Belokranjsko kolo in nekoliko drugih narodnih pesmic in iger z razlago. Spisal J. Navratil. /. Metliško kolo. (Dalje.) se to je izvestno. — »Neizrečeno mi je pa žal (po starem) in »obžalujem« (po novem), da ti ne znam tako izvestno odgovoriti na 2. vprašanje: kedaj se je presadilo kolo na slovenski (belokranjski) svet? Zapisano je, da so nemški križarji utcmclili svojo ,komendo' v Metliki že l. 1223 J); zapisano je, da je nekdanje tri slovenske (kaj- kavske) županije: Zagrebško, Križevsko in Varaždinsko Ferdinand I. po nesrečni bitki Mohački (1526) pridružil pravi svoji hrvatski deželi« ;2) za- pisano je, da so takozvani »uskoki« (Vlahi, Žumberčani ali starovčrci) še za istega cesarja, samo štiri leta kesneje (1530) začeli seliti se od Senja (Zengg, na Hrvatskem) v odkazano jim Metliško okolico:3) — vse to je zapisano; kedaj se pa je preselilo ali presadilo »kolo« v Met- liko in njeno okolico4) med druge Bele Kranjce, — tega nisem mogel dozdaj zaslediti v nikakem rokopisu, v nikaki knjigi. Ustno poročilo pa tudi molči povse o tčm. Dasi pa Žumberčani, ki govorč »štokavski« in »čakavski«,ki igrajo kolo še dandanes — na sredi »sela« nc samo o vuzmu (»us- kersu«) in Kresu ali I vanju, nego i na vse tri božiče (»na sva tri dana Božiča«), in to »momci«, »snahe« in »djevojke« — Dasi so Žumberčani (v širjem pomenu) s časom po svoji naselitvi ob belo- kranjski meji kolikor toliko vplivali na nove svoje sosede, (kakor pozneje Kranjci nänje) pa vender nečem trditi s tem, da so baš oni tudi »kolo« zasejali na slovenski svet; kajti vse kaže, da se je igralo ') »Letop.« (Mat. slov.) 1887; 169. '*) Engel: „Geschichte des ungar. Reiches u. seiner Nebenländer." II. s) Prim. „Letop." Mat. sloven. 1879; 206. ') K njej račnamo tudi Vinico in Poljane z obližjem vred. '") „Grško-katolici govore — premda i ne Čisto — ipak štokavskim jezikom; a rimo-katolici čakavskim, premda se i oni na mjestu po prvih povuči znadu. A šlo je kod obijuh jedno — jest to, da uzimlju i po koju kajkavsku, pa če i kranjsku riečicu." Gl. „Arkiv za povjestn. jugoslov." VII. 1863; 330. *) Gl. ondi na str. 334—337. (Če se je ta ndrodni običaj po 1. 1863. tudi kje zatrl, povsod vem da ne. J. N. kolo že pred njihovim prihodom v naše kraje, ne samo pri Srbih oziroma po Srbiji, Bosni in Hercegovini, nego i po Hrvatskem, Sla- vonskem in Dalmatinskem, a sosebno po hrvatskem in dalmatinskem primorji in to: ne samo o naštetih svetkih i. dr., nego i na svatbah (tudi pod milim ali »vedrom« nebom t. j. pred hišo), kakor sc dan današnji. Tudi Bolgari igrajo kolo, ki mu pravijo: »horo« ali »oro.« 2) V Babini gredi (v Slavoniji), ki sluje najbolj po svojih ženskih »lepoticah«, igra vsako leto o posebnih prilikah od pamtiveka »kolo« po kakih 500ter0 ljudi. (Po ustnem poročilu.) Vse to nam pa svedoči, da je »kolo« neizrečeno star ples, ki je — predno so se preselili Žumbcrčani v naše kraje, utegnil pre- seliti se na belokranjski svet, in to, gledč na jezikovne oblike — s hrvatske strani izmed tako zvanih ,čakavcev\ 3) Vredno je morda veščake opozoriti na to, da jc Metliškemu (zdaj jako okršenemu) kolu ,štokavska' inačica (Vuk, I. 372—373 br. 517.) od Dubrovnika. Vuk pa piše v isti knjigi na VI. strani (»mjesto predgovora«) tako: »Kod kojijeh stoji: od Dubrovnika, od onijch sam gdekoje ja napisao u Dubrovniku, no od čeljadi, koja nijesu odande rodom (jer pravi Dubrovčani — starosjednici — nemaju danas nikakoijch narodnijeh pjesama), a najviše mi jih je napisao od svoje majke G. Jovo Lainovič, koji se rodio u Novome [Novij u Boki od roditelja iz Fočc u Ercegovini, a prije 23 godinc, kao dijete, došao u Dubrovnik, gde i sad [1841.J trgujuči živi. Tako se slobodno može reči, da su ono gotovo4) sve prave Ercegovačke pjesme, koje su gdje- što po »primorskome« načinu okrenute«.ft) Z dodatkom: »od Dubrovnika« zaznamenoval je Vuk tudi 6no närodno pesem, ki nam dopolnjuje in razjasnuje 3. pesmico Metliško, in se Čita pri Vuku I. (1841); 294 (br. 400) pod napisom: »Stara neče, a mlada hoče,« to je: (»deklica starega neče, a mladega hoče.«) — >) Vuk: „Srps. n. pj. 1.(1841); str. I; 61—66; ioS (174—177; 180—186 itd. 372; br. 517 imeli smo že v mislih). Čitaj tudi v Vukovcm „Kovčežicu" Rižanske običaje sir. 47—51 i. d.; v „Arkivu" pa na str. 287 in 293 zarad Lonje (v Posavini, a na str. 327; zarad „župc selačke" v .Primorju hrvatskem.' *) Miki. „lex 1094 p. 1. chorus [od gršk fy/i*r, Rundtanz, Reihen, Reigen]. Tuje ime „horo" namesto domaČega rabi tudi nekim drugim Jugoslovanom. Prim. Vuk, pjes. I. (1841) str. 342 in .,rječn." 806. 3) Kod po Dalmaciji živi Ilrvati-čakavci in kako se razlikuje njihov jezik od srb- skega, čita se v Vukovem „Kovčežiču" 16—27. ') Srbom ne znači „gotovo" (adv.) to kar nam, nego: skoraj (beinahe, fast'. 5) V primorji (dalmatinskem) živč poleg .štokavcev' tudi ,čakavci'. Prim. »Kovč.« 17. Ker nimajo vsi čitatelji Vukove zbirke pri rokah, utegnemo ve- čini izmed njih ugoditi z navedeno ,pesmo': »Tekla zvjezda danica, Da preteče mjeseca (sic) ; Ne more ga preteči, l)ok zajedno zadjoše Za visoku planinu, Za zelenu goricu, Za studenu vodiču; Na vodici djevojka, Črpa,2) Ijeva3) vodiču Sa zlacenom maštrafom1) 1 bijelom ručicom. Tu dolazi star' na konju, stara delija:*) »Božja pomoč djevojčice, bjela rumena! 6) Hoču li ti dod pomoči črpat vodiču > — Idi s Bogom, star' na konju, stara delijo! Volim sama i do noči, nego *) s tvojom pomoči.« Zdaj nam jasno, kdo je dni »star' na konju« tudi v naši pesmi, in da besede: »Bog ti plati!8) niso nikaka hvala (zahvala), nego pods m c h. — A če izpustiš v gorenji pesmi (»od Dubrovnika«) v zadnjih petih vrstah iz vsake vrste po dve zadnji besedi, (ki so po mojem mnenji novi dodatki iz turške dobe), ostane ti še dosti jasna misel s prvotno ndrodno mčro naše pcscmcc: »Bog ti plati star' na konju!« Ta vrstica je po tem takem samo odlomek ali ostanek gorenje ali pa kake druge pesmi; kajti z vsebino 3. pesmi ni v nikaki zvezi. Tako se menjajo in pozabljajo s časom närodne pesmi. — Očc- vidno je, da so 2., 3., 5. in 6. pesem slovenskega značaja, 1. in 4. pa čakavskega — z vplivom slovenskim. Opozärjamo samo na nsl. besedo »postavati«, ki ne rabi ni Hrvatom, ni Srbom; pogrešamo ') Tu menda samo „licentia poetica", a ne hrvatska kajkavščina, ki sklanja 4. sklon (acc. sing.) neživih stvari mošk. spola tako, kot da so žive. -) Zajema. Po Vukovih mislih bi bilo „pravilnije crpe, nego črpa" — aj Naliva. *) Kupa (kupica) z ročo, ein (Mas mit Handhabe. „Delija" turška beseda — junak itd., po Vuku mošk. spola (m.), a ti» vendar: star« (nm. star/) Tako se menja pravi (prirodnij spol s slovničnim tudi gledč besede „slüga". Prim. Vuk „rječn." 693. *) T. j. rdeča. Zbog tega „nego" (nm.: neg') 1 zlog preveč. •M) Za „plsltiti" (v. pf.) rabi našim Belim Kr. že zdavna „plačati" (v. pf.), /.a srbo- hrvatski „plrfčati" (v impf pa „plačevati" (v. ,'mpf. oziroma freq.). je tudi v staroslovanskem slovarji Miklošičevem. Cel6 v 2. množn. sklonu besede: »divojk« (nm. divojak) čutimo slovenski vpliv. V 4. pesmi je prva beseda (»odprite«) slovenska, poslednja (»dukät«) pa čaka v ska, kar svedoči bas ta skrajšana oblika 2. množn. sklona, (gen. plur.) II. Poljansko kolo. a. Kolo v Starem Trgu. Vrli domorodec, pokojni Jurij Kobe, popisal je »kolo« v svojem mičnem spisu: »Beli Kranjci« v »Novicah« 1. 1847.) tako:l) »Kolo (na- rodni ples), pri katerem se dekleta, tudi mlade (žene)2), »vzajemno na- sprotno' na suknjah za žepe držeče v podobi šestila okoli vrtč, dve stopinji naprej, eno nazaj gredč, — to se v nekaterih krajih v svoji stari svetačnosti še zmeraj vodi, v nekaterih se je pa tudi že opustilo. Med njimi je vselej ena ,vodja', in sicer taka, ki je najbolj urna in največ pesem vč; zakaj kolo se prepevajoče vodi, dokler se ples nc začne, kedar se pa ples začne, odstopijo vse tiste, ki so slabe, ali pa ki nc znajo na las z vsemi drugimi dve stopinji naprej, eno nazaj po skočiti, zakaj v enem trenutji morajo noge vseh po zemlji poteptati in zopet odskočiti v zrak. Stari Trg v Poljanah je bil njega dni velikonočni ponedeljek pred večcrnicami ves v takih igrah, in vse je od petja grmelo, ker vsaka vas iz cele župnije je ondi na svojem prostoru kolo praznovala. Kolo se začne vselej s pesmijo: »Zbiraj se, zbiraj lepi zbor Prelepih vseh mladih devojak«-) itd. (Iz vsega kola je razglasil Kobe samo te dve vrstici). »Vsled tega se poj6« — pripoveduje Kobe na dalje — »razne pesmi v čisto »srbsko-hrovaškem« narečji, da se človek zares prečuditi nc more, ako pomisli, kako so se mogle te pesmi na kranjsko zem- ljišče zasaditi. Kolo se v naši dobi redko vodi, samo o večih praz- nikih in na piru (svatbi) drugi dan po poroki, ako nevesta ni vdova. 4) Tu z nekaterimi pravopisnimi popravki po Janežičevcm „Cvetniku" 2. izdaje v Celovcu 1868; 331. -') Mnogi Belokranjci, ~ Hrvati in Srbi pravijo „mlada" nevesti ali mladi ženi vse leto po svatbi. Prim. Vuk. „rječn." 362. Za isti pomen rabi Poljancem in nekaterim drugim Belim Kranjcem tudi „snaha". :l) Uprav: „(1/vojak", kar zvemo malo kesneje. 4) Mctličani pravijo: „vdovica". Po poročilih in naslednjih pesmih poljanskih in drugih drago- cenih podatkih, ki nam Jih je blagovolil letos priobčiti vč. gospod Peter Režek, župnik v Starem Trgu pri Poljanah, razglašamo pa, da se igra zdaj »kolo« v njegovi župniji še v Trgu, v Predgradu in v Deskovi V asi, in to skoraj vse velike praznike, pa ne pred večernicami, ampak po večernicah. »Snahe« ne plešejo več, ampak le dekleta (»dekliči« ali »deklice«, tako pravijo tudi odraslim2) in dečaki, (pa ta beseda jim ne rabi, nego »fanti«, (a ne »fantje«). Tako jim ne rabi — razven v pesmih in šalah — ni beseda »divojka« (kakor jo izgovarjajo čakavski, a ne »devojka«). V Pred gradu izgovarjajo tudi razločno: »lipo« nm.: »lčpi« ; v 2. množnem sklonu (gen. pl.) piše pa naš svedok iz istega Predgrada nedosledno: »lipih 3) djevojak« dočim je bil prvi svedok iz Trga — napisal še poprej: »lepi«, a vendar: »divojak«, dasi se je vč. gospodu župniku v prvi besedi nm. »c« čulo malo »i«, ko mu je namreč ta svedok Čital zapisano pesem. Take pojave razjasnjujejo naslednje župnikove besede: »Zarad govora je pri nas velika kolobocija: kteri gredo krošnjarit na Hrvatsko, govorč bolj hrvatsko, kteri gredo med »Vlahe«, govore bolj srbsko, kteri gredo med Nemce, pa nemškutarijo, kakor nekdanji ,odsluženi' vojaki; vender pa pri vsem tem lepše govorč in bolj čisto, kakor (nego) »Kranjci«. 4) »Resnične so Vrazove besede, da pravijo: zastanak, povratak, staža, lonac. Pišejo se: Bukovac. Barac, Mukavac . . ali vsaj izgo varjajo tako, akoravno mi pišemo -ec nm. ac.« Na vprašanje, zakaj piše vč. g. župnik zdaj: »Stari Trg pri Po- ljanah, dočim je pisal Kobe 1. 1847. »Stari Trg v Poljanah«, rekši jc li se Kobe zmotil? — poslal nam je vč. gospod to razjasnilo: »Na- risal sem Vam (kolikor znam), ,spregled' naše župnije. Ako pridete iz Črnomlja s pošto v Kočevje na postajo: Brezovica, in še nekaj časa greste po cesti v Kočevje, postojite in se obrnite proti jugu; tu se Vam med dvema gorama [Kožico in Žežljem] razprostira globoko dol Poljanska dolina — noter do Kolpe, od ktere se spet na hrvatsko stran hribje vzdigujejo in dolino zapirajo. Od tu se Vam vidi, da je dolina ravna, pa prav za prav ni nič ravnega v njej: polna je malih gričev in kotanj ali drdg (Mulden). Pod cesto noter do Kolpe pre- ') Pristojna javna hvala hodi vrlemu domorodcu na toliki ljubavi! — Pisatelj. *) Nepoštene deklice ne smejo v kolo. Uprav „lipeh". 4) Razumevaj: „Orni Kranjci", t. j. oni, kateri se ,čmo' nosijo. bivajo Poljanci, toda prve tri vasi (Krälje, Vimolj in Čeplane) spadajo cerkveno pod Nemško Iš ko župnijo; druge doli1) pa vse pod Stari Trg (Starotrško župnijo). »Dolina pa .spušča' proti Kolpi po strmem bregu, kteri loči župnijo nekako na dva dela: vasi, ktere so pri Kolpi, kjer so pod bregom semtrtje lepe ravnine — imenujejo se »brežani«, a druge vasi, ki so nad bregom — »nabrežani«. Ako greste po cesti doli v Starotrško župnijo, pridete čez Jelenjo vas v Prcdgrad. Tukaj doli pod ,c£rkvo' na rtu je stal slavni poljanski grad (Pölland = Poljane), ki ga Valvasor popisuje; zdaj mu pa ni več sledu; ampak zdaj stoji onkraj ceste gradič, v kterem knežev logar prebiva. (Tukaj v tem grädu je bila do 1. 1848. .gosposka', kakor n. pr. na Krupi). Vdsi pravimo navadno Predgrad, pa tudi »pri Grddu«, ptujci: Poljane, Kočevarji: Pölland«. »Zato menim, da je prav, če pravim . »Stari Trg pri Poljanah«,2) ker jc civilno imenitniši bil grad Poljane nego župnija: Stari Trg.« 3) »Res, da zdaj inostranci, kedar gredo čez hribe k nam, pravijo: »Grem v Poljane«, naj gre potem pdtnik, v ktero vas hoče, tako, da je to ime postalo splošno za vso dolino, in po tem je tudi prav: *v Poljanah.« Po tem ugodnem razjasnilu smemo tedaj i kolo, ki se igra v Starotrški župniji, imenovati »poljansko kolo«. (Dalje prih.) J) T. j. l>olj na jug: Podgora (gorenja in dolenja) Zagozdac, Jelenja vas, itd. *) Tudi ,službeno' je Stari Trg pri Poljanah . „Altenmarkt l»ei Pölland". („L. R. BI." f. Krain 1857. II., str. 30). J. N. :l) Po sedanji deželni razdelitvi spada ta Stari Trg pod okrajno poglavarstvo Črno- maljsko in k sodnemu okraju Črnomaljskemu. J. N. Popravki. Na 339. str. (4. vr. z. pred.) čitaj: I)a pojile z nami (namreč: izpro- šena hči); 340. str. (6, op.) čit »darežljiv« «si. beseda; 343. str. (6. vr.) čit. ni/;o; — v 22. vr. čit. //oda; — v 23 vr,: .fta /u; — v 3. op.: Trtko je bilo tudi Metliško kolo še preti tremi leti: — v zadnji vr. pa: ra/'i; 344. (4. op.): Zaveze tanka 7/es'oca — Pa podje s dragom itd. — Manjše tiskovne hibe, kakor: »agrinz« (337), »prag» = srh. ska- kavfic« in »preg« (340; 2. op.) — namesto: agrinz, praga, prgg itd. popravili so si stro- kovnjaki menda že sami; — v 4. op. Čitaj . . gospmla, a ne »gospoda«.