9 771 580"372009
RADIO/BREZICE
• S,7 In 93,9 MHi
številka 21
Leto 1

|2|l
“Žive naj vsi narodi...”
Posavje - V Prešernem letu, ki ga je ob 200. obletnici rojstva našega največjega poeta razglasilo Ministrstvo za kulturo, smo se v minulem letu številnim prireditvam pridružili tudi v Posavju. V teh dneh, ko se klanjamo njegovemu duhu ob obletnici smrti, lahko s ponosom ugotovimo, da je ob Kulturnem prazniku enako.
Danes se bodo njegovemu spominu prikfcnili v kulturni dvorani v Sevnici osnovnošolci šole Savo Kladnik Sevnica in tamkajšnja Glasbena šola. Tradicionalno prazniku posvečajo koncert Godbe Sevnica, ki bo v soboto v tamkajšnji cerkvi Sv. Miklavža.
Krško na prazničen dan prireja osrednjo občinsko prireditev v Kulturnem domu s slavnostnim govornikom dr. Andrejem Smrekarjem, direktorjem Narodne galerije Ljubljana in kulturnim vložkom recitatorske skupine KUD Franjo Stiplovšek Gimnazije Brežice. Prireditev bo popestrila Prešernova Turjaška Rozamunda v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor.
V brežiški občini so že v torek na prireditvi v počastitev Slovenskega kulturnega praznika priložnostni program prispevali dijaki in profesorji Srednje ekonomske in trgovske šole. Številnim prireditvam se v Posavju in širšem slovenskem prostoru spominu na velikega pesnika pridružujejo brežiški Žarki z literamo-recitacijsko lepljenko Franceta Prešerna križev pot v štirinajstih slikah.
O pomenu umetnika pa nadškof dr. Franc Rode izpostavlja; “Pri Prešernu preseneča čista, jasna slovenska zavest, ki daleč presega njegov čas in ostaja trden temelj za prihodnost slovenske istovetnosti.” S. V.
\ 4
Kdo nam bo prodajal ob nedeljah
Posavje - V Sloveniji so vse bolj živahne razprave o obratovalnem času prodajaln. Še večji kamen spotike pa predstavljajo dežurstva prodajaln v nedeljo, med prazniki in dela prostih dnevih. Pravilnik o obratovalnem času prodajaln namreč nalaga občinam, da razčlenijo in določijo merila za dežurne prodajalne. Vendar nekatere občine s temi merili ne želijo posegati v poslovne odločitve delodajalcev, interesi delodajalcev in delojemalcev pa so si nasprotujoči.
Prav tako so nedavno predstavniki Sindikata delavcev trgovine Slovenije med drugim opozorili tudi na nespoštovanje pravilnika o obratovalnem in delovnem času trgovin. Kot je dejal tajnik sindikata Sandi Bartol, gre v dejavnosti trgovine za poseganje v osnovne pravice delavcev.
V najbolj kislo jabolko so pri pripravi odloka o merilih za dežurne prodajalne ugriznili Brežičani, saj je trgovinska dejavnost v tej občini tista, ki predstavlja osnovno vodilo gospodarstva te občine in hkrati zaposluje največ ljudi.
...na strani 3
in praznikih?
Brežičani se sprašujejo, kateri bo tisti "odlok" ali “pravilnik”, ki bo odprl vrata prodajaln v mestnem jedru, ki jih trenutno krasijo le napisi ZAPRTO.
Radio Sevnica odslej v mreži radijskih postaj z nosilcem povezovanja Radiem Brežice
Z medijsko podporo do regije Posavje
Posavje, Sevnica - Statusno preoblikovanje Javnega zavoda Radio Sevnica je priložnost za enoten nastop Posavja v nastajanju regionalne nekomercialne radijske mreže in obenem priložnost za vključevanje širšega posavskega prostora v mrežo slovenskih nekomercialnih radijskih postaj. Radio Sevnica bodo dokapitalizirali družbeniki, ki so nastopili skupaj z našo hiedijsko hišo, Radiem Brežice, v skladu s pozitivno medijsko zakonodajo.
iz vsebine...
Pod lupo
Minister Dimovski v Krškem... | '„>i:' ...stran 2
Kmetijstvo
Prašičerejci ne grešijo...
| ...stran 6
Šolstvo
Že na Svetu pokrajine je bila la dnevnem redu pobuda o nastanku regionalne nekomercialne radijske mreže Posavja, s katero |eli direktor Radia Brežice Peter Spiler ob posavskem povezovanja to vključiti v mrežo nekomer-cialnih radijskih postaj Slovenije. Vendar je predsedujoči sveta -sevniški župan Kristijan Janc Pobudo preložil na naslednjo sejo.
Dva dni kasneje pa so na Občinskem svetu v Sevnici odločali a dokapitalizaciji Radia Sevnica.
javni razpis Občine Sevnica sta se poleg naše medijske hiše °dzvala še Srečko Punar z Radiem Krško m Mariga d.o.o. v 'aienu RGL Ljubljana. Oba pobudnika sta se želela z “by pass” Podjetji izogniti pozitivni zakonodaji. Družbeniki Radia Brežice so decembra 2000 sprejeli •sklep, da kandidirajo na razpisu Občine Jevnica in s tem tudi podprli idejo *Wa Špilerja o povezovanju v Nekomercialno radijsko mrežo, "ečino razprave so sevniški svet-
niki namenili dvema ponudbama, naši in ponudbi Marige d.o.o., za katero se skriva RGL.
Po nastopu v.d. direktorice Radia Sevnica Branke Drnovšek, ki je vztrajala na dobrih sodelovanjih in viziji prihodnosti z
Ljubljano, so svetniki pozabili na tretjega ponudnika. Puntar je namreč za dokapitalizacijo po-
nudil 36,4 milijona SIT, Radio Brežice je imel naj višjo ponudbo 36,9 milijona, kar pomeni 74% dokapitalizacijo, Ljubljana je šla
v igro z več kot pol manjšim vložkom, le 15 milijoni. Ob zapletih ob tolmačenju 40. člena Zakona o javnih glasilih, ki pa jasno in eksplicitno določa'deleže in upravljalske pravice, katere je Radio Brežice v vseh členih spoštoval, so se odločili za tajno glasovanje.
Že v prvem krogu so svetniki s 13 glasovi za novega lastnika izbrali nosilca ponudbe Radia Brežice, 6 jih je bilo za RGL, 5 za Krško. Torej lanska odločitev Sevničanov, da statusno preoblikujejo Javni zavod Radio Sevnica in poiščejo družbenika, ki bo s svežim kapitalom izboljšal pogoje dela, pa tudi programsko zasnovo in tehnično opremo, vse seveda iz težnje po večji poslušanosti Radia Sevnica, seje pokazala za več kot pozitivno in perspektivno z vidika medijskega povezovanja.
Občinski svetniki so z izkazano podporo nosilcu projekta -Radiu Brežice odprli pot k prve-

Župan občine Sevnica Kristijan Janc (levo) s člani Občinskega sveta Sevnica
Vpisi v srednje šole...
Glasba
...stran 7
Intervju s Suzano Werbole... ...stran 9
Kronika
Ovadbe se vrstijo.. ...stran 11
mu regijskemu združevanju v obliki nekomercialne radijske mreže, ki bi morala spodbuditi še ostale, da se končno ozavestijo in tudi udejanjijo želje po skupnem in močnem posavskem nastopu v slovenskem prostoru. Ta nastop je zagotovljen z odločitvijo občinskih svetnikov, saj bo Radio Sevnica tudi aktivni lastnik drugih radijskih postaj po Sloveniji. Pro-
mocija ideje o posavski regiji je nujno potrebna, saj bo končno odločitev o regiji Posavje sprejel DZ in bo potrebna močna regijska podpora, da bomo uspeli prepričati ostale poslance po Sloveniji za tako odločitev. Torej bodo aktivno vlogo igrale tudi radijske postaje širom po Sloveniji.
•	Suzana Vahtarič
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
stran 2
POD LUPO
Ministrov nastop v duhu “ministrstva za vsa življenjska obdobja”
Krško - Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski se je minuli petek sestal z gospodarstveniki in predstavniki socialnih ustanov Posavja. Sestanek so izrabili za pogovor o aktualnih zadevah glede zaposlovanja, zagotavUanja novih delovnih mest in socialni problematiki.
Po seznanitvi z njihovimi problemi in opozorili je Dimovski strnil usmerjevalna stališča svojega resorja in predstavil evropsko primerljiv pristop k razvoju ekonomsko-socialnega modela. Izpostavil je izjemno učinkovit instrument regijskega povezovanja v reševanju medobčinskih težav in ob opozorilih na zakonske omejitve obljubil pomoč pri olajšanju izvajanja zakonov s poenotenimi pravilniki za njihovo izvajanje.
Krški župan Bogovič mu je predložil dokumentacijo za reševanje lastniške problematike Doma starejših na Vidmu, minister pa je izrazil pripravljenost, da se nastali spor čimprej reši. Sevniški župan Janc se je na ministra obrnil s prošnjo, da pomaga pri reševanju problematike Jutranjke Sevnica in skoraj 700 tam zaposlenih. Vendar mu je dr. Dimovski
odgovoril, da na programu tekstila še ni opravljena transformacija profilov, je pa v pripravi program
Ivan Kozole in dr. Vlado Dimovski
povečanja storitvenosti. Področje je sicer v pristojnosti gospodarskega ministrstva, zato jih bo seznanil s problematiko.
Ob predstavitvi visokih kazalcev nezaposlenosti v Posavju, ki je kar 14 %, je direktorju Območnega zavoda za zaposlovanje Toniju Korenu minister poudaril pomen politike aktivnega zaposlovanja, kjer bo vzel v roke škarje in platno in odločno podprl le tiste programe, ki prinašajo učinek, v duhu, “da je vsak tolar pomemben”. Obljublja medresorsko usklajevanje baze podatkov posameznih organizacij, da bi tako stopili na prste tistim nezaposlenim, ki imajo v družini več različnih nadomestil, zaradi katerih potem niso motivirani za iskanje dela.
Ob srečanju, ki je potekalo v podjetju Evrosad Krško, je direktor Ivan Kozole gostom razkazal objekte in jih seznanil z uspešno začrtano potjo komaj šest let starega podjetja.
Suzana Vahtarič
Za pokrajino in enotnejši nastop
Sevnica - Politično dogajanje v Posavju sta minuli teden obeležili kar dve pomembnejši seji. Na začetku tedna se je sestal vrh predstavnikov vseh treh občin na Svetu pokrajine Posavje v ustanavljanju, dva dni kasneje še sevniški svetniki. Prvi so se zavzeli za enotnejši nastop na državni ravni, drugi pa so kot prvi v Posavju sprejeli proračun za tekoče leto.
Na Svetu pokrajine so obravnavali problematiko izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi (HESS), ki se po sprejetju zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energet-
skega potenciala spodnje Save novembra lani ni premaknila z mrtve točke. Ob očitkih, da v Posavju ni enotnega nastopa in da imajo celo novinaiji to za kamen spotike, pa je državnozborski poslanec Jože Avšič temu odločno pritrdil. Sklenili so, da
se morajo zato vse aktivnosti povezane z HESS uskladiti na Svetu pokrajine v sodelovanju s strokovno skupino pod vodstvom Nika Ga-leše. Obenem zahtevajo, 'da se tudi vlada opredeli do tega projekta. Sicer pa je minuli četrtek obravnavo o HESS že začela s poročilom o investicijskem programu Savskih elektrarn za izgradnjo HE Boštanj, vendar jo bo nadaljevala na prihodnji seji.
Na Svetu pokrajine so se pozitivno izrekli o pokrajini, zato bodo preučili možnosti za ustanovitev pokrajine Posavje. Izrekli so se tudi za potek priprav na ustanovitev Regionalnega razvojnega programa regije Posavje, ki jih vodi Regijski pospeševalni center. Kot je zagotovila v.d. direktorja centra Mateja Jazbec, naj bi strateški del regijskega programa pripravili do poletja in nato v jeseni še izvedbenega. Vsi trije župapi so se izrekli za finančno
podporo, in sicer morajo skupaj zagotoviti 24,8 milijona SIT, toliko pa je za pripravo programa centru že odobrila tudi država. Občina Brežice naj bi prispevala 17,5 % delež, občina Krško 20 % in Sevnica 12,5 %.
Na 22. redni seji Občinskega sveta v Sevnici pa so med drugim obravnavali in tudi sprejeli občinski proračun za tekoče leto. Združili so namreč prvo in drugo branje. Ovrednoten je na slabi 2 milijardi in kot je dejal župan Janc ( na fotografiji), realnih potreb in želja je še vsaj za milijardo. Na prihodkovni ravni je nekoliko napet, meni župan in se boji, da vse postavke ne bodo vzdržale. Zato so se dogovorili, da bodo v rebalansu skušali upoštevati tudi želje, izrečene na seji. Tudi letos dajejo poudarek vodooskrbi in cestni infrastrukturi, če bo zagotovljena vsa dokumentacija, bodo šli še v gradnjo nove dvorane TVD Partizan.
Suzana Vahtarič
posavske mušice
Kadar valovijo radijski valovi
V poslednjih januarskih in prvih februarskih dneh smo bili novinaiji prepolno zasedeni; ure in ure smo presedeli na sestankih in tiskovnih konferencah ter poslušali zgodbe o tem in onem, predvsem pa večkrat slišane in neizpete “štorije”. Zlasti tiste seveda o posavski enotni naravnanosti ter iskrenih prizadevanjih za sooblikovanje skupnih projektov in življenje v svoji pokrajini. In bog ne daj, da bi obveljala tista, tudi možna različica da bi država mejo “užgala” kar po Savi, s čimer bi del Posavja prišel pod dolenjsko, levi breg pa pod celjsko regijo. Nekako tako, kot je zdaj med ljubljansko in mariborsko škofijo.
Seveda pa minuli dnevi niso bili zgolj v znamenju posavskih zdrah, prizadevanj za gradnjo spodnjesavske verige elektrarn ali veselega praznika bizeljskih vin. Vse seje bolj ali manj pritajeno vrtelo okrog radijskih postaj Brežice in Sevnica, katerih združitev naj bi postala resničen primer posavskega povezovanja in sodelovanja. Radijski programje pravzaprav skrivnostno spremljal že sejo območne gospodarske zbornice, na kateri so, nekam skrivnostno, volili novega direktoija in se na priporočilo vrhovnega šefa Jožka Čuka odločili za Marjana Sunto. Branka Demovšek, direktorica sevniškega radia, je špičila ušesa in ugibala, iz katerega studia medtem prihaja lokalni program; je morebiti brežiški ali domorodci v Labodovi tovarni spremljajo glasbo radia Krško ali pa je nekdo v tovarniški razglasni postaji naravnal gumb na sevniško frekvenco. Ta je bila v preteklih dneh seveda posebej želena To se je dodobra pokazalo na seji sevniškega Občinskega sveta v grajski poročni dvorani, kjer je ob nenehnem in motečem moledovanju “geesemov” od nekod prihajal tudi radijski program. Brežiški, krški ali sevniški ? Kakorkoli že, v poročni dvorani je radio Brežice snubil radio Sevnica ustanova, ki je za nakup nudila skoraj 37 milijonov tolarjev, pa je dvorila Občinskim svetnikom. Nekaterim od njih je bilo nenavadno, daje skoraj enak znesek ponujal Srečko Puntar, lastnik krškega radia sumničavi posamezniki pa so se zato spraševali, kdo neki je “zadaj”. Po številnih medklicih so se svetniki odločili za tajno glasovanje in v točki dnevnega reda z naslovom Statusno preoblikovanje javnega zavoda Radio Sevnica med tremi ponudniki izbrali Brežičane. Ti bodo, če ne bo prišlo do pritožb, kot novi lastniki morali Ukazati, kako resno so mislili z nakupom ter kako si predstavljajo bodočo mrežo nekomercialnih radijskih postaj na ožjem območju oziroma na ravni države. Naivneži si zdaj seveda predstavljajo, daje povezovanje radijskih postaj Brežice in Sevnica prvi in povsem določen uspeh sodelovanja v regiji, tisti, skeptiki, pa menijo, da je novim lastnikom šlo predvsem za pridobitev frekvence na Lisci. “Živi bili, pa videli!”, bi rekli naši južni sosedje.
Z njimi, temi južnimi sosedi, pa imamo na jugu države predvsem težave. Pa ne zgolj zaradi ilegalcev, ki vznemiijajo ljudi ob meji in otroke, da ne upajo sami domov. Posredi so predvsem gospodarski tokovi, natančneje, trgovanje med sosedi. Zaradi množice hrvaški kupcev, ki jih je, resnici na ljubo, že vse manj, so Brežice med najdražjimi mesti v državi. Je zato kaj čudnega, če boste tudi Mercatoijeve prodajalce kot kupce srečali v cenejšem krškem Šparu? Občiasko središče, ki z izpraznjenimi lokali (ti pa so v celoti prodani vse bolj izumira, bi skupaj z velemarketi na robu mesta znalo kmalu doživeti nove pretrese. V Slovenski vasi, tik ob državni meji, namreč najrazličnejše firme odpirajo lokale kot po tekočem traku, pred vrati nekdanjega remontnega zavoda pa bo zrasla še Begrosova veleblagovnica. Kdo od hrvaških kupcev se bo potem še napotil v Brežice in v Mercatorjev hipermarket? Sicer pa Brežice doživljajo pretrese že danes.. Meščani se sprašujejo, do kdaj bodo morali skupaj z obiskovalci svojega kraja gledati razpadajoče poslopje nekdanje osnovne šole. In kdaj se bo predsednik njihove krajevne skupnosti sprehodil skozi mesto ter s pločnika pred svojim uradom prepodil avtomobile. Policistom namreč očitno ni nič mar, če zaradi takega parkiranja prihaja do prometnih zastojev. Morda ne posredujejo zato, ker bi iz mesta pregnali še zadnje hrvaške kupce?
Kot rečeno, novinaiji smo zadnje dni tudi po več ur sedeli na različnih sejah. Trsta o statusni spremembi radia Sevnica je sploh pritegnila toliko pozornosti, daje zmanjkalo stolov za goste; kolegica Bojana Mavsar je denimo tako hitela v Sevnico, daje padla v policijsko zasedo in si zaradi prehitre vožnje skozi Blanco prislužila denarno “nagrado”. Nov dokaz, da novinaiji pri policistih nimamo privilegijev. Zadnje seje Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju (Frand Glinšek iz Krškega je pozival, češ, ustanovite jo vendar, to pokrajino, če jo tako rabimo!) v Sevnici pa se ni udeležil krški poslanec Brane Janc. To se ni primerilo prvič. Morebiti res čaka na uresničitev pobude kolege Branka Kelemine, da naj bi vsi štirje državni poslanci iz Posavja ustanovili nekak klub za izmenjavo mnenj ter za dogovor o tem, kako bodo lobirali in nato enotno nastopali v imenu domačega območja. Na omenjeni pokrajinski seji so se pojavili predstavniki združenja seniorjev, ki povezuje nekdanje ugledne ljudi. Morebiti dobi podjetnik Emil Vehovar z Rake prav zaradi njih ošpice. Ošpice pa so dobili tudi posamezniki v Krškem, ko so slišali namige, kdo naj bi bil prvi človek njihovega novega mladinskega središča V Brežicah se medtem nadaljujejo igrice okrog Slavka Sušina, direktoija zdravstvenega doma ki je odrekel pomoč special-cem, na kar je v svojem javnem pismu županu Vladislavu Deržiču opozoril tudi znani Ciril Kolešnik. Zupan mu je zelo “manirlih” odpisal. Dobri slogovni poznavalci pa so že ugotovili, daje imel dobrega prišepetovalca. Brez njega pa je nedvomno bil Karl Recer, glavni direktor Vina Brežice, ki je dal odpoved na tem pomembnem položaju. Tudi bolje poučeni ne vedo, kako je Bojan Tičar prišel do položaja v svetu Posavskega muzeja Brežice. Nekateri menijo, daje bil v kulturno ustanovo delegiran zato, ker vozi muzejski avto. Mnogi pa seveda upajo, da bo vsaj on javnosti predstavil doktorsko disertacijo Ivanke Počkarjeve. Če je že zaradi vsebine ne bodo izkoristili pri brežiški obrtni zbornici.
Sicer pa je prav, da današnje srečanje zaključimo na kulturni ravni. Te dni se namreč vse naokrog po Posavju spret vrstijo prireditve, ki jih povezujemo s presnikom Prešernom. Še decembra lani smo se sprominjali 200-letnice njegovega rojstva, zdaj pa se klanjamo sprominu ob 152-letnici njegove smrti. Morda je tokrat priložnost, da se spomnimo tudi naših mladih kulturnih delavcev. Predsinočnjo osrednjo slovensko proslavo v Cankarjevem domu je denimo postavil Matej Filipčič, Primož Jesenko je v Celju član žirije za izbor letošnje komedije, Sašo Podgoršek zaključuje svoj drugi celovečerec Sladke sanje. In še bi se kaj našlo. Ni nepromembno, da so vsi trije iz Brežic.
Vlado Podgoršek
mnenja, odgovori, popravki...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi zakona o javnih glasilih ( Ur.l. 18/94) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni.
V klipingu ki ga prejemam, sem opazil v vašem glasilu tudi pismo učencev Osnovne šole iz Senovega, ki si želijo namestitev pitne vode iz avtomata.
Ker se s problematiko ustekleničene pitne vode ukvarjam že tretje leto, mi je članek vzbudil pozornost in vam pošiljam naslednji odgovor.
Zdravje in komerciala
Embalirana pitna voda
Še se spomnim definicije zdravja, da je zdravje popolno psihično, fizično in socialno blagostanje človeka, ka-
kor nam je to definicijo v srednji šoli vcepljal profesor.
In za obdržanje zdravja moramo vedno aktivno delati vsak na svojem področju in vsak za sebe.
In ob tem je začeta aktivnost namestitve ustreznih aparatov s pitno vodo v šolske prostore izredno dobrodošla, s ciljem nadomestitve aparatov z gaziranimi pijačami in seveda z izpolnjevanjem osnovne naloge, da imajo naši šolarji vedno na voljo kvalitetno pitno vodo.
Kakor je veliko naših vsakdanjih zadev s ciljem varovanja zdravja urejeno s predpisi, je urejeno tudi področje embalirane pitne vode (kamor sodi tudi pitna voda iz avtomatov) z ustreznim pravilnikom.
Zato pozivam vse ravnatelje osnovnih šol v Posavju, da naj od vsakega ponudnika zahtevajo ustrezen dokument - certfikat, da njihova embalirana pitna voda ustreza zahtevam, predpisanim v pravilniku. Šele potem naj se pričnejo dogovarjati o posameznih komercialnih pogojih.
Embalirana pitna voda, ki jo ponujajo Radenci, Pivovarna Laško in Pivovarna Union, še nima ustreznega certifikata.
Embalirane pitne vode, ki nimajo certifikata so zgolj komercialna poteza podjetij, ki so usposobljena polniti vodo iz vodovodne napeljave in z različnimi reklamnimi potezami zavajajo potrošnika.
Ob zaključku pa predlagam, da šolski ravnatelji pričnejo z akcijo na svojem ministrstvu, da le-to prične z akcijo, da bi bila vsem osnovnošolskim učencem dosegljiva kvalitetna pitna voda, v času trajanja pouka in drugih obšolskih dejavnostih.
Žal pa je to v tem trenutku možno doseči zgolj z embalirano pitno vodo, razen z redkimi izjemami, ker imamo vsi skupaj še neodgovoren odnos do varovanja našega okolja in s tem tudi do varovanja naših vodnih virov.
Božo Dukič, iur.
Kranj
Kam z mrtvim mobitelom?
Živimo v času, ko nas tehnološki napredek skoraj prehiteva in mu komaj sledimo, na posledice tega hitenja pa nismo pripravljeni.
Kakor ostali v Evropi, smo tudi mi po zagotovilih in podatkih naših distributerjev mobilne telefonije že polnih žepov mobilnih aparatov. Po teh podatkih imamo vsi skupaj že milijon aparatov, h katerim pa niso všteti pokvarjeni in tehnološko zastareli aparati.
In tu sedaj postavljamo slovenskim distributerjem (Mobitelu, Debitelu in Simobilu) javno vprašanje, kako ste poskrbeli za zbiranje in odstranjevanje odsluženih aparatov vključno z baterijami.
Kakršen koli odgovor, v katerem boste skušali to svojo odgovornost za naše okolje prevaliti na trgovce z aparati, vam moramo v naprej povedati, je nesprejemljiv, saj ste vi nam to tehniko prinesli v ta prostor.
Slovensko ekološko gibanje Prečna ulica 2 1000 Ljubljana
Golob na verigi, vrane pa še kar naprej samo za svojo skledo
Veliko je bilo prelitega tiskarskega črnila, da se je Miklavčiču onemogočila gradnja spodnje savske verige HE po avstrijskem receptu in videti je, da imenovani ne more iz svoje kože, rabe tujih sredstev za doseganje svojih ciljev.
Da je gradnja spodnje savske verige nujna iz večih razlogov, je do sedaj jasno verjetno že vsem in da bo do gradnje prišlo, je nuli nesporno dejstvo.
Ne morem razumeti, da se Miklavčič poteguje za vodenje te gradnje še vedno po načelu razsipanja tujih sredstev, torej z državnimi sredstvi. Kot dober manager, za kar se ima, bi lahko sprevidel, da je ta investicija prevelik zalogaj za njegove savske elektrarne in da proračunskih sredstev ne bo dobil, kljub njegovi jati vran, ki mu dajejo ves čas potuho. Edini način investiranja v tem trenutku in tudi v času gradnje je, da povezani slovenski hidraši skupaj prično s to investicijo. Do sedaj so tako soške elektrarne kot tudi dravske dokazale svoje strokovne in finančne sposobnosti za gradnjo (in imajo rezultate svojega dela, kar Miklavčiču žal
manjka) in že dokazale slovenski javnosti svojo uspešnost.
Savske elektrarne pa delajo korak naprej in korak nazaj v rdeči luči, kljub temu, da jim je vse objekte zgradila država. In tako podjetje pač ni sposobno voditi slovensko investicijo M področju spodnje savske verige.
Tudi investicija v upravne prostore l' Medvodah je narejena dejansko •? državnih sredstev, brez potrebnih ral' pisov dokazuje način dela, ki za to demokratično družbo ni več sprejemljiv Si bodo morale vrane poiskati pat drugo korito.
In ob koncu v celoti podpiram prizadevanja Goloba o celovitem pristop11 h gradnji verige s skupnimi moč’’11 slovenskih hidrašev.
In še nasvet, gospod Miklavčič, večkrat ste se javno pokazali kot vnet ifi' govornik gradnje verige HE na spod njem delu reke Save in sedaj iwatl priliko, ko se pričenjajo pripravljal' na dela za investicijo, da res nekaj dobrega prispevate k tej gradnji■ ^ to je vaš odhod iz tega dela poslov nega sveta, in da greste takoj vesela uživat svojo pokojnino in svoje delo'' no mesto prepustite mlajšim, neobN' menjenim z razsipniškimi proračuU skimi navadami.
Božo Dukid’ IOVE Krati
Pravilnik o merilih za določanje dežurnih prodajaln
V nedeljo k maši ali v trgovino
Posavje - S Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o obratovalnem času je že aprila lani takratni minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur občinam naložil, da razčlenijo in sprejmejo merila za določanje dežurnih prodajaln. V Posavju je največ prahu dvignil brežiški predlog odloka, kar je razumljivo, saj so Brežice prvenstveno trgovsko mesto in trgovinska dejavnost je tista,
ki zaposluje največ tam živečih ljudi.
število delovnih mest. S takšnim raz-	določati upravljalec centra. Zaenkrat	čal obratovalni čas lastnikom proda-
mišljanjem bi po ličarjevem innen-	še nimajo pridobljenih vseh soglasij	jaln, ki so del teh centrov, saj ne more
ju med drugim dosegli tudi večje za-	s strani lastnikov; če se za nedeljsko	nekdo nekomu določati obratoval-
dovoljstvo delodajalcev, delavcev in	delo odloči več kot polovica lastni-	nega časa, če se izkaže, daje strošek
tudi občine.	kov.bolntermarketodprttudiobne-	dela zanj prevelik in dela z izgubo.
Rožič še predlaga, naj bi občinski odlok vključeval tudi to, da mora pristojni občins ki organ pri izdaji soglasja za dežurstvo pridobiti mnenje pristojne inšpekcije in reprezentativnega sindikata.
Sindikalna zaupnica podjetja Mercator, podružnice Brežice Jožica Bratanič pa predlaga kompromis med delodajalci in delavci, saj kot pravi, je bilo v preteklosti veliko lažje, ko so se prodajalne pri dežurstvih menjavale. Kot sindikalna zaupnica je še dodala, da so bili delavci seznanjeni s predlaganim odlokom in skupaj z njimi pričakuje ugodno rešitev.
Jožica Bratanič, Ladislav Rožič, Zlatka Kolman, Ivan Novoselič in Bojan Tičar v studiu Radia Brežice
Po nekaterih podatkih je v Brežicah največ kupcev ob sobotah, na drugem mestu je že nedelja. Nakupovalne navade in potrebe kupcev se spreminjajo, za kar je po mnenju sindikata delno kriv tudi Mercator, saj naj bi ravno to podjetje posredno vplivalo na nakupovalne navade naših občanov, kar po mnenju l,adi-slava Rožiča z Območne zveze Svobodnih sindikatov Slovenije ni prav. Kot še dodaja, mora lokalna skupnost sprejeti odlok, s katerim naj bi natančno določila, katere prodajalne bodo dežurne in kdaj. S tem bi se vzpostavil red, ki bi preprečeval preveliko izkoriščanje delavcev in predvsem delavk, ki jih je v tej dejavnosti največ zaposlenih.
Občina ne želi biti razsodnik
Na brežiški občini menijo, da je trgovina najpomembnejša dejavnost v našem okolju in se nagibajo k odloku, ki bi bil koristen za vse, saj ne želijo omejevati poslovne naravnanosti delodajalcev in s tem tudi razvoja trgovine. Po mnenju vodje Oddelka za gospodarske dejavnosti na Občini Brežice Bojana Tičarja si občina ne more jemati pravice in določati, katera prodajalna bo v določenem kraju odprta. Prav tako občina ne more posegati v delovnopravno zakonodajo ali s pravilnikom delovati v škodo zaposlenih. Občinski odlok naj bi po ličarjevem mnenju omogočal pogoje za dežurstvo Prodajaln, delodajalci pa morajo spoštovati delovnopravno zakonodajo. Kršitve te pa so v pristojnosti inšpekcije za delo. Rešitev vidi v do govoru med delodajalci, ki naj bi se Po njegovem mnenju dogovorili, katera prodajalna bo kdaj dežurna, s tem pa se bo rešil tudi problem sindikata oziroma delavcev.
Kot še dodaja, pogreša sodelo vanje med trgovci, ki naj bi premalo vlagali v skupni nastop trgovine v občini, saj bi z dodatnim angažiranjem povečali promet, kar bi posledično pomenilo višje plače in večje
Odlok ni po meri Intermarketa
Na predlog občinskega odloga se je s tremi stranmi pisnih pripomb odzval nakupovalni center Intermarket Brežice. Predlog odloka po mnenju namestnice direktoija Zlatke Kolman premalo upošteva posebnost velikih nakupovalnih centrov, v katerih poleg živil prodajajo tudi drugo blago - oblačila, obutev, tehnično blago. Prav tako meni, da bi smeli upravljalci nakupovalnih centrov v mestih ob meji in avtocesti o obratovalnem času posameznih prodajaln, ki so del teh centrov, odločati brez soglasja njihovih lastnikov. Tudi krovni pravilnik s spremembami in dopolnitvami o obratovalnem času, ki je stopil v veljavo lani po mnenju Kolmanove ni razumljiv in ^i ga vsak razlaga po svoje, vendar je mnenja, da bi moral obratovalni čas
deljah, v nasprotnem primeru pa bo delal samo Mercatoijev hipermarket.
Sindikat očita občinam in Intermarketu
Sindikalist Ladislav Rožič vztraja in poudarja, da mora lokalna skupnost določiti, koliko prodajaln bo ob praznikih in nedeljah dežuralo in po katerih kriterijih, kajti trenutno nihče ne izvaja nadzora, vse to pa vodi v izkoriščanje in razbijanje osnovne celice - družine. Med prazniki naj bi bile po njegovem mnenju prodajalne zaprte, tisti pa, ki delajo, morajo za to prejeti 200-odstotno plačilo. Odprte prodajalne ob praznikih kot je Dan državnosti, kar se dogaja pri nas, so sramota za državo in prodaja lastne identitete.
Prav tako se ne strinja, da bi upravljalec nakupovalnega centra dolo-
Mercator - edini argument je dnevni izkupiček
Promet v Mercatoijevih prodajalnah naj bi bil ob sobotah večji kot prve štiri dni skupaj, oz. naj bi bil nedeljski promet večji kot ponedeljkov ali torkov. To so po mnenju vodje maloprodajnega okoliša Mercator Brežice Ivana Novoseliča utemeljitve, ki kažejo, da se navade in potrebe kupcev spreminjajo. Slednjim se mora trgovina prilagajati ne samo zaradi profita, ampak tudi zaradi zaščite delovnih mest. Kot še dodaja Novoselič, se mu zdi neumnost, da bi občina določala dežurstvo določenim prodajalnam, saj je to v nasprotju s tržnim gospodarstvom. Se pa strinja, da je trgovina pri nas
predimenzionirana in zaradi konkurence med manjšimi lastniki prodajaln nekateri ne morejo spoštovati zakonodaje, ker jim to onemogoča ekonomski dejavnik, in potem, žal, to ceno plačajo delavci. ,
Tudi v Sevnici in Krškem še brez odloka
V občini Sevnica po besedah Mojce Sešlar z Oddelka za gospodarske dejavnosti ne bodo sprejeli odloka o dežurnih prodajalnah, ampak se bodo ravnali po pravilniku, kije bil sprejet lani. Sprememba pravilnika je oblikovana tako, da pristojni občinski organ določi dežurne prodajalne glede na navedena pravila v pravilniku. Ta so po njihovem mnenju zelo subjektivna, saj je vsak, ki ima dežurno prodajalno, upošteval eno od navedenih meril. Kot navaja Sešlarjeva, imajo v občini 27 dežurnih prodajaln, ki so jim v lanskem oz. letošnjem letu izdali soglasje. Na občini so prepričani, da ni občinski organ tisti, ki bi lahko na osnovi nekih meril prepovedoval opravljati dejavnosti prodajalcu. Če se je lastnik odločil za dežurstvo ob
nedeljah, ima zagotovo razlog oz. zadostno povpraševanje. Sešlarjeva še meni, da država s to spremembo pravilnika ne bo dosegla cilja, ki ga želi - zaščititi delavca, kajti delavec sklene pogodbo z delodajalcem, kjer so navedeni pogoji in tudi delovni čas. Če delodajalec ne spoštuje teh pogojev, se delavec lahko pritoži, vendar ne na občinski oigan ampak na delovno in socialno sodišče oz. o tem obvesti delovno inšpekcijo. Sešlarjeva se še sprašuje, kako ima država oz. sindikat pravico prenašati takšno pristojnost na občinsko upravo. Glede na to, da je nekaj občin že sprejelo odloke o dežurnih prodajalnah, ki so le prepis pravilnika, meni, da bo še veliko jeze, nesoglasja in predvsem sporov med občino in prodajalci.
V občini Krško je odlok o dežurstvih pripravljen in na naslednji seji Občinskega sveta pričakujejo, da bo sprejet, nam je povedal vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti Franci Černelič. Odlok ne bo posegal v dežurstvo prodajaln na ta način, da bi določali, kdaj bo katera prodajalna odprta. Kot je še dodal, pa preobremenjenost delavcev ni predmet tega odloka, ampak je to stvar nadzora pristojnih služb.
Lidija Kostevc
Trgovski sindikat:
Psi lajajo, karavana gre dalje
Predstavniki Sindikata delavcev trgovine Slovenije so pretekli teden na sestanku na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve opozorili na nespoštovanje pravilnika o obratovalnem in delovnem času trgovin, na zaostajanje plač v dejavnosti trgovine in na “nevzdržen položaj delavk” kranjskega podjetnika Stefana Hudobivnika, ki je odpustil 40 delavk v svojih tigovinah. Kot je dejal tajnik sindikata Sandi Bartol, so dali pobudo za sestanek zato, ker so ocenili, da gre v dejavnosti trgovine za poseganje v osnovne pravice delavcev. Nemoč sindikatov v zvezi z omenjeno problematiko je Bartol ilustriral s prispodobo o psih, ki lajajo, karavana pa gre dalje.
Trgovci se strinjajo, daje potrebno spremeniti obstoječi pravilnik o obratovalnem času prodajaln, vendar pa se bodo morali o predlogu novega pravilnika najprej dogovoriti med seboj. Nekateri, predvsem trgovci z živili, se namreč zavzemajo za manjšo stopnjo regulacije tega področja, medtem ko trgovci s tekstilom in tehničnim blagom ne vidijo večje potrebe po odprtih prodajalnah tudi v nedeljo.
Živko Lupšina, poslovodja v trgovini na Bizeljskem: Strinjam Se. da so potrebne dežurne trgovine '■ Živilskimi artikli, vsekakor pa ne, ^ so ob nedeljah odprte vse v enem ^aju. Če je to manjši kraj, bi bila 'horda lahko odprta le ena, v večjem ^koliko več, nikakor pa ne tako ma-^>vno. Morda bi se še tigovci organizirali po principu zdravnikov, ve kako ob koncu tedna dežurajo ti. Zgodba ima sicer več plati, ob za-nlužku trgovcev, ki se izgovaijajo na hrvaške kupce, pa trpijo zaposleni 'h njihove družine. Res je tudi, da 8rho se vsi razvadili in nedelja in pratik nimata več pravega pomena. Pravilnik za brežiško občino je sicer 'hvno na dnevnem redu v Občinskem Svetu, vprašanje pa je, kako se bo ob opozorilih sindikata izteklo.
Ivanka Čemelič-Jurečič, samostojna podjetnica iz Podbočja:
Potrošniki smo se preveč razvadili in skoraj si ne predstavljam več tistih časov, ko smo nakupovali ob petkih ali sobotah, ker v nedeljo pač nisi mogel ničesar kupiti. Gotovo obstajajo potrebe po obratovanju dežurnih prodajaln, vendar to še ne pomeni, da morajo biti tudi ob nedeljah ali celo praznikih odprte prav vse. Zaposleni v trgovinah delajo skoraj dan in noč, morda bi to moral kdo že zdavnaj ugotoviti. Sicer pa je nujno potrebno, da se tudi to področje uredi na način, kot je to že urejeno za druge podobne poslovne dejavnosti. S sprejetjem pravilnika ali odloka o obratovanju dežurnih prodajaln bi lahko bilo v zvezi s tem vse natanko določeno.
Mihael Škvarč, poslovodja v trgovini v Brežicah, iz Dobove: Da
so dežurne določene trgovine, se strinjam, čeprav nekoč teh ni bilo in se je nakupovalo ob sobotah. Tudi trgovci bi imeli radi nedelje, zato se pa imenujejo ne-delja. Zlasti za ženske je težko, ko jih ob koncu tedna zaradi že sicer razpršenega delovnika čakajo vsa družinska opravila. Sem za dežurne trgovine, a naj se trgovci organizirajo in izmenjujejo dežurstva, ne pa, da imajo vsi odprto. Prav tako sem proti odprtim trgovinam ob večjih praznikih. Jezijo pa me izjave posameznikov v raznih medijih, da gredo v nedeljo v trgovino iz dolgočasja; trgovci nismo zaradi preganjanja njihovega dolgočasja, čeprav je vedno v ozadju še vprašanje finančnega efekta
Andreja Brečko, zaposlena v podjetju Genesis, iz Sevnice: O tem, da bi nekdo moral poskrbeti za red na področju obratovanja prodajaln, sem že večkrat razmišljala. V mislih imam predvsem trgovine z živili, ki tako rekoč obratujejo vse dni. Tudi nedelje in prazniki niso več izjeme in občutek imam, da se je na tem področju razvila že prava tekma med posameznimi trgovinami. Kaj si o tem mislijo zaposleni, med katerimi so pretežno ženske, pa vemo. Veliko je mater, ki v takem tempu dela enostavno nimajo časa, da bi bile z otroki in družino. Prav bi bilo, da bi na občinski ali državni ravni sprejeli tak dogovor, da bi ob nedeljah ali praznikih v vsakem kraju morda obratovali največ dve dežurni prodajalni.
Martin Kodrič, univ. dipl. ing. str., zaposlen v NEK, iz Mladja: Po mojem prepričanju bi problematiko obratovanja prodajaln v celoti morala urediti država in nikakor ni prav, da’ je to prepuščeno lokalnim skupnostim. Prav lahko bi se zgodilo, da v kateri izmed občin ne bi dovolili obratovanja trgovin ob nedeljah in praznikih, kar bi pomenilo, da bi se kupci po nakupih vozili v drugo občino. Iz gospodarskega vidika bi to bila škoda. Potrebno pa je opozoriti še na najmanj en vidik, to pa je, kaj tako priganjanje žensk, saj so trgovke pretežno ženske, pomeni iz moralnega, človeškega vidika. Ali je prav, da so vse trgovine odprte “petke in svetke”? Gotovo ni in upam, da bo v občini Krško to kmalu zgledno urejeno.
Alenka Žokalj, vrtnarska tehnica iz Globokega: Odprtje živilskih trgovin ob nedeljah je po mojem mnenju povsem odveč. Šest dni je dovolj za nakupe, pa če so delovni časi nakupovalcev še tako deljeni. Prepričana sem, da bi čisto vsaka družina lahko nakupe opravila me tednom, trgovcem pa pustila prosto nedeljo. Tudi sama se tega držim in ob nedeljah nikoli ne nakupujem. Nasploh nedelje zgubljajo svoj pomen. Da pa so takrat in ob praznikih odprte vse malo večje trgovine, je obup. Takšen delovni čas jim očitno narekuje vse večja razvada in bližina državne meje. Ne vem pa, kdo bi lahko to zdaj reguliral, saj je v ozadju vedno denar.
POD LUPO
Vipap Videm Krško uspešen
Krško - Poslovno leto 2000 je bilo za podjetje Vipap Videni Krško izredno uspešno. Skupna proizvodnja je znašala 271.521 ton proizvedene celuloze in papirja, kar je odstotek več, kot je bilo načrtovano. Skupna bruto realizacija podjetja za preteklo leto znaša 238 milijonov DEM, dobiček iz poslovanja pa dobrih 25 milijonov DEM, kar je za 20 odstotkov več od načrtovanega. O tem in o planu za leto 2001 so na novinarski konferenci za javnost spregovorili predsednik in predstavniki uprave podjetja Vipap Videm Krško.
Od skupne proizvodnje 271.521 ton je bilo v lanskem letu v podjetju Vipap Videm Krško proizvedenih 121 tisoč ton celuloze, kar je največ v zadnjih petih letih in 150 tisoč ton papirja. Izboljšala se je tudi likvidnost in zmanjšala zadolženost podjetja, ki svoje obveznosti vseskozi redno poravnava. Kot je povedal predsednik uprave podjetja Old-rich Kettner, so z ustrezno politiko zavarovanj in kompenzacij uspeli doseči tudi ugoden položaj v zvezi s terjatvami, ki obstajajo do nekaterih kupcev njihovih proizvodov. Vse to pa so dosegli na osnovi rezultatov internih ukrepov varčevanja in učinkov investicij ter seveda zaradi izredno ugod-
ne situacije na trgu celuloze in papirja.
Za investicije v tehnološko posodobitev in ekološko sanacijo so v preteklem letu v podjetju namenili 19,4 milijona DEM, od tega več kot 15 milijonov lastnih sredstev, ostalo pa je bil kredit Ekološkega sklada R Slovenije. Najpomembnejši investiciji, ki že dajeta zelo pozitivne rezultate, sta bili postavitev kisikove deligni-fikacije v proizvodnji celuloze in modernizacija papirnega stroja 3.
V letošnjem letu po besedah predsednika uprave Kettnerja načrtujejo nekoliko nižjo proizvodnjo celuloze in papirja, saj bodo zaradi vgraditve nove opreme v juliju in avgustu ustavili papir-
ni stroj 1, načrtovana nižja proizvodnja celuloze pa je posledica strožjih ekoloških usmeritev na področju dopustnih nivojev onesnaževanja.
Predsednik uprave podjetja Vipap Videm Krško Oldrieh Kettner pa se je dotaknil tudi sedaj že dobro znane odločbe Davčnega urada R Slovenije, na katero so se pritožili in čakajo na odgovor. Kot je zatrdil, se bodo v primeru potrditve odločbe, da podjetje iz naslova neplačanih davkov državi Sloveniji dolguje skoraj 2,5 milijarde SIT, pritožili na pristojnem slovenskem sodišču in če tudi tam ne bi dosegli pravice, razmišljajo o mednarodni arbitraži pri Evropski skupnosti ali OZN. D.K.
Izredna seja Sveta Krajevne skupnosti Podbočje
Podbočje - Na prvi letošnji izredni seji so se sestali članica in člani Sveta Krajevne skupnosti Podbočje in razpravljali o eni sami točki dnevnega reda in sicer o izidu krajevnega zbornika ob 750-letnici prve omembe kraja Sveti Križ.
Predsednik sveta Ivan Urbanč je uvodoma podal ugotovitve, da so nekatere aktivnosti v zvezi s pripravami na izdajo zbornika potekale brez vednosti članov najvišjega organa krajevne skupnosti, ki je hkrati celo v vlogi izdajatelja zbornika.
“Zbornik je že natiskan, vsak čas bo javnosti tudi uradno predstavljen, mi kot izdajatelji in plačniki stroškov pa delovnega osnutka niti videli nismo, pa čeprav je pripravljavce sklep našega sveta zavezoval, da nam ga predstavijo”, je med drugim povedal predsednik Urbanč.
Seveda se s takim mnenjem nekateri niso strinjali, saj so zatijevali, daje bilo od leta 1999 do danes veliko preveč časa, da bi si ga tisti, ki so to želeli, lahko tudi ogledali.
Na sejo sveta so povabili tudi farnega župnika Franca Novaka, ki je bil med najaktivnejšimi ustvaijalci zbornika in je nekaterim članom sveta očital neodgovorno delovanje in ravnanje v času nastajanja zbornika. Po njegovem mnenju je bilo na trenutke videti tako, kot da si nekateri ne bi želeli, da bi kraj in njegovi prebivalci dobili prvi zbornik in
zapise o 750-letni zgodovini tega območja.
Ko je razprava postala skoraj povsem politične narave, je podpredsednik sveta Franc Glinšek članom predlagal, da se pogovorijo le o treh najpomembnejših vprašanjih, in sicer o financiranju stroškov nastanka zbornika, o predstavitvi in o njegovi prodaji, nakar so se polemični toni
umirili. Člani sveta Krajevne skupnosti Podbočje so v nadaljevanju sprejeli sklep, da bodo izdajo zbornika sofinancirali do dogovoijene višine 700.000 SIT, da se bo uradne predstavitve v imenu krajevne skupnosti udeležil podpredsednik Glinšek in da bo zbornik, ki bo izšel v nakladi 700 izvodov, prodajalo Thristično društvo Podbočje. D.K
Poleg občine si za ohranitev brežiške zadruge prizadevata tudi ZZSinKGZ
Odbor za kmetijstvo o usodi Kmečke zadruge Brežice
Brežice - Na pobudo župana Vladislava Deržiča je o težavah Kmečke zadruge Brežice, ki je v postopku prisilne poravnave, razpravljal tudi Odbor za kmetijstvo občine Brežice in sprejel nekaj konkretnih sklepov. Občino Brežice pa je pred dnevi obiskal še predsednik Zadružne zveze Slovenije (ZZS), ki je hkrati predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZ) Peter Vrisk in zatrdil, da se tudi obe omenjeni inštituciji aktivno vključujeta v reševanje problematike brežiške Kmečke zadruge.
Upravna enota za boljšo kakovost
Krško-V vseh upravnih enotah, tako tudi v krški, se je konec leta pričel naval strank za zamenjavo osebnih izkaznic. Prejeli so4209 vlog zanje in jih lani izdali 7034, kar 1722 oseb pa je brez kakršnegakoli veljavnega dokumenta. Pristojen oddelek za upravne notranje zadeve, kjer je naj večja prostorska stiska, ki jo bodo reševali v tem letu, je izdal tudi 36 dovoljenj za nabavo orožja in 32 za posest, kar 40 orožnih listin ter 8 pooblastil za nošenje orožja. Tudi minulo leto kaže izredno visok odstotek rešenosti zahtevkov, več kot 99 %.
Oddelek za okolje in prostorje že pred dvema letoma Občini Krško posredoval pobudo za spremembo Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih, da bi tiste izvedbene načrte, sprejete pred letom 1984, razveljavila S tem bi zagotovili bolj prilagodljive možnosti glede poseganja v prostor za potrebe bodočih investitorjev. Največ aktivnosti so sicer imeli v povezavi s plinifikacijo. Na področju denacionalizacije je lani kljub sprejetim sklepom za pospešitev procesa, ki se niso izkazali za takšne, dokončno rešenih 15 zadev, 23 jih še ostaja
Čaka jih rešitev statusa krajevnih uradov, delujejo kar v 7 KS, in nadgradnja že začetega projekta uvedbe sistema kakovosti ISO 9002. S skupnim ciljem, da delo še izboljšajo, pa oceno uspešnosti po besedah načelnika Antona Podgorška, pričakujejo od strank. S.V.
Damjan Lah ni več direktor PGE Krško
Krško - Na korespondenčni seji krškega Občinskega sveta so odločali o predlogu sklepa o izdaji soglasja k imenovanju vršilca dolžnosti po-veljnika-direktoija javnega zavoda Poklicne gasilske enote Krško.
Ker je Damjan Lah obvestil javni zavod, da s 1. februarjem nepreklicno odstopa s funkcije direktorja PGE Krško, so svetniki in svetnice odločali o predlogu župana Francija Bogoviča, da se za dobo štirih mesecev za v.d. poveljnika-direktor-ja imenuje Franc Pavlin, sicer vodjo službe za pravne in splošne zadeve na Občini Krško, kije bil na to funkcijo tudi izvoljen. P.U.
Po sestanku Odbora za kmetijstvo občine Brežice, ki se gaje poleg župana in članov odbora udeležilo tudi vodstvo Kmečke Zadru ge,B režice, nam je župan potrdil svoje poprejšnje napovedi, da se bo občina aktivno vključila v reševanje težav, v katerih seje znašla Kmečka Zadruga Brežice. Sklep odbora za kmetijstvo je bil, da mora zadruga pripraviti jasen razvojni program, ki mora biti tudi časovno natančno opredeljen. Tega naj bi spet najprej obravnaval Odbor za kmetijstvo, potem pa še svetniki. Tako župan kot tudi člani odbora se zavzemajo, da zadruga v Brežicah ostane, postaviti pa jo je potrebno na zdrave temelje. Se enkrat je bilo poudarjeno, da z obstojem zadruge ne rešujejo samo velikih kmetij temveč celotno podeželje, ki mora ostati poseljeno in obdelano. V pričakovanju, da bosta pripravljena pomagati tudi Ministrstvo za kmetijstvo in Sklad za regionalni razvoj v Ribnici, je župan Deržič še napovedal, da bo svetnikom predlagal, da iz občinskega proračuna zadrugi namenijo 20 milijonov SIT.
V minulih dneh pa je brežiško občino spet obiskal predsednik Zadružne zveze Slovenije in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk, ki je ob tej priložnosti povedal, da se Zadružna zveza Slovenije s problematiko Kmečke zadruge Bre-
žice ukvarja že kar nekaj let. Ker so problemi precej veliki, predvsem kar zadeva vračilo odvzetega premoženja, do sedaj večjih uspehov pri njihovem reševanju še ni bilo, po besedah Vriska pa se v letu 2001 nekaj mora zgoditi. Prepričan je, da bodo ob podpori Kmetijsko gozdarske zbornice in občine Brežice našli rešitev tudi za brežiško zadrugo. “Podobne primere smo namreč v Sloveniji že imeli in jih več ob pomoči kmetijskega ministrstva in ribniškega sklada tudi uspešno rešili. Glede na to, da je brežiška občina izrazito kmetijsko področje, si nikakor ne moremo privoščiti, da bi ta zadruga prenehala obstajati. V preteklih tednih smo z omenjeno problematiko seznanili tudi novega kmetijskega ministra mag. Franca Buta in njegovo ekipo, na ministrstvu se že resno pogovatja-mo, kako bi razrešili težave v zvezi z vračilom zadružnega premoženja, v teh dneh pričakujemo še sestanek s predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, ki se deloma tudi ukvarja s to problematiko, vsi postopki so torej zelo intenzivno stekli in jaz pričakujem, da bomo uspeli ohraniti Kmečko zadrugo Brežice, ki naj bi tudi v prihodnje dobro služila kmetom tega področja,” še dodaja in pojasnjuje Peter Vrisk.
Jelica Koršič
Redni zbor članov KO Društva izgnancev Globoko - Pišece
Praznik vin na Bizeljskem
Bizeljsko - Thristično in vinogradniško društvo Bizeljsko letos znova organizirata tradicionalni Praznik vin na Bizeljskem. Združevanje strokovnosti in zabave posledično spodbuja tekmovalnost med domačini, vina pa so zato iz leta v leto občutno boljša.
Globoko - V Prosvetnem domu Globoko so se zbrali članice in člani Krajevne organizacije Društva izgnancev Globoko - Pišece ter spregovorili o številnih odprtih vprašanjih, ki zadevajo nereševanje njihovega statusa in že priznanih, a še vedno ne uveljavljenih pravic.
Gostje in člani društva izgnancev v Globokem
Praznik se začne z ocenjevanjem vzorcev vin širšega območja. Letos so zbrali kar 340 vzorcev, njihovo ocenjevanje je potekalo minuli četrtek. Predsednik ocenjevalne komisije mag. Janez Istenič je ob tem povedal: “V vzorcih so zastopane vse sorte, vse barve in vse kategorije vin tega okoliša, tako da predstavljajo presek bizeljskega vinogradništva.” Ocenjevanje je potekalo v treh komisijah, v vsaki je bilo šest ocenjevalcev. Rezultate bodo objavili na zaključni prireditvi, ki bo to soboto v Zadružnem domu na Bizeljskem, kjer bodo podelili tudi priznanja najboljše ocenjenim in razglasili “šampione”.
Predsednik vinogradniškega društva Aleš Balon ugotavlja, da se vinogradniki na teh prireditvah tudi marsičesa naučijo, leta izkušenj pa so prispevala tudi k temu, da ni več usodnih napak pri kletarjenju in negi vina. Istenič poudarja, da se je kakovost vin v zadnjem desetletju izredno izboljšala, v tem času je bilo na Bizelj-
skem vsaj šest izredno dobrih letnikov, preostali pa so bili povprečni, a so bili v primerjavi s tistimi iz zadnjih tridesetih let neprimerljivo boljši.
Ob prazniku bodo, kot je povedala predsednica turističnega društva Vesna Kunej, jutri in v petek potekale še vodene degusta-
cije, slovenski kulturni dan pa bodo obeležili s prireditvijo, na kateri se bodo dr. Francetu Prešernu poklonili tamkajšnji osnovnošolci, večer pa bo izzvenel še v skečih KUD Anton Aškerc iz Koprivnice.
Zbora so se, poleg številnih članov, udeležili tudi predsednik Društva izgnancev Slovenije in brežiški župan Vladislav Deržič, podpredsednica društva prof. Ivica Žnideršič, poslanca v državnem zboru Jože Avšič in mag. Andrej Vizjak, predsednik sveta krajevne ^skupnosti Globoko Anton Kmetič ter koordinatorka krajevnih organizacij Emilija Držanič.
Največji del razprav je bil namenjen podajanju informacij v zvezi s sprejemanjem in izvajanjem zakonov, ki zadevajo izgnance, predvsem pa uveljavljanju pravic do vojne odškodnine za prisilno delo med drugo svetovno vojno. Kot je povedala^ podpredsednica društva Ivica Žnideršič, so izgnanci v triinosemdesetih krajevnih organizacijah dobro organizirani, delujejo pa predvsem zato, da bi se krivice, ki jim jih dolga desetletja niso priznali ne doma, ne v tujini, priznale in popravile. Po desetih letih obstoja in delovanja društva v državi Sloveniji izgnanci še vedno niso dosegli svojega cilja. Njihova tragedija kot življenjska izkušnja je še
vedno prepogostokrat predmet političnega prestiža, manipuliranja in zavajanja.
V nekoliko bolj slavnostnem vzdušju pa je potekala podelitev najvišjega priznanja Krajevne skupnosti Globoko, ki ga je predsednik Anton Kmetič podelil Ljudmili Petan, dolgoletni aktivni in prizadevni sokrajanki, ustanoviteljici Turističnega društva Globoko in njegovi prvi predsed-
nici, hkrati tudi članici več krajev-nih društev, ki je v obdobju svojega delovanja, pa vse do današnjih dni, nesebično pomagala Številnim posameznikom, družinam in skupinam, ki in ko so bili P°' moči najbolj potrebni.
Med in po končanem uradnem delu zbora izgnancev, so za pr>' jetno razpoloženje poskrbeli ljudski godci “Trebežki drotarji” iz Artič. D.K.
Suzana Vahtarič
Ocenjevali so predstavniki ljubljanske fakultete, Kmetijskega inštituta Slovenije in Kmetijskega zavoda Maribor, predstavniki zadruge in domači vinogradniki ter predstavniki novomeške in brežiške enote svetovalne službe.
GOSPODARSTVO, TURIZEM
Sava Glas, 7.2.2001
Kolnski pohištveni sejem
Tudi Posavje v tujini išče poslovne stike
Posavje - Na kolnskem pohištvenem sejmu, ki velja ob tistem v Milanu za enega največjih in najpomembnejših s področja pohištvene opreme, se je sredi januarja predstavilo kar 12 slovenskih podjetij, med njimi sta bili tudi dve posavski, Stilles Sevnica in Tovarna pohištva Brežice.
Na sejmu se je predstavilo dvanajst slovenskih podjetij - Javor Pivka, Kig Ig pri Ljubljani, Kli Logatec, Koval Loka pri Zus-rnu, Lip Bled, Lip Radomlje, Lipa Ajdovščina, Liko Vrhnika, Mizarstvo Bobič Novo mesto, Salco Ljubljana, Svea Zagorje, Stilles Sevnica. Tovarna pohištva Brežice na sejmu sicer ni nastopila samostojno, temveč je ob celotnem jedilniškem programu podjetja Kli Logatec predstavila svoj jedilniški program s komodami in mizami v bukovem furnirju. Kot smo izvedeli v podjetju, jim tovrstni sejmi predstavljajo iskanje smernic za nove programe in seznanitev s trendi in dizajni. Seveda pa je za vse udeležence najpomembnejše navezovanje poslovnih stikov, ki pa se ponavadi pokažejo šele čez nekaj časa, občutki v prvih dneh po sejmu so sicer po besedah Jožice Travni-kar iz veleprodaje, izredno dobri.
Sevniški Stilles pa seje na tem sejmu prvič v zgodovini predstavil pod svojo blagovno znamko, torej samostojno, je povedal predsednik uprave Aleksander Hat-lak. Že s tega stališča mu je težko oceniti uspešnost obsežne pred-
stavitve na mednarodnem trgu. Vsekakor, pravi, so s predstavitvijo serijske palete programov, od tega dveh starih in dveh novejših programov, naleteli na odličen odziv, obenem pa uresničili tudi predstavitev osnovne dejavnosti -inženiringa.
Na predstavitvenem mestu na izredno dobri lokaciji ob boku evropske konkurence so, pravi Hatlak, navezali stike s predstav-
niki iz celega sveta, tako severno afriškega sveta, Združenih arabskih emiratov, Koreje in Katarja do Rusije, Evrope in ZDA. Zaveda se sicer, da programsko z vsemi štirimi sklopi ne ustrezajo skoraj nikomur, za posamezne programe pa je izkazan velik interes. Kakšni bodo učinki, pa bo, pravi Hatlak, pokazalo leto pred nami.
Suzana Vahtarič
Razstavljeni program Prestige
Vabljeni na “Posavje, Kjer so jutra bližja soncu”
Ljubljana - Ljubljanski sejem v tem tednu gostil že 40. mednarodni sejem turizma in športa Alpe-Adria. Na njem se pod znanim sloganom enotno, na skupnem razstavnem prostoru, predstavlja tudi Posavje. Najdete jih na razstavnem prostoru 19 v hali A2.
Vsebino letošnje predstavitve določa izbrana tema - “Aktivne Počitnice v Posavju”, ki je razdeljena na več sklopov: od gradov, galerij in muzejev do športa in rekreacije, kulinarike in vina, naših vinsko-turističnih cest in turističnih kmetij ter gostinskih in nastanitvenih objektov, kot posebna ponudba pa je predstavljeno še kopanje v Termah Čatež. Ob | Rogatem promocijskem gradivu in nekaterih gostinsko-turističnih Ponudbah bodo posamezne dneve
obogatile še vsaka občina posebej v svoji posebni predstavitvi.
Občina Sevnica se je že predstavila, ob bogati ponudbi tudi z maketo sevniškega gradu, pravo grajsko stražo in z utrinki iz zgodovinskega in kulturnega življenja.
Danes se predstavlja občina Brežice, v četrtek in petek občina Krško ter v soboto ponovno občina Brežice. Na letošnjem sejmu Alpe-Adria se na 4.000 kvadratnih metrih razstavnih površin
predstavlja 123 razstavljalcev iz 13 držav, od tega največ iz Slovenije (87) in Hrvaške (15). Nekdanji samostojni sejem Alpe-Adria je zadnjih šest let razdeljen na tri samostojne prireditve: Alpe-Adria, ki se usmerja v turizem, šport in prosti čas, Alpe-Adria - Dom in Alpe-Adria -Kulinarika. Letos se bo na Alpe-Adria kot dežela partnerica predstavila Črna Gora. Sicer pa sejem spremlja bogato obsejemsko dogajanje. S.V.
Občni zbor članov THD Zdole
Zdole - V dvorani Kulturnega doma Beno Zupančič na Zdolah seje na rednem letnem občnem zboru sestalo Turistično hortikulturno društvo Zdole. Gre za enega najbolj dejavnih turističnih društev v Posavju, saj njihove tradicionalne prireditve kot so Jurjevanje, Vidovanje in Miklavževanje pritegnejo obiskovalce ne le iz domače regije, pač pa jih v zadnjih letih prihaja vse več tudi iz drugih krajev Slovenije.
Članice in člani Turistično hortikulturnega društva Zdole so najprej izvolili delovno predsedstvo, ki gaje vodila Vida Ban ter ^ana Nevenka Černelič in Darko Toplišek ter sprejeli predlagan dnevni red zbora.
Pri pcvi točki je predsednik fHD Zdole Daniel Novak podal Poročilo o delu društva med dve-nia zboroma. Obdobje je ocenil kot uspešno, saj so uspeli uresničiti večino načrtovanih nalog in vseskozi delovali v skladu z Zastavljenimi usmeritvami druš-lva. Kot posebno pomembne tradicionalne prireditve je izpostavil Miklavževanje, Jurjevanje, kot °srednjo krajevno prireditev in Vidovanje v Kostanjku, pri čemer Pa je poudaril tudi pomen ude-*ežbe na sejmu Alpe - Adria v Ljubljani in odmevno predstavitev društva. V lanskem letu so na Zdolah odprli kar nekaj pešpoti
Člani delovnega predsedstva Darko Toplišek, Vuki Ban in Nevenka Černelič
in sicer Čebelarsko-vinogradniš-ko pot, Gobarsko-dninarsko in Pot po grabnu, po katerih se na Zdole pride tako rekoč iz vseh smeri.
Ob koncu občnega zbora so izvolili tudi članice in člane novo izvoljenih organov društva, pred-
sednik Daniel Novak je predstavil predlog programa dela za letošnje leto, skupaj z direktorico Podjetniškega centra Krško Marijo Krušič, pa sta najbolj prizadevnim in zaslužnim posameznikom podelila društvene pohvale in priznanja. D.K.
Janez Istenič: “Svetovno tržišče teži k
suhim vinom”
4
Stara vas na Bizeljskem - Lani je Isteničeve obiskalo okoli 15000 gostov, ki so, kot poudarja Janez Istenič, spoznali tudi ostale lepote Bizeljskega in Posavja. Ob izpostavljanju kvalitete na vseh ravneh poslovanja želijo s trendom “gosta na domačem dvorišču” nadaljevati tudi v prihodnje.
Isteničeva, Miha in Janez
Družina priznanih pridelovalcev penin v ciljih za letošnje leto v ospredju izpostavlja kvaliteto, ki je, kot pravi Miha Istenič, v ospredju na vseh ravnem poslo-vanja.V letošnjem letu je njihov osnovni cilj čim več gostov pritegniti na svoje dvorišče in jim pokazati znamenitosti pokrajine. Okoli 360 članov Kluba ljubiteljev penin, ki so ga ustanovili leta 1998, bo sedem letošnjih srečanj harmonije med peninami in gastronomskimi užitki priznanih kuharskih mojstrov spoznavalo na Bizeljskem, približno toliko srečanj bo po državi in nekaj na tujem, priredili bodo še prvi teniški turnir članov in nekatere druge akcije, prav s tem namenom. Ob gostih, ki prihajajo z avtobusi in individualnih obiskih, se vse bolj usmerjajo v poslovni turizem, ob sodelovanju s turističnimi agencijami doma in na tujem. Kot poudarja mag. Janez Istenič, veliko pričakujejo od turizma, zato pri-
pravljajo nov pristop prezentacije vina od vinograda do kozarca.
V sledenju svetovnega tržišča, ki se, kot opozarja, nagiba k izredno suhim vinom, tudi sami pripravljajo nekatere novosti, novo penino Barrique pas dosage, ki je
popolnoma suha in druge vrste. Nagiba se, da bi bilo tako tudi bizeljsko belo in rdeče. Ob pohodu na svetovne vinske trge Nemčije, Švedske, ZDA in druge, jim vse pomembnejši postaja tudi hrvaški trg. S.V.
Pridobitev v KS Podbočje
Podbočje - V Krajevni skupnosti Podbočje so pred dnevi odprli del cestnega odseka v dolžini enega kilometra. Velika pridobitev za krajane, še posebej za šolarje.
Člani sveta Krajevne skupnosti Podbočje so se pred dnevi sestali z delegacijo Občine Krško z županom Francijem Bogovičem na čelu. Na seji sveta krajevne skupnosti so pregledali in ocenili dosedanje delo oziroma realizacijo občinskih programov v krajevni skupnosti, v nadaljevanju pa je sledila še predstavitev novih programov v sodelovanju z Občino Krško in Krajevno skupnostjo Podbočje.
Franci Stipič, član Sveta KS Podbočje iz Planine - Brezovice
Po seji je sledila slovesnost ob otvoritvi cestnega odseka Jarek-Brezovica v dolžini 4.000 metrov, odsek, ki so ga uredili, pa je dolg dobrih 1.000 metrov. Investicija, ki je znašala 15 milijonov tolarjev, je bila nujno potrebna, saj je cesta Šutna-Jarek-Brezovica že wsicer težko prevozna, sama vas Brezovica pa je tudi precej razprostrta. Otvoritev ceste je tako za krajane, na svoj način pa še pose: bej za šolarje, ki jih je v vasi Brezovica okoli 15, izrednega pomena, saj bo odslej pot zanje bistveno lažja.
Sicer so krajani prispevali delež k izgradnji ceste s samoprispevkom, del plačila pa zapade v letošnji občinski proračun. Ker pa so razumevanje pokazali tudi izvajalci del in bo končno plačilo opravljeno z zamikom, so krajani cesto dobili kar celo leto prej, kot so pričakovali. K.M.
Območna GZP ima novega direktoiia
Krško - Na svoji 9. redni seji so se v sejni sobi podjetja Labod-Libna v Krškem sestali člani upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije - Območne zbornice Posavje in obravnavali program dela za letošnje leto, spregovorili o nekaterih najpomembnejših projektih kot so promocija posavskega gospodarstva v Sloveniji in tujini, izobraževalne aktivnosti za vodstvene delavce podjetij in podjetnike ter organizacija javnih okroglih miz v zvezi z aktualnimi regijskimi temami.
Seje sta se poleg članov upravnega odbora, predvsem zaradi pomembnosti vsebinskih točk, udeležila tudi generalna sekretarka GZS Rika Germ Metlika in vodja pravne službe pri GZS Miha Potočnik. V nadaljevanju so se člani upravnega odbora območne zbornice seznanili še z rezultati raziskovalne naloge “Razmejitev industrijskega obrtnega načina opravljanja dejavnosti v nekaterih državah Evropske unije”, ki jo je predstavil vodja pravne službe pri GZS Miha Potočnik.
Na dnevnem redu seje pa so bile tudi volitve novega direktorja Območne gospodarske zbornice Posavje. Kot je povedala generalna sekretarka Germova, so na osnovi razpisa prejeli več vlog, med katerimi sta bili v ožjem izboru obravnavani dve. Po temeljiti presoji in na osnovi izpolnjevanja razpisnih pogojev, so članom upravnega odbora v izvolitev predlagali primernejšega kandidata. Tako je bil soglasno izvoljen mag. Marjan Šunta, ki bo 1. aprila, zaradi upokojitve, na tem mestu zamenjal dosedanjega “prvega moža” Valentina Dvojmoča. D.K.
Vodič po ponudbi izobraževalnih programov v Posavju
Krško - V organizaciji Sklada dela Posavje, ustanove za izvajanje aktivne politike zaposlovanja, je v zeleni dvorani hotela Sremič potekala predstavitev ob izidu brošure “Vodič po ponudbi izobraževalnih programov v Posavju”. Gre za regijski projekt, v katerem je zajetih sedemnajst od petintridesetih posavskih izvajalcev formalnih in neformalnih izobraževalnih programov.
Predstavil ga je vodja Sklada dela Posavje Aleš Germovšek (na fotografiji) in povedal, da je razdeljen na dva dela. V prvem delu so predstavljene izobraževalne organizacije, torej izvajalci, v drugem pa so vsebinsko predstavljeni posamezni programi izobraževanja za širši krog uporabnikov.
Ideja za njegov nastanek se je porodila iz potrebe po učenju in osvajanju novih znanj. To je hkrati tudi permanentna potreba vsakega človeka v vseh obdobjih njegovega življenja, saj znanja ni mogoče pridobiti enkrat in za vselej.
Trenutno je v Posavju na voljo preko sto različnih izobraževalnih programov, kar regijo v smislu tovrstnih ponudb, uvršča v sam vrh na državni ravni.
In kdo je največji posavski ponudnik izobraževalnih programov? Visoko na prvem mestu je Ljudska univerza Krško, ustanova z več kot štiridesetletno tradicijo, kjer letno izvedejo preko 30 različnih izobraževalnih programov. V le-te je skupno vključenih okoli 3000 udeležencev različnih ciljnih skupin. Sledijo ji srednje šole v Brežicah, Krškem in Sevnici ter nekatera podjetja in posamezniki. D.K.
KMETIJSTVO, PODEŽELJE
Slovenski prašičerejci niso uporabljali nedovoljenih rastnih hormonov in antibiotikov
Posavski prašiči so BP - brez posebnosti
Slovenija, Posavje - Kot je znano, so v obsežni akciji v Avstriji in na Bavarskem pred časom odkrili mrežo veterinarjev in i\jihovih pomočnikov, ki je z nedovoljenimi sredstvi za rast prašičev oskrbovala več kot 1200 kmetov, zaradi te afere pa so že zaprli 17 prašičjih farm.. Prepovedana sredstva - anabolike, antibiotike in hormone - naj bi ilegalno uvažali tudi iz Slovenije, kar pa so Avstrijci preko svojega diplomatskega predstavništva že zanikali in se za omenjene navedbe tudi opravičili. Sistem tovrstnega nadzora v Sloveniji izvajamo že več kot dvajset let, lani pa se je s spremembo zakonodaje na področju veterinarstva še zaostril. Tildi v Posavju imamo prašičje farme in večje rejce prašičev, vendar analize kažejo, da nedovoljenih sredstev niso uporabljali.
Veterinarska uprava RS (VURS) je lani pregledala 4700 različnih vzorcev, morebitnih zlorab uporabe hormonov doslej še ni odkrila. Po besedah direktorja VURS-a mag. Zorana Kovača sicer dopuščajo možnost, da do zlorab prihaja, vendar pa novo vzpostavljeni sistem nadzora to možnost v največji meri izključuje.
Veterinarji v skladu z navodili namreč dnevno izvajajo tako imenovani monitoring, kar pomeni, da s pomočjo računalnika za odvzem vzorcev popolnoma naključno izbirajo reje, živila in objekte, kjer se živila proizvajajo. Vzorci so šifrirani, brez oznake, od kod prihajajo, analize pa opravljata le dve inštituciji, Veteri-
dr. vet. med. Hinko Maver
narska fakulteta v Ljubljani in Inštitut za varstvo okolja v
Mariboru. Ob tem pa mag.Kovač še enkrat poudarja, da dopuščajo možnost obstoja zlorab. Kdor namreč trdi, da ni črnega trga oziroma da zlorab ni, si zatiska oči pred resnico.
Kot je še pojasnil Kovač, je antibiotike in hormone dovoljeno uporabljati za zdravljenje živali, pa tudi rastni hormon je lahko del komponente, ki se uporablja pri zdravljenju reprodukcijskih motenj. Dostop do določenih proizvodov za zdravljenje živali imajo izključno veterinarji, kijih uporabljajo po potrebi.V tem delu pa lahko pride do zlorabe, vendar gre pri tem za vprašanje veterinarske etike, pa tudi za učinkovitost sistema nadzora, ki je uveden v državi.
V Posavju so preteklo leto analizirali 108 vzorcev in po zagotovilih veterinarskega inšpektorja in hkrati pomočnika direktorja VURS dr.vet.med. Hinka Mavra ni bilo nobenega pozitivnega. Enak nadzor bpravljajo tudi na kokošjih farmah. Če bi tovrstno kršitev odkrili, opozarja inšpektor Maver, sledijo sankcije. Za rejca prepoved oddaje mesa ali mleka, ki je največkrat trajna, saj takšnemu rejcu ni mogoče več zaupati, enako pa bi za kršitve odgovarjal tudi veterinar, ki rejca ne bi opozoril, da je žival zaradi bolezni dobila antibiotik, zato mesa ali mleka za določeno varnostno dobo ni dovoljeno uporabljati.
Jelica Koršič
Steklina znova na pohodu!?
Sevnica - Steklina je zelo nalezljiva bolezen živali in ljudi, ki se prenaša z ugrizem, s krvjo ali s slino. Na našem območju so veterinarji v lanskem letu zabeležili kar nekaj primerov okuženih živali, kar gre pripisati tudi dejstvu, da mejimo na Hrvaško, kjer še ne izvajajo cepljenja lisic, tako kot to počnemo sistematično že več let v naši državi. Zadnji primer stekline v Posavju je bil zabeležen v sevniški občini.
Klinični znaki, daje žival okužena s steklino, so nenormalno obnašanje, nekoordinirana hoja, žival grize nenavadne predmete, les, kamen, se slini, ima čuden pogled, ki je značilen samo za steklino.
V Posavju je bilo v letu 2000 poslanih na preiskavo 41 lisic, 4 so bile pozitivne. Maja je bila okužena lisica najdena na Čatežu ob Savi, junija vJSmarčnem v sevniški občini, oktobra v Brezovici na Bizeljskem in novembra v Podbočju. Čeprav se je iztekel šele januar, je veterinarska inšpekcija na območju Posavja letos že zabeležila tri primere stekline, in sicer v Sevnici - sredi mesta, na Ravnah pri Zdolah, zadnji pa je bil zabeležen v Mrtovcu v KS Boštanj, ko je stekla lisica na eni od domačij ugriznila domačega psa in uspela pobegniti. Tako kot vedno je veterinarska inšpekcija
tudi v tem primeru ravnala v skladu z navodili. Psu so odvzeli kri in jo poslali na analizo, kjer je ugotovljeno, ali je prisotnih dovolj protiteles, saj je bil pes cepljen. Če je protiteles dovolj, ponovno cepljenje ne bo potrebno, sicer pa in pes bo tri mesece na opazovanju. Lisica je pobegnila, kar pomeni, da bi lahko okužila še koga, zato je priporočilo inšpekcijske službe, da imajo prebivalci v takih primerih vsaj štiri dni domače živali pod nadzorom, v tem času pa lisica zaradi bolezni pogine.
Ob tem še posebej velja tudi opozorilo staršem, da poučijo svoje otroke, da bolnih ali poginulih živali ne božajo oziroma se jih ne dotikajo, ker lahko pride do okužbe. Če pa bi do nje vendarle prišlo, je potrebno o tem nemudoma obvestiti veterinarsko službo, zdravnika ali kogarkoli, ki bo lah-
ko nudil pomoč. Veterinarski inšpektor za področje Posavja Hinko Maver poudarja, da je inkubacijska doba zelo dolga, traja lahko od 3 mesece do 15 let. Ko se že pojavijo klinični znaki bolezni pri živali ali človeku, ni mogoče več pomagati in se steklina vedno konča s smrtjo. Zato je človeka ali žival potrebno cepiti takrat, ko je do okužbe prišlo oziroma najkasneje v desetih dneh, da preprečimo vdor virusa v možgane. V nasprotnem primeru pomoč ni več mogoča.
Steklina je torej zelo nevarna, ni pa smrtna, če upoštevamo vsa navodila in priporočila. Zadnji primer, ki se je končal s smrtjo, je bil v Posavju zabeležen leta 1956 na območju Krškega, ko je stekla lisica na poti iz šole ugriznila otroka, ki je kasneje zaradi okužbe s steklino umrl.
Jelica Koršič
Občni zbor članov Lovske zveze Posavja
Krško - Na rednem občnem zboru so se sestali starešine lovskih družin ter člani upravnega in nadzornega odbora Lovske zveze Posavje.
Poročilo o delu upravnega odbora v letu 2000 je podal predsednik Anton Podgoršek (na fotografiji). Na področju gojitve in gospodaije-nja je bil glavni poudarek na delu po bazenih. Kot najpomembnejši projekt, je predsednik Podgoršek izpostavil ponovno naselitev jerebic na Krškem polju, v katerega so vključene lovske družine Krško, Cerklje ob Krki in Veliki Podlog, izvajali pa ga bodo vključno do leta 2004. D.K.
Društvo podeželske mladine Krško ima novo vodstvo
Jablance nad Kostanjevico - Društvo podeželske mladine Krško bo kmalu obeležilo 10-letnico delovanja. Trenutno združuje 65 članov, od tega je 25 dijakov, prav toliko študentov, preostali so že redno zaposleni. Pred dnevi so na občnem zboru pregledali dosedanje delo, s katerim so lahko zadovoljni, začrtali cilje za leto 2001 in izvolili novo vodstvo.
Društvo podeželske mladine Krško je nastalo z namenom povezati mlade s podeželja v krški občini, pa tudi vse tiste, ki s podeželjem čutijo in imajo do njega spoštljiv odnos. Drevo se da upogniti, dokler je mlado, je poudarila dosedanja predsednica društva Darja Sotošek predenje predstavila opravljeno delo v svojem mandatu, predvsem pa v zadnjem letu. Poleg tega, da so se udeleževali kvizov “Mladi in kmetijstvo”, raznih drugih tekmovanj, organizirali kmečke igre in izvedli kar nekaj strokovnih tečajev, so med 21 društvi na razpis prijavili projekt na temo oživljanja domačih obrti v občini Krško. Posvetili so se trem: mlinartsvu, krovstvu in lončarstvu. Bili so izbrani med prve tri in s tega naslova pridobili nekaj sredstev.
Podobnih aktivnosti se bodo udeleževali ali jih sami izvajali tudi v prihodnje, ko bo društvo vodil
nov predsednik Lojze Kerin, štu- fijske gimnazije, ki se ponaša tudi dent agronomije iz Straže nad z naslovom prve spremljevalke Krškim. Za tajnico je bila izvolje- kraljice slovenskega sadja, na Helena Radej, dijakinja ško- blagajničarka pa bo Martina
Martina Kovačič, blagajničarka, Lojze Kerin, predsednik in Helena Radej, tajnica
Kovačič, študentka prava. Izvolili so še petčlanski Upravni odbor in tričlanski Nadzorni svet.
Na občnem zboru so se zahvalili tudi vsem tistim, ki jim pri delu pomagajo; mentorici - kmetijski svetovalki Branki Radej-Koren, Magdi Krošelj, referentki za kmetijstvo na krški občini, pa tudi vodstvu Zveze slovenske podeželske mladine. Prisotna sta bila namreč tudi regijska koordinatorka Bojana Balon z Bizeljskega in predsednik zveze Danijel Rihtarič. Slednji je v pozdravnem nagovoru pohvalil delo in sodelovanje Društva podeželske mladine Krško ter izrazil željo po še bolj aktivnem in zavzetem delu v prihodnjih mesecih, ko si mladi s slovenskega podeželja prizadevajo za pridruženo članstvo v Evropski kmečki zvezi.
Jelica Koršič
kmetijski nasveti
Vračilo trošarine za pogonsko gorivo
Kmetje imajo pravico do vračila trošarine za pogonsko gorivo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo. Zahtevek za preteklo leto morajo vložiti pri pristojni carinski upravi na posebnem obrazcu TRO-A najkasneje do 31.marca in ne do 31.januarja, kot je bilo pomotoma objavljeno v prejšnji številki SavaGlasa. Za vračilo trošarine bodo upoštevane kupljene količine pogonskega goriva na osnovi izdanih računov, ki jih mora upravičenec hraniti 10 let. Omenjenemu obrazcu je potrebno priložiti tudi posestni list, ki ga izstavi davčni urad, če pa gre za najem kmetijskih površin, je potrebno priložiti tudi kopijo najemne pogodbe.
Z uveljavljanjem vračila trošarine za leto 2000 pa se glede računov za pogonsko gorivo uvaja novost. Kmetje morajo namreč skupaj z vlogo predložiti tudi račune. Te bodo uslužbenci ob prejemu vloge pregledali in takoj vrnili. Če bo vloga za vračilo trošarine poslana po pošti, bodo vlagatalje obvestili, dajo dopolnijo z računi. Po pošti poslane račune bodo vrnili skupaj s sklepom o znesku trošarine.
Za Posavje je pristojna Carinska uprava RS, izpostava Novo mesto, Češča vas.
kulinarika
Dolenjski štruklji
Dolenjska je kar velika slovenska dežela. Tradicionalna domača kuhinja seje tu ohranila z mnogimi značilnimi jedmi vse v današnji čas. To je zares kuhinja malih regij kot so npr. Krško polje, Mirenska dolina, Suha krajina z dolino gornje Krke, dobrepoljska, velikolaška, ribniška dolina. Pisatelj Trdina je zapisal, daje krompir na mleku dobra jed Dolenjske. Če bi že morali izbirati značilno , dolenjsko jed, bi se odločili za štruklje, ki so priljubljeni po vsej deželi, ob vseh praznikih, predvsem so bili obvezni za vaška proščenja, žegnanja in za žetev. Za žegnanja Dolenjci še danes vabijo: Pridite v nedeljo na štruklje!
Testo: 50 dag pšenične moke, 1 jajce, mlačna voda Nadev: 10 dag Ocvirkove masti, 25 dag naribanega starega kruha, 3 jajca, ldl kisle smetane, sesekljan peteršilj, sol
Iz moke, jajca in mlačne vode zgnetemo voljno testo, oblikujemo ga v hlebček in pustimo, da počiva vsaj pol ure. Nato ga razvaljamo pol cm debelo. Za nadev prepražimo na masti kruhove drobtine, ko zarumenijo jim dodamo jajca, smetano in sol. S tem nadevom namažemo razvaljano testo, ga posujemo s peteršiljem in zvijemo v štrukelj, ki ga razrežemo na štruklje (dolge 20 do 25 cm) in 20 minut kuhamo v slanem kropu pri 180° C. Voda mora zelo počasi vreti. Ko so štruklji kuhani, jih zabelimo z ocvirki in postrežemo z zeleno solato ali s kislim zeljem.
Cviček - pojem Slovenije v Evropi
Vrh pri Boštanju - Člani Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj so na rednem društvenem zboru pregledali delo v minulem letu in sprejeli delovni program za leto 2001. Po obsežnem dnevnem redu zbora so uvodnemu pozdravu predsednika društva Jožeta Železnika sledila poročila raznih komisij in organov društva, prisluhnili pa so tudi predavanju strokovnjakinje Katarine Merlin z njenega potovanja po Južni Ameriki. Na svojem strokovnem potovanju je namreč spoznavala specifičnosti njihovih vin, pridelave, podnebja in kletarjenja.
V razpravi pa je bila med drugim dana tudi pobuda, da se Karlu Re-cerju, direktorju Vina Brežice, zaradi storjene škode svetovnemu vinskemu posebnežu - cvičku odvzame vinarski viteški red. Predsedujoči na zboru, sicer predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, Jože Peternel, je prepričan, da bo ustavno sodišče razveljavilo sklep o trenutni neuporabi Pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - cviček; vinarsko viteštvo določa gradiščanski red in ga edini lahko odvzame. “Cviček pa bo zagotovo postal pojem Slovenije v Evropi”, je še dodal Peternel. V.Z.
KGZ Brežice na Zavodu za gozdove?
Brežice - Na zadnji seji Odbora za kmetijstvo občine Brežice so med drugim razpravljali tudi o sedežu Območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice ( KGZ) Brežice, ki doslej še ni določen. Ena od možnosti so prostori, ki so na voljo na Zavodu za gozdove v Brežicah. Te si je v minulih dneh skupaj z občinsko delegacijo ogledal tudi predsednik KGZ Slovenije Peter Vrisk. Menil je, da prostori ustrezajo, še posebej zato, ker so dovolj veliki, da bi se tja lahko preselila tudi Kmetijska svetovalna služba in bi tako kmetje vse zadeve lahko reševali na enem mestu. Na končno odločitev bo seveda vplivala tudi višina najemnine, pa tudi sicer, pravi Vrisk, trenutno še ni dovolj finančnih sredstev, saj plačevanje članarine KGZ še ni steklo, kljub vsemu pa predvideva, da bo sedež brežiške \zbornice aktivno zaživel v nekaj mesecih. J.K.	J
1*fiy m fin Jj A ^
A KlicUH
CPt tt, «!«• MCfTAMK* 79L (97) 49-n-##
F-mail: ielatt:#swl.rwt, http;(*V*AvJel«t.si Ml (9T)
Prodaja, montaža, servis
GSM: 041/4J5-404
_____________________________________________ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO______________________________________________________
stran 7	SavaG/as, 7.2.2001
Posavske srednje šole čakajo novo generacijo dijakov
Slovenija, Posavje - Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je objavilo razpis za vpis v srednješolske programe za šolsko leto 2001/2002. Srednje šole v Sloveniji za prihodnje šolsko leto razpisujejo 31.476 vpisnih mest, razpis pa prinaša tudi nekaj novih programov. Tildi posavske srednje šole so priprav-jene za sprejem nove generacije dijakov, novih programov ne uvajajo, vpisni postopek pa bo potekal do konca junija.
Dijaški domovi že sprejemajo prijave
Slovenija, Sevnica - Da je ta odločitev, kam po osnovni šoli, težka, ni potrebno posebej poudarjati, dodatne dileme pa se pojavijo pri tistih, ki bodo šolanje nadaljevali daleč od doma in se bodo morali odločiti za bivanje v dijaškem domu, če bodo seveda dobili mesto, ali bodo morali iskati zasebne sobe. Zato je hkrati z razpisom za vpis v srednješolske programe Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport objavilo tudi razpis za vpis v dijaške domove.
Slovenske srednje šole za prihodnje šolsko leto v dualnem sistemu izobraževanju uvajajo štiri nove programe in sicer program orodjar, konstrukcijski mehanik, avtoličar in pečar-keramik. Na področju srednjega poklicnega izobraževanja je razpisan nov program vzdrževalec tekstilij in na Področju splošnega izobraževanja se uvaja umetniška gimnazija, dramsko-gledališka smer. Tehnik Nravstvene nege in gostinsko turistični tehnik pa sta nova programa na področju poklicno-tehniš-lega izobraževanja.
Posavske srednje šole ne uvajajo nobenega od omenjenih novih programov. Gimnazija Brežice je razpisala 4 oddelke splošnega programa in 2 oddelka ekonomske gimnazije. Ekonomska 'n trgovska šola Brežice razpisuje 2 oddelka za program trgovec, 3 oddelke za program ekonomski tehnik in 1 oddelek za Program prodajalec, kjer izobraževanje poteka po dualnem sistemu. Srednja šola Krško je za vse svoje programe (elektrikar elektronik, elektrikar motornih vozil, dektrikar energetik, elektrotehnik elektronik, obdelovalec kovin,
mehanik vozil in voznih sredstev ter strojni tehnik) razpisala po en oddelek, le za program tehniške gimnazije 2 oddelka. Srednja šola Sevnica za prihodnje šolsko leto razpisuje po en oddelek za program pomočnik konfekcionarja, za program šivilja-krojač, ki bo precej prenovljen in bo omogočal širše možnosti zaposlitve, za program frizer in za program mizar, ki poteka po dualnem sistemu.
Čas za prijavo je najkasneje do 5.marca. Potem bodo imeli kandidati še možnost za premislek in bodo lahko svojo prijavo do 26. marca prenesli na katero drugo šolo. Srednje šole z omejitvijo vpisa - katere bodo to, bo znano do 23.aprila - bodo v prvem krogu izbrale učence za 90% razpisanih mest, učenci pa bodo o izbiri obveščeni do 20.junija. V drugem krogu bodo učenci, ki ne bodo izbrani na šoli, na katero so se prijavili, kandidirali za 10% prostih mest na vseh srednjih šolah z omejitvijo vpisa in na preostalih, ki bodo še imele prosta mesta. O izbiri bodo obveščeni do 26.junija.
Jelica Koršič
Jubilejni festival na OŠ Bizeljsko
Celjsko - Na osnovni šoli je potekal jubiljeni 10. zimski festival, na katerem so se predstavili učenci razredne in predmetne stopnje. Številni obiskovalci so bili tudi letos navdušeni nad programom.
V Posavju imamo le enega -to je dijaški dom pri Srednji šoli v Sevnici. Bivanje v njem poiščejo dijaki iz 22 slovenskih občin in omogoča nastanitev 69 dijakom. Domska dejavnost se izvaja v isti zgradbi, kot poteka tudi pouk. Po besedah ravnateljice Srednje šole Sevnica Alenke Žuraj Balog je domsko življenje pestro, predvsem pa strokovni delavci v dijaškem domu skrbijo, da so izpolnjeni vsi pogoji za delo, učenje in koristno preživljanje prostega časa.
Podobno je v vseh dijaških domovih po Sloveniji. Ker se kar nekaj posavskih osmošolcev odloči za nadaljevanje šolanja zunaj Posavja in torej bivajo po dijaških domovih, smo informacije poiskali še v Dijaškem domu Bežigrad v Ljubljani. Ta bo v prihodnjem šolskem letu lahko sprejel 170 dijakov, je le 1 km oddaljen od glavne železniške in avtobusne postaje, svojim stanovalcem nudi tri ali štiriposteljne sobe ter
prehrano, ki jo pripravljajo na klasični in vegetarijanski način. Po zagotovilih vzgojitelja Pavla Hrišlja skrbijo, da bi se dijaki pri njih dobro počutili tudi v prostem času, saj imajo na voljo celo vrsto interesnih dejavnosti na različnih področjih od športnih do umetnostih.
V Sloveniji imamo 52 dijaških domov in nemogoče je predstaviti vse. Tudi v ceni ni bistvenih razlik, saj jo oblikuje Ministrstvo za šolstvo in znaša od 1200 do 1600 SIT na dan. Kandidati morajo izpolniti poseben obrazec 1,74, prijavijo se lahko le v en dijaški dom, in sicer najkasneje do 6.marca. O možnostih bivanja bodo obveščeni do 6.aprila, uradni vpis v dijaške domove pa je do 30.junija oziroma za dijake, ki bodo izpite opravljali še v jesenskem roku, do 31.avgusta. Ob vpisu morajo priložiti tudi potrdilo o statusu dijaka.
Jelica Koršič
Prehladi so, epidemije še ni
Posavje - V zadnjih dneh je opaziti povečano število prehladnih in virusnih obolenj, Zavod za zdravstveno varstvo Celje pa je v teh dneh tudi že zabeležil prve primere gripe.
V posavskih zdravstvenih ustanovah sicer beležijo nekoliko povečan obisk pacientov, a še vedno je to enkrat manjši obisk kot pred letom dni. Gre za virusna in prehladna obolenja, kot nam je še pojasnil direktor Zdravstvenega doma Brežice, dr. Slavko Su-šin, zaenkrat še ne moremo govoriti o epidemiji prehladnih obolenj, možnost za njo pa vsekakor obstaja v naslednjih dneh.
Okužbam z virusi prehlada se žal ne moremo izogniti. Lahko pa z zdravim načinom življenja okrepimo obrambno sposobnost organizma, tako da čim bolj redko zbolevamo. Zdrav način življenja je namreč zelo pomemben. Hra-
na naj bo bogata z vitamini in minerali, zato naj jedilnik vsebuje čimveč zelenjave in sadja. Gibajmo se na svežem zraku, ukvarjajmo se s športom, izogibajmo se stresu. V času gripe in prehladov se izogibajmo množic ljudi in še bolj skrbimo za higieno, predvsem rok. Pred gripo se lahko zaščitimo z vsakoletnim cepljenjem, ki bolezen prepreči ali vsaj ublaži njen potek in možnost zapletov. Če nas gripa in prehlad vseeno doletita, moramo piti veliko tople tekočine, zaužiti čimveč vitamina C, vzeti zdravilo proti bolečinam in vročini in seveda ta del nevšečnosti tudi odležati.
Karmen Molan
Letošnji jubilejni 10. zimski fes-**val sije med mnogimi gosti ogledal 'Ni župan občine Brežice Vladislav ^ržič, kije zbranim na kratko spregovoril.
Program je zajemal tri sklope. V PNem delu, ki je bil tudi tekmoval-značaja, so se predstavili učen-c' in učenke razredne in predmetne st°Pnje, njihove nastope pa je ocenilo občinstvo. Na razredni stop-Pil se je predstavilo deset, na predelni pa osem mladih pevcev, ki so b|li prav vsi deležni navdušenih ^Plavžev. A vendarle sta bila zma-®°Valca le dva. Pri mlajših pevcih je ^bistvo najbolj navdušila Simo-P® Šekoranja s pesmico,, ki je go-VQrila o nekoliko drugačni kmetiji, Ptejela je 93 glasov. Na predmetni st°pnji pa sta poslušalce najbolj ^Pričala Nuša Kovač in Gregor uihelin, zapela sta pesem Glas srca . a fotografiji), občinstvo pa jima * Prisodilo kar 155 glasov.
V drugem delu programa so si šotni ogledali še monokomedijo lifarica Jane Uvodvič s Senove-v zadnjem delu prireditve pa je 'Nil še nastop zmagovalcev vseh /■setih festivalov. Tako so nastopili Hdanji in sedanji učenci šole. Pev-spremljal šolski kvartet Fru Fru, i^bena spremljava pa je bila tudi ^fat v domeni Vilka Ureka.
Karmen Molan
Kako so kuhali in kaj so jedli
Leskovec pri Krškem - Učenci Osnovne šole Leskovec pri Krškem pripravljajo zanimivo nalogo o prehranjevanju in kulinariki naših prednikov ter starih staršev. Obiskale so jih tudi kmečke žene in Marica Živič.
Na Osnovni šoli Leskovec pri Krškem namreč že vrsto let deluje zgodovinski krožek. Učenci in mentorica pa se letos že devetnaj-stič udeležujejo razpisa oziroma naloge Komisije za delo z zgodovinskimi krožki pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, kije razpisala temo naloge z naslovom “Prehrana nekoč in danes”. Gre torej za projekt na državni ravni. Tako leskovške mlade zgodovinarje zanima, kako so se v njihovem okolišu prehranjevali v zadnjih stotih letih, v ta namen pa so s krajani opravili že razgovore v obliki ankete. Mentorica zgodovinskega krožka in namestnica ravnatelja OŠ Leskovec pri Krškem Zdenka Horvat je poudarila: “Zanima nas prav vse o hrani: kako sojo pridelovali, kako sojo pripravljali, kakšne so bile kuhinje nekoč in kakšne pripomočke so uporabljali. Seveda nas zanimajo tudi navade in običaji v zvezi s prehranjevanjem, še posebej ob praznikih.”
V okviru priprave projektne naloge so tako leskovške učence obiskale tudi članice Aktiva kmečkih žena z Marico Živič, ki so učencem predstavile prehranjevalne navade in kulinariko nekoč in danes, kajti ob pripravi tako obsežne naloge je pomembno pridobiti čim več potrebnih podatkov in informacij. Nalogo morajo učenci zaključiti do 31.
marca, opremljena pa bo tudi s slikovnim gradivom, vse skupaj pa bo ocenila strokovna komisija. V mesecu maju bo sledila še predstavitev vseh zbranih nalog na ravni države. Ker pa so učenci zgodovinskega krožka OŠ Leskovec pri Krškem v minulih letih redno prejemali nagrade, je upati, da se bodo tudi letos odlično odrezali. K.M.
rojstva v porodnišnici brežice
Od 22.1. do 5. 2. 2001
Dečke so rodile: Mojca Krajnc iz Brestanice, Suzana Roštohar iz Brežic, Marjana Krajnc s Senovega, Anica Tomažin z Gmajne, Mirela Kunst iz Bistrice ob Sotli, Petra Savnik z Mosteca, Andreja Vizler iz Gorenje vasi, Jožica Štefanič iz Kostanjevice na Krki, Suzana Gomjec iz Krškega, Alenka Kunst s Trebč, Simona Savi-ozzi iz Brežic, Olga Grabnar iz Krškega, Nataša Vovk iz Dolenjega Leskovca in Stanka Sušin iz Pavlove vasi.
Deklice so rodile: Jožica Germek iz Sevnice, Suzana Gregorčič iz Sobenje vasi, Doris Švigelj iz Krškega, Mojca Tabor s Šmarčne, Klaudija Kovačec iz Dolenje vasi pri Krškem, Sonja Bratuša iz Srebrnika in Anica Hribar iz Brežic.
Za zakonce
Krško - KD novo življenje "Družina na razpotjih” vabi vse zakonce na predavanje o odnosih med zakoncema, ki bi v nedeljo, 18. februarja 2001, ob 18. uri v oranžni dvorani hotela Sremič Krško Predavala bosta zakonca Scott in Jane Cuidon iz ZDA (predavanje bo v angleščini in bo simultano prevajano).
Tudi posavski učenci sodelujejo na evropskem natečaju
Evropa v šoli
Krško - “Evropa v šoli” je evropski natečaj, ki ponuja prijazen in neposreden način, kako učence vzpodbuditi k razmišljanju o Evropi in najaktualnejših temah, ki pestijo njene prebivalce. Slovenija letos že drugič sodeluje v projektu, ki poteka na ravni osnovnih in srednjih šol, regij in države. Regijski nosilci natečaja so zveze prijateljev mladine.
Natečaj poteka že od leta 1953 pod pokroviteljstvom Sveta Evrope, Evropske komisije in Evropskega parlamenta ter Evropske kulturne fondacije. Prispeval naj bi k oblikovanju evropske zavesti o povezanosti in soodvisnosti ter potrebi po strpnem, vendar angažiranem iskanju rešitev za skupne probleme v Evropi. Natečaj vodi Koordinacijski odbor s sedežem v Bonnu. Naslov letošnjega natečaja je “Lepše okolje, lepša Evropa”. V ta namen sta razpisana likovni in literarni natečaj, z nekaterimi predlaganimi podnaslovi, ki jih lahko učenci s pomočjo učiteljev izberejo ali pa se domislijo novega.
Udeleženci nacionalne prireditve Evropa v šoli 2000 iz Posavja
Nosilec natečaja v Posavju je Zveza prijateljev mladine Krško, regijska koordinatorka pa Vida Ban. Lani, ko je bil naslov natečaja “Združeni Evropi naproti: izziv zame, državljana 21. stoletja”, so sodelovali prvič in prejeli dve tretji nagradi, in sicer na literarnem in glasbenem natečaju. Naloge regionalnega nosilca so vzpodbujanje osnovnih in srednjih šol k sodelovanju v natečaju, imenovanje ocenjevalnih komisij za likovna in literarna dela, prav tako zbiranje in posredovanje del državnima komisijama, organizacija srečanj in predstavitev del učencev na regionalnem nivoju in posredovanje podatkov nacionalnemu odboru.
Izbran prispevek regijske komisije - avtorji: učenci od I. do 4. razreda OŠ Senovo z mentorico Ano Bogovič.
Pred dnevi je v Ljubljani potekal seminar za ravnatelje osnovnih in srednjih šol, na katerem so podrobneje predstavili letošnji natečaj. Zaključno srečanje bo 9. maja organizirala Evropska hiša v Mariboru.
Janja Tanšek
KULTURA
SavaG/us, 7.2.2001
Brežiški Žarki spet gostovali
Koroška, Dolenjska, Posavje - Člani literarne sekcije Zarek Brežice, ki se v teh dneh pripravljajo na pot v samostojno kulturno dejavnost, so v minulih dneh gostovali na Koroškem in Dolenjskem. Natopali so tudi v Posavju.
S svojim delom, literamo-recitacijsko lepljenko Franceta Prešerna križev pot v štirinajstih slikah, po scenariju Rudija Mlinarja so se brežiški Žarki dvakrat predstavili občinstvu na Koroškem. Prvi nastop je bil v' vasici Leše, drugi pa v Šentanelu. Oba nastopa sta minila v prijetnem vzdušju ob mnogo številni publiki, ki je z navdušenjem sprejela posavske umetnike, ki sem jim je pred dobrim letom pridružil tudi njihov krajan Rudi Mlinar.
Njihova pot se je nadaljevala na Dolenjskem, kjer so se predstavili v Velikih Brusnicah, Dolenjskih Toplicah in Gabeijih, zadnja nastopa pa sta bila namenjena učencem OŠ Leskovec pri Krškem in krajanom Pišec. Načrtujejo še nastope na Avstrijskem Koroškem in v Splitu, sicer pa so z mislimi že pri slovesnosti ob peti obletnici svojega delovanja, ki jo bodo obeležili v mesecu septembru, ter premieri novega gledališkega dela s šaljivo vsebino. K.M.
napovedi
10. februar
Bizeljsko- zaključna prireditev Praznika vin na Bizeljskem, Zadružni dom po 16. uri
13. februar
Krško - odprtje likovne razstave samoborskih umetnikov Matice Hrvaške, Galerija Krško ob 19. uri
14. februar	*
Krško - gostovanje Lutkovnega gledališča Maribor, Tri zgodbe o zajcu, Kulturni dom ob 17. uri za sončkov abonma in za izven
17. februar
Krško - seminar za mentorje otroških plesnih skupin “Igra s predmetom in igra z masko” ob 9. uri v organizaciji JSKD Krško ( prijave do 13. februarja)
23. februar
Krško - gostuje Opera in balet SNG Ljubljana, Cigan baron, Kulturni dom ob 20. uri za modri abonma in za izven
KUD Teaterfraj - premierno
Brežice - Enoletna gledališka skupina brežiških mladih se je v dramsko skupino KUD Teaterfraj združila pred letom dni in sicer po Impro delavnici Matjaža Javšnika. Brežiški publiki so se predstavili z exspress cabaretom Rata Mahatta. Teaterfraj predstavljajo Sandi Župan, Maja in Davor Thtden, Marko Kontastabile, Petra Jagrič, Teja Pribac, Aleš Šekoranja, Boštjan Hribar z igro ter Bojan Levak-Gus kot igralec, scenarist in režiser- torej kot motor, ki se od 14. leta ukvaija tudi s slikarstvom (pasteli in stripi). Za sceno in luč sta bila zadolžena Bojan Peteline in Robi Ferenčak.
Cabaret so vadili okoli pet mesecev, dvakrat tedensko ob vikendih v Mladinskem centru. Skupino je spoznalo zelo raznoliko občinstvo - mlado in staro - s pozitivnimi odzivi. Predstavo je spremljal območni selektor Alen Jelen. Začeli so tako,
kot se ponavadi začne - tako rekoč od nič. Najprej z lastno zagnanostjo in nato še s podporo Mladinskega centra Brežice ter Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Območne izpostave Brežice. Domačemu občin-
stvu pa so se predstavili že lani v začetku maja s komedijo Ich liebe mi-ch, Ich liebe njih - Lola. Zatrjujejo, da jih bomo še videli in slišali, ker so polni idej, le finance jih pestijo.
N. Jenko S.
m
11 j L
a • Jc n
•J SL
9
Srebrni “pir” zbora Stara vas Bizeljsko
Bizeljsko - S srcem in dušo so skozi pesem prepolni dvorani zadružnega doma pričarali prehojeno pot 25-letnega delovanja. Letos bodo izmenjali nastope z Mešanim pevskim zborom Mirta iz Splita, je
in drugi. Po njihovi poti gredo že bizeljski osnovnošolci, ki so večer popestrili z vložkom Slomškovih nasvetov za zdravo in boga boječe življenje. Večer Moškega pevskega zbora Stara vas Bizeljsko (na foto-
povedal predsednik zbora Martin Šekoranja, zato so v repertoar vnesli še dve dalmatinski. In najlepše darilo, ki so ga dobili lani za svoj jubilej, je uvrstitev zborčka s 16 grli na zaključno medobčinsko revijo Pesem Posavja.
Med njimi je mnogo izvrstnih solistov - Slavko Mihelin, Jože Zupančič, Igor Balon, Vinko Osojnik
;rafiji) pod zborovodjo Vinkom rjavom so počastili tudi člani ibratenih zborov Zagriški fantje iz ntlovrenca pri Trebnjem ter Valentina Kokalja, Visoko pri Kranju. Območni skad za ljubitelsjke kulturne dejavnosti je članom podelil Gallusove značke. V imenu Občine Brežice pa je brežiški župan Deržič zboru podelil občinsko plaketo. S.V.
Slovenci v Zagrebu
Zagreb - KPD Slovenski dom Zagreb je obeležitev Slovenskega kulturnega praznika združilo s praznovanjem 70-letnice Mešanega pevskega zbora Prosvetnega društva “Slovenski dom” Zagreb. Društvo združuje prvo, drugo in tretjo generacijo Slovencev v Zagrebu in bližnji okolici. Zbor prepeva slovenske ljudske in umetne pesmi, ki jih ustvaijajo člani Slovenskega doma. Z delovanjem in nastopi pevski zbor ohranja slovensko narodno zavest, slovenski jezik in slovensko
pesem.
Zbor redno nastopa na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu, letos bo nastopil že 27., od jeseni 1998 ga vodi Franc Kene, ki vodi tudi MPZ KD “Franc Bogovič" Dobova ter Lovski pevski zbor Globoko, oba sta s pesmijo soustvarjala dvakratno praznično vzdušje v polni dvorani Hrvatskog glasbenog zavoda. Po pozdravu predsednika društva Darka Šonca je imel slavnostni govor slovenski veleposlanik na Hrvaškem Boštjan Kovačič, ki je poudaril pomen zavzetega delovanja društva in pesmi, ki ohranja in neguje slovensko identiteto v tujini. N J.S.
Rojaka iz Splita pri županu občine Brežice
Brežice - Lahko bi dejali, da Občino Brežice ter oba naša medija - Radio Brežice in SavaGlas - po letu 1990 zaznamujejo že tradicionalno dobri odnosi z rojaki v tujini. Gre predvsem za redno sodelovanje na kulturnem področju v domovini in tujini. Do tokratnega srečanja pri županu Vladislavu Deržiču je prišlo ob lanskem dogovoru občiaske delegacije, ki je bila na obisku pri Slovenskem društvu Triglav Split, ko je predsednik društva Boštjan Matjaž Kordiš delegacijo seznanil s težavami, ki pestijo društvo.
Urad župana sta obiskala podpredsednik Slovenskega društva Triglav Split Ivan Kosmos in član Izvršnega odbora društva Konrad Tratnik. Predstavnika sta se mudi-
prireditev v HNK Split Nastopili bodo društveni pevski zbor, kot gosta bosta nastopila violinistka Maja Golu-ža (po mami Slovenka, po očetu Split-čanka), Prešernovo poezijo pa bo
f
s=f
iT]
■ J

S sestanka pri županu
la v domovini predvsem z željo, poiskati sponzorje, ki bi društvu omogočili materialno podporo pri dostojni pripravi prireditev ob Slovenskem kulturnem prazniku in Dnevu državnosti.
Za Slovenski kulturni praznik, ki je Slovencem v tujini še posebej pomemben, društvo načrtuje osrednjo
prebiral Robert Waltl. Večer 8. februarja so poimenovali “večer violine in poezij", 10. februarja pa bo prireditev v društvenih prostorih z odprtjem razstave idrijskih čipk in nastopom Ženske klape iz Vele Luke in Korčule.
Predstavnika sta izrazila željo, da bi župani slovenskih občin društvo podprli z donacijo za nakup prosto-
rov (na občino približno 40.000 SIT), pobudo pa bi dala brežiška občina. Upati je tudi na pomoč poslancev v Državnem zboru, Avšiča in Vizjaka ter Izseljenske matice oz. Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Brez vseslovenske podpore Slovencem v Splitu namreč grozi, da bi ostali brez prostorov, kjer se družijo, srečujejo, pripravljajo prireditve in s tem ohranjajo slovensko kulturno dediščino, hkrati pa nudijo tudi pomoč in nasvete vsem rojakom, ki se zatečejo k njim.
Kosmos in 'IVatnik sta pojasnila, da je v društvu velik interes za učenje slovenskega jezika, zelo uspešno deluje čipkarska sekcija, tudi že z dvema mladima čipkaricama, čipkarice si želijo v šolo v Idrijo, deluje slikarska sekcija, dejavni so “ladjemodelarji” in pevski zbor društva, vsi pa bi se želeli predstavili v matični domovini.
Sicer pa se rojaki v Splitu dogo-vaijajo za uresničitev oddaj v slovenskem jeziku na Radiu Dalmacija, s slovenskimi poročili, glasbo in turističnimi informacijami.
N at ja Jenko Sunčič
Literarno - glasbeni večer
Krško - Kulturna sekcija Kluba posavskih študentov se je projektu “Pod dežnikom”, v okviru katerega prirejajo tudi literamo-glasbene večere v restavraciji in kavami Rondo v Krškem, očitno posvetila z vso resnostjo.
Tokrat so se v nabito polnem “Rondoju” predstavili Stanka Hrastelj, Mihaela Komočar in Stanka TUršič. Nastopi v “Rondoju” postajajo vse bolj odmevni. D.K.
Okrepljena godba Loče
Loče - Kulturno društvo Gasilska godba na pihala Loče se lahko za minulo leto pohvali z izdajo prve zgoščenke in druge kasete. Sicer pa uspešno godbo Loče, ki je zdaj pod dirigentsko palico Mirana Petelinca ml., najzvestejši prijatelji glasbe spremljajo že 80 let. Na Občnem zboru so ob pregledu uspešnega leta medse sprejeli še 8 članov, zdaj jih je 57. Ob tem predsednik Ivan Zibert poudarja dobro sodelovanje z glasbeno šolo. Na tihem upajo na uvrstitev na medregijsko tekmovanje pihalnih godb. Pripravljajo se še na tradicionalne nastope s pobratenima godbama - Zveze borcev Kongrad Šentjanž pri Dravogradu ter godbo iz Suhe na Koroškem, kjer sodelujejo še z godbo iz Šmihela. S.V.
In gnale bodo nov cvet bolj veselo ko rože, kadar mine zima huda, in spet pomlad razklada svoje čuda, razsipa po drevesih cvetje belo.
In toplo sonce vabi ven čebelo, pastir rumene zarje ne zamuda, v grmovju slavček poje spet brez truda, veselje preleti naturo celo.
O vem, da niso vredne take sreče; od straha, da nadležne poezije bi ne bile to, mi srce trepeče.
Naj pesmi milost tvoja saj obsije, ki z njih, hladiti rane si skeleče, poet tvoj nov Slovencam venec vije.
Med vojno blaznostjo leta 1994 v BiH so na pobudo Slovenskega kulturnega društva Cankar mestne oblasti v Sarajevu poimenovale park po našem pesniku dr. Francetu Prešernu. Zdaj je že pripravljen načrt za njegovo celostno podobo. Pri projektu sodeluje tudi znani slovenski kipar bosanskega roda Prešernov nagrajenec Mirsad Begič, ki bo na spominskem zidu v reliefu upodobil Prešerna Slavnostno odprtje parka se načrtuje ob pesnikovem rojstvu 3. decembra letos.
Na oder so postavili abotnosti zadnjih deset let. Te, ki jih delamo ljudje-In svet smo ljudje.
“Jebite se devetdesete”!, so z Ba-laševičevo v začetku ekspres kabaretne predstave Rata Mahatta dvignili pričakovanja pisane strukture gledalcev člani KUD-a Teaterfraj. Docela zmedenega generala “jugovojske” je odlično v srbohrvaškem monologu predstavil Bojan Levak -Gus, zgrozili so z obešenci, iz publike je pretresel ijoveči okrvavljen človek z dojenčkom-
“ Da rata ne bi bilo, samo da rata ne bi bilo”, spet Balaševič kot ločnica? Danes, tu in zdaj. Ko nam je peščica mladih poskušala še dopovedati, da so televizijske Zmenkarije debilne, da ju11 je reklamiranja vseh sort ženskih vložkov preko glave, da pralni praški z modrimi kroglicami niso “pomigaj s prS' tom in madeža ne bo“, da po kozmo-disku še naprej križ boli, da bolijo ušesa ob “pokličite sedaj, dobite še darilo"' da so neprebavljive narodnozabavni “zizike” - vemo katere - “ ne boš t> meni zizike majal”. Žensko enakopraV' nost so ponazorili s plesom dveh v saH' ju v ritmu tanga, kjer so spredaj “ oni in zadaj "one“ in da je enakopravnost resnica daleč od resnice s horoskopon1 vred ter da svoboda ni udoben stol. LjU' bežen pa mir brez nasilja. Kot impf°' vizator, duhovitež, scenarist in režis^ izstopa Bojan, sicer pa gre mladi ig' ralski ekipi mogočno tleskanje! Za dm miselne ideje, pogum, voljo, mof^ celo za dokazovanje, da niso vsi v isterf opitem svetu (vseeno od česa) in ^ cenijo vrednote. Zato bi bilo prav, & jim pomagamo, ko bodo iskali pom01-' Za še več skupnih svežih in neobf®' menjenih trenutkov.
Naj ne zapišem “jebite se“, mu f hotel Bojan obvarovati. Pomirila sef1
ga s smehom, saj je Balaševičev.
gre ob grčah sladko in gladko iz mis 1 na jezik “odjebi”, da še dr. Prešeren & bi kuhal zamere! Tudi pesnik je sov nosti poznal. Daši je olajšal dušo. Zal® di abotnosti.
Naj živi kultura! Naj živi ljubezen!
t$'
Natja Jenko Sune
GLASBA
intervju
Suzana VVerbole - pevka, ki obožuje pande
Suzana je pevka, ki jo poznamo bolj kot pevko skupine PANDA kot pa solistko. Že nekaj let odlično predstavlja „pandine“ barve na vseh možnih festivalih in glasbenih prireditvah, pred nedavnim pa se je poročila in se preselila v Brežice. Pred dvema letoma je zmagala na Melodijah morja in sonca in kot kaže, zmage in nagrade že nekaj let romajo tako ali drugače v brežiško - krški konec Slovence. Tisto leto, ko je Panda premagalo vso konkurenco festivala, je prejela eno od nagrad tudi Nuša Derenda, ki je bila druga.
Suzana je čudovita sogovornica, polna energije in elana. Ko se takole zapleteš v pogovor z nadvse zgovorno Suzano, dobiš občutek, da bo zdaj zdaj premaknila svet. In Suzana ga tudi hi, saj iz nje veje neverjetna energija. Je pevka skupine Panda in s tem nosi tudi najpomembnejšo odgovornost benda. Je tista prva oseba na odru, v katero so uprte vse oči poslušalcev. In kakšna je njena formula za uspeh?
.formule za uspeh, kot pri matematiki, ni. Vsaj jaz sem prepričana v to. Edina stvar, ki se obrestuje, je delo, delo in še enkrat delo. Nikoli ne smeš obupati, in ko si najbolj na tleh, moraš še bolj delati in predvsem vztrajati. Res pa je, da ti vsaka pohvala, kaj šele nagrada, vlije toliko volje, da lahko spet rineš naprej."
Kot pravi Suzana, ni enostavno biti na tleh, lepo pa je prejemati nagrade. Ko jo prejmeš, sprejmeš s tem tudi del odgovornosti. Vloga pevke pa je pri tem še nekaj posebnega.
“Vloga pevke v bendu je ogromna. Ljudje te gledajo, poslušajo, ocenjujejo, kritizirajo. Stalno si na očeh.
:prav to meni ni primarna vloga. Bolj mi je všeč tisti del, ki ga prispevam kot članica skupine pri aranžmajih, idejah, pri načinu izvajanja.” Skupina Parala rti tiste vrsta skupina, la bi svojo glasbeno kariero gradila Zgolj le na vnaprej predvidenih hitih. Njihova glasba je spontana, po duši in srcu so rokerji in temu ostajajo zvesti. Če tudi so že velikokrat zmagovali, pa stila glasbe ne spreminjajo, in prav zaradi tega jih imajo ljudje radi. Tak primer je prav gotovo zmagovalna skladba “Sive ceste”, ki sploh ni tipično zmagovalna, pa je zmagala
..Mogoče so se ljudje naveličali tipično zmagovalnih skladb. Pesem je še danes velik hit, saj ga na koncertih, kijih imamo zadnje pol leta zelo veliko, obiskovalci dobesedna sami tudi pojejo. Posem je dobra in izraža mnogo optimizma, zato sojo ljudje tudi tako dobro sprejeli. Vsaka pohvala in nagrada je zelo dobrodošla za kariero vsakega glasbenika. Kaj bo istega pritegnilo, je pa samo njegova stvar. Dejstvo je, daje glasba, tudi ta, s katero se ukvarjamo mi,
en velik posel, za katerega potrebuješ še nekoga ki ti pomaga. Mi smo v tem smislu imeli srečo. Dobili smo zelo dobrega managerja, Miloša Ulčarja, ki je zmago na MMS znal Uidi dobro izkoristiti."
Miloš je tudi Suzanin mož, brez katerega prav gotovo njena kariera ne bi bila tako uspešna kot je. In če je v starih časih veljal rek „za uspešnim moškim stoji uspešna ženska“, velja prav gotovo tudi obratno. Vendar pa bi kot zanimivost lahko povedala to, da večina glasbenikov nekako „beži“ v ljubljano,
v center glasbenega dogajanja Suzana pa se je odločila za obratno smer.
.Dejstvo, da že skoraj tri leta živim v Brežicah, “daleč od centra”, v mojem primem ne vpliva nič. V zadnjem letu smo imeli preko 30 koncertov po Sloveniji, ogromno nastopov tudi po raznih TV postajah. Edino na stroških za bencin in na času, ki ga porabim v avtu, se mi pozna nekaj več, kot bi se mi drugače. Obžalujem le to, da sem zaradi tega malo manj s svojo hčerko, kot bi bila sicer."
Suzana je torej, kot tudi že večina ostalih pevk pri nas, ponosna mati čudovite hčerke Neve. Materinstvo in posel gresta težja) skupaj, pa vendarle gre, če se le potrudiš in izkoristiš vse možnosti, ki se ti ponujajo.
.Dejstvo je, da če ne bi imela ob sebi ljudi, ki verjamejo vame in me imajo radi, bi težko shajala v vseh teh življenjskih vlogah. Res je, da
ni enostavno biti mati, spet v nekem drugem trenutku pa uspešna pevka na nekem glasbenem odru. V vsakem primem moraš dati vse od sebe. Sicer pa sem tudi v službi, saj oba z možem delava v družinskem podjetju.
Suzani in skupini Panda pa se v teh dneh dogaja še nekaj zanimivega. Vsi skupaj se bodo potegovali za laskavo zmago in „vstopnico“ za Evrovizijo 2001. In kakšno formulo za uspeh je izbrala Suzana?
„Veliko filozofije pri tem ni. Vsak gre na Emo verjetno zato, ker si želi zmage. Kaj se bo iz vsega skupaj zgodilo, je pa težko napovedati. Favoriti si že brasijo pete, bomo videli."
Prav gotovo bo za nas, ki bomo prireditev spremljali le preko TV medija, vse skupaj zelo napeto in zanimivo, saj bo tekmovanje potekalo v dveh delih, prav tako tudi glasovanje.
“Na TV Slovenija so naredili letos celo znanost, kako bo potekalo glasovanje. Dva tekmovalna večera, dvoje različnih žirij. Verjetno oni najbolj vedo, kaj se obnese. V prvem večeru bo nastopilo vseh 22 finalistov, naslednji dan pa se bo za naslov potegovalo menda le 12 izvajalcav. Menim pa, da neke absolutno najboljše formule za vse skupaj ni. Tukaj so mnenja deljena. Eni bi festival naredili tako, drugi drugače, TV hiša pa je od vsakega skupaj odvzela le nekaj, kar se ji je zdelo najbolj optimalno.
Za pevko je „imidž“ izjemnega pomena. Zanimivo bo opazovati nastopajoče trn EMI.
„“Imidž“ za Emo je še v delu, tako da je za enkrat to še rahla skrivnost. Je pa res, daje to zelo pomembna komponenta uspeha vsakega glasbenika, ne le pevke. Pomeni pa tudi ogromno denarja, ki se le redkokdaj povrne. Lahko z gotovostjo rečem, da je to jama brez dna! In stvar vsakega posameznika je, koliko da na to. Pri nekaterih prevladuje ,4midž“ nad glasbeno kvaliteto, pri drugih je ravno obratno. Nekje vmes pa je verjetno tista prava pot."
Suzana bi bila prav gotovo zelo uspešna tudi kot solistka. Tudi o tem sva
govoriti, vendar se Suzana ne da kar tako prepričati.
„Tudi o solistični poti sem že razmišljala. Dejstvo, da tega ne naredim, pa je v tem, da se pri Pandi zelo dobro počutim in da s Pando dosegam stvari, ki sem si jih želela. Če me bo kdaj in ko me bo začela Panda “dušiti” in mi bo njen kožuh postal premajhen, bom to verjetno tudi naredila."
V zadnjem času se je slovenska glasbena sceno popravila in to zelo pozitivno. Ogromno je novih imen, ki so pogumno zakorakali in obeležiti ta naš glasbeni trenutek,
„Naša glasbena scena je v tem trenutku zelo dobra. Veliko novih, zelo dobrih izvajalcev je prišlo v zadnjih dveh letih. Mislim, da se ni bati za prihodnost slovenske glasbe, tudi zelo dobre. Menim pa, oziroma opažam, da je Posavje, vsaj ta brežiško-krški del, zelo zaprt za slovensko glasbo. Kolikor lahko zasledim, so si tukaj naši sosedje s Hrvaške ustvarili meko, za katero niso odgovorni niti oni niti poslušalci.
Suzanine oči pa se kar raznežijo, ko zagleda ob sebi svojo hčerko Nevo in takrat pozabi tudi na probleme in težave nas, slovenskih glasbenikov. Kdo ve, ali se bo tudi njena Neva kdaj z glasbo ukvarjala na način kot njena mama? Prav gotovo že zdaj kaže svoj talent.
,Moja hči Neva je zelo nadarjena, pa ne samo glasbeno, ampak tudi na dragih področjih. Bolj jo zanimajta stvari, ki £e dogajajo okoli nje. Sprašuje me, kako nastajajo oblaki, zakaj pada dež, kako je nastalo sonce, kako bi lahko tudi ona letela. Uživa, kadar prehitevamo avtomobile na cesti in pravi: “Daj, prehiti ga mami!” Zelo rada riše in mi potem razlaga, kaj pomenijo njene umetnine. Bomo videli, če bo sploh hotela peti v kakšnem pevskem zbora. Meni ni bilo to nikoli v veselje.
Prav gotovo so otroci naše največje veselje in zadovoljstvo in tako pravi tudi Suzana
„Kadar sem žalostna ali utrujena, najdem ob svoji hčeri vse tisto, kar se mi zdi, da mi je ušlo iz rok."
Majda Arh-Sevšek
slovenska narodna glasba
POZDRAVLJENI PRIJATELJI
Domači ansambel Dobri prijatelji praznuje 30 let. Prve posnetke so izdali leta 1976. Ob jubileju so izdali novo kaseto in zgoščenko Praznik na Svetini. Glavni avtor je Ivo Gradišnik.
Ansambel Dobri prijatelji iz
Brežic letos praznuje skupaj s prijatelji uspešno glasbeno pot - 30 let igranja. V svoji glasbeni karieri so nastopil tudi pri naših zdomcih. Nastopili so pri slovenskih društvih v Nemčiji, leta 1981 so bili na dvomesečni turneji po Kanadi in ZDA. V domačih krajih so nastopali ob najrazličnejših prireditvah, kjer so poskrbeli za dobro voljo. Po vseh letih glasbenega zatišja, vsaj kar se tiče posnetkov, so se člani ansambla nekoliko pomladili, združili moči, se podali na začrtano pot polni energije in novih moči ter se tudi enotno odločili, daje ob jubileju potrebno posneti tudi hov glasbeni material, ki ga poslušalci pričakujejo in tudi brez katerega kot ansambel ne morejo, saj so novi Posnetki potrebni predvsem za radijske postaje, ki lahko še najbolj predstavijo delo ansambla Poslušalcem. V vseh teh letih se je zamenjalo kar nekaj članov. Od vsega začetka je pri ansamblu le Jože Pilpah, ki je tudi vodja an-
sambla, igra pa bas in bariton. Ob njem so v ansamblu še: Ivo Gradišnik - avtor večine novih
ljudeh in življenju, Miro Peteline, ki igra trobento, Martin Šeberle na klarinetu, Andrej
skladb, ki imajo pridih celjskega konca, tudi že po naslovih, ki črpa ideje v naravi, v preprostih
Sotošek igra kitaro ter pevka Lidija Kožar in pevec Ivo Korošec. Skladbe, ki se nahajajo na kaseti
so prijetne in sveže. Besedila so napisali Oto Lesjak (tudi glasbo za tri skladbe), Ivan Sivec in Ivo Gradišnik. Ansambel nima prav posebnih načrtov, želijo pa čimbolj predstaviti nove skladbe, ki sojih namenili poslušalcem. Nameravajo se tudi udeleževati festivalov narodnozabavne glasbe, čeprav so se v stari zasedbi že pojavljali na le-teh. Njihova nova kaseta je izšla pri založbi Zlati zvoki. Za nekaj skladb z nove kasete pa so že posneli tudi video spote. Načrtov in zamisli imajo člani kar veliko, seveda pa bo potrebno veliko dela, da se bodo zastavljeni cilji tudi uresničili. Praznik na Svetini si boste pričarali tudi vi ob poslušanju njihove kasete. Veliko stavijo na skladbe Slovenija moja dežela, Zadnji sončni žarek in Pomlad je res najlepši čas. Ansambel je torej vkorakal v novo obdobje. Pred njim so novi cilji in nove preizkušnje, ki jih bo potrebno tudi prehoditi. Srečno, Dobri prijatelji. S.P.
lestvice
RADIO |B REŽICE
Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec”
SLOVENSKA LESTVICA
1.	NE MISLI DA UMIRAM - MIRAN RUDAN
2.	NI MI ŽAL - NUŠA DERENDA
3.	IZGUBIVA SE V NOČ - KINGSTON
4.	TINA - ROK’N BAND
5.	EN KORAK - AVIA BAND
6.	ONA JE KOT SLADKA KAVA - VICTORY
7.	SREČEN Z NJO - BOTRI
8.	HOČEM TE NAZAJ - SEBASTIAN
9.	LIUBIM SE V ZAVETJU NEMEGA SPOMINA-TULIO FURLANIČ
10.	RABIM TVOJ SMEH - BABILON
TUJA LESTVICA
1.	THE CALL - BACKSTREET BOYS
2.	SHE BANGS - RICKY MARTIN
3.	HE LOVES U NOT - DREAM
4.	BY YOUR SIDE - SADE
5.	CAN’T FIGHT THE MOONLIGHT - LEANN RIMES
6.	CRAZY FOR THIS GIRL - EVAN AND JARON
7.	LET LOVE LEAD THE WAY - ŠPICE GIRLS
8.	SUPERME - ROBBIE V/ILLIAMS
9.	LOVE IS BLIND - DAVID COVERDALE
10.	GROOVEJET - SPILLER
LESTVICA DOMAČIH 5
Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE.
L TI NE VEŠ - ans. Tonija Hervola
2.	REVIRSKI POZDRAV - ans. Veseli Revirčani
3.	ZADNJI SONČNI ŽAREK - ans. Dobri prijatelji
4.	BIZELJSKE GORICE - ans. Tonija Sotoška
5.	NOVO JUTRO SE PREBUJA - ans. Sicer
" KUPON ZA GLASOVANJE
Glasujem za slovensko pop skladbo:_ Glasujem za tujo skladbo:__________
Glasujem za narodno zabavno skladbo:. Moj naslov:______________________________
Kupone pošljite na naslov:
Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Komisija festivala Slovenska polka in valček 2001 je izbrala izvajalce za festival, ki bo 31. marca Sodelujoči ansambli so: Vrisk, Štrk, Kraški kvintet in Braco Koren, Vita, Matjaža Kokama, Vasovalci, Obzorje, Žerdoner s prijatelji. Štajerski baroni, Mladi Dolenjci, Vitezi celjski in Petra Finka. Ansambel Toneta Kmetca praznuje v letošnjem letu 35 let delovanja, na nastopih pa se pojavlja le poredko. Ansambel Tonjja Verderberja napoveduje s skladbo Vsak klas je zlat novo kaseto že to pomlad. Ansambel Gregorja Oblaka, ki ste ga spoznali na lanskoletni prireditvi Z lojtrco pod okence, pripravlja prvo kaseto. Ob tridesetletnem delovanju je novo kaseto izdal tudi ansambel Tineta Stareta. Njen naslov je K Štepcu na cviček. Organizatorji festivala na Vurberku so objavili razpis za festival. Ansambli se lahko prijavijo na naslov Thristično društvo Vurberk,Vuiberk 85,2241 Spodnji Duplek, do 28. Feb-ruaija Festival bo 16. junija na dvorišču vurberškega gradu.	Svojih 25
let delovanja pa so obeležili tudi člani ansambla Tonija Hervola, ki so ob tem izdali zgoščenko s svojimi najlepšimi skladbami.
c9-
BO L T I N
- URE - ZLATO
KRŠKO-CKŽ 7- 07/ 49 22 421
LbUatlUaS z£ai ali srjnn.
Sava Glas, 7.2.2001
____________ŠPORT
Strelsko društvo Rudar Globoko
Stara vas - Člani strelskega društva Rudar Globoko so se zbrali na tretjem rednem občnem zboru. Društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1998 je v kratkem obdobju delovanja zabeležilo izjemne rezultate. Okrepitev treh vrhunskih tekmovalcev, bratov Marka in Gorazda Slemenška ter Janeza Šekoranje, obeta dosežke tudi v letu 2001. Za izjemen napredek v preteklem letu jih je z zlato plaketo nagradila tudi Strelska zveza Slovenije.
Uvodoma so se člani društva z minuto molka poklonili spominu dveh prijateljev, Franju Stinglu, ki je bil podporni član društva in Jožetu Strgarju, prvemu predsedniku strelskega društva.
V nadaljevanju so se zbrani seznanili s pregledom dela v minulem letu, s poročili tajnika, blagajnika, nadzornega odbora, disciplinske komisije in selektorja tekmovalnega programa, začrtali pa so tudi smernice dela za leto 2001. Ena pomembnejših nalog, ki čaka globoške strelce, je strelišče, ki naj bi ga v obdobju treh let tudi dobili. Glede na izjemne rezultate, ki so jih dosegli v minulem letu, so bili tako posamezniki društva kot tudi samo strelsko društvo s strani Strelske zveze Slovenije nagrajeni, društvo je prejelo posebno nagrado, zlato plaketo za izjemen napredek v letu 2000. Ob ostalih zastavljenih nalogah za leto 2001, pa bodo organizirali tudi tradicionalno tekmovanje, ki bo 25. marca v Globokem.
Člani strelskega društva Rudar Globoko, društvo šteje 32 članov, sodelujejo v prvi državni strelski ligi in gojijo tri discipline: trap, dvojni trap in skeet. Največ pozornosti namenjajo mladincem in članom, seveda pa tudi veteranom. V preteklem letu so dosegli zavidljive rezultate, ki jih je predstavil selektor Tone Ajster: ”Po tekmovalni plati je bila sezona 2000 za naše strelsko društvo doslej najuspešnejša. Z mladinsko in člansko ekipo smo nastopili v tra-
pu, s člansko pa v dvojnem trapu in skeetu. V pokalu strelske zveze je bil Andrej Zupan v mladinski konkurenci šesti, na mladinskem državnem prvenstvu je bila mladinska ekipa v postavi Zupan, Blažinčič in Urek tretja. V članski konkurenci v trapu, pa je ekipa sodelovala na vseh ligah, finale smo zgrešili za las. Normo za državno prvenstvo v trapu je dosegel Aleš Strgar, ostalim to žal ni uspelo. Vsekakor so bili rezultati bistveno boljši od preteklih let.”
V skeetu je z desetim mestom Tone Ajster na Veliki nagradi Slovenije postavil nov državni rekord, v Pokalu Slovenije je bil enkrat prvi in enkrat drugi. Peter Vrstovšek je bil na državnem prvenstvu četrti, Tone Ajster drugi, Jože Zupan pa sedmi. Na državnem prvenstvu so edini v Sloveniji sodelovali z ekipo.
V dvojnem trapu so na državnem prvenstvu, s prvim mestom ekipno in novim državnim rekordom, marsikoga presenetili, Marjan Preskar je bil med posamezniki drugi, Franc Kolarič tretji, Jože Zupan pa četrti. Uspešni so bili tudi v Pokalu strelske zveze Slovenije v dvojnem trapu, kjer je bil Franc Kolarič drugi, Marjan Preskar četrti, Jože Zupan pa šesti. Prav tako pa so presenetili veterani, s prvim mestom posamezno, od 50 do 60 let, je zmagal Jože Zupan, Franc Verstovšek je bil tretji, Milan Zidanič pa je bil prvi, v kategoriji veteranov nad 60 let.
Uspešni so bili tudi pionirji, ki so nastopali v posavsko-dolenjski ligi, kjer so zasedli četrto mesto.
Toliko torej o uspehih članov Strelskega društva Rudar Globoko, o njihovih ciljih in načrtih pa več v prihodnji številki. K.M.
Strelske novice
Posavje - Minuli dnevi so bili za posavske strelce izredno razgibani, saj so nastopili na vseh možnih tekmovanjih od državne do regijske ravni.
V	4. krogu 1. državne članske lige v streljanju z zračno pištolo, ki je bilo v Ljutomeru je SK Kruno Brežice v postavi Sabadoš, Krajnčič, Pavlovič osvojil 11. mesto s 1610 krogi. Po štirih krogih je ekipa Kruno Brežice enajsta, posamezno pa je Vlado Sabadoš z 2177 krogi 21., Matej Krajnčič pa z 2153 krogi 26.
V	4. krogu 3. državne članske lige v streljanju z zračno puško -jugovzhodna skupina, pa je ekipa Kruno Brežice izgubila proti ekipi Šentvid pri Stični z rezultatom 1589:1599, Ivančna Gorica pa je bila uspešnejša od Leskovca s 1572:1646. Po štirih krogih je v vodstvu ekipa SD Leskovec z 12,2 točke, Kruno Brežice je na drugem mestu z 8,3 točke. Posamezno pa so brežiški strelci zasedli naslednja mesta: 1. Edi Zakovšek, 2162 krogov, 2. mesto Matjaž Sotler, 2157 krogov, peti je bil Iztok Zakovšek, 2081 krogov.
V	petem krogu mladinske državne lige z zračno puško, ki je potekal v Ljubljani, je ekipa SD Leskovec v postavi Šumej, Zorko, Pacek zasedla peto mesto s 1109 krogi. Posamezno je Kristjan Šumej zasedel osmo mesto, 376 krogov, 1L Mišo Zorko, 371 krogov, 21. Mitja Pacek, 362 krogov, vsi Leskovec. V streljanju z zračno pištolo pa je bil tekmovalec SK Kruno Brežice s 351 krogi osmi.
V	5. krogu državne lige za mlajše mladince, potekalo je v Ljubljani, je v tekmovanju z zračno pištolo ekipno SK Kruno Brežice, v postavi Kržan, Krajnčič, Mrkič z 901 krogom zasedel 7. mesto. Med posamezniki pa je bil 22. Gregor Krajnčič, 285 krogov, 24. Davor Mrkič, 281 krogov (oba Kruno Brežice). V kategoriji mlajših mladink je Vesna Kržan (Kruno Brežice) zasedla četrto mesto s 335 krogi. V tekmovanju z zračno puško ekipno je ekipa Leskovca, v postavi Pavlin, Mustar, Kaplan zasedla tretje mesto s 1087 krogi. Posamezno pa je bil Andrej Pavlin s 379 krogi drugi, 10. Danijel Mustar, 362 krogov, 21. Primož Kaplan (Leskovec), 346 krogov.
V	5. krogu državne pionirske lige v Ljubljani so v tekmovanju z zračno puško ekipno leskovški strelci, v postavi Salmič, Resnik, Arh zasedli deveto mesto s 500 krogi, posamezno sta bila Matej Salmič in Rok Resnik (oba Leskovec), 14. s 174 krogi, Urban Žigante (Leskovec), s 173 krogi pa je bil 20. V kategoriji pionirk pa je zmagala Nika Zupančič (Leskovec) 181 krogov.
V	Trebnjem je potekal 2. krog regijske pionirske lige, ekipa Leskovca je zasedla drugo mesto s 505 krogi, na četrtem mestu je tekmovanje zaključila ekipa Kruno Brežice s 438 krogi, peta je bila ekipa Marok Sevnica, 395 krogov. Po dveh krogih vodi Leskovec (1030) pred Trebnjim (1025). Posamezno pa je bil Primož Kaplan tretji, 175 krogov, 4. Rok Resnik, 172 krogov, 5. Marko Arh, 170 krogov (vsi Leskovec). V skupni uvrstitvi vodi Judež (Trebnje) pred Resnikom (Leskovec).
Pri pionirkah pa je zmagala Nika Zupančič s 176 krogi,druga je bila Jelica Msystorovič (obe Leskovec), 164 krogov, 3. Kristina Grubeša 152 krogov, 4. Tadeja Teodorovič (obe Kruno Brežice) 146 krogov. V skupni uvrstitvi vodi Zupančičeva pred Grubešo.
invalidi - športniki
Tudi v Brežicah aktivni športniki - invalidi
ju-jitsu
Tudi Dejan Kink mojster
Brežice - Društvo invalidov občine Brežice ima več pododborov, eden izmed njih je tudi pododbor Brežice, ki je zelo dejaven na področju invalidskega športa pod pokroviteljstvom Zveze invalidov Slovenije. Pester program tekmovanj in tudi pester izbor športov brežiškim invalidom omogoča aktivno športno življenje.
Pododbor Brežice pod okriljem Društva invalidov občine Brežice skrbi za razvoj invalidskega športa in aktivno udejstvovanje invalidov v športu. Že večkrat so bili organizatorji področnih tekmovanj v streljanju z zračnim orožjem, pikadu, šahu in ribolovu. Pododbor združuje petindvajset invalidov, ki se redno udeležujejo tekmovanj po vsej Sloveniji.
V okviru športnih aktivnosti ima pododbor dvakrat na teden na voljo telovadnico na Gubčevi ulici v Brežicah. Enkrat tedensko pa na tej lokaciji potekajo tudi treningi strelcev z zračno puško. Glede uporabe strelišča imajo dogovor s Strelskim
klubom Kruno Brežice, ki jim nudi možnost vadbe pa tudi sodniško službo.
V prostorih kluba na Prešernovi ulici imajo invalidi - športniki pikado, v teh prostorih pa se zbirajo tudi ob igranju šaha, kartanja ter ob drugih družabnih igrah, na voljo pa imajo tudi rusko kegljišče.
Pri ribolovu brežiškim invalidom - športnikom priskoči na pomoč Ribiška družina Brežice, ki jim pomaga s sodniško službo, z razumevanjem pa odobrijo tudi uporabo ribnika na Prilipah.
Med posamezniki, ki pomagajo brežiškim invalidom - športnikom, pa le-ti izpostavljajo Vlada Veršca,
ki jim priskoči na pomoč z igralnimi aparati za pikado.
Sicer pa je koledar športnih tekmovanj, ki jih bodo organizirali brežiški invalidi - športniki, kar obširen; tako bodo 21. aprila organizirali področno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem, 2. junija jih čaka področno tekmovanje v ribolovu, 6. oktobra pa področno tekmovanje v pikadu. Prav tako bodo organizatorji državnega prvenstva v ribolovu, ki bo 23. junija.
To pa ni vse, saj jih v letošnjem letu čakajo še tekmovanja v šahu, tako ekipno kot tudi posamezno, namizni tenis in kegljanje ter balinanje, ki pa nekako v društvu ne zaživi.
Globoko - V Društvu borilnih veščin Katana Ten team se lahko pohvalijo z novim mojstrom. In sicer je pred komisijo za polaganje pasov Jiu-jitsu zveze Slovenije, ki ji je predsedoval Gorazd Toplak, Dejan Kink uspešno opravil mojstrski izpit za prvi dan. Ob tem sta mu asistirala mojster Gorazd Kostevc in član Dejan Bahč, oba iz DBV Katana Ten team Globoko.
Mojster z mojstroma: Dejan Kink, Stane Preskar in Zlatko Rizvič
Srečanje invalidk - telovadk Dl Krško
ples
Krško - Telovadke Društva invalidov Krško so v prostorih Društva upokojencev Krško v sredini januarja organizirale srečanje, na katerem so proslavile prihod novega leta. Invalidke krške občine živijo po načelu “Zdrav duh v zdravem telesu”. Prijetno srečanje so pripravile članice same.
Luka in Amadeja na svetovno prvenstvo
V društvu telovadk so zbrane invalidke in upokojenke, ki se telovadbe udeležujejo redno, enkrat na teden. Ker se rade med seboj družijo, predvsem pa si želijo aktivnega življenja, organizirajo tudi mesečne pohode v naravo v bližnji in daljni okolici. Na takšnih pohodih je pomembno intenzivno dihanje, ki krepi dihalni in srčno-
žilni sistem. To pa je tudi eden od razlogov njihove čilosti.
Na letošnjem januarskem družabnem srečanju se je zbralo štiriindvajset telovadk, druženje je bilo prijetno, večina med njimi pa se je tudi potrudila in prinesla kakšno dobroto za pod zob. Srečanja seje udeležil tudi njihov vodja, učitelj športne vzgoje
Stane Iskra, ki je spregovoril o zavzetosti pri izvajanju vaj, torej o discipliniranosti, ki jo je opaziti pri vseh članicah. Magdalena Bogovič pa je pripravila poročilo o lanskoletnih dejavnostih, predstavila je cilje za leto 2001 in pomagala pri razdelitvi nalog, ki so potrebne za uspešno delovanje društva.
Krško, Domžale - Športno plesni par Posavskega plesnega kluba Lukec Krško, Luka Vod-lan in Amadeja Plevel sta ob mnogih uspehih na plesnih tekmovanjih dosegla nov uspeh. In sicer sta se uvrstila v slovensko državno reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu v standardnih in latinskoameriških ple-
sih za pionirje, ki bo med 16. in 21. aprilom letos v angleškem Blacpoolu.
Vsekakor je to velik uspeh za mlada tekmovalca in tudi za klub, v katerem trenirata. Ob svojih rednih tekmovanjih bosta tako tudi zastopala Slovenijo v ekipnem tekmovanju. V t.i. team matchu se bosta predzadnji dan, skupaj s še tremi slovenskimi plesnimi pari, borila za čim boljšo uvrstitev Slovenije na tem prestižnem tekmovanju.
Sicer pa je pred dnevi v Domžalah potekal letošnji prvi rating plesni turnir v standardnih in la-
napovedi
košarka
10.2.2001 - Zadnja tekma prvega dela tekmovanja, 18. krog II. SKL, bo ob 20. uri v športni dvorani OŠ Leskovec, pomerili se bosta ekipi KK Krško in KK Duplek.
košarka
Nizajo zmage
Krško - Krčani so v 16. krogu II. SKL doma premagali ekipo ŽKK Maribor z rezultatom 93:84, najboljši strelec pri domačih je bil Robi Avsenak z 31 točkami. Tudi v 17. krogu so zmagali, in sicer v gosteh v Rušah, kjer so premagali KK Ruše s 83:99.
Košarkarji KK Krško še naprej vodijo na lestvici II. lige vzhod in so se ze uvrstili v drugi krog tekmovanja,kjer se bodo štiri najboljše ekipe borile za vstop v I.B slovensko ligo.
plavanje
Krški plavalci še enkrat uspešni
Bad Reichenhall - Na 32.
mednarodnem plavalnem mitingu v Nemčiji je sodelovalo 46 klubov iz sedmih držav, skupno je bilo na mitingu 395 plavalcev, med njimi tudi 13 plavalcev Plavalnega kluba Celulozar Krško. Jaka Kramaršič je kar v treh disciplinah zmagal, in sicer na 100 m prsno (1:37,16), 100 m hrbtno (1:35,55) in 100 m prosto (1:25,73), osvojil pa je še drugo mesto na 100 m delfin (1:42,64).
Nina Mandl je bila tretja na 100 m hrbtno (1:33,32) in 100 m prosto (1:22,01) ter peta na 100 m delfin (1:43,84). Maja Marušič je osvojila 5. mesto na 100 m prsno (1:24,63) in 8. mesto na 100 m hrbtno (1:21,75). Dolores Žič-kar je osvojila 8. mesto na 200 m mešano (2:47,59), 4. mesto na 100 m prsno (1:21,99) in 6. mesto na 400 m prosto (5:19,15).
Petra Rostoharje bila dvakrat sedma, in sicer na 200 m mešano (2:46,27) in 400 m prosto (5:22,95). Jernej Omrzel je osvojil 3. mesto na 200 m mešano (2:38,00), 7. mesto na 100 m prosto (1:04,99) in 5. mesto na 100 m hrbtno (1:14,32). Vedrana Sem-ber je bila osma na 100 m delfin (1:18,21). Nina Andrijaševič je osvojila tretje mesto na 200 m mešano (2:42,45), 6. mesto na 100 m prosto (1:06,39) in 5. mesto na 400 m prosto (5:05,94).
Sara Hojski je bila četrta na 200 m mešano (2:43,99) in druga na 100 m delfin (1:12,95). Rok Kerin je bil sedmi na 400 m prosto (4:13,89), Jaro Kovačič pa drugi na 100 m delfin (1:02,22) in sedmi na 100 m prosto (0:57,44).
tinskoameriških plesih, na katerem so nastopali tudi štirje pari PPK Lukec Krško. V kategoriji mlajših pionirjev je plesni par Matic Fendre in Nives Šelekar zmagal v obeh kategorijah. Med pionirji pa je plesni par Dejan Baliban in Zala Zorenč zasedel drugo mesto v STA in tretje mesto v LA plesih, Tadej Drakulič in Katarina Račič pa sta bila tretja v STA in šesta v LA plesih.
Prvič pa sta se v kategoriji mlajših mladincev predstavila Luka Vodlan in Amadeja Plevel, ki sta osvojila 11. mesto v STA in 12. mesto v LA plesih.
KRONIKA
Sava Glas, 7.2.2001
Neutemeljeno vračilo davka na dodano vrednost je posavski vsakdan
Ovaden carinik
Posavje - Kriminalisti Policijske uprave (PU) Krško so v sodelovanju starinskim uradom Ljubljana odkrili več zlorab, katerih je osumljen carinik P.K. iz okolice Krškega. Tildi krška policija se je ž neutemeljenim vračanjem davka na dodatno vrednost ukvarjala vso minulo leto, z ovadbami pa zdaj žanjejo uspehe dela.
Osumljeni je v daljšem časovnem obdobju minulega leta; v nasprotju s carinsko zakonodajo, potrjeval zahtevke za vračilo davka na dodano vrednost (DDV), izdane s strani številnih prodajaln iz Posavja. Kot je povedal načelnik kriminalističnega urada PU Krško Saša Jejčič, je tovrstna kriminaliteta tipična za posavsko področje in zelo razširjena.
V lanskem letu so preverjali na tisoče dokumentov in že lani podali dve ovadbi, ena je bila ravno tako kot v tem primem, zoper carinskega uslužbenca. Zlorabe vračila davka pa so različne, kot je pojasnil načelnik krških kriminalistov, nekateri slovenski državljani kupujejo “na Hrvata”, s tem da uporabijo tujo
uradno listino, blaga pa ne iznesejo iz države. Drugim, tako kot v primeru zadnje ovadbe zoper P.K., carinik potrdi obrazce in jih ne vnese v službeno evidenco, nekateri pa imajo celo izdelane ponarejene carinske žige. V minulem tednu so ovadili še odgovorne v dveh podjetjih, ki so pri tovrstnih neupravičenih vračilih DDV-ja sodelovali oz. zanje vedeli.
Osumljeni P.K., ki je po neuradnih informacijah tudi občinski svetnik, je s tem omogočil vračilo DDV-ja slovenskim kupcem, ki do vračila davka niso upravičeni. 24. januarja so zoper njega odredili 48-umo priJ držanje. Kriminalisti so na njegovem domu opravili tudi hišno preiskavo, v okviru katere so našli in zasegli večje število nepotrjenih zahtevkov
za vračilo DD-ja, ki sojih izdale različne prodajalne iz območja Posavja in Novega mesta. Kriminalisti sicer nadaljujejo z zbiranjem dokazov in preverjanjem vračil DDV-ja v številnih prodajalnah.
Osumljenega bodo kriminalisti, po Jejčičevih besedah, v teh dneh ovadili Okrožnemu državnemu tožilstvu v Krškem zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter kaznivega dejanja ponarejanja ali uničenja poslovnih listin. Kot je še povedal, je za zlorabo uradnega položaja predpisana zaporna kazen od 3 do 5 let ter za ponarejanje oz. uničenje uradnih dokumentov d6 2 leti zaporne kazni. S.V.
Ovadbe se kar vrstijo
Krško, 30. - Kriminalisti Policijske uprave Krško so na Okrožno državno tožilstvo v Krškem podali kazensko ovadbo zoper M.M. iz okolice Brežic, ki je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela.
Osumljeni je od marca 1999 do junija 2000 preko svoje spletne strani ponudil javnosti v prodajo večje število zgoščenk z računalniškimi programi, računalniškimi igrami, avdiovizualnimi in glasbenimi deli, ki jih je brez dovoljenja avtorja ali drugega imetnika avtorske pravice neupravičeno razmnoževal in si s tem pridobil premoženjsko korist v višini 666.350 SIT.
RADIO/BREŽICE
J «• M.? ** **.* MM*
Sporočite RADAR kontrole: telefon: 4991252
Vlada za popolno usposobitev mejnega prehoda Obrežje
Ljubljana - Vlada je na minuli seji sprejela vrsto ukrepov v zvezi z vzpostavitvijo varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzora na bodoči zunan ji meji Evropske unije, to je na meji med Slovenijo in Hrvaško.
Med drugim tudi sklep, da mora Ministrstvo za okolje najkasneje do konca marca za sprejem na vladi pripraviti uredbo o lokacijskem načrtu avtocestnega odseka Krška vas-Obrežje. S tem želi vlada zagotoviti začetek postopkov za usposobitev Mednarodnega mejnega prehoda Obrežje za opravljanje fitosanitarne in veterinarske inšpekcije do konca leta 2001.
Servis skupnih služb je vlada določila za pooblaščenega investitorja vseh programov investicij in investicijskega vzdrževanja mejnih prehodov v cestnem, železniškem, zračnem in pomorskem prometu. Prioriteta bo namenjena izgradnji mejnih prehodov, ki bodo prevzeli funkcijo mejnih kontrolnih točk na bodoči zunanji meji EU - poleg Obrežja so to še Gruškovje ~ in Jelšane na cesti ter železniški mejni prehod Dobova. Ti prehodi naj bi g bili usposobljeni do konca leta 2002, prav tako kot tudi prehoda Luka Ko- [S per in letališče Brnik. Notranje ministrstvo pa je vlada zadolžila, da v sodelo- q vanju s pristojnimi organi in zunanjimi strokovnjaki preuči in po potrebi j. začne pripravljati poseben zakon, ki bo poenostavil postopke, povezane z S investicijami na mejnih prehodih na bodoči zunanji meji EU. Z vzpostavitvijo t. i. schengenske meje se sicer podrobneje ukvaija posebna ministrska koordinacija, ki jo vodi minister za evropske zadeve, v njej pa sodelujejo tudi finančni, notranji, kmetijski, zdravstveni, okoljski in prometni minister ter generalni sekretar vlade. Skladno z odločitvijo vlade je njen član tudi zunanji minister. STA7S.V.
Tragično končal v Savi
Krško, 28. - V popoldanskih urah je najverjetneje 69-letni S.Ž. iz okolice Sevnice vozil svoj osebni avtomobil Škodo Favorit po regionalni cesti iz Sevnice proti Brestanici. Ko je pripeljal izven naselja Gornje Brezovo, kjer vozišče poteka v ravnini, je iz neznanega vzroka zapeljal na desni rob vozišča na neutrjeno bankino in nato preko travnega nasipa v strugo reke Save. Vozilo je skupaj z voznikom potonilo.
Policistom in tehnični ekipi Poklicne gasilske enote Krško je skupaj z njihovimi potapljači uspelo vozilo odkriti šele teden dni kasneje. Vzrok nesreče še ni znan, zato je, po podatkih PU Krško, odrejena sanitarna obdukcija.
Pismo v razmislek!
Posavje - Črna točka, križišče Krško-Kostanjevica na Krki-Veli-ka vas-Drnovo, je križišče, ki ga prevozim nekajkrat na dan. Križišče s črno preteklostjo. In kaj so storili odgovorni za to, da bi izboljšali varnost in zmanjšali statistiko žrtev prometa? Ko je bilo videti, da se nekaj dela na tem, so namestili samo še en “stop” znak 5 metrov v višino. Komu to služi, saj v temi in megli sploh ni viden.
Najpotrebnejša bi bila razsvetlitev križišča, ki je kljub bližnji domačiji v popolni temi, čez dan pa zelo nepregledno. Zal. Do kdaj in koliko človeških življenj bo še potrebno, da se odgovorni zavzamejo in uredijo varno križišče, ki ni prav nič v ponos občini, (podatki v uredništvu)
Omenjeno "problematično " križišče
113 - 113 - 113 - 113
Od 24. januarja do 5. februarja
Prometne nesreče
Na Policijski upravi Krško za področje Posavja beležijo 33 prometnih nesreč, od tega dve s hudimi telesnimi poškodbami. Na Malem Obrežu pa se je prometna nesreča med osebnim in tovornim vozilom končala s smrtjo 81-letnega domačina iz okolice Kapel.
Ilegalni prehodi in ponarejanje listin
Skupaj je bilo prijetih 26 ilegalnih prestopnikov državne meje. Med njimi sta bilrdve skupini po 10 tujih državljanov. Vsi ilegalci so bili vrnjeni na Hrvaško. Na mejnih prehodih so odkrili tudi 10 primerov kršitev s ponarejenimi dokumenti.
Zaseg orožja, vozil
Na meji so policisti zasegli 3 ukradena osebna vozila, Renault Clio je bil ukraden v Franciji, Mercedes Vito in Mitshubishi Pajero v Italiji.
Hrvaškemu državljanu so našli pištolo znamke Vis in 27 pripadajočih nabojev, petim Italijanom so zasegli 3342 kosov lovskega streliva. Zoper vse kršitelje so podali predloge sodniku.
Tatvine, vlomi, ropi
Neznani storilec je iz stanovanjske hiše na Rožnem odnesel več opreme in lastnika oškodoval za približno 200.000 SIT.
Neznanec pa je z dvorišča podjetja ITG Avtohiša Brežice odpeljal dvoosno prikolico za prevoz vozil, vredno približno 300.000 SIT.
112 - 112 - 112 - 112
Na številki 112 na Upravi za obrambo Krško beležijo 45 klicev občanov za nujno medicinsko pomoč in le nekaj za posredovanje veterinarja na domu. Sprejeli in posredovali so še 7 naročil za odvoz kadavra.
Gasilci so imeli veliko dela, s potapljači so v Savi iskali pogrešano vozilo z voznikom. V teh dneh se je zvrstilo kar nekaj požarov. Ravno tako je pri vožnji v Kostanjevici na Krki zagorel Renault 5, ogenj je avto povsem uničil. Posredovali so pri delovni nesreči v Glogovem Brodu pri Brežicah, kjer je vozilo pri popravilu v domači delavnici padlo na občana. Pomagali so pri udoru dela makadamskega cestišča na območju Gorenjega Leskovca in čiščenju kamenja s cestišča zaradi neurij.
Pogorelo 20 ton briketov
Kostanjevica na Krki, 29. - Slabe pol ure po polnoči so bili krški policisti obveščeni, da je prišlo do požara v podjetju Lipa d.o.o. v Kostanjevici. Kakor so ugotovili na kraju požara, je zagorelo v skladišču podjetja. V požaru je zgorelo 20 ton briketov in približno 30 kvadratnih metrov strehe in ostrešja. Ugotovili so, da je do požara prišlo zaradi skladiščenja prevročih briketov, ki so bili pakirani v kartonskih škatlah. Požar so lokalizirali gasilci iz Poklicne gasilske enote Krško in domači gasilci. V požaru pa je nastala materialna škoda, ki po prvi oceni znaša okoli 600.000 SIT.
Komitente Nove LB oškodoval za 70 milijonov SIT
Krško - Kriminalisti Policijske uprave (PU) Krško so z raziskovanjem poslovanja nekdanjega uslužbenca Nove Ljubljanske banke v podružnici Posavje v Krškem J.D. ugotovili, da je ta med novembrom 1998 in novembrom 1999 zlorabil svoj položaj bančnega delavca in vodje poslovalnice. Komitentom, ki so imeli večja sredstva na svojih deviznih hranilnih in tekočih računih, je na različne načine jemal denar in ga neupravičeno uporabljal. Komitente banke je oškodoval v skupnem znesku približno 70 milijonov SIT, skupni znesek neupravičeno uporabljenega denarja pa znaša približno 25 milijonov SIT.
Kot so sporočili iz PU Krško, je primanjkljaj denarja na posameznih računih prikril tako, daje uničil več nalogov o opravljenih transakcijah na računih ter tri pogodbe o vezavi sredstev na računu vezanega depozita. Zneske oškodovanja na posameznih računih je pokrila Nova Ljubljanska banka, zoper osumljenega pa podala odškodninski zahtevek. S.V.
jp
Izterjava dolga po sodni poti
Kot je vsem znano, je poplavilo dolga po uradni poti povezalo s številnimi sitnostmi. Potrebno je poznati pravo, ali dobiti Pravni nasvet nekoga, ki se spojna na pravo, poleg tega pa so tu
stroški. Prav zaradi tega je posebno napraviti vse, da ne poslujemo s plačilno nesposobnimi Pravnimi in fizičnimi osebami.
pravni nasveti
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Kaj naj storimo, če na računu ni sredstev, ali če dolžnik z njimi ne more razpolagati?
Upnik mora v predlogu za izvršbo navesti tudi enoto organizacije za plačilni promet, pri kateri so njegova in dolžnikova denarna sredstva, ter številko svojega in dolžnikovega bančnega računa. Organizacija za plačilni promet prenese sredstva z dolžnikovega na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen če je bil sklep izdan na podlagi verodostojne listine (na podlagi računa ali drugega podobnega dokumenta). Če takrat, ko banka prejme sklep o izvršbi, na dolžnikovem računi ni sredstev, ali če dolžnik zaradi vezave s sredstvi ne more razpolagati, obdrži banka sklep v evidenci in opravi na nje-
govi podlagi izplačilo, ko sredstva prispejo na račun, oziroma ko dolžnik dobi pravico z njimi razpolagati. Če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev, banka vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi. Upnik lahko tudi po ustavitvi izvršbe ponovno predlaga izvršbo proti dolžniku.
Prekinitev izvršilnega postopka
Do prekinitve izvršilnega postopka pride v naslednjih primerih:
1.	Če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa nima pooblaščenca, ali če umre zakoniti zastopnik ali mu preneha pravica za zastopanje.
2.	Če je stranka pravna oseba in preneha obstajati oziroma pristoj-
ni organ prepove poslovanje.
3.	Če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.
4.	V drugih primerih, če tako določa zakon.
V gornjih primerih zakon nalaga sodišču, da obvesti nasprotne stranke ter dediče, če so ti znani. Če sodišču dediči niso znani oziroma ni znano njihovo prebivališče, jim po določbah pravdnega postopka postavi začasnega zastopnika. Obvestilo dedičem ima tudi pomen povabila sodišča dedičem, da prevzamejo postopek. Sodišče namreč v takih primerih ne nadaljuje postopka samo od sebe, ampak šele ko dediči oziroma skrbnik zapuščine ali novi zakoniti zastopnik postopek prevzamejo. V izvršilnem postopku je sodišču izrecno naloženo, da poišče dediče. Obvestiti mora tudi nasprotno stran-
ko, kar lahko stori z izročitvijo sklepa o prekinitvi postopka.
Varščina
Upnik lahko predlaga, da sodišče naloži dolžniku plačilo varščine za škodo; ki jo bo utrpel, če bo dolžnik ravnal še naprej v nasprotju s svojo obveznostjo. Upnik mora v tem primeru hkrati izkazati (v izvršilnem predlogu) tudi verjetnost nastanka škode in škodo približno ovrednotiti, saj sodišče določi višino varščine glede na vrednost uveljavljene terjatve. Varščina v tem primeru postane dodaten ukrep proti dolžniku, da bo ta le ravnal v skladu s svojo obveznostjo iz sklepa o izvršbi. Sodišče lahko glede na okoliščine primera določi tudi čas trajanja varščine (npr. pri odlogu izvršbe na predlog dolžnika).
Zastavna pravica na nepremičnini
Kadar ima upnik že sodno priznan izvršilni naslov, ki se glasi na denarno teijatev, lahko zahteva njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini. V tem primeru mora k izvršilnemu predlogu za izvršbo priložiti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz o dolžnikovi lastnini. Ce nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, jo mora v predlogu za zavarovanje zgolj opisati. Na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo, se pridobi zastavna pravica z vknjižbo teijatve, za katero je dovoljena zastavna pravica. Kadar nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, sodišče opravi narok, na katerem nepremičnino zarubi, zapisnik o rubežu pa razglasi na sodni oglasni deski in objavi v Uradnem listu RS.
horoskop
OVEN (21. 3.-20. 4.)
;,V
Sklepali boste zelo tvegane odločitve in bili bolj kot kdaj prej pripravljeni na rešitev dolgoletnega problema. Igrali boste na vse ali nič in le redko pristali na kompromis. Morebitne samote vam ne bo težko prenašati.
BIK (21.4.-21. 5.)
Pričakujete lahko nove posle, s tem pa se bo pojavila potreba, da si drugače načrtujete delovni dan. Intimne želje bodo izpolnjene z določenim odrekanjem. Iskali boste enostavnejšo in hitrejšo pot do ljubezenske izpolnitve.
DVOJČKA (22.5.-21.6.)
Jupiter v vašem znaku bo omogočil, da obrnete novo stran v ljubezenskem življenju, tako da boste začeli resneje razmišljati o odnosih z ljudmi. Posebno pomembna vam bo svoboda odločanja, kakršnakoli vezanost ali odvisnost pa bo slabo vplivala na vašo kreativnost
RAK (22. 6.-22.7.)
Začutite lahko zasičenost pritajeno nezadovoljstvo ali potrebo po poslovni osvežitvi. Določene osebe in okoliščine bodo motile vaš mir in svobodo. Ne boste imeli prostih rok. Pogosto boste morali iskati odobritev. Nejasni dogodki bodo samo preizkušali vašo iznajdljivost.
LEV (23.7.-22.8.)
Mars v škorpijonu bo pravi vir napetosti in nervoze, ki vas bo prisilil, da hitro rešujete probleme in postavljate stvari na pravo mesto. Potrebovali boste več spanja in počitka. Zaradi poslovnih ali družbenih obveznosti boste imeli za bližnje zelo malo časa.
DEVICA (23.8.-22.9.)
Zvezde vam zagotavljajo izvrstno kondicijo in intelektualno iskrivost. Da bi izboljšali svoje splošno stanje, se boste posvetovali s strokovnjaki. Izredne rezultate boste dosegli pri delu z večjimi skupinami. Dobro se boste znašli v komunikaciji z mladimi.
TEHTNICA (23. 9.-22.10.)
Želeli si boste sprememb in preizkušanje novega. Veliko boste tvegali, kasneje pa vas bodo rezultati prepričali, da se je splačalo. Odnosi z otroki se bodo obrnili v pozitivno smer. Pri delu boste uživali. Hoteli boste združiti prijetno s koristnim, okolica pa bo cenila vašo ljubeznivost.
ŠKORPIJON (23.10.-22.11.)
S povprečjem ne boste zadovoljni. Težili boste k boljšemu in višjemu v vsem, kar boste počeli. Dobili boste priložnost za napredovanje. V prostem času se boste posvečali družini in bližnjim. Hišne nezgode in popravila vas bodo stala precej živcev in denaija.
STRELEC (23.11.-21.12.)
V preteklosti ste bjli kar malo uspavani in neodločni. Zdaj boste vzeli stvari v svoje roke. Imeli boste dovolj energije in delovnega poleta, da boste v kratkem času naredili vse tisto, za kar bi sicer potrebovali več časa. Potrpežljivost se bo splačala.
KOZOROG (22.12.- 20.1.)
Komunikacija in poznanstva bodo izredno pomembna v vsakdanjem življenju. Ugotovili boste, da nekaterih situacij in ljudi ne morete izboljšati. Z denaijem boste manj previdni, hitro se boste odločali za tveganje, vendar boste na koncu ugotovili, da ste ravnali prav.
VODNAR (21.1.-19. 2.)
Usmerili se boste v prihodnost. Zvezdni vplivi vas bodo osvobodili problemov preteklosti in vas pripravili za nov začetek. Pridobili si boste več samozavesti, ki vam bo dala moč, da prekinete slabe odnose.
RIBI (20.2.-20.3.)
Pri delu bo zavladalo neobičajno zatišje, v katerem boste lahko dokončali tekoče zadeve. Odnosi s kolegi vam bodo postali pomembni. Meja med službenim in zasebnim življenjem se bo za nekaj časa izbrisala.
moda
Ljudje modnega sveta. Seveda niso to le modni oblikovalci, temveč tudi t.i. top manekenke, ki njihova dela predstavljajo na modnih brveh. So slavne, bogate, predvsem pa lepe. O njihovem življenju se veliko piše in govori, slabega in dobrega. Eno pa je res, njihovo življenje je vse prej kot enostavno. Ena izmed lepotic je Naomi Campbell. 31-letna temnopolta lepotica je ena izmed najslavnejših in bogatih v stroki in ima predvsem muhast image. Je prva temnopolta manekenka, ki je zaslovela predvsem v 90-ih. Naomi je bila še šolarka, ko jo je odkrila Beth Boldt. Leta 1986 ji je uspelo priti na prvo stran modne revije “Elle”. Do leta 1988 pa tudi na prve strani revije “Vogue”. Delala je za slavne hiše kot so Ralph Lauren, Francois Nars, Lee Jeans in Jazz. Takoj za tem pa je sklenila pogodbo z Versacejem. Sodelovala je tudi v spotih Michaela Jacksona, Georga Michaela in Arethe Franklin. Po
teh velikih delih pa je dobila še svojo figuro v muzeju Madame Tussaud’s. Za Naomi velja tako kot muhavost, samozavest, temperament, tudi egoizem in predrznost. Za PET-o (organizacijo proti zlorabi živali) je pozirala na plakatu. Kmalu za tem pa se na modnih brveh ni odrekla krznu. Naomi ni aktivna samo v svoji stroki. Tudi v njenem osebnem življenju je dosegla to, kar je hotela. Družila seje z najbolj šarmantnimi znanimi moškimi kot so Mike Tyson, Sylvester Stallone, Robert de Niro, Erič Clapton in drugi. Naomi je znana po svojem vročem in agresivnem temperamentu. Leta 1999 se je sicer zdruvila proti agresivnosti, da bi rešila svojo zvezo s Flaviom Briatorem. Leto kasneje pa je izjavila, daje čisto drug človek. No, če Naomi tako trdi. Eno pa je res, lepa in zanimiva je.
Lea Šinko Štraus
RAZVEDRILO
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d., ZALOŽNIŠTVO REVIJ za pravilno rešitev, prejmejo:
1. nagrada -majica revije Albert Alojz Seničar, Florjanska ul. 123, 8290 Sevnica
2. nagrada -
ura-budilka revije PIL PLUS Katarina Rueh, CPB 44, 8250 Brežice
	PIL
	
PLUS	
3. nagrada -
družabna igra “Človek ne jezi se” Mira Anžič, Kamniška 16,
3000 Celje
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: TRAVA, RABAL, GREDA, OOLIT, VG, MA, AMIRANTI, KARANTANIJA, AJAJA, NAPONA, DON, TI, SATI, ELIA, OU, ANU, MIS-KOLC, NO, IKT, HALMSTAD, KAI, MRAZNICA.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 16.2.2001, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, s pripisom “Nagradna križanka".
Fotokopij ne upoštevamo!


Trium Mars
Vesolje izbire
mm.
ZAJDNJ
DELOVNI
DANV
TEDNU
PRUETEN
VONJ
3LCVEN,
PEVEC
MNO
$0006-
IEŽBA
sn
I BAJKA
SBOTML
BONN
MACUR
tCUtNOE
sonm
lusml
ZNAMKA
PtSALNH
1
CHUKA
ČRKA
RUSJA-
NOVO
LETALO
SUKANEC
MAN
ZLAJNK
MADONU
|hlm|
RAZMNO | Zevanje!
PRfADt* CtRAJOV
DRAGO
BLER
OZ.
ZAJM0C
mlo£
VRATIČ
mram,
PT6AJHJ
FREGRK
ZAVOJI
OMOT
samo-
vSečneJ
KM
TOMC

NAJRU
BISER
KBH*
rmm
SIKHA
JUBCMNA ZA CKUNEIE
VOK
m
mmo,
■km|
LITIJ
SAMCA
o«3nd za
MMB CMS MAJU ivjimfl
m
ISLAMSKI
PlEMtAŽ
VRSTA
PIAAGA.
5
žtVAL
S
H*CO
BOKSAR
RUSEVSM
oiokv
chočju
TUAMCS0
FRANC.
IGRALKA
|4ATO|
..OSE
2	3	2	4	3	2	6	2	□	1	3	7		o	10
mala šola računalništva

Računalniška omrežja (2. del)
V prejšnji številki smo si že ogledali, kaj so računalniška omrežja in kaj nam omogočajo. Tehnično gledano je omrežje zelo kompleksna zadeva, saj je odvisna od vseh členov (računalniki, kartice, kabli, programi, razni razdelilniki ipd.), ki sodelujejo v verigi. TU velja, daje omrežje toliko zanesljivo kot je njen najšibkejši člen. Predvsem izrazito je bilo to pomembno, ko so se računalniki med sabo povezovali zaporedno, s koaksialnimi kabli. Danes se takšni načini povezovanja računalnikov med sabo v večini primerov opuščajo.
Za povezavo dveh računalnikov med sabo potrebujemo mrežno kartico, ki opravlja vlogo sodelovanja z ostalimi računalniki. Zelo pomembna je pravilna izbira operacijskega sistema za računalnike v omrežju. Tudi tu se izkaže, da so Windows NT/ 2000 bistveno bolj primerni kotWin-dows 95/98/ME, o katerih smo že dosti pisali. Operacijski sistem v tem primeru skrbi za pravilno delovanje kartice in omrežnih protokolov, ki podpirajo delovanje omrežja. Omrež-
ni protokol je “jezik”, s katerim se računalniki med sabo “pogovarjajo”. Poznamo veliko najrazličnejših omrežnih protokolov, vendar se danes večinoma uporablja samo TCP/IP protokol, ki je tudi osnovni protokol za delovanje Interneta. To pomeni, da je zelo smiselno uporabiti ta protokol, posebej še, če se s temi računalniki občasno ali pa stalno povezujemo v Internet. Velja pravilo, da se v osebnih računalnikih uporablja čim manj različnih omrežnih protokolov, ker je na ta način delovanje omrežja bistveno hitrejše in bolj zanesljivo.
V osnovi se danes uporabljata dva sistema računalniških omrežjih: “vsak z vsakim” in omrežja, na katerih imamo glavni - centralni računalnik. Pri prvem tipu imamo med sabo povezane računalnike, ki med sabo enakovredno sodelujejo. Tak način povezovanja se uporablja za manjše število računalnikov - nekje do 10. Pred nekaj leti so takšna omrežja že pričeli opuščati, danes pa se zopet množično uporabljajo. Primerna in ekonomsko upravičena so že, če na omrežju vsi uporabniki želijo uporabljati Internet. S tem se stroški bistveno zmanjšajo. Tudi
takšna omrežja nam lahko omogočijo skoraj vse, kar nam velika. Zmanjša se število tiskalnikov, modemov, lahko dostopamo do skupnih podatkov ipd.
Pri večjem številu računalnikov, pa omrežja “vsak z vsakim” niso najbolj primerna. V takem primeru se postavi centralni računalnik, ki skrbi in nadzoruje večino opravil na omrežju. Tildi cenovno so bistveno dražja, ker je potrebno kupiti ustrezni operacijski sistem in licence za ostale računalnike na omrežju, hkrati pa so tudi strojno izjemno zmogljivi. Na centralnih računalnikih se uporabljajo drugačni operacijski sistemi kot na osebnih. Ti sistemi imajo nalogo, da uporabnikom strežejo z najrazličnejšimi podatki, zato jim rečemo strežniki. Najbolj znani strežniški sistemi so: Windows NT, Novell, Unix, Linux. Če se na omrežju uporabljajo centralni računalniki, s tem lahko bistveno razbremenijo ostale računalnike, ki jim pravimo tudi odjemalci.
Strežniki na omrežju imajo zelo veliko nalog. Primarna naloga jim je pravilno in hitro razdeljevanje podatkov. V večjih podjetjih, trgovinah, bankah ipd. se uporabljajo skupni programi, kar pomeni, da imajo upo-
rabniki na omrežju dostop do enakih podatkov. Ime kupca, ki je vneseno na enem delovnem mestu, je takoj vidno tudi ostalim. Skrbijo za prijavo uporabnikov na omrežje in morebitnim vsiljivcem ne dovolijo dosto-. pa do podatkov, skrbijo za skupen dostop vseh računalnikov do Interneta, elektronske pošte, Intraneta ipd. Če se podatki - datoteke nahajajo na centralnem strežniku, je to običajno tudi najvarnejše mesto za podatke. Strojna oprema strežnika je bolj kvalitetna, zanesljiva, fizični dostop do strežnika je preprečen. Arhiviranje podatkov je popolnoma samodejno in se izvaja vsakodnevno ter na bolj zanesljive medije.
Dostop do skupnih podatkov tudi iz drugih lokacij je možen v vsakem trenutku: od doma, iz terena, celo iz avtomobila. S centralnim računalnikom se lahko povežemo preko običajne telefonske povezave, Interneta, GSM-a.
Na kratko povedano, danes se skoraj vsi računalniki povezujejo na takšen ali drugačen način med sabo. Prednosti povezovanja so več kot očitne, tako daje strah pred takim načinom dela popolnoma odveč.
Branko Lavrenčič
mobilna telefonija
Blagovna znamka Trium japonskega proizvajalca Mitsubishi nadaljuje s serijo predstavitev simpatičnih in uporabnih mobilnih malčkov, ki pripovedujejo svojstveno zgodbo o uspehu. Njihov najnovejši model Mars je aparat majhnih mer in zgledne teže 115 gramov, ravno dovolj, da malčka zaobljenih linij ne pogrešimo v žepu suknjiča ali torbice. Mars, to se vidi, želi tako s svojo zunanjostjo kot notranjostjo ugajati.
In to mu skoraj v celoti uspeva. Kaj nam ima mali Francoz dejansko ponuditi? Brez olepševanja: čisto pravi (delujoči) brskalnik WAP, uro z alarmom, pretvornik valut, vibracijsko opozarjanje, dve simpatični igri, nekakšen blok za pisanje opomnikov, kot so ga imeli že starejši modeli tega proizvajalca, program T9 za olajšano pisanje sporočil SMS, akumulator moči 8(X) mAh NI-MH in dvajset ne najbolj uspelih melodij. Ob tem omogoča tudi možnost izbire med tremi grafikami menijev, za nekoliko utesnjen videz prikazovalnika (štiri vrstice plus ena) pa je kriva sicer zelo dopadljiva aktivna grafič-
na animacija. V pomnilnik telefona je moč shraniti sto imen, pri vsakem pa smemo vnesti tri telefonske številke (številka mobilnega telefona, domača in službena številka) in še opombo. Hej, na hrbtni strani aparata najdemo celo zvočnik za prostoročno telefoniranje, lastnik pa se bo lahko poigral z videzom telefona v smislu zamenljivih plastičnih ploščic, ki obdajajo oziroma pokrivajo predel tipkovnice. Uporabniški vmesnik je, kot smo pri Triumu že vajeni, odličen in nadvse enostaven za uporabo, dober občutek zmotijo le nekoliko premehki gumbi na tipkovnici. A nič zato. Jajček, ki, mi-
mogrede, deluje v pasu 900 in 1800 MHz, se zna odkupiti s svojo nevsiljivo prisrčnostjo in za nižji razred zelo zadovoljivo opremo. Nič čudnega, da je v ozvezdju najrazličnej' ših predplačniških paketov v tujin* našel svoje mesto tudi Trium Mars. Bo tako tudi pri nas?
Gregor Žvipdj
Mere:
115 x 44 x 29 mm Teža:
115 gramov
stanje v pripravljenosti: do 180 uf

pišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan stran 13
IZ ŠKRATOVE SKRINJICE___________________________________________________________
Sava Glas, 7.2.2001
šolar šolko
V
V živalskem vrtu
Pred dnevi smo imeli učenci nižje stopnje naravoslovni dan. Odšli smo v Ljubljano v živalski vrt, da bi videli, kako se živalim tu godi pozimi.
Pred vhodom v živalski vrt smo se razvrstili v dve skupini. Učence 3. in 4. razredov je vodila biologinja Majda, učence 1. in 2. razredov pa Mojca. Najprej smo se ustavili pri bizonih in ugotovili, da jim zima prav nič ne škoduje, saj imajo dolgo dlako, ki jih greje. Tudi kenguruji so bili zunaj. Dež jih ni nič motil. Samičke so verjetno že nosile mladičke, a jih nismo videli, ker so majhni in skriti. Videli smo še lame, alpake, slona, kače, volkove, rise, papige, vodne ptice in še mnogo drugih živali. Ob enajsti uri smo odhiteli po potki, ki je vodila do morskega leva. Najprej nas je pozdravil, nato nekajkrat zaplaval po bazenu in že je prišel njegov skrbnik z ribami. Morski lev je ribe lovil kot za šalo. Kar veliko jih je pojedel. Po stopnicah je zlezel do skrbnika, tako daje ta komaj zaprl vrata. Poslovili smo se od morskega leva in že bili pri zvereh. Lev je spal, medved se je pretegoval, volkovi so nas radovedno gledali, risi so se sprehajali sem ter tja, lisičke pa so se skrile. Pot smo nadaljevali do opic. Ogledovali smo si tri vrste opic in se smejali šimpanzom, ki so se igrali.
Ustavili smo se tudi pri štorkljah. Ali veste, zakaj ne odletijo v južne kraje? Ne morejo, ker jim porežejo peruti. Ker imajo tukaj dovolj hrane, tudi njim zima ne škodi. Nazadnje smo si ogledali še činčilo,* jo pobožali in se poslovili od biologinj ter se jima zahvalili za prijeten dan.
Čeprav smo bili že večkrat v živalskem vrtu, smo tudi letos izvedeli veliko novega o živalih.
Učenci 4. r., OŠ Blanca
Naši fantje - prvaki
V Športni dvorani v Dobovi so se fantje naše šole pomerili v malem nogometu s štirimi ekipami. Igrali so z Veliko Dolino, Brežicami, Bizeljskem in Artičami. Igrali so zelo dobro in si priigrali prvo mesto •n tako postali občinski prvaki v malem nogometu v kategoriji starejših dečkov. Bravo!
Anja C. in Anja O., novinarski krožek OŠ Dobova
Srečanje zdravih šol
Naša šola se je v Evropsko mrežo zdravih šol vključila že leta 1993. Od tedaj se redno srečujemo in predstavljamo svoje delo š področja zdravja.
Običajno vsako leto v delavnicah ali pri naravoslovnih dnevih podrobneje obdelamo določeno temo, ki jo potem na srečanju predstavimo. Letos smo se podrobneje seznanili s problemom alkoholizma. Ker je ob tej priložnosti nastala pesem “Z alkoholom si sam”, ki jo je napisal sošolec Joži Vajdič, smo se odločili, da jo uglasbimo in se z njo predstavimo v Ljubljani. Tako smo tudi storili. Vsako jutro smo vadili dobra dva tedna, ob tem smo se zabavali in tudi jezili, kadar smo bili na vajah malo preveč neresni.
Končno je prišel dan, ko seje naša skupina odpeljala proti Ljubljani. Med potjo smo se zabavali in s tem odganjali tremo, ki se nas je z vsakim kilometrom bližje Ljubljani vedno močneje po-laščala.
Šalili smo se in zabavali in tako drug drugemu dajali pogum za nastop v dvorani TR 3.
Dvorana TR 3! Pa toliko šol! Kako se bomo odrezali? Ali bom brez napake odigrala spremljavo, ali ... Ne, ne morem se zmotiti, saj bi tako osramotila sebe in našo šolo. Ozrla sem se po prijateljih, ki so se že dodobra umirili in me vzpodbudno pogledali. Vedela sem, da vsi mislimo isto. Ne bomo se osmešili. Predstavili se bomo tako, kot je treba.
Prispeli smo. Ljubljana nas je pozdravila vsa siva in hladna. Stekli smo v dvorano TR 3. Prva trema je že minila, saj smo na generalki zapeli tako, kot je treba.
Končno nastop. Na vrsti smo bili drugi. Samozavestno smo prišli na oder, čeprav smo imeli vsi mehka kolena. Pogledala sem Uršo, ki mi je vzpodbudno pokimala in mi s tem dala vedeti, daje pripravljena. Nenadoma so dvorano preplavili zvoki izpod mojih prstov. Srce mi je močno razbijalo, v glavi pa mi je odzvanjalo: “Metoda, zdaj gre zares. Potrudi se!”
Pesem je stekla kot po maslu in naš nastop je bil končan. Iz dvorane se je zaslišal bučen aplavz, ki je trajal kar nekaj časa. Vedeli smo, da smo nalogo uspešno opravili.
Tega dne zlepa ne bom pozabila. Všeč mi je bilo, da se je naša Uiajhna šola na srečanju enakovredno predstavila z drugimi, mnogo Večjimi šolami. To so nam potrdile mnoge pohvale, še posebej Pohvala gospe Eve Strgar, vodje Evropske mreže zdravih šol.
Metoda Deniič, 8.r., OŠ Bistrica ob Sotli
Bil sem v pravljični deželi
Neko sončno nedeljsko popoldne sem se odpravil na izlet. Sledil sem sončnim žarkom, ki so prodirali skozi drevesa.
Zagledal sem prikupno deklico, kije imela rdečo kapico. Takoj sem vedel, daje to junakinja iz moje najljubše pravljice - Rdeča kapica. Vprašala me je, ali poznam primemo mesto, kjer bi se skrila pred hudobnim volkom, željnim krvi. Iskala sva in prispela do ljubke hišice, v kateri je skrbna Sneguljčica kuhala kosilo za svoje palčke. Z veseljem je Rdeči kapici ponudila pomoč. Meni pa ni preostalo nič drugega, kot da se odpravim drugi pustolovščini naproti, kajti v daljavi sem zaslišal petje palčkov, ki so se vračali z dela. Peter Pan meje pospremil do najbližjega gradu, kjer bi lahko pojedel in popil, saj je bilo že pozno. Skupaj sva letela med oblaki in pod sabo zagledala cesarja, ki nama je razkazoval svoja nova oblačila. Zagledala sva tudi kraljično, ki ji je zrno graha onemogočalo prijetno spanje, in Pepelko, ki je ravnokar izgubila čeveljček. Končno, pred sabo zagledam palačo, toda groza! Okoli in okoli je bila obdana s trnjem in plevelom. Toda z volkom in sedmimi kozlički smo premagali tudi to oviro. Pririnil sem se v notranjost palače, kjer so vsi spali. Moja dolžnost je bila, da sem poljubil Trnuljčico. Služabniki so se prebudili in mi pripravili nekaj za pod zob.
Naslednja postaja pa je bila moja najljubša. To je bili hiška Janka in Metke. V njej sem stanoval in bil sem že pozen.
Mami je že zdavnaj štela otroke in ugotovila, da eden manjka. Bila je v skrbeh in me kaznovala tako, da mi za lahko noč ni prebrala pravljice. Toda ni vedela, da sem bil v pravljični deželi.
Sergej Blas, 4. razred OŠ Loka
Bila sem v gozdu pravljic
Ko sva z bratcem prehodila vseh devet rek in devet gora, sva za njimi zagledala gozd. Vsa vesela sva odšla vanj, nato pa začudeno obstala in gledala s široko odprtimi očmi. Kako čtiden gozd je bil to. Iz tal so namesto rastlin rasle sladkarije. Namesto listov na drevesih so bile sladkarije, na drugem pa knjige. Oba sva si nabirala sladkarije in jih jedla. Vzela sva si tudi nekaj knjig. Kar naenkrat sva zagledala pravljična bitja: Sneguljčico in sedem palčkov. Rdečo kapico, volka, čarovnico Zofko, tri lenuhe, sedem kozličkov, Ostržka ... Nisva mogla verjeti svojim očem. Hodila sva po poti naprej in se ozirala naokrog. Vsepovsod sami junaki iz pravljic. Kar naenkrat sva spet prišla do drevesa, ki je imelo na vejah obešene knjige, dragulje, denar in prstane. Nabrala sva si nekaj stvari in odšla dalje. Videla sva hišo sedmih palčkov. Nikjer ni bilo videti konca poti. Ob poti so ležale knjige in pravljična bitja so vanje pisala nbve pravljice. Sedaj sva spoznala, da je to gozd pravljic. Nisva mogla verjeti, hotela sva kar ostati.
Takrat sem spomnila čudovite zamisli. Pravljična bitja, ki so pisala pravljice, sem prosila, ali lahko napišem zgodbo o tem dnevu. Seveda so mi dovolila. Ko sem končala, sem list obesila na največje drevo, tisto, ki je imelo dragulje. Vsem sem se zahvalila in nato v spremstvu bratca in sedmih palčkov odšla iz gozda. Z bratcem sva prišla domov in vsem povedala, kaj se nama je zgodilo. Nihče pa ne ve, da sem na drevo obesila ta spis.
Tjaša Klinar, 4. razred OŠ Loka
Naša šola
Učenci drugega razreda OŠ Sava Kladnika Sevnica - enota Loka so opisali šolo, ki jo obiskujejo. Takole so zapisali:
Šola v Loki stoji blizu železniške postaje. Pred šolo imamo igrišče in igrala. Za šolo sta vrt in sadovnjak. Naša šola ima obnovljeno fasado in streho. V notranjosti je pet lepo urejenih učilnic, knjižnica, jedilnica, zbornica ter kletni prostori. Imamo tudi kabinet. V njem je shranjena športna oprema. Rad hodim v šolo, ker se veliko naučimo, pa tudi igramo se.
Andraž Roštohar, 2. razred
Obiskujem drugi razred na podružnični šoli v Loki. Uči nas Marjeta Česnik. Šola stoji na levem bregu reke Save, nad železniško postajo. Takoj jo boste opazili, saj je lepa že navzven.
Šola ima pet učilnic, od prvega do četrtega razreda in malo šolo. Imamo tudi knjižnico, jedilnico in kuhinjo. Pogrešamo le telovadnico. Po razredih so obešeni prelepi plakati ter naši izdelki. Vsak od staršev si rad znova in znova ogleda našo šolo. Večkrat organiziramo izlete in razne igre s starši ter dedki in babicami.
Vsak učenec lahko obiskuje razne krožke. Jaz obiskujem kar štiri. Naša šola je zanimiva, zato vas vabim, da se o tem sami prepričate in si jo pridete ogledat.
Zanimivo, poučno in koristno o zdravju
Na OŠ XIV. divizije Senovo smo dan posvetili zdravju. Vsi učenci smo imeli naravoslovni dan, kije bil zanimiv, zelo poučen, pa še zabaven hkrati.
Prvošolci so se pogovarjali, kako sploh poskrbimo za zdravje, še posebej za zobe. V drugih razredih so ugotavljali, kaj je potrebne} storiti, da ostanemo zdravi, in kaj pomeni živeti zdravo. Tretješolci so svoje delo naslovili “Ne živimo zato, da jemo, ampak jemo zato, da živimo”. Učenci četrtih razredov pa so modrovali o tem, kaj pijemo. Sestavili so pobudo za namestitev avtomata z zdravo pitno vodo. Ob koncu so se s fizioterapevtko pogovorili o pravilni drži in delali vaje za krepitev hrbtenice in mišic. Tretješolci in četrtošolci pa so po dve šolski uri delali še v UNICEF-ovih delavnicah na temo “Problem prehrane v svetu”.
Tudi učenci petih in šestih razredov so bili aktivni v UNICEF-ovih delavnicah. Eno šolsko uro so bili s fizioterapevtko, potem pa delo nadaljevali v športnem duhu. Razdelili so se v skupine, tako da so eni kolesarili, drugi so odšli v fitnes, tretji pa na sprehod.
Sedmošolci so spoznavali nalezljive bolezni, se poučili o spolnosti in o problemu alkoholizma. Rekli so: “Zaradi neumne glave trpi celo telo in vsa okolica.” Osmošolci pa niso mogli mimo enega največjih problemov tega časa, to je drog. Govorili pa so še o spolni vzgoji. O pestrosti in zanimivosti naravoslovnega dne so govorili tudi hodniki s plakati, fotografijami, risbami in praktičnimi izdelki.
Učenci smo se veliko naučili, zdaj bomo morali to upoštevati še v vsakdanjem življenju, kajti samo en dan živeti zdravo ne pomeni nič. Potrudili se bomo, saj lahko na svoje zdravje poleg okolice vplivamo tudi sami. Tudi razmišljali bomo malo drugače, več časa bomo preživeti aktivno, na svežem zraku in manj ob televiziji in računalniku.
Pa vi? Razmislite, kaj lahko storite za svoje zdravje in to potem to zares storite!
Poleg vseh strokovnih delavcev šole so nam pri izvedbi naravoslovnega dne pomagali še: predstavniki UNICEF-a, fizioterapevtka, vaditelj fitnesa, predstavniki kriminalistične službe in profesorica zdravstvene vzgoje. Vsem se najlepše zahvaljujemo!
Dopisniki OŠ XIV. divizije Senovo
Z alkoholom si sam
S steklenim pogledom se v kozarec zazre, zakaj, le zakaj pozabi je ne?
Nekoč je bil srečen, imel načrte za življenje, toda v.sr je izginilo, ostalo je trpljenje.
Bil je ambiciozen, povzpetniški gospod.
Ko je izginila, ga je spravilo na pod.
Potem jo je čakal, čakal vsak dan, globoko pa v srcu je vedel: vse je zaman.
Za njo ostala je luknja, ostala je bol, za katero je mislil, da jo lahko zapolni le alkohol.
Sedaj nima nikogar, razmišljal je tam, sedaj je le razcapanec , sam, nepoznan.
Novo jutro zopet se z mačkom začne in končno sprevidi, da tako več ne gre.
S svetlejšim pogledom se zazrl je v svet, normalno življenje bilo na dosegu roke je spet.
Vedel je, da bo težko, a vse se premaga z močno voljo. '
Začel je misliti vse bolj in bolj na uteho v trpljenju, pozabo, pozabi, pozabi rut alkohol.
Vedel je, dolgo ne ho več vzdržal, zopet na stara pota se podal.
Če bi le imel še eno možnost, takoj zagrabil bi priložnost.
Začel se je s športom ukvarjati, se s starimi znanci pogovarjati.
Vse to delal je pravilno, od takrat pozabil je gostilno.
Včasih mu je res tudi težko bilo, s prijatelji in športom tudi to bo prešlo.
Sedaj ga vidimo lahko v družbi z neko prijateljico.
Morda sedaj se spraševati nehal bo, zakaj končno le zadovoljno živi, s svetlejšim pogledom v prihodnje dni.
Joži Vajdič, 8.r., OŠ Bistrica ob Sotli
Annemarie Culetto, 2. razred
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
VELIKA NAGRADNA IGRA ZA NOVE IN STARE NAROČNIKE!
4?
jp^ i JI;, - *•) TjJ !'
4?
1
ATELITSKl
RADIJSKA BUDILKA
j|	'
i	\V*. -j:	►
SATELITSKA ANTENA
I
20 X ZGOŠČENKA
I
* A, *———1 A j' PRIZNANIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV STOLP

-5x vrednostni bon za 10.000 SIT trgovine ElEKTKOBflC Brežice
-10x vrednostni bon za 15.000 SIT OPTIKE
Gl ASO^AbeR iz Brežic
Pravila nagradne igre:
V nagradni igri sodelujejo dosedanji naročniki in tisti, ki bodo izpolnjeno naročilnico poslali na naslov:
RADIO BREŽICE. Trg izgnancev 12. 8250 Brežice. najkasneje do 10. februarja 2001.
Žrebanje bo v četrtek, 15. februarja, ob 16.30 v programu Radia Brežice.
Nagrajenci bodo objavljeni 21. februarja v časopisu SflVfltm<\
cm
http://unuuj.car.si

m _
j
computers
C. 4. julija 86,8270 KRŠKO ® +386 7 490 10 20, e-mail: car@car.si
laietiii in nadaljevalni računalniški tečaji pa isrsdno ugfulnth eenah!
-at
Vfi££nnnovo VRi&nh Ramenu
, VRTNI CENTER * CVETLIČARNA	»oojejjubljme » meljem, nakitom
CRŽ 66/a, 8270 Krško ali ostalimi darili za oalmtinooo.
TU:++386(0)7/ 490 25 60
I
OPTIKA ,no, i u	1	20 A)-popa-It|„ —^	za sončna očala	
mrmmmmmk	10o/o popust V" ■■ ■ W n korekcijske okvirje KRŠKO - HREŽICE m zalogi k novi mk4	i N
													.....	f .	
emet vgrami
Kil

Trgovina
ena
Krško
A
-železnina
-vse za mizarje
-elektromaterial
Tl
MDB 12
Leskovec pri Krškem Tel.:07/49 05 055 E-mail:ena.a@pristava.si www.pristava.si
LJUDSKA UNIVERZA	KRŠKO
-------------------------------:------ učimo se za življenje —
4f
. VPISI V ŠTUDIJSKE PROGRAME
***
‘Ekonomska fakuCttta LjubCjana
vabi v skladu z razpisom za šolsko Uto 2001/200Ž^ vpisu v program VlSOKfr‘POSLOVAL ŠOLA, l.in 3. letnik* ki bo kot IZKED9/J š‘ItUDIJ organiziran v študijskem središču na Ljudski univerzi “Krško.
***
‘Visoka upravna šoCa Liubtjana
vabi k.vpisu v program JAV."S0L ‘U&RJlVi ki bo v študijskem središču na Ljudski univerzi Krško organiziran kot izredni študij.
***
‘Višja strokovna šota za gostinstvo Maribor
vabi k.vpisu v višješolski program
oKgmHizMTOKTosLovmHjn v gosrmfprvu,
ki ga bo v študijskem središču na Ljudski univerzi Krško organizirata kpt izredni študij.
Informacije za vse programe izobraževanja in brezplačne prijavnice za prvi vpis so na voljo na Ljudski univerzi Krškp, “Dalmatinova 8, Krško, tel 07 48 81 160, 48 81 170;
www.lukrsko.si, e-pošta: ljudska.univerza.krsko@siol.net,
‘Rgk.za oddajo prijav je 8. marec 2001!
INFORMATIVNI DAN
‘Vabljeni na informativni dan, ki bo na sedežu Ljudske univerze Krško na Dalmatinovi 8 v Krškem, v soboto, 10. februarja, med 9. in 13. uro. Predstavili vam bomo način študija na študijskih programih VISOKE POSLOVKE ŠOLE, VISOKE UPKflVME ŠOLE in VIŠJE SLČRPKPVKE ŠOLE Z2A. GOS‘TlKS‘lVO. Pomagali vam bomo tudi pri izpolnjevanju prijavnih obrazcev, kijih pri nas dobite brezplačno.
'#
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
Vabljeni k.vpisu v:
• tečaj nemškega jezika za starejše, 2. stopnja tečaj angleškega jezika za starejše, 2. stopnja
iki
VLB trma

Noro! Noro! Noro! Noro!
nova trgovina i elektro materialom
TPC Slovenska vas 2c
tel.:07/45 74-770fax:07/45 74 771
Pod obzidjem 15, Brežice
šsssu, b:~tš
Fax:07/49 93-231	delavnik 7-18	13"19
GSM:04T/619-293	sobota 7-12	SObOta 8-13
HEMJVE, EIKTROIN STRELOVODNEINSTALACIJE, JAVNA RAZSVETLJAVA, POLAGANJE ZEMELJSKIH KABLOV, ELBTRO POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE, AI/TMGALO S KOŠARO
^ CVETLIČNI ARANŽMAJI X* POGREBNE STORITVE
W ČERNELČEVA 9,8250 BREŽICE
u

TEL. .07/49-61-090, 07/49-93-240
FAX:07/49-93-241 GSM:041/619-455
Kamnoseštvo
NAGROBNIKI ICEI
%T i 9
i v CKŽ 05, KBŠKO
J AKSA TEL.* 07/400 50 00 l	FAX:	07/400 50 10
OKENSKE POLICE ITA GALANTERI' ‘
mSMShSSEuSl*a -

"'J
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
mkmis mm im* m >; *,«:
Slavka iz Velikega Podloga je opozorila, da pri njihovi hiši ob tamkajšnji osnovni šoli ni urejeno odvodnjavanje, zato se vsa voda ob nalivih zadržuje na cesti.
Odgovarja vodja Oddelka za gospodarsko infrastrukturo na Občini Krško Rafael Jurečič:
“Po ogledu mesta v Velikem Podlogu, kjer se voda zadržuje na lokalni cesti pri stanovanjski hiši Požun, se z lastnikom stanovanjske hiše dogovarjamo o rešitvi problema.”
Bogdan iz okolice Brežic je opozoril na neurejenost sanitarij v Zdravstvenem domu Brežice, kot pravi, ni tople vode, sanitarije niso ogrevane, celo papirja in mila za roke ni in tudi fenov ne.
Odgovarja glavna sestra v Zdravstvenem domu Brežice Sonja Mežnarec:
“Moram se vam zahvaliti za to vprašanje, veseli me, da je bilo postavljeno. V ZD Brežice imamo namreč večen problem, ker občani vztrajno odstranjujejo vse elemente, ki so postavljeni v naših sanitarijah. V lanskem letu smo v vse sanitarije dodatno postavili fene za sušenje rok, teh pa danes ni več in tudi ne vemo, kje so. Kako pa lahko občani odstranijo in odtujijo tudi WC deske, pipe, ogledala in podobno, kar je nameščeno v naših sanitarijah? Kaj šele toaletni papir in milo, ki ju stalno

torkove bodice
dostavljamo, pa vedno izgineta? Zdravstveni dom je dobil uporabno dovoljenje le za hladno vodo v sanitarijah, zato tega ne moremo spremeniti. Ta bodica torej velja predvsem tistim, ki onemogočajo normalno delovanje sanitarij, mislim pa, da bo boljša rešitev ta, da bodo sanitarije v bodoče zaklenjene in da bo pacient dobil ključ pri sestri. Tako naše sanitarije ne bodo več služile kot javne sanitarije za celotne Brežice, ki resnici na ljubo le-teh trenutno nimajo.”
Franci iz Dobove je opozoril na prehode za pešce na državni cesti skozi Dobovo, ki vodi do mejnega prehoda. Zanima ga, kdo je odgovoren za označitev prehodov in ali bodo ti označeni.
Odgovarja vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti na Občini Brežice Bojan Tičar:
“Na vprašanje glede označitve prehodov za pešce na regionalni cesti 420 lahko povem, da je ta cesta v pristojnosti Direkcije za ceste. Seveda bomo kot občina ponovno podali predlog, da se na tej cesti označijo prehodi za pešce. V preteklosti smo to že storili. Ponovno bomo urgirali in upamo, da bo v okviru spomladanskih del, ko se pričnejo dela na omenjenem območju, to tudi realizirano.”
Po pošti smo prejeli bodico Milivoja iz Brežic, ki je v ime-
nu stanovalcev na Maistrovi ulici opozoril na uporabo športne dvorane pri osnovni šoli, kjer tekme potekajo tudi po 22. uri. Opozarja, da zaradi tega prihaja do kaljenja nočnega miru prebivalcev v stanovanjskem bloku, in sicer zaradi navijanja v dvorani kot tudi zaradi skupin, ki se zadržujejo zunaj objekta.
V imenu upravljalca objekta odgovarja v.d. direktor Zavoda za šport Ciril Kolešnik:
“Z vsem spoštovanjem in upoštevanjem jemljem na znanje iskrico, ki naj bi bila namenjena Zavodu* za šport zaradi hrupa v športni dvorani v Brežicah. Še posebej pa upoštevam takšne pripombe, ker je resnica vedno dvosmerna. V tem primeru bi moral povedati tudi, da naš zavod oz. “balon” deluje že sedem let in da je bila to prva tovrstna pripomba. Domnevam, da je avtor iskrice zaznal hrup, ki očitno ni izviral iz naše dejavnosti. Zato bi ga prosil, da se oglasi in da s skupnimi močmi poskusimo poiskati vir hrupa, ki krati njegov nočni mir. Na ta način bomo problem najbolje rešili, mislim pa, da ga je potrebno čim prej rešiti tudi zavoljo občanov Brežic in vseh, ki živijo v bližini “balona”. Upam, da se bo poslušalec oglasil in da bomo lahko sporočili, kaj smo rešili.”
Ker je bilo v bodici izpostavljeno tudi kaljenje javnega reda
in miru, na det bodice odgovarja načelnik OKC PV Krško Štefan Hren:
“Po statističnih podatkih, s katerimi razpolaga policija in se nanašajo na kršitve javnega reda in miru v letu 2000, ne moremo pritrditi poslušalcu iz Maistrove ulice v Brežicah. V letu 2000 je bila namreč potrebna policijska intervencija policistov in Policijske postaje Brežice v okolici Maistrove ulice le v petih primerih. V treh primerih smo kršitelje izsledili in je bil zoper njih podan predlog sodniku za prekrške, v dveh primerih pa jih nismo izsledili oziroma smo ugotovili, da ni šlo za kršitve javnega reda in miru. Policisti policijske postaje Brežice pa v okviru kadrovskih zmožnosti tudi večkrat preventivno, v smislu preprečevanja kršenja javnega reda in miru, kontrolirajo mestne ulice v Brežicah.”
Anton iz Leskovca pri Krškem je opozoril na dejavnost aktivistke Humanitarnega zavoda Vid Kranj na območju Posavja. Telefonska številka zavoda ni prava, nejasno je tudi, za koga zbira denar, letnica na pogodbi je stara.
V imenu Humanitarnega zavoda Vid Kranj odgovarja Aleš Pajestka:
“Najprej bi se zahvalil vsem tistim dobrim ljudem, ki so sprejeli našo poveijenico na svoj dom in se pogovorili z njo oziroma se odločili
za donatorstvo. Obenem bi se opravičil zaradi napačne telefonske številke. V zadnjem času je Telekom kar nekajkrat zamenjal telefonske številke in s tem smo imeli težave tudi mi. Nova telefonska številka zavoda Vid je 04 2013930, nanjo nas lahko ljudje pokličejo vsak dan in dobili bodo ustrezne informacije. Zavod Vid deluje na območju Slovenije že od konca leta 1993 in največ otrok, ki je prejelo našo pomoč, ima ravno cerebralno paralizo, tako da se včasih zgodi, da ga ljudje zamenjajo z delovanjem lokalnega društva in povežejo ta namen. Obenem pa ne želimo svojo dejavnost omejiti, temveč smo dejavni povod. Pozval bi ljudi, ki poznajo otroka ki potrebuje pomoč, da na nas pokličejo, skušali bomo pomagati. Obenem pa se želim opravičiti, ker pri svojem delu uporabljamo še nekaj starih dokumentov, na katerih letnico pover-jenica sama popravi.”
Poslušalec Franci iz Dobove je v repliki opozoril na problematično cesto od križišča Katič proti železniški postaji. Cesta je sicer bila popravljena, a tako, da zdaj na njej stoji voda.
Odgovarja vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti na Občini Brežice Bojan Tičar:
“Glede problemov odvodnja-vanja na cesti v Dobovi lahko povem, da bomo o tem takoj obvestili vzdrževalca cest, si razmere ogledali in jih ustrezno sanirali v najkrajšem možnem času.”
C\/V—»*<*»

[ TFifVIZIJA NOVO MESTO 1
kanali
Trdinovega vrh«! J\ |
n«i kanalu V
Uklon: 07 h M) * 860 I;ik-:(I7.W.MI-N70
e-mail: urednikih tv-mn.si

Vsako sredo ob 19.45
MEŠNJAV
na Radiu Brežice
S'
NAROČILNICA
\
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala @radio-brezice.si
Naročam/o časopis SAVAGLAS
Ime in priimek _____________________________________
*Podjetje(naziv in naslov) ''‘Davčna številka podjetja
*Zavezanec za DDV _______
Kraj ____________________
Ulica ___________________
Datum ___________________
Poštna št. Telefon Podpis _
Število izvodov
EKIPA
EKIPA
EKIPA
Radio Brožiča d.o.o.
Trs izfln«nc*v 12,
0200 Bražic«
*•!.; 07 49 ®1 200 fwt.: 07 40 91 203 vwww.r»dio-br<izic*.si
Uredništvo t«l.: 07 49 91 200 •-poite:
lklij*.kost*vo®r»dlo-br*zic*.sl
Reklamno oglaševanje *•!.: 07 49 91 204 «Hf»oOtai:
kom«rciala@r»dio-br«zio*.si
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. Naročnina velja do pisnega preklica.
V_____________________________________________________y
RADIO I BREŽICE
80,7 trn 98,9 Mhs
mali oglasi
Prodam Jugo 45, letnik 91, v odličnem stanju. Prodam tudi gradbeno parcelo za nadomestno gradnjo v Župeči vasi.
Pokličite 49-69-203 ali 041-581-492.
Prodam kombi Ford Tranzit s sedeži, letnik 95, registriran, cena 1.250.000 SIT.
Pokličite 47-78-046.
Prodam trisobno stanovanje v Brežicah v Šolski ulici.
Pokličite na številko 49-65-557 ali 041-206-199.
V	Brežicah ali Krškem kupim dvosobno stanovanje v izmeri približno 50 m2.
Pokličite 031-569-271.
Iščem manjše stanovanje oz. sobo v Brežicah ali bližnji okolici.
Pokličite 041-257-917.
V	najem vzamem eno ali dvosobno stanovanje v Brežicah ali Krškem.
Pokličite 041-907-249.
Ugodno prodam hrastovo brunarico v izmeri 40 m2 s kritino v zelo dobrem stanju, primemo za vikend, garažo ali podobno. Objekt se nahaja v Jereslavcu 44 pri Kapelah.
Pokličite 49-68-641 vsak dan od 18. ure dalje.
Na izredno lepi lokaciji na Libni prodam parcelo, primerno za vinograd.
Pokličite 49-61-678.
Prodam kostanjevo kolje raznih dimenzij ali zamenjam za koruzo v storžih ali za svinjo za zakol.
Pokličite 49-56-009.
Prodam kalano kostanjevo kolje za vinograd.
Pokličite 49-64-059 ali 041-549-101 v jutranjih in večernih urah.
Prodam 150 litrov modre frankinje močne barve.
Pokličite 07-49-59-209.
Prodam balirano seno in slamo. Pokličite 041-913-887.
Prodam kravo simentalko, staro 8 let, dobro mlekarico, brejo 8 mesecev in pol.
Pokličite 49-57-534.
Prodam kravo za zakol in seno. Pokličite 49-74-048.
Prodam več telet, starih več kot en teden, kravo za zakol ter 300 litrski bazen za mleko.
Pokličite 07-49-76-350.
Prodam jabolka. Dostava na dom. Pokličite 49-67-845.
Mlajšo upokojenko, voznico, nekadilko, antialkoholičar-ko, nevezano, želi spoznati materialno dobro situiran, vitalen in urejen upokojenec za vodenje skupnega gospodinjstva na podeželju. Vse ostalo po dogovoru. Pisne ponudbe pošljite na Radio Brežice pod šifro: “Dedovanje”.
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Peter Špiler
Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 264, te!efax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250
Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
Šestnajsta
SavaG/a.s, 7.2.2001
špranje in okenca posavcev
Dr. Milena Plut Podvršič -Letos je leto delovanja za vse, ki bi radi ozavestili
Po neznosnem hrupu ljubljanskih ulic sem komaj dojela, daje nemogoče še mogoče - ubranost v pritličju stanovanjske hiše na cesti Pot na Fužine, kjer me je na vratih sprejel napis MING MEN d. o. o. Ko sem vstopila, je kraljeval mir, objet z vonji z vzhoda. Iz prostora malo naprej so uhajali tihi glasovi, kar je pomenilo še malo čakanja in vpijanja nekega drugega sveta.
Ko je prišla, tako kot zna dr. Milena Plut Podvršič, nasmejana in z odprtimi rokami v vijolični opravi, sem jo vprašala po naslovu na vratih: “Ta naslov pomeni Vrata življenja. Rojena sem bila 11. junija 1950 v bolnišnici Brežice. Enajst pomeni odpiranje vrat, komunikacija z drugimi svetovi, znanji, izkušnjami. Tildi vijoličasta barva pomeni stik z novimi izkušnjami. Moja naloga je, da učim drage in tako se je na nek način uresničila očetova želja.” Osnovno šolo je obiskovala v Velikem Podlogu, Gimnazijo v Brežicah, na Medicinski fakulteti je diplomirala 12. marca 1975, delo splošne medicine pa si je dopolnila z znanjem iz fozioterapije. Kot
zdravnica je delala v Vojno medicinskem centra Rimske Toplice in že takrat se je začela ukvaijati z ako-punkturo, z znanjem, ki si gaje dodatno pridobila v Zagrebu, Ljubljani in na Kitajskem. Fizioterapevtske posege je opravljala z akopunkturo,
z njo pa je zdravila še drage bolečine in bolezni, dr. Milan Vrbančič ji je dal pri tem proste roke. Do leta 1991 je bila zaposlena v Mladiki, VMC v Ljubljani, ko je dezertirala iz JLA.
‘To je bila slaba izkušnja. Očitali so mi, da sem zapustila svoje bolnike. Nikogar nisem zapustila, ker je delala še zdravnica iz Beograda, sicer pa sem bila na terenu dva dni pred izbruhom vojne. Potem sem bila v izolaciji v Radovljici, kjer ni bilo ne jesti, ne piti in sem se odločila, da pred svojo vojsko ne bom šla z dvignjenimi rokami.”
In je sprejela nalogo, da zahod-jio medicino dopolnjuje z znanji z vzhoda. Dr. Milena Plut Podvršič: ‘To sem začutila pri 33-tih letih, ko sem bila v osebni stiski in so mi ponudili specializacijo iz interne, jaz pa sem želela infekcijsko, dolgotrajni načini zdravljenja pa mi niso blizu, še receptov nisem več mogla pisati. In sprejela sem izziv, da človeka hitro spravim k sebi, oziroma da mu pokažem, da zmore ozdraveti.” Izdala je knjigo “Pot do srca“, piše novo, njen vsebina naj bo še skrivnost. In kakšna je pot do srca? “Popolnoma vse, kar delamo v življenju, je pot do srca, lahko je lahkotnejša, lahko je trnova. Več kot veš, bolj kot čutiš s srcem, lažja je. Do cilja pridemo sedaj ali kdaj dru-
gič, ko se bomo vračali na iste probleme. Ni dobrih ali slabih poti, razumskost odloča, kaj je dobro ali kaj je slabo. V energijskem svetuje vsaka pot samo pot in se iz setev naučimo, kaj bi še radi sejali in enkrat tudi poželi. Sprejemati moramo odgovornost za odločitve in nositi odgovornost za odločitve in vedeti, da dragih krivcev ni. To leto je leto delovanja in vse kar bi radi ozavestili, je letos idealno.”
V Krškem jo čakata mama Anica in oče Ciril, v Dobovi brat Zdravko z družino, v Fužinah ji pestrijo življenje hčerka, diplomirana psihologinja, 24- letna Urša, 22- letni sin Boštjan, ki študira biologijo in mož Iztok Podvršič.
Dr. Milena Plut Podvršič uporablja zakon petih bistvenih elementov - vodo, zrak - kadilo, ogenj - sveča, (vjeter, zemljo - sol. Tiho je šumela voda, dišalo je, prižgane sveče so čistile prostor, sol po kotih in robovih je potegnila negativne energije, zvok zvoncev je vibriral in transformiral energije, daje bila harmonija. Bila sem v svetišču.
Natja Jenko Sunčič
Z zdravimi rastlinami do osebnega zadovoljstva
Sevnica - Ob bližajoči se pomladi, ko že pomišljamo tudi na rože, je o gojenju cvetja, predvsem enoletnic, številnemu občinstvu v kulturni dvorani gasilskega doma predavala domača cvetličarka in strokovnjakinja Silva Fric. S pomočjo prikazanih diapozitivov je prisotnim govorila o najrazličnejših vrstah in podvrstah rož, pa seveda tudi o tem v kakšnih pogojih najboljše uspevajo.
Tako so tudi nepoznavalci videli in izvedeli za mnogo različnih vrst: od bolj poznanih vodenk, fuksij in surfmij kot tudi tiste, ki se v okolici naših domov pojavljajo redkeje; morda zaradi cene ali preprosto zaradi zahtevnejšega gojenja. Pri predstavitvi najrazličnejšega cvetja in cvetličnih aranžmajev z razstav v Nemčiji, Avstriji, Veliki Britaniji in seveda pri nas v Sloveniji, je predavateljica poudarek namenila skrbi za zdravje rastlin. Velika nevarnost zanje so številni škodljivci kot so pršice, resarji in rovne muhe, ki vsi prenašajo viroze. Zato je zelo pomembno, da imajo rastline razkuženo, očiščeno in zdravo korenino, saj kot pravi Fricova, “le zdrave lahko prinašajo pravo zadovoljstvo skozi vse leto”. V.Z.
Srečanje upokojencev KS Čatež ob Savi
Čerina - V Poverjeništvu Društva upokojencev KS Čatež ob Savi je včlanjenih 133 upokojencev iz sedmih vasi, sicer pa so vsi člani Društva upokojencev Brežice, nekaj pa je tudi takih, ki v društvo niso včlanjeni. Poverjenica za to KS Rozalija Šnebergerje 55 udeležencev srečanja pozdravila, obnovila življenjska dejstva, ki večkrat niso prijetna, ter spomnila, da vsak izmed nas premore nasmeh bližnjemu, ki je obliž v starosti in osamljenosti. Upokojence je na srečanju pozdravila tudi članica UO DU Brežice Ivica de Costa, jih seznanila z delom in dogodki v društvu v minulem letu ter s programom dela za tekoče leto. Na zemlji živi 580 milijonov ljudi, ki so stari od 60 in več let, ob
4*
S. Is
M i
'• <
y>-;

Srečanje upokojencev na Čerini
prelomu tisočletja vsak šesti Slovenec presega 65 let, kar je 15 odstotkov vseh Slovencev. Vsak 42. je osemdesetletnik in smo torej narod starejših ljudi, je med ostalim povedala de Gostova ter zaključila poročilo z besedami, da ni umetnost postarati se, umetnost je to prenesti. Srečanje so upokojenci sklenili ob harmoniki, nekateri pa so se tudi zavrteli.
N. Jenko S.
Čas občnih zborov prostovoljnih gasilskih društev
Šentlenart, Skopice - PGD
Brežice - okolica ugotavlja, da so v društvu minulo leto veliko naredili. S sodelovanjem na prireditvah so oplemenitili društvena finančna sredstva, dva člana sta se udeležila tečaja za dihalne aparate na Igu, 8 pa se jih je udeležilo tečaja za podčastnike, s čemer so društvo in ostali člani veliko pridobili. Pohvalijo se lahko z obnovo nove razsvetljave v dvorani ter montažo novih zabojnikov na cisterno. Dolgoročni plan društva bo zbiranje finančnih sredstev za prekritje strehe in kot je dejal predsednik Rado Berstovšek, bo potrebno obnoviti tudi gasilsko opremo. Izpeljali so akcijo s koledarji, kjer gre zahvala krajanom.
Priznanja za delo v PGD Brežice - okolica so prejeli: za 50 let Martin Šetinc, 40 let Jože Šetinc, 20 - Franc Peterkovič ter za 10 let Franc Zalokar, Roman Travnikar, Daniel Godler in Janko Prah. Priznanja za napredovanje pa Jože Podgoršek in Franc Peterkovič za čin gasilskega podčastnika I. stopnje, Anton Lapuh za gasilskega častnika II. stopnje, Rado Berstovšek za nižjega častnika Il.stopnje ter Martin Savnik in Anton Planinc za nižjega častnika I. stopnje.
Člani PGD Skopice so se udeleževali gasilskih tekmovanj, prireditev in parad, zelo dobro so sodelovali s krajevno skupnostjo, ki jim je pomagala s finančnimi sredstvi pri ogrevanju, zunanjem vzdrževanju gasilskega doma, gasilci pa so jim pomoč vrnili s prostovoljnim delom. Minulo leto so gasilke poskrbele za večjo aktivnost ter medsebojno draženje in trud vložile v pridobivanju novih članic. Tako so 2-krat tedensko organizirale uro rekreacije. Vaj so se udeleževale mladinke, gasilke, gasilke veteranke in ostale vaščanke, skrbeli pa so tudi za svoje veterane.
Letos bodo kupili nove gasilske obleke s pomočjo društva in sa-moudeležbo ter vso tajniško administracijo prenesli na računalniško obdelavo podatkov.
Za delo v društvu so prejeli priznanja: za 60 let Franc Kalin, za 50 - Anton Plevanič in za 40 let
Stanko Bogolin.
V PGD Brežice - okolica in v PGD Skopice se lahko pohvalijo z mladimi člani, bodo pa tudi letos aktivnosti potekale v pridobivanju mladih v njihove vrste. NJ.S.
Kakšne ukrepe neki izvaja carina, se lahko vprašamo ob “dogodkih” druge polovice minulega tedna na mejnem prehodu tik ob Sotli. Najprej je bil carinik dvoglav, kot jing in jang, dva dni kasneje pa se je nekdo morda ustrašil svoje dvoglavosti in tistih potrebnih 20 cm zasebnosti prelepil z belimi listi, tako da ni vpogleda v carinikovo “poslovalnico”.
Za sejo najvišjega pokrajinskega organa so grajsko stopnišče sevniškega gradu prekrili z lično rdečo preprogo. Le da ni jasno, ali zato, da bi se predsedujoči Kristijan Janc mehkeje poslovil od predsedniške funkcije, ali pa je s preprogo skušal ublažiti težave, ki jih predaja svojemu nasledniku, potem ko je skladno s statutom funkcijo predal krškemu kolegu Bogoviču.
Brežiški lovci so minulo nedeljo “okupirali” dobravski gozd. Divjad je bila v manjšini, lovski jekleni konjički pa v večini. Nekoč je veljalo, da je zelena bratovščina tudi gozdni čuvaj, zdaj pa se poskušajo z zverinami svinčenega dima že pripeljati do svoje trofeje.
Vse večja skrb za srce
Posavje - Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, podružnica Posavje je v soboto organiziralo krožni kondicijski pohod do cerkvice sv. Vida na Šentvidu, mimo Sobenje vasi do Globočic. To je le ena izmed številnih dejavnosti iz obsežnega programa, ki so si ga zastavili za prvo polovico leta 2001.
Med drugim načrtujejo tudi štiri predavanja na temo srca in ožilja, kjer bo omogočeno tudi merjenje dejavnikov tveganja. Preko delovanja bodo skušali pridobiti večje število mlajših članov in jih zainteresirati za zdravo življenje. Sicer pa podružnica šteje že preko 350 članov. Delovanje društva je namenjeno vzgoji in izobraževanju občanov v prizadevanju proti zelo razširjenim boleznim srca. ČimveČ ljudi želijo seznaniti z osnovnimi načeli zdravega življenja in z dejavniki tveganja pri boleznih srca in ožilja. Podružnica opravlja svojo humanitarno dejavnost na prostovoljni in neprofitni osnovi. Stroške za izvedbo programov pokrivajo le delno s članarino svojih članov, za pokrivanje preostalega dela nujnih stroškov pa se obračajo na podjetja in ustanove. 9. marca bodo izvedli tudi drugi občni zbor društva.
Janja Tanšek
Albert
H/ottAv.jr
Povečana
prostata
Franceta
PreŠn nn rod
■***» n*
Zdravi so bogatejši ud bogatih
Pafaiad
po
nP:iL‘'
Is ^
13,
S’
....»»ii.RMt- ***** “ 1 ,,;t	, F j •
Vedela sem, da bo hudič
Na vseh bolje založenih prodajnih mestih ali ?? 01/24132 06 Revijo Albert prejemate tudi na dom - »a naročnike cenejša! J