zz. {Mihi • mm t **. m. mm m j s XUO. leto. •Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejeman: • • * • • K 22*— telo leto pol leta četrt leta ra mesec . K 24-. . 12-- - . 2'— celo leto pol leta . četrt leta , na mesec. 11 — 5*50 1*90 ' Uhaja vsak da« ivećer isvsaaaii nedelj* tal Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovora. Upravništvu n?j se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številka velja 10 vinarjev.--- Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi sc ne vračajo. Uredništvo: Fnaflova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon šl 34. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tlakoma telefon št. 89. .Slovenski Narod* velja po poŠt!? ta Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 2fr— f eelo leto...... . K tt Seanell •' * r I l r r » 6'50 ' » Ameriko in vse droge dežele: na mesec* .* 2-30 ' celo leto.......K 30' — Vprašanjem glede mseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka Čarovništvo: Knaflova ulica it. 5, (spodaj, dvorišče levo), telolon hI S? Držnunl ztoor. Dunaj, 26. januarja. Zbornica je danes končala prvo "branje proračuna. V velikem irovoru je dr. Kramar kot generalni govornik kontra, še enkrat zbral vse pritožbe, ki jih imajo Cehi }>roti sedanji vladi. Dokazal je, kako pušča Eae-sierthovo ministrstvo na povelje Xemcev propadati deželne finance na Češkem, kako uprava in pravosod-stvo pod zaščito objektiv ue vlad*.' uvajajo nacijonalno anarhijo. 1'prav uničevalno kritiko pa je podal dr. Kramar o ljudskom štetju, za ! da je prava le ena beseda: velikanska sleparija. Celo vrsto dokument arm-nib dokazov o postopanju nemških Revnih komisarjev, političnih oblasti, ki v zvestem sodelovanju > terorizmom, goljufijo in gospodarskim nasiljem kradejo slovanske duše ter blatijo pod zaščito nemških uurodudi -vetov in vlade visoko idejo naeijona-lizma. Pod silo Krama revih dok? zov od Jcaterih so posamezni naravnost klasični so bili tudi protesti mnogoštevilnih posluša jočih nemških poslancev .tako slabotni . Jako srečno je danes karakterizira l posi. Ud r žal Bienerthovo vlado, katera ima na Dunaju svojo največjo oporo v tistih ljudeh, ki sicer spadajo med uajijutej&e sov rai-pike monarhi je — v nemških nt; likalnih in Vsenenicih. Revoiueijouarji in veleizdajalci nemške iredenti* so komandanti c. kr. avstrijskega patrijo-iizma. In v imenu tega patrijotizma vprizarjajo pri slovanskih narodih veleizdajnike afere, da bi ze skrili svoje lastne namene. Po govoru Poljaka pl. K o slo v -*ke-£ra, ki je bil izvoljen za trem -ralnega govornika pro >j pričeli dejanski popravki - v zbornici prilika raznih odkritij in škandalov. Toda danes je proti vsej navadi dosed; j mirno in le malo poslancev navzočih. Skoraj vsi klubi imajo namreč seje. PosL K o i 1 a r je danes prvi popravljal. Pripovedoval je historijo, ki >e tika nemškega veljaka Wolfa. Ta Tjuti sovražnik slovanski)! narodov, ki pa ima precej temno preteklost je pred par dnevi sramotil češki jezik, češ, kdo na svetu se bo učil takega Inferiornegra idioma. Posl. Kotlar je danes spomnil W o 1 f a , da je v svoji mladosti kot gimnazijec prav pridno študiral v Libereu tudi češko, ter da očivirJno svoje češke študije še danes nadaljnje, ker >i -je od svojega če- škega učitelja izposodil dragoceno Tomkovo češko zgrodovino — katere do danes ni vrnil. Historija je izzvala v zbornici veliko veselost, pri VTolfo-vih pristaših precejšnjo poparjenost. V kuloar ji h pa je ]K>leg starega imena »der Zuckervvolr« (spomin na slično, le se bolj umazano dogodbico) takoj nastalo novo: der Tomek -W o I f. Seja se bo danes precej nosno končala, ker je pričakovan še celo vrsto popravkarjev, nato pa nastopi 11 dnevna pavza zlasti z oziroco na deJegaeijsko zasedanje, ki pridne v ponedeljek v BudapesH. Potek eelega prvega branja proračuna za vlado ni posebno ra^ve^«-jiv. Pokazalo se je jasno, da pravzaprav v zbornici ni nikake večine, da je sestava novega ministrstva pv^i-Šnje razmere le še poslabšala in da še tudi najvarnejše stranke uezaupiio oddaljujejo, spoznanje, da prazne besede ne morejo nadomestiti dejanj, kakor so to prakticirali dosedanji Bienerthovi kabineti, je postalo splošno. Nacijoualnim pritožbam Slovanov se sedaj pridružuje" gospodarska nezadovoljnost zastopnikov vseh stanov. Da, danes je celo glavno glasilo krše. soeijaleev začelo tožiti, na se vlada m* podstopi nobenega onih nujnih gospodarskih problemov, /a katerih skorajšnjo rešitev >o posl.-iue? svojim volileem zastavili besedo. Skoraj vse stranke so prišle pri prvem oranju proračuna k besedi. Tembolj pada v oei dejstvo, da niti »Slovenski klub«, niti Zveza južnih Slo\anov« nista poslala v debato svojih govornikov. Stvar se da. sicer pojasnjevati tudi z zgolj normalnega stališča,toda splošno se zatrjuje, da je Jo dejstvo posledica negotovega razpoloženja med Jugoslovani. Bližnja bodočnost bo pa -koraj zahtevala od njih -vH- ! nitivne odločitve. Podajanja Jugoslovanov z vhido razbita. Moje informacije o kontvreaej zastopnikov Jugoslovanskega skup-nega visokošolskega kluba so bile skoraj popolnoma pravile- Posl. P 1 o j , P o v š e in D u 1 i h i č - • se podali dopoldan k naučnem ministru grofu Sturgktoi, ki jim je \ imenu vlade izrekel nadeja, cla se Jugoslovani ne l>odo več protivili d< Fini t i vn i rešitvi italijanske iakultno predloge. Vlada, la je pripravljena jim 'iato obljubiti in izvesti dvoje: hoće pripomoči, da si Slovenci preskrbe svoj docentki naraščaj s tem, da bi bila pripravljena podpirati slovenske ha» billtacije na zagrebški univerzi (t. j. podeljevati slovenskim docentom v Zagrebu doeentskc štipendije) ; reci-procitetuo vprašanje hoče vlada za enkrat rešiti na ta način, da ustanovi čislajtanskhn Hrvatom in Srbom v Zadrn posebno judieijelno in politično izpraševalno komisijo za absolvente zagrebškega vseučilišča. Deputacija je vzela te propozicije molče ad referendum ter o njih poročala v popoldanski seji visokošolskega kluba. Razvila se je o njih dolga stvarna debata, ki je bila ob o. .uri pr eru sena v svrho, da omenjena* deputacija enkrat konferiia z vlado. Ta kuio renca je imela isti uspe,h kakor do-T»oklanska, na učni minister grof S t u r g k h je izjavil, da na svojih propo^icijah ni ttotc ničesar spreme« nit i. Na seji visokošolskega kluba je v teku debate čim dalje bolj rastla nevolja nad vladino ponudbo, katera pomenja naravnost smešenje jiigoslo-vanskih kulturnih zahtev. Upravičeno se je v tej debati cd slovenske »truni } - .m larjalo, da lioče vlada Slovence voditi za. tios: ponuja jim docente v Zagrebu obenem pa odklanja reciprocitet«) te univerze ter iako onenio-ta, da bi slovenski dijaki sploh mogli v Zajrrebu študirati! Kar torej na eni strani vlada ponuja to z drugo roko že vzame! Ravno tako so Hrvati izjavljali, da izpitna, ko misija v Zadru ne more biti nikako nadomestilo za odročen.» recipi oeiteto, saj bi bila ta zadrška komisija v bistvtj le v Dalmacijo preložena, ic mnogo let se na Dima ju nahajajoča naprava 1 Ni se čuditi, da je jugoslovanski visokošolski klub t" ponudbe odloeoo in soglasno odklonil ter znova sklenil vztrajati na svojih starih Zahtevah. T<: j«*: Juir-r>lovairi smatrajo ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu ter v Primorju sploh za nedopustno .zahtevajo pripustitev slovenskih habilitacij na univerzah v Kra-kovu in Piagi, popolllO reeiprociteto zagrebške univerze ter končno obljubo, da bo vlada v- dogledmoe času (o —10 let) storila vse priprave za ustanovitev slovenske aa i verze v Ljuoljani. Xa podlagi teh dane-- zopet po^ novljenih zamev bodo Jugoslovani tudi uravnali svoje nadaljnje postopanje. Odločitev o taktiki zlasti napram italijanski laku Itn i pTedlogi pa prepušča visokošolski klub vsaki jugoslovanski par!a mentarni organ i-zaciji torej »Zvezi južnih Slovanov^ ter »Slovenskemu klubu« posebej, Q seji visokošolskega kluba je bil izdan naslednji oficijelni komunike: »Jugoslovanski vseučilišk: odsek je imel danes pod predsedništvom starostnega načelnika posl. P o v- š e-t o sejo. Načelnik je poročal o konferenci z naučnim ministrom grofom Sfurgkhom. Po obširni, večurni debati je odsek sklenil soglasno, da vztraja na svojiii znanih vseučiliških zahtevah. Nadaljna taktika. Takoj po seji visokošol. kluba zborovala :>Zveza Južnih Slovanov da se posvetuje o nadaljnih korakih, ki so v tej zadevi prepuščeni vsakemu klubu posebej. Zvezinemu načel, so se dala za čas, dokler se Zveza zopet ne sestane bližja navodila, definitivno pa se. bode o taktiki sklepalo šele v februarju. Sodba slovanskega politika. Govoril sem o celi za do v i / uglednim naprednim češkim politikom. Izjavil mi je, da se mu zd*. današnji sklep visokošolskega kluba popolnoma razumljiv. Slovenci zlasti ne morejo opustiti svoje zahteve po slovenskih rlocernurab A' rVajri, ker so lavno te v njih eminemnem kul-iurnem interesu. Le čez Prafco in tudi Krakov more biti pot v ljubljansko univerzo. Peprašal sem omenjenega politika, kako ^odi o nadaljni taktiki Jugoslovanov. Izjavil mi je: Med jugoslovanskimi zahtevami in italijansko fakultetno predlogo ste Šlovenej sami junktim odklonili. Xisie tosej [»rimorani preprečiti rešitve tega vpra>anja za vsako ceno, ker sleer i^-kijueujete Trst kot sedež italijanske univerto»&e pa Dunajr; kot mesto i*a-lijauske fakultete. Xočem tajiti, da si z eveai. obetruJtcijp o proraču nskeni odseku proti italijanski fakultj nikakor ne »boljšate položaja^ aaro . po mojem mnenju lastni stvari precej škodite . . . Skoraj pa pričakujem, da bodo slovenski klerikalci vseeno in proti svojemu boljšemu prepričanju po>kusili zopt-i v badgoineir. odseku ab&trHirati, akoravno jim to sedaj j;e lx> tako lahko, kakor laui, ker jim češki agrarci brez dvora Svoji dve prepuščeni mesti zopet odtegnejo. Toda kolikor poznam jaz Šusteršičevo taktiko, bo obsfruiral že zato, da v Vaši slovenski javnosti reklamira za se ime odločnega raddkalea. ki >e v boju za *>aarcdovo čast« ne vslrasi najastrejslh sredstev. In nazadnje taka mala obstrukcija se da porabiti tudi za razne majhne pridobitve. Slo-vausVi politih mi je smehljaje stisnil roko. . . Donesek li oMiemu vprašanju no Slouenihem Štajersliem. Celje, 23. jan In vendar se giblje! Obrtno vprašanje na Spod. Štajerskem namreč. V ■^Slovenskem Narodu« je sprožil prijatelj Prekoršek znova idejo, da bo treba za vzgojo in nastanitev slovenskih obrtnikov na Spod. Štajerskem niste matičnega dela — prilično takega, kakor ga opravlja z velikim uspehom na južnem Ogrskem, v Slavoniji in ISauovini srbsko društvo ^Privrednike. Poklicano bo za to delo društvo »Brauibor«. Gre pa. lahko tudi brez »Branibora<: — ee bo le kaj volje in razpoloženja za stvar. A skrbeti nam ni samo za naraščaj, brigati se bodemo končno morali tudi za odrasle, za že nastanjene, in kakor ovce brez pastirja razkropljene nase obrtnike po celi deželi, v našem je-kovnein ozemlju in izven tega. Pred d verni, tremi leti smo govorili in pihali o potrebi zveze slovenskih obrtnih zadrug za Spod. Štajersko. Prišli smo Utkra£ do spoznanja, kako zalo cvete nem->ku tari ja v naših obrtnih zadrugah z malo, malo častnimi izjemami. Tod so napravili naši Nemci /* eelo posestno stanje — zato čujemo sedaj toliko bolestnega kriča po nemških listih, ker je videti, da bodejuo Slovenci napravili enkat tndi tu po treben red. No — stvar je takrat zij-Bpaia in ure ne tožimo zaradi tesni. Premalo je še delavcev ua tem polju, premalo je potrebnega znanja in agilnosti. Ali razvijamo .v naglo: našlo se je že polno strokovno izborno podkovanih organizaiorjev naših kmetovalcev ■— pridejo tudi organizatorji obrtnikov. Nič ne pomaga, g. Mark hI, da se jih hooete ubraniti s policijo iu obrekovanjem nasib denarnih zadružnih organizacij. Neuspehi se dobe povsod in neprevidni gospodarji tudi. Likvidacija »Glasne posojilnico^ v Ljubljani in morda še tu in tam kaka nezgoda, ne bode ubila vič narodno kreditne organizacije na Slovenskem. Ne moremo pomagati, prepozno ste vstali, gospodine! In vendar se giblje, pravim, obrtno vprašanje na Spod. Štajerskem. A pomagajo nam pri tem delu že onn njeni Markhl, Wastian, Negri, ka-toremu res po krivici pravimo Čič-Negri, in kar je po naših ueniško- LISTEK. iMm nos n malo. Zgodovinski roman. Spisal Vladimir Vesel. (Dalje ) Ni pa se prestopil praga svoje bajte, ko je zaslišal, da še bližajo koraki njegovemu domu. »Hvala bogu, da smo tu!« je sdi-šal glas skozi temo i u spoznal je pO glasu Ivana Šteberšk#*ga, kaplana na Križni gori. Veselo se mu je nasmehnil obraz, ko je spoznal, da mu ne preti nevarnost iu stopil je poznim gostom nasproti. Ni se začudil, ko je prestopil Ivan njegov prag v spremstvu Realke in njene sestre. Znena inu je bila usoda starega Ribiča, in ni ga presenetijo, dr hoče Ivan obvarovati dekleta pred maščevanjem sro-gpoda P]Iaha. >✓ Presit smo te misli prenoči, Šča«. je izpregovoril Ivan, ko pa je videl starca pripravljenega na pot, še je nemalo začudil in ga vprašal kam je namenjen ob tej pozni uri. In Tomaže k je pravil, kar u u je bil povedal Drganee. Dolga je kila njegova povest, kako #e je po&tavil Ribič s svojima sinovoma proti Ela- bu, kako je utonil, eden FJabovih hla;x*ev v jezeru, kako so z-jprl? kmete i o kako jim je ušel Drganee. Na d.dgo in široko jo potem opisoval, kako 60 pri njeni zasačili in odpel.'ali Drganen ki razkladal Kaj namerava sam storiti, da dobi zadoščen je on in j njegov gosporbn-, on ^mt11 pa se -voj kožuh. »Pojdimo od tod«* je silil in se 7»Jaho ozira) po deklicah. NI jih videl rad v svoji hiši, kejn prepričan je bil, da so vešče. »Pojdimo,« je silila mala Fr;-1 niča in se obesila Keziki za krilo. >Kruba nam daj, Tomažck , se je obrnil Ivan do starca poten? p:1, je odločil tudi sam, da asapuste ta nevarni kraj. Po steažah, ki so biie znane samo -Taremu ogljarju, so se bližali Križni gori. »Gremo iskat očeta i u brate?« je izpregovorila Rezika proseče hi se prijela še bolj trdno Ivanove roke »Pojdemo, pa danes ne več, jutri na vse zgodaj se odpravimo na pot je tolažil Ivan. »Vem kje sc skrivata na J a verniku«, je pripomnila Rezika. »Ne morem vee,c se je oglasila mala Franioa iti po^crnila Reziko za roko, da se je sklonila. »Tako sem trudna da obležim la trenutek.« .Še malo potrpi,« ji je prigovarjala sestra, »čakaj nameni te na ro- ko.« Spustila je Ivanovo roko in >• sklonila, ko pa je ^ ide! Ivan, kaj namera v a. stopil je sam k mali Fronici iu jp vzdignil na roko, potem pa m je obrnil proli Tomažku: »tu nekje mora biti jaaia« ga j^ vprašati »Da, takoj tam za ouo skalo, ki se nam sveti nasproti, na tevo* je bil og! jar jer odgX>vor. Trudni fte, prenočili bomo \ jv-mi! Pojdi še ti ž nami!« je prigovarjal Tomažku. Ne gre to, gospod, ves, namenil sem se, da pojdem v kapelico in ♦roba je to zaradi moje duše.« - »Svojo molitev opraviš lahko tudi v jami, ali pa mord; misliš, da je tam nevarno?« »Nevarno ni, saj ve ga uj jamo le malo ljudi, tudi je vhod proveč skrit, in vendar je za mene ed no prav, če tn*em na Križno gero. Sprav-Ijam se na težko pot in za to se je treba dobro priprav iti. Z gospodo govoriti ni tako lahko. »Ne bom te silil«, mu je odgovoril Ivan. »Dekleta pa so trudna, mala je že onemogla. Mi ostanemo tu! Pa bog s teboj, Tomažek!« »In z vami«, je odvrnil oglja r in zastavil gorjačo krepko na kamenito pot. »Dobro opravi«, je zaklieal Ivan ae za odhajajočim, potem je ostal čsm 9 Reziko in njeno sestrico. »Daj mi roko, Rezika«, je opoao- ril Ivan svojo spremljevalko in stopil na skalo, »dobrffse drži, da te Potegnem sem gor.^ -Ni treba. Ivan«, je odvrnila ona, »toliko moči še čutim v sebi - m splezala je za Ivanom na skalo. Molče sta stopala naprej, Ivan spredaj z malo Franico na roki. za njim Rezika naprej sklonjena v«ded nenavadnega napora. Še par korakov in stali so pred jamo. Poševna razpoklina v kamenju se je odpirala pred njimi, široka le toliko, da je mogel človek skozi njo. Tstavil se je Ivan pred jamo in položil malo Franico, ki mu je bila zastopala na rokah, oprezno na tla. »Kako hvaležna, sem ti!« je vzkliknila Rezika in se oklenila Ivanu. Par trenutkov sta stala oba v tesnem objetju potem je začel znašati Ivan suho vejevje iti listje v jamo, nakigal vse aia kup ter ukrepal ogenj. Tako oprezuo, kakor jo je položil pred jamo na tla je vzdignil potem malo Franico in jo ponesel v jamo, kjer jo je položil zraven ognja na tla, da ji b!?^o-dejna toplota ogreje otrple bi pro-mrazene ude. Enakomerno dibanje jft kmalu pričak^ da je legel mir v da* so male mučenice. Ivan in Rezika pa sta sedla na drugo stran ognja in sc dolgo razso-varjala o dogodkih preteklega daeva. Povedal je Ivan Reziki, kaj so ho+cli Blahovi hlapci i njo in adaj bleda, kakor bleščeči se kapniki, ki so s« spuščali s stropa in plazili ob stenah jame, zdaj prepadena vsled groze, zdaj zopet škrlatno zardela v obraz >r^mu, je skrivala svoja lica ne Ivanovih prsih. »Resi! si mi življenje, rešil si mi časi, brez tebe bi bila pogubljena, kaj naj storim, kako ti poplačani kar si storil z menoj?!« mu je šepetala na uho in naslonila svoje lice na njegovo. »O plačilo tu ni govora, Rezika ohrani mi samo, kar si mi darovala, ohrani mi svoje srce in svoja čuvstva. Reci mi, da si moja, in da hočeš osla ti moja!« »Ivan!« je vzkliknila Rezika in se tesno pr i vila k njemu. »Veš, da sem tvoja la vedno, in ne samo moja duša, moje misli in moja čuvstva, ran hočem biti in o&fti tvoja !« Strastno jo je pritisnil Ivan k sebi, drgetajoč sc je o vila njegova roka krog njenega pasu. Tišje in tišje so priboja le njune besede. Ogenj je dogroreval in praske tal o je živo oglje, v enakomernih presledkih je kapalo s stropa v ti sovin tisočletni delavnici narave. Tajm-stveno je šumelo v ozadju prostorne jame. Utihnilo je vsenaokrog," kakor da pridržuje narava sapo v zaduće 1 nju nad strastjo dveh mladih «rc (Dalje prihodnjftfi.) tafcih ljudi, JU u** znajo drugoga ko pri piva udarjati na nemškonacijonabai boben — četudi obrtniki gospodarsko nogi-njajo. Ali morda za to, ker oprav« Ijajo nemškutarske obrtne zadruge in njihovi zastopniki na merodajuih mestih toliko »stvarnega dela«, gosp, Markhlf V Mariboru se je vršil predvčerajšnjem zakoten shodič, na katerem je govoril o zadružnem instruktora tu v Ljubljani — in seveda tudi o t rij al i zrnu — g. Markhi. Dasi j*» sam povedal, da ni misliti na to, da bi ljubljanski zadružni instruk-vorat obsegal tudi Spodnji Štajer in posebno še, da bi mu bile podrejene Tos nemške zadruge, je vendar na vse tfriplje stegoval svoj jezik že proti uameno in želji Slovencev, da bi ljubljanski instruktorjit obsegal tudi slovenske zadruge na Spod. Štajerskem! »Izvanredno nevarno« je imenoval celjski poslanec to željo. Čemu? Ako je namen obrtnih zadrug, kakor izvajate na drugem mestu, stvarno delo — no, čemu ga pa danes ni v spodnje«tajerskib obrtnih zadrugah ? Prvič za to ne, ker 90% članov ne zna nemški ali pa ga- vsaj nezmožno slediti nemškemu strokovnemu poduku, drugič pa zato ne, ker vodilni nemŠkutarji v teh zadrugah sploh nimajo volje kaj storiti zn strokovni napredek zadružnikov. Imamo v nemškem Gradcu takozvani obrt-do pospeševalni urad, ki prireja strokovne podučne tečaje tudi izven Gradca. Koliko jih je bilo doslej na Spod. Štajerskem* Kaj bi tudi počeli pri nas obrtni učitelji in zadružni inštruktorji, če ne znajo slovenski? Ce se kdo piše mesto Štempi barja Stempicher, ali mesto Korošca Koro-schetz, še s tem ni dognano, da zna dobro nemški in da razume fndi nemške strokovne izraze. Markb! bi moral biti odkiito-srčen in reči: bojimo se, da bi svet naenkrat izvedel za slovenske obrtnike na Spod. štajerskem, da bi napodili iz mnogih zadrug lenobno in škodljivonemškutarijo in da bi se naselilo v njih zdravo življenje in delo. Ali ni nekaj nenaravnega- da je obrtnik, ki živi od našega ljudstva, neruska tar in njegov besen sovražnik In dalje, ali se Marekhl boji, da bi bilo >ausserordentlicb geiahrlich« -nalo preštudirati zadružne blagajne in pogledati, kje je naloženo njihovo premoženje? Takih hudobnih misli sicer nas Markb! ni gojil, to si mislimo samo mi, ko gledamo, da mnoge nemškutarske obrtne zadruge, oziroma njihovi funkeijonarji nič ne hrepenijo po občnih zborih. Postave in oblasti? Car je pogosto na Spodnjem Štajerju vražje daleko, a Bog že itak visoko. Najsi g. Markh! se tako elegično m neumorno pridiga o trializmu, o jugoslovanskem kraljestvu in diskretno namiguje na naše veleizdaj-stvo; naj si sklepajo tisti bahavi in svoje uboštvo s »Sudinarkinimi- ju-deževimi groši krpajoči »nemški« obrtniki kjerkoli resolucija, da »od-iocno odbijajo« nase grabežljive roke od »njihovih^ obrtnih zadrug — prišli bodemo, če ne danes, pa jutri in bodemo tako vražje temeljito po-inedli po teh zadrugah, da ne bo v njih nič več nemškutarije in nič več zaostalosti, klečeplazenja pred nem-škonacijonalnimi Don Kišoti in preziranja ljudstva, katero našo obrtnike redi in rodi. Takrat se bo morda tudi naša ljubeznjiva vlada prepričala, da žive na Spod. Stajerju slovenski obrtniki. Doslej vedo za nje namreč samo davčni uradi in vsled vestnega upoštevanja in podpiranja domačih ljudi eksekutorji. Zadnjič ni hotel g. Weiskirchner imenovati nobenega zastopnika spodnjestajer-skib obrtni kov v državni obrtni svet, dasi se ga je o naših razmerah ne enkrat podnčilo. Prihodnjič pa takih Ijubeznjivosti naš obrtnik ne bo več vtaknil mimo v žep. In končno ponavljam: vkljub velikim težkočam, vkljub toliki nemarnosti, nezavednosti in zaspanosti se vendar giblje obrtniško vprašanje tudi na Spodnjem Štajerskem! Janko LešniČo r. Polltliiio kronika. Ljudsko štetje v Zadru je dokazalo, kake krivice se gode ondotmm Hrvatom. Od vseh dalmatinskih mest ima namreč samo Še Zadar laški občinski zastop in sicer na temelju zelo zastarelega občinskega volilnega reda. Vsled tega delujejo v hrvaških krogih a vso silo na to, da ae reformira občinski volilni red. Na ta način bi prišli Hrvati v zadarske m obe. svetu do tiste veljave, katero bi morali imeti po svojem številu. V Zadru so namreč našteli 7000 Lahov in Čez 20.000 Hrvatov in Srbov. H * »S Klofać je bil v Petrogradu, tako poroča Krakovska »Nowa Reforma«, ter tam konferiral z merodajnimi krogi o ustanovitvi vseslovenske brzojavne agenture. Sedež agenture naj bi bila Praga. Ravnatelj naj bi posta! posL Klofac. O laški in avntrlj*! mettariet t* v poslednjem času posebno mnogo niše in govori, filmska politična »Revne« nriobčujo pogovor a admiralom Bcttolo, ki je iajavil, da ja italijanska mornarica le danes močnejša, nego avstrijska, in aioar v ranmoija 1*30 proti 100. Sele leta 1914 bosta aaako motai. — Klerikalni »Vaterland« prinaša neki pogovor, ki ga je imel poročevalec tnrinake »Štampe« s pod-admiralom Ch i ar i je m. Po tam poro-čilu,smatra Chiari vojno z Italijo kot neizogibno in oelo stvar nekako tako razlaga, da bodo Italijani takoj po izbruhu vojne Že v Trstu. Potem bi bil drugi Vis neizogiben! a * Vprašanje utrditve Vlisink je stopilo v nov stadij. Ministrski svetk se- je bavil s tem vprašanjem in sklonil, diskretno postopati, da se^ zabrani j*, morebitni konflikti. Uvodnik poluradnega »Vingtiene Sieele«, ki izhaja v Bruselju, priznava pravico Holandske, da si gradi utrdbe. Vendar ima pa Belgija vzrok, d« je vznemirjena, dokler nima zagotovila, da se ji ne zabrani dohod do Šelde, ki je največjega pomena za belgijsko trgovino. Če Holandska v tem oziru ne bo ničesar storila, tedaj bo Belgija skušala mirnim potom poravnati nasprotja. Na vsak način se mora pa vpoštevati eventualiteta evropskega konflikta. Ce se bodo pa pogajauja tako zelo vlekla, da bo promet na Šeldi otežkočen, tedaj bo moral t Belgija braniti svoje pravice. * Razmere med Italijo iu Turčijo je že dalj časa napeta. -Beri. Tage-blattu« se iz Carigrada poroča, da je porta dobila poročilo, da so italijanske bojne ladje odplovile h Neapo- Ija. V Carigradu >o nenja, da hoče Italija demonstrirati pred Tripolisem zaradi poslednjega turško - italijanskega konflikta. Vendar je pa nerazumljivo to postopanje Italije, ker se je šlo le za bolj postransko zadevo. Italija je namreč zahtevala, da se iz dežele izžene neko argentinski časnikar z imenom Guzman Tega so že pred enim letom izgnali, ker je strasi-no napadal Italijo, zdaj se je pa zopet vrnil. Sicer pa hoče Turčija nsro-diti zahtevi Italije. Pariški »Ficlair« poroča iz Rima, da so domačini v Tri-polisu umorili italijanskega konzula. Ta vest Še ni potrjena. Ce bi bilo pa to res. tedaj bi se razmerje med Italijo in Turčijo še bolj poostrilo. Turška vlada je v najem vzela tri križarice prostovoljne mornarice >Cherson«, • Petroa-rad« in Sara-tov«, da bodo prevažale cei 't v demen. — Kakor poročajo carigradski listi, je porta še vedno v zv:zi s Sanao. Vojaške operacije se še niso začele. Poslanci vilajete Jemena so baje predlagali notranjemu ministru, naj odpošlje po^obuo misijo, ki naj pomirjevalno vpliva na ustajnike. Porta je tudi obljubila, da ne pošlje krščanskih vojakov v Jemen in v Havran. Vseeno mora pa Turčiji huda prosti, ker ima premalo častnikov. Vojno ministrstvo je namreč pozvaio več sto oficirjev, ki so bili po uvedbi konstitucije upokojeni ali odpuščeni, naj stopijo zopet v armado, ki r^jdr \ Jemen. Revolucijonarji v Mehiki so dosegli že mnoco uspehov. Zavzeli so San Ignacio. Med mehikanski:n: zveznimi če farni je bilo v pretečem-n j tednu pri Galeani najmanj 80 mož ubitih, 50 pa ranjenih. Združene države so poslale kavalerijo na mohikansko mejo, da vzdržujejo nevtraliteto. StoiersKo. Okrajna učiteljska konferenca za celjski okraj bo letos 24. junija. Na dnevnem redu so vprašanja: 1. Gojitev častiželjnosti pri otrocih, glavni referent g. K. Slane. 2. Navajanje otrok k varčnosti, glavni re terent g. K Kveder. 3. Določitev zvezkov, ozir. liniatur za posamezna šolska leta, glavni referent g. F. Eksl. Stavil se bo tudi samoatojni predlog, da naj zakonodajna oblast pri event. preosuovi ljudskošolskega zakona zasliši tudi mnenje učiteljstva. Želeti je, da stavijo ta predlog tudi druge okrajne učiteljske konference. V PoljČanah se je poročil 23. januarja g. Zdravko Breuce, pristav Južne železnice z gospodično Rožico Baumannovo. Bilo srečno! Promet na celjskem postnem in brzojavnem uradu minulo leto: Oddalo se je na pošto 91.189 komadov priporočenih pisem, 55.128 komadov za vozno pošto; vplačalo sc je 45.427 poštnih nakaznic v znesku 2,059.117 kron in na 47.746 postavk pri poštni hranilnici 8.109.300 K. Stranke so prejele 77.220 komadov priporočenih pisem, 73.566 komadov vozne pošte, 48.645 nakaznic v znefcn 2,616.363 K. Poštna hranilnica je izplačala 8748 strankam 4, 415. 267 K. Oddanih je bilo končno 18.624 brzojavk, sprejetih pa 11.280. Intemrb. telet', pogovorov je bilo 4936, lokalnih pogovorov pa 68.824. Postnih vrednotnih se je prodalo za 146.850 K. Ves denarni Je analni g jMfMff It. Cen celjsko pošto se je končno poslalo naprej 34.496 rekom, pisem in 111.345 komadov vozne poste, del pregled kaže živahan ftromet na celjskem postnem, urada... nt. Dianvicai vesti. Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek dne v. Februarja ob 10. dopoldne v ptujski okoliški loli. Na dnevnem redu je letno porocUo, volitve in predavanje g. Zupanea o honserviranju sadja in perotnine. — Tamburaški zbor Del. podpornega društva v Celju priredi dne 8. januarja veselico. Vnemi »branitelji« obmejnih Slo vencev. »Slovence« je priobčil presenetljivo vest., da je otvorila »Slov. Straža« otroški vrtec v čisto slovenskem trgu Šmarje pri Jelšah. V prvem trenutku smo malo debelo i Pogledal i, potem pa smo se spomnili, da so prinesli graški nemški dnevniki po uradni »Gradčanki« vest, da je dovoljena otvoritev otroškega vrtca »Slovenske Straže« »in Si. Martin bei Wollau« (v Šmartnem pri Velenju). In iz tega je napravil »Slovenec« Šmarje pri Jelšah. Pomisliti je treba povrh tega še, da je dični Stefe menda tajnik »Slovenske Straže«. Tako poznajo vaorni klerikalni »branitelji« obmejnih Slovencev našo »mejo«! »Slovenec« pa si naj kot »najboljše informirani slovenski dnevnik« vtakne to svojo neumno notico za ogledalo. Skandal v celjskem Nemškem domu. Iz Celja nam pišejo: Pri plesnih vajah je došlo v tukajšnjem Nemškem domu do velikega škandala. Sin mestnega ekonoma Derganea, kateri se izdaja za visokošolea, dasi študira na neki zakotni zasebni tehniki v Nemčiji, je nadlegoval prodajalko v trgovini s cvetlicami Keller. Mladi Derganc se je tako spozabil, da je dotično prodajalko celo ordinarno opsova!, za kar je dobil zasluženo plačilo: gospodična je zgrabila pivcu steklenico in je nadebudnega Germana hrvaške krvi tako udarila po buči. da so je strla. Seveda je nastal hud prepir in krava!; nekateri nemški »ka-valirji« so hoteli y»rodajalko vreči na vesto, kar pa se jim je zabranilo. Kasneje je mladi Derganc prodajalko zopet nadlegoval v bližnji vVag-nerjevi kavarni. Morala je za njim metati biljardne krogi je. Na to se je junak spravil. Take »boljše.- družbe najlepše priporočajo »Nemški dom<; in nemško - nacijonalno \Vagnerjevo kavarno! Posavska planinska podružnica bo imela dne 18. februarja na Zidanem mostu v narodni gostilni A. Ju-vančiča ob 5. popoldne svoje glavno zborovanje in ob 8. zvečer planinski ples. Koroiko. Prepovedani živinski sejmi. Okrajno glavarstvo v Št, Vidu ob Glini je prepovedalo z ozirom na nevarnost, dn se zanese živinska kuga na gobcih in parkljih in pa v obrambo domače živine, živinske sejme v Brezah in Bajtensfeldu, ki bi se vršili tam 3. februarja t. I. K železniški nesreči v Beljaku. Pred senatom v Celovcu sta bila prometni uradnik Karel Guldinger in premi kač Friderik Rupič zaradi prestopka proti telesni varnosti po § 432 obsojena vsak na 4S ur zapora. Postajni delavec Alojzij AVinkler pa je bil oproščen. Goreči voz na železnici. Ko je pripeljal v petek zvečer poštni vlak južne železnice na glavni kolodvor v Beljaku, so zapazili, da je bil začel en voz med vožnjo goreti. Najbrže se je to zgodilo, ker je počila cev za plin. Ogenj so hitro pogasili, nesreča sc ni pripetila nobena, samo nekega potnika je dim med vožnjo hudo nadlegoval. Nesreča. V Spodnjih (Stiskam jc spodrsnilo na zledeneli cesti osemletnemu posestnikovemu sinu Juliju Hauserju, ko je šel v šolo, in si je zlomil desno nogo. PrlmoRho. Iz državne veterinarske službe. Višji okrajni živinozdravnik Rami-so Cella v Voloskem je premeščen v Pulj, iz Trsta v Gorico pa Hadrijan Nardini. Iz Kopra je premeščen v Tržič okrajni živinozdravnik Ivan Salvador, iz Pulja v Koper pa Rudolf Saxl. Odlika. Ravnatelju državne gimnazije v Pulja, Jožefu Holzerju, se je izrekla ob priliki njegove vpoko-jitve najvišja zadovoljnost. Goriški ueiteljlšeniki prirede line 4. februarja v »Trgovskem domu« zabavni večer. Na sporedu je več krasnih pevskih in glasbenih točk. Zbor in orkester učiteljičnikov se pridno vadi za ta nastop. Vidi se, da bo ta prireditv nekaj lepega. Za zabavo bo tudi poskrbljeneo. Čisti dobiček je namenjen dijaški kuhinji. V morje ga Je vrgel. Prod «o» riško okrožno aodnijo Ja Ml obsojan Alič iz Šibenika na 4 menane težke ječe s postom vsak mesce, ker jc dne VL jtfijn 1910 v pijanosti pahnil v morje Blaža Knsarja v bližini Pan-caaa pri Tržiču. V ara*T*> satUrnU v TiT*n*MacUdo Gianantonio, ko Je ravno šla is cerkve sv/. Antona novega. Osumljena je, da je 20. decembra 1. 1, v ulici A lice vrgla čez zid truplo novorojenega otroka. Neagoda* V sredo je padlo v Trstu iz četrtega nadstropja okno na cesto in zadelo krošnjarja Viktorja Perilla na glavi. Poškodba, ki jo jc dobil krošajar, je k sreči samo lahka. Apaaski konsalat. Dosedanji španski konzul v Trstu, marki de Bagner, je imenovan za generalnega konzula v Budimpešti, na njegovo mesto pride konzul v Odesi, gospod Feira. Posle nadomestnega konzula prevzame g. Anton Oarzolini. Državna policija. V Zadru bi naj bili dobili 1. januarja državno policijo. Vendar je pa še do danes nimajo. Kakor se zatrjuje, dobi Zader državno policijo šele 1. marca t. L Požar. V sredo ponoči, malo pred 3. je izbruhnil v tovarni za sveče v Trstu v ulici Pasqualle Revol-tella požar pri tvrdki Zanchi. Po dve urnem delu se je posrečilo gasilcem pogabiti ogenj. Več tisoč i zgotovi jeuih sveč je bilo uničenih in en del strojnice poškodovan. Škodo ee-nijo na 10.000 K, ki pa je krita z zavarovalnino. Med pomožno akcijo se je ognjegasec Ferant na nogi precej težko poškodoval tako, da so ga morali prepeljti v bolnišnico. Aretacije v Trstu. V ulici Rosi-ni »o aretirali predvčerajšnjim 22-letnega delavca Milana Zodešića iz Petrovca vBosni,stanujočega v Skednju, ki je elan one goljufive družbe, ki si je izbrala izseljenec, da jih obe-re v goljufivi igri na karte. Pri are-firaneu so našli več iger kart. — Včeraj dopoldne so aretirali 231etne-#a, že večkrat kaznovanega Antona Veljaka iz Buzeta. Imel je pri sebi poročni prstan, za katerega se ne ve, kje ga je dobil. — Aretirali so tudi 201etnega Franca Hrvatina, ki ni mogel povedati, kje je dobil 251iter-ski sod. Hrvatin je doma iz Kastva. Dnevne vesti. — »Kaj pomeni sodni uradnik v narodnem oziru? Nič in desetkrat nič!« Te besede je zapisal »Slovenec« v svojem včerajšnjem uvodniku. Za to priznanje smo »Sovencu<: iz srca hvaležni, ker si sedaj vsaj ver>tva so rx£& številnejši in krepkejši, kakor so bili kdaj preje. Kako si naj razlagamo to veliko zagonetko, ako jc rimska cerkev res edina zaščitnica narodov v narodnem ozirn? Prepričani smo« da je trditev, kakor da bi bila cerkev najmogočnejša zaščitnica slovenskega naroda, zgolj prašna fraza brez vsake notranjo vrednosti, fraza, ki nam Slovencem lahko neizrečno škoduje, ako ji verjamemo in po nji uravnavamo svoje delovanje. Sploh vera, zaupanje v pomoč in zaščito, od katerekoli etra-ni nas ne bo nikdar in nikoli rešila pogina in propada, ako ne bomo istočasno zaupali v svojo lastno mo-5 in s svojimi silami ustvarili vse predpogoje, da si zagotovimo in zajamčimo svoj narodni obstanek. Ta narodni obstanek pa si bomo zagotovili sam*), ako bomo imeli na vseh svojih pozicijah svoje ljudi. Dandanes ne tvorita naroda samo kmet m duhovnik, nego skupina vseh stanov. V narodnem oziru bomo Slovenci uspevali le, ako bodo v na^ krepki in incčni vsi sloji in stanovi. Ne samo slovenski kmet in duhovnik, marveč tudi slovenski uradnik, slovenski trgovec, slovenski obrtnik, slovenski industrijalec, slovenski delavec, vse to je zalog in predpogoj za obstanek ;n razvoj slovenskega naroda! To si naj naši klerikalci zapomnijo in naj v bodoče ne slepe in ne begajo svojih pristašev z abotno in brezmiselno frazo, kakor da bi bila duhovnik in cerkev alfa in ornega za narod slovenski. + Daleč so prijadrali na Hrvaškem! V torek so se vršile v hrvaškem saboru volitve hrvaških delegatov v peštanski parlament. Naloga teh delegatov je, da branijo na skupnem državnem zbora v Pefiti pravice Hrvaške. Za delegate so bili izbrani, ker je 15 pristašev brvaško-srbske koalicije odklonilo vsako izvolitev, sami mameluki bana dr. To-rnašiča — 25 na številu. In med temi »junakih, ki imajo nalogo, da hrabro ^oje na braniku za pravice Hrvaške in hrvaškega jezika pred madžarskim nasiljem v peštanskem parlamentu, se nahaja tudi edini nemški poslanec v hrvaškem saboru, Vsene-mec po mišljenju, Ferdo Riester. Tega je dal izvoliti najbolj »hrvaški« ban dr. Tomašič, tisti, ki se vedno postavlja in baha, bijoč se na prsa-, s svojim hrvaškim patriotizmom. Prav radovedni smo, kako si »patriot« dr. TomaŠić predstavlja, kako bo Vsone-mee Riester na primer o vprašanju želez ni carske pragmatike branil pra* vice hrvaškega jezika!! Res, daleč so že prijadrali na Hrvaškem, da žo v Pesti zastopa Hrvate — Vsenemecl 4- Iz gozdarske službe. Gozdar* ski svetnik Viljem Putick v Ljublja* nt je imenovan za višjega gozdarskega svetnika — Cuvajiuo starine! V mrtvašnici pri Sv. Krištofa in sicer v oddelku, kjer se izpostavljajo mrtveci iz »boljših krogov«, visi stara oltarna slika, predstavljajoča štiri evangeliste. Sicer slika nima bog zna kake umetniške vrednosti, zanimiva pa je kot starina, ki je kitila levi stranski oltar imenovane podružnice do iedaj, ko so jo tam sredi 60. let prešlega stoletja zamenili s sedanjo. Umestno bi pač bilo, da se tej sliki od-kaže primernejši prostor, n. pr. v škofijskem ali deželnem muzeju, kjer se shranjujejo še mnogo manj vredni kulturnohistoričui predmeti. Tam, kjer visi danes, jo bo skoro uničila vlaga, še verjetnejše pa vandalske roke mrliških dekoraterjev, ki jej zabijajo V okvir, ali celo skozi slikano platno samo žeblje, ko opremljajo mrtvašnične stene. Čudno, da gotovi krogi konsekventno pozabljajo na eksistenco škofijskega muzeja in popolnoma ignorirajo izdane ordinarijat" ne rezervate glede shranjevanja starih cerkvenih umetnin! — Izžrebani porotniki pri tukajšnjem dežel, sodišču za T. porotno zasedanje, čigar začetek je dne 37. svečana t. I, Glavni porotniki: Agno-la Avguštin, steklar, Arko Matko, trgovce, Blaznik Lovro, po^ostnik, vsi trije v Ljubljani; Didič Franjo, gostilničar in posestnik v Idriji; Frachetti Engelbert, brivec v Ljubljani; Furlan Ivan, posestnik na Verdu; Globočnik Anton, trgovec iu posestnik v Železnikih; Grašek Janko, trgovec in posestnik v Kamnika; Hrovatin Anton ml., posestnik, mesar in gostilničar v Vipavi; Hafner Matevž v Škof ji Loki; Jelačin Ivan, trgovec, Jerančič Alojzij, trgovec i u posestnik, oba v Ljublani; Jurca Iv., posestnik in gostilničar v Gorenjih; Knez Ivan, vele tržeč in posestnik, Kozak Josip, mesar, Kump Malija, c. in kr. stotnik v p., vsi v Ljubljani; Kraigher Josip, trgovec v Postojni, Kemperle Jernej, posestnik in trgovec v Kamniku; Knez Andrej, posestnik na Viču; Likozar Josip, posestnik in trgovec v Krauju; Mesesnov Edvard, posestnik in mlinar na Viču; Mohar Josip, posestnik v Spodnji Šiški; NovakoviČ Nikolaj, vinotržec; v Ignbljani; Peterlla Pranje, po»*stv nik in trgovec v Starem Aroiir; ftuš Josip, trgovce in posestnik v Gor« bogatcu; nemMmt Ivan, posestni na Brezovici; Schober Rlhard Adolf, posestnik, Strzelba Josip, posestnik, oba v Ljubljani; S m iti Franjo, posestnik v Selcih; Stritof Iv*n, trgovec in posestnik r Starem trgu; Su-badolnik Franjo, posestnik v Borovnici; Tarman Florjan, posestnik v Spod. Šiški; Verbič Josip, zasebnik rla Vrhniki; Visjan Franjo, posest-iiik i° sedlar, pl. Žagar Ivan, c. in kr. oajor v p., oba v Ljubljani; Zupan Josip, lesni trgovec in posestnik na Dovjem. Nadomestniki: Beber Fr., posestnik in poslovodja, Berjak Fr., rrgovec, Bernik Matevž, prodajalec iesnih izdelkov, Bizjak Franjo, najemnik gostilne, Mole Franjo, pek in posestnik, Ogrin Ivan, zidar, Sever Franjo,, posestnik in mesar, Škerlj .Josip, čevljar, Zidar Josip, posestnik in trgovec, vsi v Ljubljani. — Milijonska dedšcina. Zapuščina pokojnega Dosidera Zehala zna* sa točno 927.847 K, pri čemer pa niso računane obresti« Pokoju i k se je že pred smrtjo proti fleki osebi izrazil, da je v zadnjem času že postal milijonar. Ker obresti od hranilnih vlog že več let niso bilo dvignene. je čisto crotovo, da * znašajo nad SO.000 kron. Zapuščina bo potemtakem znašala vsekakor nad 1 milijon. Ves ta denar bo ostal v domačih rokah, ker tuji pokojnikovi sorodniki sploh ne pridejo -eč v poštev, ker so se javili že Štirje domaČi bližnji sorodniki. Kdo izmed reh štirih je s pokojnikom v bližjem sorodstvu, se bo šele dognalo na podlagi izpiska*iz krstnih matrik. Oporo-v doslej niso našli in je menda tudi ne bodo, zakaj doslej je ostal ves trud v tem oziro docela brezuspešen — v veliko žalost raznih tujih daljnih so-nDdnikov, ki so z gotovostjo računali na to, da se jih pokojnik spomni v »poroki z bogatimi legati. Drago spanje. Preteklo soboto je dobil samski posestnikov sin Jernej Zbontar v Zalilosru pri Skofji Lo-plaeanih 140 k. V neki gostilni, kjer se je hotel potein zabavati, je zaspal, med =panjem mu je pa odnesel :'»jznau tat vseh 140 k, pustil mu je p*i velikodušno samo drobiž v znesku n k io v. Izprideo sin. 14. i. m. je prišel i dietni kajžarjev sin Anton Sod;,a iz radovljiške okolice pijač domov. Ker so bila vrata zaprta je razbil več manjšo vsoto denarja. — V neko v izvošekovom vosa sta dva neznanca pozabila likalnik in sprehajalno nap* co. Zglasita naj ae zanj pri magistratu.__ ,__ narodna oBramiML Iz Planine na Notranjskem. Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Planino in okolico priredi v sredo, dne 1. februarja (dan pred Sveeuieo) ob 8. sveder ari g. Lavriču v Planini veselico Napredna društva v okolici opozarjamo na to prireditev naše mlade podružnice in jih prosimo, da se odzovejo vabilu in pridejo v Planino. Ako nc bi mogoče kdo prejel vabila, naj nam oprosti. Vsi zavedni Slovenci in Sle* venke, ki ljubijo Ciril • Metodova družbo, so nam dobrodošli! Ženska in moška podružnica Ci* ril - Metodove dražbe v Gradca priredita dne 4. februarja v dvorani »Znm griinen An gor« pustno veselico. Kdor pomotoma ni prejel vabila, naj se blagovoli obrniti na Čitalnico, Leon bar dstrasse 3. Draitveno noznonilo. vabimo na Občni zbor »Splošnega slovenskega ženskega društva« se vrši v nedeljo, dne 29. januarja ob 5. popoldne v društvenih prostorih na Rimski eesti št. 9. — Ker se po^bna vabila na občni zbor ne bodo razpošiljala, vabi odbor tem potom vse eenj. društvenieo, da se gotovo in polno* Številno udeleže občnega zbora. Narodna čitalnica v Ljubljani priredi v soboto, dne 23. januarja v svojih društvenih prostorih "»Narodnoga doma« svoj VI. drnšabni večer s plosoin. Ti čitalnični večeri so postali najbolj priljubljena prireditev V Ljubljani in zato ni čudno, da se kro^r čitalnicarjev redno veča. Ne da bi se hvalili reproduciramo samo so-glasno sodbo občinstva, da ni nikjer toliko aunniranosti in fine neprisiljene zabčive, ko ravno v ^Čitalnici«, kjer se na razvalinah nekdanje prenapetosti razvija veselo familijarno življenje. Ker se bodo te prireditve nadaljevale in se bo poskrbelo tudi v poletnem času za različne zabave, posebno izlete po Ljubljanici, zato Šip in polomil okvire pri oknih ter j vabimo cenjene ljubljanske familije U v hišo polena. Ko so mu odprli, >e jc lotil svojega očet:-i s kosišeem ter je na njem zlomil. Oče je dobil več poškodb. Izprideni sin se bo zagovarjal pred sodnijo. Oče in sin. Posestnik Anton Arh ta Al lake pri Radovljici je prišel pred nekaj dnevi ob 9. zvečer pijan f!omov in se začel kregati s svojim sinom Alojzijem. V prepiru je sunil svojega -ina z nožem v trebuh in sra lahko poškodoval. Sin je izvii očetu nož, bil pa pri tora tako neroden, da je oteta ranil na roki. Vrhu tega je svojega •četa še nabil in ga vieel iz hiše ter iišna vrata zaklenil. Oba se bosta morala zagovarjati pred sodiščem. Z Bleda, Tukaj se je tekočo zimo a pravilo krasno sankališče, ležeče na > Sraži« 20 minut od severnega -hrežja jezera oddaljeno. — Saukali-^Narodno čitalnico- v Ljubljani, kjer najdejo starejši člani družin v bralnih sobah, mlajši pa v prijetni čitalniški družbi in pri Čital-niških družabnih veselicah najboljšo zabave. Poudarjamo namreč, več če bo i mrla ljubljanska Čitalnica članov, več bo lahko nudila vsakemu Izmed uji h. Triglavanski ples. Za to prireditev vlada ne samo v* Ljubljani, ampak tudi na Štajerskem veliko zanimanje. Saj je pa tudi akad. teku. društvo -Triglav« iz Gradca na Sta-.terskem najpopularnejše društvo, ki bo pri svojem prvem obisku o priliki društvene 35Ietnice, dne 19. februarja v Ljubljani, gotovo sprejeto s ti-siirni simpatijami, ki jih zasluži naprednjak od naprednjaka. Veliki lovski ples. Kot bi bila obleka na ti prireditvi glavna stvar in no zabava-, tako se zanima vse za toaleto. Več vprašanj je prišlo na nas, če je narod rut noša na lovskem plesu dovoljena. Seveda je dovoljena, saj je vendar narodna. Vsi go-spodje m dame so tudi v narodnih nošah prav dobro došli, saj dajo ravno narodna noša družbi najbolj pestro vnanjost. Tudi turistovsjka oble« ka je na mestu. Poudarjati pa moramo, da naj pridejo vsi, ki imajo lov-t-ke obleke, v teb na ples, ker jo želeti, da ima lovska prireditev deloma tudi lovski značaj po oblekah. Promenado a obleka jc normalna. Menim, da je to vprašanje zadosti pojasnjeno. Slov. plan. društva kamniška podružnica ima svoj občni zbor dne 9. februarja ob pol S. v .Društvenem domu«. Iz Zagorja ob Savi. Dne 22. januarja se jc vršila v Dolenji vasi pri Zagorju ob Savi pipčarsku veselica, katera jc prav dobro uspela. Udeležili so se je samo priprosti delavci. Zabava je trajala malodane do svetlega dne. Cisti dobiček se je žrtvoval novodelnjoeemu zagorskomu »Sraju-lju«. Najprisrčnejša zahvala vsem udeležencem. — Narodni P i p-č a r j i. Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici priredi dne 5. februarja v prostorih »pri Zlatem jelenu« v Gorici veselico. Klub slovenskih tehnikov v Pragi naznanja predavanje pravnika Iv. MohoriČa o »Gospodarski strukturi v slovenskih deželah«, ki se vrši dne 30. januarja v prostorih akadeniič-nega društva »Adrije«, Praga II. Spalena 20/IIL___ Narodne dame imajo danes, v petek ob 8« popoldne kavarni" delne prireditve mm nUm\ vino"* ld ga priredi v nedeljo, 29. t m. ob 10. de-poldne v hotelo „Stmkelj- JOtitM ii etsMiKki tnUtn za 24« 8bodu bosta govorita deželna poalapca tr. Iv. TurtVt is 4 Somišljeniki vsi w Pnsveti. Slovensko deželno gledališč«. Jutri, v soboto se igra za par-abo-nente prekrasna dramatska legenda angleškega humorista Jcroma K. Je-roma »Tajec«, v kateri nastopa v glavni vlogi Kristus. Vsa ljubljanska kritika je sprejela to igro J po sebuira odobravanjem in priznanjem, publika pa z redkim zadovoljstvom. Ta igra jo izmed najlepših, najduho-vitejSih modernega repertoirja. — V nedeljo popoldne ob 3. pri zelo zniža-nib eenab kot ljudska j^rt^dstava vel j ka romantična opera K. Weberjn »Carostrelec« Cizveu abonuementa; za lože. par) ; zvečer ob 7. prvič v sezoni Fallova opereta »Ločena Žena« (za nepar). Roztled po slofonskem sveto. — Hrvaški geneial — natodni dobrotnik. Hrvaški li.sti prioočnjrjo to-Ie notico: »Dne -4. t .m. je prispel v ZagTeb vfK>kojeni podpolkovnik Trajlovič z Dunaj;* ior izročil pred* tedniku »Društva sv. Jero»ima« Le barju državno obveznici> v zneska 20.000 kron, ki jo je Trajlovieu izroči pokojni general Gjuro Canie z na« logo, naj to obveznico '»•roči »Pruštvu sv. Jerouima^- po njegovi smrti.« Gjuro Canie je tisti hrvaški rodtdjub, ki je tik pred svojo smrtjo izročil predsedniku »Družbe sv. Cirila iu Metoda za Istrom, poslancu Vekosia-vu Spinčiču 25.000 kion ^ željo, da se ime darovatelja ne zabelerl v„}avnocfi preje, dokler ne bo umrl. — Poset ruskih poslancev na Balkanu. Po poročilih iz Petrojerada namerava vee poslancev ruske gosu-darsivene dume prihodnjo spomlad prirediti izlet na Balkan. Potovali bodo preko Odese i:i Črnega morja v Carigrad, od tu pa v Sofijo in Bel-grad. Iz Belgrada se rapotijo v Sara jevo, otl tu pa preko Mostara na Četi nje. Domov se vrnejo s parn ikom in bodo med potjo še obiskali Atene in Solna. — Slovak protestantski škol? Voditelji slovaške narodne stranke so razvili živahno agitacijo za to, da bi bil za protestantskega škofa na Severnem Ogrskem rri predstojeći volitvi izvoljen uarodno misleči slovaški duhovnik. Protestantski duhovniki v Turčanskem Sv. Martinu se zavzemajo za kandidaturo župnika Sinkoviča, ki ima največ šane, da bo izvoljeu za škofa. To bi bil prvi slovaški vskof v protesi-intski cerkvi na Ogrskem. — Iz balkanske diplomacije. Bolgarki listi poročajo, da bo srbski minister nmanjib del dr. Milovan Milovanović v kratkem posetil Sofijo, kjer bo ostal več dni. Konfori ral bo z bolgarskimi ministri o bolgar-sko-srbskih odnosajib. — Sofijska -Bakanska Tribuna' javlja, da bo bolgarski poslanik v Belirradu To«ev premesčen in da bo na njegovo mesto v Bel grad prišel Čokov, dosedanji bolgarski poslanik v Londonu. — Zaradi aneksije Bosne, $in» davno tep-a se je vrnilo v domovino več Hercegovce v iz Crne gore. kamor so pobegnili za časa aneksije, tla se eventualno v vojni proti Avstriji bore na črnogorski strani. Orožniki so dotičnike takoj prijeli ter jih izročili vojaškemu sodišču. Kazprava proti tem revežem je bila te dni. Obsojeni so bili 4 izmed njih v 51etno, dva pa v 61etuo težko ječo. Doslej je cesar vse take obsojence pomilostil, zato se je nadejati, da zašije tudi tem revežem žarek vladarjeve milosti. Izprcti soflfiia Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Obrekljivem Jože Žitko, delavec na državni Železnici ima menda zelo na piki Lihtenekerjevo rodbino. Zato se jo 1. t. m. kar na lepem zraUlil o starejšem Lichtenekerju, da je ta rekel o neki ženi naj kmalu »crkne«. Nadalje je Zitko tndi rekel, da naj starejši Liehtenaker gleda na svojega sina, ki mn aa pečjo crte. Obtoie* nee node žaljivk prttnaiL Pričo pa vse pođ prtego pcibtdiio. Bedni l^osi obtoženec L&te*efcei*a odpnacanja, nakar mu tožHelj tadl odpoati- Zitko je bil na podlagi tef* opniften. Med fcniteil 12. t m. ao se na nekem dvorišča aporekle neka N. in M. J. ter J. O. Začele ao padati psovke in sicer od strani M- j. in J. O. Za al. O. se na da dokazati, da je zmerjala, vsled cesar je bila oproščena- M. J. pa je bila obsojena na 50 K globe. Strah pred masoevaajom. Nedavno je bil postrešeek F. H. radi žaljenja časti obsojen. Umljivo je, da je bil na A. D. kot tožitelja jeian. A. D. pa se ga je menda bal kali in si domišljal, da se hoče uostrfšcek maščevati. Ko je A. D. nedavno prišel v gostilno »pri litru«, je tam proti gostom rekel, da je F. H. prišel v njegovo gostilno z dvema najetima tovarišema, da bi ga zbil. Vsled tega govoričenja je H. tožil D-a. Ker pa hoče D. nastopiti dokaz resnice, se je razprava preložila. Teta in nečak. Trgovka Marija Šusteršič iz Svetja pri Medvodah je skozi dlje časa opazovala, da ji večkrat zmanjka denarja. Ker je bil po navadi pri denarju njen nečak A. Šu šteršič, je sumila, da ji on jemlje denar. Dasi pa mn tej?a niti najmanj ni mogla dokazati, fra je vseeno, posebno ker ji je pred kratkim izginil bankovec, direktno obdolžila tatvine. Vsled tega jo jc nečak tožil. Pri razpravi dne 25. t. m. jo btla Šuštersie obsojena na 10 K globe. v Kuga. V Pekingri se je pojavilo v sredo pet novih rdueajev kuge. * Verska blaznost. V ruskih okrajih Tiraspol in A nanje v je mnogo ljudi versko zblaznelo, kar ima svoj vzrok v fanatičnih propovedrh nekega meniha z imenom Innozentv. V zadnjem easu so morali odpeljati 10 kmetov v blaznieo. * Kolera, V Sinirni se siri kolera. Na dan zboli povprečno 60 ljudi. Vse ladje, ki se ustavijo na svoji poti v Smirni, morajo potem or slati petdnevno karanteno. Mesto jc od drugega sveta skoro popolnoma izolirano. * Amerikansko me»u v Trstu. V sredo je priplu? v Trst parnik »Lov« ra« paroplovne družbe ^Avslro-Ame-rikane«. ki je pripeljal s seboj 32.000 kg newyorškega govejega mesa. Od te množine mesa bo pora bi b< družba sama 15.000 kg, drugih 13.000 kg dobrega severnoameriškega zmrzlega mesa pa bo skušala družba prodati v Trstu. IflefonsRfl m bnoinvnii porofiifl. Grosupeljski postajeuačehok zmrznil. Grosuplje, 27. januarja. Danes ali včeraj zvečer je ponesi>nJil tukajšnji postajenačelnik Tomaž Aich-holzer. Včeraj zvečer okoli desetih Je odšel od doma. Ni ga bilo več nazaj. Danes okoli tričetrt na enajst dopoldne so ga ua£H zmrznjenega pri žagi Fr. Tometa, vnlgo Finka na Grosupljem. Vsi poskusi c buditi ga, so bili zaman. Ali se jc zgodila nesreča ali zločin, bo dognala sodna preiskava. Truplo so prenesli v mrtvašnico na Grosuplje. Kanjki je bil blag mož in zaveden napreden koroški Slovenec. K sadovi ustavitve obrata v celjski slovenski tiskarni. Celje, 27. januarja. K žc objavljenim poročilom o postopanju oblasti napram slovenski tiskarni v Celju, moramo dodati, da odlok mestnega urada v Celju ni govoril o razpustu, temveč le o začasnem sistira-nju društvenega delovanja. Iz raznih vzrokov, ki imajo svoj vir deloma pri ustanovitvi, deloma pri poslovanju društva v preteklih letih, se je sedanji odbor že celo leto bavi! s pripravami za prenstrojitev društva, ker dosedanja oblika »Zveznih« podjetij (slovenske tiskajne in papirne trgovine v Rotovški ulici) nc odgovarja potrebam časa. Ko so bik* vse te priprave že v teku in malodane dovršene, je prišel spletkar dr. Ben-kovič, ki bi is srca rad povzročil tako likvidacijo društva, da bi jo vodil nemški celjski mestni urad. In štajerska namestnija je po poduku od strani dr. Benkovica resno sklenila, izročiti likvidacijo društva »Zveze slovenskih posojilnic« celjskemu mestnemu uradu! Jasno je, da bi se s tem postavilo kozla za vrtnarja. Kajti Nemci bi gotovo nalašč škodovali slovenskim posojilnicam, ki bi bila pri tej likvidaciji udeležene. Razumljivo je nadalje, da bi celjski mestni urad s tiskarno vred uničil neljubo mn »Sudsteirische Volks-stimme«. Iz tega je razvidna vsa zlobnost klerikalcev pod vodstvom dr. Benkovica. Da so se jim pa nji« hovi načrti ponesrečili, jc pripisati le spretnemu nastopu odbora »Zvezo namilili ponojilnJoc s njegovim aaaiijivua predsednikom dež. poaL dr. Knkovoem. Naj jsi klerikalei in reaegalje šo toliko rovajo> eno je da- nes SlflUlftO: Cel* eeiaae, no - naprednlli rokah. Obrt In vlada* Dnaaj, 27. januarja. Včeraj je imela svobodna obrtna organizacija poslancev v avstrijskem državnem jsboru sejo, na kateri se je sklenil oster protest proti temu, da je vlada reducirala kredit in podpore obrti in obrtnim šolam. Mornariški in brarabni odsek ogrske delegacije. Dunaj, 27. januarja. Mornariški odsek ogrske delegacije ima danes v Budimpešti prvo sejo, v kateri razvije admiral grof Montecuccoli mor nariški program. Brambni odsek ima svojo sejo dne 3. februarja ob & popoldne. Enotni češki klub. Praga, 27. januarja. »Narodni Politika« poroča, da je bila včeraj seja y> Enotnega češkega kluba«:, v kateri je bil sprejet izpre men jeni statut, na podlagi katerega pride tudi dr. Kramar v predsedstvo kluba, — Statut se je izpremenil tudi v tent oziru,da mora imeti vsak član »Enot nega češkega kluba«, ki dobi od države kako dobavo, tudi dovoljenje kluba. Grozeči štrajk na krakovskem vseučilišču. Krakov, 27. januarja. VseuČilis-ki senat je izrekel proti onim dijakom, ki so bili obdolženi, da so se udeležili demonstracij proti klerikalnemu profesorju Zimmermanuu-sodbo, vsled katere so bili trije dijaki religirani, 60 jih je pa dobik* k on sil m abeundi. Napredni dijaki so sklenili nato, da uprizore kot protest proti takemu postopanju, štrajk, ter se hočejo v tem ozira obrniti tudi do drngib vseučilišč. Shodi ogrskih socijalnih demokratov. Budimpešta, 27. januarja. Ogrski socijalni demokratje pripravljajo za prihodnji teden več kot 100 shodov proti visokemu vojaškemu kreditu in proti gradnji avstrijskih dreadnoughtov. V več mestih na Ogrskem bo prihodnji teden po več zborovanj. Vabil na ta zborovanja so dali socijalni demokratje natisniti nad milijon in k temu je prišteti še toliko letakov, ki se bodo razširili po vsej deželi. Letaki so tiskani v vseh jezikih, ki pridejo za socijalne demokrate na Ogrskem v postev. Turško - angleški sporazum. Pariz, 27. januarja. »Echo d£ Pariz« javlja iz Carigrada, da so je dosegel med turško in angleško vlado sporazum glede skupnega postopanja v vprašanju rusko - nemške pogodbo glede Orienta. Bolgarski poslanik pri velikem vezirju. Carigrad, 27. januarja. Bolgarski poslanik je posetil danes v turškem državnem zboru velikega vezirja, da protestira proti obsodbam, ki jih je izreklo vojno sodišče v Končani ter je zahteval, da se uvede nova stroga preiskava. Spopadi na tursko • bolgarski meji. Carigrad, 27. januarja. Iz Jedre-na poročajo, da so se dogodili na turško - bolgarski meji spopadi med turškimi in bolgarskimi vojaki. Ruska vojna mornariea v Črnem morju. Carigrad, 27. januarja. Tu se govori, da namerava Rusija v Črnem morju zvišati svojo vojno mornarico. Spor med Bolgarsko in Knmtrnsko? Bukarešt, 27. jinuarja. Nekateri listi prinašajo iz Sofije vest, da je rn-miinski poslanik v Sofiji protestiral pri bolgarski vladi proti terorizmu, katerega razvijajo nekateri bolgarski podaniki proti Rumnnom. V bolgarskih krogih se zatrjuje, da je ta vest izmišljena. Kuga v Aziji. Charbin, 27. januarja. Predmestje Fudjadan, v katerem se je prvotno začela širiti kuga in sosedne vasi so zastražene z vojaškim in policijskim kordonom v izmeri 15 verst. Noben človek ne sme iz okuženih krajev. Zdravniki desinficirajo pod vojaško asistenco hiše in ceste. 24. t. m. je bilo v izolimib bolnišnicah 1225 oseb, med njimi tndi 1 Evropej* ca. Tekom zadnjih 24 ur je umrlo 48 oseb za kugo, 60 pa jih je na novo zbolelo. Posebno paniko provzroča dejstvo, da dosedaj niti en bolnik, katerega se je prijela kuga, nI prebolel te strašne bolezni. Revolucija v Mehiki. London. 27. januarja. Keuterjcv biro poroča is New Yorka: Po poročilih od mehikanske meje so zavzeli vstaei San Ignacio. Na strani mehi-kanskih zveznih čet je padlo v zadnjem tedna baje 80 mož, 50 pa jih je bilo ranjenih. Glavna bitka se je vršila pretekli teden pri Galeami. Izdajatelj In odgovorni urednik: