljek 27. t. m. ob 20. v hotelu Mariborski dvor. a— Dva nova konkurza v Mariboru. Včeraj 25. t. m. je bil otvorjen konkurz nad znano mariborsko tvrdko Rudolf Welu le, prekajevalnico v Krčevini, ki ima svojo prodajalno mesnih izdelkov v Gosposki ulici. Istega dne je bil proglašen tudi konkurz nad trgovino ročnih del Justine Ker-nove v Gosposki ulici. Za upravitelja kon-kurzne mase prekajevalnice in tovarne mesnih izdelkov We!le je bil imenovan odvetnik dr. Juritsch, za upravitelja v primeru Justine Kernove pa odvetnik dr. Jan. a— lz policijske kronike. V petek 24. t. m. zvečer je bilo aretiranih v kavarni Kosovo kar četvero tajnih čestilk Venere. — V parnem (mestnem) kopališču ste bili 24. t. m. okradeni gospa P. iz Tezna za ročno torbico z nekaj denarja in modistka N. iz Maribora za rokavice. Ker so se tam že večkrat zgodile tatvine — ne da bi jih kdo prijavil — in sicer vedno ob dneh ko se je prišla kopat neka sumljiva ženska, so jo aretirali in se preiskava nadaljuje. — 60 kg ajdove kaše sta prinesla s seboj v Maribor medjimurska kmeta Majharič in Uranič iz Križevljan. Dne 23. t. m. jima je bila v gostilni v Dravski ulici, kjer sta prenočila, ukradena. Škode imata 300 Din. Neki neznanec je istega dne ponujal kašo pri trgovcu B., ki je pa nakup odklonil. Iz Celja e— Redek jubilei. V popolnem zdravju je obhajala ga. Ana Egersdorfer-jeva, rojena Petričkova, v ožjem rodbinskem krogu svo'o SCletnico. Rojena Savinčanka je preživela malone vso svojo dolgo dobo v Celju. Bila je soproga pred 16 leti umrlega g. Avgusta Egersdorterja, dolgoletnega poslovodje v Rakuschevi trgovini, ki je bil zaradi svojega' mirnega in debrovoljnega nastopa splošno priljubi en pri vseh Celjanih brez razlike. Kmalu po smrti svojega moža 'e izgubila edinega sina v svetovni vojni. Njena hči je soproga celjskega trgovca g. J. Honigmanna. Jubi-lantka si je pridobila zaradi svoje skromnosti, prijaznosti in dobrotljivosfri obče spoštovanje vseh Celjanov jn okoličanov, ki jo noznaio Še mnogo let! Damsko in posteljno perilo, fino in elegantno izvršuje proti naročMu fa no mer? M. HRIBAR, Aleksandrova ul?ca št. 2 (Poleg D. Zamp?ruti). Bogata izbira vSeh vrst č»nk jn kr*>*n»li tnopvov. e— Šolska proslava sv. Save. Jutri 27. t. m. dopoldne ob 10. se bo vrš'Ia v telovadnici mestne osnovne šole (sokolska telovadnica) šolska proslava praznika sv Save. e— Nov javni lokal v Celju. Bivši rudarski urad se je preselil v Ljubljano. V niegovih prostorih na oglu Samostanske ulice in Prešernove ulice prezidava.i0 lokale v nove gostilniške prostore Nabav-I'alne zadruge državnih nameščencev. Vhod v novj lokal bo iz Prešernove ulice. e— Cesto na Jožefov hrib grade prav pridno. Zgrajena bo cesta, kakor kaže vsestransko strokovnjaško. Iz Tržiča č— Vreme in zimski šport. Letošnja zima zimskim športnikom še ni pokazala svoje naklonjenosti, vendar se zd', da bodo tudi; ti še prišli na svoj ra^un. Po solnč-nih rebrih sicer ni snega, toda na Zelenici, kjer ie prenočevalo v novi planinski koči preteklo nedelio kar 56 smučarjev, in na planmah pod S*oržcem, kier imaio trž'ški smučarji tudi Žitnikovo kočo v najemu in kjer lahko prenoči do 20 liud;, ie dovolj s^ega in smuka v vsakem pofledu dobra. Z;mski turisti pa ra*e obiskuieio v tem času. ko ni snega., nid^e ljubek dom na Kofcah, kier iim postreže z vso lmhez-nivostjo ffa. Kvedrova. ki je vzela planin- ski dom v najem. Ko pišemo te vrstice, je zunaj občuten mraz 6 stopinj C »n kakor vse kaže, bo ostal ta mrzel zrak precej časa nad trž.ško kotlino. Pota_ so zie-denela in vožnje so težke, posebno za spravljake lesa, ki ne vedo, ali bi vp-egli vlačuge ali sani ali vozove. Naravnost komičen pa je bil zadnjič prizor na tržiški kolodvorski cesti, ko se je nekemu vozniku sesulo zadnje levo koio in je ubogi koniiček moral tak voz vleči dalje na kolodvor z naporom vseh svojih sil, pa je še pri vsakem petem koraku počival No, končno pa je vendar prišel tudi na kolodvor, kjer so mu odvzeli težko breme. Ugotoviti je treba, da nalagajo tržiški vozniki svojim konjičem- prav velika bremena, pri tem pa moramo pohva'no omeniti da z živir.o ne ravnajo sirovo kakor po dru-fi'h krajih, pa tud: suhi konii se ne vidijo. Športni klub tržški priredi v nedeljo v Lomu smuško tekmo, ki obeta biti prav zanimiva. Prijavilo se je že precej tekmovalcev. č— Predavanje. Podmladek meščanske šole priredi v torek zvečer v telovadnici meščanske šole iavno predavanje s skiop-tičn:mi slikami pod naslovom: Potovanje po Ssvemi Afriki. Predaval bo strokovni učitelj g. Šfrbenk Vstopnine k pred-^anju ni, za stroške kuriave pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki. Moder gospodar si nabavi traverze že sedaj, da ne bo imel spomladi skrbi in nepotrebnih stroškov. Traverze v vseh dl-žinah in profilih in Trbovelteki cement v papirnatih vrečah ima najceneje v zalogi Stupica Franc, železnina v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1. č— Sladkosneden pes. Zaplotn:kova mama tam z Gorič je prišla v tržiško lekarno po zdravila za svojega bolnika doma. Ker je že prej nakupila različn.h življenjskih potrebščin tako za otroke kakor za boin.ka, je pustila košaro s slaščicami pred lekarniškimi vrati in stopila v lekarno. Med tem pa se je smukal okoli košare gospodarjev pes in ovohal slaščice. Ni mu bilo treba dvakrat reči, da so dobre, temveč se jih je takoj lotil m se do sita na-pasel sladkih darov božjih. Celo v lekarno jih je v gobcu prinesel m gospod se ni mogel dosti načuditi, kdo bi bil tisti velik ljubitelj živali, ki bi mu postregel s prvovrstnim pecivom. Dsbelo pa je pog edal, ko je čez nekaj trenutkov stopila Žaplot-nikova mama vsa prestrašena pred gospoda lekarnarja in energično zahtevala, da povrne škodo, ki jo je napravil pes. Gospod lekarnar je segel v bkgajno in odštel zahtevano vsoto, potem pa je obračunal na lep način s psom, ki ga je pripravil v veliko zadrego in mu povzročil še lepo škodo. Iz Novega mesta n— Pogreb tragično preminulega šolarja Francka Pleskovca, ki ga je povozila lokomotiva, se je vršil danes dopoldne iz Bučne vasi v Prečno. Udeležila se ga je vsa mladina osnovne šole. Iz Kranja Nobena krema ne more spremeniti Vaše kože TODA NEOA KOŽE NA 7NAN. ST. ENI PODLAGI — ki oživlja kroženje krvi po staničju in obnavlja delovanje por — bo ohranila Vašo kožo čislo, odporno in nežno. To so temelji Eiizabeth Ardenove metode Sle-d ie vsako jutro in vsak večer ločno vsakemu predpisu Eliza-belhe Arden, ter uporabliaiie zato Venetian Cleansing Cream (čistilno kremo), Ardena Skin Tonic (sredstvo za jačenje kože), Spe-ciat Anslripent in Orange Skin Food (hranivo kože). Eiizabeth Arden Venetian-proizuodi se dobivajo o DROGERIJI ADRIJA Mr. ph. S. BORČIČ LJUBLJANA Šelenburgova 1 ELIZABETH ARDEN 25 Old Bond St. London W1 673 Fifth Avenue New York 2 rue de Ia Paix Pariš r— Himen. Včeraj se je poročil na B ez-jah gospod Fran:o Gajšek, uradnik tukajšnje pod-užn'ce Ljubljanske kreditne banke m agikn funkcijon^.r kranjske podružnice SPD, z gospico Rezko Rizzolijevo s S'ov. Javornika. Obilo' sreče! r— Pred gasilsko slavnostjo. Na svečni-co bo proslavilo domače gasilno druš'vo prvi praznik svojega dela v letošnjem le- • tu. Društvo bo slovesno blagoslovilo no- ; vi moderni sanitetni avtomobil znamke »Adler«. S avnost se bo vršila ob 3. popoldne na Glavnem trgu. Po ceremonijah bo v vseh prostor;h Narodnega doma tradicionalni gasilski ples s priznanim III. vinskim sejmom. Z Jesenic s— A cM na poverjenika Vodnikove družbe. V petkovi števi ki »Jutra« smo čitah, kako marljivo deluje za Vodnikovo družbo njen povej en: k za Trišič g. Mršnik. ki je zbral za to prekoristno družbo že 160 članov v mestu Tržiču. Vsa čast temu gospodu poverjeniku za njegovo delo pri širjenju prosvete med našim ljudstvom, omenjati moramo pa. da ima g M_šnik, zelo resnega tekmeca v poverjeniku Vodnikove družbe za Koroško Belo - Javorn'k g Jožetu S -etlinu. ki je v lanskem letu zbral v svokm kraju prav toliko članov, letos pa. kakor vse Kaže, bo to število zvišal na 200 člsnov. Naj bi poverjen:ka gospoda M-.šnik in Svetl:n našla v vseh krajih Slovenije posnemalce. št— Himen. V Velenju se je dne 21. t. m. poročil g. inž. Mirko Šinkovec, usiužoen pri šumski d.rekciji v Skoplju. z gdj. Rado Hi:dovern:kovo. V Beog"adu se je poročil šoštanjčan Karel Peer z gdč. Gizelo Lečovnikovo iz Celja. M.ad.ma paroma želimo obilo sreče! r— Golarjeva »Zapeljivka« v Narodnem domu. D;nes ob pol 5. uprizori domači oder prvič Golarjevo izvrstno delo »Zapeljivka«. Opozarjamo na igro zlasti zunanje goste. Dramo bo oder ponovil v sredo ob pol 9. zvečer. r— Obrtna zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov za Kranj bo imela v nedeljo 9 februaria v tukajšnjem Ljudskem domu svoj redni ob"ni zbor. Iz Zagorja z— Obrtno gibanie Doba občnih zbo-! rov sc je pričela. Obrtno d~uštvo v Zagorju je imelo svoj redili občni zbor, ki je bil dobro ob;skan. V nedeljo se je pod predsedstvom šo'skega upravitelja g. Levstika vršila v zaforski šoli vajeniška preizkušnja. Preizkusno je napraviIo z dobrim uspehom 16 vajencev iz čevljarske, kroiaške, mizarske in kovaške obrti. V ponedeljek je imela tudi Gostilničarska za-drufa svoj občni zbor v prostorih p-cd-sedn;ka župana g Grčarja. Na sve^n^o pa priredi obrino društvo v Sokolskem db-mu svojo običajno letno veselico. Iz Trbovelj t— Desetletnica lovskega društva »Kum«. Po vojni so bila skoro vsa lovišča izropa-na in le težko je bilo dobiti zakupnikov, ki bi prevzeli love tudi z namenom, da bi divjad v njih zopet pomnožili. Ustanovljeno je bilo lovsko društvo »Kum«, ki je i prevzelo to plemenito in pravih lovcev i vredno nalogo in z njo tudi vse gmotne ! žrtve. Društvo je ustanovil g. Alojzij Fritz, kateremu se je posrečilo, dobiti v zakup kumljan ko in sosednje radeško lovišče. Zasluga društva Kum je, da so danes, po razmeroma kratki dobi, ta lovišča bogata na divjač:ni vseh vrst. Kliub številni divjačini, vlada pa tudi še danes v društvu strog lovski red, ki strogo kaznuje vsako »morenje«. Pa tudi brez takega strogega reda bi bilo v društvu »Kum« tako uničevanje d vjadi izključeno, ker so včlanjeni v tem društvu sami res pravi lovci. Med njimi je več'na delavcev, kar dokazuje, da je tudi naš delavec-rudar ljubitelj narave. Občine, ki so izročile lovišča takim lovcem, bi storile prav, da jih , tud!' v bodoče vpeštevaio pri oddaji lovov, ker le p~d tak:mi lovci bodo zaslovela jw>-pet naša lovišča. Iz Hrastnika h— Prva poroka v novi hrastniški ka-' peli se jc izv šila preteklo soboto. Poročila sta se rudar g. Kcpše m gdč. Tekla Šaubergerjeva. B.lo srečno! h— Voverjenišivo S!JD v Hrastniku sporoča, da ima sedaj 100 članov in 5 članov je tudi vpisanih v zimsko športni sekciji. K leptmu pokretu plan.nske organizacije čestitamo. Kdor želi še naknadno postati član tega d uštva, še lahko to stori. Opominjam, d!a ima vsak vpisani ugodnost in pravico do trikratne polovične vožnie letno. h— Že danes opozarjamo občinstvo, posebno še lastnike rad;o aparatov, da bo ljubljanska radio postaja oddajala dne 9. februarja koncert Glasbenega (kuštva v H asln.ku. Mikrofon bo montiran v Narodnem domu. kjer se bo koncert tudi fak-tično vršil. Obširneje bomo o tej za Hrast-ničane tako važni akciji še poročali. h— Prostovoljno gasilno društvo steklarne v Hrastniku prired 1. februarja kra-buljni ples v velikem obsegu. Priprave so že v po'nem teku. Prijatelji društva, ki so se udeležili vinske trgatve v jeseni m Sil-vestrovega ve"era, se bodo gotovo še spominjali teh dobro uspelih veselic Sedai bo vse, kar se tiče dekoracij in razpoloženja, še preseženo. Godbo preskrbi tu-ka isnii salonski o-kester pod vodstvom g. B. Diermavra ter originalna jazzband-kapela iz Zagreba. Čisti dobiček je namenjen za nabavo motorne brizgalnice. Iz Laškega 1— Stcvbno gibanje. Dne 20. t. m. se je kolavd rala nova hiša g. dr. Cedeja, ki se bo te dni tudi že vselil v svojo zgradbo. — Hiša g. davčnega šefa Pleskoviča je v surovem delu že zgotovljena. Ometala in osnažila se bo v zgodnji pomladi. — Spomladi prične graditi n^vo vilo poleg vile Pirkmajer ga. Marija S honer iz Iloka v Sremu. — Novo vilo si bo to leto zgradil poleg Pleskovičeve vile g. Pcdreberšek, tajnik obč. Marija Gradec. Iz Šoštanja št— Zimski šport. Drsalni odsek podružnice SPD je za letošnjo zimo najel cd gostilničarja g. Kunsta Ied:šče p-ed kolodvorom. Drt«top na d~sališče ima vsak drsalec čl-n SPD, ako d-plača 25 D n, drsalci pa, ki niso č'ani SPD, plavajo ta celo zimsko dobo 35 Din V vrstah sportn;kov drsalcev, ki jih je v Šoštanju razveseljivo mnogo. se je pridobitev stalnega drsališča sp-eiela z zadiovoVrtvom na znanje. Dalje se obveščajo člani SPD. ki refVktirajo na tri polovične vožnie, ki i'h uživajo, ako postanejo tudi člani zimskosportne"* odseka v zimsk; dobi, da volačajo 25 Din ter ponesejo sliko g. Ivu S*etu, ali pa vse to odd^ io v Celjski posojilnici. št— Krajevni odbor Rde'egn knža v Šo-štaniu bo na ob "nem zboru, ki bo v če-ri-tek 30. t. m. ob 20. pri Cerovšku v So-štaniu podal pomnilo o d~'ovan 'u v minulem letu in izvolil novi odbor. Pridite pol-no5fevi'no! ^— Nr&a ste fe srebrn* moSka vr». Kdor m ie izgubil, jo lahko dobi v občinski pisarni. Iz Ptitja j— Redni občni zbor [Xidružnice S?dj:r-ske a in vrtnarskega društva v Piuju bo na svečnico ob 10. v prostorih župana gospoda Brenčiča. Dnevni red: poročilo odbora, volitve, poučno predavanje. Obenem se bodo razdelila odl.kovanja vzorn.m sadjarjem. Iz Gor« Radgone gr— Poslovilni večer. Tukajšnje članstvo Sokola in Dramskega društva je v soboto 18. t. m- priredilo odhajajočemu sodnemu predstojniku g. dr. Tomu Turatu kot večletnemu predsedniku prav lepo ori-hcdnico. V ..nenu vseli društev, pri katerih je g. dr. Turato sodeloval, se je za požrtvovalno delo v lepem govoru zahvalil šolski upravitelj g Karel Mavric, ki je posebno poudaril, da e g. dr. Turato kot izvrsten dramatik in dober pevec tako po svo em prihodu pred 8 leti oživel vse društveno delovanje, posebno dramsko in pevsko. Nikoli se ni ustrašil ovir in napadov nasprotnikov ter -je vztrajal pri svojem delu do konca. Zagotavljajoč, da ga ohrani vse članstvo v trajnem spominu, mu je želel na novem mestu vse najboljše. Sodnik g. Stanko Sohweiger se je poslovil od n c-ga v imenu sodnega uradništva. G. dr. Lenart Boezio se ,'e kot župan trške občine Gonra Radgona v iskrenih besedah poslovil od priljubljenega in spoštovanega delavca. Sledilo je še par drugih govorov. Iz vseh nagovorov povzamemo, da nam bo dr. Turato nenadomestljiv. Želimo in upamo, da predstojnik g. dr. Turato tudi na svojem novem mestu ne bo pozabil na Prlekijo, v kateri je preživel v teku let mnogo lepih uric. gr— Odgoditev svečanosti- Svečana otvoritev železobetonskega mostu čez reko Muro je odložena na nedoločen čas, pač pa je bil izročen most prometu že v sredo 22.. t. Iz Dobove d— Za udobnejši dijaški voz. Uvidevna zagrebška železniška direkcija je dala dijakom vozečim se v šolo iz bližnie in daljne okolice udoben voz II. razreda. Hvalevredno je to že iz vzgojnih ozirov, ker se otroci vadijo večie snage in reda, upravičeno pa še posebej z zdravstvenega stališča. Nasprotno onim z^bolj oddaljenih postaj pa pridejo proti Zidanemu mostu se vozeči dijaki navadno v voz III. razreda, ki je bil malo preje uporabljan za ostale potnike in ki ga gotovo niso osta-vili v najlepšem redu. Starši prizadetih dijakov zato vprašujejo, ali bo tudi na progi Zidani most - Zagreb upelian zgoraj opisani voz. Tu bo treba seveda nekoliko več strogosti, da morebitni poredne-ži ne napravijo nepotrebne škode. Ob tej priliki bodi omenjeno, da nekateri dijaki že poskušajo v vozovih kaditi, s čemer se daje ostalim slab vzgled, za nje same pa ostanejo slabe posledice. Univ. prof. dr. W. Ssaver p^avi: Kadilci zaostajajo v rasti, teži in obsegu prsi daleč za nekadilci. Dijakom kadilcem bi se moralo zato zagroziti, da izgube sedanje ugodnosti. Iz Ljutomera Ij— Cesta na Kamenščak, ki drži mimo župne cerkve in je zelo strma, je v zadnjem času čisto zaledenela. Ker je na severni strani hriba m razen tega še precej med drevjem, je ostal na njej sneg, ki so ga brezobzirni sankači lepo zgladili. Potem sta ga topli jug in za njim mraz iz-premenila v debelo ledeno skorjo in zdaj ne more na Kamenščak noben avtomobil, tudi z verigami ne. Posestnik J. Rajh, čigar hiša je prav ob vznožju hriba, ima z avtomobili precej posla. Vsak dan jih zavleče 4 do 5 s svojimi dobro podkovanimi konji na hrib, seveda proti primerni nagradi. Že večkrat se je razpravljalo o tem, da bi se dotični kos ceste speljal na Kamenščak v serpentinah, kar bi pozdravili vsi vozniki. Ij— Led. Dasi imamo suho zimo in v okolici mesta in običajnih mlak, vendar so se gostilničarji in mesarji že preskrbeli z ledom. Največ so ga nasekali na močvirnem travn'ku g. Murse ob nekdanji shrambi smodnika, kjer se deca in odrasli drsajo. Ij— Maskerada. Plesalke in plesalci že povprašujejo, ali bo letos Sokol tudi priredil običaino veselo in zabavno maske^a-do. Poizvedovali smo in zvedeli: tudi letos se bo vršila sokolska maskerada v vseh prostorih Sokolskega doma, in sicer, če ne pride nič vmes, v soboto pred pustom. To za zdaj v pomirjenje plesa željne javnosti. Ij— Skrlatica se je pojavila v družini poštnega uradinika g. Sevra. ki je zato kontrmaciran.3^ Do-edaj se ta opasna otroška bolezen ni razvila v epidemijo; upati je, da bo ostala pri tem osamljenem primeru. Iz Preknturja pm— Tatvine. Neznani gosti so obiskali skladišče na mačkovskem kolodvoru in odnesli pet litrov ocetne kisline. Domneva se, da so odnesli pletenico v veri. da se nahaja v njej slivovka. — Orožništvu v Murski Soboti je bilo prijavljeno več tatvin lesa in lovskih tatvin. Prodajalec V' j'aščine prost, manufakturne, medne ali ga anteri ske stroke samo z dobro strokovno naobrazbo in prvovrstnimi referencami se z dobro plačo tak >j sprejme v veletrgovini R STERMECKI, Cel,d Naši kraji in ljudje Ob slovesu dvornega svetnika dr. Kotnika, ki je stopil v pokoj kot predsednik celjskega okrožnega sodišča, so se rhrali kakor nam kaže slika, sodniki celjskega sodnega okrožja z državnim tožiteljstvom v tolikem številu, da se je udeležfJo poslovilne prireditve nad 40-oseb. Slavljenec dvorni svetnik g. dr. Kotnik je na sliki v sredina spodnje vrste desno in levo od njega pa sedita upokojena tovariša gg. v. sod. svetnika dr. Friderik Bracič m dr. Hinko Štepančič ki sta bila tudi deležna ob slovesu iskrenih besed časti in priznanja. O poslovilnem večeru smo nedavno poročali na tem mestu. Jože Terčak - 601etnik V ŠmaTtnem ob Paki je praznoval te dni 60 letnico svojega tihega, a zato tem delavnejšega življenja g. Jože Terčak, nadučitelj v pokoju. Jubilant živi v svojih tihih Mirtah, majhnem ljubkem posestvu, kateremu je posvetil vso svojo skrb in vnemo, ko je stopil v pokoj. Pa tudi sedaj v pokoju se še vedno tiho in nesebično udejstvuje v splošno korist. Jubilant je mož vsestransko plodovitega tihega dela, ki nikdar ne išče koristi in priznani. Kot učitelj je služboval v Smartnem in v Laporjah pri Slov. Bistrici, najda-ije pa pri Sv. Frančišku Ksaveriju v Savinjski dolini. Povsod ga je ljudstvo ljubilo in spoštovalo. Posebno težko so se od njega poslavljali v Ksaveriju. Tamošnie gasilno društvo ga je_ imenovalo za častnega člana. G. Terčak je tudi častni član gornjegrajskega učiteljskega društva, kateremu je dolga leta predsedoval v dobi najhujše avstrijske reakcije. Vedno je hodil po ravni poti. neustrašeno in odločno ter si je pridobil povsod zaupanje in spoštovanje. Ljubezen do narave ga je uvedla^ tudi v vrsto lovcev in tako šteje daleč naokrog mnogo iskrenih prijateljev. Neumornemu nacionalnemu delavcu želimo še mnogo srečnih let. Občni zbor »Rdečega križa" v Celju Snoči se je vif.il v sejni dvorani celjskega doma mestnega magistrata redni letni občni zbor društva Rdečega križa v Celju. Ob 18.30 je otvoril predsednik g. notar Avgust Drukar občni zbor s pozdravom na vse navzoče. Izrekel je zahvalo mestnemu županu za prepustitev dvorane za občni zbor. Po kratkih uvodnih besedah je podala tajnica gdč. Ivana Zupančičeva svoje poročilo, ki izkazuje 204 člane in sicer 99 rednih, 85 pomožnih, 6 ustanovnih in 14 stalnih. Odbor je imel v preteklem letu 10 sej. Društvo je lani podelilo 30 prosilcem podpore v zneskih od 150 do 400 Din. Večina prosilcev je bila iz Celja in okolice, nekaj pa jih je bilo tudi iz zelo oddaljenih krajev na deželi. Lani je priredilo društvo dne 16. novembra običajni vsakoletni »Dan Rdečega križa«, ki pa je v gmotnem pogledu, žal, uspel pod pričakovanjem. Iz prijaznosti so sodelovali na takratni večerni prireditvi gdč. Plzakova, g. ravnatelj Schiffrer, dijaški pevski zbor državne realne gimnazije in operni pevec g. Leopold Kovač iz Ljubljane, ki ga je spremljal ravnatelj celjske Glasbene Matice g. Sancin. Društvo je priredilo tudi samaritanske tečaje, ki jih je z vso požrtvovalnostjo in vestnostjo vodil zdravnik g. dr. Fischer. Tečaje je obiskovalo 37 slušateljev, večinoma fe vrst Sokola, gasilcev in poMcij-skih stražnikov. Na praznik Vseh svetnikov je društvo izvedlo na celjskih pokopališčih štetje obiskovalcev grobov in je naklonilo iz te zbirke enaka znate a prispevka mestnim ubožcem in reševalnemu društvu. Tudi v številnih drugih orimerih je drn"tvo pomagalo pomoči potrebnim siromakom, zlasti v lanski ostri zimi. Sledilo je kratko blagajniško poročilo, ki ga je podal društveni blagajnik g. droge-rist Jože Kramar. Obe poročili sta bili soglasno odobreni. Na predlog nadzor, odbornika ravn. g. Draga Kralja, ki je našel 7. z. Stermeckim vse knjige v najlepšem redu. je bil dosedanjemu odboru podeljen absolutorij, obenem pa je bila izrečena blagajniku kakor tudi ostalemu odboru zahvala za požrtvovalno in uspešno delo. Nato je bil na predlog g. prof. Mrav!ga°ali okrog'1" 1200 otrok, obrt-nonadaFevalna šo'a 172 e^iencev in src. iif=-nfk V k:mi »Trigflav« 'e b'1o predvaianih 54 fl-^ov . Večerne uire ln d^tee n-rm^Mmevt ' si je pa z radio - aparati krajšalo 37 naroS- Tndi Vi boste lahko s ponosom zrli na svoje perilo, ako boste za pranje uporabljali dosledno le pravo terpentinovo milo »Gazela«. GAZELA ^ ■ LO rnkov, niso pa všteti »komarji«- Proti koncu leta sta se začeli »gibati« dve plesni šoli. Tem .'e bilo življenje lepo, tež e je bilo 86 občinskim ubožcem, ki so prejemali mesečne podpore 30 do 100 Din. Zaradi ..stre lanske zime bi človek sodil, da se je rodilo več otrok kot prejšn e teplo leto; toda samo 159 otrok je zagledalo luč doline, v letu 1928 pa 204- Huda zima je bila precešen vzrok visoki umrljivosti, 112 oseb. dočim jih je prejšnje leto umrlo le 89. Torej celih 68 duš izgube! — Iz ljubezni do domačega ogn išča je reklo pred oltarjem »ja« 47 parov, tn so prekosili prešnjo številko za 6. Veder in čil je obhajal oča Zorinovec 87. jesen kot najstarejši možak občine, a betežna občin-ska reva, najstarejša ženica Reza Savšek že težlko nosi kopico 93 let Osebni in blagovni promet ;e na postaji velik. Dnevno se je odpeljalo povprečno 200 oseb in naložilo 70 do 80 vagonov premega in apna. Za zvezo med postajo in Zagor em je skrbel avtobus. Njegov lastnik bi vedel povedati marsikatero o spomladanskih iii jesenskih doživljajih v našem blatnem morju. Naše ceste..., oh! Kaj sc hoče. cestni odbor je daleč, menda v Litiji- Merodajni faktorji nikakor nočeo uvideti, da smo res nekak upravičen »klicaj«, ki energično zahteva pošteno, vsaj eno pošteno cesto v našo dolino- Sem prihajajo tudi tujci iz vseh kra ev: potniki, turisti, podjetniki — in zadnjič je neki šaljivec, ne brez sarkazma pripomnil: »Ste pa na dobrem. ker imate tako kolosalno mehke ceste; prihodnjič bom z motorjevih koles snel pnevmatiko, saj je ne potrebujem...« »Kadar« bo dobila naša dolina še udobne. vsaj porabne ceste, se bo lahko postavila ob stran naprednim TrbovPjam. A tako? — Prosim eno postajo dale proti Zidanemu mostu.. • Naša nova tiskarna bankovcev Danes dopoldne se bo v Beogradu vršila slavnostna otvoritev nove tiskarne bankovcev, ki je bila te dni popolnoma dograjena v Topčideru. Ves zavod izgleda kakor trdniava. Zunaj je opasan z betonskim zidom, visokim 3 m. Razen tega ie glavno poslopje zaščiteno še z drugim zidom, ki ie visok 4 m. Ni zavoda, v katerega bi človek tako težko prišel, kakor v tiskamo bankovcev. Čuvarji ne dovolijo vstopa nikomur. ki nima posebnega pismenega dovoljenja. a ponoči so vseokrog na straži strašanski psi. Celotni zavod zavzema prostor svojih 52 tisoč m*. V spodnji dvorani glavnega poslopja bodo v kratkem montirani najmodernejši stroji za izdelovanje knjig in for-mularjev izključno za Narodno banko. V prizemlju je dvorana za galvanoplastiko, v gornjih dveh nadstropjih pa so prostrani lokali s stroji za tiskanje bankovcev: tisočakov, stotakov in »kovačev«. Vsi stroji, dobavljeni iz Francije, so istega tipa, kakršnega se poslužuje državna francoska banka. Kontrola v glavnem poslopju je enostavna in etikasna: izključena je vsaka tatvina. Povsod so nameščeni avtomati za alarmiranje v primeru opasnosti ali požara. Razen tega so v vsakem oddelku, posebno še v tresorih, nameščeni nevidni mikrofoni. ki prenaajo vsak najmanjši šum. Novi zavod ima lastno veliko električno centralo ter vile in stanovanjske hiše za upravno uradništvo in deloma za delavstvo. Delo v tovarni se je že pričelo in prvi kovači se že tickajo. Velja poudariti, da je vse osobje, 500 po številu rzk'iu5no ju-goslovensko razen dveh francoskih specialnih delavcev, ki bosta še nekaj časa ostala v zavodu. Delovni čas traja od pol 8. zjutrai do pol 3. popoldne. Ideja za zgraditev tiskarne bankovcev, se je noiavila že pred nekaj leti. Po zaslugi dobrih odnošajev med našo Narodno banko m francosko banko ter po prizadevanju generalnega direktorja Narodne banke dr Dragoliuba Novakovima, so predstavniki Francoske banke obljubili svojo pomoč. V februariu 1<>26 ie Narodna banka noslala v Francjio inž. Milivoia Obradovi-ča, da prouč® metode dela in rbere »potrebni materija! za nrrvpkMranie nove tiskarne bankovcev v Tončideni. Inž. Obradovič je tri mesece proučeval francosko tickirno bankovcev, nakar je še šest mesecev bival v Parim ter z ravnateliem franco-Ve tiskarne Pav'om Schfilleriem osnoval nrve obrise z-» obnovo naSe^a Ta-<'nda Orad^a ie nato noveriena a»-H+ek'u Ma-r^ne banke inž. Neumannu, temelj je trii položen v septembru 1927 in tekom dveh let je zrastel novi zavod, ki nam je po svoji moderni ureditvi lahko v ponos. Direktor Paul Schiiller, ki je v četrtek prišel v Beograd, je zato z veseljem izjavi! novinarjem, da je naš novi zavod v Topčideru uspel nad vsako pričakovanje, češ učenci so prekosili učitelja. Ptuj in njegove potrebe Ptuj, 25. januarja. Drugo večjo dvorano želi ustvariti Narodna čitalnica v Ptuju. Dosedaj je v Narodnem domu v v Ptuju ena mala dvorana, ena večja pa je v nemškem Društvenem domu. Ker pa se dva nasprotna tabora ne ujemata in nemški gospodarji vsekakor prednjačijo s svojimi prireditvami v svojem Društvenem domu, nimajo za Miklavžev in Silvestrov večer Slovenci večje dvorane. Na občnem zboru Nar. čitalnice se je izprožila misel, da bi se dvorana v L nadstr. Narodnega doma povečala za tri sobe in tako pridobil prostor za 200 m*, kar bi baje stalo največ 100.000 Din Ta predlog bi prodrl in je sprejemljiv za vse člane Narodne čitalnice in Sokola, ker bi se potreben denar spravil skupaj s posojili in s privatnimi prispevki. Zadostoval pa bi tudi vsaj 10 let, dokler se razmere ne predrugačijo in bi si narodni Slovenci v Ptuju ne postavili novega, res im-pozantnega doma, v katerem bi imeli stre; ho vsi Slovenci in vsa narodna društva. Ker pa je potreba tako silna, da se mora tudi s skromnimi prostori izhajati, bo začasno dvorana v Narodnem domu zadostovala. Na občnem zboru pa je naenkrat predlagal župan g. Brenčič, da se lahko nova večja dvorana ustvari v Dominikanski vojašnici, kjer je sedaj muzej v enem delu trakta. Kdor ne pozna razmer, bi se oprijel takoj tega načrta. Skeptiki pa so dejali, da je treba vse prej pregledati in pri tem je ostalo, tako da bomo po enem mesecu spet sklepali, kje bomo zidali ali prezidavali. Če je župan g. Brenčič mislil, da se da dvorana (bivša cerkev) preurediti z malimi stroški, se jako moti. V to cerkev je potreba zabiti najmanj 200 000 Din samo za preureditev in potem pa še opremiti dvorano, kar stane spet 200000 Din, skupaj 400.000 Din. Kdo pa jih ima in kdo jim bo dal teh 400.000 Din Nihče! Mestni očetje se bodo najprej vprašali, kje je ren-tabiliteta in te pa ni. Kajti osem prireditev na leto ne bo dalo več kot 10000 Din čistega. Ta znesek pa seveda niti za obre-stovanje ne zadostuje, kaj šele za amortizacijo. In Narodna čitalnica? Ta tudi ne bo dala denarja v tujo hišo, da se ji n;koli več ne vrne, in kje naj vzame 200.000 Din, to je polovico, kar se zahteva. Ostalo bo menda le pri samem predlogu in Slovenci v Ptuju si bodo uredili Narodni dom, to je svoj dom in svoio lastno hišo tako, da jim bo ureditev za 10 let zadostovala, v manjšimi stroški, ki jih bodo pa vrgli v svojo lastno hišo in tako vrednost hiše dvignili. Ker je manjših prireditev več kakor večjih in so še postranski prostori k dvorani na razpolago, bo ustreženo za silo vsem, le več požrtvovalnosti bo treba in dvorana je lahko v treh mesecih urejena. Preureditev gledališča in kino-dvorane pa je drugo nujno vprašanje. Staro, trhlo, ognjanevarno poslopje sedanjega gledališča nikakor več ne ustreza niti higijeni, niti številu obiskovalcev. Kadar je kaj večjega, ni prostora. Predlagajte mestnim očetom, naj se dvorana v Dominikanski vojašnici prueredi za gledališče in kino-dvorano, pa boste videli, da boste dosegli za Ptuj kulturno večji uspeh. Kino bo vsaj nekai donaš^l in gledališče tudn. mesto i»a je dolžno, da za svoje prebivalce pri«k*bi moderne in dovolj velike prostore za kulturo in zabavo. StavPjen je bil predlog, naj se mestna hranilnica prenese drugam in preuredijo sedanji prostori magistrata za kavarno. Škod1® je časa o tem predlogu razpravljati. Pač se priklm^i k gorniemu predlogu lahko drugi predlog in ustreže želji po dobri in leni kavami, ako se sedanje gtedaiišfe v takšno preuredi. To bi st>et sicer nekaj stalo, a mestni občini bi bilo na korist in v ponos. Povečanje parka ob Dravi je zelo važno vprašanie. za katero je že padlo mnogo besed, stvisalo že več protokolov, a se ne gane z mesta, kakor bi bilo zakleto — Državna cesta je tako ozka. da se komaj izogneta dva ozka vozova cSmg drugemu, avtomobila se več ne moreta. — stavbe ki meiijo na državno ce«*o ob strani narka nai «ae pocnšiio in to brez ivirdona — tud5 s stavbni kulami vred. ki ne nosi-•o na «<*b* ne lenote. «<* tvvsAbn^ua rrt. vrnel^a pomena. — Ohraniti je važnejše zgodovinske stavbe. DANES! PREMI JERA! SMEH! KROHOT! Ob 3., %5„ 6., %8. in 9. uri. — NajnovejSe! — Pridite vsi in ne zamudite! Pat in Patachon kot bagdadskalopova Povest o Čudežni preprogi! šoferja na raketnem avtobusu! — Pri predstavi se predvajajo z velikim orkestrom skladbe: »Orientalska suita«, »Svatba v jutrovi deželi« itd. Pauka, Pong! TeleSon 2124 Elitni kino Matica Bianški primarij in zdravila na Štefane Famozna zdravniška praksa bivšega bolniškega strežnika Maksa Polšaka Sevnica, 25. januarja. tafikovernost naših ljudi je pač še večino velika. Kolikokrat so že no vin e poročale o navadnih pustolovcih, ki so se na deželi izdajali za zdravnike in izvabljali s svojimi čudovitimi zdravrlni-rni metodami ljudstvu denar iz žepa. Zaman vse te izkušnje. Naj se kjerkoli pojavi prebrisan mazač, — ljudstvo bo zopet drlo k njemu. Zadnji čas je prebivalce v Blanci in Široki okolici osrečeval tak padar, po imenu Maks Polšak, star 30 let, ro;en v Gradcu, pristojen pa v občino Pre-vcr-e. Ni še točno dognano, kakšno živ-lienie ima mladi mož za seboj. Baje je bil svoj čas bolniški strežnik in ta odlična usposobljenost je seveda v njem lahko vzbudila pustolovski nagib, da se je začel.izdajati za »primarija«. Vsekakor bodi ugotovljeno, da Maks Polšak ni v nikakem sorodstvu z onim celjskim Peršakom, vendar — dober glas znanega imena je le tudi nekaj vreden... Prišel je torej Maks Polšak nedavno v Blanco in se nastanil pri nekem bližnjem kmetu. Kar hitro se je začel širiti njegov sloves daleč na okrog. In pri-ha:ati so začeli pacijenti. Gospod bianški primarij jih je v svoji sobi prav pri-iazno sprejemal, preiskoval in ugotavljal vse mogoče bolezni. In zdravila... oh. zdravHa *e izdajal kar v litrih, ze-1 en k ah rti Štefanih. Pa je treba priznati: vsi pacijenti so jih s pridom uživali, sa] niso imela druge napake, kakor da so imela okus po H: O, to je: po navadni vodi, ki se v vinskih krajih itak redko uživa... Počasi je »bianški primarii«, kakor so ga začeli spošno nazivati, prijel obiskovati tudi bolnike na domovih. Za vsakega je imel poleg omenjene velike k^ličrne »zdravila« tu-di prijazno in imenitno besedo. Pobahal se je rad takole mimogrede, da drugi dohtarji lahko študirajo svojo medicino tudi sto let, če hočejo, — a tistega, kar zna on, ne bo- Iz delovanja škofjeloškega Rdečega križa Škofja Loka, 24. januarja. Ko so se razlivale ogromne vodne mase preko pri aznih škofjeloških domov, preko plodnih polj in njiv ter so uničevale poplave trud človeških rok, rušrle blagostanje in zadovol stvo družin v Poljanski dolini tja od Žirov do škofje Loke z okolico in naprej preko Sorškega pol a, so se sešli usmiljeni samaritani in osnovali društvo Rdečega križa v Škofji Loki, ki e po svojem plemenito plodovitem delu imelo pred par dnevi svoj peti Občni zbor. Udeležba s strani članov tudi to pot ni bila najzado-vol ivejša. a so nam zato izibrani delavni člani porok, da bo delo društva tudi v bodoče usmerjeno vselej in povsod nesebični pomoči trpečim ubogim. S topiim pozdravom na veterinarja g. Ooljaria kot zastopnika izpostave in na vse navzoče e otvoril občni zbor vseletni predsednik g. Avgust Blaznik, lastnik fotografskega ateljeja v škofji Loki, ki je v jedrnatem predgovoru očrtal gor e, bedo, pomanjkanje in trpljenje današnjega človeštva, ki mu hoče Rdeči križ rane ublažiti, zlo odstraniti in hoido ola šati. Zunanji blesteči svet ne vidi trpljenja, zato pa se tem očiteje zrcali v spisih društva, ki v mrtvih črkah razgrinja o vse siromaštvo in živ-Ijensfco borbo zapuščenih. Delovanje društva je bilo vsa leta od ustanovitve zelo plodovito, uspešn-o in razigibano. Pomoč Rdečega križa ie bila nujna, posebno ob strahotnih poplavah, ki so prav do današnjega dne pustile svojo sled. Poleg podpore glavnega oblastnega odbora je uvedel tudi krajevni odbor akoi e za poplavljence, siromašne, gladujoče in po potresu prizadele. Razdelilo se ie najpotrebnejšim več tisoč dinarjev, pomagalo z cb!eko in perilom, razdelilo 1 vagon krompirja in 30 vagonov cementa. Delalo se je z uspehom na podc-1 evanju brezobrestnega posojila. Odbor > b'l v stalnih stikiih s sresko Izpostavo v Škofji Loki, kakor tudi z občinami Sorškega polja. Selške in Poljanske dolrne in je sporazumno vršil svoje poslanstvo. Iz zadnjega termina so prejeli siromaki iz Škofi e Loke 750 Din. Zminca 750 Din, Selc nad Škof o Loko 830 Din in Železnikov 600 Din. Z izdatnimi volilj je priskočil škofjeloški Rdeči križ na pomoč gladu očim na jugu naše kraljevine in se oddolžil z zneskom 1600 Din bolgarskim oškodovancem od potresa. Tudi krajevnima odboroma v Kranju in Tržiču dolguje odbor svojo zahvalo. Veliko brige posveča Rdeči križ ustanovitvi zasilne bolnice v mestnj ubožni hiši v Škofji Loki. kjer na: onemoglj in bedni dobijo prvo iX"noč v postrežbi, zdravilih in splošni oskibi. h poročila tajnice gdč. Peternel eve }e razvidno, da ima društvo 57 č'anov. Poslovanje je bilo v redu tudi pr} blagajnik« do zmogli nikoli. Pri njem da so tudi že p rak ti tirali nekateri zdravniki, seveda pa jim Polšak nikakor ni izdal vseh svojih zdravilnih skrivnosti, za katere bo v kratkem zahteval »državno diplomo«... Kako velik krog pacijentov je v kratkem pridobil Polšak, naj izpričuje samo naslednja mala epizoda: Nedavnega dne sreča lesni trgovec Divjak nekega svojega znanca in ga vpraša: — Odkod, prijatelj, s to zelenko? — Eh. od blanškega primarija. Tu so pa arcnije. Se sreča, da sem jih dobil, ko je danes bilo pri njem kar 25 bolnikov ... Za Po'šakovo mazaško početje je nato izvedelo sevtfško orožništvo. ki je naiprei uvedlo po;zvedovanja med ljudstvom. nato pa sta se komandir Terč'č in kan^r Jeglič takoj padala v Blanco, da Prlšaka osebno spoznata ... Zatekla sta b!anšk^ga primariia ravno pri »ordmaciji«. Seveda sta mu takoj napovedala aretacijo in Polšak se je vdal v svojo usodo. Značilno pa je, da so tam navzoči »pacijenti« dokumentirali svo;o zaverovanost z moledovanjem: »Oh, gosooda orožn'ka. dopustite, da bodo primarii vsa' še nas odoravili. ker smo od daleč prešli...« Orožn:ka sta zagrnila 7 vel;kih steklenic »zdrav:,l«. ki jih bo sod:šče dalo kemično ana,:zirati. Polšaka sta seveda odgnala s seboj v Sevnioo. Ker pa tu ni pripravnega mesta za tako veljavnega gosooda. v kakršnega se je^razvil »bianški primarij«, so Polšaka že n;i-sWnji dan esWtirali h okrožnemu sodišču v Celje, kjer mu bo-do preskrbeli to':ko 7 unravo ter orojfk^an^om Škodovimi tovarnami. Prihodnji sestanek se v kratkem ponovno sk'iče v Novo me«to in to ob 13. uri. da se omogoči udeležba tudi iz najbolj oddaljenih občin. Važnega in pomembnega sestanka so se twje1e*ife občine: Novo mesto. Šmibel -Stopiče. To^Mce. Št. Peter, Poljane, Trebnje, Ve!"ika Loka in Prečna. Spominjajte se slepih! Lanski konzum mesa v trboveljski občini Trbovlje. 23. januarja V pretečenem letu se je poklalo v občini 38 bikov, 833 volov, 1055 krav, 123 teiic, 1300 telet 61 ovc, 20 jagnjet, 8 koz, 73 kozJičev. 1724 svinj in 24 prašičkov. Od teh odpade na Trbovlje 31 bikov, 432 volov. 1016 krav, 92 telic, 1142 svinj, 62 ko-štrunov. 57 kozličev in 762 telet Ako računamo število prebivalstva na 20.000 in težo goveda povprečno na 200 kg klane teže. ie prišlo na vsakega prebivalca letno 20.5 kg govejega mesa, ali mesečno 1.6 kg. Ako računamo teleta povprečno na 60 kg. pride teletina na osebo 4 kg letno, ali 0.3 kg mesečno. Svinjskega mesa pride povprečno na osebo 8.7 kg letno, ali 0.75 kg mesečno (povprečna teža svinje sto kg). Na trgu se je prodajalo tudi konjsko meso in se je prodalo svežega 4280 kg. suhega pa 1428 kg, klobas in salam pa 1520 kg. Na prebivalca pride letno 0.20 kg svežega konjskega me«a, 0.07 kg suhega mesa in 0.07 kg klobas in salam. V splošnem je konzum mesa v pretečenem letu nekoliko narastel. K navedenim številkam moramo še pripomniti, da se je v Trbovlje uvozilo še velike množine slanine, raznih mesnih izdelkov, prekajenega mesa, klobas, konzerv itd. Točna kontrola 0 tem se ne vodi. ker je uvoz prost. Izvozilo se ni ničesar, pa tudi teli par tujcev, ki pridejo v Trbovlje, pri Statistiki ne pride v poštev. Pohvaliti moremo po«ebno nekatere naše mesarje, ki so preuredili svoje mesni~e kar najmoderneje in najhigijeničneje. Tudi v tem oziru je lep napredek. Velik nedostatek v naši dolini pa je pomanjkanje centralne klavnice, ki bi bila priključena že postoječi hladilnici. Hladilnica obratuje odlično, vendar izkazuje v prvem letu primanjkljaj, to pa zaradi tega, ker še ni centralne klavnice. Po strokovnjakih preračunano bi stala zgraditev moderne klavnice okroglo 950.000 Din. Dohodki te klavnice pa bi bili tolikfni. da bi se ta kapital z lahkoto amortiziral, poleg tega pa bi se kril še primanjkljaj pri hladilnici in ostalo bi še nekaj čistega dobčka. Torej ne samo iz stvarne potrebe, temveč tudi iz gospodarskega stališča se mora županstvo lotiti vprašanja zgraditve moderne klavnice in to že v tekočem letu. Zborovanje trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani Rednega petnega občnega zbora Društva trgovskih potnikov li.ri zastopn:kov se ie udeležilo nad polovico članstva. Občni zbor je otvoril prcd-ssdirk g. Janko Krek, ki 'e -irvodoma pcedravil •g. dr. Ptessa, zastopnika Zbornice za tirg., obnt in industrijo, g. Ivana Grego.rca, za s top. Grenrja tngovoov za LJubljano, g. Kaiserja, zastopnika Zv>eze gremrjev in navzoče članstvo ter na kratko poročal o glavnih točkah . ki >je zelo potrebna. Skrajni čas je, da se iz vrst trgovskih po+n'kov 'im zastopnikov iziočfo fjaidje, ki ne sipadaro imed n'ie. Društvo obstoji Šesto leto in ima preko' sto red'n'h članov in veliko število ustairvwn,:h člar^v: ind">strVcev, ve1etr®ovcev in h^teiHrjev. Društvo mudi svo;:.ni .rednim Stanom ugodno zavarovanje, posreduje za sfHžbe, oskrbuje svoj podmorni fond ter se triid", da bi dosetg.lo za ffane ugodnosti na žeilezn-ioi in parobrodih. po,roč:!o. katerega je članstvo vzelo z zadovoTj-sitvom na znanje, ker ie stanje blagajne precej- 1 '.še ka1-. r lan'. Občni zbor je 'zrekel blagajniku aibsoliiftorij. Nato so se vrši,le vK>5:tive. pri kater'h v M izivoljen so.if.nsmo za predsednika g. Janko Krek še za naprej, v ^dlbor so b1* :z-vofenr: gg Fan.*V, Š:«rm. Gr:tl!, Bratovž. Ž Vrč, Kobal, V'dinar, Spitcko. Pab"č, za preigledirke račtroov gg- Kranher «n Felber in za predsednika raizsodišča g. ?eW"n. Po dail:.ši debati in raz-nWr'rvanj« dri'štven:h zadev je preitfse«*n!Jt zaključil občni zbor in se vsom za poset topo ta- h.va.H. _ Kdor hoče svež in zd-^av ostati naj po^iie en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kc^^ec p^^avne »Franz Jo-sef^ve« ff^enčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočiio, da radi pijejo »Franz Josefovo« vodo zlas+i bolni na črevesju, ledvich, ietrih in želodcu, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pred kazenskimi sodniki Nepoštene manipufactfe s srečkami Rdečega k- Iža. Lju-linna, 25. januarja. Pred sodnikom - poedincem dr. V. S'ras-serjem se je danes na deželnem sodišču vršila sicer kratka razprava, ki pa 'e z nova odkrila nečedne manipulacije, ki se jih poslužujejo razr^ečevalci raznih sre^k med nepoučenim ljudstvom. Rai^ečavajo pod raznimi triki tudi v naši državi prepovedane inozemske srečke. Posestnik Janez Zoreč je nacfd°l modemu razoečevalcu srexk Tarezu Š. Po-estnik Zoreč je bil najprej 1. 1927. kuril od bančne tvrdke Bauer v Brnu eno če^ko gradbeno srečko ter se je obvezal, da bo odplačeval srečko v 13 mesečnih obrrk-n po 85 Din. Znana razrečevalnica srečk Zumbu-lovič v Beogradu, ki je imela tudi v Ljubljani svoio podružnico, je nrejemala za Baueria obroke od posestnika Zorca. Ko je Zoreč plačal 6 obrokov, se ie pri njem pojavil mlad agent ter se mu vljudno predstavil : — Jaz sem lastn'k tvrdke »?. in drug*. Mi smo postali nasledniki g. Zumbul viča in vas prosimo, da nam poriljate nadaljne obroke za čcfko srečko. Soion pa bc-mo drueačt uredili zadevo s češko s ečko. Zore; it postal napram zgovornemu agentu zaupljiv. Zanimal sc je za vse srečke in naoosied je agent on^imnil: — Če*ke srečke so soleh v naši državi nre^ovedane. Ce bo^te kaj zade'i, vam bo država zaole^ila. Na.ibe"e je. da ?amenia-te češko srečko za srečko našega Rdečega £rr?a. Kmet se ie dal pregovoriM in irvrše"a je transak^iia ter sreska zameniara. Obroke ie sedai kmeMč plačeval na ra^un ••rečke^Rdečega Križa. Agent mu 'e da' ♦rdnn z^^fvtnvMn.. da mu bo tvd^a Š. in Hi-ncd vodstvom svojega predsednika dr. Boštjana Er-raf^a. Ta kra;evni odbor zasluži rvoHn^re zavednega naroda, ki je gotovo ne bo odrekel. ko stopi odbor pred njega s prošnjo za milodar. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Sokol pri Sv. Juriju ob Š^s.vnici bo '"mel svojo prvo veliko maškeado v sredo 5. februarja zvečer v gostilni ge. F-asove. Vrš-lo se bo ocenievanie mask z nagradami. Svirali bodo člani prvovrstnega pohorskega orkc+ri. Na to veliko jurjevško prireditev že danes opozarjamo. — Odbor za postavitev spomenika pacTim voiakotn žrrmije Sv. Jurij ob Ščavnici ie na svoii zadnii seji st'e-nil, da bo imel v mesecu iuliiu vel;ko tombolo, n« katero že danes javnost ono-zwjamo. Rojake prosimo^ da nas podprejo z darili! Na smučeh čez Pohorje .»Celie!« kliče sprevodnik ljubljanskega vlaka v megleno noč. Nad izstopajočo in vstopa .'očo množico se premikajo naše zakrivljene deske- To so deske, ki sicer ne pomenijo sveta, pa vendar njega najlepši del, zimski planinski svet. Še enkrat se poslovimo od znanih smučarjev, ki gredo v savinjske planine potem stopimo v vlak, ki nas naj odvleče do Hoč. Andrino, zmagovalec nad Matterfoornom, Deleja, avtori-zirani vodnik za Hudičev graben in za Svetino in az, basist v smučarskem kvartetu »Ščinkovec«, — to je naša družba. V vlaku smo se sestali z večjo družbo liubl anskih smučarjev, ki so imeli isti cilj, kot mi: prevoziti Pohorje od Hoč do SIo-venjgradca- Hoče. Dolga povorka smučarjev se pomika po škripajoči cesti od kolodvora proti Pohorju, ki vzdiguje svo: gozdnat hrbet kot črn zid proti lesketaiočim se zve-zdam. pogosto, skoro bi rekel, vsakih deset korakov ga srečaš. Zatopljeni vsak v svoje misli smo smu čali po gozdovih- Vse je bilo tiho, Ie naše smuči so nam pele prijetno melodijo, ko so rezale svežo smučino v kristalni pršič. Privozilj smo v globoko kotanjo in smo ostrmeli, toliko lepote se nam ie nudilo- Na majhnj jasi nekaj temnih ogljarskih in drvarskih ba t, pokritih z debelo plastjo snega. Okrog jase visoka, stoletna drevesa Za jaso ob gozdu pa ie žuborel globok in širok potok Bajgot, ki je nekaj sto metrov nižje bobnel preko granitnih in ledenih ka-skad: Šumik. Nad vso pokrajino se ie bo-čilo temno sinie nebo, solnce pa je sipalo svoje svetle žarke, da je blestela in blišča-la, kot bi bila posuta z milijoni kristalov, Nemogoče je opisati vso to lepoto, kot je nemogoče opisati lepoto kake Rafaelove slike ali Tagoreove pesmi. To je treba vide- Okrog nas je mrzla, svetla zimska noč in mir, v nas pa vroča, vriskajoča ljubezen do vsega lepega... Ljubljančani so se ustavili v Hočah, da so se okrepčali s čajem, mi trije- pa smo sami nadaljevali pot proti Mariborski koči. Kmalu so nas zajeli pohorski gozdovi- Lepi so gorski gozdovi v zimskih nočeh, a pohorski gozdovi ima o nekaj prav posebnega. Temni so in globoki, kot človeška duša, tihi in mirni, le v najvišjih vrhovih košatih smrek šumi pokojna pesem noči. Hitro so nam minule ure in okrog dveh po polnoči smo budili oskrbnico mariborske koče. Komaj smo se dobro ogreli in nasitili, so že prišli Ljubljančani. Nekaj časa srno se še pogovarjali, tudi nekaj smučarskih pesmic smo zapeli, potem smo se pa odpravili k počitku. Ko smo drugo iutro navezali smuči, je solnce stalo že precej visoko. Temnosin e nebo je bilo brez najmanjšega oblačka, ozračje ie bilo čisto, tako da je segal pogled preko ptujskega polja daleč v prekmursko ravnino- Po preteku ene ure smo prišli do Ruške koče. Tu smo zajtrkovali ob zvokih gramofona, ki sta ga »igrala« dva koketna mariborska »fantka.« Po zgj-trku smo se še malo solnčilj na verandi pred kočo potem smo pa zopet navezali smuči in odvozili proti Klopnemu vrhu. Nam. ki smo navajeni na alpinske terene Savin skih in Julijskih Alp je nudilo Pohorje čisto novo sliko. Povsod gosti gozdovi, položna pobočja in dolgi skoraj ravni grebeni. Pa voda! Smučaš v višini 1000 m in zagledaš potoček, kako živahno skakl a med debelimi stenami snega po temnem granitu. Spomnil sem se naših spomladanskih smuških tur na Ojstrico iz Planjavo. Kako bi se nam prilegla taka-le vodica, ko smo se skrivali pred pripekajočim solncem pod šotorom, improviziranim iz snuuških jopi-čev. Snežnica nam je le še bolj sušila grlo in razjedala ustnice. Toda tak potoček ni morda osamljen poav na Pohorju. Prav ti, občutiti, doživeti- Tudi ni vsak človek za prirodne lepote. Priroda vrača človeku, tisočkrat povečano, samo ono lepoto, ki jo človek sam položi vanjo- Od Bajgota nas ie pripeljala pot do Stare glažute. Na položni poseki lesena bajta, poleg baite hlev, v n em koza. Tukaj prebivajo torej ljudje. Najbrže drvarji. Ko smo sedeli na kupu drv in počivali, je prišel k nam majhen deček. Nič se nas ni ba'1, ko-raižno se je pogovarjal z nami. »Kako ti je pa ime?« ga vprašam- »Hanzek«. »Ali si kaj priden?« »O ja!« »Ali si tukaj doma?« »O ja!« »Se ti tudi smučaš?« >0 ja!« in oči so mu zažarele v veselju. »Se rad smučaš?« >0 ja!« »Ali imaš še kakega bratca aii sestrico?« >0 ja, enega bratca imam«. Dali smo mu nekaj sladkega prepečenca. »Tukaj imaš, ker si priden- Pa moraš tudi bratcu kaj dati!« »O ja!« In odhitel ie s prepečencem k bratcu. Na Stari Glažuti sem imel tudi priliko ogledati si smuči, kakršne že od davna rabijo Pohorci- To so kratke, široke deske, na prednjem koncu malo prišiliene in upognjene. Vezi na njih so čisto primitivne. Sredi smuči je pribit širok jermen, v katerega se vtakne stopalo. V lesu za svoje smuči Pohorci niso izbirčni. Rabijo javorjev, smrekov, pa tudi bukov les. Na teh smučeh se vozi;o pohorski drvarji v dolino, pomagajoč si z dolgo palico- Navzgor pa smuči nosijo. Od Stare Glažute smo vozili še dobre uro po položnem, skoraj ravnem, gosto ob. raslem grebenu do koče na Klopnem vrhu-Na pobočjih okoli koče je bilo vse polno smučarjev in smučark. Tudi koča je bila vsa polna Mariborčanov Ljubljančanov in Zagrebčanov. Naročili smo juho, ki nas je Valentin Kafajev: Izpit je napravil Ves teden pred izpitom je glavni blagajnik Diabetov hodil okrog s pol* odprtimi očmi in po cele ure buljil v papir: »Kdo je veliki učitelj? Marx. Kaj predstavlja pomožni organ? STO (ne« ka sovjetska institucija). Kaj je social« patriotizem? Služenje buržuaziji pod krinko socijalizma. Kaj je bistvo kapi« talizma? Besna eksploatacija na pod« lagi privatne lastnine. Kako se razvija gospodarski načrt? Na podlagi elektri« fikacije. Kje so sodelovale razne deže« le? Na prvem kongresu II. Internaci« onale leta 1889., v Parizu. Kakšen ka« pital poznamo? S.alni in premenljivi. Kakšna bo oblika bodoče komunistič« ne družbe? Neznano. Kdo je renegat? Kautsky. Kdo je deputat? Painleve. Kdo je kandidat? Lasolette. Kdo sta social«izdajalca? Scheidemann in No« ske. Kaj je Abramovič? Social«idiot,« Vestni Diabetov je mrzlično pregi« bal v rokah rešilni listek in mrmral: »Da se le ne bi zmotil. Da se le ne bi zmotil. Kdo je deputat? Painleve. Kdo ie renesat? Kautski. Kdo je kan« didat? Lafolette.« Ko so ga povabili v sobo, kjer je zasedala komisija, tedai jz-terjevati najprvo denarne davke. V Boki je leta 1848. zavrelo. Sele leta 1850. se je posrečilo polkovniku Mamuli, po katerem se imenuje trdnjava ob vhodu v kotoreki zaliv, udušiti ustajo in nrisiliti Bokelje, da so jeli plačevati davke. Nato je bil skoraj 20 let mir v pokrajini. Na jesen 1. 1869. pa je Avstrija izdala zakon o splošni vojaški dolžnosti. Ta zakon so jeli izvajati tudi v Boki. Toda bokeljsko ljudstvo se ni hotelo pokoriti. Najprvo so se uprli Pičanj, Perast in Dobroza, njim so sledile vse pravoslavne občine v kolor-skem okraju. Uporniki so pregnali vse naborne komisije, sežgali krstne knjige, vo-iaSke obvezance pa poslali preko meje v Črnogoro in Hercegovino, ki Je bila takrat se turška. Avstrija je poslala proti ustašem močan vojaški oddelek iz Rizna. Uporniki eo to četo potolkli in jeli oblegati trdnjavo Dra-galj. Situacija je postala za Avstrijo resna, zato se je odločila za energične protiukrepe. Proglasila je nad vso južno Dalmacijo obsedno stanje, proti upornikom pa je poslala 10 polkov Toda kljub velikanski premoči. ki jo je imela avstrijska vojska, eo vetBšfi izvojevall uspeh za uspehom. Pni Praglju se je vnela krvava bitka, r kateri je bila avstrijska vojska temeljito potolče-na in se je morala umakniti do morske obale. Nažalost ustaši niso imeli topov, sicer bi bili uničili vso avstrijsko vojsko. Ta veliki uspeh je insurgente napotil, da so pričeli z ofenzivo. Naskočili so trdnjavo Stanjevič, jo zavzeli in jeli ogrožati Budvo. Tudi to obmorsko mestece bi bilo prišlo r roke upornikov, če bi se pravočasno ne pojavilo v pristanišču avstrijsko brodovje in tako preprečilo nadaljne vstaške operacije proti Budvi. Ves oktober so se vršile v Boki krvave borbe, v katerih so napadali vedno vstaši. šele sredi novembra 1869. se je avstrijska vojska odločila za protisunek, ki pa je končal z občutnim avstrijskim porazom. V soteski Han so uporniki napadli avstrijske voje in jih tako temeljito potolkli, da bi bili skoraj zajeli celokupno avstrijsko komando. Medtem je nastopila ostra zima in operacije so mirovale: Avstrijci so doživeli toliko neuspehov, da si niso upali pričeli sredi zime z novimi operacijami., vstaši pa so mirovali v prvi vrsti zategadelj, ker jim je že občutno jelo primanjkovati hrane. Na Dunaju so bili seveda zaradi porazov v Boki zelo ozlovoljeni. V prepričanju, da so teh blamaž krivi edi-nole voditelji, je avstrijska vlada odstavila vojaškega poveljnika grofa Auersperga in dalmatinskega namestnika Wagnerja ter na njiju mesto imenovala podmariala Rodicha in barona Flucka. Ta dva sta uvidela, da bi zahtevale nadaljne operacije proti Krivo-šijcem še ogromne žrtve, zato sta se jela z vstaši pogajati. Da eo pa bili ti pristopni avstrijskim ponudbam, je umljivo, saj niso več imeli ne hrane, ne streliva. Tako je bil dne 11. januarja 1870. sklenjen mir v Knežlacu, ki so ga na Dunaju celo imenovali »der glorreiche Frieden«. In kakšni so bili pogoji tega »zmagoslavnega miru«? Čuimo! Avstrija je potrdila, da so Krivošijei še nadalje oproščeni vojaške dolžnosti, dovolila je, da smejo nositi orožje, zagotovila upornikom popolno amnestijo in se navezala na svoje stroške zgraditi vse v borbah porušene domove. Da so vstaši te »mirovne pogoie< lahko in radi sprejeli, ni treba povdarjati. Pri tem jih ni motilo ni to, da so z Dunaja v ves svet raztrobili, da so se upornika v Krivošijah podvrgli avstrijskemu orlu — »na milost in nemilost....« Od tega časa je poteklo nedavno 60 let. Na to znamenito obletnico bi naša javnost ne smela pozabiti, saj so takrat prvič v pe-vestniei nastopili Jngoslovenl proti Avstriji. Samo peščica jih je bila in goloroki s« bili, a so vseeno po krvavih bojih prisilili Avstrijce na kolena! Takrat 1. I87O. se je pričela predigra k tragediji, ki se je nadaljevala na Cern in zaključila na Dobrem polju in Kajmakralann s propadom Avstro-Ogrske, te vekovne sovražnice Jngoslove. nov in njih njedinjenja! R. P. aša de&oihanje dvoran In saIonov, za veselice, slavnostne prireditve Itd. se nrinoroča IVAN ŠIMENC, LJUBLJANA Lepi pot 24 Telefon 3044 šah Urejuje dr. MIlan Vidmar Veliki mednarodni turnir v San-Remu je bil otvorjen 15- januarja. Svetovno znani sosed San-Rema, Monte Carlo je priredil v zadnjih tridesetih letih štiri velike turnirje. San-Remo m ž njim Italija se spuščata v tako veliko prireditev prvič. Razume se, da je v San-Remu tudi latinska Amerika prišla do besede- Iz Mehike je prišel Araiza, iz Argentine Grau. Oba se držita dosti dobro- Iz same Italije igrata mladi, nadarjeni MonticeJli ia Tržačan Romih. Svetovni prvak dr. Aljehan je dohro začel. Seveda mu gre zelo za prvo nagrado, da učvrsti svojo vlado. Capabianca še ni pozabljen in drugi pretendenti čaka o Prvo nagrado dobiti ni lahko, ne dobiti je, za Al ehina nevarno. V prvem kolu sem igral z Dunaičanom Kmochom. Pravkar je na Dunaju, v lokalnem mo strskem turnirju s Spielmannom delil prvo in drugo nagrado. Kmoch šteje med težje nasprotnike in zmaga proti njemu je važna. Partija je interesantna po svojem modernem začetku in po ostrem napadu na koncu. Beli: dr M Vidmar Črni: H- Kmoch 1.) d2—d4 Sg8—f6 2.) c2—c4 e7—e6 3.) Sgl—f3 —-- Se vedno je nedognano, ah ni 3.) Sbl—c3 močnejše- 3.) _----b7—b6 Črni že drži važno polje e4, hoče pa z ajvcciti za b7 učvrstiti kontrolo nad sredino šahovnice, Baš zaradi te možnosti e mogoče Sbl— c3 v tretji potezi močnejše. 4.) g2—g3 LcS—b7 5.) Lfl—g2 Lf8—e7 Zelo v modi je bila poteza LiS—b4+. 6.) 0—0 0—0 7.) Ddl—c2 --- Le navidezno je 7.) Sbl—c3 bolje. Črni igra namreč takoj Sf6—e4. Na 8.) Ddl— e2 kakor tudi na 8.) Sf3—d2 sledi potem Se4>(-c3 in beli ne pride do točke e4, ne da bi zr. menjal lovca g2 7.) — — — c7—c5 Na 7.)--Lb7—e4 pride 8.) Dc2—b3 in potem Sbl—c3- Na ta zvit način grozi beli polastiti se polja e4. 8.) d4Xc5 Le7Xco Zelo v poštev pride tudi 8.)---b6X c5. 9.) Sbl—c3 Lc5—e7 Črni namerava d?—d6- Za ta slučaj pa rabi lovca za okopom, ne pred njim. 10.) e2—e4 d7—d6 11.) b2—b3 Sb8—d7 12.) Lc1--b2 a7—a6 Črni rabi polje c7 za svo'o damo in ne more za to pustiti polja b5 belemu skakaču Razen tega grozi črni s protinapadom b6— bo, če beli ne kri e kme^» e4. 13) Tal—cl Dd8—c7 14.) Tfl—el Ta8—c8 15-) Dc2—e2 Tf8—d8 16.) Tel—dl --- Beli se je zavaroval jroti b6—b5 in zaklene še drugi izhod, namreč d6—d5 Mobilizacija je na obeh straneh končana- Prav nič lahko pa ni najti načrta uspešnega napada za belega. 16.) —----Le7—f8 17.) Sf3—d4 --- Skakač stoji tu v sredi zelo močno, razen tega je odprl pot f-kmetu, ki naj otvo-ri napad. 17. )------Dc7—b8 18.) f2—f4 e6—e5 Črni neče prioustiti potez e4—e5 ali f4— fo. 19.) Sd4—f5 g7—g6 20.) Sf5—e3 — — — Beli ie osvoil polje d5. 20. )------e5Xf4 21.) g3Xf4 Td8—e8 22.) Se3—d5! Lf8—g7 23 j Sd5Xf6+! Sd7Xt6 24.) Sc3—d5! SI6Xd5 25.) c4Xd5 --- Bel; fe v sredini jako močan, črno dam-sko krilo je slabo. Napad belega zaradi izmenjave skaka- čev absolutno ni oslabel. Pravi napad šele pride. 25. )------Tc8—c7 Črni poskuša polastiti se c-Iinije in krije mimogrede pozicijo svojega kralja- 26.) Lb2Xg7! Kg8Xg7 27.) De2—f2! Lb7—c8 črni mora kriti svojega b-kmeta. Lovec je pa tudi potreben na kraljevem krilu. 28.) e4—e5! Tc7—e7 29.) e5—e6!! --- Zelo v peštev je prišla tudi poteza Dr2— h4, ker na 29.)---d6Xe5 sledi d5_ d6. Žrtev kmeta je pa vseeno močnejša. 29)------f7Xe6 30.) d5Xe6 Lc8Xe6 črni ne more vzeti s trdnjavo. Na 30.) ---Te7Xe6 sledi namreč 31.) Dr'2— d4+ in črni kralj nima druge poteze kot Kg7—h6- Na h6 pa seveda stoji v najhujšem ognju. 31.) Df2—d4+ Kg7—g8 Na 31.)--— Kg7—f7 sem nameraval igrati 32.) f4—f5H Črni potem ne more vzeti z lovcem. 32.) — — —Le6Xf5 33.) Lg2—d5+. Lfo—e6, 34.) TelXe6! Te7Xe6, 35.) Tdl—fl+. Kf7—g8, 36.) Dd4—c4!!! m dobi. Na 32.)---g6Xf5 pa sledi seveda Lg2—i3 s silnim napadom. 32.) Lg2—c6! --- OdločMna poteza! 32)------Le6—d7 33.) Lc6—d5+ Ld7—e6 34.) Tel X e6 Te7Xe6 35.) Dd4—c4! Črni se vda, ker ne more kriti trdnjave. Na 35.)---Kg8—f7 sledi seveda 36.) Tdl—el in črna dama je zopet izločena 36. )--Db8—c8. 37.) Dc4Xc8. Te8X c8. 38.) Ld5Xe6, Kf7—f6. 39.) Le6Xc8- Casino Municlpale ie za turnir rezervira! veliko dvorano v pritliču. V sredi dvorane stoji po vrsti S miz, ki so zagra-jene v toliko da g'edalci ne morejo preblizu- Celo poročevalcem je prepovedan dostop v zagrajeni prostor. Interesantno ie, da se Argentina tako nenavadno interesira za turnir, da ima svojega posebnega poročevalca, ki mora vsak dan dvoje partij telegrafirati. Niti do konca partije noče o čakati Argentinci, temveč vsakih 15 potez gre takoi na kabel. Mogoče je- da udeležba Argentinca, gospoda Graua, vzbuja tako zanimanje v Južni Ameriki. Izgleda pa, da Argentinci sploh veliko žrtvuje o za šah Pred dvema letoma so finansiralj dvoboj Al-iehin - Capabianca, letos pa napovedujejo velik turnir v Buenos-Airesu. Edina hiba turnira v Sam-Retnu ie zaenkrat prerna hno število nagrad Za 16 udeležencev je 5 nagrad res premalo- Saj vendar igra 8 velemojstrov, ki nervozno gledajo na rezerviranih pet mest. Drugače pa San-Remo nudi vse. Solnce je tako močno, da imamo opoldne 40 stopinj Celzija- v senci okoli 20. To že ni več pomlad v januarju, *emveč poletje. Sicer se pa človek itak se-gre e v težkih borbah. Kino Hollyvoodsko pismo Holly\vood, sredi januarja. ASi vas zanimajo horoskop; nekaterih najbolj dragih vam filmska igralcev? Nu, poslušajte! Julij io september sta najboljša meseca Cla-ra Bow, Richard Arlen, Fay Wray, Williacm Po well in Florence Vidor sta bili rojeni v juliju. September nam je dal Georgea Bancrofta. Esther Ralston, Richarda Dixa m Ne.ila Hamil-tona Otroka le-denega meseca sta Chester Con-kl-in in Bebe Daniels. V februarju vmata svoj rojstni dan Mary Brian in Adolphe Menjou. Pomlad pa ai bila tako ugodna za filmske igralce Do ris Hi! ie edina marčeva vijolica Njen rojstni dan je zvečer 31 marca in iti dosti manjkalo, da je n: doletela ista smola kakor Wal.!acea Beeryja. ki se je rodil prvega aprila Maj, mesec ljubezni, nas ni obdaril z lepimi devojkami, zato pa s Clivom Brookom in Willnamoni Austi-nom Pariški star Maurice Chevalier le zagvdal luč sveta meseca junija, avgust pa 'e dal življenje dvema igralcema: Charlesu Rogersu in Rusinji Baiklanovi Oktoberska štorklja ie prinesla na svet Jeana Arthurja in Jamesa H a Ha Roistir dan Nancy Carrollove proslave vsako leto v novembru z velikansko torto, venec pa sklene Rufh Chatterton. ki le decembers-ki otrok. Seveda moram povedati, da sem med igralci ■naštel samo one, ki so pri Paramoimtu. Mu, draga čitateljica, ali si zdaj kaj srečnejša? Mislim, da; zakaj v kateremkoli mesecu sj rojena, ni se tt treba bari in obupavaoi Vsak izmed dvanajstih mesecev je dosiej že rodil slavne in usi>ešne filmske igralce. Jim Collins, Paramountov umetnik za šmiti-kanje, vam ve povedati mnogo zabavnih istcrlj iz svoje dolgoletne karijere. On je velik strokovnjak v svoji stroki in je s svojimi nasveti že marsikateremu začetniku pripomogel do uspeha. Dan današnji pni modernih filmskih aparatih, ki natanko registrirajo sleherno gubo in vsako senco, je dobro in natančno šminkanje neobhoden pogoj za uspeh v filmu. Evo vam ene izmed naizafeavnejših retorij, ki ,jo je Jim nedavno tega povedal svojim mnogoštevilnim prijateljem. Nekega dne ie potreboval režiser Ludvik Ber-ger za film »Dama iz Moskve« s Folo Negri nekaj brad, to se pravi, če prevedemo v navaden jezik, statiste, ki nimajo pokazati ničesar drugega kakor svojo brado Ker se ie Bergerju zelo mudilo, je moral Collins nefoim obritim kom par so m v vsej naglioi pripomoči do umetnih brad. Naše! je samo enega edinega starejšega gospoda, k: ga je že mati priroda obdaril, z dolgo belo brado. In ravno nad le-tem je moral reliti režiser svojo lezo- Planil 'e na nesrečnega komparsa in zakričal na <<■•'•!> sa: Za Boga. kdo je že vid-,1 tako og-omnj brado?! Besen je pograbil oo komparsjvem edinem kra>u hoteč mu iztrga dozdevno po na t tetio brado UžaVeiti ig. !e od bol cr h zakričal, lin CoPIins se je zas n --jal, a Bergt' le zaklel. De:o pa se je nemo^e-110 vršilo nar-rfc' Kratke vesti iz HoIlywooda Olara Bow ima eno e-d jio željo: da bi se peljala na ^Bremenu« v Evropo. Ce še ne veste: trenutno vrte v Holi!ywoodu 62 filmov Lani ob tem času jih ;e bilo 67. Te filme vrte v 22 ateljejih. Izbira materiiala za filmske tedenske žu»na-le zadaja filmskim reporterjem nemalo briig Kilometre in kilometre f;lmov iz vseh delov sveta ie treba zbrati v-sak dan samo za to. da d-obi Paramountov trikrat na teden 'izIiajaioč: žurnal »06i sveta« dovolj aktualnega slikovnega ma*e-riiaLa Paraimoutit potrebuje za vsak film kakih 33fl metrov Kakor je morda temu ali onemu znano, igra V-iima Banky zdaj za Metro-Gold\vyn-MayeT ia pod rež:jo Viktorja Sioslroma glavro vlogo v fiknu .Sunkissed* Film snemajo kot zvočn-' f:lm z d'!a'og.i; Vitena bo v njem govorila nemški io angleški. Hali Roach. producent kratkih ko medli, le nedavno tega izjavil. bo svoje komedije snema! v dialogih v angleščini, francoščini in nemšč nl. Njegov gratoi S'an Laurel. Oliver Hardy, Char-Me Chast io ma: Pantanplanovci se že marJj'-«o uJe -ancoskega n nemškega izgovarjari'3 Metro-Qoldwyn-Mayer posveča posebno paž-n{o izdelovanju tako zvanih kratkih zvočn h filmov v enem dejanju in angažira za,nje naislav-nejše umetniike sveta. V teh ateljewh dGroi Monte Gfrristo«, 3. ploskovna m^ra, 7- pra žival, 10. del Carigrada, 11. vstavi *ib< 13. predlog, 14. angel, 17. konjiči*, 19. grška črka, 20. denarna enota, 22- zlat", 25. primorski veznik, 25. začetni zlog važnega družinskega člana, 27. vrh v Karavankah, 29. predlog, 30. arabsko ime, 3x. vzklik, 32. živalski glas, 33. stari Slovini, 35- suboii-ški nog. klub., 37. angleški admiral, 39. predlog (lat.) 40. mesto v Belgiji, 43 sPort-no orodje, 44. trdilnica, 45- ime živali s spremenjenim samoglasnikom, 47. jzraz za smuči, 49. tkanina (franc.) 51. svetovni literarni klub- 52. ptič, 53. žensko Une, 54. smučarski pozdrav, 56. lesni delavec, 58- bog vo;ne, 61. reka v drav. banovini, 62. veter. Navpično: 1. glasbeni instrument, 4. rtič, 5. zabavišče, 6. prislov kraja, 7. važna mednarodna smučarska prireditev, 8. rastlina, 9. set. del žel. proge, 10. jezero v sred. Kordiljerah, 12. član plemena r jež. Afriki, 15. nota, 16. kraj, kjer se bo vršil del medn. smuških prireditev. 13. kem znsk za redko kovino, 21. bog ljubezni, 24. kem. znak za kovino, 26. predlog, 28. kazal aa imek, 30. dva >0«, 31. igralna karta, 32. trener naše smuške vrste, 34. grški modrijan. 36. predlog, 37- mesto v Franciji (Krnet.) 38. del obraza, 40. gorovje v južni Ameriki, 41. francoska členica, 42. kitajska veroizpoved. 45. domača žival, 46. nam predstavila križanka, 47. veznik. 48. kovina 50. posoda za vino. 51. doba veseljačenja, 53. tvornica letal v Novem Sadu, 55. Sev. ameriške države. 57. moško rme, 59. ura (srblir.) 60.pesnitev, 63. vzdih. 64. vzklik. Pritisk T želodcu zapeka, glavobol, naval krvi, nervoznost, nespečnost, hemoroidi, slab tek, nastajajo vsled slabe prebave. Uredite svojo prebavo s preizkušenim eliksirom Figol, da ponehajo vaše bolečine. Figol eliksir urejuje vašo prebavo in vam povrača zdravje. Figol proizvaja in razpošilja po poštnem povzetju z navodilom o uporabi Lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2/43. Originalni zavojček s 3 steklenicami z omotom in poštnino vred 105.— Din, 8 steklenic 245 Din, a 1 steklenica 40 Din. Mnogobrojne zahvale prihajajo dnevno o uspešnem delovanju Figola. JAVNA ZAHVALA P. n. lekarni dr. Semelič, Dubrovnik 2/4S. Najtopleje se vam zahvaljujem za vaš Figol, ker je ta na mene zelo blagodejno vplival. Dve leti me je bolel želodec, a sedaj so bolečine ponehale, pa mi je radi tega dolžnost, da se vam zahvalim. S spoštovanjem Marinko Gallč, poljedelec. Bačinci, 12. decembra 1926. 2O70bone kupim in plačam najbolje. OSKAR ADAMIČ, Ljubljana, šelenburgova ulica 7. »Sana«. Ark Averčenko: Umetnik v stradanju »Kdo ste?« »To ni važno.« »Kdo vas je posla-] k meni?« — »Nihče! Prišel sem sam od sebe.« — »Kaj želite?« — »Delati.« »Kaj zna/te?« — »Ničesar.« — Menda ste vendar prej nekaj počeli?« »Nisem.. N?č.« — »Saj ste vendar živeli!« — »Živel sem.« »Ln jedel?« — »Vidite, prav to je tisto! Včeraj sem namreč stradal. Ce me takole pogledate, boste itak sami spoznali!« Ta razgovor se je vršil ob pol 11. dopoldne med mladeničem z dolgimi opičjimi rokami, upadlimi prsi m mršavim neobritim licem ter gospodom Charile-som t njegovem panoptiku. Gospod Charies je zamišljeno pogledal mladeniča in dejal: »Predstavljali boste indijskega fakir-ja. Občkistvo vam bo z iglami prebada-lo jezik. To je zelo zanimivo in napeto in bo brez dvoma nekajkrat napolnilo dvorano.« »To nima zmisla. Jaz iščem lažjega dela.« »Nič lažjega vam ne morem dati. Kaj pa Se znate? Saj ste vendar morali nekaj početi v svojem življenju!« — »Samo nekaj: stradal sem!« — »Potem stradajte dalje,« jezno zakriči ravnatelj panoptika, »stradajte dalje!« »Saj tudi bom,« odvrne mladenič škripale z zobmj in se obrne, da bi odšel. »40 dni skupaj sem rajši lačen, kakor da bi se dal takole izzivati.« »Dovolite,« prične lastnik panoptika mahoma sila vljudno, »ali bi v resnici mogli stradati 40 dni?« — »Rekel sem vam, to je edino, kar znam!« »Dragi prijatelj, potem bi se lahko pomenila. Ce boste stradali 40 dni, vam plačam 1000 rubljev. Razen tega dobite od vsake prodane vstopnice, izvzemši vstopnice za otroke in vojake, po pet kopejk.« »Pet kopejk? Nak, izpod 10 kopejk od vsake prodane vstopnice j« 1000 rubljev za štirideset dni ne bo nič...« »Hm... da, velja. Vsak da*n dobite čašo vode drugega nie. Pristanete?« »Samo en pogoj še!« pravi mladenič. »-Preden ležem v stekleno omaro, mi plačajte dostojno večerjo.« »Velja! Zdaj narediva pogodbo, potem pa sestaviva plakat, da bo svet zijal od začudenja...« In tako je publika drugi dan radovedno stala pred ogromnimi lepaki s takmv ie razglasom: »Z dovoljenjem oblasti se bo v ; slovitem panoptiku umetnika v čarovništvu Monsieurja Charlesa niz senzacionalnih predstav pod geslom: Čudo organizma ali:. »Nič ne jem!« Sloviti asirski umetnik r stradanju Mac Chambock se bo produciral v stradanju kot veleinteresantnem znanstvenem čudesu. Mi, spoštovana gospoda, jemo štirikrat do petkrat na dan. Tukajle pa je človek, ki bo stradal 40 dni in 40 noči, ležeč v stekleni omari, ki jo bo policija sama zapečatila. Na premijeri, to je na dan, ko bo vstopil Mister Mac Chambock v omaro, povišane cene. Otroci iin vojaki, do narednika, plačajo polovico vstopnine. Za obrtno udeležbo se priporoča ravnateljstvo panoptika. Charles di rektor panoptika.« • * * Gosta, nervozno razburjena množica ! ljudi je obkolila stekleno omaro, ki je vanjo mirno legel Mister Mac Chambock. Napel je svoje mršave prsi, si popravil rožnati triko in mahnil z roko. Monsieur Charles je pristopil in zaklical: »Hato! Chambock šari?« »Lapi itak,« je odvrnil »Asrrec« in za- drhtel od mraza. »Gospod policijski komisar, izvolite službeno zapreti omaro. Znanstveni akt se torej pričenja.« Orkester je zaigral bravurozno koračnico. Občinstvo je ploskalo. Asirec je sedei v omari in stiskal obrvi. Čutil se je junaka, zakaj tisoč oči je bilo uprtih vanj, toda ni se mogel, pa se ni mogel spraviti v udoben položaj. Vča-si je podprl svoje-neobrite čeljusti s širokimi dlanmi, včasih je dal roko pod hrbet in jo potem zopet položil pod glavo, z drugo pa se je praskal po nogah. Publika ga je gledala kakor čudovito ribo v akvariju. »Hm... diha,« je rekel neki gimnazi-jalec. »Tepec, zakaj neki ne bi dihal?« mu je odgovoril drugi poleg njega. — »Koliko časa je že notri?« — »18 minut« — »Res? — Pa nič ne je?« — »Osel! 18 minut bi tudi jaz ostal brez jedi.« Mlada dama je nezadovoljno namrdnila ustnice in vprašala svojega spremljevalca: »Samo sedi? Kaj ne dela nič drugega?« »Kako? Nič ne dela. Saj vendar strada.« — »Na njem tega ni videti... Kdaj dobi vodo, gospod direktor?« — »Jutri ob tem času. Počastite nas, vljudno pro-san. s svojim posetom!« Sredi noči je odprl Monsieur Charies vrata svoje sobe. da bi še enkrat pogledal atrakcijo, ki naj bi ga obstria z zlato mano. Asirec je ležal na dnu omare jn spal. Monsieur Charles je dvignil svetiljko in posvetil spečemu v obraz. Ta je nalahno odprl oči, zazdehal in preplašeno vprašal: Kdo je? Ah, vi ste, Monsleur Cba*-les?« »Da, moj dragi. Prišel sem, da pogte-dam. ali je vse v redu. Kar mirno spi. Lahko noč!« Asirec se je pretegnfl m rekek »Prav za prav ni vse v redu!« — »15*-ko to ?« »Jedel bi.« — »No,« pravi Charles mirno, »za to je še čas... Samo ic 39 dni... Potrpi še malo!« »Vam je lahko reči, še malo pofcrpi,« je nezadovoljno zarenčal nmetnik v stradanju. »Vi ste se dobro navečecjai, jaz pa nisem že od včeraj ničesar p»-kushl... Koliko je prav za prav «ra?< »Tri po polnoči. Spi, moj dragi, jut pojdem.« Direktor ugasne luč in hoče oditi, pa zasliši za seboj trkanje na steklo. Asir-čev glas zagrmi glasno in energično. »Monsieur Charles!« — »Kaj je?« —> »Jesti hočem!... Prenesli} sem sc, izpustite me iz te preklete mišje Maje. Lotif se bom česa dragega-« Mož, ki je hodil za svojo senco 'Zajtrk pri grofici Liti - Njeni demanti — Mustafa in Zulejha — Mihhin turški praded — čudak na Zavrku — V čaru romantike — Zibka Save — Ljubezen je močnejša od smrti! Še enkrat se je oprostila grofica Lili za četrt urice, vsa nesrečna, da mc mora » tako dolgo« pustiti samega. Potlej pa so se na stežaj odprla vra= ta, in ona je stala na pragu. — Če smem povabiti gospoda ... na malo predpoldnico, je rekla ko v za* dregi, skoro šcpetaje, glavo lahno na* gnjeno. iVidel sem slavnostno pogrnjeno mi* 20 i velikim šopkom aster in dali j na sredi in starinsko srebrno posodo, kjer so se motno zrcalili solnčni žar; ki, — in tudi ona. domačica, je bila vsa praznična. V težki svili temno? bakrene barve, okoli vratu zlato veri; žico z velikim medaljonom. Ko ljub; ka prikazen iz majkine dobe jc stala pred menoj. Tako je grofica Lili počastila svoje; ga gosta. Ganilo me je to. In spoštlji; vo sem se priklonil in ji poljubil roko. Nato sem jo povedel k mizi. Tudi ona je b"la ganjena. Čutil sem drhteti njeno ročico na mojem laktu in rahla rdečica je zažigala njena lica. Ah, kdaj ji je nazadnje poljubil roko, kdaj jo nazadnje tako povedel k mizi kavalir? , Šumela je svila njenega dolgega kri; la in z njo je šumelo po tihi graščini ko šepet starih romantičnih časov. Živela romantika! je odmeval® v meni. In galantno sem pri mastni mrzli rački napil svoji dami, grofici Lili: — Madamc! Da so demanti v vaših uhanih pravi, ne dvomim. Na to pa prisežem: Vaše oči, madamc, so pravi črni demanti! Ona se je smehljala in odvrnila: — Monsieur! Vem, da vaš jezik sa; mo laska: vseeno moram verjeti tako lepemu poklonu. Kako bi mogla bdo« leti temu moja ženska gizdavost? Ob; žalujem pa, da nisem gospod in vi dama. da bi se mogla revanširati s poklonom vašim očem, vašim lepim sivim očem, monsieur! — Pardon. madamc! Moje oči so bile v mladosti tudi črne, a so zdaj že osivele, kakor vidite. In gotovo se bo; do na stare dni še čisto pobelile. Va; še oči. madamc. pa so čudovito ohra; nile svoj mladostni blesk in lesk. To je razlika med vašimi in mojimi očmi. madamc. To je razlika med pravimi in nepravimi demanti. — Ah! se je smejala grofica Lili tako prisrčno. — Bodite tako galantni, da. in napravite prihodnjič še kak po; klon ali bolje: dovtip na moje sive lase! — Prihodnjič, madamc! Kadar bom spet okusil tega rujnega vašega vinca. ki mi struji po žilah kakor ogenj in me navdušuje za ... za ... Na vaše zdravje, madamc, in vseh žlahtnih go; spa! — Na vaše zdravje, monsieur. in vseh kavalirjev! Srebrno sta zvonknili čaši. V sobo sta prikorakali mački in hop. hop, skočili gospodinji v naročje. — Minkina ljublienca! je predstavi; ta. — Mustafa in Zulejka. In je govorila mačkama: »Kje je Minka? Kje je-Minka? Mački sta enoglasno milo zajavkali — A kako to, sem sc čudil, — da imata ta;dva pridna muca, ki, kakor slišim, dobro znata slovensko, turški imeni? — Minka jima je dala taki imeni. Ona je sploh vneta ^a orijentalstvo. Menda ker ima v sebi kapljo orijen talske krvi. Za turških časov se je ba; jc zgodilo na Zavrhu, da se jc doma ča hči zaljubila v mladega zalega Tur čina, ki so ga bili ranjenega ujeli kmetje. Pokristjanil sc jc in postal gospodar na Zavrhu. Ali vam Zavr; har tega ni pravil? Povsod sama romantika! sem pomi slil; rekel pa sem: — To mora biti zares interesantno dekle ta Minka! Prav radoveden sem že nanjo. Saj se mi je tudi vso noč o njej sanjalo, dasi je niti prav nc poznam. Kaj se vam je pa sanjalo o Minki? je zanimalo Minkino botrico. — To bi pa najrajši zaupal Minki sami, saj ona vam bo itak vse pove; dala, madamc! sem odvrnil smeje. — Aj, aj! mi je s prstom požugala grofica Lili. — Pazite, da se v Minko ne zaljubite; ona jc nevarna! — Hm, po vsem tem, kar sem do; slej slišal o Minki, iz vaših ust, mas dame, in pa od njenega očeta, najbolj pa po tem, kakor sc mi je prikazala v sanjah, — v sanjah, pravim — hm, imam občutek, da jc Minka vsekakor nevarna! Sem dejal turobno. Nato pa brž prestregel grofico Lili z vpraša; njem: — Vi imate Minko zelo radi, ma» dame? — O, zelo jo imam rada. Ona jc dober otrok< čeprav včasi malo raz; posajena. A prosim vas, mlada punca, kdo bi ji zameril? Naj se iznori! To; liko pa poznam Minko: neumnosti nc bo počenjala. Minkine zadevšeine s hlapcem Jan; ččtom. ki je starega Zavrharja tako razhudila, botrica Lili oč". Tidno ih sma; trala za neumnost, ampak samo za no; rost ali kvečjemu za razposajenost. A škoda, da tega nič ni omenila; tako rad bi bil slišal njeno mnenje o polju; bu na koleno in s tem združeni brci Minkinih nog! Zato jc pa grofica Lili zdaj vpraša; la mene, kaj da je o Minki rekel njen oče. To je bila voda na moj mlin. In sem povedal v primerni obliki, kaj jc bilo govora o Minki davi, ko sva se razstala s starim Zavrharjem. — Tako, tako, jc dejala nato "gro; fica Lili. — Torej sc je le omehčal? — Omehčal? sem se čudil. — Ali je sploh treba še kakega omehčanja pri njem, tem človeku s tako mehkim srcem? > *«*4#4| — Pa s trdo roko! je pripomnila in naredila strog obraz. — Nikoli ni znal biti do svojih otrok, kakor je prav. Zato se ga pa vsi le bolj bojijo nego ga ljubijo. Tudi z rajno njegovo ženo je bilo tako. — Jaz vem samo to, kolikor sem videl sam, da je on danes nesrečen, zapuščen star mož, ki težko trpi na svoji osamelosti in neizmerno hrepeni po kaki ljubeči duši ... Vi bi se ga morali malo usmiliti, madamc! Vaša vedrina in svežina hi — — O, do moje družbe mu je kaj malo! je vzkliknila grofica Lili! — Jaz mu sploh nisem po volji. Je zabavljal name, kajne? — Oprostite, madamc. tu pa delate možu hudo krivico! Samo lepo je go; voril o vas. Dokaz vendar to, da sem se vam prišel poklonit! Res, nesrečen možak jc ta Zavrhar, nerazumljen od svoje okolice. — Čudak je on, jc dejala grofica Lili, vendar z milejšim izrazom. — Človek sc v njem nikdar prav nc spo« zna. On hodi za svojo senco. To je tudi rajna Zavrharica dostikrat rekla. Ona jc bila blaga, pametna ženska. Direktor je v duhu videl, kako se suši zlata reka. Obupno se ie prijel za slavo in zakričal: »Ti lopov, ali me hočeš čisto uničiti? Plakate sem že dal -natisniti za ves teden naprej. Vse mesto govori o tebi. Ne. tj ostaneš v omari!« »Ce me takoj ne izpustite, vam naredim jutri, ko bo panoptikum politi obiskovalcev, tak kraval. da si me boste za večno zapomnili... Torej?« Charles je izprevidel: četudi se mu posreči, da obdrži človeka danes v omari. yseh 39 dni tega ne bo mogel doseči. Odstranil ie pečat in zakričal: Ven. lopov!« Umetnik v stradanju .ie tiho stopil iz omare in mirno dejal: »Saj se mi je kar zdelo, da se bo takole končalo. Pa sem vendarle mislil, da bom zdržal. Torej obračun: Za en dan gladu 25 rubljev. na stopnicah recimo 40 rubljev. skupaj, ker nisem celo noč stradal. 50 rubljev!« »Ven!« zakriči lastnik panoptika in ves iz uma od besnosti plane nanj. »Gospod Charles.« povzame umetnik, »ne maram takih šal. Ali nimate ničesar jesti? Moj želodec je čisto prazen!« Mirno .ie stopil v direktorjevo sobo. Na mizi so bili ostanki večerje gospoda Charlesa s policijskim komisarjem: šunka, pol goske in 15 iajec. Umetnik v stradanju je pograbil gosko in v petih minutah je izginila vnjegovem žrelu. Monsieur Charles je stal med tem na drugem koncu mize in gledal ves v strahu in grozi. Umetnik v stradanju je pospravil nato vseh 15 jajec. Monsieur Charles je od strahu padel na stol in vprašal: »Ali vedno toliko pojeste?« »Ne. samo kadar sem lačen.« »A kdaj ste lačni?« »Vedno.« »Moj dragi,« pravi razburjeno Charles.« midva ne bova prekinila pogodbe. Kazal vas bom kot silovitega požeruha. Povejte mi. dragi, ali bi mogli pojesti vsak večer pečeno gosko in 25 že-mel.i?« »Hm. k temu lahko p.ridaste še nekaj klobas in deset jaiec...« »Dobrotnik!« objame Charles ves srečen i.n mehak umetnika v stradanju. »To ho vzbudilo stokrat večjo senzacijo, nego stradanje.« »Škoda, ker ie tako pozno,« otožno pripomni človek iz panoptika. »Zakaj?« »Lahko bi takoj pričel s svojo produkcijo ...« A ji je bilo marsikdaj težko ob nje; govi strani... — Hodi za svojo senco? Kako je to razumeti, madame? — Tako. Da je zmeraj ne on sam, živi in pravi Zavrhar, ampak samo senca njega tisto, kar ga vodi. Jaz mi; slim tako, da je Zavrhar boljši od svo; je sencc, on pa misli, da je njegova senca boljša od njega, pa hodi za njo. Naj bi se rajši enkrat zasukal k soin; cu, tako da bi bila senca za njim, nc pa zmeraj hodil proč od solnca s sen; co pred seboj, je pripomnila grofica Lili — in lesketala njena očea sta, ko zvezdi dve, ko solnca dva ... Pa sem zato tudi takoj pritaknil: — Vi. madame. bi lahko bili tisto milo solnčece, h kateremu bi sc obra; čal ubogi Zavrhar, človek sence! To je grofica Lili preslišala, izbirajc v košari zame najlepši grozd; potem je nadaljevala: — Je res čuden moj sosed Jošt. Pro; sim vas, ta reč zdaj s tem fantom Jan; četom. Zakaj ga je vzel v hišo? Saj sc mu fant ni nič ponujal; on sam ga jc spravil gor. Kar peljal sc je neke nedelje ponj kakor po kakega princa. In od prvega dne ga ni mogel dosti prehvaliti. Naš Jančc, pa naš Janče, sama imenitnost jc bila s tem Janče; tom. Tako da so ljudje žc govorili: Janče, ta bo kmalu »ta mladi« na Za; vrhu. — Ah, oprostite, monsieur! pa se jc naenkrat prekinila grofica Lili in me obupno pogledala. — Oprostite, ker se tako po domače izražam, tako po kmečko! Čisto sem se navadila ta; ko govoriti. — Ali prosim vas, madame! sem hi; tel zatrjevati. — Prav srčkano se iz; ražatc. Verujte mi, da rad poslušam to našo domačo govorico, iz vaših ust. ki niste našega rodu, pa mi zveni šc posebno prijetno. Nakar je grofica Lili pripovedovala dalje: — Tudi jaz sem bila prepričana, da ima Zavrhar s tem fantom take na; mene. Minka je pa tudi tako mislila. In jc mislila ta revica, da bo samo ustregla očetu, čc... O, Minka jc dober otrok, verujte mi! Stari jo čisto krivo sodi. Za tega Jančeta moram pa tudi reči, da jc prav spodoben fant in bi bil vreden dekleta kot je Minka. Enkrat ko jc nekaj pripeljal v grašči; no, sem si ga dobro ogledala: res sim; patičen, inteligenten fant, dobrih ma; nir. In pa tako lepe vijolčaste oči ima, prav take kakor moj Matiček! Ni ču; da, da jc postal všeč Minki. A glejte, kakor hitro je stari to opazil, jc bil pa ogenj v strehi! Zdaj pa recite, čc ni to čudno in kdo naj razume tega človeka? — Iz vsega tega se pač ne da dru; gega sklepati kot edino to, da stari Za; vrhar le ni namenil Jančetu svoje hčerke in domačije, sem rekel. — A zakaj ne? Najbrž mu je navsezadnje takle ubog hlapec le za premalo. Grofica Lili pa je odločno stresala glavico: — To že ne more biti. Sam jc ne; koč rekel Minki: Tudi če pride kdo bos in raztrgan pote, samo da jc po= štenjak! — Potem seveda bo tu kiij drugega vmes. Vi bi mogli govoriti o tem z Za; vrharjem, madamc! — O, sc ne maram nič vtikati v nje;, gove zadeve! — Odkod pa ie ta Janče? sem še vprašal, kar tako mimogrede, zgolj ras di pogovora. — Odkod? Pa res ne vem prav, ka; ko je že povedala Minka. Menda je neki Rekarjev iz___ Tu pa je naenkrat umolknila grofica Lili, ko da jo jc nekaj prestrašilo. Bila je videti vsa zmešana in roke so ji drh; tele. — Madame, kaj vam je.? Kaj se je zgodilo? sem vpraševal, sam ves pre; strašen. Vstala je od mize in rekla: — Ah, nič, nič. Na nekaj sem se spomnila. Kako sem pozabljiva! Opro; stite za hipček moram pogledati v ku; liinji. če mi niso kaj mačke-- Ali ni bil to samo izgovor? A vrnila se je hitro, spet smehljajoča, vedra, ljubezniva ko preje. Dvignil sem se s stola in prijel za čašo: — Madame! Govoril sem pošlo; vilno napitnico. A ostalo je pri napit; niči, šel pa nisem. Zakaj prišlo je ta; ko, da je mala grofica Lili jela pripo; vedovati svoj roman, roman velike, ču; dovite ljubezni, ki je mojo dušo vso prevzel in začaral. Samo na kratek obisk sem bil prišel v graščino, a ura za uro jc potekala, zunaj so sc nabirali oblaki, skrbelo me je, kako bom vozil, ker dan jesenski je bil kratek, noč že mrzla, toda še ved; no sem se držal tam pri mali grofici Lili. začaran od romantike, od diha minulih lepih časov... In potem sem povedel grofico Lili nazaj v salon. Dvignil s klavirja po; crov. — Madamc! Vi ki ste tako ljubili pesem našega rodu in poklonili svoje srce najnižjemu mojih bratov zavoljo te naše pesmi, — zaigrajte, zapojte mi pesmico, ki ste jo najrajši prepevali vi in on. — Odkar mi je umrl. nisem več igrala ne pela, je šepetala. A je segla v tipke in jc zapela: Zibka Save, lišp puščave, al' kdo zanjo ve — kje rojena, položena v je; zera neške? Aja, aja, ajtutaj... O, o! Majka moja jc nekdaj pre; pevala to pesem. In od otroških let jc nisem slišal več. Aja, aja. ajtutaj ... vse se jc zibalo, klavir, soba, rože na oknih, drevesa zu; nai ... in moja duša. In dočim so solze lile po mojih licih, mi je srce hotelo skočiti iz prsi od div; jc radosti in neizmernega hrepenenja. In ko je pesem odzvencla, sem planil h grofici Lili, jo vzdignil na svoje ro; ke in jo ponesel tja pred sliko nje; govo: — Matiček, kličem tvojega duha! Evo žene. ki jc tebe tako ljubila, —-pričaj mi: Vse na svetu je ničemurno, prah in pepel, samo ljubezen ne! Lju» bežen je življenje in zanjo ni smrti ne konca. Blagor jim, ki so ljubili in bili ljubljeni! Matiček na sliki se je smehljal, ki« mal, govorih Z bršljanovega venca pa sc je spustil listič in legel grofici Lili na čelo. Pozdrav, poljub, zahvala ljub« Ijcnca iz večnosti!-- Pol ure pozneje je zbobnel moj mo« tor izpred gostilne doli na cesti. Do Minke nisem šel nič. Ali naj sem jo gledal z vatlom in škarjami v rokah tam med sejmarji? In sploh — kaj Minka, čemu Minka? Minka jc vsak; danjost, vrag naj jo vzame. Moja du; ša plove po višjih. lenšMi sferah . . . Živela romantika! Živela grofica Lili in hlapec Matiček! (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.) Josip Fr. Knaflič. Izlet v jugoslovensko Malo Ameriko Industrijski razvoj Varaždina v ameriškem tempu Varaždin, 24. januarja. Najbližji sosed vzhodnega deia naše DravsKe banovine, prijazno mestece Varaždin, kaže nepričakovano močan industriski razvoj. Zasnovala so se nekatera povsem nova podjetja, ki se jim obeta najugodnejši razmah. Pridobil ie Varaždin v poslednjem času moderno tovarno svile, a v naravnost ameriškem jempu in obsegu raste veliko podjetje Tekstilna industrija d. d., ki že danes zavzema edinstven položaj v vse.i Jugoslaviji in bo v doglednem času v posebno obilni meri reprezntiralo našo domačo industrijo pred svetom. Osnovano je bilo podjetje kmalu po prevratu, v letu 1919, in to v razmeroma skromnem obsegu, s 30 tkalnimi stroji. ki jim je služilo okrog 80 delavcev. V dobi velikih kriz, ki so nastopale v povojnih letih, je to podjetje čvrsto držalo svoj položaj. Še več! Rastlo je dalje in se tekom zadnjih let razvilo v današnji obseg, ki mora vzbuditi priznanje in občudovanje. Zrastla ie dva kilometra izven Varaždina ob široki cesti, vodeči proti Zagrebu, povsem nova industrijska kolonija, ki z neprestanimi gradnjami še nadalje narašča. Napram 30 tkalnim strojem v prvem letu jih premore podjetje danes že 250, napram stotini delavcev v prvi dobi razvoja daje danes podjetje zaslužka nad 1500 delovnim močem. Da bi bilo popolnoma osamosvojeno in v svojem obratovanju čisto neodvisno, je podjetje organiziralo in ustvarilo vse kar potrebuje, da tako v lastni režiji zniža stroške produkcije in omogoči kar najbolj možno cenenost svojih izdelkov. Tako obsega podjetje v sedanjem stanju dve predilnici, izmed katerih ie nova nameščena v krasnem štirinadstropnem poslopju, nadalje tkalnico, apreturo, barvano strižnico in novo tvornico vate samo za lastno komek-cijo. V glavnem poslopju, kjer se nahaja skladišče, sta nameščeni tudi obe veliki tvorgici konfekcije za moške in otroke. Vse je snažno, udobno, higijenično. A še vse bolj kakor sama moderna ureditev mora zanimati način obratovanja. ki je posnet čisto po ameriški praksi. Delo teče neprestano dan in noč. delavstvo se menja v treli šilriah. Vse je specializirano, razdeljeno, vsaka skupina zaposlenih moči vrši neprestano en in isti opravek, a skupni rezultat je ta. da tovarna v kar največ dosegljivem obsegu produkcije proizvaja vse doma od surovine do popolne konfekcije. A kakor obratovanje je tudi trgovski namen »Tekstilne industrije« čisto ameriški. Podjetje je osnovalo svojo lastno izdelovalnico konfekcije z imenom »Tivar«, ki hoče zalagati vso Jugoslavijo s svojimi oblekami ter ima največji interes na tem. da bo nudilo prebivalstvu vse po kar najbolj možni nizki ceni, »Tivar« je ukrenil v ta namen vse potrebno in uredil na popolnoma svoj način razprodajo po mestih sirom Jugoslavije. Organiziral, ie svoie lastne samoprodaialne, kier se komek-cija ne more prodajati dražje, kakor .ie bila originalna cena določena v tovarni sami in kakor je na vidnem mestu uaznačena s posebno značko »Tivar« na vsakem posameznem komadu. Vodje takih samoprodaialnic stoje v direktni zvezi s tovarno »Tivar« v Varaždinu. Tako je odstranjen in onemogočen vsak vmesni zaslužek, zato so seveda cene konfekcije lahko tako nizke, da z rekordom dosledno tolčejo vse druge. Podjetje samo nadalje polaga še prav posebno važnost tudi na to. da se one-mogočiio vsakršne zlorabe. Doslej ima »Tivar« v raznih mestih Jugoslavije organiziranih že okrog 20 takih samoprodai, nove so v zasnovi. Na območju Dravske banovine ima podietie take samoprodaje: v Liubliani dve, nadalje v Mariboru, Celju in Ptu-iu, ustanovljena pa bo tudi v Krantu. Samoprodai i v Ljubljani se nahajata na Sv. Petra cesti 23 in na Celovški cesti 63 v Seidlovi hiši. Skratka: varaždinska komekcijska tovarna si je, upoštevaie željo in potrebe najširših slojev, stavila za cilj. da oskrbuie prebivalstvo po najnižjih* cenah z oblekami, ki so ooremljene z zaščitno znamko »Tivar«. Da se to doseže. proizvaja tovarna vse sama in se vrši delo po ameriškem nnčinu tekočega traka. Vodje samoorodai v Dosa-meznih mestih imajo nalog, da vsake- mu interesentu razkažejo zalogo, razložijo izdelavo in kvaliteto, ne da bi kogarkoli silili k nakupu. Občinstvu je tako dana prilika, da si po lastni volji ogleda dobre in lepe izdelke »Tivar«, katerih cena je zares presenetljiva nizka. Dobro obleko dobiš že za 290 Din, a prav fini kvaliteti iz modnega kam-garna za 490 Din. Za otroke pa so dobre obleke že počenši od 110 Din. Naravno. da je tudi v tovarni sami v Varaždinu ustrežljivost velika in imel sem priliko prepričati se o vzornem obratovanju in izvrstni produkciji konfekcije »Tivar«. Očitno je, da .ie podjetju s tako organizacijo prospeh zagotovljen, a tudi v socijalnem pogledu potrebn. V ostalem pa se stalni razvoj podjetja kaže sam :v Varaždinu se širi obseg poslopij in vedno več domačega prebivalstva uživa zaslužek, širom države pa se potom lastnih prodajaln ruzpecavajo vedno večje množine dobre cenene konfekcije. _1. 1- Kmetijski vestnik Potreba intenzivnega obdelovanja zemlje Čim hujši postaja konkurenčni boj. ki zahteva. da kmetovalec -jridela čini dalje več kakovostno boljših pridelkov ter da svoie pridelovanje poceni, in čim bolj tožimo, da imamo zemlje premalo, tem boli moramo misliti na vedno intenzivnejše obdelovanje zemlie in na boljše izkoriščanje časa ter dela. Globlje oranje, brananje, valjanje, posi>-sieiše osipanje, okopavanje in pletev ustvarjajo veliko večjo možnost za po večanje pridelkov. Globoko oranje poleg drugega priteguje doslej mani izkoriščene spodnje plasti k površju v območje korenin posameznih kulturnih rastlin. Te plasti so tudi bo!j čiste plevelnega semena in v njih pride rastlina na boljšo rastno podlago. Dosegli smo tu torej dvojno: obogatela ie rodna plast in nevarnost zaplevelienia je zmanjšana. Osipan.ie ima namen, da rastlino nekako varuje, obenem pa ie s tem izvršena nekaka pletev. Obenem s tem pa tudi pocie-remo lilapelne stebriče. da zemlja ne more izhlapevati toliko vlage kakor bi jo sicer. Rastlina ima zato dovolj vlage. Okopavanje ima v bistvu isti značaj in pomen, le da je to delo še intenzivnejše m osipanje višje. Potrebno ,ie posebno 0111'.?» rastlinam, ki jih prištevamo k okopavinanv. .Ie pa še en nadaljni način obdelovanja zemlje, ki ni niti oranje, osipanje, okopavanje ali pletev, to ie drobljenje zemiie. To navadno vršimo s sfro.ii (FrasemaschinenX, na manjših površinah zemlje pač z manjšimi na pogon s človeško, pri večjih površinah pa 7. večjimi in z velikimi stroji na; pogon z živino, odnosno z bencinskimi motorji. Drobljenje zemlje dopolnjuje pletev, »či-nek brane, zobčastega valjarja, in ima razbile ugodne učinke. Zlasti pa preprečuje izhlapevanje vlage in tudi sicer v fizikalnem ia rodnostnem smislu ugodno izboljšuje lastnosti tal. Ne nadomešča oranja, osipanja, ekopavanja, pletve itd., ampak jih nad vse ugodno dopolnjuje in v veliki meri pripomore k večjim žetvenim donosom. Droblia-če z uspehom uporabljajo celo na gozdniH tleh. Drobljenje zeml.ie v gornjem smislu pri nas razen pri vrtnarjih še ni prav nič r navadi, dasi je silno potrebno in se ga bomo morali lotiti. Celo na Kitajskem ie to delo v navadi, pri nas pa o njem čujemo bore malo, dasi je v drugih kmetijsko naprednejših krajih postalo vsakdanja -potreba kakor oranje in brananie. Želeti bi bilo, da institucije, ki prihajajo r tem pogledu v poštev, posvetijo vso pozornost teniu vprašanju in poskrbe, da pride drobljenje zemlie v navado tudi pri nas. Tehnično obdelovanje zemlje in gnojenje sta pri nas še razmeroma daleč za modernim kmetijstvom. Zato še vedno zaostajajoči uspehi, zato sorazmerno previsoki pridelovalni stroški in nezadostna konkurenčna sposobnost. AGENTURNE POSLOVALNICE IN TRGOVSKI POTNIKI ki imajo svoje rajone, a so dobro uvedeni prL trgovcih s kolonijalnim blagom •n razpolagalo z dobrimi referencami, dobe prvovrstno zastopstvo. Pisati na Jludo'/ (Mene Beograd, Teraz«je 25 pod ,12" Karin Michaelis: Bibi ali Ulla Vsak prične s tem, da se rodi, pa naj bo tudi le majhen vrabec. Roditi se, je zelo važen dogodek, a še bolj važno jc, da dobiš ime. Če si se rodil, imaš roke in noge, nos, usta in oči_, a kaj ti pomaga vse to, dokicr nimaš imena? Brez imena je tako, kakor da vobče nisi rojen — ali pa da si se ro« dil vrabec ali muha, zakaj nc vrabci nc muhe nimajo imen, kar jaz ^em. Ime določita oče in mati. ^akšno iz« bereta, ki jima bolj ugaja; a kaj lahko nanese, da se zdi tistemu, ki naj hodi z njim po svetu, strašno nemarno. Nič ne pomaga, da vpiješ in cepetaš, če si dobil nemarno ime; saj še ne zrnaš govoriti, da bi zaklical: »Stojte! Stojte! Dajte mi drugo ime!« Prisilijo te, da moraš vlačiti nagnusno ime s seboj, dokler ne ležeš v grob. Da, še delj! Zakaj po navadi dobiš nagrob« ni kamen in na tem je spi-t zapisano ti« st- nemarno ime. B bi je dobila dve prav čedni imeni: Ulrika Elizabeta Čedni sta res, a malce predolgi, da bi ju mocel človek na en mah vzeti v usta. Če so imena predolga za - založa: jih skrajšamo. Tako so storili tudi z Bibinim imenom in so jo nazvali Ullo. Ulla je tudi čed« no ime — za tistega, kdor mara. Bi« bi ga ni mogla trpeti. In zdaj bomo slišali, kako je napravila, da se ga je iznebila in dobila drugega. Imela Je zlat kaxnst prstan z rubi« nom namestu očesa, čoln na vesla, ki mu je bilo ime Lotka, in prijateljico, ki ji je bilo ime Bibi. Kadar je bilo šole konec, sta Ulla in zlati kačasti prstan 7. Bibico vred navadno krenila r Lot« ko in odveslala po reki navzgor Ulla in Bibi sta bili pil' krvr bratovščino. Kaj je 'o, me vprašate? Saj sem si mislila, da ne veste. Ali st k laj slišali o starih WikinS;h? T' so si s ko~;~m oprasnili komolec in so nato pili drug drugega kri. To so imenovali krvno bratovščino«. Ulla in Bibi sta se zado« voljili s tem, da sta se zbodli v konček prsta in nato sta si posesali iz pr« sta kapljico krvi. Od tistih dob sta bili krvni posestrimi; če bi bil kdo umoril eno izmed njiju, bi bila morala druga maščevati umor. Ko sta nekega lepega dne veslali po reki navzgor, med zelenimi travniki in z ločjem ob bregovih in štorkljami na eni nogi in ootočnicami in mlini na ve« ter, je^ rekla Ulla: »Črni lasje pa Bibi, to dvoje se ne ujema«. »Tako? Zakaj pa ne? «B'bi se ujema s svetlimi lasmi! ali hočeš, da zamenjava imeni?« »Imeni da bi zame~jali? — Ne vem, če bosta očka in mamica dovolila ... Ali še pomniš, ko sva zamenjali oble« ko in me je mamica oštela, ker je ime« Ja tvoja velike madeže in me je ti« ščala v komolcih?« »Kaj bi neki. moie ime nima nič ma« dežev. Ali iih zamenjava?« »Da ... ali,,, v vseh mojih knjigah je vendar zapisano Bibi?« »Pa zamenjajva tudi knjige!« »A tvoje so tako razcefranc!-- »Pa ti še kaj pridam!« »Kaj pa?« »Svojo skakalno vrvico!« »Sama imam dve!« »Svojo veliko punčko!« »Ta ima samo eno nogo in raz« poko na glavi!« »Tedaj — svoj srebrni aaprstnik?« »Ta je vendar ves bulast in stlačen, odkar si stopila nanj!« »Tak kaj pa potlej? Če zamenjaš z menoj ime, lahko dobiš vse, kar ho« češ, samo takoj mora biti.« »Tvoj zlati kačasti prstan?« Ulla je hlastnila po zr^ku: »Moj... zlati,,,?« »Da drugače ne menjam!« Ulla je veslala kakor divja. »Lahko bi te vrgla v vodo, da bi se utopila, pa bi vzela tvoje ime čisto zastonj.« »Da, a potem bi ti odsekali glavo!« »Nu da, nemara . . . tak vzemi pr« stan, če je tako! A časih si ga bom izposodila!« »Kolikokrat?« »Po enkrat na . . . teden!« »Ne, enkrat na mesec, ne večkrat.« »Velja! Tak menjajva, kar takoj!« »Ali je prstan res pravi?« Ulla se je zmrdnila: »Ali meniš, da bi ga nosila, čc ne bi bil pravi?« »Pa zlata verižica, ki si jo kupila na semnju, ali je bila prava?« »Tako, mar ne?« »Ne, ker za deset oerov * ne dobiš prave zlate verižice, to vem!« »A kačasti prstan je pravi, zakaj on je bil moje matere in ta je bila prava, pristna grofica!« »Ali ne bi šli k zlatarju in ga vpra« šali?« »Kakor hočeš.« Zlatar je odločil, da je prstan pravi. Nova Ulla s črnimi lasmi ga je hotela takoj natakniti na sredinec, kjer ga je nosila nova Bibi, a prstan je šel samo na mezinec. »Vidiš,« je rekla Bibi, »jaz imam bolj drobne prste, zakaj moja mamica je bila imenitna dama!« »Ti si pa domišljava gos, da veš!« »Kaj, gos?« Bibi je že hotela s pest« mi udariti po njej, a se je premislila. »Zdaj sva zamenjali in tebi je ime Ulla do sodnjega dne!« A Ullo je že nekaj grizlo: »Kar ne« kam čudno se mi zdi, da naj bom Ulla. Ali ne bi rajši nazaj zamenjali?« »Nikakor ne! Menjali sva, in kdor kaj da pa vzame nazaj, bo imel črne otroke! Do svidenja, strašno važen posel imam.« »Kaj pa?« »To je skrivnost.« »Kakšna skrivnost?« »Jutri boš videla.« »Oh ne, prosim, zdaj!« »Ne, nič prej kg jutri! Z Bogom, Ulla!« »Z Bogom . . . Bibi . • •« Čisto počasi je odšla nova Ulla; obračala je svoj zlati kačasti prstan in se ga ni in ni mogla razveseliti. Za« to je pa nova Bibi kar plesala po cestah in uličicah. Nikoli ji ni bilo nič do njenega imena. »Ull?«. to je bilo tako, kakor če bi sova zahukaia v hruški, kadar ne more spati. Bibi je stekla domov na železniško * danski denar. Sto oerov je približno 15 Din. postajo v stanovanje, kjer je s pletil« no iglo izbezaia iz svojega hranilnega prašička toliko desetič in petič, da jih je bilo za dve kroni. To je moralo biti dovolj. Nato je spet zdrevila z do« ma: kar pehala je ljudi, da bi hitreje prišla z mesta. Šele v pisarni nekega časopisa se je ustavila: »Rada bi dala natisniti oglas!« »Dober dan, Ulla!« je rekel ured« nik, ki je vsako soboto igral z njenim očetom biljard. Bibi ga je pogledala, kakor da ga ni še nikoli vid.la. (Konec prihodnjič) Gustav Strniša: Bela pika Bogdan je smučar. E, pa kakšen smučar! MT.ad je še. V osnovno šolo hodi, vendar bi ga že lahko poslali na vsako tekmo. x u x Ko hiti Bogdan na svoph smučah čez dol im breg, se veselo smeje speči naravi okoli sebe. Kakor kra^j se dozdeva samemu sebi, ko drsi po snegu kakor blisk. Danes je odšel Bogdan s svojim očetom dokaj daleč. Tudi očka je smučar, zato delata kar skupne iz'ete. Očka je ostal zadaj pri skupini smučarjev, svojih znancev. Nestrpni Bogdan je pa kar sam odvihral dalje. Preko hriba je dospel v n'zko dolino. N:k;er ni videl žive duše. Vse je bilo zapuščeno in mrtvo. Ko se ie oz'iral, je zagledal ma'hno kočo. Bila je skoro popolnoma skrita pod snegom. Deček se je napotil proti . . , m t E. kako žalostno je bilo v koči! Za črvivo mizo je sedel ded. Star je bil. zelo star. Jedel je žgance. a žlico j.e nosil kar po oet minut, preden jo je prinesel do ust. Roka se mu je mrz ičmo tres'a. Ded je bil bel kakor golob. Izpod velikih, dolgih obrvi so gleda'e dečka mrtve, vodene oči. Starček se je samo smehljal: »Hi. hi, hi, hi.« »Kaj pa hočeš, deček?« začuje tedaj Bogdan prijazen glas. Ozre se v kot pri peči in vidi na skrommem ležišču majhno malo deklico. Na odeji pred seboj ima pogrnjeno lepo, novo obleko, višnieve barve, vso potreseno z belimi svetlimi pikami. , ^ »I, kdo pa si ti?« vpraša Bogdan deklico. . _ »Jaz sem Nika. Dedek mi pravi Bela pika, ker imam tako rada tole svojo oblekeo. Bolna sem, hudo bolna! Sama sva z dedkom. Nikogar ni, da bi nama pomagal. Dedek ves dan kuha in je. Pa skuha samo skledico žgancev, ki jih pol dne kuha. pol dne pa pospravlja v želodec. Jaz žgancev ne smem jesti, zato pa dobim sok. O, ta večni sok, kako sem ga že sita!« »Ti uboga Bela pika, ti! Čakaj, ti po]-dern pa jaz po zdravnika, pa tudi zdravila ti prinesem, le malo potrpi!« je Bogdan tolažil deklico. Podala mu je drobno roko. Čutil je, kako je vroča: »Vročino imaš! Le v postelji ostani!« je svetoval deček in odšel. Zagledal je očeta, ki ga je iskal tn klical po hribu. Za vriskal je, da se je očka kar prestrašil. Kmalu sta bila skupaj. Deček je pokazal očetu kočo in mu povedal o bolni Beli piki. Skupaj sta se vrnila v mesto. Preko hriba so kmaOu hiteli trije smučarji. Najtežje je šlo debelemu zdravniku. Mali gospod je imel smolo. Ko je $rčal proti koči. je padel iin kar leže zdrevil v dolino. Prav pred kočo se je pa zasopel ustavil. Skočil je kvišku, potrkal na n;zko okence in zavpil: »Dober dan! Ali me niste klicali?« Deklica v koči se je kar prestraš:Ia. Pa so vstopili Bogdan, njegov očka in debeli zdravnik. J Kmalu se je kuha^ dobro juha. Okrep- čala se ie deklica in smučarji, pa tudi ded. Starec je kazal brezzobe čeljusti rn dejal: »Hi, hi, hi! Sto let sem star, pa še deset oo vrhu. da veste! Hi. hi, hi!« Deklica je dobila zdravila in kmalu je spet zapustila posteljo. Bogdan je vzljubil Belo piko kakor rodno sestro. Ded je kmalu odšel na drugi svet. Malo siroto je vzel na dom Bogdanov očka. Prav danes je postala Bela pika Bogdanova nevestica. Od tistih dob je namreč minilo že deset let. Bogdan in Bela pika sta zdaj oba veCika in spretna smučarja. Nevestica je poklon:la Bogdanu za doto svoje veselo dobro srce, za balo pa kočico pod goro. Gustav Strniša: Zlati lovec Moj znanec, slavni pevec Tomaž N., mi je enkrat pripovedoval: »Trije vaški pag'avcd smo bidi: Tine, France in jaz. Pa se je sporami Tine, ki je biil najstarejši: »Božič mineva. Trije kralji so pred durmi. Pojdimo koledovat!« »Ja>z že ne pojdem!« sem se uprl. »Le pogda, Tomaž! Ne bo ti žal!« mi je prigovarjal Tine. »Ce pojdeš, bomo pa jutri igrali »Zlatega lovca«. »Zlatega lovca? Kaj je to?« sem vprašal. »Bcš že videl. Moj pozlačeni tok dobiš in streljal boš z njim,« mi je odvrnil Tine. Jože me je zasmehljivo gledal. Pa sta me res pregovorila. Vedela sta, da dobro pojem in prav za to sta me hotela imeti s seboj. Bil sem med nrrna največji, a tudi najšibkejši. Napravili smo se v tri kralje. Oblekli smo na suiknjiče bete srajce. Iz popačenega papirja smo izrezljali krone in zvezdo repatico. Mene sta namazala tovariša s sajami in mi dala v roke vrečo, češ, da bom nosil, kar bemo prikoJedovalii. Ponosno sem stopal, zamorski kralj, poleg svojih belih tovarišev. Dospeli smo do prve hiše in zapeli oesem o Treh kraljih. Spočetka smo bili boječi, nefem pa vse bolj in bolj pogumni in kar dobro smo peli. Naše pet-ie ie ljudem ugajalo. Že otrok sem imel mehak in prijetem glas. Mnogo darov smo dobili. Marsikatera dobra kmetica je meni še posebej kaj navrgla: »Tomažek, tole je pa zate. Vem, kako je! Oče vam je letos umrl. Kar materi daj in pozdravi jo!« Hvaležno sem gledal dobre kmečke matere in za nameček kar sam zapel lepo božično pesem. Moja tovariša sta me postrani gledala. Obšli smo vas in se zadovoljno vračali domov, na travnik za vasjo, kjer smo prebivali v lesena bajti. Težko sem že nosil im poprosil sem tovariša: »Bodita dobra! Pomagaj ta mi! Tudi vajine stvari nosim«. »Molči! AR pa izgini!« se ie zadri Trne in me sumil v hrbet. Zdaj bi se me bila najrajši iznebila. da bi ne bilo treba deliti darov z menoj. Dospeli smo do vaškega potoka. Večer je ležal nad poljem. Na po:c>kovi ledeni gladini ;e odsevala luna. »Odložimo!« je predlagal Jože. »Delimo!« je ukazal Tine. Spustil se,m vrečo z ramen. Truden sem bil, da sem komaj stai na nogah, vendar vesel bogatih darov. Tine je odvezal vrečo. Izbral je meso im potico ter druge dobro:e. Vse je razde'?! z Ježe*" Meni sta pustila same suhe jabolčne krhlje. Tiirie se je režal: »K.rhlji so tvoji. N?si jih dr trio v in kuhaj jih. da postaneš močen! Potem pa prida, da se speprimeva za boljši delež!« »Kakor mMita.« sem zaV^tno odgovoril. Po tem sem še vprašal: Kaj pa zlati lovec?« »Le pridi jutri! Igrali bomo na našem dvorišču,« je odvrnil Tine. Pa sem prišel drugi dan na dvorišče, kjer je bilo zbranih že polno vaških otrok. »Danes lahko postaneš zlati lovec,« mi je dejal Tine. ki je imel v roki lesen pozlačen lok in posirebreno puščico. »Poglej, na meji čepi polno vrabcev. Jože ti zaveže oči. Jaz ti dam nato lok v roke. Ti ga napmeš. Ko je I~k nat>et, ti od vežemo oči in td postaneš namestu mene za leto dni zlati lovec. Lok bo tvoj. Pa tudi pri vseh naših igrah boš imel prvo besedo.« »Zakaj mi pa hočete zaveza tj oči?« sem poizvedoval. »Tako napravimo pri vsakem. Ce ti nsu in odšel z njim. * * * Hirama ni bilo ne drugi ne tretji dan. V paznikovi izbi ie ležal Karlo pred pečjo, si grel kožuh in čakaL S0A00NT PEPO:3.KLOPFER ZEMUN V nebotičniku ameriškega dnevnika Gostje „The Chicago Daily Newsa" — Trajnost — osnovno načelo ameriške arhitekture — Iz rotacijskega stroja v tovorno letalo — V predelovalnici vesti — Daleko• vidnost modernega novinskega podjetnika Chicago leži na zapadni obali Mich-ganskega jezera in razumljivo je, da se je razvilo trgovsko središče mesta baš vzdolž obale. To je obenem elegantni, moderni del mesta, ki v ničemur ne zaostaja za najlepšimi deli Newyorka. Tu se vrste palače in nebotičniki, elegantne prodajalne in vel -ki hoteli. Lep je razgled z jezera na linijo nebotičnikov. »Skyline« (nebesna linija, horizont) Chicaga spominja iz daljave na obzorje Newyorka ali San Franeisca. Zobčasta črta visokih stavb, zarisana v megleno nebo, napravlja od daleč kakor tudi od blizu mogočen vtis. Obzorje Chicaga se je lani obogat'-lo z novo monumentalno zgradbo, z nebotičnikom dnevnika »The Chicago Daily News«. Preden si pa ogledamo to izredno poslopje, naj spregovorim nekaj besed o ameriški arhitekturi, ki je danes poleg moderne nemške in sovjetske arhitekture vodilna arhitektura. Izvzemši omenjene tri dežele danes nimamo drugod novega stila, ki bi bil značilen za današnje napredne čase. Ameriška arhitektura je izšla iz angleške, ko je bila dežela še angleška kolonija. A ta arhitektura je bila le sla/b posnetek angleške. A tudi nadalje je ves čas ameriška arhitektura tipala po evropskih vzorcih in ni ustvarila nič samostojnega. V zadnjih letih se je pa ameriška stavbena umetnost osamosvojila in danes lahko rečemo, da ima Amerika svojo lastno arhitekturo. Nje bistvo najlažje spoznamo, če primerjamo kakšno veliko ameriško poslopje, zgrajeno pred dvajsetimi 'ali tridesetimi leti, z nebotičniki, ki so jih sezidali v zadnjih petih letih. Pri onih mrgoli izrastkov, balkonov, skrbno izdelanih pročelij, obloženih z nebroj okraskov. Vse to je pri novih poslopjih odpadlo. Tu je vse preračunano na celotni vtis, vse usmerjeno v linijo. V teh belih palačah in nebotičnikih, ki v vitkih linijah kipe proti nebu. je izražene isto hrepenenje in stremljenje, kot \ gotskih katedralah. Po ameriškem mnenju je glavni vtis teh stavb trajnost (perma" nency). Na povprečnega Evropca pa napravlja globok vtis predvsem linija stremljenja navzgor, kakor tudi mirno, har-moniranje enostavnih, a krepkih potez. Ta nova smer ameriške arhitekture je prišla do popolnega izraza v poslopju dnevnika »The Chicago Daily News«. Izplača se, da si ogledamo tega velikana malo pobliže. Skupina evropskih publicistov je bila o priliki ogledovanja mesta Chicaga prav hvaležna izdajatelju omenjenega dnevnika., g. Walterju A. Strongu, da nas je povabil na ogledovanje novega poslopja ter nas ob tej priliki uvedel v skrivnosti velikanskega aparata ameriškega v^lednevnlka. Res je, da smo si že bili podrobno ogledali prostore dnevnika »Nevv York Times«, toda ti so že deset let stari, in to je v Ameriki veliko, med tem ko se je bil »The Chicago Daily News« vselil štirinajst dni pred našim obiskom v svoj novi nebotičnink, in smo tako imeli priliko opazovati najnovejše nc-vo^ti časopisne tehnike in organizacije. Poslopje, ki je stalo trinajst milijonov dolarjev, stoji ob reki Chicago River. ne daleč od trgovskega središča mesta, kakor tudi blizu Michiganskega jezera, iz katerega prihajajo ladje po reki naravnost do poslopja. Zanimivo je. da je to poslopje prvo v Ghicagu, pni kolega gradnji so se pasilužili tako zvanega »zračnega prava« (air rights) Zgrajeno je namreč nad številnimi tiri kolodvora železniške družbe Chicago and North Westero Raiiway. ki stoji tik poleg poslopja (na naši sfifei na levi). Kolodvor ne bo nikoli spremeni! svoje lege, številni tiri pa. ki vodno iz njega, so tako rekoč za mesto ovira ali mrtev prostor. Zato so za takšne slučaje v Ameriki izdelali posebno zračno pravo, ki ga ne morem radi pomanjkanja prostora tu natančneje razlagati, ki pa dovoliuje zidati poslopja nad železniškimi progami. Skozi temelje nebotičnika vozi torej na dan na stotine vfekov. Proffrema dima ni bilo lahko rešiti: ogrodje poslopja nad tiri so zgradili tako, da molijo dimniki soodaj vozečilh vlakov v posebne »kanale«, iz katerih se odvaja dim v centralni dimnik, in od tu »ia vrhu poslopja na prosto, ne da bi na zunaj bilo te naprave ooaznti. Stotrideset metrov dolgo poslopje pa ne stoji tik rdke, temveč so pustih' med njim rn reko precejšen prostor, na katerem j? zsražen podstavek, ki harmonično nadaljine zeradbo. Trg ki ie tako nih stranskih zgradb in od njih prehaja pogled na ozadje centralnega poslopja, kojega spodnji del je zgrajen iz polira-nega granita. Spodaj ob reki so najprvo oboki, kot podstavek za ogromno zgradbo. ki se dviga v kompaktnih masah v nebo. Že okna kažejo notranjo uporabo poslopja: velike odprtine v nižjih nadstropjih naznačujejo obsežne prostore, v katerih so nameščene tiskarne in drugi veliki obrati, med tem ko izraža namenjena monotonost enako majhnih oken v višjih nadstropjih manjše urade, podobne v obsegu in uporabi. Mogočno, enostavno, a masivno poslopje naipravlja vtis spomenika, zgrajenega v svoj namen in ima obenem tudi reklamno vrednost. Ta snež-nobela zgradba, ki se visoko dviga nad temna stara sosedna poslopja in nad vsakdanje vrvenje po ulicah in na reki, je obenem lepo, pa tudi praktično. Oboje je tu združeno, a je za oko vendar popolnoma ločeno. Za ta nebotičnik so porabili 108 milijonov kg kamna, cementa, jekla in drugega materrjala. V jugo-zapadni ogeini kamen je vklesan sledeči napis: 1938 THE CHICAGO DAILY NEWS An Independerat N'ews>paper Founded in 1875. (nezavisen dnevnik, ustanovljen 1.1875.) Na strani proti reki je spodaj na poslopju vrsta reliefov, posvečenih spominu slavnih ameriških novinarjev in zgodovini tiskarstva. Sedaj si pa oglejmo glavne prostore v notranjosti vefrke stavbe. Ce stopite v hišo na južnem koncu, pridete po počasi dvigajoči se raimpi na širok marmornat hodnik, v katerim se nahajajo elegantne prodajalne Nato greste preko ceste Canal Street po pokritem mostu za pešce in se znajdete v glavni čakalnici postaje Northwestern Ra#way, le par korakov od vlakov. V spodnjem delu poslopja, tik nad tiri železnice, so razpošiljevalni prostori za list. Električna dvigala dovažajo pakete lista, prevezane z železno žico. V razpošiijevakiici spuščajo te zavoje skozi odprtine v tleh naravnost v železniške vagone. To skladanje se vrši z mrzlično naglico. Ko je vagon poHn, pomaknejo drugega na njegovo mesto in v trenutku, ko je naklada na-tovorjema, zažvižga lokomotiva in odpelje izdajo v mesto, kamor je namenjena. Na drugem koncu pa nakladajo list v avtomobile ter ga razvažajo. Del teh avtov pohiti na letališče, kjer ima Hst šest lastnih tovornih letal, ki odletijo na vse strani Unije ter prepeljejo izda:o hitrejše kot z vsakim drugim prometnim sredstvom. Nad razpo-Siljafmco se nahaja tiskarna. V njej sem občudoval rotacijski stroj, ki bi ga lahko prištevali sedmerim čudesom modernega sveta. Ze navaden rotacijski stroj je čudo novodobne tehnike, ta velikan pa zasenči tudi stroje lista »New York Times«, ki so nam jih s ponosom kazali v »metropoli nebotičnikov«. Dolg je kakih trideset metrov, ves zaprt v aluminijasto omaro, tako da ropot Ie slabo prihaja iz njega Stoji v veliki snež-nobeli dvorani, v kateri ni nič razen nje^ea. niti stola ne. tako da je vtis na gledalca še bol' moeočen Strop dvorane je krit z votlo aluminijasto »orHco«. ki je na snodniem koncu ooflna hiknie. Tako aoaženje nožira rooot in zares v brnel stroj prvovrstnega avtomobila. Na eni strani stroja se odvija papir s svojega valja in teče s hitrostjo šestdeset km na uro v stroj, na drugi strani pa bruha stroj iz sebe zavitke lista, kojega posamezne številke niso samo natisnjene z vsemi ilustracijami, temveč tudi zganjene in z žico v pakert povezane po 200 izvodov. Poleg stroja se sprehajajo štirje možje, en inženjer in trie delavci, ki nimajo nikakega dela. Kadijo cigarete — če se jim zahoče — rn pazijo, da stroj redno teče naprej. Ta velikan, ki žre na eni strani papir, na drugi pa bruha iz sebe pakete lista, pripravljene za odpošiljatev v svet. je res nekaj skrivnostno mogočnega. Človeka je skoraj strah, če ga gleda pri delu. Nehote se natihem vpraša, da-li morda ta skrivnostni velikan nima možgan in misli enako kot živo bitje. Kaj, če bi se naenkrat odprle njegove strani in bi prihiteli ven jekleni roboti z električnimi možgani, a brez človeškega srca... Ogromni uredniški prostori, ki zavzemajo šest nadstropij, so razdeljeni na stotine celic. Tam sedi dolga vrsta tetefonistk, ki so zvezane z vsemi deli Amerike. Imajo slušalke na ušesih, nekatere pišejo, kar jim kdovekdo od kdo-vekod narekuje, druge so trenutno brez zveze in čakajo na klic. Napisano poročilo vržejo v odprtino hišne pnevmatične pošte, ki zeva pred njimi v mizi. in nekaj trenutkov pozneje pade poročilo na muzo enega izmed stoterih urednikov. Ta ga preštudira, in, če je vredno, da pride v list, spremeni ter stilizira tako. da odgovarja okusu ameriškega občinstva. Tako prekrojena novica pride v roke dveh drugih urednikov. Prvi jo popravi, drugi ji da kratek, a čimbolj senzacionalen naslov in od tu gre zopet naprej, vse s pnevmatično pošto, do pisalne mize glavnega urednika, ki jo sprejme ali zavrže. Kot avto v Fordovi tvornici ali prašič v chicaški klavnici gre poročilo iz roke v roko. dokler ne dospe do stavca. Točnost in naglica tega časo- pisnega aparata je res občudovanja vredna. Čeprav je naša družba na dolgem potu po Ameriki videla toliko čudovitih reči, da smo se jih Mi slednjič že navadili, so nas na koncu koncev vendar še čakala presenečenja in eno izmed njith je bilo uredništvo tega velikega lista. Možak, ki je ustvaril to hišo in napravil načrte za reorganizacijo vsega podjetja na najmodernejši podlagi, že omenjeni g. Strong. je prijazen m energičen, star 48 let. Študiral in dokončal ie pravne študije, a že za časa svojih vseučiMških let je bil urednik nekega časopisa. S tridesetimi leti je prevzel vodstvo oddelka za razširjanje lista ori upravi dnevnika, kojega lastnik je danes. Razkazal nam je vse posJopje od kleti do vrha, jedilnice klubske, športne in čitalniške prostore za uslužbence in vse ostale urade, predvsem oglaševalni oddelek. Ko pridemo na vrh, zapazimo nad vrati zadnjega nadstropja napis TELE VISION. — Kaj? Dalekovidne stroje imate že? sem začudeno vprašal. Vedel sem, da se v tem delajo po vsem svetu prvi poskusi, toda morda so tu problem že rešili, pri teh vražjih Američanih je pač vse mogoče! G. Strong se je skrivnostno nasmehnil, stopil naprej, odprl vrata ter dejal s smehljajem na licih: — Izvolite pogledati. Vstopimo v veKko sobo, ki je popolnoma prazna, vede nas naprej v drugo, tretjo... vse so čisto prazne. Debelo gagledamo. On pa nam reče s prijaznim nasmehom: — Televizija še ni iznajdena. Delajo se šele prvi poskusi, a čisto sigurno je. da bo v dveh do treh letih tako izpopolnjena, da jo bomo lahko že trgovsko izrabljali, enako kot danes radio. Zato sem dal v novem poslopju lista rezervirati zadnje nadstropje za ta izum. ki nam bo neprecenljive vrednosti. Molče smo občudovati dalekovidnost tega genialnega novinarja. Dr. Pavel Brežnik. Silvestrovanje št 2 v Beogradu Nekaj spominov na prehod iz katoliškega v pravoslavno novo leto tn nastal, je flaskiran od štrrmadstrop- i dvorani ni večjega ropota, kot 5e bi Mnogo se Se v mestih in na deželi govori o lepih dnevih, ki jih je doživela poki. deputacija iz Dravske banovine, toravor1avcem junaško pregnati staro, za celih 13 dni zapoznelo leto iz dežele. Začel je že v prvih večernih urah polagoma pešati tramvajski promet, a množilo se je oiobito po Terazijah dirkanje avtomobilov. Višja gospoda pač daleč in dosledno nobel hiti silvestrovat v bogve kakšne skrite nočne lokale. Na pločnikih pa so se iz neprestane procesije utrinjale gruče in posamezniki, hiteč v Moskvo ali h Ko-larcu, v solidne meščanske lokale, ali celo doli v pregrešno bohemsko Skadarlijo. Ruska zabavišča seveda tudi to pot nabito polna navzlic obvezni večerji, vnaprej zaračunani po 100 Din za osebo. Tu je tudi že davno pred polnočjo poči! kak šampanjec — če ne samo v vzpodbudo in za reklamo? Kajti, kdor je utegnil v pravoslavni silvesterski noči prebresti večjo vrsto beograjskih lokalov, se je pač lahko na lastne oči prepričal, da tudi v prestolnici ne tečejo žlahtne tekočine tako kakor da bi Mojzes zavrtal palico, marveč da je precej skrorrm>oc ti, precej štedl.iivosti, pri tem pa stokrat več dobre volje, tempa, razvedrila, kakor pri kakih banalnih ljubljanskih kro-kadah. Bogami Slovenci so bili po lokalih dobro zastopani. Najde ti vsak naš človek gručo rojakov in znancev, ki stalno žive v Beogradu, bila so jih cela omizja v Moskvi, našel si jih nato kakor ptice-selivke še v tem in onem prijetnem baru, vesele, da so tudi pravoslavno staro leto vtaknili v ža-kelj, in dovzetne za izvrstne krofe, ki jih po beograjskem običaju okrog polnoči nanosijo natakarji na mize. To kar tako za pobudo, da ne bi noben gost ušel, preden ne nastopi policiiska ura, pomaknjena precej daleč, že tja blbu v novoletno jutro . . . Slovenci seveda nikoli ni«o dezerterji, najmanj na fronti bratstva in kato!»"kr> "ravoslav.ske vzajemnosti. In tako se ie zgodilo, ali se v*ai pripoveduje: Nekemu prečanu — ni treba, da bi bi! ' ravno iz Dravske banovin** verjetno pa je hudo — je v pravoslavni Silve^trovi noči izredno ugaja'a niiača s eiri'ckitn nani^om Žilavka . . . Cirilica eori a*i doli. brati že itak ni znal, pijača pa taka, da mu je res stopila v žile. Proti jutru je naneslo, da je nesrečni prečan nekje na ulici butil z nosom ob kandelaber, ka-li. Taka jeza ga je prijela in tako bi se bil rad pridu-šil . . . toda zoper koga? Zoper Beograd ne, ker tako prijazno sprejema goste. Zoper Srbe ne, ker ni več politike. Pravi hip se je še domislil in ruknil iz grla, da se je zabiskalo po Terazijah: Ferdamana . . cirilica! . . . • Ta in oni bo dejal, da znamo mi Slo venci najlepše voščiti, ker smo tako pismeni, da v Ljubljani okrog Božiča in Novega leta opeša poštni avtobus pod pezo voščil Figo! Mi se znamo samo podpisovati pod židovska voščila na prigodnih anzihekartah z neizbežnimi srnami, dimnikarji in prašički. Pa tri kralje znamo popevati. V Beo gradu je to vse bolj prisrčno. Od kavarne do kavarne se pretekavajo mali pobiči in vsakomur za dinar ali dva stisnejo v roko ljubko razglednico, ki je na njej lastno ročno in križem kražem napisano voščilo v verzih: »Poštovani gospodine, čestitam vam novo leto novo leto novu sreču hilja-darki punu vreču . . . ladno prase, dobrog vina pa predase pa nek čaša dobro zvekne i vesela pesma jekne . . .« Dalje marsikdo ni znal čitati. Oh ta cirilica! . . . Od hiše do hi"e, to se pravi od kafane do kafane hodijo v Beogradu tudi nekaki strašansko bradati in kričeče preoblečeni vitezi z golimi sabljami in vršijo za dinar svoje parade. Kdo bi jih gledal, so že preveč trikraljevski. Bolj zanimive so mlade Vlahinjice in ciganke. Po tri, po štiri se ti postavijo pred mizo in začno koledovati, zavijati svoje otožne melodije in plesati kolo, — po vrhu te še ena poboža po glavi. Vražje ženske, nikjer miru pred njimi! Nekemu prečanu, ki je zavozil v Silvestrovi noči slučajno v manjšo birtijo blizu Kale-megdana, je padlo v glavo, da je koledni-cam za cel stotak nakupil čevabčičev in vina. To je mnogo, — a tako se jih ie rešil, seveda . . . Novoletno jutro je prisijalo prijazno, pia-znično. A kdo bi se brigal še za novo leto. Vsega pošten kristjan tudi ne prenese! Dovolj tekom štirinajstih dni dvojjjo silvestrovanje . . . Taka reč se ne pozabi — SOCUALNA POLfllKA Dajatve v socijalnem zavarovanju Najvažnejši del zavarovalni« zakonov so za zavarovano delavstvo predpisi o dajatvah. Bistvo vsakega zavarovanja je v tem da z malimi prispevki nudi kar največ dobrega. Posebno je to načelo važno v socialnem zavarovanju ki rma za objekt socialno na šibke še sioje, po svojem gmotnem položaju nesposobne, da bi plačevali visoke prispevke, vendar pa so tudi njihove potrebe v zavarovalnem slučaju velike. To gospodarsko načelo uveljaviti v življenju je Todrost socialnega zavarovanja. Jasno je, da so pri vsakem zavarovan u premi.e za enake dajatve tem manjše, čim večji je krog zavarovancev. V tem slučaju govorimo, da ie riziko zavarovanja dober ker je ver etnost zavarovalnih slučajev manjša- Socialno zavarovanje mora v sebi združevati več dobrih kakor slabih riziko-vih momentov, ako hočemo, da zavarova-n e zavarovanca ni preobremenilo, da pa vendar v slučaju potrebe nudi ono, kar je potrebno. Zavarovanje, kš sloni na slabih rizikovih temeljih, ne more nikdar uspevati in ne more nikdar izpolniti svojih socialnih funkcij. Pri reševan u problema socialnega zavarovanja je največ o pažnjo polagati na to, da zakoni združujejo v sebi kar največ dobrih rizikovnih okoliščin. Zato delajo napačno oni, ki iz zavarovan a izločujejo dobre rizike, zahteva o pa kljub temu nizke premije in vsaj približno primerne dajatve. Socialnozavarovalni zakoni morajo izpolniti socialne funkcije. Izhodišče, iz katerega je pri ustvarjanju zakonov izhaati, je socialna potreba- Socialna potreba 'e n- pr da imej delavec v primeru bolezni vsaj oni vir dohodkov, ki zadoščajo za naiskromnejše življenje. Premije so posledica ugotovljenih socialnih potreb. Kdor znižu'e premije, s tem zaiiteva zman šanje dajatev t. j- poslabšanje socialnega položaja delavca v času največje potrebe. Premije se v zavarovan'u ugotavljajo po zavarovalno matematičnih, znanstvenih načelih in ne pripuščajo zato nobenega Iicitirania niti navzgor niti navzdol- Da atve so bile v početnih zavarovalnih zakonih zelo skromne, zares pričetne m zdaleka niso odgovarjale socialnim potrebam. Danes je v tem pogledu prav znatno beljše. Prvotne dajatve je predvsem karak-terizirala samo podpora v denarju, stvarne ' dajatve, t- j. zdravljen e je stalo v ozadju. Zavarovanj je bilo omejeno zgolj na delavca. na potrebe ostale družine se ni oziralo Danes je v polni meri izvedeno družinsko zavarovanje brez posebnih speciial-nJh premi:. Zavarovančeva družina ima v glavnem iste možnosti zdravljenja kakor zavarovanec sam. Specijalnega zdravljenja staro zavarovance ni poznalo- Danes so članstvu na razpolago ne samo zdravniki speci alisti vseh strok, ampak tudi najmodernejše speci alne zdravstvene naprave in ustanove: rontgen, elektro in hidroterapija, sanatorijsko in obmorsko zdravljenje, kemično-diasnotstični laboratorij, okrevališča itd- Zavarovanec ima pravico do najrazličnesih terapevtič-nih pripomočkov (očala, proteze, pasovi) ao zdravi enja in plombiranja zob, do zdrav ljenja v kopališčih, klinikah itd- kratko: v pogledu stvarnih dajatev nudi danes zavarovanje članstvu in svojcem vse, kar sta narava in znanost ustvarila v korist človekovega zdrava. Predvojna zdravniška pomoč pa je bila omejena na primitivno zdravniško pomoč pri zdravnikih za splošno medicino in v bolnicah. Materinsko zavarovan e je v predvojnih zakonih komaj omen eno. Denarna podpora ie bila v primeru poroda malenkostna ir. je tra ala le kratek čas- Danes je materinsko zavarovanje razširjeno od 4 tedenske na 8 tedensko podporno dobo, podpora zvišana od 60% na 75% zavarovane mezde, priznava se denarna podpora za dečjo opremo v povprečnim 600 Din, zakon pozna podporo za do ilje, možnost umetne prehrane otroka- Stvarne dajatve so bile v materinskem zavarovanju prea vojno aim-^ne na brezplačno babiško in zdravniško pomoč, danes je to razširjeno na porodno pomoč v bolnicah, porodnica dobi za zdrav porod potrebni ovojni in razkuževalni mate rijal v naravi. Podpora v slučaju bolezni ie trajala pred vojno 26 tednov, danes 52 tednov bodisi, da je član doma ali se zdravi v bolnici. Pred vo'no je zdravljenje v bolnici moglo trajati le 4 tedne, svojci te vrste zdravi e-nja sploh niso bili deležni, danes imajo pravico do 4 tedenskega zdravljenja v bolnicah. Denarna podpora je znašala 50 do 60 odst. povprečne mezde, a danes znaša ia podpora dve tretjini mezde- Tudi 'Pogrebnina je danes znatno viš a. Predvojnih socialno-zavarovalnih dajatev se z današnjim ne da primerjati niti po kvaliteti. V prvotnem zakonu je bil maksimalni tarif določen na 6.6% današnja premija znaša Pri znatno višji, absolutno in relativno predvojni premiji so bile dajatve absolutno in relativno nižje od sedantih prt niži premiji- Osnova dohodkov je bila pred vojno realnejša. Osnova so delavčeve plače, ki so bile pred vojno v skladu z zdravitvijo, danes pa niso. Danes mora zavarovanje nesorazmerno več plačevati za zdravila, oskr-bovalnine v bolnicah kakor pa znaša realna osnova dohodkov- Okrajna bol- blaga na v L ubijam je v 1. 1918 predvidevala 6.30% premijo. Tudi predvojno nezgodno zavarovanje je bi) le skromen pričetek pravega nezgodnega zavarovanja. Maksimalna renta ie znašala le 66.6% zavarovane mezde.- Polni invalid ni dobi! celotne odškodnine v obliki plače pred nezgodo. Del škode je moral nositi delavec sam, tako da polni invalid ni mogel ne živeti ne umreti. Danes znaša polna renta 100%, v posebno težkih slučajih celo 138%. Zdravljen e poškodovanega delavca ni omejeno na gotov čas- Poškodovani delavec kna pravico do protez. Tudi rente v primeru smrtne nezgode so danes znatno višje. Pri tem znaša današn a ne-zgodno-zavanovalna premija 6%, pred vojno pa je znašala pri pretežni večini nezgodnih zavarovalnic 7—8 Ugoden razvoj našega sedan!e*pt za varovanj at delavcev je jasno viden iz gornjih ugotovitev. Sedanje zavarovan e pri znatno nižji premiji nudi znatno več, kakor 'e nudilo pred vojno pri znatno višji premiji. V tem je velik gospodarski uspeh- Na nas ie, da predpogo e, ki ta gospodarski uspeh omogočajo, čuvamo. Pri reformi zavarovana bo treba imeti te predpogoje stalno pred očmi. Ako jth izgubimo izpred oči se podajamo v nevarnost znatnega gospodarskega in socijalnega poslabšanja zavarovanja. Sklepi haaške konference Najvažnejše določbe o definitivni ureditvi nemških In vzhodnih reparacij Konferenca v Haagu se je začela S. januarja in je trajala 17 dni. 20. t. m. poplod. so vse udeležene države brez izjeme Pisale zaključni zapisnik in vse one pogodbe, ki se jih tičejo, skupaj 14 listin. Sporazum z Nemčijo Glavni je protokol sporaz. z Nemčijo. \ njem se sprejema Youngov načrt kot »popolna in končnoveljavna« ureditev ne !e reparacij, marveč tudi vseh sicersmh vprašani finančne narave, izhajajočih iz vojne, a tičočih se Nemčije. Novi načrt je v celoti zamenjal dosedanie pogodbe in določbe o nemških finančnih obveznostih. Ravnotako •na se je Nemčija odpovedala vsem morebitnim terjatvam iste narave napram zaveznikom. Upniške vlade bodo prenehale z likvidacijo nemškega imetja Ukme se re-paraeiiska komisija za Nemčijo in jenja funkciia reparaeijskega agenta. vse ie funkcije se preneso na Mednarodno repara-cijsko banko! Poslej bo Nemčija ptacevaa vse reparacije po tej banki, k, bo me «v»; sedež v Baslu v Švici. Izvzeta je 1« Amerika ki bo prejemala nemške reparacije brez posredovanja te banke. Nemčija se je svečano zavezala, da bo vestno plačevala reparacije, da bo storila vse kar je v njeni moči, da se izogne prekinitvi plačil in da jih ne bo prekinila, razen če se pokaže, da bi sicer nemška valuta in nieno gospodarstvo bilo resno igro-ženo. Nadalie je nemška vlada obljubila, da bo s posebnim zakonom zagotovila sodelovanje nemške Državne banke pri »Bantu mednarodnih obračunov« kakor se repara-cifeka banka službeno imenuje. Vsi spori o tolmačenju Youngovega_ načrta se bodo obračunavali pred razsodtseem, ki mu bo načeloval Amerikaiiec, a člani mu bodo po 1 Nemec. 1 zastopnik upniških držav in 2 nevtralca. Novi načrt stopi v veljavo, ko ga Nemčija ratificira in uveljavi razne po načrtu potrebne garancijske zakone, in ko aa ratificirajo Francija, Anglija. Italija in Belgija. Načrt bo potem veljal za nazaj, začenši s 1. septembrom 1929. Važna je določba o sankcijah. Nobena država nima posihmal pravice na svojo pest zasigurati se proti prenehanju nemškega plačevanja. Šele ko ugotovi mednarodno sodišče v Haagu, da hoče Nemčija raztrgati Youngov reparacijski načrt, dobi vsaka upnica zopet proste roke, da zaščiti svoie pravice Kako bo to storila, v haa-ških pogodbah ni izrecno predvideno. Nemci tolmačijo tako, da bi se smela uporabiti samo prisilna sredstva finančne in gospodarske narave, drugi pa smatrajo, da bi potem veljala zopet versajska pogodba in bi bila upravičena n. pr. tudi tapetna zasedba Porenja. Sporazum z Nemčijo je kompromis, s katerim ni nihče popolnoma zadovoljen, ki pa je vendar sprejemljiv za vse prizadete. Nemčija bo plačevala okroglo po 2 milijardi zlatih mark tekom 57 let. V primeri z Da\vesovim načrtom so ta plačila izdatno nižja. Znebila se je nadležne kontrole reparacijskega agenta, pozna sedaj vse svoje obveznosti, kar je velikanskega gospodarskega pomena, ih računati more s popotno izpraznitvijo nemškega - asede-nega ozemlja še tekom letošnjega poletja. Upniki pa beležijo poleg žrtev tudi nekatere uspehe. Z ustanovitvijo reparacijske bankp in mobilizacijo dela __ nemških dolgov izgubi reparaciiško vprašanje politično ost. Plačila Nemčije so se sicer znižala, toda seda i se ve. koliko časa bodo tekla, dočim ni Davvesov načrt o 'em ničesar določil. Največje važnosti je določba. da ostane vsakoletna vsota 660 i.iilijo-nov mark izven transfertne zaščite, to se pravi, da bo morala Nemčija plačevati vsaj to vsoto tu<# v naitežji finančni in gospodarski krizi. Politično ie haaški >po^ razum dalekosežen kot uvod k novi -obi lenšega sožitja evropskih nirodcrv. t njim ie, tako se smemo nadejati, dosežena končna likvidacija svetovne voine. Vzffodne reparacije Mnogo težje kot z Nemčijo se ie dosegel sporazum v tako zvanih vzhodnih reparacijah, to je onih. ki se tičejo Avstrije, Madžarske in - Bolgarije. Že se ie zdelo, da ostane to vprašanje v Haami nerešeno. V z^dniem trenutku pa je prodrla zahteva Male antante, da se morajo vse reparacije rešiti istočasno. Največ težkoč so povzročile zahteve Madžarske "v optantskem vprašanju. Madžarska je namreč zahtevala odškodnino za posestva na teritoriju nrsledstvenih držav, ki so bila kot last madžarskih optantov zaplenjena (med njimi za cerkvena oosestva in in za posestva dveh habsburških nadvojvod). PolPtT tejra se je Madžarska branila po letu 1943." plačevati kakršnekoli reparacije. Mala antanta se je na konferenci postavila na stališče, da se Madžarski pri ureditvi tega vnrašania ne smejo priznati take ugodnosti, da bi končno kot premagana država bo-lie odrezala kakor države Male antante. 1 o svojo upravičeno zahtevo so države Male antante podkrepile tudi z grožnjo, da v nasprotnem primeru ne podpišejo protokola Zato so velesile skušale doseči z Madžarsko kompromis, ki je tudi uspel na ta na- čin, da mora Madžarska tudi po letu 1943. plačevati reparacije, velesile pa so se odpovedale deležu na madžarskih reparacijah, ki se bo stekal v poseben fond, iz katerega «e bodo krile terjatve madžarskih optantov. Za vse nasledstvene države pa predstavlja rešitev vzhodnih reparacij in 06talih finančnih vprašanj, ki so posledice vojne, veliko pridobitev, ker sedaj lahko računajo s konkretnimi terjatvami in dolgovi, kar je pričetkom rednih plačil primeren morato-Ureditev madžarskih obveznosti in teriatev Za Kkvidacijo obveznosti, ki jih je prevzela v mirovni pogodbi bo "J a d virska --d 1. 1944. do 1. 1966. plačevala. letno anuiteto od 13.5 milijona zlatih kron (143 milijonov Din), do 1. 1943. pa mora plačevati letno 10 milijonov zlatih kron (110 milijonov Din); ta vsota je bila Madžarski oro-ipj-ana -»i reparacijske komisije že 1. 1924 Kakor Avstrija, je tudi Madžarska dosegla ukinjenje generalne zastavne pravi?« na državna aktiva, zato pa bo morala, če ne bo redno plačala anuitet, dati druge garancije Glede optantskega vprašanja je bil skle- za finančno ravnotežje in za mednarodni i njen poseben dogovor, v katerem se Ma- kredit velike važnosti. TT»-«di+ev rVškoslovpškfh obveznosti Češkoslovaška je glede svojih obveznosti iz mirovnih pogodb dosegla razmeroma ugodno rešitev Odkupnina za prevzeta bivša avstro - ogrska državna posestva, ki bi morala po mirovni pogodbi znašati preko 25 milijard Kč ie bila Češkoslovaški črtana. Druga obveznost Češkoslovaške, tako zvana osvobodilna taksa, pa je bila znatno znižana, in sicer od prvotno določenih /oO miliionov zlatih frankov na 200 miliionov zlatih frankov Prav tako Češkoslovaški ne bo treba plačati vrednosti rečnoplovnega parka, ki ji je bil v mirovni pogodbi prisojen, niti zaplenjenega premoženja Habs-buržanov. (Parno terjatve nadvojvod Friderika in Jožefa so znašale preko 400 milijonov Kč.) Na račun osvobodilne takse bo Češkoslovaška plačevala letno anuiteto 10 milijonov zlatih frankov (8n miliionov Kč), in sicer 37 let. Za odplačilo vojnih dolgov pa bo plačevala tekom 50 let Francji.i letno 13.5 milijona Kč. Italiji pa 20 miliionov Kč. Skupna obremenitev bo znaSaln torej v prvih 37 letih 113 5 miliiiona Kč letno, v ostalih 13 letih pa 33 5 milijona Kč. Na drugi strani pa dobi Češkoslovaška nekako pri-znavatno udeležbo tta madžarskih reparacijah, in sicer v višini 1%, kar pa ne predstavlja znatnejše vsote Avs+rllq ne nlača nič Velike uspehe je dosegla na konferenci Avstrija, ki ii je ?soelo prepričati ves svet, da ni v stanju plačati ničesar, ker je že zaradi posledic voine komaj življenja zmožna. Njene reparaciiske obveznosti so bile povsem črtane. Plačevala bo le anuitete za reliefne dolgove, ki pa so nastali šale po vojni v zvezi z daiatvami velesil v obliki življenskih potrebščin. Za Avstrijo pa je tudi velika pridobitev, da odpade generalna zastavna pravica na državna aktiva, kar bo Avstriji šele omogočilo popolno finančno samostojnost in olajšalo najetje investicijskega posojila. Bolgarske obveznosti Vprašanje bolgarskih reparacij je bilo rešeno tako, da bo Bolgarija plačevala letno anuiteto 11 milijonov zlatih frankov. Obljubljeno pa ji je bilo, da dobi pred džarska in nasledstvene države zavezujejo, da bodo skušale tekoče procese glede op-tantekih terjatev urediti pred mešanimi razsodišči v duhu sprave in miru. Tenafve optantov za odvzeta ali sekvestrirana posestva v Rumuniji. Češkoslovaški in Jugoslaviji se imajo po možnosti kriti iz posebnega agrarnega fonda (fond A) v višini 240 milijonov zlatih kron. V ta fond bodo plačevale: 1.) Češkoslovaška Jugoslavija in Rumunija od vsot, sprejetih pod naslovom sposebne terjatve? leno 6.1 milijona zlatih kron. in sicer od 1. 1944. naprei: 2.) Francija, Velika Britanija. Italija. Portugalska. Japonska in Belgija bodo v času1 od 1 1931.—1943. na korist tega fonda odstopile one zneske, ki jim pripadajo iz madžarskih reparacij; 3.) Velika Britaniia Francija in Italija bo,l-> v času od 1. 1933,—1943. plačevale ietno 3.6 milnona *latih kron. od 1. 1944.—1966. pa 2. 28 miliiona zlatih kron (v razmeriu: Francija 40 Italija 40 %, Anglija 20 %). Poseben odbor, ki se bo sestal 5. februarja v Parizu, bo določil modalitete za komerci-jalizaciio. odnosno za najetje 4% posojila na podlagi teh vplačil. Ce bodo skupne op-tantske terjatve presegale določeno vsoto 240 milijonov zlatih kron, tedaj bodo izplačane le primemo nižie odstotne kvote. Za ostale madžarske terjatve (t j. terjatve za zaplenjeno cerkveno premoženje, za zaplenjeno premoženje dveh nadvojvod in za zaplenjene industrijske in druge naprave) se ustanovi fond B v višini 100 milijonov zlatih kron. v katerega bodo vplačevale gotove vsote velesile, da razbremenijo nasledstvene države Kolikor bodo terjatve presegale viš>no tega fonda, bodo razliko morale plačati nasledstvene države same. To pa bo razvidno šele pozneje, ko bodo mešana razsodišča razsodila vsa sporna vprašanja. Riimimctre ohv^nnst' in terjatve Na ureditvi vprašanja terjatev madžarskih optantov je bila naiboli interesirana Rumunija. ki je dosegla usoeh tudi v ostalih vprašanjih. Tako se Rumuniji odpiše ves dolg za prevzeta bivša avstro - ogrska državna posestva, vrhu tega pa tudi v celoti tako zvana osvobodilna taksa. Tako bo Rumuniji od deleža na nemških reparacijah ostalo okrog 2 milijona zlatih mark letna; po I. 1944. pa preko 1 milijon zlatih mark. GOSPODARSTVO Potreba ustanovitve zavoda za proučevanje gospodarskih- konjukhir t) vprašanju ustanovitve "posebnega Zavoda Za pospeševanje konjunkture se ie v naši gospodarski javnosti razpravljalo že pred leti. Spominiamo se še uspelega tozadevnega predavanja, ki ga je imel ljubljanski univ. prof dr. Bilimovič in ki je pozneje izšlo v obliki posebne brošure. Tudi Zagrebška zbornica je o tem važnem vprašanju stavila svoje predloge. Od takrat pa o tem problemu ni bilo več mnogo čuti. medtem ko so se zavodi za proučevanje konjunktur v drugih državah že prav tepe razvili in so tudi dosegli že lepe uspehe. V včerajšnji številki »Politike« se. je tega vprašanja ponovno lotil dr A. Jovanovič. vod'a odseka za gospodarsko statistiko pri Narodni banki. Iz njegovih izvajanj posnemamo naslednje: Prvi pogoi za vodenje racijonalne gospodarske politike je dobro poznavanje stania, v katerem se nahaja narodno gospodarstvo. V tem pogledu se je pri nas še malo storilo. Reforme v gospodarski politiki naše države, ki so bile izvedene v pret. letu, predstavljajo sicer znaten napredek, vendar je še potrebno, da s proučevanjem gospodarskega stanja v državi in vseh sprememb v gospodarstvu ustvarimo poHlago za pravilne ukrepe države v gospodarski politiki V zadnjih letih je proučevanje konjunkture zavzelo v ekonomski znanosti prvo mesto med vsemi gospodarskimi problemi. Znanstveni rezultati konjurikturne teorije se skoro v vseh naprednih državah že praktično izkoriščajo v posebnih institutih, ki imajo namen na znanstveni podlagi proučevati gibanje gospodarskih konjunktur, sestavljati diagnoze gospodarskega stanja in — kar je velike važnosti — tudi prog-noze za bodoči razvoj gospodarskih razmer v državi. V času, ko vse naše sosedne države skušajo racionalizirati svojo produkcijo in dvigniti svojo produktnost. postaja tudi pri nas vedno nujneiša potreba, da se v našo gospodarsko politiko uvede več sistema in odločnosti. Za to pa je potrebno, da pričnemo resno proučevati vse poiave našega gospodarskega življenja in njegovih potreb. Vremensko poročilo Meteorološki *a*o«l ▼ LinhHa«. 25. januarja 1930. Višina barometra 309« Kraj Ca.s Barom. Tempe* <0 tt « _ "S 6? Smer vetra tn brzina Opazo", Llnhllana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik inja 8. 76=4 7*5 9 765 ' /64-8 3-—4 -2 -2" V 85 mo toc 85 v m in sek. mirno mirno SSE 4 mirno Skoplje 7 76S-7 -s- 100 mirno Solit 7-5-7 +8 85 ESE 6 e ■§2 li 10 10 10 10 10 Padavin« vrsta t mm do 7 ure Solnce vzhaja ob 7.26, zahaja ob 17.0, luna vzhaja ob 6.41. zahaja ob 14.9. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 5, najnižja 1.3; v Mariboru — 7; v Zagrebu — 2: v Beogradu — 3: v Skoplju — 7; v Splitu + 7. NOVOSADSKO VREMENSKO POROČILO: Evropa. Islandska depresija se je oddaljila in zato prenehala v srednji Evropi. Antici Ion nad Evrojx> je postal slabši. V zapadni Evropi je deževno vreme, v ostalih krajih na je deloma oblačno, mestoma megla. Kraljevina Jugoslavija: Pod pritiskoi depresije, ki objema Evropo, je nastalo deževno vreme na Primorju ter je narasla temperatura v vsej državi Na severu je vedro, mestoma megleno, na severozapad • megleno. Minimum je bil zabeležen e Kosovski Mitrovici z — 10. maksimum pa v K toru s + 15. Vremenska napoved ta nedelio: Po -sej državi večinoma oblačno i dežjem na zapadu. Temperatura se bo povsod dvignila Dunajska vremenska napoved ia nedeljo: Ojiačno, semintja padavine. Toplejše vreme. To težko in obsežno delo pa more vršiti le poseben v ta'namen ustanovljen institut "f- " To bi' se dalo izvesti'bife večjih finančnih bremen. Potrebno T>i le bilo, organizirati stalno sodelovanie med ustanovami, ki so sposobne, da zbirajo materijal o posameznih gospodarskih panogah. Institut bi le imel nalogo dajati tem ustanovam navodila za zbiranje statističnih in drugih podatkov, da ugotovi in predpiše enotne metode dela in da na podlagi zbranega mate-riiaia postavi na znanstveni podlagi zaključke o stanju gospodarstva ali posameznih panog gospodarstva in da daie po možnosti tudi prognoze o bodočem razvoju. Vse te analize in vsi ti zaVi!«čk' bi se morali ob'aviti v posebnih publikacijah. Od ustanov, ki bi sodelovale s tem institutom. bi Narodna banka la^ko prevzela statistiko denarstva. denarnih zavodov in gibanje na denarnem in kapitalnem trgu. Gospodarske zbornice bi na svoj'h področjih zbirale podatke o staniu kme'iistva. trgovine. industrije in obrti. V seminarjih naš;h univerz bi se proučevala struktura in dinamika našega gospodarstva; vprašanja zunanje trgovine in gibania konjunktur v inozemstvu bi lahko prevzel Zavod za pospeševanje zunanje trgovine: delo okrog zbiranja podatkov o gibanju cen in sličndi problemov pa bi lahko prevzela splošaa državna statistika. Seveda bi bilo za redno in uspešno poslovanje tega instituta potrebno, da se najprej ustvari podlaga za primerjanje, da se prouči povezanost posameznih gospodarskih panog, reagibilnost na razne vzroke in da se zberejo podatki za. preiSnja leta, ki so za proučevanje neobhodno potrebni. = Centralna izvozna zveza mlekarskih zadrug v Novem Sadu. Dne 23. t. m. sc je vršila v Novem Sadu skupščina mickaTskvh zadrug, na kateri je bila ustanovljena Centralna izvozna »veza mlekarskih zadrug. Namen zveze je nadzorstvu nad mlekarskimi zadregami in sknb za :z-voz mleka ifl -mlekarski!! proizvodov. Za častnega predsednika Zveze .je bil izvoljen novosadskri veleposestnik I- DomKerski. - Izvoljena uprava zveze se je takoi- .tiato -sestala in je razpravljala o vprašanju do's-oročnih pog-odb za izvoz mlečnih p.ro'izvodwv. Kakor znano, so se voivodiinske mlekarske zadrage v zadnjem času močno razvile rn so frudi v izvoziu doše«le že lepe uspehe. = Kontingentiranje uvoza lesa v Špan!jo. Kakor znano se zadnji čas v španski javnosti mnogo razpravlja o potrebi kont-irogen-ttranja uvoza lesa. Že ob priliki uveljavljen j-a naše trgovinske pogodbe s. Španijo smo opozorili, da se uvedba kontingentov za uvoz lesa v Španijo protivi določbam te pogodbe. Sedaj poročajo iz Beograda, da j« trgovfnsko nfniatrsfrvo povodom vesti o koftfTtgMiriran;« uvoza lesa v Španijo na intervencijo Centrale industrijskih ko-rporacii poslalo španski vladti pre-dstavko, v kateri se zavaruje pred eventualno uvedbo kontirogernia, piri čemer se opira na nedavno uveljavljeno tr.gov in s ko pogodbo med našo državo in Španijo. == Poziv k prijavi poizktisnlh zemljišč za na-sev umetnih menjalnih travnikov. Da se pospeši krdii rpri nas umetno travništvo. ki uomenia višek umnega pr delo vanja krme, namerava 'Kmeiirtška poskusna in kontrolna postaja- v LiutuBan-i tetos na spomlad zasejati večje število vzornih u-met-n:h menoalrtrh travnikov v p loško-vrvi meri oo 250 do 2500 m® Kmetovalci, ki imajo voljo m veselje deia+i za vzgled sebfi in svoj:m sosedom take poizkusjie travnike in imaio na razpolaeo primerno zemP^če, k.i ie b!lo lan-sko leto obdelano z okoipavino (krotmrriem. peso 'td.) ter lcž; of> kaki navn« on*'. $e- m^iavnVi rumeno aH i'izmeno r\ri v-,p.fHs.k! poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani, Dunajska cesta 38, do srede 9m/o ELI DA meseca februarja. V pismena prijava naj prijav-^ nik navede svoi natančen' naslov. Nadalje mora pr.ijavnik v pismeni pni javi navesti naitanono ploskovno mero njive, za katero žeii, da se mu deloma aH,- v celoti izpremend v umetni men.ja.lw travnik. Pri ustmeni prijavi se vse to vzame na /.arpismk. Travnc-deteljno mešanico za aasev umetnega - tn^jabiega ■ travnika dobi poizkusm-ik brezplačno od postale in mu bo dala postaja od drugega leta naprej tudi potrebna umetna gno-iila za posmojifev poskusnega zemljišča, če se bo pismeno zavezal, da se bo pri izvajanju poizkusa držal natančno predpisov in danih navodil. =Proijiet zagrebške borze v preteklem le-tu. Zagrebška borza je objavila naslednje podatke o prometu v pp&tektem letni (v okflepajčh podatki za zadnja 3 leta): devizni promet 3132 milijonov Din (2871, 2949. 3555), promet v državnih paplrllh 236.4 miHjooa Din (300.5, 202.0, 216.2), promet * bančna delnicah 13.7 milijona, ,Din (22.1, 23 5, 23jjijironieJ ,ftMiu5tj?}sWh delnicah 9 3 ig&iifi-., na Ep (12.4. 2S;t, MU). Kakor je iz zgorajšnjih števili razvidno! je promet v efekt'h precej nazadoval. doč;m se je dev:zni promeit dvignil. == Dobave. Prometno - komercijalni oddelek dirakciie državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. februarja ponudbe glede dobave postajnih žigov: do 8. februarja pa glede dobave 8 komadov stiskalnic za zaliv-ke. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkoija državnega rudnika Velenje sprejema do 3. februarja ponudbe glede dobave 200 kg avtomobilskega olja in 300 kg stroinega olja. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 7. februarja ponudbe glede dobave raznega pisarniškega mate-rijala (razni papir, indigo-papir, karbon-pafrir. svinčniki, črnilo, risalni žebljički. tin'niki, peresa, vrvice, trakovi za pisalne stroje itd.) Direkcija državnih železnic v ^ubotici sprejema do 4 februarja ponudbe glede dobave postelj in posteljnine. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.) Položaj na na«ih Korzah Ljubljana. 25 januarja. Pretekli teden je bil promet na ljubljanski borzi srednii. Znašal je 21.4 milijona Din napram 22.0. 17.7. 27.0 in 15 9 miliiona Din v zadnjih štirih tednih . Tečaji deviz so se v početku tedna še nekolikio dvignili, rotem pa so se koncem tedna več ali manj ustalili. Napram koncu zadnjega tedna se ie dev'za na Newyork . dvigmila od 56 515 na 56.62. deviza London od 275 98 na 276.05, deviza Trst od 296.40 na 296 80 in deviza Dunaj od 7 9726 na 7 9814. Na zagrebškem efektnem tržišču ni bilo opažati znatnejših sprememb. Voina škoda se je stabilno držala na višini 440 — 441; popustilo oa je investicijsko posojilo, ki je bilo koncem tedna zaključeno po 84. Bančne vrednote so se držale prilično čvrsto in so se nekateri tečaii za malenkost dvignili, vendar ni prišlo do večjega prometa. Industrijske vrednote pa so ostale dalje bolj zanemarjene. Trboveljska se je ponovno dvignila od 475 na 490 — 495 (za-kliučki). Nekaj promela je bilo še v Sla-veksu po 89 _ 90, v Šederani po 390—395. Deviie in valute. Utiblimra. (Prosti promet). Berfn 13.5525, Budimpešta 9.9178, Curh 1095.9, Dunaj 7 9S14. London 276 Nevjvvk 56.62. Praga 167.79, Trst 296.80. Pariz 223 74. Curih. Zagreto 9 1275. Pariz 20.33, London 27.09, Madrid 6S 25. Berlin 123.66, Dunai 72.86, Praga 15.515. Pwd'irnpešta 3 775. Drtnai. Beograd "C 50625 — 12 54625. Berlin 169.52 — 17002. London H4 5175 do 6179, Mil*n 37115 — 37 215, Newvork 709 15 _ 71165. Pariz 27 855 — 27.955, Praga 2007625 — °1 05625 Turih 136.98 do 137.48; dinarji 12.40 _ 12.46. fitm trsr Ž-tni tng jc M! pre4ekK tedwn v znamenju ha«sse. kar velja zlasti za Evropo, kjer le Voti-siim prrčel v več* meri kupovati. V evropskih i.ndiist-riiskih državah so se zaloge domače pše-n;ce že znatno zrnati'šale in ie tako nastala ve8-ja uvozna potreba. Na bnd:m.r>eStaJi«ki bom" so se oene pšenici od zadnjega petka prece' dvlg-n-ile, in sicer za marc od 23 45 na 24.12 V ena-tei meri so se okr-e^le cen« tndi pri nas. kier ie pm.n^lha zelo p-ad^a in so kunci tmei; tveceiS-nie težave or«' pokrivanju sv^-fr ™*t.reb P*»n'ca ^ te rYvt-->*7n za 78 kg te^ko HHgo od 310 na 215 r so nemara že na potu. Za vsak slučaj bo JZSS brzojavno obvestil poljsko in češkoslovaško obmejno postajo. O odpovedi mednarodnih tekmovanj so bile takoj obveščene tudi Agencija Avala, naše poslaništvo na Dunaju ter ljubljanska radio-postaja, ki je bila na-prošena, naj v več jezikih razširi odpoved v svet. Službeno iz LNP. (Kazenski odbor.) Seja kazenskega odbora bo v torek dne 38. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Delavske zbornice. Vab;m vse gg. odbornike na polnoštevilno udeležbo. Na sejo se pozivajo v svrho zaslišanja naslednji igralci: Zupan Milan (Slavija), Pelicon (Grafika), Bekk Frano (Svoboda), Ratič (Svoboda), Bončar (Svoboda), Steiner (Jadran), Rogač (Jadran) in Kosmač (Jadran). Ako se kateri navedenih igralcev ne bi od>zval pozivu, se bo do nadaljnjega suspendiral. — Tajnik L Kol. in motociktistični klub »Sava«. V nedeljo dne 2. februarja 1930. se vrši ob pol 10. dopoldne V. redni občni zbor kolesarskega in motociklističnega društva Sava v Ljubljani v gostilniških prostorih g. F. Kavčiča, Privoz (Prule). Danes v nedeljo dne 26. t. m. pa se vrši ob pol 16. družabni sestanek vsega članstva v hotelu »Bellevue«. Vabljeni so tudi prijatelji kolesarskega športa. Na občnem zboru kolesarskega in motociklističnega društva Sava v Ljubljanf, ki se vrši dne 2. februarja 1930 ob pol 10. dopoldne v gostilniških prostorih g. Frana Kav-čiča, Privoz št. 4 (Prule). se bodo razdelile diplome in kolajne dirkačem, ki so si iste priborili v pretekli sezoni pri razpisanih dirkah drušltev Save, Pododbora Ljubljana in Zveze kolesarskih društev v Ljubljani. SK Svoboda. Za danes napovedani tremn® na dva gola od-pade zaradi mokrega terena. — Prosim za četrtek ob 1930. Vsi in točn-o. — Načelnik. Paberki iz zimskosportnega sveta Snega ni od nikoder; celo na Norveškem — vsai na jugu Ln v sredini — dežuje dan za dnevom tako da so pričeli resno misliti na prenos znamenitih holmenkolskih tekem v severne dele Norveške. Tudi povsod drugod po Evropi — razen Švice in deloma Nemčije in Češkoslovaške — so snežne prilike zelo neugodne, tako da imajo aran-žerji letošnjih številnih mednarodnih zim-skosportnih prireditev mnogo skrbi, kako iih bodo izvedli. Kakor smo rekli, je letošnji program teh prireditev silno bogat. Razen akademskih zimskosportnih iger v Davosu in I. nemških zimskih bojnih iger v Krummhiiblu, ki so že za nami, nam obeta sezona 25. in 26. t. m. še avstrijsko smuško prvenstvo treh dežel v Aflenzu in tirolsko prvenstvo v Kufsteinu, 1. in 2. februarja finsko državno prvenstvo v Lathiju in avstrijsko državno prvenstvo v Schvvazu, 4. do 9. februarja nemrko državno prvenstvo v Engel-bergu. 8. do 16. februarja nordijske igre v Stockholmu, 23. februarja do 3. marca hol-menkolske tekme v Oslu in dne 2. marca Vasov tek na Švedskem. Francozi med smučarji niso nikoli fgrafi važne vloge, posebno pariški imajo daleč do snega. Da bodo sedai lahko imeli sneg pred nosom, so si zgradili »salon du ski*, t. j. sneženo palačo, kakor jo imajo v Londonu, Berlinu in na Dunaju. Palača ima skakalnico, s katere se ob zvokih treh vojaških godb spuščajo najbolj junaški Pari-žani. Tudi Danci kot smučarji niso znameniti. vendar so si letos zgradili prvo skakalnico v Orholmu. Stvar je tem bolj zanimiva, ker so tamkaj pokrajine skoraj popolnoma ravne. Znani filmski smučar na dofee proge bi izdelovalec smuči Taimo Lappalaineii objavlja tabelo o razmerju med dolžino smučke in teži no vozača. Tabela je izdelana po razmerah običajne proge, t j. v glavnem ravne, nakar se da sklepati tudi iz širine srmučfke. Kakor trdj Lappalainen, naj bi bila normalna smučka široka 70 mm (spredaj). 58 mm (v sredini) in 62 mm (na koncu). V mehkem in globokem snegu se lahko izračunane dolžine povečajo za 10 do 15 cen, Dolžina snra&e cm Teža vozača kg 1S0 55 395 60 210 65 225 70 240 75 255 «0 Lake Placid, to je kraj, kjer se bo vršila prihodnja zimska olimpijada — onstran velike luže! Sodba vseh. ki so ga videli, je precej pesimistična. Treba je še mnogo popraviti, ker so tamošnji hribi gosto poraščeni z grmovjem, iz tal pa gledajo večje in manjše skale. Za vožnje z bregov ni odprtih jas in tudi snežne razmere so precej muhaste. Na odprtih krajih je teren navadno gol, ker burja sproti odnaša sneg. Američani so mislili praktično in so namenili olimpijado čim bližje New-vprka. Sicer pa imajo dolarje in časa tudi še dovolj, da spremene Lake Placid v popolno Švico! Samo za Fince. Švede in Norvežane ie razpisan pokal za vztrajnostni tek na 50 km. Po propozicijah bodo lahko tekmovala samo tri ma*tva s 5 možmi, od katerih bodo ocenjeni prvi trije. Prva konkurenca za ta pokal se bo vršila šele v prihodnji zinii v Lathiju na Finskem. Smučarjev-proffisijonalov — vsaj zaenkrat — še ne poznamo. Prvi, ki se je spustil na to spolzko in »nečastno« polje, je bil to pot — naš kolega-novinar, Lars Mol-ler, ki se mu menda pri listu ni godilo najbolje. Mož ie z malimi sredstvi ustanovi! svoj list »Generalni vestnik za severni tečaj«. kjer opravlja obenem službo urednika, založnika, stavca, tiskarnarja, akviziterja inseratov in kolporterja. Svoj sedež je prenesel v severno Grenlandijo, odkoder vozi na smučeh po tamošnjih neobljudenih krajih in dostavlja list naročnikom v šotore. Kakor pravijo, podjetje dobro uspeva. List je seveda malo manj aktualen in le pre-često se dogaja, da kolportira Moller med najnovejšimi vestmi senzacije, ki jih je ostali svet že pozabil. Ce so njegovi naročniki zadovoljni, mu tega niti očitati ne smemo. Sicer pa: Se non e vero . . . Nekaj i drobim o modernem šolstvu Podrobnejše poročilo o tej zadevi spada vsekakor v strokoven pedagoški list, ne bo pa napak, če se pozanimajo tudi čitalci dnevnika o tej stvari zaradi neobhodno potrebnih stikov med domom in šolo. Dunajski Schulrat stoji na strogem stališču kooperacije doma in šole. Vsak učni zavod ima ob strani odbor, v katerem so zastopniki starešev. Član te institucije je vsaka mati in oče, ki imata svojo deco na dotičnem zavodu. Im kakor so nam pravili gg. Glockel, Fadrus, Steiskal in drugi, ki so svetovno znane kapacitete na šolskem polju, dosegata šola in dom najlepše uspehe, če se medsebojno podpirata v lepem skupnem cilju: vse za napredek dece. Ne bi bilo napak poizkusiti zopet z redno uvedbo roditeljskih večerov in sestankov tudi pri nas. Saj le v medsebojnih stikih se bodo premostile razne ovire, ki se pojavljajo ponekod dozdaj. Krivična bi bila trditev, da Je vse, kar smo opazili na dunajskih šolah za nas novost. Marsikdo ima vpeljanega že marsikaj sličnega v svojem razredu, eni so to uvedli iz lastne prakse, drugi na podlagi študija pedagoške "literature, oboje pa je potrdil ogled in uspeh dunajskih šol, da so na pravi poti. In to dejstvo mas bo vedlo še k nadaljnim izpopolnitvam. Dunajski razredi so številčno iako maj-ni. Skoro nikjer ne presegajo števila 30. In pri nas? Naš napredek pa ovirajo zelo zanikrni repetentje, katere v dunajskih šolah prestavljajo v tako zvane »L« (langsam arbeitende Schuler) posebne razrede,, ki so namenjeni zgolj deci, ki bolj počasi razumeva tvarino. Zanimiva pa je tudi selekcija učiteljstva. Zadnja leta sploh niso sprejeli nikogar v stalež, ker je število šolarjev padlo po vojni za 120.000 vsako leto. Zdaj pa sprejemajo na novo Ie učitelje, ki imajo mimo rednega učiteljišča tudi še akademsko na-obrazbo. Zato pa hna dunajsko učiteljstvo v primeri z nami krasne plače, ima pa še druge ugodnosti in priložnosti za razširje-vanje svojega duševnega obzorja, omenim naj le krasno, naravnost luksurijozno opremljeno Centralno pedagoško knjižnico. Dunaiski Schulrat daje svojim nastavljen-cem letno 14 polnih plač: ob novem letu in ob nastopu velikih počitnic dvojno. Učni načrt zaupa povsem močnim individualite-tam. Nima pTedstavke niti v urniku, pouk se ne vrši kakor pri nas, po strokah, temveč poučujejo potom strnjenega pouka (Ciesammtunterricbt). Deca naj ne smatra šole za breme, zato začne novo učno skupino učitelj z zletom, da si ogledajo vse v naravi in si naberejo z lastnim ogledovanjem novih utisov, ki jih razglabljajo med šolskimi setnami. Ne štedijo pa nobenega sredstva, ki jim je pri pouku potreben. Vsak otrok dobi prav vsa učila v šoli brezplačno, knjig pa ima iz vseh področij, ko zapušča šolo, za v res niči lepo priračno knjižnico. Močne pedagoške osebnosti dosegajo naravnost zavidljive uspehe, frapiral me je znani risarski pedagog Rihard Rothe. ki poučuje celo že v I. razredu osnovne šole grafiko hi risanje na »Presspan«. Že v početku elementarnega razreda pišejo na nečrtan papir, pisanje iim je zgolj sredstvo za pismeno izražanje lastnih misli in ne kakor je pri lepopisu mnogokrat v navadi, da je samo sebi namen in končni cilj. Vsak razred ima večkrat na leto brezplačne vožnje, da si ogledajo svojo ožjo m širšo domovino. V ta namen imajo na Dunaju šolski hotel, kjer spravijo pod stre bo do 300 otrok v svetle sobe in čedne postelje. Ni šole, ki W ne imela projekcijskega aparata, s čigar pomočjo tolmačijo deci slikanice. Če pa nima šola tudi lastnega kino aparata, pa hodijo enkrat tedensko na soseden zavod kjer jim vrte kak poučen film, zabavne zgodbe pa gledajo na platnu v popoldanskem prostem času. Zanimiva je tudi razpostavitev šolskih klopi, ki so obrnjene tako, da ni več sredi šče razreda učitelj in kateder, temveč učenci sami sebi. V prostem pripovedovanju vodi debato eden izmed učencev, kdor da nejasen odgovor, mu stavi sosed, ki ni z njegovim pripovedovanjem zadovolien, po trebno dopolnilno vprašanje. Tak pouk koncentrira misli vsega razreda, uči deco logike, daje ji prilike do samozavestnega nastopanja in jasnega izražanja. Učitelj stopi večkrat v ozadje ter le kot sugestiv-na osebnost dirigira pouk v zaželjeno smer, če bi se odstranili s postavljene smernice. Dnevno ob koncu pouka si postavi razredna družina učni smoter za prihodnji dan, na katerega se šolarji že doma potom samodelavnosti pripravijo, ponajvečkrat vsi, kadar pa je na sporedu snov, kjer je kdo posebno poučen, pa si izvolijo njega za referenta. —nč— Primorske novice V Trstu so otvorili šolo za sindikalne voditelje. Pri inavguraciji je bil navzoč državni podtajnik v ministrstvu korporacij Dino Alfieri. Liktorska dvorana je bila poi-na delovnega ljudstva in Domeneghini ie z veseljem pripovedoval, kako raste fašistična delavska organizacija. Ko je on pričel s svojim delovanjem, je imel dolgo časa v tej dvorani na zborovanjih komaj kakih dvajset ljudi, ki so se mu včasi smejali in mu niso nič verjeli. Sedaj pa ima fašistično disciplinirane delavce. katerih vrste se jačajo zlasti, odkar podpira njegovo prizadevanje prefekt Porro. Sangui-netti, predsednik udruženja industrijalcev, ie govoril -prejšnji dan o gospodarski krizi v Trstu, katero povzroča tudi nedostaja-nje zaledja. Domeneghini je reagiral na njegovo izvajanje takole: »Kriza ni tako težka, kakor bi se moglo misliti. Ako se kako podjetje poruši, se pogostoma ne poruši tudi človek. Izgubi se ravnovesje, ker je postavil človek nad interes podjetja svoj lastni interes. Trst nima zaledja in pravi se. da stoji Trst na vzhodnem koncu domovine. Prav. Mi, ki smo se nekoč vrgli proti najlepšim ciljem, mi delavci se vzgajamo tudi danes, da navalimo proti veliki bodočnosti domovine. Fašizem je mladost in večna ie mladost Duceia, ki se razliva na vse duhove, da bodo kar najbolj lepi, močni in sigurni na velikem jutrišnjem pohodu imperija« . . . Tržaški grad je odstopilo vojno ministrstvo mestni občini po dolgih pogajanjih. Ko je lani ministrstvo zahtevalo od občine primeren prostor za vojašnico pri Zavijali, je župan dr. Pitacco porabil to priliko, da je vojaško oblast ponovno opozoril na žel.io Tržačanov, da bi prišel grad v mestno last. Sedaj se je to zgodilo. Tržaška občina je odstopila za to vojaški oblasti dve veliki zgradbi bivše blaznice in posojilnice, ki sta mnogo več vredni ko grad, katerega pa se oklepa tržaška sentimentalnost Pravijo, da bo grad izborno služil tudi za razne nacionalne in patrioti-čne manifestacije. V Hruševju pri Postojni je bil ustreljen, kakor zpa.no, občinski nameščenec in mili-čar Blažina. Orožniki, straže javne varnosti in patrulje miličarjev so preiskali takoj daleč naokoli številna stanovanja, hleve in senike, hodili so po travnikih in gozdovih, s seboj so imeli policijske pse, pa niso mogli izslediti napadalcev. Menijo, da sta dva, ki dobro poznata okolico, zaradi česar sta se takoj skrila v varnem zavetju. Pet oseb je bilo aretiranih, med temi mlada ženska, ki je bila pred Blažino usluž-bena v občinskem uradu. Aretirance so izpustili, pridržali so v zaporu le 38-letnega trgovca Ernesta Hočevarja, varuha odpuščene mladenke. Postojnska oblast je opisala Hočevarja kot politično sumljivega človeka, sovražnika fašističnih institucij in hujskača kmečkega ljudstva. Hočevar je bil izročen sodišču, obdolžen, da je on naiel ona dva človeka, da sta usmrtila Blažino. Dolgo časa so se dogajale tatvine koles dan za dnem po raznih krajih med Gorico in Vidmom. Zastavljalnice so bile polne ukradenih koles in marsikdo je kupil kolo prav po ceni. Policija je prišla končno na sled številnim tatovom in ugotovila, da načeluje tatinski zadrugi ženska, 30-letna Dora Stroppolo. Vsa družba je pod ključem. Ponarejene bankovce po 50 lir je razpe-čavalo po Julijski Krajini pet mladih ljudi iz starih provinc. Slednjič so jih zasačili v Trstu in postavili pred sodnike. Obsojeni so bili: Moccacario na 3 leta in 6 mesecev zapora. Sartori na 1 leto in 3 mesece zapora, Viviani na 3 leta in 6 mesecev, Ferri na 2 leti in 11 mesecev, Lomballi na 1 leto in 6 mesecev, vsi morajo plačati tudi globe do 350 lir. Sartori je v razpravi povedal da je dobil v Veroni sto ponarejenih bankovcev za tisoč lir. Spremembe v železniški službi • Premeščeni ®o uradniki II. kategorije: Milost Bogomir prometno koimercijalno odelenje, za šefa posrtaje Videm Krško; Medakovič Draginja v Celju za administrativno uradnico k prometnemu komercijalmemu odeJenj-n direkcije Beograd; Li-povšek Franc, Bled-Jezero, za šefa postaje Ponikva; Abramovie Miroslav, Murska Sobota, za prometnega uradnika v Laikovac, direkcija Sarajevo; Obal Štefan, Kotoriba, za prometnega uradnika v Novo mesto; J«v kovič Peter, Jesenice, za prometnega uradnika r Soimbor, direkcija Sufootica; uradniki HI. kategorije: Žibret Feliks, tourikiica Sisak, za strojevodjo v bitrBni-co Ljubljana I. glav. kol.; Kozjek Franc, Trebnje, za prometnega uradnika v PoJjčane; Leskova«- Drago t in, Potjčane, za prometoega uradnika v Trebnje; Dolžan Leon, Šmartno ob PaM, za komerciial.nega uradnika v Cakovec; zvatuč-nfk I. kategorije: Bneceljnik Anton, kurilnica Ljubljana I. glav. kol., za strojeiwd>jo v kurilm-co Ljubljana II. gor. kol.; zvanioniki II. kategorije: Turkovič Štefan, progov.na sekcija- Zagreb, za progo-vnetga čuvaja k pros«vw sekciji Zidani most; Stairec FTamc, Maribor kar. kol., za adtoimstra^iiviiega ®va.ničimka v delavnico Ma.r bor; Verbnjak Mihael, ppogovna sekcija Novo mesto, za progo^itega čuvaja k progovni sekciji Ljubljana glav. proga; Majcen Martin, kurilnica Maribor, za slrojnega kurjača v kurilnici eksp. Rogatec; d ne viličar Vehovc Alojzij, Laze, r Vu-zenico-Muto. Nameščeni so: za oradnflca M. kategorije: Pri-stovni-k Josip, promet, uiraid., Velenje; za zvanič. II. kategorije, 3. skupine; Majcen LeopoM, premikal Zidani most; Kervm Franc, premikač, LjubKajia, glav. kot; Anžnr Leopold, skladiščni delovodja, Ljubljana, »lav. koL; Potoka r Ivan, tovorni sprevodnik, Ljubljana glav. kol.; Herič Anton, tovorni sprevodnik, Rogaiec; Bokal Franc, kretaik, Trbovlje; Harič Alojzij, tovorni sprevodnik, Maribor, glav. kol.; Lernut Valentin, premrfkaič. Zidani most; Medved Ludovik, tovorni sprevodnik, Zidani most; Detel a Josip, premikač, Trbovlje; Fifer Rudolf, tovorni sprevodnik, Ljubljana, giavč koL; Cretaik Jožef, premikač. Zidani most; Lah Ignacij, tovorni sprevodnik, Ljubljana, g4ar. kol.; Čretnik Jožef, skladiščni detovod-ja, Ljutomer; Lah Franc, tovorni sprevodnik, Ljobtiatia, glav. kol.; Božič Kristijan, pros»vni 6inraJ, progovna sekcija Celje; Hasabe«t Janez, postapii čuvaj. Maribor, gia*. kot; Mesar« Štefan, skladiščni delotvpdfo Maribor, glav. kol.; Beranii Franc, tovorni sprevodnik, Praserskos Kelbe'] Mihael, tovorni spre-* vodnik, Ljubljana glav. kol.; Leskovec FAorijan, tovorni sprevodnik, Ljubljana glav. kol.; Dru-škovič Pavel, skladiščni delovodja, Slovenske Konjice; Kalan Lavrencij, premikač. Ljubljana, gor. ko!.; Škaria Mihael, kretnik. Kresnice. Preuvrščen v uradnika 1. kategorije 7. skupine je Punouh Miroslav, prometno komererjalmo odelen-je, dosedaj uradnik II. kategorije. Strojmo-tehnični izpit za uradnika I- kategorije je položil pri generalni direkciji uradnik II. kategorije Emer Giuro, tehnični uradn-k, strojno odelenic; za uradnika II. kategorije Obereigner Stane, teli-nioni uradnik, kurilnica Ljubljana I. glav. kol. Sl.užba je prestala zvaničniku Trbovcu Jakobu, skupino vod j i, proso vna sekcija Maribor glav. PTOga. Kulturni pregled Novi načrti Hermana \Venilla. Znatri publicist Herman Wendel bo objavil v kratkem noso knjiiro »Dantonc, ki bo obsežna študija o siovečem revolucionarni. Pripravlja tudi — kakor je izjavil v razgovoru s sotrudnikom »Vremena — posebno studiio o jugoslovenskih memoarjih v zgodovini in literaturi, ki bo izhajala v Slavische Rund-schau«. Studijo o Lazi Kostičn. srbskem dramatiku iz druge polovice 19. stoletja, ie izdal v Novem Sadu dr. Milan Savič. Študija je spisana na podlagi obilnega biografskega gradiva in daje dokaj podrobno sliko življenja in dela tega pisatelja, o katerem so pisali tu li Skerlič. Nedič, Bo«dan Popovi« in Slobodan Jovanovie. Savčičeva študija je izhajala prvotno v Letopisu Matice Srpsk«1. »Srpski književni glasnik« z dne t m. je objavil med drugim novo povest Velj-ka Petroviča »Neprijateljevo sveto pismo«, prevod povesti Thomasa Manna »Težka ura-, pesmi Drasutina ?>L Domjaniča i. dr., studijo Anice čošič »Pogled r.a ženo, ljubezen in zakon v naši s!ari književnosti«, nadaljevanje razprave Crnjanskega o Shakes-pearjevih sonetih. filozofsko razpravo dr. Bajiča »O temeljih verovanja« in Pržieev članek o avtorskem pravu. Nate se vr*te pregledi in beležke. O Jan kovice vi drami »Brez ljubezni«, ki jo poznamo izza uprizoritve v Ljubljani in čije beograjska premiera je bila koncem decembra, je objavil »S. knj. glasnike v 2. številki daFjšo recenzijo iz peresa kritika M. V. Bogdanoviča. Kritik sklepa, da g. Jan-kovič ni ustvaril te drame s pretenzijami. ki ne bi bile dopuščene, kakor se to češče dela; položil je vanjo napor, ki mu sicer ni bil kos, vendar je storil to pošteno, ne za bluff. Vrhu tega se čuti, da je bila drama spisana a entuzijazmom . . . Bila je ustvarjena v idealističnem nastroju. ki je plemenit in v naših razmerah redek. Nedostaja ji življenske resničnosti in prepričevalnosti ▼ slogu in razpletu, vendar je na nji lep tudi namen in pa vera, s katero je bila ustvarjena. Miloš Crnjanski o Shakespearejevth netili. V »Srpskem književnem glasniku« izhaja obsežna razprava pisatelja Miloša Crnjanskega »Šekspirovi soneti«. Razprava je pomemben prispevek k jugoslovenske-mu šekspiroslovju, ki je dalo v zadnjih letih mimo prevodov tudi nekaj lepih študij in komentarjev. Beograjski pesniki. Nadežda Savatiievie je izdala pesniško zbirko »Iskreč. M. Bog-danovič sodi o tej knjigi, da je sicer začet-niška, vendar pa je lep »dokument o sebi*. — Pesnik . bohem Rade Drainac. ki se ie že nekajkrat odrekel literaturi kakor Peter Kristu. ne da bi se sicer dal motiti pri svojem pesniškem stvarjanju, je pravkar objavil novo zbirko »Banket«. (Založba »Svet-lostk). Drainac je futuristično nastrojen in pod vplivom najnovejše francoske poezije, zlasti Apollinairea, vendar je v bistra prava pesniška natura. Vzlic mestoma banalnim metaforam in ponavljajočim se bombastičnim izrazom je osnovni ton njegove lirike prikupen. Verzi so ponekod prav topli, n pr »Pevajte, kestanove grsne srcem pesnika, što arije životT^n iskuplia-ie. < Zdravniški vestnik, ki se je z januarsko številko predstavil v novi redakciji docenta dr. Alije Koširja, prinaša med drugim: članek o razvoju bolniškega in nezgodnega zavarovanja od 1. 1889. do danes; razpravo dr. L. Šavnika o Rontgenovem institutu kirurške bolnice v Frankfurtu ob Meni; razpravo dr. t. Lutmana »Sedanje stanje vprašanja aktivne imunizacije difterije« (s tabelami). V drobižu je več splošno zanimivih člankov in informacij, tako n. pr. c Lamarcku ob stoletnici njegove smrti. » metamorfozi duše i. dr. V Govorilnici piše zdravnik o seksualnem problemu v Kraigherjevi drami »Na fronti setre Žive«. Med referati pa bo tudi izobražen lajik s pridom prečital referat dr. B. Škerlja o Bro-dar-Bayerievem spisu o paleolitskih najdbah na Olsevi. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Nedelja, 26. ob 15.: Peterčkove poslednjte sanie. Mladinska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Za ljubezen, so zdravila. Izven. , Ponedeljek, 2?.: Utopljenca. A. Torek, 28.: Zaprto. Sreda, 29.: Zaprto. Četrtek, 30.: Naš gospod župnik. C. Petek, 31.: C vrček za pečjo E. Sobota, 1. februarja: Utopljenca. 25. predr stava. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Nedelja, 26. ob 15.: Grof LuxemburskS. Opereta. Ljudska predstava po oiižanHi eenah. Izven. — Ob pol 20.: Car ia ts» sar. Ljudska predstava po znižanih nah. Izven. Ponedeljek 27.: Zaprto. Torek, 28.: Tičar. D. ^reda, 29.: Gostovanje Comoedie Franeais« iz Pariza. Izven. Četrtek, 30.: Ernani. A. Petek, 31.: Zaprto (generalka). "robota, 1. februarja: Hasanaginica. Izveo, Premi jera. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Nedelja, 26. ob 15.: Orlov. Kuponi. — Oh 20.: Radikalna kura. Kuponi. Ponedeljek, 27.: Zaprto. Torek, 28.: Radikalna kura. A. Kuponi. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Nedelja, 26.: Svetnik. N TOBLER 11 ŠVICARSKA TOVARNA ČOKOLADE in KAKAOA obvešča svoje kupce in odjemalce, da je na mednarodni razstavi v BARCELONI leta 1929. dobila največje odlikovanje »GRAND PRIX« za kvaliteto svojih izdelkov. Tovarna »TOBLER« je, da bi nudila največje zadovoljstvo svojim odjemalcem, organizirala prodajo svojih proizvodov v kraljevini Jugoslaviji na ta način, da je otvorila skladišča za svoje blago skoro v vseh banovinah in to: ZA BANOVINO DRAVSKO: A. ŠARABON, Ljubljana. ZA BANOVINO SAVSKO IN VRBASKO: EKSPORTNO IN IMPORTNO DRUŠTVO D. D., Zagreb, Draš-kovičeva 25. ZA BANOVINO DRINSKO: »Zora« A VRAM ISAK ALTARAC, Sarajevo, Loga vina 1. ZA BEOGRAD in okolico pri tvrdkah: DINGARAC, STO JANO VIČ i GOLOČEVAC, Poenkarejeva ulica broj 3, KOOPERATIVA A. D. — Dečanska ul. 5, MI JAT LUKIč, Hilendarska 1. ZA BANOVINO MORAVSKO: GREBENAROVIČ i BUKOMIROVIČ, Niš, Trg kralja Aleksandra 28. ZA BANOVINO VARDARSKO: DINGARAC, STOJANOVIČ i GOLOČEVAC, Skoplje. ZA BANOVINO DUNAVSKO: EJGON WEISS, Novi Sad, Futoški put 43, LJUBOMIR STEFANOVIČ SIN, Aleksandrova ul. Detajlna prodaja v vseh kolonijalnih, delikatesnih, špecerijskih in slaščičarskih trgovinah. GENERALNO ZASTOPSTVO ZA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO „OBOROT" Dr. V. šipotovski, BEOGRAD Cara Uroša ulica 19, tel. 3I89 OPOZORILO KUPCEM: tovarna »TOBLER« je, da bi svojim odjemalcem nudila prijetno iznenadenje, sklenila, da poleg rednih nagrad, ki jih izdaja v velikem številu, skoro uvede svoje NOVE NAGRADE v gotovem zlatem denarju v vrednosti 37.500 ŠVICARSKIH FRANKOV, kar znaša 303.300 dinarjev. r W IES5J.'< UUEUANIA, • Tvornica glasbil in gramofonov Meinel & Herold Maribor ) štev. 101 Za dobro upeljan znamkin predmet se išče za takoj mlajši, ne izpod 25 let star samski POTNIK ki ima veselje do dela in je vešč slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Obširna ponudba z navedbo starosti, veroizpovedi in dosedanjega službovanja naj se pošlje pod »Stalna služba štev. XXX« na podružnico »Jutra« Maribor. 235^ atrHdm..Vd¥ur &m ai/t rArt ' Kfni! oiy<,*b' Z žalostnim srcem naznanjamo, da je naša ljubljena hčerkica in sestrica Mici odplačilo *» (lili na posknšitjo dobite naše gramofone. Zahtevajte takoj brezplačen katalog, iz katerega boste razvideli, da smo izredno poceni. Samo 90 Din plačate mesečno za 4 mesece in gramofon je vaš! (poltenega najditelja ki je našel 6 januarja ponoči v kavarni jMerknr4 v Celju težko srebrno cigaret, dozo in par usnjatih rokavic, prosim, da odda najdene predmete proti nagradi v podružnici Jutra" v Celju. Javna zahvala! Za požrtvovalnost in usluge, ki mi jih izkazujejo moji najboljši prijatelji, -ce brezplačno, se mi zdi ta pot najprimernejša, da se jim zahvalim in se jim priporočam še za v bodoče. 2 s9 Zagorje ob Savi, dne 25. januarja 1930. VALANT FRANC, avto-podjetnik. LOKAL s skladiščem oddam v najem 15. julija 1930 v novi dvonadstropni stavbi na Dunajski cesti štev. 37. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2364 RAZGLAS V konkurzni zadevi Josipa Lutarja, trgovca v Dolnji Lendavi je dovoljena s sklepom okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi S 4/29/72 prodaja: 1. večje zaloge manufakturnega blaga, 2. trgovske opreme in 3. terjatev, glede vsake skupine en bloc potom ofertalne licitacije. Prodaja se vrši v četrtek, dne 6. februarja 1930 dopoldne ob 10. uri v trgovskem lokalu v Dolnji Lendavi hiš. št. 71. Cenilni zapisniki se morejo vpogledati pri okranjem sodišču v Dolnji Lendavi in pri podpisanem. Dr. Janko Pikuš, odvetnik v Dolnji Lendavi kot upravitelj konk. sklada. v nežni starosti 16 mesecev po kratkem trpljenju danes za vedno zatisnila svoje lčke in odšla med nebeške krilatce. K pogrebu jo spremimo v ponedeljek dne 27. januarja ob iil6. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice k sv. Križu. Ljubljana, dne 25. jan. 1930. žalujoči: Franc in Marija Ocvirk, starši.Franci, bratec in ostali sorodniki. Pogrebni zavod I. Gajšek, Vodmat. Darujte za Jugoslovensko matico HEMOROIDE Merzov hemoroidni serum Reclo Serol prodre avtomat f 60-lež bolezenskih klic, naglo edpr»vi nadloge, srbečico Janke, akelenje i» z uvoiino cevjo Din 75. — V lekarnah grat-i« prospekti štev. 0 — od kemične tvornice Meri & Co., FranKfim am Main Oglasi v Jutru so uspešni! GLASBILA direktno iz tovarne! Zahtevajte takoj naš brezplačni GLAVNI (KMK MEINEL in HEROLD tovarna glasbil, gramofonov in harmonik PODRUŽNICA MARIBOR ŠTEV. B 101 Violine od Din. mandoline od 136 Din, gitare od 207 Din. ročne harmonike od Sj Din. gramofoni od 34> Din in tamburice od 9S Din. 4'1-j. Najpopolnejši in najcenejši iparat za trmo-, ženje, poslednji uspsh nemške industrije. Multor Co., Beograd, Obiličev venac br. ■>. Telef. 33—01. 901-a Lepe rumene pomaranče po izvanred.no nizki ceni prodaja Sospedarsfea » Jlpuhljatti Pozor gospodinje! N i ti o 1" že 30 let priznano najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh kovin, čisti tudi okna in ogledala. Pri nakupu pazite na zak. zaščiteno znamko in ime S i dol" Lepota nos Nogavice i* »nune dajejo «o;i vitko in ,ira. že*tno oblik o. Današnja med* zahtev* ln>u HI gracioz.no ot.iiko aoge, a to se d'j5rf.». ««»» * »osen;(Mu gumnstih nogavic Nnjr* se ce i/ruja, a obenem so pokrit« ym> m-fcaker tudi krčne ale (KraTOpfa'^,,,;. Nogavice '.z čičte atueritka gume brez Mv». tenke, po;ml«oma prozorno, dajo ler.o vitko noga do kolena. Brez Siva, v barvi kože clifarlie) par lf»i Din. Ple.teus "-um nogavice i* najfinejšega trikoja w krčne žire do kolen* par 1!Xi Din: nogavic-koleno in etegno samo pe me/i od 310 l>m nanf *i. Žlahtni kanarčki v is*tliii ftn; pevci az sto vite mojstersfce šoie v Ha-rz-u. IS Hia.rt es višje, pcedpevci, plemenski pari, kletke, pšča, tščja z-drave-la. Vefeiint-eresao-t-en cenovuifc z dragocennmi poJ>uda.ini zastonj. — (Velc-reja) Gross/.ucht ilevdearcici. Bud Suderobe 150, Harz. Kosutia&ta vo£na •liaffkieiiša za šport. Tudi so ddšii m-o-denii in smyr.na vzorci za preprog^ kakor tudi volna v vseli barvali. TONI JAGER Ljubljana, Dvorni trg 1. Pleša 5n izpadanj« las je največji negre?* ix «aro iti »dado V 24 uraii w«rimo renadanje lae sa vcdmi. odpravimo ves prhljaj. frbfž, hra-Hea nesnago i »EŠPARCETTE« «1 dr. Dorrair« & Cie., Pariz. — T^iije bodo ezdra-veh Zopot bujno ra^li. — Za wb garar.t^rajno — Garnitur* frtine 60 Din. CENTJFOUA, kozmetišfcj uvod, Zagreb, Jurišičeva S. Zahtevajte takoj bfetjlalStu ilnstnrane cenike! f t » • • K* J JE PRlMIt A !! Le še kratek čas bomo vnovčevali pri menjalnici 20 o kronske bone ateSche* & VufC v £pubtt ani, (Prescr-ticva nI. Tei»-ro,i »rev. ■aiiletni zvo 'V .v-, r '-.,; .-.v : v ' '•"..i • . j'. f • >r '-"V"» - Sgg*-'.i: jJ:-;-.p,- . 5Ent$ane cene! Oglejte si igraonei in o-tr-ošlce vozičke, tiriciklje, bolcndeTije, male avtomobile, ' šivali?« stroje najnovejša dvokolesa, pnevmatiko itd. Velika izbera. Prodaja na obroke. Ceniki frauko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles ip otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. rraoooc vsakomur! čist in naraven sprejem radijskih postaj Vam je omogočen le tedaj, če imate v resnici prvovrstni zvočnik, ki čisto in brez popačenja spreminja električne toke v glas. Taki zvočniki pa so žal dragi, kakor je drago vsako res dobro blago. V želji, da omogočimo tudi manj premožnim nabavo takega zvočnika, ki jamči za glasbeno dovršen sprejem, smo sklenili oddati v času od 20. januarja do 20. februarja 1930 45 kvalitetnih angl. zvočnikov Največja izbira gramofonov in gramofonskih plošč pri »Tehnik« JOSIP BAN J Al Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 20 Prodaja tudi na obroke! Wle6tna fataniCnica v ^Radovljici »stanovi jena 1-189« m*ta«»rlje»a 1.1*06 naznanja, da je z dnem 27. januarja 1930 začela poslovati njena ekspozitura na Jesenicah v bivši Hauptmanovi sedaj Presterlovi hiši severno od kolodvora. Daje: Hipotekama posojila na amortizacijo, kredite v tekočem računu, proti zastavi menic, posestev itd. Sprejema: vloge na knjižice, tekoči račun in obrestuje časovno najugodneje. Račun Poštne hranilnice št. 10.431. Uradne ure vsak delavnik od 9.—14. ure. MPLION proti plačilu Din 210.— ob prevzemu ter šestkratnemu mesečnem« plačilu po Din 180.— Prednosti tega zvočnika so: Velik in močan magnetni sistem iz spe-cijalnega elektrolitičnega jekla, ki ne popusti na magnetizmu tec podaja visoke in nizke tone popolnoma naravno; za vlago neobčutljiva membrana brez šiva; akustično zgrajena šatulja lepe oblike. Pošilja se tudi po pošti. RADIO LiUBLJAHA Maribor, Gosposka ulica štev. 37 Ljubljana, Mi klošičeva cesta štev. 5 Zahtevajte naš ilustrovani cenik! Ar dur Berne&e: Pustolovski roma® ČETRTI DEL »Oh, govorite,« je prosil Ma urice de Thouars. »Doslej ste mi le malokaj zaupali. Moral sem se zadovoljiti s tem, da sem vas slepo ubogal.« Simona Desrochesova je povzela: »Vse boste zvedeli. Moje imetje je bilo že tako porabljeno, da mi je ostalo samo še nekaj sto tisoč frankov... Komaj dovolj, da bi živela še leto dni!... Tudi od svojih pesniških zmožnosti se nisem mogla nadejati velikih dohodkov... Lahko bi se bila bogato omo-žrla... A mojemu svooodneniu značaju se je upirala misel, da naj bom odvisna od moža, ki bi me kupil kakor kako redkost ali kak luksuzni predmet in s katerim bi bila jaz prav tako nesrečna kakor on z menoj. Ali naj bi bila začela živeti tako, kakor druge mlade ženske, ki jim je denar ljubši od kreposti?... Fej! Že ob misli na tako ostudno bodočnost mi je postalo slabo. Verjemite mi, dragi, preden sem našla Ruggerijev rokopis, sem preživela kaj mrke ure. Ko sem pa brala zap:ske slovečega astrologa kraljice Katarine, se mi je pokazala bodočnost v nekoliko svetlejši luči in rekla sem si: .Zakaj se ne bi prepričala, ali so podatki v te] čaralni knjigi zanesljivi?' Vedela sem, da je bil Ruggieri kraljičin zaupnik in da je imel nanjo velik vpliv. Popolnoma verjetno se mi je zdelo, da ie Katarina naročila temu svojemu človeku, naj skrije zaklad Valoiških v eni izmed louvrskih -ivoran, ko ''e morala pred ogorčenim ljudstvom pobegniti iz dvorca v katerega se je upala kmalu spet vrniti kot neomejena gospodar: .a. __ Pred vsem je bilo treba dognati, ali je zaklad še vedno v svojem skrivališču. . Preden sem se izpostavila nevarnosti toli pustolovnega podjetja, je bilo treba vse ukreniti, da si zagotovim uspeh. Zastran Ruggierija mi ni bilo skrb. Na koncu njegove knj:ge je izrecno povedano, da je po smrti Katarine de Medicis in po umoru Henrika III. rajši pustil zaklad na njegovem mestu, nega da bi ga odkril Henriku IV., katerega je sovražil. Z njegovimi podatki v rokah mi ni bilo težko priti ponoči v Louvre in se prepričati o resničnosti njegovih navedb. Elza Bergenova mi je svetovala naj pošljem Luchnerja na oglede. A jaz sem rajši vse sama opravila.« Maurice de Thouars se je oglasil: »Gotovo ste se bali, da se ne bi grbec sam polasti! zaklada?« »Seveda. Čeprav je Elzin brat, sem mu vemdar le napol zaupala. Nato mi je gospodična Bergenova vdihnila misel, naj igram prikazen, in iaz sem se je navdušeno oklenila. S haljo vred, ki mi jo je ona napravila, sem se, dala zvečer zakleniti v cerkev sv. Germana Auxerrskega... Povem vam. čeprav sem bila trdno odločena, mi je vendar srce tesnobno utripalo, ko sem ostala sama v božjem hramu. Toda zbrala sem vse moči svojega duha in se pri luči žepne svetiljke preoblekla v prikazen. Z načrtom, ki sem ga bila iztrgala iz knjige, sem š'a za g'avni Oltar, h kamnu, ki je bil zaznamovan z lilijo. Po Ruggierijevih navodilih sem s prstom močno pritisn:la na skoro zabrisani znak... Nič se ni ganilo. Nato sem pritisnHa še močneje •in zazdelo se mi je, da se kamen nalahno vdaja... Prit:snila sem na vso moč... in glej, kamen je zanihal in nato nepremično obstal. Premaknila sem ga, da osvobodim votlino, ki sem jo videla pod njim ... Z dokajšnjim trudom sem se prerila vanjo in prišla do polža-stih stopnic, ki so vodile v podzemeljski rov. Odkrila sem nekakšno kripto, ki mi je pozneje veliko koristila in dospela nato do drugih stopnic, po katerih sem šla navzgor, dokler me ni ustavil z;d. Spet sem pogledala v Ruggierijev načrt in tako našla tajno napravo, ki je omogočila vstop v Louvre. Bila pa je tolikanj zarjavela, da je izprva nisem mogla sprožiti. Drugo noč sem vzela Luchnerja s seboj... Ta grbasti vrag je res neverjetno spreten... Niti uro ni trajalo, da mi je odprl vrata, ki so bila skrita za steno... V naslednjem trenutku sva stekla na srednjem zavinku stopnic k .Samotraški Niki'. Preoblečena v prikazen, sem nato sama stopila v dvorano barbarskih bogov. Pravkar sem si hotela ogledati Belfegorjev kip, ko je prišel neki paznik... Jadrno sem pobegmlla in paznik je s samokresom stre'jal za menoj. Ena izmed njegovih svinčenk mi je prižvižgala tik mimo glave.« »In drugo noč ste iznova pričeli?« »Morala sem... Sicer sem bila pa m'rna... Jack Teddy je bil zvedel, da je dobil višji pazn k od starejšim dovoljenje, da sme pri-hodmjo noč sam stražiti v dvorani barbarskih begov... Mi se za to nismo zmenili... Oskrbela sem si pobijač ...« »Videli ste, da se nisem obotavljala rabiti tega orožja. Kakor hitro sem bila rešena nadležnega svedoka, sem poklicala Luchnerja in šoferja, ki sta me pričakova'a v sosednji dvorani... Oba sta jela odrivati kip, da bi oprostila vhod v skrivališče. A ta prekleti Belfegor, ki ni bil pričvrščen k podstavku, se je podrl na tla, kar je povzročilo nemalo trušča... Ker smo se bali, da ne bi ropot privabil paznikov ali policistov, ki gotovo niso bili daleč, smo naglo izginili s pozorišča.« »A nato ste imeli vendarle pogum, da ste se vrnili?« je vzkliknil Maurice de Thouars. »Da. To pot smo se spodtaknili ob šivanki, kakor pravijo ljudje. Ko sem stopila sama v dvorano barbarskih bogov — koga zagledam? Kdo si ogleduje ubogega BeMegorja, ki je ležal na tleh?... Jacques Bellegarde... Po volčje sem se splazila k njemu, trdno odločena, da mu pripravim isto usodo kakor pazniku Sabaratu.« »Kaj pravite!« plesncf s(zzjžnd' Spreten delovodja dobro verz ran v 1 tju pločevine in izde ovaniu modelov l daljšo prakso, dobi takoj mesto v tovarni za žeie/.ne peč' in šted trnke. Obširne ponudbe i navedbo referenc in plačilnih po-go ev ie našlo it pod „Dauerposten" na tfugest. •AŽosse d. «f. fSp lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »D. Š." I (Prvovrstno in stresno opeico dobavlja po zelo ugodnih cenah z 10 letno garancijo opekama ^J/orac" JCar/ovac, sast. „££cnom", -Cjablana Kolodvorska ulica štev. 7 Zabfevajte ccniic i Šivalni stroji Gritzner", ,.Adler". ,.Kay«erM in kolesa najboljša v materijaJn, precizna konstrukcija, krasna o-,jrema ter po najnižjih cenah, kakor tudi pisalni stroji ,Urama" so samo ©ri JOSIP PETELINC Ljubljana — Tel, 291? o u /odi v bližini Prešernovega spomenika Večletna garancija! Pouk v vezenju brezplačen! £tt$cv 6 cemi ftadione je najboljši radioaparat sedanjosti za sprejem na sobno anteno. On je dovršen v izdelavi in učinku toda tako mojsterski enostaven, da lahko operira ž njim vsako dete. Naglo dobi čiste postaje, a delnje brez baterij, akumulatorjev in kislin. Edini aparat, ki lovi vse evropske in številne prekmorske postaje na okvirni anteni, breas izmene cevk, a reprodu-cira v zvočniku originalno barvo zvoka. Zahtevajte naš brezplačni radio katalog, zahtevajte še danes brezplačno literaturo o „Radionu" in ne oklevajte z nakupom. PRVA RADIO TRGOVINA T^ntner i ŠEklor, HoM^rd* Največja trgovska in izvozna tvrdka v državi. Kovinos: stota Rozete za lestence, vložke, kroglje, različne profile iz medi, bakra, alumis nija itd. Prevzamemo tudi različne množinske predmete iz pločevine v izvršitev. Naročila po lastnem ali danem načrtu izvrši tvrdka JOS. OTOREPEC d. z o. z. v Ljubljani, Za Gradom štev. 9 (na koncu Streliške ul.). ZAHVALA. Ob bridki izgubi naše nepozabne mamice, praTia-mice, tašče in tete, gospe 2j50 Elizabete Eberle roj. Indorf posestnice nam je došlo toliko tolažiinih izrazov sočutja, da se čutimo dolžni tem potom izreči vsem našo najtoplejšo zahvalo. Posebno naj velja naša zahvaia g. -ir. Hogkr-ju za njegove prijateljske zdravniške obiske, usmiljeni sestri, zastopstvu zadruge urarjev, zlatarjev, graverje" itd. Zahvaljujemo se vsem številnim darovalcem krasnega cvetja in vencev in vsem, ki so predrago nam nepozabno pokojnico spremili na njeni zadnji poti. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. (Politični tmtntvuri spadalo med nafarlSiifcfeneiSe čtivo v vse!i llteratuiah. Sem spada dr. Vošndakova kniiza U bor hi za u$edin$e-nu narodnu Samostojna korespoiidentiiifa srbskega, nemškega in madjarskega jezika z z-na-njem daktilografije, knjigovodstva ki poznanjem vseh pisarniških poslov ter dolgo tetino prakso želi takoj zatn-eniti svoje neodpcuvedano mesto z odgovarjajočim v Sloveniji. Pisma pod »Izvršna radna snaga-« »a VIaškati6ev oglasni zavod Novi Sad. 1934 O ■ C3 ■ C3 ■ O ■ O ■ <=> ■ C3 ■ C=> ■ C3 ■ O Kupujemo kron§ke bone Plačamo najvišje dnevne cene. Prometna bančna, družba Maribor, Cankarjeva ulica 14. 2029 ki le izšla za božič in le slino Interesant-na in z ozirom na Dravka.r se vršeče soremembe veleaktualna. Jako elesranmo onreml-ena kniiea obseca 410 strani in vel:a broširana Din 120.—. v platno vezana Da Din 140.— Naroča se v Gnji arni TSSstecvite s&adruge v jGjablfani, (Prešernova uKea 54 Samo 49 Din Št. 125 budilka, 16 om visoka, dobro kolesje, Sltetao jamstvo. Št 105. rstia. 19 cm vfjsofoa, Dhi 64.20. št 106 K"ia. z radijskimi kaz>a£ci in urnikom. Din 76. Vl 120. kovinska žepna ura. z ci:fot 121. ista. z radipsfcim urmilkcm in kia©ačoi. Din 58. Katalog grati* in franko! K. SUTTNER, Lfablfana 4 Prešernova ulica 4 Lastna protokolirana tovarna ar v šviei Poslopje tovarno v Studenc h, zraven Maribora, ki je služilo doslej za telovadnlco.se ugo no proda. Poslopje je n vo in je ka«or nalašč vstvar-jeno za ma' jšo industrijo Izklicna cent D 250.000-Natančnejši pojasnila daje Ljudska tiskarna. M ribor. —-/TREH—— ZA OBLA6ANIE ZA ELEKTRIČNE -IZOLACIJE----- --C C VI XA^— kanalizacije €«it« malim oglamomi Za oglase, ki služijo v posredovalne tn socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 3492 Mali Mdcr hoče M malih ogla?ov nai p da me mu pomije po pomti nac/ev att GaGo drugo micer no bo preje/ odgovora t informacijo tičočo a ril o ii v »namGah * Cen« matim oglamom t lenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842. Učenko ta Šiviljo epre^me Mici Ifeejiii, Križevniška 6. 2185 Kuharico dobro izveauauo, aakor tndi g p r e t n o SOBARICO sprejmem. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2186 Vajenca »prejmem in dobro izvež-banega pomočnika ali pomočnico za dam. ko stroko x večletno prakso. Zaslu-iek stalen. Tržaška c. 12 Brivskega pomočnika ■prejme takoj Marko Vrča. fcrivec, Polzela. 2128 Kuharico popolnoma samostojno, zdravo, srednjih let. ki opravlja tudi vsa hišna dela. spreime ma'a trgovska družba na deželi Ponudbe pod »Popolnoma samostojna kuharica, z navedbo i*ače na oglasni odd. »Jutra«. 2103 Čevljar, vajenca eprejmem. Alojz Turk. Dunajska e. polee Štadiona. 2173 Kroj. pomočnika za fine male komade sprejmem takoj. Prednost :majo godbeniki vioMnist' ali har-monwti. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Izurjen«. 2039 Sobarico g letnimi spričevali, ki m dobro servirati in likati. sprejmem v trajno službo On«, ki so služile na ka' em vlaste'instvu. imajo prednost. — Znanje nemšč;ne je pogoj Mpseč na plača 400 Din Vsakega pol leta obleko za dom in par čevljev Graščina Zden-čina. crraščakinja Zwil!ins. Nastop takoj. 2042 Agilen gospod finega nastopa. trgovsko naobražen, perfekten v slovenščini in nemščini, se sprejme za potovalnega za stopnika Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Dober oro^aVec«. 2143 Trg. učenca B po'rebno šolsko prediz-obrazbo. z znanjem nem Sčine in lepega vedenja. spre;mem Dopise na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Trg. z mešanim blagom«. 2044 Služkinjo pridno in pošteno, za hišna dela sprejmem. Na*'ov v oglasnem oddelku »Jutra« Spretna modistka B večletno prakso, samostojna delavka se siprejme takoj. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Stalna moč«. 2113 Prodajalko rabim za konfekcijsko trgovino Začetaa plača 700 Din. po zmožnosti pozneje več Ponudbe na naslov: Feodor Rokotjanski. šahnc. 2201 Učenca za slaščičarsko in pekovsko obrt sprejme takoj Josip Ra'\šter. slaščičarna v Ko-čev:u 1956 Natakarico spretno, vesco nemščine hi z dobrimi »pričevati, sprejmem v večji sezonski obrat Dober zaslužek zasiguran. Nastop takoj. — Ponudbe s sliko, katera se vrne. na ogla« oddelek »Jutra« pod ž liro »Spretna«. 1967 Vajenca g primemo šolsko izobrazbo sprejme delavnica za precizno mehaniko — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mehanika 8« 2221 Služkinjo vajeno vseh gospodinjskih poslov ter vsaj doloma kuhe. proti mesečni plač: 200 Din sprejme Jos Rajšter. slaščičarna v Kočevju. 1955 Vzgojiteljico vestno in zanesljivo, z znanjem nemščine in klavirja sprejmem. Ponudbe s sliko in navedbo službovanja pod »Vziro:itel>ica« na oglasni oddelek »Jutra«. 2315 Prodajalko iznčeno mešane stroke, ki bi oomazala tndi pri gospodinjstvu. sprejmem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Pro. dajalka 100« 1889 Dekle pridno, pošteno in snažno, za v«a hišna dela sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Hišna dela«. 1962 Učenca s primerno šolsko izobrazbo s hrano in stanovanjem v hiši sprejmem v trgovino mešanega blaga na de-želi Lastnoročne ponudbe pod »Pošten mladenič« na ogl. odd. »Jutra«. 2168 Vzgojiteljico z znanjem nemškega in franeos. ega jezika iščem za takojšen nastop B 9-let-nemu iantku in 13-letm deklici. Ponudbe 6 sliko poslati na Brod, poštni predal 53. 2162 Brivski pomočnik dober delavec in bubistu-cer, dobi služb' takoj — Vojašč prost; imajo prednost. Kodelja. Mokronog. Dolenjsko. 2160 Kuharica samostojno, z dobrini spričevalom, dobi službo ta oj ali s 1 februarjem. Plača se 350 do 400 Din. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Pošieua kuharica 1925« 2167 Kuharja ali kuharico samostojno iščem za stalno za večjo restavracijo Ponudbe na.; Soštarč podružnica »Jutra« v Mariboru. 2016 Modist. vajenko sprejmem Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 2233 Pletilje dobijo delo na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2231 Komisijonar ln portlr z večletno prakso za hotelsko podjetje, od 20 do 30 let .Har. inteligenten, rezen in zanesljiv ki je poleg slovenščine zmožen tudi nemšktga in italijan-skeea jezika, dobi mesto Pismene ponudbe s prepisi spričeval in sliko na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Komisiicnar« 2063 G. Th Rntman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica e slikami) (Ponatis prepovedan) Vajenko sprejme takoj dainska šivi-lja. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2282 Postrežnico čedno, m ajšo, i&če rodbina dveh članov za nekaj dopoldanskih in popoldanskih ur, proti dobri pači Dunajska ceMa. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 2235 Spretno kuharico -tarejšo moč. sprojmem — Plača dobra nastop takoj. Služba stalna. Ponudbe je poslati na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Spretna kuharica« 2153 Perfektno kuharico inteligentno in z dolgoletnimi »pričevali, iščem za samostojnega gospoda. V poštev bi prišla tudi mar-ljiva vdova, sposobna vseh hišnih del v majhnem stanovanju. — Ponudbe pod »Zaupanja vredna oseba« na oglasni oddelek »Jutra« 2115 Trgovskega vajenca -prejmem v trgovino z mešanim biagom Vsa oskrba v hiši. Predno-t imajo s par razredi meščanske šole V D - e o. Sv. Trojica v Slov. goricah 2134 Elektrikar ključavničar dobi službo za oskrbo električnega omrežja v občini. Ponudbe z navedbo plače poslati občini Raihenburg. kjer se dobe podrobnejša pojasnila. Prednost imao samci. 2045 Gospodinjo od 85—40 let staro. Išče posestnik. Ponudbe pod šifro »Ločen« na podr. Jutra v Mariboru. 2136 Vajenko za modistovsko obrt sprejme Salon »La Femme Chic. Selenborgova 6-1. 2147 Boljše zdravo dekle sprejmem s 1 februarjem v odlični hišo za vsa hišna dela. Naslov v ogas-nem odd. »Jutra«. 2068 Viničarja iščem za posestvo v Va-ražlinskih toplicah, veččf-ga vinogradstva. sadjarstva in kletarstva — Prednost imajo samci Oženjeni pa b*ez otrok, kojih žena mora biti vešči kuhanja in hišnih del — Ponudbe z navedbo dosedanje službe in sprič-va') na naslov: Fra-njo Mikč. Ljubljana, Po-lian ka cesta 15/1. kjer se lah'o tudi predstavi in osebno o vsem dogevori 1325 Vajenca pridnega ic pošteneffa za zlatarsko obrt išče Ka;o Delič. zlatar, Yidovdarv=ka cesta 2. 2028 Vajenke za popolto izučenje vseh vrst pletenja spreime Evg. Bonač. Streiižka 24. 1968 Mlado dekle iz boljše družine ki zna tudi nekai šivati, iščem k majhnemu otroku kot pe--tunio Nastop službe 1. februarja. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pestun:a«. 1845 Mlinar, pomočnika starejšo izvežbano moč. veščo valčnega mlinar-tva in zamenjavnih poslov — preime ( a k o j v trajno -lužho J Zadravec. paro mlin. Središče ob Dravi — 'Popolna oskrba v hiši Ponudbe z zahtevkom o'ače in natančn:m popisom do-eedan!ega službovanja ter navedbo starosti in rodbinskih razm=r je nasloviti na imenovano tvrdko. 1875 Kuharico prvovrstno in samostojno, z večjo kavcijo ki reflek-tira na stalno mesto, sprejmem v večjo gostilno tik ko'odvor-ke posta;e. Isto-tavo »prejmem zanesljivo olačflno natakarico z večletnimi dobrim1 spričevali. zmožno večje kav ••ije Ponudbe na naslov: J. Ernst. Maribor. Vrtna ulica 9/pr. 1876 Uradnico « popolnim znan'em nem-^jjškega in sloven kega jezi-ka. po mosročnosti tttdi hrvaškega, stenografijo in stroiepisko. iščemo za čim-prejšen nastop. — Ponudbe na naslov: »Titan« d. d.. Kamnik. 1877 Gostiln, kuharico starejšo, z osebno pravico sprejmem kot družabnlco. Ponudbe na og'as. oddelek »Jntra« pod značke »Nekaj Kapitala« 1900 »Zdaj pa hajdimo!« je komandiral gospod Kvaovski, ko se je potepuh poslovil. Cvetlice so zložili ▼ voziček,'stari žabec je čel pa peš. »Samo ne vem, ali bom zdržal.« je dejal. Kresali so jo nre in ure, a zdelo se jim |e. da ni okolica nič več tista kakor včeraj.. . In ko je solnee zahajalo, še redno ni bilo videti potoka! Zašli so bili! »Ce bi vsaj koga srečali, da bi nam ookar&I pot!« je vzdihoval gospod Krakovski. Romaj je to izrekel, so zagledali staro hišic«. Večje podjetje Špecerijske stroke išče moč k! j« zmožna samostojno voditi pisarne. Fmeti mora spričevala trgjvine z meš blagom katere položi pr: oblastih V slučaju kapitala »s po dognan njen< zmožnosti «p,>-rmf> k »t družab Bik — Ponudi*, na oe!a-n' oddelek »Jutra« pod Šifro »Po del« ee ceni zmežno-t« 1173 Mizar, vajenca -pf«jjnn Skalar, Klhu..» 16. 1410 Dva trg. pomočnika izvežbana žetezmnarja 'n dobra aeiajlieta sprejme tvrdka Breznik & Fntsch. trgovina z železnino. Ljubljana. 1721 Dekle za vse hišne pos.e. pošteno in pridno, ki ima večletna »pričevala, sprejme ugled na rodbina. Vešča nemšči ne ima prednost — Samo resna dekleta ki reflekti-rajo na dobro in »talno me-to. dobro postopanje in oskrbo naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Robert VVeeeel. Sušak. 1794 Mlado dekle šiviljo, spiejmem kot sobarico k ma.hni družini Ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra« pod »Sobarica«. 1997 Postrežnico za čez nan iščem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 2265 Čevljar, vajenca sprejme takoj Fr. Majcen, Maribor, Vojašniška ulica št. 6. 2269 Modist vajenko s primerno predizobrazbo sprejme takoj modni salon Ivanka Stegnar, Ljubljana. Stritarjeva 9. 2114 Klepar, pomočnika dobrega delavca »prejme tako* Ivan Kavčič, kleparstvo ▼ Škofji Loki. 2299 Dva potnika verzirana v manufakturi. ki bi obiskovala privatne stranke, sprejmem — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vztrajnost« 1847 Potnika vpeljanega, za Gorenjsko sprejmem Zmožni samo-tojnega Sofiranja imajo •»rednost, ker je avto aa razpolago — Prodajal bi mlinske izdelke, dež. pridelke. špecerijo in žganje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Potnik za Gorenjsko 1930« 586 Potnike zanesljive rn poštene zastopnice in agente sprejme proti dobri proviziji tvor-nica pijač. — Ponudbe pod zn»čko »Zanesljiv 28« na oglasni oddelek »Jutra« 2243 Potnikom šivalnih strojev da® kot soprodajo praktičen predmet. Refle-ktanti naj pošljejo nasiov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Svetilka«. 2253 Potnika ki Je obiskuje špecerije po Hrvatskem. Da'maciji_ in Bosni, sprejmemo proti visoki proviz:ji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2358 Potnika dobro uvedenega, za prodalo novega predmeta, išče solidna tvrct' a. — Zaslužek 200—300 Din dnevno. O f prte je pp"1ati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Si«. 2126 Bolničarka s sprič vali. tečajem o masaži, 5%'«tno prakso, spe-cijalno za notranje bolezni, išče službo v sanatoriju ali bolnici. Naslov U penskv. Straža, Novo mesto. 2047 300 Din nagrade dain osebi, iu iui priskrbi eta.no službo Grem tudi na deželo kot lov«, i čuvaj, skladiščnik, oskrbnik, lesni manipulant al< slično. Star sem 30 let, oženjen, zmožen tudi nemškega jezi »a in kavcije. Cenjene ponudbe poslat' na oglasni oddelek »Jutra« pod »Abstinent«. 2048 Izprašan strojnik kurjač in ključavničar šče stalno službo v vi čem obratu F. Murota, usnjar-na. Laško. 2036 Trg. pomočnik išče me-ta v trgovini z mešan m blagom za takoj. Cenjene ponudbe na podr »Jutra« v Mariboru pod »Vojaščine prost«. 2131 Kuharica samostojna išč= mesta samo v boljša hiši Ponudbe na ->gl. odd. »Jutra« pod »Samo ▼ Ljubljani« 2062 Šivilja išče službo kot pomočnica. Gre tudi k manjši družini, kjer bi šivala in opravljala drnga hišna dela Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 1991 Kot Izurjena tekačica v trgovini, pisarni ali sTč-no iščem službe. Ponudbe na oglasni oHdelek »Jutra« pod šifro »Tekačica«. 2286 Diplom, strojnik za vse parne stroje Diesel motorje t konpresom ali kot poslovodji t delavnici lfč "m nameščen'«, ponu 'be na Jugom oose, Beograd — pod »16«. Službo gospodinje iščem Imam svoje posestvo ter 16-!etno spričevalo. Vpraša se Vojndk štev. 28 pri Celju 2025 Prodajalka zmožna špecerijske in ma nufaktu^ne stroke, išče za-poslenja v m°stu ali na deželi. Ponudbe prosi na oglas oddelek »Jutra« pod »Začetek februarja«. 1899 Mlad trg. pomočnik z dobrim' spričevali, želi nastopiti službo takoj ali pozneje. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Cel ti 1701 Hotelska kuharica i večletno prakso in dobrimi spričevali, želi mesta za tav o j ali pozneje v hotelu ali boljši restavraciji. — N*slov: Marija Krainer. Maribor, Krčevina, Aleksandrova cesta štev. 183-a. 2019 Trgovski pomočnik manufakturist in galante-rist. želi službe za takoj ali pozneje v mestu ali na. deže.i. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Trg. pomočnik«. 2055 Prodajalka z več etnim spričevalom — želi sedanje mesto preme-niti takoj ali pozneje — meseca marca ali aprila. Gre tudi kot blagajničarka ali poslovodinja v kako podružnico. Na zahtevo položi kavcijo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vestna prodajalka«. 2066 Dobra šivilja gre šivat na dom po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2095 Hišnik mlad, brez otrok, iSče mesta za tikoj a'i pozneje. Ponudbt na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hišnik«. 2197 Za hišnika gre miza' z lastnim orod-tem. ki bi opravlja! tudi mi-zarka dela. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Za briv. vajenca iščem mesta, evemt. tudi v kakem večjem trgu. Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra« Trg. pomočnik izurjen v špecerijski in mešani stroki. vojaSč. prost, vešč poleg slovenščine tudi srbohrvatskega in nemškega jezika, išče mesta za takojšen nastop ali pozne-1 je Naslov » oglasnem odd. • »Jutra«. 2155 Šivilja oblek in perna. gre šivat na dom Ponuube na og.as. oddele« »Jutra« pod šifro »Šivam dobro«. 2302 Službo inkasanta želim nastopiti. Sem trezen, poršten in mar.jiv v službi. Na zahtevo položim tudi kavcijo Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj ali pozneje 26«. 2300 Korespondent v šestih jezikih, knjigovodja in dober organizator, želi premeniti svoje doseda^ nje mesto. — Ponudbe na ogla-", oddelek »Jutra« pod »Organizator«. 1674 Gospodična absolventka trg. šole, z dveletno prakso, išče primernega nameščenja v Ljubljani. Ponu lbe na og asni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna moč«. S-k Kuharica srednje starost:, pridna m poštena, išče službo k orožnikom ali k majhni obitelji Naslov: M e š k o, Maribor, Pristaniška ulica 7. 2268 Mesto sluge v pisarni aii banki išče zdrav fant, ki opravlja vsako delo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten svoje službe«. 2271 i Peč na žagovino z več cevi, za l>.c naprodaj v Šiški, Aleševčeva cesta 34. 2246 Smuči prodam za 100 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 2247 Maska pieretka lepa, dobro ohranjena, naprodaj na Celovški cesti 34, j. nadstr., levo, hodnik. 2204 Fotoaparat 9 X 12. optika - 4.5. Sov, stojalo, torba, rumenice, kasete, več drugih potrebščin. po izredni ceni naprodaj Na=lov v ogla nem oddelku »Jutra«. 2007 it!** 4-cevni radioaparat kompleten. poceni naprodaj. Stari trg 11 a, pritličje. 2149 Mesarski pomočnik izvežban popolnoma v mesarski stroki, išče primerno mesto — najraje na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pomočnik«. 2292 Brivski pomočnik mlad. dober buhi štucer. išče mesto za takoj ali pozneje. Gre tudi na deželo Ponudbe na og'a-~. oddelek »Jutra« pod »Bubištucer«. 2284 Dobra kuharica prevzame mesto kuharic« ali natakarice v go tilni ali hotelu. V slučaj« potrebe | položim kavcijo Cenjene dopise poslati na oglasni oddelek Jutra pod »Pridna kuharica«. 2157 Čevljarski mojster sodnijsko ločen, star 35 let, išče simpatično gospodično al' ločenko za gospodinjo. Biti mora dobra kuharica. poStena in odkritosrčna. Ponudbe na ogl. , odd. »Jutra« pod značko I »Gospodinja«. 3156 Papirnatih vreč in bainih vreč za oglje ima veliko zalogo za prodati Mirko Mlakar. Ljubljana, Slomškova ulica 11. 2203 Razno trg. opravo za špecerijo prodani Na ogled pri R Mlakarju — Šiška. Jernejeva cesta 35. 2056 Originalni stavbnici (Baukasten) MatadoT 5 in Merklin 3 prodam ali zamenjam za fotoaparat. Naslov v oglaoem oddelku »Jutra«. 2060 Premog In drva prodaja Jereršek. Vodmat 200 MOKO dobro, svežo m suho do-liite najceneje v F Juvana valjčnem mlinu Sr. Gamelj-re pošta St Vid nad Ljub-Ijano. — Zahtevajte cenik 263 Puhasto perje kg po SP Din razpoš'11'am -o povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo eosje ker po 130 Dir in čist beli puh kg oo 300 Din L Brozo vič. Zagreb Hira 82. — Kemična čistilnica perja. 262 Barve, lake, firnež in drugo je najboljše in najcenejše pri »L u s t r a« V. Laznik. LjuVjana. Gospo-svet^ka cesta 12 — poleg restavracije »Novi svet«. 36 Železnato vino lekarn?rja 4r G Piccolija v Ljubljani, krepča osla.be le. malokrvnc odrasle in otroke 229 Pirotsko Preprogo popo'noma novo poceni proda E Brnlc. Jurčičev trg št 2/H 1909 Čajno maslo fino, prvovrstno blago, odlikovano z zlato kolajno, prinva »Imperial« sir razpošilja najugodneje t vsaki množini mlekarna L. Horvat. Središče ob Dravi 1966 Tovorni avto lahek, znamke Studebaker 36 PH, v najboljšem stanju, naprodaj. Naslov v og-1. odd. »Jutra«. 3196 Tovorni avto tritonski Torino Fiat z zelo dobrim 6tro:em poceni naprodaj. Zg. Šiška 174. 2198 Potniški avto manjši, zaprt, moderno opremljen, v dobrem stanju za 16 000 Din proda tv. Lampret in drug, Ljubljana, Nunska ulica št. 19. 2064 Od Torino Fiat 15 prodam različne dele. električno razsvetljavo. (Bosch) gumi. obroče itd. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 2165 Tovorne avtomobile 2—Stonske, nove in rabljene kupite najugodneje pri tvrdki Lampret in drug družba z o z., Ljubljana. Nunska ulica 19. 24 Avto tovorni ali osebni, malo rabljen, od 40—60 HP kupim Ponudbe je poslati na ogl odd. »Jutra« pod značko »Avto 1930 40—60 HP«. 899 Avto »Fiat« štirisedežen, v najboljšem stanju, po zelo ugodni ee-ni naprodaj. Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod »Avto-Fiat«. 1665 Motorno kolo Ariel s prikolico 550 ccm*, v brezhibnem stanju, jako ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 1921 Fiat 501 v izbornem stanju naprodaj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »45.000«. 2276 Lepe spalnice 3000 Din, kumn/e Dio prodaja Vidmaj, Zg. Siska. 2177 Starinska skrinja mas.vna. z viOž~i, tz češ-njevega lesa, dobro ohranjena. pripravna za nevesto. se v.-ied pomanjkanja prostoia ugodno proda — Po i zve se Zaloška c. 12, Moste. 2158 Pohištvo mehki les. 3 leta staro, poceni prodam Vidovdanska cesta 3, suteren. 2176 Trg. pomočnik Spec. stroke i ročen, vojaščine prost, bi radi nadalj-ne izobrazbe v manufak-tumi rad spremenil mesto. V to svrho položim kavcijo 30 do 35.000 Din. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra ' pod šifro »Marljiv pomočnik«. 2000 Mladenič j veSS pisarniških poslov —' slov.. itaM;anščine. nemščine in srbohrvaščine, išče *ača«ne?a zaoo-Vnja proti skromni plači. Gre tndi na k lesni stroki. Ponudbe na oplošno krasni prostori, v jr>an:šem mesto (okraj Maribor) prodam za 300.000 Din Potreben fcapita1 D:n 130 000. ostali znesek lahko onanp dalje časa odprt — Na- lov v oglasnem oddelku »Jutra« 1946 0H1M HI BODO ZIDALI HUDI EDiftOU TEHNIČNI BIRO ARHITEKT »VAM ZUPAN LIUBLJANA GRABfttE15 MEPRSVTRAKSK) EKOhOhiCNA P03A5NILA SKICE,HA^RTE PRORAČUNA NADZORSTVA i. T, o. TEL.ST.2796 Novo hišo enonalst-ropn-o, z gospodarskimi poslopji in lepim dvoriščem — pripravno za večje podjetje, proda Terezija Golob, Kranj. 2270 Dalmacija V Solinu-Split (Salonae) naprodaj veiika. prenovljena hiša. v kateri se nahaja kavarna in restavracija, na najlepšem prostoru. 8 sob za stanovanja. Okrog hiše dvorišče, vrt in travnik ca. 2300 m1. Za agilnega velika bodočnost. Cena 1,100.000. N"aslov: Dioklecijan. Sol:n 2271 Hiša na prometnem kraju, pripravna za vsako obrt, obstoječa iz 3 sob. kleti in pritiMin, naprodaj za Din 60.000 Pojasni'3 daje Janko Stare. Kamnik - Perovo št. 40. 1960 Hišo z dobro vpeljano trgovino z mešan blagom, gospodarskim poslopjem in 5000 m2 vrta in ttavnika. na prometnem indu-trijskem kraju prodam za takojšen prevzem. Na=lov pove oglasn oddelek »Jutra« 1961 Kupim hišo za gostilniško, mesarsko in trgovsko obrt,- nr ler^m in prometnem kraju ob železniški postaji na Goreni-"kem Ponudb' na clas. oddelek »Jutra« pod »Grintovec« 1438 Lepo posestvo na najbližji periferiji Ljubljane. obstoječe iz enonad-stropne stanovanjske h!se (vile) z vtom in velikim gospoda-skim poslopjem s skladišč' ter ve\ko kletjo, z vpeljano vinsko velotTgo-vino iz pro-tt rokt naprodaj za 500 000 Dm — Po re''ova'c izključeni Po nudbe na osrlasn.i oddelek »Jutra« pod šifro »Posestvo v Ljubljani« 1551 Gozd amo lepih debelih bukev, ne daleč od železnice prodam. Cenjene ponudbe na otr'a.5 oddelek »Jutra« pc" »Bukov gozd«. 1989 Trgovska hiša z moderno oprem jenim lokalom in dobro idočo gostilno, več sob. lep vrt, 2 kuhinjii. velike kleti, v prometnem industrijskem kra-' ju, radi družin-kih razmer takoj prodam z vsem inventarjem. Na željo se za nekaj časa pusti tudi točilna pravica. Cena 260.000 Din Cenjene ponudbe pod »Neizbežna eksistenca« na oglasni oddelek »Jutra«. 1873 Stavbna parcela na Vodovodni c-e^ti naprodaj. — Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra«. . 2359 Lepa parcela vogalna, naprodaj v Šiški. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2361 Proda se 5 km od kolodvora v lepem vinorodnem kraju: a) Zidana, podkletena hiša in dvoie gospodar, kih poslopij, velik sadni vrt. 2 vinograda. 3 orale zara ščenega gozda, njive in travnik!, .skupaj ca 8 oralov zemljišč za Din 75 000. b) Viničarska hiša z vinogradom. njiva, travnik in maii gozd, e'upaj 4 orale zemljišč za 25.000.— Din. c) Lep za sečno dozorel eozd {trd les) ca 11 oralov za D d 75.000. Na željo refektanta se odda celo posestvo skupa: z inventarjem. Ponudbe na osrlaani odd. »Jutra« pod --Dobro kupim« 2052 Amerikanci, pozor! Gostilno - krasnimi prostori. prvovrstnim prometom in 1 johom vrta, v mestu prodam za 650.000 Din. — Naslov v oglasuem oddelku »Jutra«. 2279 družba z o. k. realitetna pisarna Tavčarjeva ul. 6 proda: VEČJO \iLU, par minut o.l glavne pošte, vrt 1600 m2, podkletena enenaj. stropna, ..omtortna, 8 velikih sob, 3 manjše, vse pritikliue, pov.od centra,na kurjava. Takoj potrebno 500.000 Dm; GOZDNO VELE POSESTVO 150 oralov, vinograd in ekonomija. stanovanjska in gospodarsl a pcs.opja, majerija. viničarija " itd. Oblastno dovoljena sečnja go3da Pri Poljčanah. — Din 700.00(1; HIŠO S PEKARIJO in slaščičarno, na bližnji ljub-jan ki periferiji, z vsemi stroji ali. brez. Spodaj 2 lokala z dvosobnim stanovanjem in kuhinjo — zgoraj 7 eniosobnih stanovanj. Elektrika in vodovod, dvorišče in vrt. — D:n 350.000. ugodni po-coji; POSESTVO Z GOSTILNO in TRGOVINO, večji kraj Notranji e, 2 enonadstr. hiši, gospodarsko posiop-jpe, 3 orale njiv in travnika. 3 gostiln. in 6 stanovanjskih sob. shrambe, kleti itd. Din 200.000; GOSTILN. HISO na periferiji Maribora, poleg večjih delavnic in tovarn. — Enonaostropna hiša, podkletena. velike gostilniške sobe. dvorana za predstave, 5 sob, 3 kuhinje. promet izvrsten, razsvetljava e'ektrična. v c-je dvorišče in vrt. — Z vsem inventarjem 380.000 D'n: i>OSESTVO 5 oralov, blizu Medvod, vis-okcpritl. hiša -i trgovino mešanega blaga,, trisobno -tanovan'«. zidano go«oodarsko po-Vopje ca 18 glav žvrine in. drugi prostori. 150.000 Din. 2241 Novo. hišo na periferiji Ljubljane, v ceni do 220.000 Din — ali ■parcelo kup:m Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ponilad«. 2245 Hišo v Stični, ki me je stala Din 100.000. prodam za 45.000. — Poizve se v restavraciji »Soča«. Ljub!jana — Sv. Petra cesta 5. 2237 Trgovski lokal s skladiščem v novi hiši v : Stro«smajerjevi ulici oddam takoj Inž. Tornar-o Poljanska cesta 12. 21S8 Skladišče "uho, veliko, oddam tako'. Naslov v ogl. odd. Jutr«. 2195 Trgovski lokal « skladiščem in stanovanjem. na prometnem -kraiu Savin'cke dol:ne. v veli' em frgu. blizu cerkve oddam v na:em Na='ov v 0"'»=. oddelku »Jutrac. 2106 Lokal za trgovino, v Višini m«-ta na dež^i iščem Naslov v oglasnem oddelku 220? Sktodiš^ne prostore v Mariboru, krasne, suhe in svetle v b'iži.ni cr'avne-?a kolodvora. vporabl:ivp za v«a,_o podjetje, odda ta-'-o; Jos'n Oovedič. Prešernova ul. 19. 2133 Strojno čevljarsko delavnico prodam s =tanovaniem v isti hiši. prikladno tudi za dve družini. Klubička. Maribor. Vrtna 8. 2140 Lokal za čevljarsko obrt i?č°m v indu^triVkem kraju S'0-veni'e Na 'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2060 €13 1 E « V) ra S5 > C/5 0) 'ra ra o •a -a C/5 -5 a. o Lokal v večjem kraju .. savinjgk« doline oddam v na::em. Lokal je ja'o pripraven za trgovino mešanega blaga. Rene ponudbe na podružnico »Jut-a« v Celju pod. značko ' »Poštenost«. '2024 Delavnico za sedlarsko in jermenar-~ko obrt. e stanovanjem vred oddam. Pismene ponudbe ny oglasni oddelek »Jutra« pod »Jc-rmenar in sedlar«. 1970 Pisarniški lokal v I nadstropju na Dunajski cesti se takoj odda. — Vprašati pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. Duna: ska cesta 879 Pisarniške prostore v sredini mesta ta o' od-Jam. Poizve se v trgov:ni' Elite, Prešernova ulica 7. 1424 Lokal za trgovino ali pisarno, v bližini glavnega kolodvora ta'oj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2008 Pražarna kave dobro vpeljana, z nevimi "troji, v centru Maribora, z nizko najemnino, po ugodni ceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jut^a« 2020 Lokal primeren za trgovino z avtomobili. motocikii in kolesi. iščemo za ta' oj Nujne ponn'be na oglaTii oddelek »Jutra« pod značko »Avtotrgovina«. 2290 Zobozdravniku so takol na razpo'ago zelo prim»rm prostori Vprašanja na og'asn' oddelek »Jut^a« pod »Atelje«. Sil4 Lokal prilffereh za v.ako obrt. s stanovaniem takoi oddam v sredini trga Žalec. Naslov pove ogla-Tni oddeVV »Jutra«. 2107 Gostilno vzamem v najem eventuel-no tudi na račun. Posedujem osebno pravico in sem 'avcije zmožen. Prevzamem takoj ali pozneje. Pismene ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod značko »Prometna 26«. 240 Gostilna dobroidoča. v sredini Ma- ribo-a. so odda. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Dobroidoča« 2139 Restavracijo primerno za PrimoTca. ker je že vpeljana primorska kuhinja in morske ribe. odr'am v najem ali tudi prodam. Najemnina nizka. Vprašati v Zagrebu. Am-ruševa ulica 5. 1832 Mesarija dobro vpeljana, v živahno «e r»zv:iajočem delu me-*ta Maribor. «e t;kof od-''a. proti mali odkunnini. Kje pove ogl. odd. Jut-a. 891 j-;-,; .fc. : IglPl ■ i: t . ' ■,-.-. ' - ' j -r v;-:,'" » > - t' : • <■ v -.t. ] Sira ne tovarne in i varne d. d Ljubljana Telefon 2830 CENTRALA: Dunajska cesta 35 Zahtevajte prospekte! Brzoiavi: STROJ tU i 'd i i Klavirje in pianine prodaja. i«po-«».tuje, popravija in S sto ugla>šuje najceneje — tudi na obroke — tovarna k'a-virjev WARBINEK. Liubljana. Gregorčičeva 5. Rimska c. 2. 2183 Gostilno s stanovanjem o d d a m * najem s 1. aprilom 1930 v Cretu pri Celju, Interesen ti morajo imeti osebno pravico. Ra-zen tega oddan garažo sredi mesta Polnila daj' I. Ravnikar. Celje. 2020 Trafiko z lokalom v Ljubl;ani oddam ta' oj v najem. Donise na osla n' o r'd elek »Jutra« pod š:fro »Trafika«. 2232. Malo stanovanje z go podarskim pos opjem. 5 minut od kolodvora, v L:ub'jani takoj .oddam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 2189 Stanovanje 2 sob. kuhin:e in pritik'in odfjam v Languisovi nHci 17. Mirje 2120 Sobo ln kuhinlo oddam v Zg Šiški Na lov pove oikisni oddelek Jutra 2076 Stanovanje 2 sob in tuhinje. ali lokal s tremi oddelki takoj oddam. Breg št 8 2096 Stanovanje 2 sob. kuhinje in verande, v vili. v tihem in lepem kraiu Liubliane. dobi za obresti zakonski par brez otrok za -ita'no. a' o poso-l-i 60.000 Din Drugo po dogovoru Na='ov pove og'a=. oddelek »Jutra«.' 2318 Stanovanje 2 sob in pritiklin, v mestn išče drž. uradnica — Ponudb- na og'.;isni odde'e"' »Jutra« pod Šifro »Sama« 2313 Stanovanje dveh sob. in ' uhinje z vsemi prit;k!inami oddam takoj. Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 2051 Stanovanje sobe. kuhinje in pritiklin išče v Ljubljan: ali okolici (kjer je avtobusni promet) •irž uralnik brez otrok, za takoj ali vsaj za 1 marec t. I Cenj. ponudbe •na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brez otrok«. 1894 Stanovanje solnčno. pritlčno. dvosobno, s p»itikl:nami. v vili sredi me*ta oddam s 1. avgustom Vprašanja na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno stanovanje št. 11«. 2002 Sobo s kuhinjo in pritiklinami takoj od-da.m Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ' 2349 2 sobi in kuhinjo aH sobo in kuhinjo s pritiklinami oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2248 Stanovanje 3 sob. -0'nčno ležeče, oddam. —• Naslov v ogla n em oddelku »Jutra«.. 2256 Stanovanje sobe. kuhinje in prHiklin. ter sobe s souporabo kuhinje oddam takoj v Stožicah št. 115. 22G6 Stanovanje dve- ali trisobno, s pritiklinami iš?.e sdlara dvema gospodoma tli zagonskemu paru s 1. februarjem. Jenkova ul 13. pritličje desno. 2199 Gospoda -prejmem na stanovanje- s hrano ali brez. Naslov v ogl. odd Jutra. 2200 Prazno sobo z e'ektričr.0 razsvetljavo :ščc-m za takoj, če le mogoče v sred:-ni mesta. Po-nu Ibe na og'a«ni odde'«k »Jutra« pod »Prazna«. 2091 .Sobo od-Vim stran1'! brez otrok v • Z<-ieni iami. Val. Vodnikova ul. 18. 3119 S«>bo in kuhinjo v pri-t'ič;u oddam takoj ali s 1. febniariem. Rožna dolina. C UI-7. 2174 Opremljeno sobo lepo in solnčno. z e'ektri-ko. parketi in separiranim vhodom oddam 1—2 solidnima osebama Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 2093 Opremljeno sobo v vili ta'-oi od''am solidni eo-"T>odič.n' Naslov v os- .thn. dru^o t« do«-nvortr vn.a-tfjv v o**ta*. Addsltni »Jotra«. - 2217 Sostanovalca bo.jioga sprejmem na stanovanje in hrano Naslov v oglasnem »uue.ku »Jut:a«. Podstrešno sobo . naz.uu, 2 'ei«Kirkii in posebnim vhodom oddam 2 gospodoma ali dijakom. — šioniikova ulica 23/1, levo. 3314 Elegantno sobo z 2 postei.ama. elektriko in posebnim vhodom, sredi mesta oddam. Na lov pove oglasni oddelek »Jui.ra«. 3212 Sostanovalca sprejmem takoj na Poljanski cesti 54/11. vrata 34. Kil Dva gospoda sprejmem na hrano in stanovanje v lepo. čisto in strogo separirano sobo. — Naslov v oglasnem oddel' u »Jutra«. 2209 Lepo sobo ali kabinet z elektriko in vhodom iz stopnjišča 'ščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujno«. *' 21»1 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam. Informacije daje ogl. odd. »Jutra«. 2148 Solnčno sobo lepo, s posebnim vhodom in elektriko oddam s j. februarjem dvema gospodoma. Ljubljana VII, Gasilska e. 3. 2088 Opremljeno sobo z vso oskrbo v hiši oddam 45—55-letnemu vdovcu ali ločencu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2053 Sobo s hrano oddam 1 ali 2 dija' oma — ozir. dijakinjama. Na Ko-deljevo št. 13, 4 minute od Leonišča. 1715 Sobo separirano. z vhodom s š-topnjišča. nairaj-e v dvor* skem okiaju. čisto in snažno i š č s 1. februarjem novinar. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Je-Ha«. 2201 Sostanovalca s hrano in vso oskrbo sprejmem v lepo -oho na ulico, z elektriko. R°stav-raera »Soča«, Sv. Petra c. št. 5. 2238 Za pisarno za samostojnega go=ooda ali za kaj d'ucerit'V'i*>ami. — 0re«mem na stanovanie. — Naslov v oglasnem odde'kn »Jutra«. 2262 Gospodično sprejmem na stanovanje, z ali brez hrane. Nunska ul. 5t. 23, levo. 2380 Veliko prazno sobo s posebnim vhodom oridam. Naslov v oglasnem o-ielelku »Jutra«. 3283 Prazno sobo v b'ižini kolodvora — Pra-žakova 11, visoko prit'ič'e Oddam. 2289 Sobo s kabinetom kamor se lahko postavi štedilnika krasno. pa,rt"-e6irano. pooeni oddam- ves'dan odsotnima zakoncema. Naslov v -oglasnem oiidelku Ju*'"'. : 2296 • , . r i . • ^ - .. !-"•>'-' Lepo sobo oddam samO "Tiifemii solidnemu eo«podu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2308 Dve prazni sobi v mestu oddam. V eni bi se event. lahko kuhalo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 2316 Boljšega gospoda sprejmem v lepo sobo. Na-•lov pove oglasni oddelek »Jutrac. 2309 2 gdč. ali gospoda sprejmem v lepo sobo. Na-s'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2310 r-57 Gospodična osamljena, značaj-na, varčna .in vesele narave, želi spoznati poštenega in dobroti čaega gospo la, najraje s stalno službo. Le resne ponudbe s celim naslovom na og'a ni oddelek »Jutra« pod značko »IVž uradnica 30«. 2079 Gospodična z lastno trgovino in hišo, tafa 22 let, prikupljive zunanjosti, želi radi pomanjkanja znanja spoznati gospoda primernih let — premoženje fiostranska stvar Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Simpatija 100«. 1868 Katera gospodična si upa o=voj:ti srce utade-Hra,Vo srce« na oglasni Oddelek »Jutra«. 1957 Z inteligentom zdravih irazorov želiva dopisovati. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nazor«. 3170 Samostojna trgovka želi znanja z železn škim uradnikom ali vpokojen- cem do 55 let. Dopise na ocrlasni oddelek Jutra ood »Dobrosrčen«. 3172 Sobo za 1 ali 2 osebi oddam. — Na Kodeljevv 13. nasproti j Leonišču — 4 minute od tramvaja. - 1716 Gospoda ■prejmem na stanovanje na Dunajski cesti. Poizve se. v trgovini Čopič Dunajska cesta. 1992 Dve sobi prazni ali opremljeni, obe s posebnim vhodom oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2301 Prazno sobo z vso oskrbo, v bližini bo! niče i š-č e medirinka. Ponudbe na og'a«ni - odde'ek »Jutra« pod »Medicinka«. 2228 Resnega znanja želi osamljena gospodična srednjih let z osamljenim inte'igentnim eo podom 35 do 50 let starim. Vdovec z dtfokom ni izključen. — Dopise s polnim naslovom in sliko pod -mollig« na oglasni odd. »Jutra«. 2152 Gospod z dežele star 27 let. z gotovino Din 100.000. želi znan ;a z gospodično s poestvom ali gotovi-no. Oeniene ponudbe s s'iko poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Večno veselje«. 2049 Priden gospodar 58 let star. s 150.000 Din gotovine, želi skurmega go-spo^inVtva z v<-č'"o. 'amo^ *todno t>ose»tr'eo. Pismene oonu^bo pod -iGosnoda-r« na podružnico »Jutra« v Mariboru. «M5 Dva inozemca Latiš in Poljak, želita znanja z dvema m'adima inte-resantnima in inteligentnima gospodičnama, v starosti od 18—23 let Pri simpatiji ni izključen zakon. — Resne dopise s priloženo sliko in kratko biografijo na osr'asni oH^elek »Jutra pod »Sreča 1930«. 2242 Gospodična srednjih let. simpatična — želi znan'a z re«nim int»-lisrentom. starim od 50—55 let. dobrosr-čnim. v ---rrho Oo-v-sp i značko »S-eča v 7aunan'u 120« na oglasni oddelek »Jutra«. 2260 Mladenič 22 let star. z 'epim premoženjem in dobro vpeljano trsroviiio s stavbnim mate-ri'a'om in kur-Vom. v lepem kraju S'ov»n;je. želi znan:a z (rosipodično. --taro od 18—24 let. s karrita'om od 60.000 Din nanrej. Le resne ponudbe tp t)os'ati na cir^s. oddelek ^Jutr.1)« pod »Takojšnja ženitev 79» 2372 Ivica! Ohrani upanje, danes ob 3. popoldan pr;dj ob isti poti (ob. proiri). Gotovo na svidenje! Pozdrav J. , 2287 Avto Dama. ti je ogledovala avto Daimler dne 19. januarja 1930 ob 5 uri zjutraj na kolodvoru, se naproša za na/siov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Daimler«. 2385 Mlada dama Odgovor sledi koncem ted na. 2303 Boljša kuharica z .neKaj ti©oc primao-kov želi poročiti starejšega-'dobro situ.ranega go. poda. Vdovci niso izKljučeni. Samo resne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šilro »Ljubiteljica otrok St. 214« 2187 Vdovec želi poročiti vdovo event. ločen o brez otrok z Din 25.000 dote. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Pridna in dobra gospodinja«. 2098 Mlajši upokojenec železniški, ..želi znan.a v .-vrbo ženitve z gospod i 6n o, ki ima nekaj premoženja ali svojo opravo. Vdovice, z al! brez otrok niso izključene. Cenjene dopis na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lcoa bodočnost 19«. 2319 Poročim inteligenta (38—50 let) tudi vdovca. Dopise: »Dva lepa. idealna značaja« na oglasni odd. »Jutra«. 2101 Poročiti se želim Star sem 30 let, vdovec : dvema malima otrokoma sem posestnik ter večji trgovec Porodim go podično. katera je vsestransko gospodinjsko naobražena in poseduje vsaj Din 100.000. Ponudbe poslati -na ogla ni oddelek »Jutra« pod »Taj noa častna reč«. ..,-,3154 Vdova srednjah let, čedna, inteligentna poseduje posestvo, želi poročiti gospoda, ki ima državno službo ali gostilničarja Ponndbe pod »Cvetoča pomlad« na polr. »Jutrac v Mariboru. 2132 Vdova želi poroči ti pri prostega gospoda v starosti od 45 let naprej. Ponudbe na oclasni odd. »Jutra« pod »Vigred«. 3071 Pletilja samostojna, ki ima 2 stroja in?.gotovine 30 000 Din. stara 30 let. ieli znania z 20-*podoin drž. uslužbencem ist« starosti, v s-vrhu takojšnje ž°nitve. Ta:most za. iamčena. Ceniene dopise, čp mogoče s sliko na oglasni 0-dde'^k »Jutra« pod 5'fro »J. K. Lj.« 2240 Katera dama inteligentna in resna, modernih nazorov, bi hotela postati drurarica inteligentnemu. dobro situirauomu »ospodu. Starost 20—26 let Ceni dopise pod šifro »Moč znača;»i na og'asni oddelek »Jutra«. Anonimni dopisi romajo brezpogojno v koš. 2252 Posestnik trgovec in obrtnik, srednjih let. se želj poročiti J 32 do 32 let staro gospodično ali vdovo. \i mosta ali z dežele. ramo da ima veselV do (rosoo^in^va. Premož°nie ni Potrebno, ako pa ie. tem-bo':e. Ponudbe do 31 ian. 1930. če mojfofe s slikf) na o^la« odde'ek »Jutra« ood »Srečen zakon«. 2336 Klavir in komp'eten Mayerjev leksikon poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 20S9 Strokovno uglifuje ta do- Dravlja klavirie G. Jnrasek Liubljana. Ključavničarska ulica 3 — Mestni trg 22. 136 Pianino dobro ohranjen ugodno pro-'-™. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2071 trta Mladega jazbečaria kuni Leo Jclovšek. Dol. Logatec. 2221 Lep pes »Doberman«. zvest čuvar, napro^ai po neoretirani ceni. Naslov pove oglasni oddelek »JutTa«. 2146 Kunci nrave č^nčila pasmo nariro-■^ai v Vodmatu. Ciglar:ova ulica 12. ,. 229S Klub ljubiteljev športnih psov v L^tbljani nroda NEMŠKO OVCARKO. staro 4 Vj 'eta. ocenjena z I.. prvovrstna; 4 MLADICE. 8 tednov stare od zeoraj imenovane psi-ce . matere; ILIRSKO OVCARKO. staro 2 meseca; DOBERMAN - PINCERJA. 2 leta starega, krasen ek-semplar. dresiTao. Tozadevne informacije daje zsrorai omenjeni klub n3 Mik'ošičevii cesti — palači OlTZD (pisarna dr. Cepudral 2320 Medaljonček s svoje .-liko je izgubila raznašalka »Jutra«. Najditelja prosi, da ga proti nagradi izroči v ctrlas. od delku »Jutra«. 3101 tj>' * ' Antihemoroidin zdravilo proti hemefoidom z zajamčeno . sigurnostjo ozdravi brez vsakih posle-die takoj v početku v 7. a že zastarelo v 15—20 dneh. Uspešno uporabljeno od preko 400o bolnikov. — Cena 115 Din po povzetju. Naročila sp'ejema: D. Mi-lutinovič. B^ošič — Boka Kotorska. i810 Ribje olje - vitamini Prispela mi je iz Norveške nova pošiljka ribjega olja. prvovrstne kakovosti. Kakor so na Dunaju izvedeni poskusi pokazali, vsebuje to olje. poleg potrebne množino joda in maščobe tudi toliko vitaminov, kot to aahtevajo najstrožji predpisi. Lekarna G. Ba' arčič. Ljubljana, Sv Jakoba trs št. 9. 1965 Pletilne st*>ie št. 8/60—80, št. 10/60—90 in stroj za entlanje lupim. Natančen opis in ceno na oglasni odd. Jntra pod »Pletenine«, Ljubljana. 2163 Dobro ohranjen stroj (Stanzniase.lrne) za sekanje podplatov, vj-etnikov itd. kupiva. Ponudbe je poslati na naslov Brata Naglic. Ziri. 2159 Pletilne stroje švedske, krožne, ima zastopstvo Tebna. Ljubljana. Mestni trg 23J. — Iščemo povsod zastopnike. 34 Kino-stroj aparate potrebščine kupim proti triletni garanciji. Ra bim veščega poslovodjo. — Pismene obširno ilustrova-ne oonudbe na ocl. odd. •Jutra« pod »Brezhibno obratovanje« 1995 Pisalne stroje švodske, i m a zastopstvo Tehna. Mestni trg 254 — Iščemo povsod zastopnike. 33 Pisalni stroj popolnoma nov. prodam zelo ugodno tudi na obroke ali zamenjam za stare-sa. - Opalograph prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2003 Stroj za pletenje nogavic št 8. douro ohranjen. kupim. Pavia Ko cjančič. Gorje. 2191 Stroj za šivanje vreč takoj prodam. Kupim pa drugega na ple'tričmi pogon. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. ' 2302 Dinamo stroj 4—6 HP. pribl. 8 m dolgo os za tran misijo 90 mm z ležaji in razne jarmenice kupim. I-stotam naprodaj amerilancka okrožna žaga (Lattenkreissige). Naslov v oglasuem oddelku »Jutra«. 2030 Šivalni stroj star »Singer«. dobro ohranjen nroda Florjane. Vojvode Mišica ceeta 23/111. 3206 Šivalni stroj in tehtnica za 5 kg naprodaj: Vožarski pot štev. 3. 3286 Stroj za ^delovanje zareznili cementnih Strešnikov in 200 modelov proda J. Zontar. Sora-Medvode. 1791 3 pletilne stroje »ov -8/86. 8/40 in 8'60 po nizki coni proda Androi Hlede. Rp. Si*'-a. Sokka ul baraka 7 — Ljubljana. Šivalne stroje iz najboljših svptovnih tvor-nic. na doleoročno odolači-!o proti 15letnemu jamstvu lobavlja najcenp:e G Hol-litnder k d.. Zagreb. Mar. tičeva 25. 435 RaspOrne spone (Reissverschlusse) pri snežnih čevljih in gumijastih škornjih popravlja samo Alfonz Zamik, modno čevljarstvo, Ljubljana, Gajeva uiica ž. 20S7 Pozor mlajši mehanikarji! Tistemu, ki bi hotel samostojno izvrševati mehan. obrt. prodani po zelo ugod ni ceni majhno mehanično že vpeljano delavnico — Event vzamem tudi družabnika z manjšim kapitalom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlajši mehanikar«. 1864 Urarska popravila izvršuje naiceneje in naj-preciznrje Franc Wolfling. urar, Gosposvetska c. 12. 35 Splošno, umetno modelno strugarstvo lesa, kosti, popravljanje ci-garnikov, biljardnib ter kegljiških krogelj. Oblak, Vič-Glince Xm/ll. 1086 Mesarsko koncesijo za Ljubljano iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mesarija« — z navedbo pogojev. 2291 Sodavičarsko obrt z vsem inventarjem, na električni pogon, vsled opustitve prodam. Ponudbe na oglas, oddelek . »Jutra« . pod >61. IU, . .. 2=521 Inf^muui^e Dom ubogih! Im-ejitelji srečk zahtevajte žrebanje hiše. . Poobla tite zadrugo »Mojmir«! Natančneje čitajte »Domačijo« Maribor, Koroška 10 2141 Šmirglove plošče priporočam za brušenje žag — premor 300 X 10 X 25 mm. Komad stane 65 Din. L. Nouschak, Boe. Dubica. 2038 Javna zahvala Ob času operacije moje hčerke Cvetke, katera je bila na slepiču operirana, se tem potom najtoplejše zahvaljujem g. dr. R. Blu-mave-rju in vsem pri asistenci navzočim gg. doktorjem, ka or tudi vsem častitim sestram, kateri so pripomogli, da je operacija s popolnim u-pehom usipela. Za vse. to požrtvovalno delo blagega srca, se vsem zgoraj omenjenim gg. iskreno zahvaljujem ter jih vsakemu najt-o-pleje priporočam — Rodbina Lah. 2314 Čebelarji, pozor! Trčalnice za med, panj«, umetne satnice, kakor vse čebela- Ko orodje izdeluje v prvorazredni izpeljavi Jugoslovanska čebelarska industrija L. Ritzmann v Novem Vrbasu. Dunav ka Banovini. — Vsak 6>belar dobi na zahtevo brezp'ačno in poštnine prosto naš najnovejši slovenski cenik za leti 1930''31. kateri obseea 80 str z 220 sli' ami. 1937 Jrclionie popolnoma odstranite pri Pavli Kovač. Ključavn:čar-ska ulica 2.H. Najboljše reference. — Podpisana se najtopleje zahvaljuje za trud ter izrekam popolno priznanje k uspehu pri mojem sinu. bi se je v teku 1 meseca odvadil popolnoma jecljanja, ter gospo Kovač vsakemu najtopleje priporočam. S. Ana. Ljubljana, 1. avg. 1928. 40 Povodom preselitve iz B r o d a v Z « g r e b sem iz. ■lal nov velik ilustriran cenik za znamke za leto 193d. Razpošiljam 6kupno s 100 različnimi romunskimi znamkami vsakomur, ki mi pošlje v naprej 20 Din. — Najstarejša trgovina t znamkami T Jugoslaviji Izidor Steiner, Zagreb Zrinjskega trg 14. 240 krepi In zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK LJubljana VII. arre in »MJen« Vieeb vrst ter Jato za embalažo trna vedno » zalogi Mirko Mlakar LJubljana, Slomškova ulica 11 (Pczor/ Dober zaslužek. Prodajalce za naše švedske posnemalnike iščemo v vsakem kraju proti dobremu plačilu „T£HNA" družba z o. z. Ljubljana, Mestni trg 25/1 ZWČNi ClAVOBOL Vsi, Id trpite na živčnem glavobolu, migreni, nahodu, gripi itd. ter se radi tega počutite utrujene in nesposobne za vsako delo, nabavite si takoj „Nosal prašek za nosljanfe Z uspehom boste zadivljeni! »NOSAL« prežene bolečine, Vam razbištri In osveži glavo da se prijetno počutite in se veselje skoro povrne. . Pomnite! Nosal ne škodi želodcu, srcu, ledvicam itd. ker se ne »uživa temveč vdihava (Snofa). Zahtevajte v lekarnah /EV orij*. omot »NOSAL«- JTp ^^nl Bahovec po Din 10.— RAUr>«./rr z napisom proizvajal-ca: 'Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana. D/WWI:L w f Iščemo 2242 monterja za avtogensko varjenje v (Švajser) dobrega samostalnega mojstra za večje ind. podjetje v Beogradu, posebno sposobnega za centralno kurjavo. Mesto stalno in dober zaslužek. Reflektantje z oznako referenc naj pošljejo obširne ponudbe pod „ Švajser" na ogl. odd. Jutra. V obzir pridejo samo prvorazredni mojstri Ali nočete ozebsti ALI BABA čudežni zavojček redkih pravih pisemskih znamk iz: Albanije, Anatolije, Antiohije, Konga, Koreje, Dahomay-a, Elobey-a, Obale slonovine (Elfenbeinkuste) Epira, Reke, Ga-buna, Guadeloupe-ja, Gvineje, Guyane, Kaledonije, Kamenina. Labuana, Liberije, Madagaskarja, Martinique-ja, Miquelena, Črne gore, Nigra, Nyaese, Obervolte. Oceanije, Perzije, Reuniona, Rhodezije, Senegala, Somali-ja, Sudana. Togo-ja, Turčije, Ubangi-ja, Vatikana, VVallis-Futuna. Vse skupaj za 7 Din. Obenem dobite tudi zanimivo izbirno poši-ljatev in poskusno številko našega mednarodnega časopisa. Pišite še danes na Cosmophilatelist, Liuern, (Švica). PISARNISKE potrebščine, ogljeni papir, barvni tra kovi, indigo in strojepisni papir, razmnoževalna barva, kemična črnila itd. — Se priporoča LUD. BARAGA. Ljubljana, Šelenburgova ul 6 Tel 29-80 Ml vspostavljamo največje organizacije in iščemo po vseli krajih generalne zastopnike ki lahko zaslužijo več 1000 Din mesečno za dva amerikanska patentirana učinkovita. predmeta. Predmet se lahko razpeča-va v velemestih in manjših krajih, pri ob-lastvih, privatnikih, v trgovinah, v gospodinjstvu in pisarnah. Predmet je nepogrešljiv kakor žarnica in voda. Vsak sprejme to učinkovitost z navdušenjem. Ponudbe pod »Proč z revščino« nasloviti na ogl. oddelek »Jutra«. 2366 Dražba! 2679 Dne 31. januarja ob 10. dopoldne bo pr< okra nem sodšču v Mar bo. u soba št 27 dražba posestva vi. št. 14' Studenci pri Mariboru, obsto ečega iz enonadstropneg^ novozidanega gostilniškega poslopja, Cankarjeva 11. z gospodarsknr poslopji in vrtom v cenilni vrednosti Din 421.<4i*— Izklicna cena je Din 210.521 50, jamščtna Din 42.105-— Pod izklicno se ne bo prodajalo i CITROEN m avtomobile najnovejše 4 in 6 sedežne odprte in zaprte kakor tudi tovorne in avtobus-eliassis z odplačilom v 12 in 18 mesecih nudi tvrdka 34 lampret in 8ruj, družba z o. z,, ljubljena, jCnnska nT. 19 Še preden petelin zapoje a ravnotaVo v ponedeljek in vse ostale dni velja dan ra dnem naša najprva skrb razumni negi teleta. ■ Ako želite rešiti to vpraSanj« pametno, t. j. jemati le ono, kar v resnici deluje, a da pri tem ni škodljivo, tedaj ee morate odločiti xa preizkušene Eka preparate. Elsa mila zdravja in lepote ▼ krasnih vrstah: milo iz lilijinega mleka, lilijine kreme, i« rumenjaka, glicerinov«, boraksovo, katranov o in za britie. Po pošti 5 kom. »El-a« mila Ba izbiro «tan« 52 Din franko. če se denar pošlje naprej; po povzetju S2 Din^ »Elsa« Creme-pomada, uničuje pojave etarosti, odpravlja neprijetne napake — eolnčne pege, mozolje itd. »Elsa« pomada za rast la«, še vedno najbolj« za !a?e. Po pošti 2 lončka ene, ali po en lonček vsake »Elsa« nomade stane 40 Din fran' o. če «e denar pošlje naprej^ I po povzetju 30 Din. »Elsa Shampon« krasnih pen in vonja D;n 3.30 »Elsadont« na-jadraviSa pasta na zobe Din 8 80 »E'sa-Sachel« dišeča btaasijiica za perilo. Din 6. Dan za dnem negujte telo z E 1 s a preparati! fi I i. I To pomaga! I Dobiva se povsod! Kjer o«, izvolite naročiti naravnost pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica Donja. Elsatrg 245 Ky££hauser-Technikum Frankenhausen, Nemčija inženjerski in delovodski oddelek za gradnjo strojev in avtomobilov, tehnika za šibki in jaki tok. »Najstarejši posebni oddelek za kmetijske stroje, avtomobilsko in letalsko tehniko«. M^s^^^ ^^^^ žgrz/e Torej volnen jopič, topel, mičen, lepo krojen, skrbno izdelan in tako poceni. Kupite ali naročite pismeno čim preje, kajti ceneni jopiči te dobre žakard vrste bodo naglo razprodani. KOCOa DVOKOLESA najboljših svetovnih znamk v vrtilni izbiri, žeto poceni. Najnovejši model otroških vozičkov, od preprostega do najfinejšega, ki igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših mod eiovj deli. in pnevmatika. ■ Ceniki. iranfeo. Prodaja na o broke. »TRIBUNA« F. R. B., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovska cesta 4. PROTIV KAŠUA PROTIV PREHLADE Umetne cvetlice, posebne vence in šopke za neveste ter pajčolane v največji izbiri pri C. Biidefeldt, Maribor, Gosposka ulica. NA DEBELO: NA DKOBNO! omejeno število parov srebrodlakih lisic na odplačila po izr< dno usodnih pogojih. Ra stava živali na kož hovinskem sejmu dne >1 in 28. t. m in pa pri tvrdki SPlfUn Mi .IošiiSeva c. 14 in 0nnai»ka e. .Ul -KlS*. !5I!ji«IIW, palača Ljubljanske kred t. banke. Zahtevajte prospekte! £381 Sodavičarji! Najboljše in najcenejše Ia. češke siionske, kraherlske« limonadne bele in zelene steklenice ter vse v to stroko spadajoče potrebščine, dobavlja .Čehostaklo' Ljubljana, Komenskega ul. 20 IIOI Najbolje sredstvo protiv prehlade, kailj« kao vratobolje i astme Liječnici pr e poru čaj ul SAM0PR0IZVADJAČ KANOLD D. a KARLOVAC Odlikovani zlatnom kolajnom • Kopmluftnb Dvorski dobavljačl Njeg. Vet. Kralja Švedske te Njeg. Kh Via. PrestolonaslJ. Kralj, švedske. 0VE PO CIJEL0M SVUETU ČUVENE TABLETE DOBIVAJU SE SVAGDJEI TVORNICEt KOPENHAGEN, GČTEBORG, WIEN, BERLIN, NORNBERG, ESSEN, MILANO, PRAG« LESZNO Pozor! Ženini in neveste! Najceneje Vam nudi žimnice (matrace), otomane, divane in vse tapetniške izdelke edino le Franc Jager tapetništvo Sv. Petra nasip 29 Kdor oglašuje, ta napreduje! Pozor ženini in neveste! ŽIMNICE (matrace), posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane, in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 2 P >zori Pozor! Volno !n bombaž t |«te najceneje pri tvrdki I irl J-r e l o g. Ljubljana, I ari trg št 12 in Židovska l m št 4. 249 Nomt! Rovestl Železna sluilnska Brozovi£< patent postelja zloi Ijiva, a tapecirani m ma-dracom, zelo praktična za vsako hiio. hotele, prenočišča, nočne siui-be In za potujoče oseba Stane Din. 410.— Ras pošiljam po poštnem »ovzetlu. Lesena patent postelja (ložhiva, s tapeciramm madraiom, tele prak-t>čna stane Din. 88a— brez. platna Petletno lamstvo! A. KIFFMANN Maribor 136/a specijaUai sam« boljših ur Objava. U smislu rešenja Upravnog Odbora Samostalne Monopolske Uprave M. br. 610 od 10. januarja 1930. godine raspi-suje se ofertalna licitacija za prodaju instalacije i materijala u Stovarištu Pe-troleuma u Beogradu, s tim, da ponudja-či mogu nuditi otkup i pojedinih obje-kata kao i jednog dela materijala. Licitacija če se održati na dan 27. fe-bruara 1930. god. u 11 časova pre podne u kancelariji Uprave Državnih Monopola u Beogradu. Uslovi se mogu dobiti u kancelariji Industrijskog Odelenja Uprave Državnih Monopola svakog radnog dana od 11—12 časova pre podne. Iz kancelarije Industrijskog Odelenja I. M. br. 519 od 16. januarja 1930. god. 2343 Oblastveno koncesijonirana ŠOFERSKA ŠOLA I. GABERščIK, bivši komisar za Šoferske izpite. LJUBLJANA, Bleiweisova S2 Prihodnji redni tečaj se prične 1. februarja 1930. Lefafka ta viataaje — tile-fcstuhl) oajnovijc vrtti iti-HC Din. 1S0,— Najpopolnejši §TOEWER Šivalni stroj za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljana Šelenburgova ulica 6 Brezplačen pouk. — 15-letna garancija. Telefon št. 29-80. Radiotehnika pr- Tone Poljšak, Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 5 Najcenejša in najsolidnefša radio-tvrdka SENZACIJA! Trocevnj aparat za priključek na električni tok Din 1900.— Urejuje Davorin Ravtjen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoif Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot fiskarnarja Franc Jezeršek. Za imseratni ded je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Uubloani.