št. 20 (999) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 15. maja 1969 V Kakšna bo sadna letina? Dober cvetni nastavek na sadnem drevju v sevniški občini napoveduje razmeroma dobro sadno letino. Posebno so lahko zadovoljni v sevni-škem kmetijskem kombinatu, kjer bo letos prvič polno obrodil velik plantažni sadov-mjak na Čanju, dober rod pa obeta tudi sadovnjak v Sevnici. Ce bo šlo vse po sreči, utegnejo pridelati blizu 15 vagonov jabolk, ki jih bodo uskladiščili in prodali šele takrat, ko bo imelo sadje boljšo ceno. Ribez ne bo dal toliko kot lani, ko je bila izredna letina. Ce ne bo mraza, bo pridelek povprečen. Letos pa imajo gojitelji novo nevšečnost: v večjem obsegu se je pojavila ribezova pršica, ki uničuje vršičke, zato so dodatni stroški s škropljenjem. TAKIH FANTOV NAM MANJKA! — Kmetijska tehnika Stane Gorenc (na levi) in Lojze Cvelbar iz Gorenje vasi pri šmarjeti nasmejana^ s^ta na Stanewvem traktorju, kakršen je še vedno želja našega zasebnega kmeta. Fanta sta dobra prijatelja, sodelavca m ^ družna kooperanta. »Ce bi nam dali dolgoročnejše kredite, bi pokazali kaj znamo,« je v razgovoru omenil razpoloženi Stane. (Foto: S. Dokl) Nevihta s strelo in točo - trije požari Toča povzročila škodo v vinogradih, strela pa zanetila tri požare in oplazila človeka - Zelo velika škoda v soboto, 10. maja, popoldne okoli 14. ure se Je nad škocjansko in Sentjer-nejsko dolino razbesenela prava nevihta,. Iz črnih oblakov, ki jih je podil po nebu močan veter, je treskalo, i>a-dala pa je tudi toča, ki je naredila precej škode posebno v vlnogi’adih. Kmetovalci ao se zaskrbljeno ozirali v pooblačeno nebo, saoslovne sodelavce iz inozemstva in Jugoslavije. Ob tej priložnosti bodo obdairili tudi člane kolektiva, ki so pri podjetju že 20 let. Popoldne bo pirofslaiva za ves kolektiv, združena s kulturnim programom, na njej pa bodo podelili tudi priananja najzaslužnejšim članom kolektiva vihta s točo pa jo je tokrat zagodla dva dni pred Pankracijem, kar je zelo redek pojav. Še huje kot toča je razsajala strela, ki je zanetila kar 3 požare: na gospodarskem poslopju Antona Gregorčiča iz Dol. Radilj pri Bučki, ki je popolnoona zgorelo, na kozolcu Petra Blatnika iz Grmovelj in na gospodarskih poslojpjih I\ranca Brsana ter Marije Bele v Cadražah, kjer je s poslopjem vred pogorelo tudi vso orodje. Vsd po-gorelci so bili zavarovani le za manjše vsote. Strela je vrhu vs^a oplazila še pogo-relca Brsana, Id na sirečo nd huje poškodovan, le sliši ne na eno idio. P.l M. BETI bo prodala več kot 500.000 kopalnih oblek Lani so v metliSki tovarni BETI prvač začeli izdelovati kopalk© iz he-lanca tkanine. Kar je bilo zjanje tolikšno povpraševanje, so letos proizvodnjo kopa'Jc občutno povečali. Tovarna ima za prodajo na domačem trgu siklenje-nih pogodb že za 195 000 kofpalnih oblek, 309 000 kopalk pa bodo izvozsili v tujino. Iz Švice imaijo naročil za 10 600 mošlbih, ženi-skih in otroških kopalk, IV Holandijo jih bodo pax>-dali 45 ODO, v Nemčijo kar 226 000, v Avstrijo 30 000, na Svedsfeo pa gre 7000 (kopalnih oblek. TIK PRED PADCEM — Na nedeljskem conskem svetovnwn speedway prvenstvu v Krškem sta se med vožnjo zapletla domačin Ivan Molan in Bolgar Mačev. Padec je bil hud; prvi je z motorjem odletel med gledalce, drugi je obležal ob dirkalni stezi, oba pa sta težje poškodovana. Na sliki; Rus Gordeev v vodstvu, v ozadju Molan in Mačev. Več o dirki na 11. strairi. (Foto; S. Dokl) Ni opravičila za prilolto prodajo dmžbenili zemljišč zasebnikom! Obsojanja vredna neupravičena bogatitev posameznikov v GG Brežice s cenenim nakupom družbene zemlje - 0,70 din za kvadratni meter, ko je kvadratni meter stavbnega zemljišča v Brežicah naprodaj po 15 do 30 dfn Od februarja do junija la- < , ^ ni so po slklepu samouprav- ' ' v--' " ^'i nih organov GG Brežice prodali 21 kupcem 15.000 m* zemlje po 0,70 din za m*. Sklep DS utemeljujejo s tem, da je prodano zemljo »smatrati kot eno izmed oblik pomoči članom kolektiva pri gradnji stanovanj ...« Zemljišče leži v katastrski občini črnec pri brežiški železniški postaji, izven zazidalnega okoliša. V GG Brežice trdijo, da so teh 15.000 m^ zemlje prodali z dobičkom. Pred nekaj letd (Nadaljevanje na 5. str.) 3000 pipcev za ohcet Organizatorji Kimečke ohce-ti iz Ljubljane so i^ek Turističnega društva Ribnica naročili pol Kovinsikem poc^et-ju v Ribnici 3000 pipcev. Pipci so že itadelani in čaikajo uporaibnike. Upajmo, da jih bodo amali ženini in sivatje prav Ujporalbiti. s <• ' ; -V ........ < ^ s.. > - Sosedje in gasilci hite gasiti požar in reševati, kar se rešiti da na poslopjih Franca Brsana in Marije Bele v Cadražah (Foto: P. Miklič) Strokovnjaki Geološkega zavoda iz J^ubl^e, M opravljajo hidrološko raziskovatao vrtanje v cat^km Toplicah, so že v prvi izvrtini naleteli na močan temiahie vodrf. Iz globine 305 do 326 metrov ^t^ vsako minuto okoli 2000 fitrov vode, tople ^ stopinj C. Tak izvir je pri nas izredno redek m bo km vse potrebe Cateških Toplic, ki postajajjo turistični center na Dolenjskem. (Foto: M. Vesel) VARČUJETE ZA HIŠO? Danes na 8. in 9» stra^ ni vse o varćevanjti za gradnjo stanovanji PREBERITE) > OD 15. DO 25. MAJA Okrog 18. maja dvodnevno izboljšanje vremena, sicer pa bo do 22. maja nestalno s^ pogostimi padavma^ in ohladitvami, včasih tudi trajen dež. Po 22. maju bo nastopilo dolgo razdobje lepega poletnega vremena. Dr. V. M. VRATA ! I 1 OKNA inleSPOLKNA ribnica NA KREDIT v Rigi se je 21-letni študent lija Rips zažgal, stekel mimo spomenika svobode in vpil: »Pustite nas oditi v Izrael!« Skupina mornarjev, ki je bila v bližini, ga je najprej pobila na tla in šele nato začela gasiti plamene... nekateri časopisi so prejšnji teden pisali, da ima Izrael že Sest atomskih bomb »hiro-šimske jakosti« (Izraelci so to zanikali). Brž so se oglasili Egipčani, ki so dejali, da bodo tuđi oni imeli bombo, če jo ima Izrael. Najbrž jo bodo imeli, če jo bodo sami naredili... Osemdesetletni diktator Saiazar je praznoval rojstni dan fn se je za hip pokazal na televiziji. Lani ga je zadela kap in so vsi mislili, da bo umrl. Imenovali so njegovega naslednika, toda Saiazar si je za silo opomogel. Zdaj si mu nihče ne upa povedati, da ni več predsednik portugalske vlade. Svoji gospodinji je dejal: »Ne morem še iti. Saj ni nikogar drugega«... Bivši francoski predsednik de Gaul-le je z ženo odpotoval na oddih v jugozahodno Irsko. Ker so politični opazovalci prepričani, da tiči za vsako de Gaullovo potezo politika, trdijo, da je stari general zdaj pokazal fige vsem svojim sodelavcem in — odšel. Bolj verjetno je, da se je naveličal vsega in je naposled pokazal ’ lige — politiki... Med demonstracijami v španskem mestu Estella je bilo slišati tudi vzklik: »Franco, posnemaj de Gomila!«... Bolgari se na moč trudijo dokazati, da sta bila brata Ciril in Metod Bolgara. Njihova najnovejša prireditev v tem smislu je bila v Parizu, kjer je bilo slišati več o Bolgarih in njihovih kulturnih zaslugah kakor o Cirilu in Metodu. Navsezadnje sta sveta brata mrtva in ni bojazni, da bi protestirala... »Ilegalni« časopis »Zpravy«, ki ga je objavljalo sovjetsko poveljstvo po okupaciji ČSSR, je zdaj nehal izhajati. Zdaj ni več potrebe po njem, ker so novinarjem v glavnem zamašili usta. Cenzorji so pridno na delu, ljudje pa odpovedujejo časopise^.. Ni mogoče obljubljati izobilja ali gradov v oblakih Ob izvolitvi vodstvenih organov slovenske skupščine Slovenska skupščina se je konstituirala, izvolila je tudi svoj izvršni svet. Nemara pa je res, da od nove skupščine veliko pričakujemo. Najbrž celo preveč, kajti od nje je samo delno odvisno, kako bomo napredovali in živeli. V naših samoupravnih razmerah je skujpščina le eden iz- TELEGRAMI BAGDAD — Vzhodnonemški minister za zunanje zadeve Winzer je izjavil, da bo več arabskih, afriških in ašjskih držav priznaJo NDR. Irak in Kambodža sta jo pred nekaj dnevi priznala. MOSKVA — Predsednik prezidi-ja vrhovnega sovjeta ZSSR Pod-gomi je na čelu delegacije odpotoval na petdnevni uradni obisk v Severno Korejo. OSLO — Predsednik norevške delavske stranke je na kongresu stranke izjavil, da mora Norveška ostati v NATO, dokler ne bodo ustvarjene možnosti za varnost v Evropi na širših temeljih. PEKING — Po precej dolgem molku je Kitajska zdaj odgovorila na sovjetsko pobudo o reševanju obmejnih sporov. Kitajci predlagajo zasedanje kitajsko-sovjetske komisije za plovbo po mejnih rekah. KARLSRUHE — Pred vrhovnim sodiščem ZRN se je začela obravnava proti zahodnonemškemu milijonarju Hansu Heinzu Porstu, ki je obtožen, da je v zadnjih desetih letih vohimil v korist NDR. BONN — ZaHodnonemškl zunanji minister Willy Brandt je v nekem intervjuju dejal, da odstop predsednika de Gaulla po njegovem mnenju ne bo posp^il pristopa Velike Britanije k Skupnemu trgu. WASHINGTON — Voditelj demokratske stranke v ameriškem senatu Mansfield bo zahteval, naj senat sprejme resolucijo, ki bo določala, da predsednik ZDA ne sme brez odobritve senata pošiljati ameriških vojakov na tuje. BUDIMPEŠTA — Madžarska narodna banka je sporočila, da Je povečala devizno vsoto za madžarske državljene, ki potujejo v tujino. Tisti, ki potujejo v Jugoslavijo, bodo lahko zdaj namesto 700 novih din odkupili letno tisoč din. LONDON — Po občinskih volitvah v Angliji in Walesu trdijo konservativci, da so dobili 957 novih mest v občinskih svetih in da so jih laburisti izgubili 901. ALIGAB — V trčenju med avtobusom in vlakom pri Allgaru, 130 km Jugovzhodno od New Delhija v Indiji, Je bilo ubitih 22 oseb in 31 ranjenih. Vsi, ki so se smrtno ponesrečili, so bili v avtobusu. Ta je po trčenju zgorel. med samoupravnih organov, res da je naj višji, prav zato pa mora biti tesno povezan z vsemi drugimi, odražati njihova hotenja ter jih oblikovati v skupno politiko. V tem smislu je še n^bolj prav povedal Stone Kavčič v svojem govoru, ko je bil izvoljen za mandatarja. Dejal je namreč, da- ni mogoče obljubljati izobilja ali gradov v oblakih. Čakajo nas še mnoge preizkušnje kljub temu, da živimo čedalje bolje in čeprav je še vedno velika razlika med možnostmi, potrebami in željami. Dela in kruha, svobode in človečnosti, je dejal, je čedalje več, in to za vse, ki žele^ znajo biti proizvajalci in samoupravljale! naše socialistične domovine. Predvsem pa se bomo vztrajno in odločno zaivzemall za reformo, je povedal S. Kavčič. Več spodbude in prostora za dobro delo in za gospodarstvo, spKJSobno mednarodne tekme; manj potuhe in socialne sentimentelnosti za slabo delo in nerentabilno gospodarjenje. To je tudi tisto bistveno, za kar si prizadevamo, kajti za dobro delo naj bo tudi dobro plačilo. Ko je predsednik Kavčič pravzaprav razložil _bodočo politiko izvršnega sveta, je še posebej poudaril, da si bodo prizadevni, da bo lahko vsak, ki želi sodelovati pri socialističnem napredku slovenskega naroda, dobil svoj prostor, izrazno možnost in tudi svoj delež pri družbenem proizvodu. Ob tem pa je dejal, da bo posebna skrb veljala tistim, ki so na spodnji meji socialne lestvice. Delavnim ljudem z nižjim standardom naj se hitreje izboljšuje položaj kot tistim, ki so že onkraj najnujnejših materialnih potreb. Ne more in ne sme biti blagostanja ali celo izobilja za ene in pomanjkanja ali celo siromaštva za druge, čeprav vsi živimo od rezultatov svojega dela, je dejal. Kar nastopnih govorov smo pretekli teden poslušali v skupščini, v njih ni bilo nobenih obljub, ampak le trezno opozarjanje na tesno povezanost usp^ov z delovnimi naporf, saj nič samo ne pade z neba. Skupščina in njen izvršni svet pa bosta lahko uspešno opravila svoje naloge, če jih bomo v njimih prizadevanjih vsi podprli in tudi sami prek poslancev prispevali k temu, da bodo odločitve skupščine peljale h kulturnemu in gmotnemu napredku Slovenije in vse Jugoslavije. V. J. Italijanom je všeč skočiti čez mejo v letošnjih prvih 3 mesecih je obiskalo Slovenijo 16 % več gostov kot lani v enakem razdobju, nočitev pa je bilo pri tem za 23 Vo več. Od tega je bilo tujih gostov kar za 26 ®/o več. številke brez odstotkov povedo, da je bilo letos pri nas 4564 tujih gostov več kot lani v tem času, domačih gostov pa je bilo za 9868 več kot lani v prvem četrtletju. Med tujimi gosti je bilo do konca marca pri nas 7700 italijanskih turistov, slede jim zahodni Nemci, Kanadčani itd. Koristen seminar na VŠSPN za novinarje Prejšnji teden je bil na Visoki šol: za sociologijo, poli-litične vede in novinarstvo v Ljubljani zanimiv seminar za novinarje. O aktualnih problemih socializma so predavali Elrmin Kržičnik, France Vreg, dr. Stane Južnič, Slavko Pod-menik. Stane Kranjc, dr. Janez Jerovšek in Bogdan Kavčič. Predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher je zadnji dan seminarja odgovarjal na vprašanja novinarjev in in pojasnil več osnov koncepta gospodarskega razvoja Slovenije. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m SLOVESNA IZJAVA PO-SLANCasv — v četrtek, 8. t. m. so dali novi poslanci republiške skupščine slovesno izjavo, da bodo svojo dolžnost opravljali vestno, po ustavi in zakonih ter da bodo vse svoje moči posvetili razvoju socialistične družbe ter interesom narodov, narodnosti in občanov SFRJ in SRS. Naslednji dan se je republiška skupščina konstituirala. Za svojega predsednika je ponovno izvolila Sergeja Kraigherja, za podpredsednika pa dr. Jožeta Brileja in Marjana Orožna. Miran Goslar je predsednik republiškega zbora, Tone Bole predsednik gospodarskega zbora, Miloš Poljanšek predsednik prosvetnokulturnega zbora, dr. Srečko Koren pa predsednik socialnozdravstvenega zbora. Republiški zbor je nato izvolil novi republiški izvršni svet. Predsednik izvršnega sveta je ponovno Stane Kavčič, podpredsedi^ka sta Vinko Hafner in dr. France Hočevar, člani pa so Vladimir Bračič, Marjan Dolenc, Bojan Lubej, dr. Ernest Petrič, ing. Franc Razdevšek, Rlno Simoneti, Joško Štrukelj, Zora Tomič, Boris Vadnjal, ing. Milovan Zidar In ing. Ivan Zupan. Na skupni seji vseh skupščinskih zborov so s tajnim glasovanjem izvolili tudi 20-člansko republiško delegacijo za zbor narodov zvezne skupščine. Izvoljeni so bili: Roman Albreht, dr. Borut Bohte, ing. Marko Bulc, ing. Rado Dvoršak, Svetko Kobal, Vera Kolarič, Tone Kropušek, Anica Kuhar, Tine Lah, ing. Drago Lipič, Jože Lonča- rič, ing. Miran Mejak, Franček Mirtič, Bojan Polak, Zoran Polič, Tine RemŠkar, Mitja Ribičič, ing. Vitja Rode, dr. Joža Vilfan in Beno Zupančič. ■ PREDSEDNIK TITO V CRNI GORI — Predsednik republike Josip Broz Tito z ženo Jovanko je v nedeljo prispel na nekajdnevni obisk v črno goro. Obiskal je med drugim Titograd, Kolašin, Mojko-vac. Bijelo polje, Nikšič in Cetinje. Na zborovanju v Titogradu je go- Novo predsedstvo republiške skupščine voril o notranjepolitičnih in mednarodnih problemih. Zlasti je poudaril, da sta v naši državi osnovna bratstvo in enotnost. Dejal je, da do tistih, ki bodo to skušali spodkopavati, ne bomo liberalni. ■ PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE — V nedeljo je bil XIII. pohod po poteh partizanske Ljubljane. Pohoda se je udeležilo več kot 31.000 mladih in starejših ljudi, v športnem sporedu pa so sodelovali tekmovalci iz sedmih držav. ■ RAZPRAVA o POKOJNINSKEM SISTEMU — Zvezna skupščina je dala v široko javno raz- pravo predlog dokumenta o izpopolnitvi pokojninskega sistema. Javna razprava bo tekla vse leto, do konca aprila 1970. ■ 500 KM POTI PIONIRSKE XIV. DIVIZIJE — V soboto je bila v Velenju zaključna slovesnost ob koncu pohoda pionirske XIV. divizije. Pohoda se je skupno udeležilo kakih 50.000 pionirjev in borcev iz 15 slovenskih in hrvaških občin. Prehodili so več kot 500 km dolgo pot. Pionirji so na pohodu spoznali mnoge kraje ter življenje ljudi v njih. To je v skladu z geslom letošnjih jugoslovanskih pionirskih iger: »Ljubite domovino in bratske narode!« ■ TEDEN JAVNE VARNOSTI — V okviru praznovanja tedna javne varnosti in obletnice osvoboditve Ljubljane je bil v petek v Ljubljani slavnostni mimohod vseh služb javne varnosti. Prikazane so bile neštete veščine, ki jih morajo obvladati miličniki pri svojem delu. Sodelovali so tudi gasilci, taborniki, reševalci, potapljači in drugi. ■ OSMIČ »ALPE—ADRIA« — V soboto so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli osmi mednarodni sejem »Alpe-Adria«. Na sejmu razstavlja 177 domačih in 141 tujih podjetij. Sejem bo od-, prt do 18. maja. ■ OŽIVUEN ODKUP 2IVINE — Odkup klavne živine se je v prvih letošnjih mesecih spet nekoliko povečal. Zaradi težav pri izvozu živine je namreč lani precej nazadoval. DRUGI ADOLF — V Stuttgartu je bilo dvodnevno zasedanje zahodnonemške neonacistične stranke — (NPD) — na kateri je 700 delegatov sprejelo predvolilni program za parlamentarne volitve letos jeseni. Predsednik NPD, naduti in napihnjeni pruski aristokrat Adolf von Thadden, je na zasedanju zelo samozavestno govoril o tem, da bo stranka dobila ne samo pet odstotkov glasov, kakih 15 sedežev, da bi lahko poslala poslance v zvezni parlament, ampak celo deset odstotkov glasov in še več. Neonacistom je potem, ko je zahodnonemška vlada sklenila, da ne bo prepovedala njihove stranke, vidno zrasel greben. Na sliki: Adolf von Thadden na zasedanju NPD v Stuttgartu dviga roko v pozdrav navdušenim pristašem. Poleg njega stoji njegov namestnik dr. Sieg-frid Pohlmann. Telefoto: UPI tedenski zunanjepolitični pregled Zahodnonemška vlada je konec prejšnjega tedna sklenila, da ne bo revalvirala oziroma prevrednotila marke. S tem je še za eno stopnja zaostrila tako imenovana denarno krizo, ali bolje rečeno, krizo svetovnega mo netarnega (plačilnega) sistema, ki traja že dolga leta in je njene posledice doslej najbolj čutil britanski funt šteir-ling. Znsičilno je, da je ta sklep bonske vlade že drugi v pol leta. Malokatera država na svetu — morda je Zvezna republika Nemčija edina trenutno — ima tako trdno valuto, da je več vredna v razmerju do drugih valut kakor je njena uradno določeni vrednost. Na primer: zu e.n dolar dobi človek štiri marke. Denimo, da en dolar v resnici ni vreden toliko, am pak samo tri marke. Vendar je uradni tečaj še vedno ^tir' marke. Na pni pogled je \i deti nekoliko smešno m cJj nerazumljivo, da se neka država obotavlja povečati vrednost svoji valuti. Bons'ia vlada je na primer pravkar rekla, da je ne bo povečala. Potreba po prevrednotenju oziroma povečanju vrednosti valute nastopi takrat a) ka dar se določena valuta »okrepi« v razmerju do drugih valut, da je treba to razmerje spremeniti; b) kadar druge valute tako oslabijo v razmerju do »močne valute«, da je spet treba spremeniti to razmerje in c) kadar se zgodi oboje hkrati. Zdaj se je shodilo oboje hkrati: nemška marka se je »okrepila«, frank in funt sta »oslabela«. Zakaj bonska vlada ni hotela prevrednotili marke? Marka, ki bi bila več vredna v razmerju do drugih valut, bi prinesla ZR Nemčiji očitne koristi, toda tudi neugod nosti. Denimo, da bi bila marka prevrednotena. Trpel bi z»-hodnonemški izvoz (uvoženo blago bi bilo cenejše, ker bi Nemci ceneje kupovali zunaj za marke, ki bi bile več vredne). Toda izvoz bi trpel. Tuji kupci bi morali draže kupovati zahodnnnemško blago, ker bi bila marka pač dr žja. Pač pa bi laže izvažale tiste države s »š'bkej?o« va’uti, ker bi bili njihovi proizvodi cenejši. Tako bi prevrednotenje posredno pomagalo nred-vsem Franciji in Britaniji, ker bi se njun izvoz pospešil.' Stališče zahodnonemške vl»de se g’asi: Cemu bi mi pomatrall FranrIjI In Britaniji. Naj sami »naredita rei v lastni hiši«. To je lahko reči, v resnici pa, ni tako preprcsto. Denarni sistem ja med seboj tesno povezan in dejansko ne pozna meja. V- nekaj dneh prejšnji teden je znašal dotok tujih valut v ZR Nemčijo, torej de-nara v gotovini (tega še najmanj), vrednostnih papirjev in drugih plačilnih sredstev, ki so j.h »špekulanti« preto- pili v marke, 6 do 8 milijard mark S tem se je marka okre i'a, toda funt in fmnk sta nujno oslabel'. In zato je razumljiva zamera in jeza v Parizu iii Londonu na Bann. Kriza pa še zdaleč ni končana, ampak se bo nadaljevala, dokler ne bo ustvarjeno ravnovesje v sistemu. Do tega pa je še daleč. Bivši francoski predsednik de Gaulle ,je konec prejšn;e-tedna naredil nepričakovano potezo. Z ženo sta odšla na počitnice v miren slikovit kraj na Irsko ob Ht-lantsko obalo. Marsikdo vidi v tem izrazito politično potezo starega generala: noče imeti nobene zveze s predvolilnim bojem, ki se je vnel v Franciji pred volitvami novega predsednika republike, ki bodo 1. junija letos. Položaj je zares zapleten in ztmimiv. Največ upanja na zmago ima degolistični kandidat in bivši premier pod de Gaullom Pompidou. Degolistična stranka namreč n| razpadla po de GauUovem odhodu. Francoska levica se nikakor ni mogla dogovoriti o skupnem kandidatu in se je tako razbila. Komunisti, ki jih je okupacija CSSR politično zelo drago veljaka, posebno še ker v zadnjem času na pol odobravalo to okupacija, niso našli nobenega zaveznika in so morali postavit? lastnega kandidata, za kateregi pa dobro vedo, da nima i*p»nja, da bi zmagal če bi pi nakl’uf’u Pompidou ne dob’1 nad 50 ods^o^kov glasov (ko hi se m"ra’e volitve p'noviti> Iti bi bil komunisfl^^ni Iranddit drugi bi ma:s kdo, ki s!c«*r glasuje za komuniste n-i »nižji ravni«, ver.’etno glasoval z^ PoTTipidouja. DOLENJSKI UST * TED mmmmi vsak četrtek 60.000 izvodov!' Zmeraj z ljudstvom »V luči zgodovinskih pridobitev^ uresničenih med štiriletno revolucionarno borbo,« je pisal Tito, »je mogoče bolje doumeti vlogo in pomen naše Komunistične partije, brez katere bi teh pridobitev seveda ne bilo. Toda tak razvoj je bil zgodovinsko naprej določen. V času, ko so odpovedale vodilne sile buržoazne družbe in vse njene stranke, v najusodnejših letih naše novejše zgodovine, je na zgodovinsko pozicijo prišla Komunistična partija, edina do kraja demokratska in do kraja ljudska, edina splošno jugoslovanska partija, ki je bila sposobna prevzeti politično vodstvo naših narodov in jim pokazati pot, po kateri je treba iti. To je bila pot borbe, toda borbe, v kateri bodo zanesljivo uresničene želje ljudstva.« 'A' Pomlajena partija v vojni je padlo 50.000 članov Partije. Tri četrtine predvojnih članov, ki jih je Partija vzglajala v težki ilegalni borbi, je dalo svoje življenje v narodnoosvobodilni borbi. Pomlajajoč se z novimi silami, je partija prišla iz vojne s 141.000 člani, p>ovrhu pa organizacijsko precej okrepljena. V tem času ni bilo niti enega okraja, v katerem bi delale partijske organizacije in vodstva. Malo je vasi, ki niso imele partijske organizacije. Partija se je razvila v vodilno idejno-po-litično moč celotnega gibanja jugoslovanske družbe. Milijonske množice so videle v Partiji svojo pravo vodnico in moč, ki jih je pripeljala na svetla pota boljšega življenja. ★ Informbiro - težki dnevi za KPJ \ Prišlo je leto 1948. Nemara najusodnejše v zgodovini KPJ. V teku priprav za V. kongres KPJ — od 21. aprila do 27. julija 1948 — je zagledala luč sveta zloglasna »Resolucija o stanju KPJ«, ki jo je izdal »Naša revolucija je bila pot borbe, toda borbe, v kateri bodo zanesljivo uresničene želje ljudstva,« je pisal tovariš Tito, strateg in vojskovodja našega vseljudskega upora in prvi borec v ljudski armadi, ki ni nikdar izpustila iz rok rdečo zastavo Partije Informbiro, V tem dokumentu je bila Komunistična partija Jugoslavije obtožena, da je maloburžoazna, nacionalistična partija, ki se je vtopila v Ljudski fronti, ki ne prizna vodilne vloge delavskega razreda in ki podcenjuje pomen razrednega boja. KPJ baje vodi oportunistično politiko vra- . ščanja kapitalističnih elementov v socializem: stoji na nacionalističnih, protisovjetskih pozicijah, podcenjuje vlogo sovjetske armade in jo diskreditira, postavlja v senco vlogo in zasluge Sovjetske zveze. V. kongres KPJ je enodušno zavrnil te obtožbe. Z dejstvi in analizami o naši notranji in zunanji politiki smo dokazovali, da so obtožbe v pismih in v resoluciji neutemeljene, netočne in nepravične. »Morali smo dokazovati«, je rekel Moša Pijade, »da je belo belo, črno pa črno«. Pokazalo se je, da so bile obtožbe izmišljene konstrukcije, ki so zakrivale druge namene. Tako vodstvo kot člani naše Partije so spoznali, da gre za vprašanje samostojnosti KPJ in za neodvisnost naše dežele in za odnose med socialističnimi državami. i>r Težka borba proti Stalinovi politiki Stalin je vedel, da svojih obtožb ne more povedati odkrito. Zato je uporabil obtožbe, da bi lahko uresničil svojo politiko v Jugoslaviji, obenem pa izpodkopal težnje po neodvisnosti in samostojnosti v razvoju socializma v drugih socialističnih deželah Tako so tudi na mednarodni ravni prišle do izraza metode in notranja politika, kakršna je vladala v sami Sovjetski zvezi. »Težka borba proti Stalinovi politiki,« piše Vladimir Dedijer, »je pokazala, da je za nas edini izhod v tem, da se opremo na lastne množice, da nadaljujemo in poglabljamo tradicije narodnoosvobodilnega boja. Stanje okrog nas pa je bilo težko, čeprav se je bil naš spor z ZSSR že internacionaliziral, torej ni bil več samo spor med Stalinom in nami, ampak spor Stalina z mednarodnimi gibanji, ker je povsod izrabljal priliko, da prek spora z Jugoslavijo vsili svojo popolno hegemonijo, vendar prav od teh strani in v tem obdobju boja nismo še mogli dobiti nobene pomoči. Vse države,« nadaljuje Dedijer, »vsi voditelji, vsi sekretarji komunističnih partij so bili prevzeti od kulta Stalina. Vsi so se sklicevali na potrebo enotnosti mednarodnega delavskega gibanja pred čedalje hujšim pritiskom imperializma. Nekateri so celo hoteli, da bi se mi, dasi imamo prav, kratko malo žrtvovali zaradi interesov enotnosti.« iir Borba za enakopravne odnose Jugoslavija ni izgubila upanja, da bodo tudi drugi začutili pravi obraz stalinističnega hegemonizma in da bodo doumeli poti razvoja socializ- ma. Borba za enakopravne odnose med socialističnimi deželami je pomenila hkrati tudi borbo za enako- pravne odnose med vsemi državami in je pomagala borbi proti imperializmu. Zaradi tega smo prav pred Novim letom 1949, nadaljuje Dedijer v svojih spominih, pa tudi neposredno po njem veliko debatirali o ukrepih, ki jih je treba storiti, da prebijemo to izolacijo. Tovariš Tito je v Knjigi o knjigi takole ^ opisal to razdobje bitke proti Stalinu; »Nadaljevanje ekonomske blokade Jugoslavije, ki naj bi pripeljala deželo ,v ekonomski kaos, da bi laže uresničili osvajalni n^rt, obenem pa izrabljanje izolacije Jugoslavije za še večji pritisk nanjo, tako kot na državo in na jugoslovanske komuniste, prekinitev vseh zvez z delavskimi in demokratičnimi organizacijami v svetu, očitanje, da smo trockisti, in zaostrovanje odnosov med Jugoslavijo in sosednjimi državami.« MM a — Zdaj pa še skromno darilo kolektiva našemu tovarišu, ki odhaja v pokoj s polno delovno dobo ... (Karikatura I. Franića iz JEŽA) a' ■ ■■■■■■■■Ml Novi usmerjevalci uvoza Boljše so trdnejše cene kot lov za trenutnimi dobički — O tem smo se lahko prepričali pri prašičih, maslu in pri raznih kmetijskih pridelkih Kmetijci so se veliko jezili zaradi siMTOščenega uvoza prašičev, masla, vina, sadja in drugih živil. Tako je bilo po uvedbi gospodarske reforme, a lani že manj. Državni in družbeni organi so namreč postopoma uvajali kontrolo nad uvozom In sistemom dovoljenj za posamezne vrste blaga. Uvozniki so dobili dovoljenja le takrat, ko so se strinjali z uvozom tudi proizvajalci takega blaga pri nas. Za maslo in prašiče torej živinorejci, za sadje sadjarji in podobno. Take spremembe pri uvozu živil pa tudi ne ustrezajo. Ne le uvoznikom in porabnikom — domači trg še ni prav urejen niti za kmetijce, katerim naj bi koristila omejitev uvoza. Poglejmo, kako je pri prašičih! Lansko jesen so odkupne cene pitanih prašičev precej porastle, cene pujskov za pitanje pa še veliko bolj. Bilo jih je premalo za ugodno ceno pitancev. Prav tako tudi plemenskih svinj. Slišati je bilo predloge, da bi uvažali ne le pitane prašiče, ampak tudi pujske in plemenske svinje. Nekaj pujskov so tudi uvozili. Dogovarjanje med rejci prašičev in mesarji za odobritev uvoza pitanih prašičev pa je trajalo tako dolgo — več mesečev, da so domači rejci že zvečali pitanje. Mesarji pa še niso dobili dovolj pitanih prašičev. Zato so državni organi lahko dovolili uvoz tudi brez dogovora. Rejci prašičev pa se bojijo, da bo kmalu spet preveč pitancev, odkupna cena pa bo močno padla. Se večje težave so bile pri maslu, seveda zaradi predol-. gega in počasnega dogovarjanja o uvozu. Nekateri kmetje bi radi prodali več mleka. Mlekarne pa niso zvečale odkupa, temveč so čakale odobritev za uvoz masla. V trgovini je cena maslu močno poskočila in še težko ga je bilo dobiti. Trgovci in mlekarji pa so se izgovarjali na živinorejce in druge ovire pri uvozu. Kmetijci ugotavljajo, da tako ni moči urediti domačega trga in si zagotoviti visokih cen. Potreben je sistem, ki bo del uval veliko hitreje in bolj avtomatično, da ne bo velikih skokov in padcev cen. Kadar bi cene prerastle določeno mejo, naj bi bil uvoz dovoljen takoj, brez dolgega dogovarjanja. Kmetijecm pa je trebi zajamčiti upkolik j nižje, tako imenovale najn.žje odkupne cene. V Vojvodini razpravljajo o tem veliko več kot pri nas. Živinorejci menijo, da bi pri prašičih lahko bila najvišja meja okrog šest dinarjev za kilogram žive teže, oziroma 20 % nad garantirano ceno. Pri maslu se že uveljavlja meja 20 din za kilogram. Podobne gornje cene predvidevajo tudi pri drugih kmetijskih pridelkih in živini. Kmetijci menijo, da bi tak sistem koristil tudi njim, ne le kupcem njihovih pridelkov in uvoznikom^ Med najnižjo in najvišjo odkupno ceno bi bUa razila precej manjša kot v minulih letih. Laže bi načrtovali dolgoročnejšo proizvodnjo kot doslej. Boljše so namreč trdnejše cene kot priložnostno Iskanje večjih dobičkov. Sicer pa zaradi neustaljenega trga imajo navadno več zgube kot dobička. JOŽE PETEK Kmetijski nasveti Sorte hibridne koruze Sorte hibridne koruze, ki jih pridobivajo po posebnem postopku, so že večino poljedelcev prepričale o svojih prednostih. Predvsem njihov visok pridelek je tisto, kar je pripomoglo, da so se razširile in močno povečale jugoslovanska pridelek te izredno koristne poljščine. Seveda je tudi med hibridi cela vita različnih sort, ki jih je vredno natančneje spoznati. Na jugoslovanski sort ni listi je že čez 70 različnih hibrid^ sort, tega polovico domačih, ki so po svojih dobrih lastnostih pravi ponos domačih žlahtniteljev kmetijskih rastlin. ■ Ko izbiramo primerno seme, je treba zlasti upoštevati toplotne razmere in izbirati take sorte, ki dobro rodijo pa tudi dovolj zgodaj dozorijo. Izmed ameriških sort sta za naše razmere primerni sorti wisconsin 270 in wis-consin 355 A, zgodnji oziroma srednje zgodnji zobanki, Id sta se pri nas že precej razširili. Ti dve ameriški sorti po rodnosti še prekašajo nekatere avstrijske in jugoslovanske sorte. Zelo dobri sta sorti, vzgojeni v Gleissdorfu v Avstriji z imenom austria 266 in austria 290. Sta poltrdinki in dajeta moko boljše kakovosti kot druge sorte, ki so zobanke, preneseta pa tudi de-ževnejše poletje in težja tla. Ker sta vrojeni v podobnih razmerah, kot so pri nas, sta prunemi za osrednjo Slovenijo. ■ V toplejših krajih Slovenije sejemo r^en srednje-ranili sort wisconsina 355 A, austrie 290 tudi številne odlične domače sorte, ki so jih vzgojili v Zemunu in za katere so žlahtnitelji dobili velika priznanja. Njihovih imen še ni, nosijo kar oznake pri selekciji (ZP 345, ZP 448, ZP 390 itd.). Po zrnju so zobanke, ki dajo sicer razmeroma manj beljakovin kot poltrdinke ali trdinke, vendar to bogato nadomestijo z izredno rodnostjo. In«. M. L. STRAH PRED DRŽAVO JE ZAKORENINJEN V NAŠI PODZAVESTI Ob V modernih državah izdajo vsako leto na stotisoče upravnih odločb in pri taki množici aktov seveda naletimo tudi na nepravilne in nezakonite akte. Čeprav zakon pri nas natančno ureja postopek za izdajo upravnih odločb, je ta navadno le precej bolj enostaven in krajši od sodnih postopkov. V upravnem delovanju je važna tudi ekonomičnost in hitrost postopka, saj drugače upravni organi ne bi mogli opraviti vsega dela. Vsi upravni delavci tudi nimajo tako temeljite izobrazbe kot sodniki. Ti in še drugi razlogi vplivajo na to, da občani velikokrat upravičeno niso zadovoljni z upravnimi odločbami. Vendar pa se stranke lahko uspešno branijo pred krivicami in nezakonitimi odločbami, kajti zakon jim omogoča aktivno sodelovanje v postopku, zlasti pa je važna pritožba in možnost, da svoje pravice zavarujejo v upravnem sporu pred sodiščem. . bčani dostikrat ne vedo, da je pravilnost odločb odvisna tudi od njihovega sodelovanja v postopkii. Zakon natančno določa položaj strainke in pri tem navaja njene pravice in dolžnosti. Ker je teh pravic preveč, da bi lahko vse našteli, naj za primer navedemo samo nekatere. ■ Stranka ima pravic« zahtevati uvedbo postopka, določiti svojega pooblaščenca (odvetnika ali kakšno drugo osebo) in pripeljati strokovnega pomočnika, ki bo dajal nasvete in pojasnila. Sme se uleleževati vseh dejanj v postopku in povedati svoje mnenje, £me pregledati spis in zapisnik, sme svoje zahteve razširiti ali jih umakni-ti. Zahtevati sme izločitev viradne osebe (če misli, da ne bi odločila nepristransko), predlagati vrnitev v prejšnje stanje in prositi za oprostitev plačila stroškov. O pravici do pritožbe in do drugih pravnih sredstev pa bomo podrobneje govorili. V postopku moramo pošteno sodelovati! stranke imajo ne samo pravico, ampov je dovoljena posebna pritožba. Splošna pritožba gre proti glavni odločbi in pomeni, da se nezadovoljna stranka obrača na višji organ, ki bo pregledal, če je prvostopna odločba zakonita. Pravica do pritožbe je tako pomembna, da je zapisana že v sami ustavi, kjer je tudi povedano, da se sme izjemoma sicer pritožba izključiti, vendar mora biti tuili takrat poskrbljeno za varstvo pravic in zakonitosti (npr., pritožba ni dovoljena, pač pa sme stranka sprožiti upravni spor). Vidimo torej, da je upravni pd.stopek dvostopen (dvoinstančni). Po izvedenem postopku izda organ odločbo (prva stopnja ali prva instanca), če pa stranka ni zadovoljna, se pritoži in s tem sproži nadzor višjega organa (druga stopnja ali druga instanca), če pa stranka ni zadovoljna, se pritoži in s tem sproži nadzor višjega organa (druga stopnja ali druga instanca). Tretje stopnje v upravnem postopku ne po>:namo, pač pa je postopek samo enainstančen, če pritožba ni dovoljena. Kaj je »pravni pouk« ■ stranka dostikrat ne ve, komu naj se pritoži, pa tudi drugih stvari v zvezi s pritožbo ne pozna. Zakon je zato naložil organom, da morajo na koncu vsjake’odločbe zapisati takoimenovani pravni pouk. Ta naj pouči stranko o sledečih vprašanjih; ali je pritožba dovoljena, na koga se lahkD prito- žimo, pri kom vložimo pritožbo, kakšen je rok za pritožbo in koliko je pritožba treba kolkovati. Navesti je tudi treba, da lah ko poda stranka pritožbo na zapisnik. Ce je pravni pouk res takšen, kakor ga-zahteva zakon, torej ne bomo imeli velikih težav. Kaj pa, če je napačen? Zakonodajalec je mislil tuli na to in je zapisal; če se stranka ravna po napačnem pravnem pouku ne more imeti to zanjo nobenih škodljivili posledic. Pogosto pa je pravni pouk nepopoln' in takrat smemo zahtevati v 8 dneh, da organ dopolni odločbo Seveda je še bolje, da sa mi vemo, kaj je treba storiti, zato še nekaj besed o pritožbi. I Pritožbo pošljemo po pošti ali izročimo organu, ki je izdal prvostopno oilločbo. Nič ni sicer narobe, če jo pošljemo kar drugostopnemu organu, vemdar se bo s tem postopek zavlekel, ker jo mora ta naoprej poslati organu prve stopnje (ta ugotavlja, če je pritožba dovoljena in če je prispela pravi čas, sme pa tudi spremeniti odločbo, če uvidi, da je pritožba umestna) Pritožbo seveda lahko damo tudi na zapisnik. Rok za pritožbo je v večini primerov 15 dni in teče od vročitve prvostopne odločbe (o računanju rokov smo podrobneje pisali v prvem članku iz te serije). Roka v nobenem primeru ne smemo prekoračiti, ker s tem zgubimo pravico do pritožbe in hkrati tudi pravico sprožiti upravni spor. Ce pošljemo pritožbo po pošti, naj gre kot priporočeno pismo. S tem, da se pritožimo, dosežemo dvoje; o stvari bo odločal višji organ, pritožba pa tudi zadrži izvršitev odločbe (samo izjemo- ma je mogoča izvršba prvostopne odločbe). Pritoži se lahko tudi tisti, ki ni sodeloval v pKJstopku na prvi stopnji, pa bi sicer imel položaj stranke, ker so- s tako odločbo kršene njegove pravice ali pravne koristi (npr. sosed v lokacijskem postopku). ■ Kaj bomo zapisali v pritožbi? Predvsem tiste splošne podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (ime, priimek, naslov, datum, naziv in naslov drugostopnega organa, podpis). Dalje mora biti opisana odločba, zaradi katere se pritožujemo (navedli bomo ime organa, ki jo je izdal, številko odločbe in datum, ko je bila izdana). Končno moramo čim bolj jasno povedati, zaradi česa se pritožujemo. Čeprav zakon ne zahteva, da bi pritožbo p>osebej utemeljevali zadostuje, če razložimo, v katerem pogledu nismo za-dovoljni z odločbo), pa je vendar koristno, če p6 svojih močeh obrazložimo svoja stališča in zahteve. Naš zahtevek bomo na koncu pritožbe še enkrat na kratko povzeli (npr.; ... zato predlagam, da pritožbeni organ izpodbijano odločbo razveljavi oz. odpravi, oz. spremeni — pač glede na to, kaj hočemo). Ko upravni organ prejme našo pritožbo, jo najprej pregleda. Ce pritožba ni dovoljena, če ni pravočasno vložena ali če jo :’e vložila neupravičena oseba, iadc. upravni organ odločbo, s katero zavrže pritožbo, vendar ima stranka pravico posebne pritožbe zoper takšno odločbo. Tudi drugostopni organ ima določen rok za izdajo odločbe po pritožbi. Ta rok je 'i meseca. Ce v tem času ne izda odločbe, lahko sprožimo upravni spor, vendar več o tem v posebnem članku. ■ Danes naj omenimo še nekatera izredna pravna sretlstva. Pritožba je redno pravno sredstvo, ker je pritožbeni postopek del rednega postopka. Ko je ta končan, je mogoče vplivati na veljavnost odločbe še z izrednimi pravnimi sredstvi. '*♦ Poznate izredna pravna sredstva? Upravni postopek p>ozna kar lepo število lzreo nadzorstveni pravici, razveljavitev in .sprememba odločbe s privolitvijo ali na zahtevo stranke, izredna razveljavitev in proglasitev odločbe za nično. Ce je kdo s pravnomočno odločbo pridobil kakšne pravice, je mogoče takšno odločbo spremeniti (oz. odpraviti ali razveljaviti) samo s katerim izmed naštetih sredstev. Pri vsakem je natančno določeno, v katerih primerih se sme uporabiti, kdo ga lahko uporabi in v kakšnem roku. Ce pridemo v položaj, da bi morali vložiti izredno pravno sredstvo, je najbolj primerno, da se posvetujemo s kom, ki dobro pozna upravni postopek. Vse to pa so pravzaprav izjemni primeri in se nikakor ne smemo zanašati, da bomo vseeno še kaj dosegli, če zamudimo pritožbo. Glavna obramba stranke pred nezakonitimi odločbami sta vsekakor pritožba in upravni spor Dr R. G. 4 DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK • vsak četrtek 60.000 izvodov! RTv in služb, je predsednik DS in celo kmetijski inšpektor (edini, ki ni član kolektiva GG). Prodajo so speljali brez dražbe in v zaprtem krogu Zemljo so prodali brez javne dražbe, ki je z zakonom predpisana, čeprav je sklep določal, da morajo kupci, če bi parcelo preprodali po višji ceni, vplačati razliko podjetju, sta dva kupca že dve uri po prenesu lastninske pravice preprodala svoji parce- li Stanovanjskemu podjetju Brežice po 5 din za m^ in obračunala to kot del kupnine za parceli v zazidalnem okolišu. Naj povemo, da so gradbene parcele v Brežicah po 15 din m^ in da je prometna vrednost m^ zemljišča, ki ga je GG prodalo svojim dedavcem po 0,70 din, vsaj 5 din. Gradnja se bo tu za-čeda najpozneje v 5 letih. Pri Stanovanjskem podjetju, ki je odkupilo že omenjeni 2 parceli po 5 din m^ menijo, da je bil ta naikup zanje zelo ugoden. s cenenim nakupom so se okoristili,, podjetju pa povzročili škodo. Kakorkoli že pri GG utemeljujejo prodajd, dve dejstvi ostaneta nesporni; zemljo, ki je osnovno sredstvo, so prodali brez javne dražbe in prodali so jo pod ceno! Preprodaja je pokazala, da je bila ta zemlja vredna za Stanovanjsko podjetje 5 din m-, in ne 0,70 din, 'kot so jo plačali izbrani člani kolektiva, no 0,70 din, dobimo 10 500 din, Če pomnožimo 15 000 m^ s ce- 0,70 din, dobimo 10.500 din, če pa pomnožimo 15.000 m^ s 5 din, dobimo 75.000 din ali 7-'krat več! Neodgovorno in brezobzirno so torej oškodovali svoje pbdjetje za 65.000 din. Kot pesek v oči uporabljajo zdaj trditev, da je podjetje kupilo to zemljo po 0,31 din in da so jo zato kot kupe: preplačali... Obstaja pa še druga p>lat te prodaje. Da ne bo izgovorov, češ da s to zemljo ni imelo podjetje kaj početi, razčistimo še to! Od reforme dalje preživlja naše gospodarstvo mnoge pretrese in krize. Brez svoje krivde je zašlo v velike težave tudi kmetijstvo, še pred dobrimi 5 leti smo z veliko vnemo podružbljali kmetijske površine za družbenb proiz-' vodnjo. Marsikateri del teh površin je danes kmetijskim organizacijam prej v breme kot v korist, čeprav je tako, pa so te površine diiižbeae. Prav toliko so družbene, .0 v Novc". mestu d.*;o 23. tl. 196? ob navzočnosti 20 naj- bsSjših nsbiralccv SI.:/Vonijc. Ksgradni kuponi sc i:::dajsjo od 1. maja do »1. oktobra .......................................... .... i969 Žig ia p:dpis dil.oig., ki ji blati »(i»»l>: Cim več nagradnih kuponov boste zbrali do 31. oktobra 1969, tem večja je možnost, da boste srečni dobitnik lepih nagrad! Za vsa pojasnila in navodila se obračajte naravnost na naslov: KRKA, TOVARNA ZDRAVIL, ODDELEK ZA ZDRAVILNA ZELIŠČA, NOVO MESTO, NOVI TRG 9, TELEFON 21-304. osmošolci Če vas veseli trgovski poklic, vas v a b I m o , da se izučite pri našem podjetju. Za triletno šolanje nudimo ugodne strokovne pogoje - postanete trgovski pomočniki POGOJI: - spričevalo o končani osemletki (vsaj z dobrim uspehom) - potrdilo o zdravstvenem stanju - starost do 16 let Vloge pošljite na kadrovski oddelek najkasneje do 20. junija. metallca TRGOVSKO IZVOZNO IN UVOZNO PODJETJE Ljubljana, Dalmatinova 2 To stran šteiiajfisali sami! — To strein sMnapfse^^^^^ napisali sami! POROČILO o ŽREBANJU DOBITKOV DENARNE LOTERIJE ODBORA ZA POHOD »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE«, ki je bilo dne 11. maja 1969 v Ljubljani Srečke s so zadele končnicami Ndin Srečke s so zadele končnicami Ndin 1000 1850 200 250 571 100 151 100 9231 200 2491 500 052 100 1992 250 5852 250 44792 3.000 013 100 27583 10.000 52823 20.000 644 100 2454 300 66364 10.000 5845 300 7835 1.000 58335 3.000 6836 200 52686 3.000 39706 30.000 88 50 8428 200 7268 300 9608 400 16068 3.000 61588 10.050 7519 200 6989 250 Dobitke izplačuje OdOjor za pohod »Po poteh parti-zan5.ke Ljubljane«, Ljubljana, Komenskega 7, na podlagi uradnega poročila o izidu žrebanja. Dobitniki izven Ljubljane lahko pošljejo izžrebane srečke v priporočenem pismu Odboru za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«, Ljubljana, Komenskega 7. 4147 Odmevi na zadnje volitve LESTEV Sariant Idealen pripomoček v gospodinjstvu, vrtnarstvu in sadjarstvu. Lestev je lahka, prosto stoječa -dvokrilna, v nekaj sekundah pa jo lahko spremenimo v 3 metre dolgo lestev za prislanjanje h Uredništvu Dolenjskega lista! Na minulih neiposrednih volitvah v občinsike skupščine in republišiko skupščino smo morali sodelovati tudi štu-dentye. Po volitvah so se naši vtisi z domačega voJišča, zbrani in pretehtani, izrazili v odgovorih ha naslednja vprašanja; »Ali ste volili v svoji volilni enoti? Kakšno je, kol^, vaše mnenje o volitvah in o kandidatih?« JANEZ STEFANIC, predsednik Kluba belokranjskih študentov, študent elektrotehnike: »Volitev v svoji volilni enoti se sicer nisem udeležil, vendar pa sem ob spremljanju dogodkov bil naslednji vtis: volitve ob enem kandidatu ne morejo daii realnega izida, pač pa iX)trdijo interese kandidacijsike konference. Ta pa z enim samim kandidatom ne more zadostiti želja vseh volivcev, kd imajo verjetno zelo različne poglede. Vsak voHvec bi se moral zavedati, da je nj^iova bodočnost odvisna tudi od poslanca, katerega voli. Razmisliti mora o vprašanju, ali kandidat zares zastopa njegova mišljenja. Ta spet pa jih lahko pozna le, če stopi z volivci v neposreden stik in ga tudi obdrži. Tega stika menda ne bo dosti več, kot ga je bilo doslej.« ANTON BAJUK, študent strojništva; »Pri minulih volitvah me moti predvsem to, da so v domači občini kandidirali le po enega kandidata za / ObS in za republiško skupščino. Dobil sem občutek, da so bili izidi volitev na ta način odločeni že pred samimi volitvami. To potrjujeijo tudi rezultati, saj so bili vsi kandidati brez protikandidatov tudi izvoljeni. Dvomim, da bi se kaj takega pri nekaterih ljudeh, če bi imeli protikandidate, lahko zgodilo.« KATJO FUX, študent strojništva: »v moji volilni enoti nisem opazil tiste demokratičnosti pri Izbiranju kandidatov, kot jo je dnevna tisk nenehno ponavljal. S tem mislim na končni postopek voljenja. Izvoljen Je bil vsekakor Usti, ki je bil, seveda edini, kot kandidat na volilnem listku. Bolje nekaj kot nič. Kandidacijska komisija je volivce postavila pred dejstvo: ta bo naS kandidat — volite ga! Mislim, da so bili na ta način volivci spet izigrani, volitve pa so i^xibiJe na kvantiteti m KVALITETI. Ne dvomim pa, da bi bili izidi volitev precej drugačni, ko bi imeU nekateri kandidati vsaj enega protikandidata; volilni listek za poslanca repub-USke skupščine bi ga moral imeti. Kandidacijska konferenca s takim delom ni izpolnila svoje naloge. IklisUm, da bi občina, kot je metliška, majhna in še nerazvita, morala za Mojega predstavnika postanriti kot kandidate res nakraj inskem tedniku, medtem ko so bili vm kandidati za zvezno in republiško skupščino predstavljeni na 4. strani DELA. kd Je kot pokrajinska izdaja osrednjega dnevnika name-njena širši Dolenjski. »Občina bi nam bila dolžna predstaviti kandidate,« se pravi nam, študentom — pravi eden izmed kolegov pisca gornje Grobovškove male ankete. Prav, toda kaj, če se sam ne zanima za gradivo, ki Je bilo dostopno — mar potem Se It^ko očita loče spraSujem občino, zakaj ne misli na študente, ki stal- no žive v Ljubljani? Res Je: vsebinske pripra- ve na tokratne volitve, iz katerih so izhajale tudi ka- drovske priprave, so potekale v hudi ftasovni stiski, žal volilna zakonodaja ni dohitevala volilnih priprav, kar je marsikoga motilo in prav po nepotrebnem ustvarjalo podobo, da so volitve spet »zakomplicirane«. Ne trdimo, da ne bi bile lahko še enostavnejše — to pa Je ena izmed nalog, ki Jo Je treba začeti reševati že zdaj, čeprav bomo imeli prihodnje državne volitve šele čez 4 leta. Ni odveč trditev, da se Je potemtakem treba pripravljati na nove volitve že zdaj. Ves čas predvolilnih priprav je bilo v Javnosti dovolj opozoril, da naj sestava bodočih skupščin ustreza sestavi volivcev; kljub vsem FK>zivom SZDL v tisku, radiu in televiziji pa smo tudi v novih skupščinah ostali brez potrebn^a števila žena, mladine in neposrednih proizvajalcev, če Jih volivci sami niso predlagali, mar ve-^ IJa potem oCiteik o »neustrezni strukturi« organizacijam SZDL, ki so volitve priprav-Ijale? Menimo, da ne; sami si moramo šteti v dobro ali slabo, če se s sestavom novih skupSčln na vseh nivojih ta hip morda nismo zadovoljni. Občinske politične organizacije so že pred volitvami seznanile občane z delovnimi programi In razvojnimi koncepti svojih področij; iz njih izvirajo naloge poslancev in novih odbornikov. Vnaprej dvomiti o moralnih in političnih kvalitetah kandidatov za nove od- bornike in poslance pa Je prav gotovo znak nepotrebnega nezaupanja in dvom o poštenem delu organizacij kot občanov, še o »volitvah ob enem kandidatu«: v celoti se strinjamo z nanernjem posamez-nUi študentov, da nikjer ni bilo potrebe, ^ bi Sli na volitve samo z enim kandidatom. Iz rezultatov, ki Jih o volitvah v nekaterih občinah objavljamo v današnji novi številki »Skupščinskega Dolenjskega lista«, je razvidno, da je bUa volilna udeležba v načelu večja povsod tam, kjer so predlagali po več kandidatov. Toda velja podčrtati: niliče ni nikomiu: branil predlagati več kandidatov, če so bili na voljo vsi pogoji, ki jih za tako predlaganje zahteva volilni Z8r kon. Kandidacijske konference pa so marsikje povsem brez potrebe zreducirale število kandidatov, kar sploh ni bUa njihova naloga. Kritika tudentov glede takega dela nekaterih kandidacijskih konferenc je zato v redu. 2al so na medobčinstoh kandidacijskih konferencah ponekod zožili število kandidatov, pri čemer so drol« lokalne težave verjetno imele veliko vlogo. Kandidacijskim konferencam so sledili zbori volivcev, na katerih smo potrjevali delo omenjenih konferenc. Ponovila pa se Je stara praksa; udeležba na zbo- rih volivcev je bila marši, kje sila pičla, ponekod pa so prav na teh zborih dodali še nekaj kandidatov. Odprto ostaja pri tem vprašanje, ali nam je zbor volivcev (tak, kot ga poznamo doslej) ^oh še potreiben ali pa naj bi ga obdržali kot demokratično telo Je tam, kjer to volivci posebej žele. Demokratičnosti pri predlaganju kandidatov ni ni«unj. kalo; pogrešali smo predvsem večje zanimanje obča-aov pri tem delu, na samih volitvah pa je bilo zato spet več (včasih nepotrebne) kid-tlike, čei — za]^ tako malo kandidatov. Znani so primeri, da se ljudje ponekod s kwdddatom tu^ niso strinja' Id, Idjub temu pa niso pred* lagali sokandidatov. Kot državljani smo radi pasivni, kot kritiki pa •• znamo dobro postaviti, kar je t^loh naša. Jugoslovanska posebnost (pa žal spet la enostranska »odhka«). VM premalo se zavedamo, da nam prinašajo samoupravne pravice predvsem tudi samo-t^>rsvne D(Xj2NOSTI; gleda obojega smo občani oz. aa« posleni dek>vtii ljudje prav gotovo tzenadeni s Študenti. Zato lafako kritiko v gornjem pismu pozdravimo, v isti s^i pa študente tudi po-va^uno, da bi po manem belokranjskem pregovoru uporabljali v teoriji in praksi poleg grabelj vedno tudi vile. TONE GOSNIK St. 20 (999) DOLENJSKI LIST POSEBNO OBVESTILO DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE V NOVEM M>ESTU Uvodno pojasnilo Novi pravilnik o posojilih za stanovanjsko gospodarstvo, ki velja od 1. januarja 1969 dalje, so izdale kreditne baiiite in hranilnice v Sloveniji z željo, da bi se z njim seznanili: — vsi, ki imajo namen kupiti si stanovanje ali si sezidati lasten dom, pa nimajo sami za to dovolj denarja; — vsi člani samoupravnih organov delovnih in druph organizacij, ker odločajo o razdelitvi tistega dela sklada skupne porabe, ki je namenjen za nakup in zidavo stanovanj; — vsi, ki so začasno zaposleni v tujini in želijo porabiti del svojih prihrankov v denarju konvertibilne valute za zidavo ali nakup lastnega doma. Z novim pravilnikom o posojilih za stanovanjsko gospodarstvo dopolnjujemo in izpopolnjujemo dosedanji način in pogoje najema posojila za nakup ali graditev stanovanja. Pr! tem smo se ravnali po naslednjih načelih: — najprej varčujmo, potem bomo šele dobili stanovanjsko posojilo; — dlje ko bomo varčevali, večje posojilo, z daljšo dobo vračanja bomo dobili; — začnimo varčevati takoj, ko smo sklenili prvo delovno razmerje, kajti le tako bomo čez nekaj let lahko upravičeno pričakovali, da nam bo delovna organizacija pomagala pri nakupu stanovanja ali pri zidanju lastnega doma; — kdor je začasno zaposlen v tujini in varčuje za stanovanje v konvertibilni valuti, bo dobil stanovanjsko posojilo po boljših kreditnih pogojih. če veže tak denar za določen čas, mu bomo takoj odobrili ustrezno posojilo, ki ga bo vrnil v enakem času, kot bo pripravljen vezati svoj denar; — kdor pa je že lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše in želi varčevati za prezidavo ali temeljito popravilo stanovanja, bo lahko z razmeroma majhnimi mesečnimi pologi, v primernem daljšem času, zbral toliko denarja in si s tem pridobil pravico do tolikšnega posojila, da mu bo vse skupaj zadošč^b za popravilo stanovanja ali stanovanjske hiše. Posojilo bo vračal v razmeroma majhnih mesečnih obrokih. Pri odločanju, kako naj uravnavamo naše sodelovanje s pravnimi osebam! na področju vlaganja denarja v graditev stanovanj, nas je vodilo naslednje: — pravna oseba varčuje za stanovanjsko posojilo po enakih določilih, po katerih varčujejo za stanovanjsko posojilo občani; — če pravna oseba veže denarna sredstva, namenjena za gradnjo stanovanj, za določen čas, dobi po desetih mesecih od dneva vplačila posojila v višini 175 ®/o od vplačanega zneska. Vezana sredstva vrnemo, ko je posojilo odplačano; — pravna oseba lahko dobi posojilo tudi, če vplača denar v naš kreditni sklad. Zato dobi takoj po vplačilu posojilo v znesku 200 % vplačanega zneska. V tem primeru ne vrnemo vplačanega zneska, pravna oseba pa nam posojilo vrne v 10 letih; — pravna oseba lahko varčuje ali veže denarna sredstva in dobi posojilo zato, da kupi stanovanja in jih da v upravljanje svoji stanovanjski enoti ali stanovanjskemu podjetju. Tudi pravna oseba lahko varčuje in veže pri nas denarna sredstva, pravico do posojila pa prenese na svoje delavce, ki nato sklenejo z banko posojilno pogodbo. Mogoča je tudi taka oblika, da pravna oseba sicer sklene z banko posojilno pogodbo, vendar prejeto posojilo prenese pri nas na poseben račun, banka pa nato sklepa z delavci v svojem imenu, toda za račun delovne organizacije posojilne pogodbe po pogojih, ki jih določi pristojni organ pravne osebe; — pravna oseba sklene z banko pogodbo o združenem varčevanju pravne osebe in delavca, kar je za le-tega še posebej primerno, ker vrača samo eno združeno posojilo po ugodnih pogojih, če želi pravna oseba delavcu pogoje še izboljšati, mora skleniti z banko pogodbo o primernem podaljšanju časa vezave privarčevanega zneska. Vsi, ki ste začasno zaposleni v tujini, lahko varčujete sedaj pri nas na razne načine: — če pristanete, da vam izplačamo prihranek v dinarjih, boste dobili več posojila kot tedaj, če zahtevate, da vam takoj ob vplačilu odobrimo za narju; — če vežete določen znesek konvertibilnih valut za določeno dobo, vam takoj ob vplačilo odobrimo za enako dobo posojilo v dinarjih. Za taka posojila ne bomo zahtevali nobenega posebnega jamstva, knt ga zahtevamo sicer. Našteli smo samo nekatera najbolj zanimiva in značilna določila pravilnika. Prepričani smo, da boste pravilnik z zanimanjem prebrali. Da bi ga povsem razumeli, smo za njim dodali še nekaj primerov. Odločili pa se boste za tako obliko poslovnega sodelovanja z nami, ki vam bo najbolj ustrezala. Pravilnik o posojilu za stanovanjsko gospodarstvo L SPLOŠNA DOLOČILA 1. 6Ien Kreditne banke In hranilnice v Socialistični republiki Sloveniji dajejo (v nadaljevanju: banka daje) po tem pravilniku v skladu s kreditno politiko, ki jo za vsako leto določijo zbori bank, posojila za stanovanjsko in komunalno graditev kreditno sposobnim občanom in pravnim osebam, ki v banki namensko varčujejo, namensko vežejo sredstva za določen čas ali jih vplačajo v njen kreditni sklad. 2. člen Banka daje posojila: — občanom in pravnim osebam za nalrap novih stanovanj in stanovanjskih hiš pri organizacijah, ki so registrirane za proizvodnjo in prodajo stanovanj za trg; — občanom in pravnim osebam za graditev ali dograditev stanovanjskih hiš, vendar samo za organizirano stanovanjsko gfraditev na zemlji- šču, ki je komunalno vsaj minimalno opremljeno; za graditev stanovanjske hiše mora biti izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje; — občinskim skupščinam oziroma pooblaščenim delovnim organizacijam za graditev komunalnih naprav in napeljav; — pravnim osebam za dajanje posojil članom delovnih skupnosti prek banke kot pooblaščenca; — in za prezidavo, prizida-vo, temeljito popravilo in obnovo stanovanj in stanovanjskih hiS. 3. člen Občan ali pravna oseba sklene z banko ustrezno pogodbo o varčevanju, vezavi ali vplačilu sredstev v kreditni sklad. Banka lahko odkloni sklenitev pogodbe, če bi morala po taki pogodbi dati posojilo, ki je v nasprotju >s tem pravilnikom ali s kreditno politiko, ki jo za vsako leto določi zbor banke. Tako odklonitev sporoči banka pismeno. 4. člen Banka daje posojila občanom — državljanom SFRJ, če izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku. Banka daje posojila po tem pravilniku predvsem pravnim osebam, ki z njo poslovno sodelujejo. Kreditni odbor banke določa, kdaj pravna oseba izpolnjuje ta pogoj. 5. člen Izvršilni odbor banke lahko določi kriterije, po katerih odobrava kreditni odbor posojila po drugih pogojih, ki postanejo s tem sestavni del tega pravilnika. II. VARČEVANJE OBČANA ZA POSOJILO 6. člen Občan lahko varčuje: a) z enkratnim pologom, b) z rednimi mesečnimi pologi, c) z izrednimi, občasnimi pologi. Pravice in dolžnosti občana so določene s tem pravilnikom in varčevalno pogodbo, ki mora vsebovati predvsem: osebne podatke varčevalca, — varčevalno obliko po tem členu, — varčevalno dobo, — predvideni privarčevani znesek. 7. člen poleg enkratnega in rednih mesečnih pologov lahko občan vplačuje tudi izredne pologe, za katere dobi posojilo pod pogojem, da so le-ti v banki najmanj 13 mesecev, 18 mesecev, 2 leti ali več. 8. člen Najkrajša varčevalna doba je 13 mesecev. Privarčevani znesek mora biti tako visok, da dobi občan posojilo najmanj 3000 din. 9. člen Občan med varčevanjem ne more dvigati privarčevanih zneskov niti obresti, razen če odstopi od varčevalne pogodbe. Občan lahko odpove vsak čas varčevalno pogodbo. Odpoved mora predložiti banki pismeno. Banka bo izplačala privarčevani znesek in obresti po obrestni meri, ki velja za hranilne vloge na vpogled, v 30 dneh od dneva prejema odpovedi. Občan lahko prekliče odpoved varčevalne pogodbe samo pred izplačilom privarčevanega zneska. 10. člen Banka lahko na predlog občana pogodbeno varčevalno dobo podaljša ali skrajša. Za vsako tako spremembo skleneta občan in banka dodatek k varčevalni pogodbi. 11. člen Občanu, ki ne plača enega ali več rednih mesečnih pologov, se varčevalna doba podaljša za toliko mesecev, kolikor kasni z rednimi mesečnimi vplačili. 12. člen Občan lahko prenese pravice in dolžnosti iz varčevalne pogodbe na drugo fizično osebo samo v soglasju z banko. Ce občan med varčevanjem ali potem, ko je že izpolnil pogoje za posojilo, umre, lahko prevzame na podlagi sodnega sklepa njegovo mesto dedič z vsemi pravicami in obveznostmi iz varčevalne pogodbe. Sodni sklep sodišča o prepovedi razpolaganja s privarčevanimi sredstvi in izvršbo sodišča na privarčevana sredstva sprejme banka, kot da je dal občan pismen predlog za spremembo varčevalne pogodbe. 13. člen Banka obračuna na privarčevani znesek obresti po 1 odst. letni obrestni meri do dneva izplačila tega zneska. Po končani varčevalni dobri vrne banka občanu na njegovo zahtevo privarčevani znesek in obresti v gotovini oziroma ga nakaže na naslov po njegovem nalogu. Nalog občana mora izvršiti banka v 8 dneh, sicer pripadajo občanu zamudne obresti. 14. člen Banka pošlje občanu mesec dni pred iztekom varčevalne dobe obrazec »Zahtevek za posojilo«. Ko občan predloži zahtevek, ugotovi banka občanovo kreditno sposobnost in sklene z njim posojilno pogodbo. Občan mora uveljaviti pravico do posojila najkasneje v 3 letih od dneva izteka varčevalne dobe, sicer izgubi to pravico. 15. člen Po končani varčevalni dobi ima občan pravico do posojila po lestvici 1. 16. člen Obrestna mera za posojilo je 2 % letno. Občan vrača posojilo v polletnih anuitetah, preračunanih na mesečne obroke. III. VARČEVANJE PRAVNE OSEBE ZA POSOJILO 17. člen Pravna oseba lahko varčuje: a) z enkratnim pologom, b) z rednimi mesečnimi pologi, c) z izrednimi, občasnimi pologi. Pravice in dolžnosti pravne osebe so določene s tem pravilnikom in varčevalno pogodbo, ki mora zlasti vsebovati: — ime in sedež pravne osebe po registraciji, — varčevalno obliko po tem členu, — varčevalno dobo, — predvideni privarčevani znesek. 18. člen Poleg enkratnega in rednih mesečnih pologov lahko pravna oseba vplačuje tudi izredne pologe, za katere dobi posojilo pod pogojem, da so ta sredstva v banki najmanj 13 mesecev, 18 mesecev, 2 leti ali več. 19. člen Najkrajša varčevalna doba je 13 mesecev. Privarčevni znesek mora biti tako visok, da omogoči posojilo najmanj 5000 din. 20. člen Pravna oseba med varčevanjem ne more dvigati privarčevanih zneskov niti obresti, razen če odstopi od varčevalne pogodbe. Pravna oseba lahko odpove vsak čas varčevalno pogodbo. Odpoved predloži banki pismeno. Banka bo izplačala privarčevani znesek in obresti po 1 odst. letni obrestni meri v 30 dneh od dneva, ko prejme pismeno odpoved. Pravna oseba lahko prekliče odpoved varčevalne pogodbe samo pred izplačilom privarčevanega zneska. 21. člen Banka lahko na predlog pravne osebe pogodbeno varčevalno dobo podaljša ali skrajša. Za vsako tako spremembo skleneta banka in pravna oseba dodatek k varčevalni pogodbi. 22. člen Pravni osebi, ki ne plača enega ali več rednih mesečnih pologov, se varčevalna doba podaljša za toliko mesecev, kolikor kasni z rednimi mesečnimi vplačili. 23. člen Sodni sklep sodišča o prepovedi razpolaganja s privarčevanimi sredstvi in izvršbo sodišča na privarčevana sredstva sprejme banka, kot da je dala pravna oseba pismen predlog za spremembo varčevalne pogodbe. 24. člen Pravna oseba lahko porablja posojilo sama ali prenese pravice do posojila na člane delovne skupnosti pod enakimi pogoji. Lahko pa odobrava posojila članom delovne slrapnosti po svojih predpisih - prek banke kot pooblaščenca, sama pa vrača posojilo banki. 25. člen Banka obračuna na privarčevani znesek obresti^ po 1 odst. letm obrestni meri do dneva izplačila tega zneska. Pravna oseba mora porabiti prek banke privarčevani znesek in obresti samo za stanovanjsko in komunalno graditev v lastni režiji, za nakup stanovanj pri proizvajalcih ali za posojila članom delovne skupnosti prek banke kot pooblaščenca. 26. člen Banka pošlje pravni osebi mesec dni pred iztekom varčevalne dobe obrazec »Zahtevek za posojilo«. f. LESTVICA Varčevalna doba Posojilo izraženo z odstotkom od privarčevanega zneska brez Obresti Doba ' vračanja posojila pri rednem mesečnem varčevanju pri enkratnem pologu ali občasnih pologih 1 2 3 4 13 mes. 30 % 60% 4 leta 18 mes. 50% 80% 7 let 2 leti 80% 120 % 12 let 3 leta 130 % 160 % 18 let 4 leta 160% 200 % 24 let 5 let 200 % 250 % 30 let 6 let 240 % 300 % 30 let 7 let 280 % 350 % 30 let 8 let 320 % 400 % 30 let 9 let 360 % 450 % 30 let 10 let 400 % 500 % 30 let Ko pravna oseba predloži zahtevek, ugotovi banka njeno kreditno sposobnost oziroma kreditno sposobnost članov njene delovne skupnosti, če pravna oseba prenaša posojilo na člane delovne skupnosti. Pravico do posojila morajo pravna oseba ali posamezni člani delovne skupnosti uveljaviti najkasneje v enem letu po izteku varčevalne dobe po pogodbi, sklenjeni s pravno osebo, sicer izgubijo to pravico. 27. člen Po končani varčevalni dobi dobijo pravna oseba ali člani delovne skupnosti pravico do posojila po lestvici 1. 28. člen Obrestna mera za posojilo je 2 odst. letno. Pravna oseba vrača posojilo v polletnih anuitetah, člani delovne skupnosti pa v polletnih anuitetah, preračunanih na mesečne obroke. IV. ZDRUŽENO VARČEVANJE ČLANA DELOVNE SKUPNOSTI IN DELOVNE ORGANIZACIJE 29. člen Clan delovne skupnosti lahko namensko varčuje za posojilo tudi skupaj s svojo delovno organizacijo. Pri tej obliki varčevanja skleneta tako član delovne sk-jpnosti kot delovna organizacija z banko vsak svojo varčevalno pogodbo. 30. člen Delovna i organizacija, ki varčuje združeno s članom delovne skupnosti, sklene obenem z varčevalno pogodbo tudi pogodbo o> vezavi privarčevanih sredstev za določen čas. Doba vezave privarčevanih sredstev je za 30 odst. krajša od dobe vračanja posojila članu delovne skupnosti in je prikazana na lestvici 2. Banka podaljša dobo vračanja posojila članu delovne skupnosti največ na 30 let, če delovna organizacija veže privarčevana sredstva za primerno daljšo dobo. Doba vračanja posojila članu delovne skupnosti je v tem primeru tehtana poprečna vrednost dob vračanja posojil po 34. členu pravilnika. 31. člen Pravico do posojila na podlagi združenega varčevanja dobi član delovne skupnosti, ko potečeta varčevalni dobi po obeh pogodbah. 32. člen Banka pošlje članu delovne skupnosti mesec dni pred iztekom varčevalne dobe za združeno posojilo obrazec »Zahtevek za posojilo«. Ko član delovne skupnosti predloži zahtevek, ugotovi banka kreditno sposobnost člana in sklene z njim posojilno pogodbo. Pravico do posojila mora član delovne skupnosti uveljaviti najkasneje v treh letih od dneva izteka varčevalne dobe po obeh pogodbah, sicer izgubi to pravico. 33. člen Delovna organizacija lahko prenese pravico do posojila na drugega člana delovne skupnosti, če je dotedanji varčevalec odstopil od varčevalne pogodbe in dal za to pismeno soglasje. 34. člen Po končani varčevalni -dobi iz obeh^p9godb in pp predložitvi ^ustrezne dokumentacije sklene banka s članom delovne skupnosti posojilno pogodbo za združeno posojilo, ki je sestavljeno iz: fr iESTVICA 2 Doba vrača-|nja posojila i: za člana i; delovne ;;:;skupnosti Doba vezave privarčevanih sredstev delovne organizacije Doba vrača-n|a posolita za člana dielovne skupnosti Doba veueave privarčevanih sredstev delovne organizaciji T.-.-. 1 ■ IM. 1 .1'- 2 ] i . 1 CM ; 4 leta 3 leta 18 let 13 let : 5 let 4 leta 19 let 13 let 6 let 4 leta 20 let 14 let 7 let 5 let 21 let 15 let 8 let 6 let ^2 let 15 let 9 let 6 let 23 let 16 let 10 let 7 let 24 let 17 let 11 let 8 let 25 let 18 let 12 let 8 let 26 let 18 let 13 let 9 let 27 let 19 let 14 let ^ 10 let 28 let 20 let 15 let 11 let 29 let 20 let 16 let 11 let 30 let 21 let 17 let 12 let 31 let 22 let LESTVICA 3 Varčevalna ,^,doba Posojilo izraženo z od« stotkom od privarčevane« ga zneska brez obresti Doba vračanja posojila pri rednem mesečnem varčevanju pri enkrat* nem pologu ali občas* nIh pologih 1 2 3 4 13 mes. 30% 60% 3 leta' 18 mes. 50 o/o 80% 4 leta 2 leti 80% 120 % 6 let ' 3 leta 130 % 160 P/o 9 let 4 leta 160 % 200 % 12 let 1 5 let 200 % 250 % 1$ let a) posojila po določilih 15. člena tega pravilnika na znesek, ki ga je privarčeval član delovne skupnosti, b) posojila po določilih 15. člena tega pravilnika na znesek, ki ga je privarčevala za člana delovne skupnosti delovna organizacija. c) posojila v višini privarčevanega zneska, ki ga delovna organizacija veže v banki za določen čas. 35. člen Banka izplača članu delovne skupnosti njegov privarčevani znesek z obrestmi po 1 odst. letni obrestni meri po končani varčevalni dobi obeh pogodb. V primeru odpovedi združenega varčevanja in dviga privarčevanih sredstev izplača banka članu delovne skupnosti obresti po 9. členu, delovni organizaciji pa po 20. členu pravilnika. OBČANI! Pot do stanovanja se začne z načrtnim varčevanjem pri banici! Seznanite se z novim pravilnikom o posojilih za stanovanjsko gospodarstvo, ki ga dobite pri Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu, kakor tudi pri njeni podružnici v Krškem ter obeh ekspoziturah v Metliki in Trebnjem. Izberete si lahko tak način varčevanja, kj vam bo najbolj ustrezal, hkrati pa vam bp zagotovil pridobitev stanovanja. ' , ■ c ^ Banka izplača delovni organizaciji privarčevana in nato vezana sredstva po končani dobi vezave, obrestovana po 1 odst. letni obrestni meri. 36. člen Obrestna mera za posojila iz združenega varčevanja je 2. odst. letno, član delovne skupnosti vrača posojilo v polletnih anuitetah, preračunanih na mesečne obroke. v. POSOJILA NA PODLAGI VEZAVE SREDSTEV 37. Člen Pravna oseba ali občan dobita pravico do posojila na podlagi vezave namenskih sredstev v banki za najmanj 13 mesecev a najdalj 20 let, in sicer 175 odst. od zneska vezanih sredstev. Deponent lahko začne porabljati posojilo po 10 mesecih od dneva vplačila in vezave sredstev. Posojilo mora vrniti najkasneje do dne, ko banka vrne vezana ^redstva. 38. člen Banka lahko na predlog deponenta podaljša ali skrajša dobo vezave sredstev. Za vsako tako spremembo skleneta banka in deponent dodatek k pogodbi o vezavi sredstev. 39. člen 40. člen Vplačana in vezana sredstva obrestuje banka po 1 odst. letni obrestni meri. 41 .člen Pravna oseba lahko porablja posojilo sama ali prenese pravico do posojila na člane delovne skupnosti pod enaki-mi pogoji. Lahko pa daje posojila članom delovne skupnosti po svojih predipisah prek banke kot pooblaščenca, sama pa vrača posojilo banki. 42. člen Obrestna mera za posojila, dana na podlagi vezave sredstev pravnih oseb ali občanov, je 2 odst. letno. Tako posojilo vrača pravna oseba v polletnih anuitetah, občan pa v polletnih anuitetah, preračunanih na mesečne obroke. VI. POSOJILA NA PODLAGI VARČEVANJA V KONVERTIBILNIH VALUTAH 43. člen Občan lahko varčuje za posojilo po 2. členu pravilnika tudi v konvertibilnih valutah za kar sklene z banko posebno pogodbo. 44. člen Občan med varčevanjem ne more dvigati privarčevnih zneskov niti obresti, razen če odstopi od varčevalne pogodbe. Občan lahko odpove vsak čas varčevalno pogodbo. Odpoved predloži banki pismeno. Banka bo izplačala privarčevani znesek v konvertibilni valuti z obrestmi po obrestni meri, ki velja za devizne vloge na vpogled, v 30 dneh od dneva, ko prejme pismeno odpoved. Občan lahko prekliče odpoved varčevalne pogodbe samo pred izplačilom privarčevanega zneska. 45. člen Po končani varčevalni dobi vrne banka občanu privarčevani znesek v dinarski protivrednosti in mu da posojilo po 15. členu pravilnika, tako da odstotek te lestvice povečamo: — pri varčevalni dobi 13 In' 18 mesecev za 10. — pri varčevalni dobi 2 leti za 15 in — pri varčevalni dobi 3 leta in več za 20. če želi občan izplačilo privarčevanega zneska v konvertibilni valuti, dobi posojilo po 15. členu. 46. čden Obrestna mera za privarčevana sredstva je 1 odst. letno. Obresti izplača banka v dinarjih. Obrestna mera za posojila je 2 odst. letno. Občan vrača posojilo v polletnih anuitetah, preračunanih na mesečne obroke. rabe in odplačevanja posojila veljajo določila v ustreznih členih tega pravilnika. VII. POSOJILA NA PODLAGI VEZAVE KONVERTIBILNIH VALUT 48. člen Občan dobi takoj pravico do posojila, če pogodbeno veže konvertibilno valuto za najmanj 13 mesecev, 18 mesecev, 2 leti ali več. Občan da pismeno Izjavo o nepreklicni vezavi deviznih sredstev za določeno dobo. Banka da i)osojilo v dinarjih največ do višine vezanih sredstev. Doba vračanja posojila je enaka dobi vezave deviznih sredstev. 49. člen Banka obrestuje vezana devizna sredstva v dinarjih po 1 odst. letni obrestni meri. Obrestna mera za posojila je 2 odst. letno. 50. člen V zavarovanje takega posojila banka lahko zahteva podpisano bianko menico in pri-držbeno izjavo posojilojemalca. Posojilo vrača občan v polletnih anuitetah, preračunanih na mesečne obroke. Po odplačilu dolga vrne: banka posojilojemalcu podpisano bianko menico in pric^ž-beno izjavo ter sprosti vezana devizna sredstva. 51. člen Za druge p>ogoje glede oblike »in načina varčevanja, sklenitve posojilne pogodbe, porabe in odplačevanja posojila veljajo določila v ustressnih členih tega pravilnika. Vlil. PO.SOJILO ZA PREZIDAVO^ PRIZI-DAVO, TEMELJITO POPRAVILO IN OBNOVO STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ 52. člen Banka daje posojila občanom in pravnim osebam za prezidavo, prizidavo, temelji- to popravilo in obnovo stanovanj in stanovanjskih hiš. Po končani varčevalni dobi dobita občan ali pravna oseba posojilo po lestvici 3. 53. člen Najkrajša varčevalna doba je 13 mesecev. Privarčevani znesek mora biti tako visok, da omogoči posojilo najmanj 2000 din. 54. člen Obrestna mera na privarčevana sredstva je 1 odst. letno, za ix>sojiila pa 2 odst. letno. Občan vrača posojilo v polletnih anuitetah, prerači*-nanih na mesečne obroke. 55. člen Za druge pogoje glede oblike in načina varčevanja, sklenitve posojilne pogodbe, porabe in odplačevanja poso-sojila veljajo določila ▼ ustreznih Členih tega pravilnika. IX. POSOJILA I NA PODLAGI VPLAČILA V KREDITNI SKLAD BANKE 56. člen Pravna oseba, ki vplača denarna sredstva v »kreditni sklad banke iz sredstev za stanovanjsko graditev« in no zahteva vračila teh sredstev, ima pravico do takojšnjega posojila v višini 200 odst. od vplačanega zneska. Pravna oseba s takim vplačilom ne dobi pravic ustanovitelja ban- 57. člen Pravna oseba lahko porablja posojilo sama ali prenese pravico do posojila na člane delovne skupnosti pod enaki mi pogoji. Laliko pa daje posojila članom delovne skupnosti po svojih predpisih prek banke kot pooblaščenca, sama pa vrača posojilo banki. 58. člen Banka daje posojila na podlagi vplačila v kreditni sklad z dobo vračanja 10 let po 1 odst. letni obrestni meri. 59. člen Za druge pogoje glede sklenitve posojilne pogodbe, porabe in odplačevanja posojila veljajo določila v ustreznih členih tega pravilnika. Pred sklenitvijo posojilne pogodbe predloži deponent banki podpisano bianko menico s pridržano izjavo za vplačana in vezana sredstva. 47. člen Za druge pogoje glede oblike in načina varčevanja, sklenitve posojilne pogodbe, po- KONEC PRIHODNJIČ: Prihodnji teden bomo objavili še zaključek novega pravilnika o varčevanju za stanovanjsko graditev (poglavja o sklenitvi posojilne pogodbe in porabi posojila), razen tega pa tudi več praktičnih nasvetov In tabel o raznih oblikah tega namenskega varčevanja. Bralce in naročnike vabimo, da sl pravilnik DBH o stanovanjskem varčevanju danes in prihodnjič izrežejo in shranijo. št. 20 (999) DOLENJSKI LISI 9 kultura in izobra- ževanje Ivan Beznik razstavlja danes v Dolenjski galeriji v četrtek, 15. l. m., bo v Dolenjski galeriji (mala dvoraca) ob 18. Tiri odporta razstava slikaiskdi del Ivana Bem’ka. profesorja novome-sVfl gimnazije. Razstavlja svoja olja, gvažo, litc^rafije m i>erarisbe. Zanimiva razstava prikazuje njegov miar dostni umetniški opus iz študentovskih let. K otvoritvi in ogledu vljudno vabimo! Raastava bo odprta do konca maja. DOLENJSKI MUZEJ Prizorišče človeške smrti Te dni je prišla na knjižni trg Valvasorjeva knji^ »Prizorišče človeške smrti«, ki jo je iz latinščine prevedel klasični filolog Novomeščan Jože Mlinarič. Knjiga, ki jo je svojčas hotel izdati novomeški tiskar Krajec (Levstik mu je to založniško dejanje odsvetoval), pomeni lep prispevek kulturni zgodovini Slovencev. O knjigi, ki jo je izdala Dolenjska založba, bomo v eni izmed prihodnjih številk podrobneje poročali. P. B. Zaključni izpiti na gostinski šoli Na gostiinski šoli v Noivem mestu je pred kratkim končal šolanje IH. (razred oddelka za odrasle. Izpite je uspešno opravilo 20 gostinskih delavcev iz posameznih gostinskih podjetij. Večina diplomantov je z brežiškega območja. Pevska revija v Krškem Za, revijo mladinskih pevskih zborov, ki bo 6. junija v Krškem, se je že prijavilo osem šolskih pevskih zborov iz osmih šol krške občine. Število prijavljenih pevskih zborov še ni dokončno. O organizaciji te prireditve so se v sredo, 7, maja, pogovarjali v Krškem zborovodje, predstavniki kulturnih ustanov in drugi. Tri »Plinske luči« Na republiški reviji dram> sikih skupin, ki bo od 2. do 7. junija v Brežicah, bomo predvidoma videli tri različne predstave »Plinske luči«: uprizorili jo bodo Brežičani, Velenjčani in Novomeščani. DPD »Dušan Jereb« iz Novega mesta je svojo predstavo »Plinske luči« prijavilo šele te dni. Na podlagi 2. člena odloka občinske skupščine Novo mesto o Trdinovih nagradah (Uradni vestnik Dolenjske št. lŽ/65 in Skupščinski Dolenjski list št. 10/69) razpisuje svet na prosveto in kulturo občinske skupščine Novo mesto TRDINOVE NAGRADE za leto 1970 Razpisujemo štiri nagrade po 2.000 dinarjev za kvalitetna d^a: a) S POJmOČJA ZNANOSTI, zlasti iz zgodovin NOB na Dolenjskem — najvažnejši spomeniki in njihova pomembnost; b) S POimOCJA LEPOSLOVJA — poezija, proza, dramatika; c) S PODitOCJA UMETNOSTI — likovne, glasbene in drage umetoiške stvaritve; č) S PODBOČJA IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE — za izredne uspehe učno-vzgojn^;a področja v šoli ter za posebne uspehe ^ dnižbeno-političnem delu izven šole. Dela, ki se bodo izbirala za podelitev Trdinovih nagrad v letu 1970, morajo biti dokončno izdelana, zbrana in predložena komisiji za Trdinove nagrade pri občinski skupščini Novo mesto do 30. 6. 1970. Nagrade za izredne uspehe s področja izobraževanja in vzgoje se bodo podelile tudi že za leto 1969. Opozarjamo hkrati na razpis Trdinovih nagrad za leto 1969 (Dolenjski list št. 40/68). Svet za prosveto in kulturo pri občinski skupščini Novo mesto Knjižnica je i^ulturni otok na vasi Za knjige je zanimanje - Premalo družbene podpore za kulturno dejavnost -Ljudje cenijo starejše slovenske pisatelje - Vlasta Tavčar, prizadevna kulturna delavka, še vedno vztraja pri svojem delu Vlasta Tavčar, vodja knjižnice v Šentjerneju, dela v tej kulturni ustanovi že' od leta 1956 in je njeno delo tesno povezano s kulturnim življenjem tega kraja. Iznajdljiva, vedno polna idej in požrtvovalna upokojena prosvetna delavka je o svojem kultumo-prosvetnem delu povedala naslednje: »Leta 1951 je tedanja šolska upraviteljica Tončka Škerle pričela zbirati knjige predvojnih knjižnic. Nekaj knjig je dobila j>ri ljudeh, pomagala pa ji je tudi občina. ICnjiž-nico, ki je bila sestavni del KUD »Brata Pirkovič,« sem prevzela 1956. Tedaj smo imeli 1353 knjig, danes pa jih je že več kot 3500. Za delo knjižnice ni bilo nikoli pravega razumevanja, saj smo dobivali le malenkostno podporo. Sedaj znaša ta pomoč 500 dinarjev. Nekaj pomoči smo dobili tudi od tistih, ki pri nas še vedno podpirajo kulturno dejavnost, največ pa od študijske knjižnice iz Novega mesta ter na- KRŠKI LIKOVNI AMATERJI NA DOBRI POTI Tretjič v domači galeriji En prostor za stalne razstave so uredili v samskem bloku na Vidmu, drugega pa so dobili v brestaniškem gradu - Značilna je kolektivnost 23. maja bodo v krški galeriji odprli že tretjo skupinsko razst&vo članov krškega kluba likovnih amaterjev. Predvidoma bo svoja dela razstavilo 15 avtorjev. Prikazali bodo nekaj najboljših del, ki so jih ustvarili v zadnjem času pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja Zorana Didka, profesorja na Ijubljan^i Akademiji za likovno umetnost. Profesorja Didka obiščejo vsako leto v Podbočju, kamor prihaja v svojo domačijo. Prepričani so, da so pod njegovim mentorstvom precej- napredovali. Klub ima vsega okoli 20 članov, med njimi pa so ljudje vseh poklicev — od dijakov do oficirjev. Klub, ki deluje pri DPD Svoboda v Krškem, je v zadnjem času spet krepko razvil dejavnost. Ne samo to, da amaterji češče jemljejo v roke čopič in paleto, pomembno je, da so začutili, da so močni samo takrat, kadar nastopajo kot skupina, ki jo združujejo enaki interesi, enaka hotenja in volja. Zavedeli so se, da bi še kot posamezniki porazgubili. Kolektivnost pa zanje ni značilna le tedaj, kadar slikajo; pomembno in neizogibno se jim zdi, da se kolektivno tudi predstavljajo javnosti. Letos so v samskem bloku na Vidmu dokončno uredili stalni razstavni prostor. Pri tem delu je krepko pomagal sindikat prosvetnih delavcev, še zlasti pa sta se za ureditev zavzela člana kluba Slavica in Božidar Jesenko. Clan kluba Stane Fabjančič je pred kratkim pridobil še en prostor, kjer bodo lahko krški likovni amaterji stalno raz- stavljali. Ta prostor je v brestaniškem gradu. Ustvarjalci ne skrivajo zadovoljstva, da so se jim naposled le uresničile želje, ki so jih dolgo nosili v sebi hkrati z nenehnimi željami po izpovedovanju notranjega človekovega sveta. Napredek, ki so ga dosegli krški, likovni amaterji, ni neznaten. Pričakujejo pa, da glavni razvoj šele pride. Delo iii lahko, slike nastajajo počasi, toda kjer je volja, je tudi uspeh. In v tega verjamejo. I. Z. Vlasta Tavčar, prizadevna kulturna delavka ših dveh podjetij, ISKRE in Podgorja. Pofmagali pa so tudi nekateri občani, ki živijo ztmaj našega kraja. Tem bi bilo hvido, če bi še ta dejavnost v kraju zamrla. Obiskov ob nedeljah je precej. Ljudje redi prihajajo v knjižnico in nam s svojim zanimanjem vlivajo voljo do dela. Tako v glavnem mladi ljudje, ki berejo za obve23io čtivo, razen tega pa se knjige izposojajo za. starše. Kakšno nedeljo gre iz knjižnice tudi do 200 knjig. Naši bralci najraje segajo PO Tavčarju, Finžgarju, Jurčiču, Trdini in nekaterih sodobnejših pisateljih.. Precej ljubiteljev imajo tudi svetovni klasiki.« Prizadevna kulturna delavka je pripovedovala, kako težko pridejo do denarja. Ker ne gre na boljše, nekateri obupujejo. Ce ne bo prave podpore, bo verjetno še to, kar je ostalo, zamrlo. To pa bi bila velika škoda. Tovarišica Tavčarjeva je povedala, da je njej delo v knjižnici posebno razvedrilo, za- to ga bo opravljala, dokler ga bo mogla. Delo v knjižnici in na kulturnem področju združuje s svojim konjič-kc«n — potovanji po svetu, ki jih še ne misli opustiti. S. DOKL Presenetljiva »Lekcija« člani dramske sekcije iz vojašnice Milana Majcna so 9. maja zvečer v Domu JLA v Novem mestu uprizorili dramo »Lekcija« srbskega pisatelja Bodanovica. Dejanje se dogaja leta 1942 v zloglasnem zaporu Gla\Tijači. Psihološko delo so vojaki na novomeškem odru presenetljivo odbro uprizorili. Prireditev je dramska sekcija pripravila v počastftev 50-letni-ce ZKJ. Podbevškove intarzije v MK V novomeški Mladinski knjigi je razstavil intarzist Ciril Podbevšek dve intarziji: kapiteljsko cerkev in Trško goro. Zlasti v slednji je viden precejšen napredek: Podbevšek odlično obvlada tehniko intarzije, tega zelo redkega načina likovnega izražanja, s srečno roko pa izbira tudi motive. Največkrat upodablja Dolenjsko z njenimi folklornimi značilnostmi. »Kako informirati samoupravljavce« Pri založbi kranjske delavske univerze »Tomo Brejc« je prejšnji mesec izšla že lani napovedana knjiga Dušana Rebolja »KAKO INFORMIRATI SAMOUPRAVLJAVCE«. ICnjiga vsebuje vrsto koristnih in vsem delovnim organizacijam nujno potrebnih navodil, predpisov in nasvetov, Icako zastaviti in voditi obveščanje v delovni organizaciji. Pisatelj, ki je sam sebe imenoval „Jaro Nemir“ Nekaj besed o Jaroslavu Stovičku, pisatelju, ki se je rodil v Leskovcu pri Krškem, ustvarja pa v Zagrebu — ob 65-letnici življenja' Mali kulturni barometer ■ REPNIK POJDE V CELO- VKC — Slikar Anton Repnik iz Mute na Korofikom, ćigax razstavo v kostanjeviSkem Lamutovem likovnem salonu so podaljšali do 11. maja, bo prenesel svoja dela Se v Celovec, kjer se bo predstavil skupaj z Jožetom Tisnikarjem. ■ »INTERVJU« NAJBOUSl — »Intervju« Matjaža Kmecla je bil na 13. tednu radijske igre v Ohridu proglaSen za najboljšo ju-goslovanSko radijsko igro. Prvo mesto na tako pomembnem festivalu je velik uspeh ljubljanske RTV. ■ ABONMAJSKA PREDSTAVA — PrejiSnJl teden jo v Novem mestu gosrtovalo Mestno gledališče ljubljansko z igro »Rekruti in ljubezen« Georgea^ Farquharja. Za to abonmajsko predstavo Jo bdlo veliko zanimanje. ■ BEVK V VAVn VASI — Priljubljeni mladinski pisatelj France Bevk Je minulo soboto razveselil s svojim obiskom učence osnovne Sole v Vavti vasi, ki tudi marljivo tekmujejo za bralno značko. Na srečanju je pisatelj Bevk prebral mladim ljubiteljem svojih mladinskih povesti odlomek iz svojega dela. Za danes je pisatelj Bevk napovedal srečanje s pionirji črnomaljske osnovne Sole. ■ JEZIK IN SLOV.STVO — Le-. toSnja četrta številka revije »Jezik in slovstvo«, ki Jo izdaja Slavistično društvo Slovenijo, prinaša med razpravami in članki zanimiv prispevek Jake AvSiča »O poveljevalnem Jeziku NOB Slovenije«, Joža Mahnič pa objavlja Župančičevo pismo Murnu—Ale-ksandnmi. Predavatelje slovenskega Jezika v šolah bo zanimal tudi članek Stanka Kotnika o primerjalnem postopku pri pouku slovenskega Jezika. ■ RAZSTAVA OB 1900-LETNI-CI PTUJA — »Življenje in delo pomembnih mož Ptiija in okolicc« ima naslov razstava, ki so Jo pred kratkim odprli v počastitev 1900-letnice Ptuja in ob 100-letnioi ptujske gimnazije. Večkrat ga srečam na zagrebških ulicah in vedno hiti, vedno se mu mudi, in kljub temu da je sredi svojega sedmega desetletja, je njegov korak mladeniško čil in njegov pogled kakor snop žarečih strelic. Sam se je nekoč imenoval »Jaro Nemir« in jasno je, da je v sebi čutil razlog za to. Ampak res je tudi, da kljub vsemu hitenju nikoli ne gre mimo prijatelja, ne da bi mu privoščil toplo besedo, ne da bi mu stisnil roko, ne da bi se nasmehnil vsaj bežno, vsaj toliko, da ti stenografira v srce: rad te imam, tu sem, hitim dalje, ampak tole najino srečanje bo ostalo fiksirano obenem s časom in prostorom v mojem spominu. Seveda, to je samo trenutni posnetek Jaroslava Sto-vička. Bolj zanimiv bi bil in več bi nam povedal njegov življenjski film, ki pa zanj tukaj ni dovolj prostora, pač pa ga je pisatelj v dobri meri sam posnel v svojih črticah, memoarih, potopisih, novelah in v romanu. Mislim, da sta Stovičkovo prirojeno človekoljubje in njegov čut za lepoto poglavitni gibalni sili njegovega pisateljskega delovanja. Razen krajših stvari je do zdaj napisal tri knjige, ki se v njih raizvija od prijetno in prisrčno kramljajočega pripovedovalca (»NENAVADNA DOŽI- VETJA NAVADNEGA ČLOVEKA«) do zrelega novelista, ki zna prikleniti vso tvojo pozornost (»ORANŽNA LUPINA«), in dalje do romanopisca, ki se mu Je v knjigi »TUDI SLEPI VIDIJO« posrečilo, da iz obilja ljubezenskih primerov izlušči originalno varianto in tako pritegne naš notranji sluh, da zavzeti sledimo dogajanju. Ob 65-letnici njegovega življenja želimo Jaroslavu Stovičku, da bi s svojo bistro-vidnostjo, s chaplinskim humorjem, s svojo sposobnostjo vživetja v usodo sočloveka in s prirojeno vztrajnostjo še dolgo uspešno oral in žel na polju naše književnosti. Zivljenjepisni podatki pisatelja Jaroslava Stovička; rodil se Je 27. IV. 1904 v Leskovcu pri Krškem, rodu pa je - češkega.. Njegov oče je prišel iz Prage ter prevzel na Marofu pri Leskovcu službo oskrbnika posestva in graščine grofa Auersperga. Že Ja-roslavova mati Vlasta je delovala na književnem polju in pošiljala svoje prispevke iz nove slovenske domovine v praške liste. Jaroslavov najstarejši brat Vladimir je postal evropsko priznan kipar in medaljer. Se živi in neutrudno ustvarja v Leskovcu pri Krškem. Mesto Krško se ponaša z njegovim spomenikom Janeza Vajkarda Valvasorja. Jaroslav Stoviček se je šolal v Sloveniji in postal je komercialist, zaposlil pa se je že v zgodnji mladosti v Zagrebu in poslovno prepotoval skoraj vso Jugoslavijo, potem pa kot zastopnik raznih izvoznih podjetij krenil tudi v inozemstvo. Spoznal je Prago in Pariz, potoval po Sredozemlju, obiskal Egipt in Bližnji vzhod. Že 1934 je začel sodelovati s krajšimi črticami in potopisi v »Jutru« in »Slovencu«, po osvoboditvi pa se javlja v »Delu«, »Naših razgledih«, »Tovarišu«, pa tudi v francoskem tisku. Prvo knjigo »Neobični doživljaji običnog čovjeka« mu je 1954 izdala Matica Hrvatska v Zagrebu. Pozneje Jo je v slovenskem prevodu Izdala tudi »Mladinska knjiga« v Ljubljani. Njegova druga knjiga »Kora naranče« je izšla 1957 v založbi zagrebške »Mladosti«, pozneje pa poslovenjena (aOranžfia lupina«) pri založbi »Obzorja« v Mariboru. Tretjo knjigo, roman »I slijepi vide« je izdal 1968 v samozaložbi, Matica Hrvatska pa Je prevzela njegovo distribucijo. Za ta njegov roman se že zanimajo v Pi-agi in v Parizu, preveden pa je tudi v slovenščino in čaka na založnika. Prav dobro sta ga ocenila hrvaška akademika Gustav Krklec in Novak Simič in tudi pokojni psiholog dr. Mihajlo Rostohar. S svojim književnim prispevkom je Stoviček zastopan tudi v zborniku izbranih del domačih mladinskih pisateljev »Darovi djetinjstvu«. Stovičkovo književno delovanje so pozitivno ocenili tudi dr. Matija Murko, P. S.' Finžgar, Vladimir Levstik, Božidar Borko, dr. Dalibor Brozovič, pedagog Ljudevit Kra-jačič, filozof Ante Kesič, Tone Potokar, Stjepan Devčid in drugi. Stoviček Je delovni član Matice Hrvatske in član Društva književnikov Hrvatske v Zagrebu. Nekolikokrat je organiziral književne večere v Krškem, na katerih so sodelovali hrvaški pesniki in pisatelji. Zaslužen je torej tudi za utrjevanje kulturne zveze med bratskima narodoma tostran in onstran Sotle. Od njegove agilnosti pričakujemo tudi v tem pogledu lahko še mnogo. Naj nam ostane zdrav, čil in veder! R. L. Petelinova Novomeščani so bili boljši Težko pričakovani dolenjski odbojkarsl^i derbi med Kočevjem in Novim mestom se je končal z zasluženo zmago bolj izkušenih Novomeščanov. Gostje so kaj hitro ugnali mlado, neizkušeno, vendar mnogo .obetajočo ekipo Kočevja, ki lahko pričaku,)c svoj veliki dan. Kočevje Novo 1:3 mesto v dolenjskem odbojkarskem derbiju sta se srečala novinca v ligi: odbojkarji Kočevja in Novega mesta. Domači odbojkarji So prikazali dobro igro, vendar niso mogli ustaviti razigranih Novomeščanov, ki so pokazali solid- Ognjeni krst metliške „BETI" »Ogtyeni krst« metliških košarkarjev, ki so ga doživeli v srečanju z novomeškimi košarkarji v nedeljo, 27. aprila, Je pokai^al na marsikatero napako, ki jo bodo morali priz^evni Metličani odstraniti. Novomeščani so bili v tem srečanju bsljša ekipa in so brez težav zmagali. Metličani so se v tem dvoboju še precej lovili. Razlika 51 košev je pokazala, da so Novomeščani ekipa, ki bo v tem prvenstvu igrala pomembno vlogo. Košarkarji obeh ekip .so zadeli kax 123 košev, kar je lepo povprečje za tekme II. republiške lige. ■ TONE PIRC, je bU najboljši pri gostih, odličen je bil v napadu In v obrambi. Etosegel je tudi največ zadetkov na tekmi. ■ STANE MKVAR je bil poleg Polojca najborbenejši in najuspešnejši košarkar v domači ekipi. S. D01*L no znanje. Najlepša borba je bila v prvem setu, ko so gostje s težavo zmagali 17:15. Sojenje ni bilo na višini, zato je večkrat prišlo do nepotrebnega prerekanja. ' Kočevje: Kavčič, .\rko, Koruzar, Pogorelc, Luzar, Knavs, Čokorilo, Murovič, Figar in Kersnič. Novo mesto: Penko, Koprivnik, Simič, Medic, Goleš in Potrč. V domači ekipi je bil dober Cveto Arko, pri gostih pa Simič in Potre. A. ARKO Trebnje : Kamna gorica 3:0 Tudi drugo tekmo v letošnjem tekmovanju so odbojkarji Trebnjega odločili v svojo korist: v nedeljo so v Kamni gorici premagali tamkajšnje moštvo s 3:0 (6, 13, 3) in s tem prevzeli vodstvo v n. republiški ligi. V ekipi Trebnjega sta bila najboljša inž. štor in I. Slak. M. LEGAN mm Nogometna reprezentanca Dolenjske (od leve proti desni stoje: Najdov, Kovčin. Žunič, Tratar, Vukotić, trener Roksandic; čepijo: Popovič, Turk, Švajger, Stanojevič, Karin in šmuc) se je v okviru tekmovalnega programa X. zleta bratstva in enotnosti srečala z reprezentanco Banjaluke in izgubila. (Foto: S. Dokl) SPEEDWAY SVETOVNO CONSKO PRVENSTVO Prireditev, ki nas je vse navdušila v Krškem se je zbrala svetovna elita - Organizacija tekmovanja je bila odlična - Škoda, da je nesrečno padel Ivan Molan ~ Velik uspeh je dosegel Mariborčan Perko 12.000 gledalcev Svetovno consko ^edway prvenstvo v Krškem je poleg odlične zasedbe prvovrstnih tekmovalcev iz sedmih evropskih držav pritegnilo v nedeljo, 12. maja, več kot 12.000 gledalcev, če ne štejemo vseh tistih, ki so ta dogodek gledali na televizijskih zaslonih. Niso se kesali, da so prišli na to lepo prireditev, ki jim je postregla z moškimi in hrabrimi borbami enakovrednih tekmovalcev. Nastopajoči so se potrudili in pokazali vse znanje, tako' da je gledalce kar dvigovalo. Prednjačili so zlasti tekmovalci iz Poljske, Sovjetske zveze, češkoslova-še in Vzhodne Nemčije. Med te odlične vozače se je kot klin zagozdil borbeni Drugo Regvai«!, ki je presentlijvo v končnem zbiru točk zasedel odlično sedmo mesto. Skoda, da se je v osmi vožnji pripetila nezgoda, ki je izločila simpatičnega Krčana Ivana Molana in Bolgara Mačeva. Da ni prišlo do te nesreče, bi bila prireditev enkratno doživetje. Za tisoče gledalcev, ki so tiščali pesti za domače tekmovalce Molana, Perka, Sela, Visočnika in Pintariča, je bilo to športno srečanje nepozaben dogodek. Rezultati: 1. 3eny Trzeszkovski (Pol.) 14 točk; 2. Vislav Dobrunsky,(Pol.) 14; 3. Genadij Kurilenko (SZ) 13; 4. Karel Pru.ša (ĆSSR) 12; 5. Jaroslav Volf (CSSR) 10; 6. Peter Liehing (DDR) 10; 7. Drago Perko (Jug.) 8; B. Roris C^hanowič (•SZ) 8; 9. Jochen Dinse (DDR) 7; 10. Vladimir Gordejev (SZ) 6; 11. Peter Petkov (Bolg.) 5; 12. Alfred Sitzwohl (Avst.) 4; 13. Jo-han Kiihr (Avstr) 4; 14. Jože Visočnik (Jug.) 2; 15—16. Ivan Molan (Jug.) in Gavril Mačev (Bolg.) 1; 17—18. Josip Sel in Vlado Pintarič (oba Jugoslavija) O točk. • JERZY TRZESZKOVSKI 22 letni tekmovalec iz Wroclawa, je povedal, da ga je 2anaga nekoliko presenetila, zlasti, ker je pričakoval zanesljivo zmago prvega favorita Kurilenka. Prireditvi je dal naj višjo oceno. • GENADIJ KURILENKO 2G-letni sovjetski tekmovalec, ki sodi v svetovni vrh speedwaya, je povedal, da je bila zanj usodna šesta vožnja, ko ga je izdala svečka. V tej vožnji je bil tretji, premagal ga je celo naš Perko. • DRAfJO PERKO 25-letni tehnik, ni mogel skriti veselja, ko smo ga povprašali, če ga je us-p«h presenetil. »Zl^i, ko sem v prvi vožnji padel in ostal brez točke, sem mislil, da so mi vse ladje odplule,« je povedal simpatični Drago. • MIRKO ŽAGAR direktor din ke, ze ocenil, da je na prireditvi bilo nekaj več kot 12.000 gledalcev. Zadovoljen je bil, saj so tekmovalci pokazali prav vse, kar znajo. 2ai mu je bilo za padec Molana in Mačeva. • FRANC BABIČ junak jugp-slovanskih borišč, je bil kar na trnih. Ne pretiravamo, če trdimo, da ga je kar privzdigovalo, ko so njegovi tovariši s proge, tako hrabro brzdali svoje hude konjiče. »Prireditev je v celoti uspela in je ena najboljših, kar jih je bilo pri nas,« je primtiknil vsem znani Franc Babič. L. H. in s. D. NOGOMET Dolenjci so pokazali lepo igro Dolenjska nogometna reprezentanca se je kar dobro pretlstavila v igri z izbrano ekipo Banjaluke. ■ Ce bi Dolcnjci imeli več skupnih treningov in nekaj več igralcev iz Krškega, bi gostom kaj slaba predla. Novomeščani so spet zabeležili pomembno zmago na Rakeku in so na drugem mestu. Belokranjci so eno srečanje dobili, drugo pa izgubili. Senovčani, ki igrajo kar dobro, pa so s težavo porazili Ljubno. Rakek : Elan 0:1 Nogometaši novomeškega Elana 90 prinesli s težkega terena na Rakeku pomembni točki. Kljub temu da so zabeležili malenkostno zmago, je njihov uspeh za.služen. Najboljši v ekipi Novomeščanov so bili vratar Košir, Kovčin in VcUgič. Strelec edinega zadetka Je bil Velagič. B. R. Bela krajina : Odred 1:0 v četrtek so črnomaljski nogo-metaši odigrali zaostalo prvenstveno tekmo ljubljanske podzve-ze z Odredom iz Ponove vasi. Bola kraj im je dosegla malen-kostno zmago 1:0 čeprav bi lahko domačini napolnili mrežo gostom. Zadetek za Belokranjce Je dosegel Ante Ferf«»lja. Sodnik Inž. Novakovič je bil zelo dober. T. LATERNER Rudar (Senovo) : Ljubno 4:3 Preteklo nedeljo so Igralci Ru-durju na Senovem premagali borbene goste z Ljubnega. Senovčani 50 prišli v vodstvo z avtogolom gostov. Nato Je Urinovec povedel domačine v vodstvo. Gostje so se po vod.stvu domačinov bolje zna- šli in so celo vodili s 3:2. Nato sta Brinovec in Pleterski dosegla še dva zadetku in s tem zmago za Rudarja. S. ŠIBILA Medvode : Bela krajina 2:1 V 21. kolu 5» Črnomaljci gostovali v Medvodah. Na pot so Sli z upanjem, da močnemu nasprotniku odSčipnojo vsaj točko. Dogo^ na tekmi so pokazali, da bi lahko gostje colo zmagali, če bi imeli nekoliko več sreče. Imeli so več lepih priložnosti, da dosežejo gol, vendar jih niso izkoristili. Strelec za Belo‘ krajino Je bil Tone Švajger. T. LATERNER Dolenjska : Banjaluka 0:2 Med tedno«! je bilo v Novem mestu zanimivo nogometno srečanje med reprezentancama Banjaluke in Dolenjske. Srečanje, ki sodi v program prireditev 10. jubilejnega zleta, je bilo zanimivo. Gostje ao na začetku tekme lEkoristili nepazljivost domače obrambe in dosegli dva zadetka. V nadaljevanju tekmo so Dolenjci zamudtld priložnost, da bi iz-enaftlli In morda celo zmagali. ATLETIKA PODROČNO ATLETSKO PRVENSTVO V LJUBLJANI Toča odličnih rezultatov v Ljubljani Zagorčeva in Suhy dosegla najboljše rezultate - Nastopilo je 22 atletov Pred prazniki je na področnem atletskMn prvenstvu v Izubijani nastopilo tudi 22 novomeških atletov. Mladd atleti so dosegli nekaj odličnih rezultatov in si pridobili pravico tekmovati v zahtevnejši konkurenci. Med atleti moramo pohvaliti Hribernika, Suhy-ja, Viranta, Gazvodovo, ^Jetovo in Zagorčevo. Atleti so dosegli naslednje rezultate: moški — 100 m — Hribernik 11,4, Pekolj 11,7, VertSek in Simunič 12,0; 400 m — Pureber 58,8; 1500 m — Bučar 4,33; 4x100 m Štafeta — Novo mesto 46,8; višina — Dregaš 1,55 (2. mesto), Kristan 1,75; daljina — Suhy 6,46, (1. mesto), Hribernik 6,02, Šimu-nič 5,89; kc^je — Smodej 53,40 m; krogla — Virant 11,98; disk — Virant 36,00, Možina 34,86 m; ženske — 60 m — Henigman 8,8, Lužar 9,3; 100 m — Gazvoda 13,4 (1. mesto). Saje 14,0; 200 m — Gazvoda 27,5; 800 m — Perše 2,39:1, Vene 2,43:6; 4x60 m štafeta — Novo mesto 33,0; višina — Lužar 1,35 (3. mesto), Pučko 1,30; daljina — Saje 4,62; disk — Zagorc 26,49; kirogla — Zagorc 9,75 (2. mesto); kopje — Zagorc 35,59 (1. mesto), Šmalc 22,99. Sd Kdaj, kje in kdo? v republiški rokometni ligi bodo Ribničani gostovali pri vodilnem Slovanu v Ljutoljani. Brežičani pa bodo imeli doma srečanje s Slovenj Gradcem. Brežičanke bodo skušale doma premagati Kranj. V ljubljanski conski rokometni lip bo v Krškem dolenjski derbi med Krškim in Krmeljem, ^ovo-meščani bodo gostovali v Zagorju, Grosupeljčani pa v Dupljah. V ljubljanski conski nogometni ligi bo Elan v Novem mestu imel srečanje z Domžalami, Bela krajina v Črnomlju z Ihanom. Na Mirni bodo igrale Medvode, na Senovem pa bodo gostovali Polzelčani. V republiški odbojkarski ligi bodo Kočeviirji potovali v čmuče k Savi, Novome.ščani pa se bodo srečali z Mariborom. V II. republiški košarkarji ligi bodo Metličani gostovali v Šentvidu, Novomeščani pa v Litiji. Sovjetska ekipa v tovarni »Djuro Salaju v ponedeljek dopoldne je v imenu pokrovitelja, tovarne celuloze in j-apirja Krško, direktor Lado Trampuš povabil ekipo SZ in delegata FIM na ogled podjetja. Po ogledu tovarne je gostom razdelil spominska darila in jim zaželel srečen povratek. Med drugim je dejal: »želim, da prenesete vtise iz Krškega takšne, kot ste Jih sami dobili, svojim prijateljem in tovarišem v domovini. Videli ste življenje pri nas in se prepričali, da smo zares socialisti.« L. HARTMAN Krško: danes za šolski pokal Danes bo v Krškem lahkoatletsko prvenstvo za šolski pokal Slovenije. Tekmovanje je obvezno, zato se bodo v posameznih disciplinah pomerili učenci iz vseh osnovnih Sol v občini. To bo dalo prireditvi še posebno draž. Film tekme ■ 1. vožnja: Pi^^i spopad je bil za Jugoslovane nesrečen; zaradi okvare na motorju je padel Perko in igubil točke. Poljak Trzeszkovski vloži kandidaturo za prvo mesto. ■ 2. vožnja: Domačin Ivan Molan v sendviču med odliči nima Volfom in Liebingom ni mogel doseči drugega, kot da je premagal Avstrijca Sitzwoh-la, ki zna biti tudi nevaren. ■ 3. vožnja: Mojster Kurilenko je pokazal svoje znanje, vozil je drzno in z veliko sigurnostjo. ■ 5. vožnjai Srečanje mojst. rov iz vzhoda je odločil Trze-skov^, ki je v direktnem spopadu stresel Prušo, Volfa in Cehanowiča. ■ 6. vožnja: Na pomolu je prvo presenečenje! Veliki mojster Kurilenko gleda v hrbet našemu Perku, ker ga je tokrat jekleni konjiiSek izdal. Perku pa sta ravno ti dve točki odprli pot v Poljsko Ribnico. ■ 8. vožnja: V izenačeni borbi dveh Bolgarov, Rusa Gordejeva in našega Molana, se Je bil boj za najboljša mestSa. V prevelild želji, da prehiti Molana, je Mačev nerodno zapeljal v Krčana, tako da sta oba hudo padla. Ko so ponesrečenca odpeljali, so se tekme nadaljevale. ■ 10. vožnja: Perko je vozil odlično in z veliko borbenostjo premagal solidnega Petkova. ■ 12. vožnja: Nastopili so PruSa, Gordejev, Kurilenko in Liebing. Kurilenko se dal presenetiti in je od samega starta prevzel Vodstvo, ki ga ni več izpustil. ■ 13. vožnja: Kocka je pad. la. Direktni obračun med odličnima Poljakoma prinese 3 točke Trzeszkovskemu, in tako se približa prvi stopnički. ■ 14. vožnja: Perico uspe, v hudi konkurenci osvoji še dve nadaljnji točki. ■ 17. vožnja: Kdo Je najboljši? Srečanje med vodilnim Poljakom in Kurilenkom Je pokazalo, da Je okvara motorja v šesti vožnji Kurilenka opeharila za prvo mesto. ■ 18. vožnja: Zdaj ali nl-'soli! Dragu Perku, ki je prevzel vlogo Molana, je uspelo osvojiti še nadaljnji dve točki. V tej vožnji Je pokazal takšne sposobnosti, da je navdušil prav vse gledalce, ki so ga bodrili od starta do cilja. Nekaj metrov pred zaključkom je izpustil prvo mesto, kljub temu da bi ga v tej dirki zaslužil. ■ 30. vožnja: Gordejev Je pad^, Perko Je na sedmem mestu, in s tem smo Jugoslovani dosegli več, kot smo pričakovali. Perko ni mogel sprejeti vseh čestitk. S. DOKL ■ KRŠKO — V soboto, 17. maja, se bodo ob 16.30 na igrišču pri bazenu srečali v rokometu veterani iz Krškega in Brežic. L. H. ■ KRŠKO — V torek, 20. maja, bo ob 15. uri povratno plavalno srečanje med gimnazijci Iz Brežic in Raven na Koroškem. Brežičani se bodo sktišali oddolžiti za poraz, ki so ga pozimi doživeli na Ravnah. Brežiški gimnazijci bodo nastopili v postavi: Čargo, Žiberna, Jenkoletova Novakova in Prosenik. L. H. Hrastnik : Novo mesto 47:94 Najbolj sta se odlikovala Spli-ha1 in Hrc, ki sta sama dosegla 62 košev. Novo mesto : Moste 72:60 Pomembna zmaga Novomešča-nov. Največ koš^ je dosegel Spihal (18). M. GOSNIK Moste : BETI 68:27 Metličani so igrali slabo, najboljši Je bil Polojac, ki je dosegel 20 košev. BETI : Litija 42:55 Spet slaba igra. Polojac Je dosegel 21 košev. N Od tu in tam ■ DRAGATUS — Tu so se v nedeljo v prijateljski nogometni tekmi pomerili mladinci in učenci osnovne šole. V zanimivi tekmi so bili boljši mladinci, ki so zmagali s 5:2. Strelci so bUi: Svetič 2, Stegne 2, in Lilek 1 za mladince ter Dražumerič in Perko za učence. A. L. ■ KRŠKO — V petek, 16. maja ob 18. uri, bodo imeli člani PK Celulozar redni letni občni zbor v sindikalni dvorani tovarne. Izvolili bodo novo vodstvo, napravili obračun dela za preteklo sezono in pripravili načrt za delo v letošnjem in prihodnjem letu. L. H. ■ KOČEVJE — Košarkarji Kočevja so imeli v zadnjem času več prvenstvenih srečanj v medobčinski ligi. člani so igrali s KK Ljubljana B in izgubili srečanje z 81:57. V nadaljevanju tekmovanja pa so domači imeli srečanje s košarkarji »Toneta Čufarja« iz Ljubljane. To srečanje so odločili Kočevarji v svojo korist z 48:42. Ko» čevje: Osterman, Sterle, Pezdirc, Vovk, A. Smola, F. Smola, Dobrič, Novak, Švigelj, Mescen in Južnič. Pionirji pa so gostovali v Litiji in premagali domačine z 49:^. Kočevje: D. Smola, Papež II, Trobentar, Bo.štjančič, Simi-čič, Pungarčič, Popovič, Papež I, Štembergar in Ocepek. A. A. ■ NOVO MESTO — Pričele s6 se delavske športne igre. Prvi so v predtekmovanju nastopili šahisti. Te dni pa se bodo nadaljevala tekmovanja še v preostalih panogah. N. N. ■ PREKOP.A — V nogometu so se srečali mladinci iz Prekope in Šentjerneja. Gostje iz Prekope so presenetili domačine in zmagali s 3:0. Strelca sta bila: Tomšič 2 in Abram. J. Z, m ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU — 120 učencev in prosvetnih delavcev iz osnovne šole je ot^ skalo 1. ornovno šolo v Dugi Resi. Učenci so se srečali v športnem programu, šmihelčani pa so gostitdjem pripravili tudi lep kulturni program. Rokomet (dekleta): Duga Resa — Šmihel 2:3, rokomet (fantje): Duga Resa — Šmihel 4:5 in nogomet Duga Resa — Šmihel 1:0. Povratno srečanje bo v nedeljo, 17. maja. To sreča, nje bo snemala tudi RTV Ljubljana. N. N. ■ NOVO MESTO — V finalni del atletskega pokala Slovenije za starejše mladince in mladinke, ki bo v Kranju oziroma Celju prihodnjo nedeljo, se je uvrstilo kar 10 novomeških atletov. Za naslove republiških prvakov med starejšimi mladinci se bodo potegovali: Hribernik, Kristan, Suh^., Šimunič, Virant, Jakfietova, Gaz-vodova, Peršctova, Lužarjeva in Zagorčeva. Lepe možnosti za uspeh imajo: Zagorčev, Virant, Suhy in Hribernik N. N. ■ HRASTNIK — Na medobčinskem tekmovanju šahovskih ekip iz občin Brežice, Krško, Sevnica, Trbovlje, Hrastnik in Zagorje so dosegli pionirji — šahisti iz sev-niške občine velik uspeh. Starejše pionirke s Telč so osvojile prvo mesto, druge so bile Brežice, tretje Trbovlje. Za prvo mesto je od-ločal poitovni dvoboj pri enakem številu točk, kjer so učenke s Teič porazile Brežice s 3:1. Zmar govalke so igrale v postavi: Vene, R^, Novak in Kralj. Med mlajšimi pionirkami pa so učenke iz Zabukovja (Kunšek, Gnidica, Krajnc in Gračner in Špan) osvojile prvo mesto, drugo Hrasthik, tretje Brežice, četrto Zagorje. Zmagovalni ekipi bosta zastopali sevniško občino na republiškem prvenstvu, ki bo v Postojni. Solidno uvrstitev so dosegli txidi starejši pionirji iz Sevnice, ki ao bili drugi, ter mlajši pionirji iz Zabukovja. B. D, ■ LJUBLJANA — V I^jubljani je bil prvi del doleivjskega keg-Ijašlt^a prvenstva v tekmovanju parov 4x200 metrov. V vodst^ sta dvojici Mrzlak — Barbič (Luknja) in LegiSa — KrušiS (Pionir) s 1621 podrtimi keglji. Naslednja mesta imajo: Jarc — Moro (Krka), Tui4c — Fabjan (Pionir), Mehle — Dravinec (Železničar), Bratož II — Bratož lit (Železničar) itd. J; M. ■ KRŠKO — Plavalni klub Oar lulozar je pretekli petek razposlal razpis za plavalni miting, ki bo 25. maja v Krškem. Povabili so naslednje klube: Delfin (Rovinj), Primorje (Reka), Medveščak in Mladost (Zagreb), Crveno zvezdo in Partizana (Beograd), Mornarja (Split), Pančevo in Vinkovce ter vse slovenske plavalne klube. Na mitinou bo nastopila \Ts(a drža^^ nih reprezentantov, med njimi tu^ di »zlata« Djurdja BJedov. L. ■ KOČEVJE — Pred kratkim Je bilo tam prvenstvo Dolenjske v borbenih partijah. Prvak je postala ekipa Pionirja iz Novega mesta. Končni vrstni red: Pionir (N. m.) 1456 kegljev, 2. železničar (N. m.) 1449, 3. Rudar (Oiv nomelj) 1397, 4. Luknja (N. m.) 1375, 5. Krka (N. m.) 1367 itd. Prvi dve ekipi sta sl priborili sodelovanje na republiškem tekmovanju. J. M. 144 odličij za krvodajalce Na otočinsketn odboru RK v Ncveen mestu so v pone-deljeJc povedali, da bo dotoi-lo letos cdličija 144 krvodajalcev iz novomeške občine. Zlate in srebrne mačke ter di- j plome bo prejelo 22 krvoda- ! jalcev iz IMV ter po 9 krvodajalcev iz tovarne zdravil KRKA in tekstilne tovarne NOVOTEKS. Iz drugih delovnih organizacij bo manj odlikovancev. Občinski odbor RK je priporočiš, naj bi krvodajalska odličja razdelili slovesno v delovnih organizacijah, po možnc'sti na dan krvodajalcev — 4. junija. V pačastitev dneva krvodajalcev, 25-letnice pcoovne ustanovitve RKS in teina RK (ta bo že prej — od 18. do 25. maija) bo v novomeškem Domu kulture slaiTiostna akademija. ' Glavni govor na tej priredit- ! vi bo poudaril pomen iai na- i men RK kot najbolj človeko- i ljutone organizacije. 1 Groblje: skoraj grob za dva! Kostanjenričan Andreij Zagorc se je 5. maja zvečer peljal z osebnim avtomobilom iz Šentjerneja proti domu. V Grobljah je srečal neko vozilo, zato je voizil s kratkimi lučmi. Pred seboj pa ni videl voza s ikofijem, s katerim je šel Anton Gramc iz Prekope. Ker tudi voz ni bil osvetljen, ga je Zagorc zadel. Konj se je splašil in odvihral na njivo, voz pa se je prevrnil m pokopal pod seboj Anno Gunde. Ko sta poskušala Grmac in Zagorc po-nesre?enko potegniti izpod voza, se je pripeljal mimo avtobus in konj se je spet splašil. 2ival jo je ucvrla proti Prekopi; Gramc jo. je nekaj časa držal za uzde. ko pa 90 se te pret-rgale, je padel pod voz ki dobil hude poškodbe po glavi. Na razpotju je 1139 učencev v novomeški občini bo ob koncu letošnjega šolskega leta zaključilo obvezno šolanje. V osmih letih bo osemletko v letošnjih osmih razredih končalo 392 učencev, 147 pa jih bo razred enkrat ali večkrat ponavljalo. V nižjih razredih osnovne šole bo zaključilo obvezno šolanje kar 607 učencev aU 53^ odstotka vseh. S11 n Pod vodstvom kustosa Dolenjskega muzeja arheologa Toneta Kneza so na Zaančevih njivah v Kandiji odprli že četrto halštatsko gomilo. Do zdaj so označili 12 grobov in Tone Knez pričakuje v odprtih grobovih dragocena odkritja (F^oto: S. Dokl) Lani je bilo 28 ločitev Ko se raztrgajo zakonske vezi, starši pogosto pozabljajo na svoje roditeljske dolžnosti Statistike so pokazale, da število zakonskih razvez v zadnjih letih ni naraščalo, pač pa je ostalo skorajda enako kot pred 10 leti. Na novomeškem sodi^u so lani obravnavali 36 postopkov za razvezo. Do konca leta se je razvezalo 28 zakoncev, iz katerih izhaja 61 otrok: 28 otrok je predšolskih, 28 šolskih, 1 obiskuje V nedeljo ribiško tekmovanje v nedeljo, 18. maja, bo ob 6.30 v R^ulji pri Socjanu tekmovanje ribičev iz RD Novo mesto. Vsi, ki želijo tekmovati, se morajo prijaviti v pisarni RD Novo mesto do sobote. Ribiči bodo iovild s plovčkcan na predpisane vabe. NOVO MESTO V PODOBI NOVOMEŠKI GLAVNI TRG - severna stran nOMINVFST !N M.IEGOVA DEJAVNOST Največ dela imamo s 1293 stanovanji 1293 stanovanj, ki jih vzdržuje in upravlja DOll^iNV^EST, ima strehe, žlebove, stanovalce, razne napeljave in še marsikaj, kar je treba vzdrževati in čemur je treba ustreči. To pa ni majhna stvar Podjetje DOMINVEST je najbolj znano kot Stanovanjsko podjetje, ker se je tako imenovalo dp letos. Z njim imamo stike domala vsi občani: ali kot stanovalci ali pa kot najemniki poslovnih prostorov in tudi kot graditelji hiš in drugih novih stavb. Velikokrat se jezimo na račun DOMINVESTA, nemalokrat pa tudi po krivem. V pomenku s Stanetom Penco, vodjem oddelka za stanovanjsko gospodarstvo in posloTOe prostore pri DOMINVESTU, se n^m bo odkril del zelo obsežne dejavnosti, ki jo opravlja DOMINVEST. — Za lečftek prosim opišite delokrog vašega oddelka! — Glavna dejavnost je gospodarjenje in vzdrževanje 1293 družbenih stanovanj, ki so knjižno vredna 58 milijonov din, dejansko pa še enkrat več. Sledi enako delo s poslovnimi prostori, ki so last ObS Novo mesto, razen t^;a pa opravljamo tudi eko-nomsko-tehnične storitve pri naložbah našega podjetja in tujih naročnikov. — Koliko denarja zberete pribl žno v enem letu s stanovanjskim gospodarjenjem in kako ga pcrabite? — Z najemninami se zbere v letu dni 2,100.000 din. Od tega vrnemo 600.000 din podjetjem, ki so lastniki stanovanj. Za gradnjo novih stanovanj namenimo okoli 300.000 din, za investicijsko vzdrževanje stavb in stanovanj okoli 400.000 din, za gradnjo zaklonišč v stanovanjskih stavbah letos 100.000 din in za nedokončano zunanjo uredi- tev naselij 300.000 din. 7,5-od-stotna režija našega podjetja (to je naj nižja režija v Sloveniji, po predJogu naj bi bila povprečna režija stanovanjskih podjetij v Jugoslaviji 15 odst.!) znese 150.000 din, kar ostane, pa porabimo za tekoče vzdrževanje, plačilo blagajnikov in hišnikov, odplačevanje starih dolgov hišnih svetov itd. — Zdaj pa kar se da na kratko opišite še drugi dve dolžnosti! — Z najemninami od poslovnih prostorov zberemo 1.708.000 din na leto. Za obnovo lokalov porabimo 1.370.000 din, za tekoče vzdrževanje (snažilke, elektrika, kurjava, voda itd., ker imamo nekatere lokale v popolni oskrbi) porabimo 173.000 din, preostanek pa za odplačila posojil in druge manjše izdatke ter za našo režijo. Z ekonomsko-tehničnimi storitvami pri naložbah zaslužimo na leto okoli 200.000 din. — Pri čem Je pri vašem delu naj\-eč težav? — Brez ‘ dvoma pri gospodarjenju s stanovanji. 4000 stanovanj je potrebnih, da je taksna enota kot naša donosna, mi pa jih imamo samo 1293. Režija je enaka, denarja 3-krat manj, ljudi pa nimamo dovolj. Pri tako obsežnem poslovanju, ki je vezano na delo z ljudmi, na zelo zapleteno zakonodajo in na dejstvo, da smo premajhni, je razumljivo, da prihaja do sporov, nesoglasij in napak. O tem, kaj bomo delali, kje in kako, odločajo samoupravni organi, v katerih so predstavniki stanovalcev in podjetij, kritiko pa požanjemo mi. Predvsem želimo dati liišnim svetom več denarja in pristojnosti, tekšne težnje pa je naš delavski svet do-zdaj zavračal. srednjo šolo. 2 sta že zaposlena, 2 pa sta brez zaposlitve. Največ otrok je ostalo pri materi, v nekaterih primerih pa tudi pri očetu ali sorodnikih. Preživnine, ki jih matere zahtevajo za otroke, se gibljejo med 25 in 200 din. V prejšnjih letih je bila ta vsota mnogo nižja, zato je CJenter za socialno delo v Novem mestu priporočil mate ram, naj uve^jo postopek za zvišanje preživnine. Čeprav so nekatere matere le težko preživljale in šolale otroke, očetje v večini primerov niso prostovoljno pristati na višjo vsoto. Ker je bil uveden postopek, so se v lanskem letu preživnine zvišale kar v 130 prim »Tih. Po podatkih Centra za socialno delo znaša naj-nižja preživnina za otroka 100 din. Šlavnsst ESŠ pri Šentjoštu Dijaki so priredili partizanski pohod in praznovali 50-ietnico ZKJ, OF in 1. maj I II ■ n v:**«*!- Na levi hiša nekdanjega lekarnarja Josipa Ber^nanna z arkadami, ki niso nikdar bile zazidane. Na desni hiša nekdanjih Jelovškov pl. Fichtenau. V prvi je bila lekarna že od sedemnajstega stoletja dalje (danes cvetlicama), v dnigi pa je bila v-saj od sredine 18. stoletja do konca 19. stoletja poštna postaja. Jelovški so namreč imeli v zakupu poštno vožnjo med Ljubljano in Novim mestom ter Karlovcem, kasneje tudi proti Kostanjevici in Zagrebu. Pred Jelovški so bili novomeški zakupniki pošte Pober, Hiirtl in pa Kreim. Dijaki ekonomske srednje šole Novo mesto so dostojno proslavili 50-letnico ustanovitve KPJ in dan ustanovitve OF Slovenije. Proslavo obojega so združili s praznovanjem prvega maja, praznjka delovr nih ljudi, ko pregledujemo dosežene uspehe in si nalagamo nove naloge, ki jih moramo uresničiti za srečno, zadovoljno in vsestransko bogato žiivljenje delovnih ljudi. V nedeljo, 27. aprila, so priredili partizanski pohod k Šentjoštu. Pri spomeniku padlim borcem so člani dra-matskega krožka »Janez Trdina«, ki deluje na šolt, izvedli bogat program. O bojih partizanov pri Šentjoštu in v okolici je dijakom govoril Franc Zoran. Ob recitacijah, pejtju in prijetnem kramljanju o :^odovinsko pomembnih dneh iz naše narodne preteklosti so dijaki na kraju tragičnih dogodkov laže spo- Upokojenci pojdejo na izlet Društvo upokojencev Novo mesto priredi v torek, 27. maja, krožni majsiki izlet po Istri. Odhod bo ob 4. url zjutraj z avtobusne postaje pri Metropblu. PotovaJi bodo skozi Ljubljano in Divačo do Škocjana, kjer si bodo ogledali škocjanske jame, nato pa skozi Hi^tov-Ije in Socerb do Kopra, kjer bo kosilo. Vračali se bodo skotzi Rdco in Sušak, kjer si bodo c^ledali frankopanski grad na Trsatu, ter skozi Delnice, Skrad, Vinico, Ornomelj in Metliko v Noivo mesto. Cena potovanja s ktfsilom je za eno osebo 50 din (5000 Sdin). Prijave sprejema pisarna Društva upokojencev v uradnih dneh od 8. do 12. ure do 23. maja oziroma do takrat, ko bo avtobus zaseden. znali in doumeli veličino na-rodnosvobodilnega boja in naše ljudske revolucije. Hvala za pomoč pri referendumu! Svet krajevne skupnosti Novo mesto se javno zahvaljuje občinski konferenci SZDL, občinski konferenci ZKS, občinskemu sindikalnemu svetu in drugim družbeno-političnim organizacijam, občinski skupščini, uredništvu Dolenjskega lista, upravnemu odboru sklada za gradnjo osnovnih šol v Novem mestu, osnovnima šolama Novo mesto in Šmihel ter vsem drugim, ki so kakor •koli sodelovali in pomagali pri uspešni izvedbi zadnjega referenduma v Novem mestu. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI NOVO MESTO ZA MODERNIZACIJO ŽELEZNIC Pomagajmo železničarjem, ki so res v sili! Predsednik občinske konference SZDL Franci Beg poziva k vpisu posojila mala edini vpisniki posojila železničarji. Opozoriti je treba, da imajo železničarji sorazmerno nizke dohode, pa se vseeno odzivalo vpisu, ker se zavedajo potrebe za posodobljenje prometa nasploh! Delovne organizacije se izgovarjajo, da nimajo denarja, občani pa posojila skoroda ne vpisujejo. Res je, da gospodarstvo potrebuje denar za svoje lastno posodobljenje, vendar bi pri tem morali odriniti kaj tudi za železnice, ki so prav za gospodarstvo izrednega pomena! Ne pozabljajmo, da bo morala železnica prevzeti prevoz težjih tovorov, ki jih ob stanju, v kakršnem so ceste, po cestah kmalu več ne bomo mogli voziti! Sindikalne organizacije se bodo morale bolj zavzeti za vpis posojila v podjetjih med delavci in med občani, S tem bodo pomagale k splošnemu razvoju in tudi delavcem ene izmed gospodarskih panog, ki ni nazadovala po svoji krivdi! In še nekaj je: ne gre Za prispevek, pač pa za vpis posojila pod zelo ugodnimi pogoji, ki bo vpisovalcem vrnjeno! To je tudi ena Izmed oblik varčevanja, zato' .vpisujmo posojilo in pomagajmo železničarjem! Predsednik občinske konference SZDL Novo mesto Franci Beg — železnice so razpisale notranje posojilo za preureditev in posodobljenje železniškega omrežja in prevoznih naprav. O tem posojilu je sprejet celo zakon. Delavci-železničarji pozivajo vSe delovne organizacije in občane, naj jim v njihovih prizadevanjih, ki so pomembna za vso družbo, solidarno pomagajo. Ob stanju, v katerem je naš železniški promet, se ne moremo in ne smemo izgovarjati na državo, ampak smo v tej nuji in sili dolžni pomag^i vsi. Dosedanji odziv kaže, da so na našem območju do- Tudi Cigani odhajajo v Nemčijo Na spisku delavcev, ki nameravajo v tujino, je tudi nekaj Ciganov z Jožetom Mrzlakom, svetovalcem za zaposlitve v tujini, ki dela pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje v Novem mestu, sva se pogovarjala o delavcih, ki odhajajo v tujmo za boljšim saislužkom. Na tuje odhajajo iz Bele krajine. Krškega, Ribnice, Trebinj^a in Notve-ga mesta. — Koliko ljudi je letos že odšlo v tujino in kako ste zanje našli zaposlitev? »Letos je odšk) v Nemčijo že 170 ljudi, na spi^oi prijavljenih pa imamo spet 100 novih. Številke kažejo, da se je v prvih mesecih letošnjega leta odločilo za delo v tujini več ljudi in da bo število tistih, ki se želijo zaposliti na tiyem, mnogo večje, kot je bilo lani. Ljudi i>o-šiljamo na tista delovna mesta, ki jih dobimo prek re-publišk^a ali zvesnega zavoda za zaposlovanje. Nekaj posameaiikov se je dogovorilo za delo z delodajalcem samim, vendar pa tudi take zaposlitve navadno uredi naš aavod. Vsi tisti, ki odhajajo zdaj v tujino, morajo imeti delo, stano\'anje in hrano, kajti nikjer ne marajo potepuhov in brezdomcev.« — Kaj je tisto, kar naše ljudi tako močno vleče v svet? »Naši delavci, ki delajo v tujini, prihajajo domov z avtomobili in polni h\’aie o svetu, v katerem živijo. Mlade ljudi zamika afvtomobii, kmeta novi kmetijski stroji, nekateri si želijo spremembe, mnogi pa do-Va ne najdejo ustrezne zaposlitve.« — Kam odhajajo naši ljudje in za koliko časa? »Največ delavcev odhaja v Nemčijo, s katero imamo pogodb o zaposlitvi, nekateri, pa tudi v druge države, vendar je teh mnogo manj in imajo že zagotovljeno zaposlitev. Delovne pogodbe sklepajo naši ljudje za leto Počitničarji se pripravljajo na sezono Počitniška zveza Novo mesto je priredila uspel 2-dnevni seminar za člane Izvršni odbor Počitniške zveze Novo mesto je priredil v Dol. Toplicah seminar za vodstva družin in delavce Počitniške zveze iz občin Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje. Iz občine Novo mesto je sodelovalo 28 članov, iz občine Trebnje 2, iz občine Črnomelj pa 3 člani. Večina sodelujočih je bila iz vrst novih počitničarjev, zato je pričakovati, da se bo vodstvć pomladilo. Govoreč o vlcg’ in pomenu Počitniške zveze so se prisotni seznanili z nalogami in dolžnostmi zveze in z njenim Trdinov večer na Gorjancih Upravnik planinskega doma pri Miklavžu na Gorjancih pripravlja z nekaterimi noivomeškimi kulturnimi in turističnimi delavci Trdinov večer na GO'rjancih. Obiskovalci planinskega doma bodo lahko spoznali vrsto izvirnih folklornih' posebnosti, ki jih je naše Podgorje ohranilo še iz davnih časov. Za Trdinov večer je že sedaj med ljubitelji Gorjancev precejšnje zanimanje. statutom. Na predavanju o dejavnosti Počitniške z\’eze so spoznali delo izvršnih odborov v občinah in delo družin, administrativno poslovanje in popuste na železnici. Ogledali so si barvne diapozitive o poti jiašeek=p8dicije na Himalajo, prof. Čiru Hubad pa je prisotnim s pomočjo barvnih diapozitivov s potovanja počitničarjev po Jugoslaviji prikazal, kako organizirati delo zveze. Seminar je udeležencem posredoval veliko koristnega znanja, njegova vrednost pa je tudi v tem, da je bil prirejen pred počitniško sezono. R. ŠKOF UPOKOJENCI! Ker je dosedanja članska kartoteka zastarela, jo preurejamo. Vse upokojence, ki so člani Društva Upokojencev Novo mesto prosimo, naj predložijo v druit-veni pisarni svoje članske izkaznice In odločbe o upokojitvi, da bi lahko kartoteko izpopolnili. Pisarna ima uradno dni ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure. Vse upokojence, ki so že prejeli drva s posredovanjem dništva, prosimo, naj prineso prevzemnico (rdeč listek), ki so jo prejeli cd voznika. Prevzemnice potrebujemo za obračun! Društvo upofcojpncev občin.«ka podružnica Novo mesto dni, nekaiteri jih podaljšajo, nekateri pa se tudi vrnejo.« — Kdo se prijavlja za delo v tujim? »90 odst. vseh je iz Bde krajine, 10 odst. pa iz drugih občin. V zadnjem času je med prijavijenci tudi čedalje več Ciganov. 10 Ciganov je že odšlo na delo v Nemčijo, med prijavljenci pa je 10 novih imen. Novo okolje, stroga delovna disciplina, novi življenjski pogoji in še marsikaj bodo prav gotovo pripomc^li da se bodo Cigani odpovedali svojim navadam in^ nemirnemu pohajkovanju. M. PADOVAN Proslava v počastitev 27. aprila v zadnji številki našega lista je pri prepisovanju tekstov prišlo do neljube napake, za katero se našim bralcem opravičujemo, posebej pa še govorniku tov. Niku Šilihu, ki je o pomenu 27. aprila in 50-letnice ustanoviti« ZKJ, SKOJ in sindikatov govoril o slavnostni seji občin^dh političnih organizacij. Iz njegovega govora smo povzeli nekatere misli, ki še posebno osvetljujejo delež Dolenjske v zadnjih 50. letih. Tovariš Šilih je na koncu svojega govora povedal; »Tovarišice in tovariši, menim da ob praznovanju polstoletnega delovanja Partije lahko tudi Dolenjska s ponosom ocenjuje prehojeno pot. Ni potrebno navajati^ kako se je spremenilo lice Dolenjske, ni potrebno primerjati strah novomeških občinskih mož izpred tridesetih let pred industrijo in delavci z današnjo Dolenjsko, njeno industrijo, zaposlenimi delavci in rezultati njihove proizvodnje. Dolenjska je dala časten prispevek k ustvarjanju slovenske in jugoslovanske socialistične skupnosti. V vsem času njenega razvoja je Patiija uspešno vključevala vedno nove, napredne ustvarjalne sile, prav tako pa je odločno odkrivala slabosti v lastnih trstah in jih je enako odločno odpravljala. Na čelu boja za uveljavljanje samoupravnih družbenih odnosov je uspešno kljubovala rji birokratske zapriosti, samozadovoljstva in sterilnosti. Težka dediščina ekonomske zaostalosti terja od Zveze komunistov nove in nove napore v odkrivanju in vključevanimi vseh ustvarjalnih sil za razvijanje ekonomske moči, socialističnih družbenih odnosov, za razvijanje socializma. Na dolgi poti -[pžTtvoval-nega dela in boja, povezanega z zapori, mučenji in žrtvovanimi življenji, so komunisti stali v prvih vrstah, s spodbudo in z lastnim primerom so vodili boj proti fašizmu, za narodno osvoboditev, za osvobajanje dolenjskega človeka revščine in zaostalosti, za jMlno dostojanstvo delovnega človeka, za socialistične družbene odnose. Ob petdesetletnici lahko Dolenjska s ponosom pogleda na prehojeno pot in dosežene uspehe ter z zaupanjem v izgradnjo še lepše bodočnosti.« Tehnični vodja' inž. Stane Štavdohar o OPREMALESOVIH težavah: če ni denarja za posodobljenje proizvodnje zaležejo vsaj nekaj tudi večizmensko delo, boljša organizacija dela in drugi posegi I KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENiA | g 6. maja so darovali kri na novomeški transfuzijski po- k s staji: Friiac Cečeiič, Aleksander Zupan, Ciril Kukman in g g Janez Mislrj, člani IMV Novo mesto; Jožefa Turk, Jože p g. Bratkovič, Danilo Kovačič in Zdravko Mazovec, člani Novo- .9 g tek.sa, Novo mesto; Stane Nahtigal, član Islire, Novo mesto; g E Marija Rozalija Pavček, gospodinji iz Dolnje Straže; g E Alarija Pavlin in Tone Blažič, čls^ Novolesa, Straia; Anton = g Saje, krojač Iz Irče vasi; ATilena Tekstor, Jožica Klein- s g dinst, Ivanka Ivec, Marija Novak, Slavica Kovačič, = P Lov.šin, Ruža Kovačič, Stanka Šporar, Ana VrSčaj, Li'Jija s p >lrak, Anica Lindič, Marjanca Gregorčič, MaHa Peterle, Ma- g g rija Balkovec, Marjanca Kapi, M.irija Rožanc, LjntUnila g g Kržc, Ivanka Šporar in Milko Zupančič, dijaki šole za g g zdravstvene delavce Novo mesto; Ema Giovancti. dijakinja g g gostinske srednje Sole Novo mesto; Milka Ivkovič, članica g g Beti, Mirna peč; Pavla Koi5lr, gospodinja iz Dolnje Straže; s g Ivanka Civič, članica splošne bolnice Novo mesto. g ^ ' £ Vrednost proizvodnje v OPREMALESU je bila v prvem četrtletju letos za 84 odst. večja kot lani. Za 37 odst. so do konca aprila povečali tudi izvoz. Do konca aprila lani so izvozili za 62.600 dolarjev izdelkov, letos pa za 85.000 dolarjev. Tehnični vodja inž. Stane Stavdohar je letošnje uspehe utemeljil takole: — Največ so pripomogle že lani sklenjene pogodbe s tujimi tvrdkami, katerim smo prodali proizvodnjo prve polovice 1969. Izvoz je dolgoročen posel. Za dobave v tujino se je nemogoče pogovarjati ^roti ali pa iz meseca v mesec. S tem smo imeli veliko slabih izkušenj v začetku lanskega leta. Precej smo dosegli z izboljšanji v notranji organizaciji dela in s povečanjem števila zaposlenih. Lani je delalo v podjetju 88 ljudi, letos 118, razen tega pa imamo v pri-učitvi še 10 do 12 ljudi. Potrebovali bi jih več, vendar je težko vzeti v priučitev večje skupine, zato raje priuču-jemo postopoma. Če hočemo letos doseči v proizvodnji 7 milijonov din, kot smo si naložili s planom, bo moral kolektiv šteti 130 ljudi. Ob tem številu zaposlenih bi bile dokaj dobro izrabljene vse naše zmogljivosti. 2e dlje časa uvajamo triiz-mensko delo. Lani smo pri tem prebili začetne težave. Zdaj dela v treh izmenah 25 odst. zaposlenih, naš načrt pa je, da bi jih delalo 50 odst. Z ozkim grlom v lakirnici smo se spopadli že.lani in v njej upeljall vočizmensko delo. Kot drugo ozko grlo se je nato pojavila brusilnica. Zelo nujno bi jo morali posodobiti, vendar ni denarja za to. Pomagamo si z večizmens-kim delom. Priučujemo nove Luknje v mestnem asfaltu Poškodbe, ki jih je povzročila zima na asfaltnih cestah v naši občini, so le zakrpane. To pa drži le aa ceste izven Novega mesta. Nekako od mestne meje dalje vas na Partizanski cesti in na obeh dovozih z avto ceste pozdravijo na mastnem tlaku zajetne luknje, ki jih vsake toliko časa mašijo s gramozom, če nočete uničiti avtomobila, morate voziti slalom, toda slalom se lahko prav v mestnem prometu kaj hitro konča zelo nesrečno. Kdaj bomo zakrpali ta svojevrstni turistični pozdrav, ki je pričujoč prav na vseh mestnih dohodih? Kdaj in kdo je dolžan to storiti? delavce za brusilnico, vendar je to težavna stvar. Delo je zelo natančno in zahtevno. Furnir je debel od 0,5 do 0,6 mm, pri brušenju pa gre za natančnost na stotinke, ker je sicer furnir kaj hitro pre-brušen. še vedno izvažamo predvsem v Ameriko, zanimivo pa postaja tudi francosko tržišče, na katerem so začeli povpraševati po izdelkih, ki smo jih do zdaj prodajali v Ameriko. Najbolj nam primanjkuje obratnih sredstev. Teh smo imieli premailo že prej, ob povečanem poslovanju pa nam jih manjka še toliko bolj. Veseli seveda nismo niti t^, da smo v obdobju, ko vse hiti v modernizacijo, brez denarja, ki bi ga za novo strojno opremo še kako potrebovali! Še vedno — samo železničarji! Vpisno mesto za vpis posojila za posodobljenje želemic ^ v Novem mestu na železniški postaji. Odprto je od 7. ure zju-traij do 19. ure zivečer. Do zdaj je bilo odprto zaman, ker še noben občan ni vpisal niti dinarja posojila. V piiostor za vpis je zašlo le neikaj »hudo-mušnežev«, ki so brili norce iz vpisa in železničarjev ... Lepi botri, kaj? Ne hudujte se nad nčravljali o poročilu o delu prejšnjega sveta v njegovem - mandatnem obdobju, se seznanili z nalogami, ki jih mora opravljati svet po občinskem statutu, ter poslušali poročilo o vlogi in raavoju turizma v novomeški občini. V svet za gospodarstvo so bili na prvi seji občinske skupščine novega sklica izvoljeni: Peter Ivanetič, Boris Adrijanič, Andrej Bajt, Avgust Fajfar, Ciril' Jamovič, Jože Lampret, Ivo Novšak, DragO' Reba in Jože Tanko. PreteJtli teden so v noTOtneški porodnišnici rodile; Ana Balko-vec iz Zilja — Jožeta; MaijeU Zuuič iz Smiliela. — Heleno; Marija Slobodnik iz Vidošičev — Mojco, Vera Biiičič z Vrtače — Roberta, Vida Med^iz Irče vasi — Vid.0, Ludva Novak iz Cegelni-ce — Ireno, Frančiška Poreber iz Dotdič — Marinko, Alojzija Vojnovič iz Prapsrotiiice — Franca, Marija Bojane iz Male Bučne vasi — Bernardko, Aleksandra Grden iz Malega Gabra — Igorja, Marija Mattel iz Zagr>ati dddeta t poklice, ki so jfli dostej opravljati le moSkd. Delež Štajerske in Koroške v NOB (4. nadaljevanje in konec) ★ Tri osvobojena ozemlji« Po širokopotezno zasnovanih operacijah in po razbitju številnih močno utrjenih nemških postojank so v juliju in avgustu 1944 nastala tri osvobojena ozemlja: gornjesavinjsko, kozjansko in pohorsko. V začetku septembra so enote 4. operativne cone razbile še nekaj nemških postojank in razširile ter utrdile osvobojeno ozemlje. Na osvobojenih ozemljih so bile izvedene volitve v narodnoosvobodilne odbore. Proti koncu 1944 je severovzhodna Slovenija postajala zaledje fronte in Nemci so zaradi tega in zaradi važnih prometnih zvez, ki so jih enote 4. operativne cone neprestano rušile, hoteli očistiti štajersko. Konec oktobra in v začetku novembra so znova zasedli glavni središči osvobojenega ozemlja na Pohorju. Nemška ofenziva na gornjesavinjsko dolino oktobra meseca pa je bila odbita. 19. novembra so Nemci začeli ofenzivo na Kozjaku, severno od Drave, da bd uničili Lackov odred, vendar jim ni uspelo. 3. decembra se je. začela velika nemška ofenziva proti osvobojenemu ozemlju v zgornji Savinjski dolini, 9. decembra 1944 pa proti osvobojeiiemu ozemlju na Kozjanskem. Nemška zimska ofenziva je bila huda preizkušnja za partizanske enote 4. operativne cone in za prebivalstvo, ker je ofenzivo spremljalo veliko nasilje. Okupatorju je uspelo, da je imičil osvobojena ozemlja, ni pa mogel razbiti partizanskih enot, ki so se uspešno bojevale proti okupatorju do konca vojne. Nemška decembrska ofenziva ne pomeni kakšnega bistvenega mejnika v razvoju NOB na Štajerskem. Za obdobje od decembra 1944 do maja 1945 pa vendar velja, da se je osvobodilno gibanje kljub hitremu približevanju zloma nacistične Nemčije razvijalo v hujših razmerah kot v prejšnjem obdobju. Nemške sile na štajerskem so se neprestano krepile in Nemci so gradili nove utrdbe, da bi zavarovali umik svojih enot. V zadnjih meseedh vojne se je tudi močno povečalo nacistično nasilje. V začetku maja 1945 je glavnina 4. operativne cone krenila proti Koroški. 10. maja 1945 je nemški poveljnik za jugovzhod von Lohr pristal na predajo svojih enot v štabu 4. operativne cone v Topolščici pri Šoštanju. Boji pa še niso bili končani. Druga svetovna vojna v Evropi se je končala prav na ozemlju 4. operativne cone, zadnja bitka pa je bila 15. maja 1945 v Poljani v Mežiški doUni. Se bodo mlinska kolesa ustavila? Kot zvesti, dobri spomeniki domače preteklosti ždijo na bregovih zelene Krke mlini, ki so kljubovali stoletjem. Nekateri imajo že kar spoštljivo starost, drugi so nekoliko mlajši, vendar ima vsak svojo zgodovino. Še vedno stoje: nekateri ne meljejo več, drugim pa, kot kaže, so dnevi že šteti. Mladih mlinarjev ni, poslopja propadajo, še preostala vztrajna mlinska kolesa se bodo ustavila! Razgovor s šestimi mlinarji ob Krki ne daje veliko upanja: štirje starejši so menili, da bodo mlini umrli, mlajša dva pa, da se bodo še obdržali. Čigava bo torej obveljala? ŽE IŠČEM PREUSMERITEV... JANKO RIFELJ, 49 let - Lešnica: KDO ME BO NASLEDIL ... JOŽE GOLOB, 39 let Srebrniče: 'V ............ ■■ if- ^ado medvedko, okoli 2 meseca staro in 4 kg težko, ima doma v Cankarjevi ulici v Kočevju lovec, ljubitelj živali in narodni heroj Jože Boldan-Silni. Na cesti med Strugami in Kočevjem sta jo 6. maja našla Jože Dekleva iz Kočevja in Andrej Žele ix šalke vasi. Mlada medvedka je bila očitno že več dni brez mame, saj je bUa suha in sestradana in je onemoglo ležala sredi ceste. Da ne bi poginila, sta jo pobrala in odpeljala Silnemu, ki zelo lepo skrbi za njo. Džina, tako je mladi medv^ki dal Silni ime, prve tri dni ni hotela jesti, zdaj pa že pridno vleče dudo, ko jo Silni hrani z mlekom. Džina je sicer pridna in mirna, le k^ar je zunaj na^ prostem, je nekoliko huda, popadljiva in kar preveč živahna. Mlada medvedka je senzacija za prebivalce Kočevja, predvsem za otroke, ki jo radi prihajajo gledat. (Foto: Jože Primc) 14«falfo »Mlini, takšni, kot jih imamo danes, nimajo bodočnosti. Ljudje ne pogrešajo preveč mlinarske usluge. Kmetje se že usmerjajo v določeno proizvodnjo; mlinom in mlinarjem je čas življenja že določen. Vedno bolj prihaja do izraza tudi industrijsko mletje. Moj mlin bi lahko delal še nekaj desetletij, vendar ker nimam vajenca, ne vem, kako bo!« MLIN PONUJAM, VENDAR NI NIKOGAR ... ANTON ROZMAN, 57 let — Vavta vas: laš osem ur, pa je delavnik mimo. Pri nas pa je tako kot pri kmetih, me-Iješ ves dan, pa je še premalo. Ne bi rekel, da živimo slabo, vendar slabše kot marsikdo. Na preizkušnji sem imel tri fante, a so že po 14 dneh ušli. če kdo želi vzeti. mlin v najem, mu ga dam, zlasti ker bo ta lahko delal še 50 do 100 let.« MLIN SE BO OBDRŽAL ANTON BRADAČ, 23 let — Jama pri Dvoru: če mu ne bo šlo v šoli, bo za mlinarja še vedno dober. če delaš sam, lahko shajaš, težje pa je z drugimi ljudmi. S kamni ne bo šlo več, treba bo delati po novem.« KRUH SE NE PEČE VEČ DOMA VINKO BOJANC, 46 let — Mačkovec: »Za mlinarja se praktično nihče več ne odloči; bolje je delati y tovarni. De- »Stari mlini nimajo bodočnosti, treba jih je obnoviti, mleti s kamni je zastarelo. Pred šestimi leti sem se izučil mlinarske obrti, kupil mlin in sem z delom zadovoljen, življenje ni lahko, vendar se da živeti. Mlin upravljava s starejšim bratom in ne bova odnehala. Postopoma ga bova preuredila, potem bo pa že šlo. Dela tudi ni toliko kot včasih. Bomo pa mlinarji mleli za koruzne in ajdove žgance, če ne bo dfugače.« MLINAR BO ŠE LAHKO ... CIRIL ZAJC, 40 let — 'Praproče pri žužemberku: »24 let sem že mlinar in sem prepričan, da bo šlo. Dela je res nekoliko manj, ker kmetje ne pridelujejo toliko črnega Žita. Vajenca nimam, dobil pa bi ga lahko. Počakal bom na sina; »Mlini bodo umrli, če jih ne bomo obnovili. Kmetov je vedno manj, kruha ne pečejo doma, tudi otrok, ki bi ga jedli, ni. Naši mlini so zastareli, razen tega ljudje meljejo sami doma. Ne bi smeli dovoliti, da propadejo ti zanimivi objekti ob vodah. Spomnimo se samo na vlogo, ki so jo imeli v revoluciji, zdaj pa nam je zanje tako malo mar! če vse drugo odmislimo, so ti našim kmečkim ljudem še vedno potrebni. »Z mlinom ne gre več, vzdrževanje je predrago. Dajatve so velike, tako da težko shajam. V takšni zagati iščem rešitev v kmetijstvu, kljub temu da grem z dežja pod kap. Za obnovo mlinov je treba precej denarja, mi pa smo prešibki, da bi prenesli takšno breme. Upam, da odgovorni ljudje ne bodo pustili, da bi mlini propadli, ker bi obnova čez leta stala dosti več kot danes.« SLAVKO DOKL Truplo pri vini-škem mostu V nedeljo, 11. maja dopoldne, so našli v Kolpi blizu viniškega mostu Bogomira Žvaba, 23-’letnega kmečkega fanta iz Kvasice 4 pri čr-noonlju. Že 1. maja je šel k dekletu v Sečje selo na obisik, pa se ni več vrnil. Preiskava trupla ni ugotovila nobenih znakov nasilja, zato domnevajo, da je fant sam skočil v vodo. Mladi ribiči so tekmovali v nodeljo dopoldne so se ob Težki vodi v Novem mestu zbrali mladi člani 1* rlblike družine Novo mesto V tekmovanju rib s plovčkom se Je pomerilo 17 mladincev. V dvournem tekmovanju so nekateri dosegli lope usijoho. Rezultati: 1. Iztok Podergajs 620 točk, 2. Kan>l DoboSi 420, 3. Tomni ftavrlj 400, 4. Jože Ra-puš 260, .5. Boris (>kli‘Ačen 210, 6. Tomu Luzar 210, 7. Ljubo Murn 160, 8. Slavko Damjanovič 150, 9. Kudi PorSo 120, 10. Franc fttu-par itd. Najboljši so prejeli diplome in ribi&kl pribor. Novin^^fska konferenca v Ljub-iani pokrovijelj letošnje prireditve ohcet«, pivovaii^ Union iz Ljubljane« 3® _^klicai novinarsko korf® ®ico, na kateri je seznsi'1 nofvinarje z le-tošnjiii^ P“‘*?gratnom te največjfi. ■Etične prire-difcvc Obenem so organizaciji predstavili tudi par, Novo- meščaiia eiko in Vinka. O progT®’^:'^ prireditve bomo vež prihodnjič. Nov rekord j3kSQtQY0 Pionirka Jakše iz vavte vasi j®/.„rt Uteci niaja dopol-dne v postavila nov dolenjsto na 60m. NajkraJ^ ? Je pretekla v popravila več let Jakšetova bo kot najWW^ Pionirka Dolenjske nastop pionirskem v Ljubljani. Sd Čestitamo čuvarjem našega neba! Prihodnji teden, 21. maja, praznujejo jugoslovanski vojni letalci svoj dan. 31. maja pred 27 leti sta partizanska pilota Franjo Kluz in Rudi čajavec opravila prve bojne naloge in s tem položila temelje našemu vojnemu letalstvu, ki je danes opremljeno z nadzvočnimi letali, raketami, radarji in drugimi sodobninu dosežki vojne znanosti. Sami gradimo tudi reakcijska in druga letala! Na sliki: lahko letalo domače proizvodnje med poletom. ^ V Krupi so našli truplo 2e 21. aprila so domači pogrešali Henrika Sušnika iz Stranske vasi 18. Za njim je izginila vsaka sled vse do večera 6. maja. Tedaj so ljudje v bližini Gradca v Krupi našli truplo. Izkazalo se je, da je bil to pogrešanec. Ker na utopljencu niso našli nobenih znakov nasilja, domnevajo, da je pil, nato pa po nesreči padel preko mostne ograje. Mali oglas, ki ga objavljate v Dolenjskem listu — sanesljiv uspeh! Prebere ga 150.000 gospo^nj. vdovcev, kmetovalcev, dijakov, uslužbenk in vojakov doma in po svetu! Poizkusite! aeronav- V PONEDELJEK V NOVEM MESTU. Jugoslovansko tično - društvo je v sodelovanju z ameriško Nacionalno administracijo za vesolje (NASA) organiziralo potujočo razstavo vesoljskih ladij in jih Američani uporabljajo pri raziskovanjih v vesolju. Razstava pride **iesto v ponedeljek, 19. maja, tolmačil pa jo bo naš strokovnjak inž. Al^^2^^r Kerstein. Na sliki: jugoslovanski strokovnjaki na tečaju pred ^tkom potovanja razstave po jugoslovanskih mestih. Hoi^atu se drugi vlom ni posrečil LeopoltJ obsojen pred novomeškim okrožnim ker je vlomil v bife »Kovinar« - •'Uglč pa so ga v »Kozmetiki "’n in y vrednosti 700 ^ *«ogea, kcx ) v »nj ^^'^^^lifiču V vm 1. koaalcu ^i^^^eku našli še '^adenih stva- ri. Razen Je Horvat lo-tdl še Prodajalno Kozmetik J ^ esti krških J« 17^^ zasačili. Medtem . iieiio, decembra 1967 ^^bus, je hotel j.J^p in je z nogo je ^ skočU mm prijeli so prodaj-ga občani ni škode narediti. Drug^jfjjQ ni priznal in je UIIU/UUUUIIlIlIllIUIDIIIIIIlillll^lllllllUlllllulllllinilllllKIUllUUllUIIUUUllllllUUIllIllUll^ *^vzočnost '**'IWlU||ill|||uu)|(||||,,.,| Hcrmd’ka uniuiiiuiiiiiiuuiuiiiiidHniiBuH muiuiuttiiu Cirila Brajdiča, tragično žrtev spora med ciganskima družinama Brajdičev in Hudorovcev, so pokopali 7. maja na pokopališču v Žužemberku. Pokojnikovi rojaki so se poslovili od njega molče, v lepem sprevodu, dostojno oblečeni in obuti, na grob pa so mu položili cvetje španskega bezga in dva venca. Ob odprtem grobu je govoril žužemberski župnik, ki je opravil tudi pogrebni obred. Upajmo, da bo sveži grob Cirila Brajdiča izravnal razprtijo med obema družinama in da ta izjemni primer obračunavanja med Cigani ne bo doživel jiosne- manja. (Foto: M. Jakopec) MARK TVVAW: v I iTTi Ti hrt muHKSHsmariJu nS I innuMiini ■uii (Nadaljevanje) Nekaj let kasneje imamo slovitega Johna Twaina. Leta 149^2 je odrinil s Kolumbom v Ameriko kot potnik. Menda je bil žalostnega, neprijetnega značaja. Ves £as vožnje je zabavljal nad hrano in grozil, da se bo izkrcal, če je ne izboljšajo. Zahteval je svežih rib; noben dan ni minil, da ne bi vihal nosu, ko je hodil po palubi in se posmehoval poveljniku, češ da ne verjame, da Kolumb ve, kam potuje, ali da je sploh kdaj tam bil. Nepozabni krik: »Zemlja, zemlja!« je pretresel vsako srce, le njegovega ne. Nekaj časa je gledal skozi kos sajastega stekla na črto, ki se je pokazala v daljavi, češ: »K vragu z zemljo! To je splav!« ^ Ko je prišel ta potnik na krov ladje, ni imel s seboj bič drugega ko star časnik, v katerega je bil zamotan robec z monogramom B. B., volneno nogavico z mono-gramom L. W., kratko nogavico z monagramom D. P. in spalno srajco z monogramom O. M.R. A. Vendar je bil med vožnjo mnogo bolj zaposlen s svojo »prtljago« En je z njo zbujal več pozornosti kakor vsi ostali potniki skupaj. Kadar je ladja »stala na glavi«, je prenašal svojo »prtljago« in prežal, kaj bo. Včasih je poiskal Kolumba in zahteval od njega, naj njegovi ljudje popazijo na njegovo »prtljago«.. Med viharjem so mu morali zavezati usta, ker je tako od sile kričal, da posadka zaradi njega bi mogla razumeti povelj. Nihče mu ne more očitati nič nedostojnega, toda v ladijskem dnevniku je zabeležen »redek primer«, da se je i2dcrcal s štirimi kovčki in nekaterimi košarami šampanjca, čeprav je bil prinesel vso svojo prtljago na ladjo zavito v časopisni papir. Toda ko se je vrnil na ladjo in tazustno trdil, da mu manjkajo razne stvari, in ko je hotel celo preiskati kovčke drugih potnikov,so ga vrgli v morje. Dolgo so čakali, kdaj se bo pokazal na površini, toda niti mehur se ni pokazal. Medtem ko so vsi gledali v vodo, nagnjeni čez ograjo in je zadeva postajala t^lj in bolj zanimiva, so prestrašeni ugotovili, da je veriga: sidra popustila in da je ladja začela pluti. Od takrat je v porumenelem ladijskem dnevniku tale čudna opazka; »čez čas smo ugotovili, da je nevšečni potnik plaval pod vodo, odtrgal sidro in ga prodal prekletim divjakom v notranjosti dežele, češ da ga je našel, galjot!« Vendar je imel ta praded dobre in plenienite n^one in s nanosom soommlamo tega, da je bil prvi bel^, ki se je zanimal za civilizacijo ^^^ših Indijancev. Zgradil je udobno kaznilnico in postavil vešala. Vse do svoje emrti je trdil, da je bil njegov vpliv bolj pomemben za njih vzgojo m trud drugih reformatorjev, ki so kdaj m^ njimi delovali. Od tu dalie je kronika malo manj prisrčna in manj zg -vorna ter se končuje s kratkim sporočilom, J® stari potnik gledat in preizkušat, kako obnesejo njegova vešala na prvem belcu, ki ODesJli. Medtem ko se je na njih mudil, je dobil poškodbe, zaradi katerih je izdihnil. Reformatorjev pravnuk je cvet^ irSom^st^ teea leta in ga naši letopisi poznajo unenom »st^ ad^ral«’ čeprav se v zgodovini drugje imenuje. časa ie poveljeval mornarici hitrih ladij, ki so bile dobro obSo^n^e in polne posadke, ter je dosepl v lovlJ^ju trgovskih ladij lepe uspehe. Ladje, ki jih je p^anjal m na katSe je vrgel svoje orlovsko oko. ^ vedno plule čez ocean. Toda. če katera izmed teh ladij ni spešila, ^ jf t^S razkačilo, da jo je vzel s seboj za jo pridržal, pričakujoč, da bodo letniki česar pa niso nikdar storili. Mornarjem ^ skušal iztrebiti lenobo in jih je pnmoral da so se krepko gibali in kopali. Ta« tako unenovani »skok v morj^< je bil vsem njegovim gojencem zelo všeč. Nihče ko je to kdaj okusil. Ce so lastnfld l^j deli časa obotavljali in niso prišli po svoje ladje, Jf admiral ladje zažgal, da ne bd propada ^lavarovalmm. NaiK)sl^ so tej stari monduri v visoki starosti m časti odrobili glavo. * Charles Henry Twain je živel v drugi polovici šestnajstega stoletja in je bil marljiv in odličen mi^joaw. Spreobrnil je šestnajst tisoč južnih otočanov in jih da ogrlica iz pasjih zob in naočniki kot obleka ne z^o-stujejo za obiskovanje službe božje. Njegova siromašna čreda ga je zelo ljubila, prav srčno ljubila; po njegovem pogreDu so vsi vstali (in odšli iz molilnice) s solzami' v očeh in so med seboj govorili, da je bil zelo dober in r.ežen misijonar in da bi jim bilo neznansko pogodu, če bi bilo od nj^a še kaj ostalo. (Konec prihodnjič) — Pa naju tvoj oče res ne bo preganjal? Nočnine v aprilu v gostinskem podjetju HOTEL PUGLED v Kočevju so zabeležili v aprilu letos 662 nočni (584 domačih in 78 tujih), v istem mesecu lani pa 515 nočnin (414 domačih in 101 tujo). Tako je število nočnin i>o večmesečnem nazadovanju končno spet porastlo, in sicer kar za 147 ali skoraj za četrtino. Izboljšujejo gostišča Gostin’sko podjetje HOTEL PUGLED v Kočevju pred turistično sezono izboljšuje svoje poslovalnice. Tako obnavljajo opremo v hotelskih sob^, zidove sob so prelepili s tapetami, stene pa okrasili z umetniškimi slikami. Gostinske lokale so prebelili, za restavTacijsko kuhinjo pa natoipili precej nove opreme. Zdaj bodo začeli izboljševati v vs^ obratih še sanitarne prostore. Vse te izboljšave bodo veljale okoli 70 do 80.000 din. Ulice asfaltirajo Pretekli teden je začelo podjetje SLOVENIJA CESTE v Kočevju pripravljalna dela za ureditev in asfaltiranje Rožne ulice, Bračičeve ulice, dela Ceste na stadion in dela Podgorske ulice. Deda bodo veljala okoli 260.000 din dokončana pa bodo predvidoma. do sredine jimija. Financirana bodo večinoma iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča, nekaj (za Podgorsko ulico) pa iz cestnega sklada. Do konca leta bo ureditev »teh ulic delno kreditiralo Txxljetje SLOVENIJA CESTE. Ureditev cest so zahtevali občani januarja letos na aboru občanov. Še tri nove trgovine Trgovsko podjetje TRGO-PROMET, ki je pred kratkim odprlo v Kočevju novo trgovino s pohištvom^ bo okoli 20. maja odprlo še tri nove trgovine, in sicer v Livoldu in Cabru ter trgovivo z gradbenim materialom v Kočevju. Razen tega so pred nekaj dnevi začeli prenavljati prodajalno »Galanterija« v Kočevju, ponovno pa jo bodo odprli po 15. juliju. Prenovljena prodajalna bo za 20 kvadratnih metrov večja, v njej pa bodo predvidoma prodajali le kozmetiko, steklo in porcelan. Za vse ni prostora Občinski odbor Zveze združenj borcev Kočevje ima v počitniškem naselju v Banjo-lah pri Pulju 7 ležišč za svoje člane, ki želijo preživeti dopust ob morju. Vendar tudi letos občinski odbor ZZB ne bo mogel ustreči vsem svojim članom, ki bi radi na dopust na morje, ker je prijavljen-cev veliko, ležišč pa malo. Težave pa so večje še zato, ker žele vsi prijavljene! na dopust med šolskimi •počitnicami (julij, avgust), in to celo tisti, ki sploh nimajo šoloobveznih otrok. Bar brez alkohola? Odločbo o prepcrvedi točenja alkoholnih pdjač razen piva je izdala občinska skupščina Kočevje mladinskemu barli »Metka« v Kočevju, kt je posldvalnica 2ITA iz Ljubljane. 2ITO se je zoper odločbo pritožilo. Vse pa kaže. da bodo predstavniki 21-TA kljub vsemu le ugodili eahtevi občinske skupščine. O pijančevanju mladine v tem lokalu je bUo izrečenih že veliko besed na sestankih raznih organizacij, sejah ob-&n.sike skupščine in drugod. Tudi letos uspešen začetek Stara cerkev bo končno dobila avtobusno postajo, Zgornje in Prve Ložine pa vodovod Krajevna skupnost Stara cerkev je tudi letošnjo pomlad uspešno zastavila svoje delo. Tako se je zavzela za gradnjo vodovoda za Prve in Zgornje Ložine, prevzela v upravljanje prosvetni dom in Gibanje prebivalstva v aprilu so bili na območju matičn^a urada Kočevje rojeni trije dečki in deklica. Poročilo se je 9 parov. — Umrli so; Frančiška Gornik, gospodinja iz Kočevja, stara 77 -let; Anton Sturm, jamski delavec iz Rudnika, star 20 let; Marija Šega, gospodinja iz Kočevja, stara 92 let; Julijana Povh, gospodinja iz Kočevja, stara 75 let; Jakob 2agar, nočni čuvaj iz Morave, star 48 let, in Marija Hren, gospodinja iz Pricer-kve-Struge. stara 83 let. Sfrizirana cesta • l4).ubljanska cesta, ki je glavna cesta skozi Kočevje, je tako valovita, da spooni-r^a na nakodrano žensko glavo. Na njej je precejšen promet, verjetno 1» jo najbolj poškodujejo avtobusi. Je drugega reda in bi jo morali pristojni organi tudi primemo vzdrževati. Nekateri predlagao, da bi to cesto, ki je kockana, prelili z asfaltom. izvedla priprave za postavitev avtobusne postaje v Stari cerkvi. Gradnja vodovoda za Zgornje Ložine bo veljala okoli 19.00G din, za Prve Ložine pa okoli 13.000 din. Za gradnjo bodo prispevali občani, krajevna skupnost in Vodna skupnost. Vsaka hiša bo za vodovodni priključek plačala po 500 din Krajevna skupnost bo s precejšnjo denarno pomočjo cestnega sklada postavila v Stari cerkvi tudi avtobusno postajo. Montažno zgradbo, ki bo veljala 12.000 din, so že naročili. Postaviti jo nameravajo takoj, ko bodo dobili gradbeno dovoljenje. Avtobusna postaja je zelo potrebna, saj iz Stare cerkve ljudje mnogo potujejo (na delo, v šole in drugam), na avtobus pa so morali čakati ob vsakem vremenu kar na prostem. Omenimo naj še. da je krajevna skuimost Stara cerkev prevzela v upravljanje tudi prosvetni dom in stavbo METKA. Prosvetni dom bodo tudi v bodoče laliko uporabljale vse družbeno-politične organizacije in dn;štva z območja krajevne skupnosti; spodnje prostore otroške varstvene ustanove, ki niso bili dovolj izkoriščeni, pa so odstopili kmetijski zadrugi Mfr tlika za vinotoč. Razprava o sodobni SZPL Nekatere krajevne organizacije SZDL se pri delu vedno znajdejo, druge pa ne dovolj Izvršni odbor občinske konference Socialistične zveze Kočevje pripravlja skupaj s svojimi sekcijami razpravo o sodobni vlogi SZDL. O tem bodo razpravljali na seji konference, ki bo predvidoma v zadnjih dneh tega meseca. Takrat bodo podrobneje obravnavali prevsem delo krajevnih organizacij SZDL in njihovih sekcij. Kot šmo izvedeli v razgovoru s sekretarjem občinske konference SZDL Nacetom Karničnikom, so krajevne organizacije zelo 'ispešne, kadar opravljajo povsem določene naloge, na primer: pripravo in izvedbo volitev, organizam cijo proslav in zborovanj itd. Zelo uspešne so tudi nekatere sekcije pri krajevnih organizacijah, predvsem sekcija za komunalne zadeve. Doseči pa je treba, da bodo krajevne organizacije bolj iz naj dl ji ve tudi, kadar obravnavajo in rešujejo zadeve, predvsem v zvezi s samoupravljanjem in delovanjem družbenih služb na podeželju. Vendar so tudi na tem področju nekiatere krajevne organizacije že dosegle lepe uspehe, in sicer v Vasi-Fari, Kočevski reki, Predgradu, Stari cerkvi in še ponekod. V bodoče bodo morale tudi ostale organiiiacije SZDL tesneje sodelovati z ostalimi vaškimi organizacijami in društvi ter usmerjati njihovo delo. Krajevna organizacija v Kočevju pa bo morala Se posebno pomagati mladinskim aktivom (tudi materialno) in omogočiti delo raznim interesnim slrapinam občanov. DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ VZE«2EVANJE ZELENIC m parkov ni prav urejeno, zato je že marslksK) zamugeno. Medtem ko poteka papirnata vojna in iskanje najcenejSega ponudnika za prevzem teh del, so parki vedno bolj klavrni. Vse kaže, da nihče ne ve, koliko pa^ piravzaprav merijo, in koliko denarja bi bilo treba zagotoviti za njihovo vzdr?,j>anje. Podoba sredi-SCa mesta je sicer aaradi Rrad-nje NAME upravičeno okrnjena, ni pa opravičljivo, da so neurejeni tixdi ostali parki in zelenice. ■ ■ ■ OAJ, NEKDANJI PONOS MESTA, sprehajaliič« in park, ki Je bil urejen a udarniškim delom, je vedno bolj zapuščen. Po sprehaJaJiSču in celo zelenicah vozijo avtomobili, razen tega d^Bjo ikodo 6e otroci. Do lani je Gaj vzdrževala uprava doma telesne kulture, zdaj pa tega zaradi pomanjkanja denarja ne zmore več. Krajevna skupnost je obljubila, da bo to že nekako ure^la, pa ni. Sicer pa je tu gostinski lokal, do katerega se voeijo gostjo tudi z avtomobili in uničujejo pot. Morda bi bilo prav, da bi občinska skupSftina namenila nekaj denarja, ki ga dobi od gostilna ali ^ zbere s taksami za vozila, za ureditev po- ¥ ^ Občani Klinje vasi pri Kočevju pravljajo 2600 m dolgo cesto Gorenje—Klinja vas—Željne, ki je zelo slaba. Prostovoljnega dela se udeležuje okoli 40 vaščanov. Kmetijsko gozdarsko posestvo, ki to cesto tudi uporablja, je obljubilo, da bo napeljalo potrebni material, občinska skupščina pa bo delno prispevala za vzdrževanje te ceste (cestarja, pozimi pluženje itd.). Vlado 2ivkovič, ki v imenu krajevne skupnosti Rudnik la dela vodi, je povedal, da bodo dela kmalu končana. (Foto: Primc) Smeti na seji sveta v Kočevju Zasebniki in delovne organizacije bodo lahko odlagali smeti le tja, kamor bo dovolil pristojni občinski organ - Za kršilce ostre kazni Na zadnji seji sveta za urbanizem. gradbene m komunalne zadeve občinske skupščine Kočevje je bilo zelo živahno, ko so razpravljali o spremembi odloka o obveznem odlaganju smeti in odpadkov. Ko so razpravljali o odvozu smeti za zasebnike, so ugotovili, da ni prav, če so nekatere ulice oproščene odvoza smeti, V bodoče bodo oproščeni tega odvoza le posamezni zasebniki, ki bodo imeli pri stavbah higiensko urejena smetišča in bo njihovo up>o- rabo dovolil občinski organ. Vendar bodo morali tudi ti zasebniki' poveriti odvoz smeti s s'tojih smetišč le KOMUNALI. Zdaj se je namreč dogajalo, da so zasebniki odvažali smeti na razne kraje po svoji presoji, zato je bila vsa okolica mesta onesnažena. Podobno bo odlaganje smeti urejeno tudi za industrijske in druge gospodarske organizacije Razlika bo le v tem, da bodo lahko odvažale smeti same na določeno javno smetisče ali izjemoma na prostor, ki jim ga lahko do- loči pristojni občinski organ. Toda za vsak kubični meter smeti, odpeljanih na javno smetišče, bodo morale plačati določeno tarifo, ki bo znašala predvidoma 5 din.'' Delovna organizacije se bodo morale tem zahtevam podrediti že v 30 dneh, se pravi še v tem mesecu. Kontrola nad odvažanjem smeti bo poostrena, ža kršilce pa so predvidene ostre kazni. Ti ukrepi so sprejeti zato, ker so doslej delovne organizacije in zasebniki odlagali smeti vsepovsod m s tem kazili podobo mesta in okolice. S.SEJE KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZK KOČEVJE Prostore izkoristiti za zaposlovanje Poslovne prostore, ki niso dovolj izkoriščeni, naj dobe tiste delovne orga* nizacije, ki bodo zaposlile največ novih delavcev — Odlikovanje za Edvarda Troho — Ukrepi proti nekaterim krivcem za negativne pojave v občini —■ Prihodnjič o nadaljnjem delu ZK v občini ti in okolico gostišča. ■ KAŽIPOTE m MANJŠE MARKACIJE postavljajo iz kočevske smeri proti Bazd 20. Dosedanje so bile namenjene bolj planincem, raaren tega pa so že dotrajale in niso bile primerne za cestni prcciiet. To akcijo sta pokrenila Turistično druitvo in Mujej NOB. ■ ■ ■ SAMO EN A\^BUS je za majske praznike pripeljaJ tuje izletnike v Kočevje, čeprav 90 turistični in gostinski delavci prič^Jcovali večji obisk Kočevja. Poč pa Je prišlo na obisk z osebnimi avtomobili več dotnači-nov, ki žive ali delajo v drugih krajih in inozemstvu. Nekateri, ki niso bili v Kočev'ju že od osvoboditve, so niso mogli načuditi, kako je mesto napredovalo. Sicer pa jc bilo mesto med prazniki bolj prazno, kor so odSli doma čini na oddih na vse strani. ■ ■ ■ LJUDI STRELJAJO z zračno puško Se neugotovljeni fantički iz prve stolpnice v Kidričevi ulioi. Med gradnjo novega bloka so streljali na delavce, zdaj na otroke, ki hodijo nakupovat v bližnjo samopostrežno trgovino. Pred kratkim jo je" ndd otrok pošteno skupil v rame. Objestnost presega že vse meje. Fantiče bi bilo treba odkriti, jim pobrati puške in Jih kaznovati, saj bodo sicer laliko povzročili komu huck> poškodbo. — fz iste stolpnice je priletelo uglednemu občanu prav na glavo sveže Jajce, kar Je verjetno delo istih objestnežev. Torej: po Kidričevi ulici hodi previdno! (Vsaj dokler ne bodo storilo! odkriti.) Na zadnji seji komiteja občinske konferesnce ZK Kočevje, ki je bila 8. maja, so razpravljali o pripravah na 7. redno sejo občinske konference, ki bo v začetku junija, o zaposlovanju in o delu častnega razsodišča. Na seji so podelili tudi Le tako bodo tudi v praksi odlikovanje (red bratstva in podprta programska izhodi-enotnosti s srebrnim vencem) šča SZDL, ki govore o tem, predvojnem komunistu, re- da je treba najti take rešitve, volucionarju in zaslužnemu dražbeno-političnemu delavai Edvardu Trohi iz Trave. Komite je obravnaval poročilo častnega razsodišča pri občinski konferenci ZK o nekaterih negativnih pojavih v občini, o katerih je razpravljal tudi že v preteklem letu, in krivice za te pojave v svoji pristojnosti (se pravi partijsko) kaznoval. Svoje ugotovitve bo komite posredo^l komisiji za družbeni nadzor in občinski skupščini, ki bo zadeve nadalje raziskala in nato ukrepala. Člani komiteja so sklenili, da bodo tudi v bodoče vse nepravilnosti odločno razčiščevali in krivice kaznovali: Nadalje so sklenili, da bo naslednja seja občinske kotn-■ ^ -.'nce ZK v začetku jimija. Gradivo zanjo bo pripravila komisija za organizacijo in razvoj pri občinski konferenci, govorilo pa bo predvsem o nadaljnjem razvoju in delU ZK v občini. Na tej seji bodo izvolili tudi dva člana za republiško kca^.erenco. Ko so razpravljali o zaposlovanju, so menili, da je treba pregledati, kateri poslovni prostori niso dovolj izkoriščeni, in jih nato dati v uporabo tistim delovnim organizacijam, ki bodo zaposlile čimveč novih delavcev. da bo vsako leto število zaposlenih naraščalo za okoli 5 odstotkov. Na seji so razpravljali še o kadrovski politiki z ozirom na vsestransko odgovornost, ki jo zahtevajo posamezna de-delovna mesta, in o nekaterih vprašanjih vseljudske obrambe. i Tovarna ivernih plošč v Kočevju, ki jo grade LIK, KGP in keiUiCna tovarna, bo dograjena v drugi polovici leta. Zaposlovala bo 70 ljudi, njena proizvodnja pa bo zna.šala 14.600 kub. metrov ivemih plošč (Foto: Primc) 1 Ivlv' S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE RIBNICA Proračun so končno le sprejeli Diamantno-poročenca Marija in Jože Benčina Več kot diamantna poroka Benčinova ata in mama iz Loškega potoka že 70 let vlečeta zakonski jarem Sredi maja bo minilo 70 odkar sta si nadela zakonski jarem Benčinova ata in ^ama, Jože in Marija, iz ^tij 91 v Loškem potoku. To je bilo ravno ob izteku prej-^iijega stoletja, v starih cesarsko — kraljevih časih. Tedaj bila mlada; ženin jih je ^el 23, nevesta pa nekako 18, družila pa ju je mladostna ^ubezen, iz katere se je potem v zakonu rodilo kar deset krepkih otrok. Življenje ni bilo lahko, kakor je le malokrat. V Loškem ^toku je še raje trše kot kje drugje. Benčinov ata je l^orai že mlad pogledati za kruhom: komaj je odrasel šolskim klopem, je že odšel ^ dnigimi Potočani na sezonsko delo v hrvaške gozdove, kjer je drvaril in tesaril vrsto *6t. s plenkačo je obšel pre-sveta, največ pa je ctelal ^ Bosni in na Hrvaškem, pa lUdi v Romunijo ga je zane- Postajališča niso varna Komisija za varnost prometa v Ribnici je pregledala nekatera avtobusna postajališča Komisija za vzgojo in var-^’^t v cestnem prometu pri Občinski skupščini Ri];»iica je Pr^ kratkim pregledala avtobusna postajališča na giav-^ oesti proti Ljubljani in Kočevju ter ocenila njihovo ^^nost. Ugotovila je, da je zaradi farnega prometa nujno potrebno bolj ali manj popra-Viti ali pa ponekod povsem ^ novo urediti prostore za ^ustavljanje avtobusov. Posebno livarno je postajališče v žlebiču pri gostilni Klun (na J^sprotni strani ceste), ki ga ^ morala krajevna skupnost primerno -irediti, ker ^ v nasprotnem primeru najverjetneje ukinjeno. Vaščani Brega in Dolenjih Anowna pisma pišejo Eden izmed ribniških »športov« je pisanje anonimnih pisem javnim delavcem Pisci nepodpisanih pi-očitajo posameznim javnim delavcem maoce-tungovstvo, šovinizem, židovstvo in dnigo. Taka l^sma pošiljajo izbranim žrtvam ali pa celo na vodstva posameznih občinskih Organov m organizacij, ^^odernejši ali pa tisti, ki irnajo doma telefone, pa ^zmerjajo žrtev kar po telefonu. Teh piscev pa ni na zbore volivcev in druge sestanke, kjer bi lahko jav-povedali vse, kar sicer pitajo posameznim javnim delavcem. Verjetno .lirn za javno nastopanje 2nianjka sape ali '^a ni-^Jo pogimia. Vendar se la tudi tu najti rešitev; :e kdo meni, da njegov snanec ne dela prav, laj mu to p>ove iz oči v oči. Razen tega ima v naši jugoslovanski družbi vsak dovolj priložnosti, da na lep, primernejši in kulturnejši način pove, 'taj misli o komerkoli. Pisanje anonimnih pisem je zelo netovariško in nekulturno. Posamezniki ali skupine, ki taka pisma pišejo, se morda trenutno sicer nasmejejo na račun zbrane žrtve, vendar pa kasneje, ko žrtev srečajo, ne morejo prikriti nemira, in takć žrtev pogosto lahko že kar sama ugotovi, kdo je pisec umazanega nep>odpisanega pisma. Letošnji čisti občinski proračun bo znašal okoli 3,3 milijona din - Za predsednika izvoljen Bogo Abrahamsberg, za podpredsednika pa inž. Lojze Marolt - Predsednika zborov sta Borovčeva in Lavrič 23. aprila je v Ribnici zasedala nova občinska skupščina, in sicer najprej na ločenih sejah zbprov, nato pa na skupni seji. Za predsednika zbora delovnih skupnosti je bila izvoljena Milena Borovac iz Ribnice, za predsednika občinskega zbora pa Ivan Lavrič iz Loškega potoka. sla tesaška |X)t. Od desetih otrok je tri vzela zadnja vojna, ostali so živi in razkropljeni po svetu. Zdaj uživata včasih že kar preveč betežna starostna leta m pomagata mladim, ko'likor pač moreta. Oče je še krepak, rdečeličen, rad se pomenkuje zaide na Hrib, med ljudi, mati pa je bolj bolehna — deset -otrok in trdo delo tudi ni kar tako! Slabo sliši, sicer pa še kar gre. Njun zakon, dolg in nenavaden, je menil kakor vsi zakoni med ljudmi, ki se imajo radi. Kajpak vedno tudi ni bilo lahko? Včasih sta se tudi sprla, saj, kakor je dejal oče, človek ne sme ženske kar naprej samo božati. Ob visokem jubileju želimo obema predvsem zdravja, saj z njim vse ostalo pride samo. In pa, seveda, prisrčno praznovanje zares nenavadnega, častitljivega jubileja. F. Grivec Za predsednika občinske skupščine so pono\no izvolili Boga Abrahamsberga. za podpredsednika za inž. Lojzeta Marolta. Lzvolili so tudi komisijo za volitve in imenovanja, ostale komisije in svete pa bodo izv'olili na prihodnji seji. V nadaljevanju skupne seje so raspravljali o proračunu občine Ribnica za letos, čisti občinski obračun bo imel letos predvidoma 3,282.000 din dohodkov in izdatkov. V tem znesku ni vštet denar, ki ga bodo namenih domači temeljni izobražeialni skupnosti. Razprava o proračimu je bila živahna. Odborniki so zahtevali podrobnejša pojasr^ila o posameznih proračunskih izdatkih, kot na primer o pU Čilu anuitet za mvesticije iz prejšnjih let, ki bremene občinski proračun v višini 360 tisoč din, in drugih. Odborniki iz Loškega potoka so se zavzeli, da bi njihov kraj dobil denar za dokonča- nje napeljave vodovoda v preostale \asi ki so še brez dobre pitne vode. Predlagano je bilo, sklepa pa na tej seji še niso sprejeli, da bi prejemale krajevne skupnosti od prodaje zemlje SLP 25 do 30 odstotkov kupnine. Za delo krajevnih skupnosti je namreč letos predvideno v proračunu le 20.000 din, kar je odločno premalo. Na seji so razpravljali tudi o drugih vprašanjih v zvezi s proračunom, končno pa so proračun v celoti sprejeli. Sprejeli so tudi sklep, da bodo na prihodnji seji izvolili svet za kmetijstvo, kar bo novost za ribniško občino. Sv ' y Lazov so z referendumom izglasovali, da bodo postajališče premestili. Komisija za varnost prometa pa njihovega sklepa ni osvojila, ker meni, da novo postajališče, kjer ga zahtevajo cbčani, ni vamo. Tudi za postajališče v Nemški vasi je komisija menila, da ni na primernem kraju. Predlagala je, da bi ga premestili proti gostilni Tomšič. Skratka: po mnenju komisije bo potrebno vsa postajališča manj ali več izboljšati (izjema je le ribniško). Pri teh delih bo potrebno tesno sodelovanje podjetja SAP in vseh prizadetih krajevnih skupnosti, na območju katerih so avtobusna postajališča. Novi stroji so omogočili, da .je PLETILNICA žičnih in plastičnih mrež v Sodražici lani zaposlila 14 novili delavcev n za polovico povečala proizvodnjo (Foto: Primc) PLETILNICA: proizvodnja za pol večja v PLETILNICI Sodražica so lani proizvedli približno polovico več kot leto prej - Kupili so 17 novih strojev in na novo zaposlili 14 delavcev - Letos bodo večje ugodnosti pri toplem obroku in drugod Zavidljiv poslovni uspeh je lani v primerjavi z letom 1967 dosegla tudi PLETILNICA v Sodražici, in sicer 5,083.608 din ali 44 odstotkov večjo fakturirano realizacijo, za 58 odstotkov večjo plsičano realizacijo, za 50 odstotkov večji dohodek, za 74 odstotkov večje bruto osebne dohodke, za 101 odstotek večje'izplačilo čistih osebnih dohodov in za 33 odstotkov višje sklade pri 30 odstotkih več zaposlenih. Seveda se po^vprečni čisti osebni dohodki posameznikov niso povečali za enkrat, kot bi si kdo iz gornjih po-datStov lahko napačno razlagal, ker je treba upoštevati, da se je število zaposlenih zvečalo za 30 odstotkov ali 14 ljudi, povprečni osebni dohodki so porastli za 14.5 odstotka. Lam so sev'Oda lahko proizvodnjo za okoli polovico povečali, ker so začeli delati tudi na novih strojih, ki so jih kupili sicer že v letu 1967, a so jih postopno uvajali v proizvodnjo vse do začetka lan.škega leta. V tem obdobju so kupili kar 17 novih strojev. Razen tega so z boljšo izkoriščenostjo strojev in boljšo organizacijo dela zmanjšali proizvodne stroške aa 11 odstotfcov. Vendar nameravajo kakovost izdelkov in organizacijo dela še iaboljšati ter Se bolje izakoristitl attroje. rta bodo vse to dosegli, bodo zaposlili že prihodnji mesec tehnični strokovni kader. Ji^oslovanski trg imajo . raziskan, inozemski p»a Nekoliko maoj. Po izdelkih PLETILNICE žičnih in ola- stičsnih mrež je po'ii^raSeva-nje in nimajo bojazni, da ne bi vsega prodali. Pravijo, da z izvozom sicer nimajo posebnega zaslužka (lanski izvoz je bil enak kot leta 1967), vendar jim omogoča, da imajo zmogljivosti . zasedene In da zaposlujejo vedno več ljudi. Svoje izdelke prodajajo po tistih cenah, kot so veljale pred reformo, čeQ>rav so se prodajni pogoji sproononlll v njihovo Škodo (rabati kupcem, dostava blaga franko kupec, rok plačila za večje odjemalce 60 do 90 dni). PLETHiNICA se je vse do lani modernizirala brez kredi toiv, se pravi le z lastnim denarjem. Tudi lanski krediti za FK>djetje ne predstavljajo posebnega bremena. V bod<^ nameravajo obnavljati strojni park izključno iz amortizacije (lani je bila za 97 odstotkov višja kot leto prej), sklade pa bodo uporabili predvsem za razširjeno reprodukcijo in za obratna sredstva. Seveda zdaj lažje rešujejo tudi ostale zadeve v zve zi 8 standardom zaposlenih. Vsem članom kolektiva, ki žele graditi stanovanja, bodo lahiko postopoma pomagali s krediti. Predvidoma bodo letos imeli vsi pri topli malici okoli 50 odstotkov regresa. Sprem^iiti pa tia-meravajo tudi pravilnik o regresu za dopust, ki bo predvidoma tak, da bodo dobili več tisti člani kolektiva, ki so zdravstveno ali socialno bolj ogroženi. Za odplačevanje kreditov 266.890 din Občinska skupščina 'Ribnica mora vsako leto nameniti precej denarja za odplačevanje posojil. Letos bo morala v ta namen odšteti kar 266.890 din. Med stariunl, ki jih še odplačuje, so posojila za napeljavo vodovoda na slemenih, gradnja stanovanj itd., med novejše pa sodi gradnja novega mastu v Goriči vasi in druga. Največ posojil je najetih za sodra-ško in ribniško območje, precej manj pa za območje Loškega potoka. Posojilo PLETILNICI in Kovinskemu Na nedavni seji upravnega odbora sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Ribnica so po daljši razpravi dodelili posojilo PLETILNICI Sodražica in Kovinskemu podjetju Ribnica in sicer vsakemu po 35.000 din. Za posojilo sta zaprosila še obrat ŽICNICE v Ribnici in nova invalidska delavnica IDEKS v Ribnici. Za posojila zaprošeni zneski so bili precej večji, kot je imel sklad na razpolago denarja. Malo denarja .za KS Občinska skupščina Eibnica je tudi letos namenila iz proračuna za potrebe vseh krajevnih skupnosti enak znesek kot lani, se pravi le 20 tisoč din. Ni pa še znano, kolikšen znesek bo namenilo krajevnim skupnostim letos KGP Kočevje, ki je v preteklih nekaj letih vedno namenilo nekaj denarja za potrebe krajevnih skupnosti. Vsekakor pa se krajevnim skupnostim zaradi pomanjkanja denarja obetajo hudi časi, saj ne bodo mogle uresničiti j programov dela, ki so jih sprejele za letos. Seveda pa bodo tildi letos, kot je že običaj, za urejanje krajevnih zadeve prispevali tudi sami občani. IZ ORTNEKA IN OKOLICE ■ ■ ■ POVSOD GK.\DE IN PKEL'REJ;\JO stavbe. V počitniškem na<»ilju »Nove Poljane« so Ljubi|S*^aai. ki si grade tu vikende, pridno poprijeli za delo. Urejajo si pota, okolico in notranjost hiSic, nekateri Ja si vozijo gradbeni material. Nekaj M-Sic ho že ietos končanih. Tudi na Cegelnid v Ortneku obnavljajo staro stavbo. Gostilničar Betrič pa obnavlja lokal, da bo do se-aone pripravljen za turiste in domačine. Nadzidal bo tudi hišo in sl tako pridobil nrfcaj' ncmb prostorov. ■ ■ ■ POŽARI OB ŽELEZNIŠKI PROGI groze gozdovom. Start •hlaponi«, ki pokašljnjejo skozi naSe bogate gonlove, kar pogosto zanetijo požare. N^cateri predlagajo, naj bi na tej progi vozile dklOTC lokomotive, ki ne bi povzročale požarov. ■ ■ ■ PKVl POMLADAN.Sia DE2, ki je pad^ konec prot^e^ ga meseca, je bil dobrodoSel, saj ga je zemlja že potrebovala. Kmetje pričakujejo -letos dobro letino. Tudi sadno drevje lepo RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ MAK.evski zbor z^o dobro opravljata svoje kulturno poslanstvo. Moški pevski zbor iz Ribnice se je uveljavil že izven meja občine. Zato je prav; da občindca dtupščina obema denarno pomaga. ■ ■ ■ OTROKE KATEGORIZIRAJO v ribniški občini, in sicer tiste, ki telesno ali duševno zaostajajo za' svojimi vrstniki. Kategorizacija zahteva veliko dela, strokovno usposobljenih ljudi za to delo pa je malo. ■ ■ ■ ZA PRVOM.USKE PRAZNIKE oairoma v dnev^ pred prazniki je bil v ribni^h trgovinah velik promet. Ljudje so se dobro založili z dobrotami, da so bili pn’omajskl prazniki res prijetni. Ob prazničnih dneh pa so prišli na svoj račun seveda tudi gostilničarji. Med bližnjimi tdet-niškimi točkami je bila zelo obiskana jamarsica koča pri Francetom jami pod Malo goro. Ob tej Driloinosti so si izletniki liihko ogledali tudi Francetovo jamo, ki privablja iz leta v leto več obiskovalcev. I v nedeljo je bilo na dragatuškem krajevnem prazniku prav prijetno. Po končanem programu v dvorani zadružnega doma so si tudi nastopajoči pevci, tambu-/aši in kolaši privezali dušo na vaški veselici. (Foto: Ria Bačer) Belokranjska kulturna revija bo od 20. do 25. maja v Črnomlju ___________________ t___________ —----------- Najboljše amaterske skupine, ki so tekmovale v Župančičevem natečaju, bodo nastopile na reviji — Letos,ni bilo takega odziva kot lani Dragatuš je prazi^oval Za krajevni praznik svečana proslava Dober začetek Gostišče na viniškem kampu je 1. maja odprlo turistično sezono. Začetek je bil presenetljivo dober, saj so bile med prazniki vse sobe zasedene, precejšen promet pa je bil tudi z izletniškim turizmom. Lastnik gostišča, Gostinsko podjetje Črnomelj, je že začelo urejati otroško kopališče, vendar del zaradi visoke Kolpe še niso mogli končati. Zadnja dela na novi cesti Pred dnevi se je Cestno podjetje Novo mesto lotilo zadnjih del na novi asfaltirani cesti ' Črnomelj—Vinica. Popravljeno cestišče, ki je bi- lo med zimo tu in tam poškodovano, urejajo bankine in stranske asfaltne jaške, končno pa bodo cesto prevlekli še z zaščitnim slojem. Kljub delom se promet po cesti nadaljuje. »Stric Ihta« v Semiču v nedeljo, 4. maja, so mladinci semiške Iskre v režiji učitelja Milana Pirša postavili na oder Goldonijevo komedijo »Stric Ihta«. Polna dvorana gledalcev s ploskanjem ni pretiravala, strokovna komisija, ki ocenjuje prireditve v Zupančičevem natečaju, pa je uprizoritev dobro ocenila. Mladinci iz Iskre bodo gotovo nastopili na reviji v Črnomlju. K. W. Anton Dvojmoč “ predsednik sveta za gospodarstvo Na prvi seji novoizvoljene občinske skupščine Črnomelj je bil imenovan svet za gospodarstvo; za predsednika so izbrali Antona Dvojmoča, bivšega predsednika občine, člani pa so: Prane Košir, inž. Alojz Novak, Andrej Petek, Vera Rožič, Niko Selkovič, dipl. ekon. Vladimir Lončar, Slavo Vraničar, Milan Fajc, Rajko šbefanič in inž. Stanko Tomc. Obisk v varstvenih ustanovah Pretekli teden se je mudil v Črnomlju in Metliki Miro Damjan, predsednik finančne komisije republiške skupnosti otroškega varstva. Obiskal je otroške varstvene ustanove, razen tega pa s predstavniki občinske skoiipščine Črnomelj ras^jravljal o gradnji posebne šole, v kateri nameravajo organizirati tudi dnevno varstvo otrok. Tovariš Damjan je na obisku v Beli krajini dodobra spoznal'problematiko otroškega varstva na tem območju. Komisija za prošnje in pritožbe z izvolitvijo nove občinske skupščine je bila imenovana tudi nova komisija za prošnje in pritožbe. Predsednik komisije je Franc Kure, člani pa so Janko Horvat, Fanika Toman, Adolf Planinc in Peter Požek. Razprava o gospodarstvu v petek, 16. maja, je v Črnomlju sklicana seja občinskega zbora delovnih skupnosti. Razpravljali bodo o zaključnih računih delovnih organizacij v 1968 tor o gospodarjenju v prvem trome-sečju 1969. Seja bo ob 8. uri v sejni dvorani občinske skuipšdine. V torek, 20. maja, bodo ob 20. uri v črnomaljskem Prosvetnem domu fanfare spet oznanile začetek kulturne revije, ki bo letos trajala samo pet dni. Pokroviteljstvo nad revijo je prevzela tovarna kondenzatorjev »Iskra« v Semiču. Po uvodnem govoru predsednika Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij črnomaljske občine, ekonomista Janeza Kureta, bo mladinski aktiv Iskre iz Semiča nastopil z Goldonijevo komedijo »Stric Ihta«. Ocenjevalna komisija pa je za nastope v naslednjih dneh izbrala še 5 skupin. V sredo, 21. maja ob 20. uri, se bosta na reviji predstavila instrumentalno zabavni ansambel »Hoby« in gimnazijski zabavno vokalni ansambel. V četrtek, 22. maja, bo mladinski aktiv iz Gribelj uprizoril komedijo Marca Camolettija »Boeing — Boeing«. V petek, 23. maja ob 16. uri, bo dramski krožek nižjih razredov osnovne šole Črnomelj zaigral Golievo »Srffe-guljčico«. Isti dan ob 20. uri bo koncert mladinskega pevskega zbora osnovne šole Črnomelj. V soboto, 24. maja ob 20. uri, bo zaključek revije. Igralska skupina PD »Miran Jarc« iz Črnomlja bo nastopila z »Našimi tremi angeli« avtorjev Sada in Belle Spewack. Na območju Bele krajine je bilo v okviru natečaja kakih 25 do 30 prireditev; ogle- ■ v ULICI NA UTRDBAH že nekaj dni kopljejo širok jarek, kamor polagajo cevi za kanalizacijo že lani predvidena rekonstrukcija uHce se Je vendarle začela. Trenutno je ves promet po ulici zaprt. Ko bosta urejena kanalizacija in vodovod, bodo cestišče tudi asfaltirali. ■ ODBOR ZA ORGANIZACIJO JURJEVANJA se Je 9. maja sestal in obravnaval zlasti finančno plat organizacije te največje belokranjske folklomo-turistlčne prireditve, ki bo 7. in 8. Junija v Črnomlju. Organizacijo JurJevanja je podprlo že precej delovnih organizacij, te dni pa bodo prosili za prispevek še tiste, ki doslej niso prispevali. Odbor Je ugoto- dalo si jih je približno 5.000 ljudi. V primerjavi z obsegom natečaja lani je bil letošnji uspeh precej manjši, zlasti še ker je bilo tekmovanje razpisano na obe belokranjski občini. Odziv je bil posebno z metliškega odmočja zelo slab. Nagrade za sodelujoče v Opekarstvo ima v Beli krajini že tradicijo. 2e pred prvo svetovno vojno je bilo na tem področju več manjših opekarn, po zadnji vojni pa je leta 1954 v Kanižarici začelo delati eno opekarsko podjetje. Takrat so opeko žgali v poljskih pečeh, zato ni čudno, da so je na leto naredili komaj 300 000 kosov. Od leta 1960 dalje pa se je z rekonstrukcijo podjetja p>oka-zal napredek. Postavili so krožno peč in kupili sodobne opekarske stroje. Danes je kanižarska opekarna znana daleč naokrog in lahko sproti proda svoje izdelke. Druga faza rekonstrukcije je bila v opekarni predvidena v letu 1962. Hpteli so postaviti umetne sušilnice, a ker niso dobili posojil, so načrti padli v vodo. Kasneje so z lastnim denarjem zgradili nekaj naravnih sušilnic opeke. Letna proizvodnja znaša zdaj okoli vil, da tudi delo po komisijah kar dobro teče. ■ OBČINSKI SINDIKALNI SVET je prevzel organizacijo prodaje abonmajskih vstopnic za ogled belokranjske kulturne revije, ki bo od 20. do 24. maja v Črnomlju. Vsaka sindikalna organizacija ima na razpolago več vstopnic, te dni pa jih bodo raznašali in prodajali dijaki 3. letnika gimnazije. Sindikalne organizacije v delovnih kolektivih, zlasti za funkcionarji sindikata naj bi z dobro besedo navdušili Clmveč članov za ogled revije, da bi bila prireditev kar najbolj obiskana. ■ SE VSAKO LETO JE ZA PRVI MAJ Črnomelj krasilo več mlajev. Postavljali so jih že nekaj dni prej. Dekleta so pletla vence, fantje pa so mlaj postavili. Navadno so mlaje vsaj prvo noč stražili, da jih ne bi nevoščljivci podžagali in skrajšali. Letos v Črnomlju ni bilo niti enega mlaja. Res škoda, da so to staro navado opustili. natečaju in za zmagovalce na reviji bodo podelili v začetku junija na posebni svečanosti. Za ogled revije so na razpolago abonmajske vstopnice po 18, 15 in 12 din. Prodajo vstopnic posredujejo sindikalne organizacije pg delovnih kolektivih, vstopnice pa prodajajo tudi .gimnazijci. 3.500.000 zidnih opek, votla-kov in raznih stropnih elementov. Vsak dan pa gre iz opekarniške peči 16.000 opek. Zaradi sezonskega dela so imeli v opekarni vsa leta težave z zaposlovanjem ljudi v Kimskem času. Da bi se odpuščanju delovne sile izognili, so se lani za poizkušnjo, letos pa zares lotili izdelovanja betonske opeke. Letošnji plan podjetja predvideva že 1.500.000 betonskih opek. Da bi delo v zimskem času čimbolj nemoteno potekalo, je opekarna kupila še Beltov stroj, s katerim delajo betonske cevi. Tako bodo odslej vsi delavci v opekarni redno zaposleni in ne bodo več sezonci. „Planini" Od novega leta teče prisilna uprava v čevljarskem podjetju »Planina« v Črnomlju, ki so jo uvedli iz bojazni pred izgubo in zaradi nediscipline zaposlenih. V zadnjih mesecih se je stanje v kolektivu precej popravilo, zlasti odkar so začeli sodelovati s čevljarskim podjetjem >>Za-ščita« iz Trbovelj. Medtem ko so lanske povprečne plače januarja in februarja znašale v »Planini« 290 din, so letos v tem času delavci zaslužili že Ob 25-letnici bombmenga napada na Dragatuš je bi) letošnji krajevni praznik še bolj slovesen kot običajno. Vsa vas, odeta v zastave, je bila v sončnem dopoldnevu še lepša. Prebivalstvo Draga-tuša in vseh okoliških vasi se je že ob 9. uri začelo zbirati na trgu. Na praznik so prišli tudi poslanci Ivan Gole, Jože Suhadolnik, Antqji Troha, dr. Albin '*«čaveu' +er številni predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacj. V dvorani se je ob 10. iu:l začela slovesnost, na kateri je o deležu Dragatuša in vse Bele krajine v NOB govoril član predsedstva republiške konference SZDL Tone Fajfar. Delegacija vaščanov je odnesla venec pred stjornenik. nato pa so Cestnikova tamburaška skupina, folklorna skupina šole in vaški mešani pevski fabor ^?rvedli prisrčen belokranjski spored. Med pefsmimi so bile tri dela domačega komponista Evgena Cestnika. Gostje, ki so jim že ob vstopu v dvorano pripeli rdeče nageljne, so po programu posedli na veselični prostor ter v razgovoru s predstavniki Dragatuša spo- Ribiška družina Črnomelj ima več kot 100 članov in tudi mladinsko sekcijo. V želji, da Se eno novost so uvedli v opekarni; v Nerajcu so odprli lasten peskolom. Letos ga nameravajo mehanizirati, potem bodo pesek prodajali tudi zasebnikom. Graditelji hiš iz Črnomlja in okolice so bili za pesek zmeraj v zadregi, zato jim bo opekarna s prodajo tega gradbenega materiala zelo ustregla. Opekarna ne dela posebnih dobičkov, pač pa donosno poslovanje ni nikdar vprašljivo. Po lanskem zaključnem računu je ostalo za sklade in amortizacijo še 260.000 "din. Opekarna daje kruh 35 ljudem, ki se čez zaslužek ne pritožujejo. Delavci dobijo na mesec po 700 din, nekateri pa tudi več. gre bolje 73 din na mesec. Julija preneha prisilna uprava nato pa se bo podjetje z dolgoročnimi pogodbami vezalo na sodelovanje s trboveljsko »Zaščito« ali pa bo prišlo celo do priključitve. Kolektiv »Planine«, ki šteje zdaj 16 ljudi, namerava kupiti nekaj novih strojev, nato pa zaposliti novo delovno silo. Denar za stroje bodo dobili kot posojilo iz sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Črnomelj. znavali probleme vasi in načrte za bodoči razvoj kraja. Popoldne se je prebivalsh'O vnovič zgmUo na prostoru pred zadružnim domom. Ansambel Janeza Mahkoviča pa veselica krajevne organizacije /.7.B NOV *ta zadržala domačine v veselem razpoloženju do poznega večera. Po 13 letih končujejo dela Rojstni 'kraj pesnika Otona Zupančiča je dobil sodobno šolsko stavbo že pred 13 leti, vendar takrat dela niso bila končana. Eno krilo stavbe je ostalo neobdelano in golo zidovje je 13 let štrlelo v zrak. Letos po občinskem programu javnih del šolo dokončujejo, V novem traktu stavbe bodo fjridobili kabinet za fiziko in matematiko, šolsko delavnico, knjižnico :n dve učilnici. Gradbena in obrtniška dela pri dozidavi bodo veljala okoli 420.000 din, potrebovali pa bi še 120.000 din za opremo in napeljavo vode iz Kolpe, sicer bodo sanitarije zaradi pomanjkanja vode kmalu neuporabne. bi se ob domačih vodah čimbolj razvil turistični ribolov, so poskrbeli, da bosta Dobli-čica in Lahinja polni rib. Vlaganje pomladka v vode na Črnomelj skem območju ni nova stvar, vendar so se letos določili vlagati mnogo več. V Dobličico in Lahinjo so spustili že 224 kg lipanov, jeseni pa bodo vode obogatili še s ščukami, somi in smuči. Izletnike v Belo krajino bo gotovo pritegnila tudi znižana cena enodnevnim dovolilnicam za ribolov. Nova cena za dnevno karto je samo 20 din, kolikor znaša tudi v sosednjih hrvaških ribiških družinah, kamor>$o doslej zaradi nizke cene največ zahajali ri-biči-turisti. člani ribiške družine so ze- lo delavni. Lani so s prostovoljnim delom zgradili ribarnico v Črnomlju, letos pa nameravajo z udarniškim delom čistiti vode. Da bi se med članstvom še bolj razvilo tovarištvo, priredijo v nedeljo, 18. maja, tekmovanje članov v odlovu rib s plovcem. Za delo ribiške družine so domača podjetja pokazala lepo razumevanje. Mnoga so že z ribiči sklenila 5-letno pogodbo, po kateri bodo vsako leto plačevali družini določen znesek kot odškodnino za spuščanje odplak v vode. Dan prosvetnih delavcev Bele krajine v soboto, 10. maja, dopoldne so se v prostorih Zdravilišča šmarješke Toplice se-šli belokranjski prosvetni delavci, ki so tu praznovali svoj dan. Okoli 150 zbranih šolni'kov iz čmoomaljske in metliške občine je najprej pozdravila Anica Kramarič, predsednica sindikalne podružnice osnovne šole Črnomelj, zatem je Jože Kolenc govoril v imenu družbeno-po-litičnih organizacij Bele krajine, Sledilo je strokovno pre-davaixje prof. dr. Vladimira Schmidta o problemih šolstva v svetu in pri nas. Mino-gi prosvetni delavci iz Bele krajine, ki so tokrat prvi^ prišli v Šmarješke Toplice, so se po strokovnem programu kopali, nato pa je mini- lo popoldne v prijetnem to-vardšikem srečanju. KOVICE dife čmormJ^sko. (mmant v deželo je prišla pomlad - novi vzorci vsega tekstilnega blaga in konfekcije pa V poslovalnico OeteieUstih^ ČRNOMELJ ČRNOMALJSKI DROBIR V Kanižarici: 16.000 opelt na dan Kanižarska opekarna je edina v Beli krajini — Proizvodnja narašča in postaja sodobnejša — Začeli so delati tudi betonsko opeko Ribiči pomagajo turizmu črnomaljska ribiška družina se letos načrtneje vključuje V turizem - Vode bodo polne rib Vedno skrb za človeka Rdeči križ je v metliški občini zelo popularna organizacija - Pred tednom RK smo v razgovoru s predsednico Anico Molek izvedeli za letošnje akcije in načrte — Kako, da je na vašem pcKiročju tolikšno zanimanje za organizacijo, medtem ko se diTugje članstvo dela otepa? — Naša dejavnost je zelo obširna in različna, vendar je vsa posvečena skrbi za človeka, pa ljudi še zmer^ pritegu- Robnike že delajo Okolica metliške osemletke dobiva vse lepšo podobo. Ves prostor okoli šole je že asfaltiran, te dni pa so začeli postavljati tudi robnike in ograjo ob asfaltni cesti, ki vodi do šole. V kraitkem bodo delavci komimalnega podjetja naredili še stopnišče do doma TVD Partizan, kjer imajo šolarji telovadbo. Ni denarja za opreiVio —1 upokojencev, ki ga gradijo v Metliki zraven doma počitka, bo, kot računajo, julija dograjen. Za gradbena in druga dela v stavbi imajo potrebnih 500.000 din na razpolago, ni pa denarja za opremo in nekatera dodatna dela v sobah. Za bivanje v novem domu je že zdaj veliko zanimanja, prijave pa sprejema podružnica društva upokojencev v Metliki, ki je h gradnji največ prispevala. Metlika: ni mogel preprečiti nesreče Mijo IJjandć iz LukSić sela je 9. maja vozil kombi po Metliki. Na Cesti bratstva in enotnosti je stekel pred vozilo 6 Ietni Duško Mrvar. Iljanić je zavrl, zaradi prekratke razdalje pa vozila ni niogel ustaviti. Kombi je zbil dočka na tlak, kjer je dobil hude poSkodbe na glavi in so ga odpeljali v bolniWco. ^rufeUa je. Kakor smo med vojno skrbeli predvsem za ranjence, kasneje za pogrešance, tako se zdaj posvečamo skrbi za socialno ogrožene ljudi, za asanacijo vasi in za zdravstveno prosvetljevanje občanov. V zadnjih dveh letdh smo s tečaji prve pomoči pridobili -v naši majhni občini z okoli 7.000 prebivalcev kar 300 ljudi z opravljenimi izpiti iz prve pomoči. — Kakšni so načrti vaše občinske organizacije RK za bodoče delo? — Redno delo bo teklo svojo pot, medtem pa bomo imeli še vrsto drugih prireditev in akcij. Tako bomo 24. maja organizirali v Gradcu svečanost ob 25-letnici ustanovitve RK v Sloveniji. V začetku junija bomo podelili odlikovanja najzaslužnejšim krvodajalcem, 17. in 18. junija bo v Metliki krvodajalska akcija, poleti bomo organizirali letovanje socialno šibkih in zdravstveno ogroženih otrok, jeseni pa bomo nadaljevali z zdravstvenimi predavanji in tečaji. — Ali imate denar, da boste revne otroke lahko poslali na letovanje? — Občinski odbor RK nima denarja, pač pa vsako leto zbiramo denar po podjetjih. Tudi letos bomo na ta način omogočili letovanje siromašnim otrokom. Res pa je, da je socialno ogroženih otrok mnogo več, kot jih lahko pošljemo na počitnice. Med prijavami izberemo najpotrebnejše. — Kadar prosite za podporo bodisi podjetja, ustanove ali posameznike, ali naletite na raz'imevalje? — Z razumevanjem se na našem področju lahko pohvalimo.' Kdor le more, rad da. In prav za lep odnos do naše organizacije bi se rada ob tednu RK vsem zahvalila. R. B. KUMICA PRIVEZUJE TRAK na pionirski gasilski prapor na občnem zboru ob 100-lelnici gasilskega društva v Metliki. Obširnejše poročilo objavljamo na 6. sti ani današnje številke! (Foto: FOKUS) S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE METLIKA „Pomagali bomo zasebnemu kmetul“ Novoizvoljeni odborniki so na seji z veliko večino glasov izvolili Ivana Želeta za predsednika in inž. Ivana Kostelca za novega podpredsednika občinske skupščine ter zvezne in republiške poslance v sredo, 23. aprila, je bila v Metliki prva seja novoizvoljenih odbornikov občinske skupščine. Odbornike obeh zborov je pozdravil dosedanji podpredsednik občinsJie skupščine Slavko Prevaljšek, ki jim je zaželel obilo uspehov pri delu. Zbor deJovnih skupnosti in občinski zbor sta najprej zasedala ločeno. Seji sta vodila najstarejša odbornika Janko Bračika in Franc Kobe. Ko je verifikacijska komisija potrdila mandate odbomkiov in So odborniki svečano jni-segli, so izvolili predsednika obeh ztK>rov. Za predsednika občinskega zbora je bil izvoljen Janko Bračika,- za‘ predsednika zbora delovnih skupnosti pa Jože Jankovič. Skupno sejo obeh zborov je vodil najstarejši odbornik Janko Bračika, ki je predlagal kandidate za volilno komisijo. Odborniki so njegov predlog izglasovali. Kandidata za predsednika in podpredsednika občinske skupščine je volilo 49 odbornikov. Za predsednika je bil izvoljen Ivan 2ele, ravnatelj metliške osnovne šole, ki je dO: bil 47 glasov, za predsednika pa inž.. Ivan Kostelec, predsednik občinske konference SZDL, ki je dobil 40 glasov. Novoizvoljeni predsednik se je odbornikom zahvalil za zaupanje, poudaril pa je, da se zaveda, kako veliko nalogo in dolžnost je prevzel. Omenil je, da se ne namerava odpovedati svojemu osnovnemu poklicu, in če bo spoznal, da svojemu delu in novim nalogam ni kos, se bo I>redsedniškemu mestu raje JožeDular: Ob Stoletnici metliškega gasilstva 1869-1909 v društvo je Gangl uveded skoraj vojaško disciplino. Vaje so bile obvezne za vse člane in brez poprejšnjega opravičila ni smel nihče izostati. Kdor 'se je pregrešil proti pravilom, je bil najprej grajan, nato je sledil ukor, potem pa brezpogojna izključitev. Gangl je bil strog, toda pravičen. Za člane je skrbel kot za svojo družino in je dostikrat manjše denarne zneske poravnaval iz svojega žepa, zlasti po končanih obveznih vajah, ko je bilo treba misliti na »pokrepčanje moštva«. Ce je Gangl med člani uvedel strogo disciplino, pa je moštvu tudi na zimaj skušal dati čim bolj blesteč videz. Člani so dobili nove paradne uniforme, ki so bile zlasti pri častnikih okrašene z raznimi rdečimi, srebrnimi in zlatimi trakovi, vrvicami in emblemi. V novih uniformah so se metli?.ki gasilci postavili zlasti 26. maja 1894, ko so se na treh vozeh odpeljali čez Gorjance v Novo mesto, da bi prisostvovali otvoritvi dolenjske železnice. Na železniški postaji so bili zbrani tudi gasilci Iz Novega mesta, Črnomlja, Dolenjskih Toplic in Sentjemega. Takrat Je kronist zapisal, da so Metličani prednjačili po ličnih uniformah in čeladah ter energičnem poveljniku Ganglu, ki mu je bilo zato ob tej priložnosti zaupano povelj ništvo nad vsemi petimi požarnimi brambami. Za delavnost in zvestobo domačemu društvu pa je Gangl sklenil posameznike nagraditi s posebnimi službenimi premijami, to je s pet-goldinarskim cekiiom. Leta 1897 je prejelo tak cekin prvih 19 metliških gasilcev. Naj še omenimo, da je nadzornik gasilskega orodja dobival redno mesečno nagrado dva goldinarja, oba trobentača — takrat so Ju imenovali puhača — pa 50 krajcarjev na mesec. Ker je Gangl hotel tudi na zunaj dati gasilcem vidno priznanje za njihovo dolgoletno službovanje, je leta 1902 v nemškwn Gradcu naročil 90 kolajn za zaslužne gasilce. Lično izdelane kolajne so imele p>o-zlačen lovorov in hrastov venec s prekrižano gasilsko sekiro in nastavkom cevi; na vsem pa je bUa pritrjena ema/jlirana okrogla plo- »V LEOPOLD GANGL SČica, na kateri je bilo z zlatimi črkami zapisano; »Metlika v pomoč Bližnemu«. Sredi pa je bila rimska Številka z oznako za X, XV, XX in XXV-letno službovanje. S temi odlikovanji je bila večina članov odlikovana leta 1905. Tako si je Gangl pridobil zaupanje moštva, ki se mu je v vsem pokoravalo in si je sleherni štel v čast, da je bil član metliške požarne brambe. Stari člani so celo dejali, da je bila za časa njegovega poveljevanja »slata doba metliškega gasilstva«. Morda je bila res, vendar je Gangl, kot kaže, dajal preveč poudarka paradam, izletom in 20inanjemu blišču, medtem ko je pravo gasilsko nalogo zadnja leta jsanemaril. Premalo je namreč skrbel za gasilno orodje, zato je iz leta v leto bolj propadalo in postajalo skoraj nerabno. Morda je bilo to ali pa še kaj drugega vzrok, da se je v društvu pojavila opozicija proti Ganglu. 65-letni nadpoveljnik je to začutil, zato se je 5. maja 1904 odpovedal svojemu položaju, češ da se je »v društvo nekova bolezen vrinila, ki zahteva preustroja ix)veljevanja«. Ganglova odpoved je gasilce presenetila. Zdi se, da je bil kljub strogosti pri moštvu priljubljen, kajti že 9. maja so vsi častniki prostovoljne požarne brambe naprosili starešino mesta Metlike, naj prepreči odstop nadpoveljnika Gangla. Ko so se jim pridružili tudi ostali gasilci, je Gangl preklical svojo odp>o-ved in 28. maja spet prevzel nadpo-veljništvo. Med tem pa je |>odpo-veljnlk Anton Trček že sestavil seznam gasilnega orodja, ki bi ga bilo treba čimprej nabaviti. Predvsem so potrebovali novo brizgalno, za katero sta Ganpl in Trček v oktob-’ ru 1904 sklenila v Zagrebu s tvrdko Smekal kupno p>ogodbo. Nova briz-galna je z vozom vred veljala 2300 avstrijs'kih kron. odpovedal. Povedal je, da je po njegovem mnenju sestav odbornikov občinske skupščine tokrat zares dober in da mu je prav to velika oPora za nadaljnje delo. Po njegovem mnenju je Bela krajina v zadnjih letih naredila ogromen napredek. Večje gospodarske organizacije v ob-, čini so zabeležile vidne po-slo\Tie uspehe. Odslej bo treba veliko pozornost posvetiti tudi zasebnemu kmetijstvu, ki doslej ni imelo prevelike opore v vsesplošni jugoslovanski gospodarski, politiki Ker je v metliški občini še vedno velik odstotek kmečkega prebivalstva, bo prav, če se bo nova občinska skupščina tudila, da bo zasebno kmetijstvo napredovalo. Na seji so izvolili mandatno imunitetno komisijo in komisijo za volitve- in imenovanje Sledile Sq volitve občinskega volilnega telesa, ki so ga sestavljali odborniki 24 izvoljenih d^egatov. Izvoljeni so bili za zvezne poslance: Jurij Levičnik s 70 glasovi, Ludvik Zajc z 69 glasovi, Vinko Kastelic z 69 glasovi. Kandidati za zbore SRS pa so dobili naslednje število glasov: Ivan Gole 70, Jože Knez 69, Peter Vujčič 58, Jože Suhadolnik 69, Anton Troha 69, Jože Padovan 67 in dr. Albin Pečavar 70 glasov. MARIJA PADOVAN RK pridobiva podporne član?> Občinski odbor RK v Metliki je začel zbirati podporne člane organizacije najprej v mestu, kasneje pa se bo akcija razširila tudi po vaseh. Podporni član lahko postane vsak, kdor prispeva najmanj 10 din, obenem pa se odloči ali daruje za organizacijo kolonij, za socialne podpirance ali za zdravstveno prosvetlje-vanje občanov. Ugotavljajo, da so občani še zmeraj pripravljeni pKJmagati drug drugemu, saj doslej niso imeli primera, da bi kdo odklonil podporno članstvo. Za tako obliko sodelovanja se odločajo predvsem ljudje, ki zaradi let, bolezni ali obilice dela ne morejo v organizaciji aktivno sodelovati. Zgodovina ZK v brošuri Odbor za organizacijo proslavljanja 50-letnice ZKJ, SKOJ in sindikata v Metliki je imel že 4 seje. Odbor zbira s pomočjo sodelavcev po terenu gradivo iz časov prvih zametkov Zveze komunistov na metliškem področju. Delo gre h kraju in ko bo gradivo preverjeno, ga nameravajo izdati v posebni brošuri. Julija, za krajevni praznik Gradca, bo v tamkajšnjem prosvetnem domu srečanje predvojnih komunistov in revolucionarjev, na osnovni šoli v Podzemlju pa bodo takrat odkrili spominsko ploščo Janezu Marentiču, ki je bil eden prvih in najpomembnejših komunistov pred vojno. Jajčka za šolsko kuhinjo Podmladkarji osnovne šole Suhor so pred kratkim začeli zbirati jajčka, ki jih tudi vlagajo v šolski kuhinji. Otroci so doslej prinesli v šolo že okoli 200 jajc, računajo pa, da bodo v tej akciji vložili za zimo nekaj sto jajc. Počitniški dom v Seči je odprt Za 1. maj so v Seči pri Portorožu odprli počitniški dom tovarne BETI, čeprav bo do člani kolektiva odhajali na dopust šele junija, julija in avgusta. Tudi letos je prek sindikata v podjetju organizirana akcija, v kateri skušajo čimveč delavcev poslati na prvi dopust ob morju. Cene kolektiva bodo tudi letos plačevali v domu samo 15 din na dan, njihovim svojcem bodo zaračunali 30, din, ostalim gostom pa okoli 40 din na dan. SPREHOD PO METLIKI ■ OB PRVOMAJSKIH PRAZNIKIH — in tudi 27. aprila — je bilo mnogo metližkih hiš brez zastav. Ali je bila to malomarnost in pomanjkanje državljanske zavesti, da Jih niso razobesili, ali pa hišni gospodarji sploh nimajo zastav. Eno kot drugo Je vredM graje in naj bi se v prihodnje kaj takega več ne dogajalo. ■ BETONSKI STOLP NOVEGA GASILSKEGA doma so minule dni že razopažili in tako se dela na zunanjščini stavbe počasi bližajo h koncu. Na prednji in zadnji strani ima stolp lesene zračne žaluzije, ki omogočajo, da se bodo oprane cevi čimprej posušile. V notranjosti doma pleskajo zdaj stene in ^trope. ■ V PROSTORNI IZIX)ŽBI tovarne BETI so razstaviU nove vzorce ženskih kombinež in spalnih srajc, medtem ko si lahko kupci v tovarniški prodajalni ogledajo in izberejo druge modne novosti, ki Jih izd^uje BETI. Spričo bližajoče se kopalne sezone so že na prodaj Bovl vzorci letošnjih moških, ženskih in otroških kopalnih obleic. ■ BOUE BI BILO, DA NA DRAGAH pred bifejem ne bi bilo oleandrov, kot pa da posode, v katerih raste to grmičje, uporabljajo obiskovalci bifeja za smetnjake. Marsikatera posoda je tako natlačena s papirjon, da se splc* ne vidi zemlja, iz katere raste oleander. Verjetoo bo treba iz teh posod vsaj včasih pobrati papir, cigaretne škaUe in smeti! ■ ANSAMBEL JANEZA MARKOVIČA iz Zagorja ob Savi naj bi se minulo soboto popoldne-predstavil Metličanom. Vendar je-bila isti dan ob isti uri na Pun-. gartu košarkarska tekma II. republiške lige med metliško BETI in Aipo iz Litije, zato zaradi skoraj prazne dvorane zabavni ansambel ni nastopil. ■ PRETEKLI ČETRTEK, 8. maja, so Metličani i^remili na zadnji poti svojega someščana Antona Ogulina, ki Je -umrl v 68. letu starosti. Pokojni je bil pred zadnjo vojno nekaj časa orožnik, potem pa Je prevzel službo mestnega stražnika. Leta 1944, ko Je bil v partizanih, so mu v Metliki na Dragah Nemci požgali dom in sl je poitem po vojni z velikim trudom postavil novega na Bregu revolucije. Bil je dober gospodar in se ga bodo Metličani radi sponiinjil. ''dTnefnV ™tT' Srsčanje s kraji izgnanstva posvetu Predstavniki Zveze komunistov iz brežiške, krške in sev-niške občine so danes vabljeni na razširjeni posvet medobčinskega sveta ZK za Posavje. Posvet bo traja', ves dan. Navzoča bosta tudi Franc Šetinc'in Lidija Šent-jurc. Udeleženci bodo ocenjevali doseženo stopnjo reorganizacije Zveze komunistov. J.T. Obrambnim pripravam vso pozornost! Občinski komite Zveze komunistov v Brežicah je na seji pred dnevi razčlenil stanje obrambnih priprav v občini. Sklenil je, da je treba pospešeno uresničiti sprejete načrte za narodno obrambo, službe civilne zaščite, Rdečega križa, Socialistične zveze, komiteja ZK in skupščine, ki delujejo vzporedno z enakimi cilji. Na Čatežu spet vrtajo Na vrtnarjem obratu AG-RARIE na Caitežu je Geološki zavod iz Ljubljane zjačel vrtati novo vrtino. Financiiralo jo bo podjetje, ker bo vrtnarijo širilo tucli v naslednjih letih. Ce bo termalne vode zmaaij-kalo, bo AGRARIA uredila ogrevanje novih rasitlinjaikov z drugimi toplotnimi viri. Brežičanl na obisku v Veliki Plani Danes bodo odpotovali v Veliko Piano igralci DPD SVOBODA BRATOV MILAVEC ter moški in ženski pevski zbor ist^a društva. V bratski srbski občini bodo gostovali z uprizoritvijo Pinžgarjeve R'AZVALINE ŽIVLJENJA in koncertom obeh zborov. Tokrat vračajo obisk kulturni skupini iz Velike Plane, ki se je predstavila v Brežicah. Osnovna šola Velika Plana slavi danes svoj pra2aiik, zato je povabila na praznovanje tudi predstavnike učencev in učiteljev šole BRATOV RIBARJEV iz Brežic. V šestih dneh enajst predstav Na republiški reviji dramskih skupin se bo od 2. do 7. junija predstavilo brežiškemu občinstvu enajst igralskih družin iz raznih krajev Slovenije. Prireditveni odbor upa, da bo dovolj obiska. Pričakuje tudi udeležbo iz krške občme, manj pa iz sevniške, ker bodo prenočevali v Cateških Toplicah, kjer je za šest dni naročenih okoli 350 penzionov. Vsaka nastopajoča skupina bo prejela za spomin simbolično darilOv Člani odbora so predlagali, da bi za to priložnost natisnili nekaj razglednic z motivi iz brežiške občine. Obisk v Šleziji, kjer so preživeli vojno Letos mineva 28. leto, odkar so okupacijske oblasti izselile prebivalstvo Brežic in obmejnih krajev ob Sotli. V Izgnanst.vu so Slovenci dokončali konec vojne, na njihovih domovih pa so se ta čas naselili Kočevarji. Nekdanji izgnanci iz Kapel, Jereslavca, 2upelevca, Dobove in Slogonskega so se dogovorili za obisk krajev v Šleziji, kjer so bila njihova taborišča. Izlete organizira podružnica ASP Brežice. Prva skupina je odšla na pot 12. maja. Verjetno jim bodo sledile še druge. Zdaj Novi vrelec ima 62 stopinj v čatešJdh toplicah so v novi vrtini 336 metrov globoko naleteli na vrelec, ki je za pet stopinj toplejši od dosedanjih. Vodo so doslej črpali iz treh vrelcev od 50 do 220 metrov globoko. Njena temperatura je bila 57 stopinj Celzija, temperatura zadnjega vr^ca pa je došola 62 stopinj. Na sekundo priteče 30 do 35 litrov vode. Pritisk je dve atmosferi. Tudi to je dobra stran novega vrelca, saj ne bo treba črpalk. Vodo bo uporabilo zdravilišče za svoje potrebe. ko je vse hudo pozabljeno, so se ljudje opogumili za obisk tujine, ki ni več tako mrzla, kot je bila v vojnih letih. Nemci so jim ob odhodu marsikaj obetali, potem pa so šele pokazali, da jim niso namenili nobene prihodnosti. Na tem izletu bodo Breži-čani veliko videli. Vozili se bodo skozi Avstrijo do Bratislave, od tam pa v Brno, Hradec-Kralove in v Klodzko — Glatz, ki je njihov končni cilj. Pot nazaj jih bo peljala v Prago in na Dunaj ter skozi Maribor do doma. Ta mesec prireja SAP tudi več izletov za šolsko mladino. Na ekskurzije bodo vozili učence s 30-odstotnim popustom. Podjetje nudi mladini enolončnice in prenočišča v svojih domovih. Do konca maja sprejemata podružnici v Brežicah in v Krškem prijave za letni oddih v počitniških domovih SAP ob morju in gorskih krajih. Cene so zelo ugodne in se bodo gibale med 2.500 in 3.500 Sdin za dnevno oskrbo s prenočiščem. Pionirji iz Mrzlave vasi v družbi teden delil Kajuhove bralne značke v Brežicah. Pisatelja Bevk in Suhadolčan sta obiskala brežiške šolarje s pisateljem Francetom Bevkom, ki je danes (Foto: Jožica Teppey) Osmi maj bo ostal zapisan v srcih mnogih mladih ljubiteljev sHovenske umetniške besede iz Brežic, ki so na ta dan prejeli bronaste, srebrne in zlate Kajuhove bralne značke. Učenci osnovne šole BRATOV RIBARJEV so se tokrat srečali s predstavni- KULTURI REŽE DRUŽBA ZELO TANKE KOSE KRUHA Muzejska zbirka v mokriški ječi Posavski muzej bo v Mokricah prikazal dokumente o kmečkih uporih — Načrti za letos potrebujejo izdatnejšo finančno pomoč — Muzej je medobčinska ustanova, zato bi bile nujne spremembe pri financiranju Za letos je Posavski muzoj spet pripravil nekaj občasnih razstav in kulturnih prireditev. V slavnostni grajski dvorani je od 26. aprila dalje odprta razstava dokumentov o razvoju delavskega gibanja v Sloveniji in še posebej v Posavju. Razstava sodi v okvir prireditev v počastitev 50. obletnice sindikatov in ZKJ. Otvoritev je bila združena s koncertom Slovenskega okteta. Razstava bo odprta ves maj, da se bodo lahko zvrstili na njej obiskovalci iz šol in delovnih kolektivov. združuje mnoga kulturna prizadevanja na tem območju, sedanji sistem financiranja pa učinkuje ravno obratno. Celo v občinah težko uskladijo želje in potrebe, sodelovanje čez mejo pa pst^ja.le parola. JOŽICA TEPPEY koma dveh pisateljskih rodov, s Francetom Bevkom in Leopoldom Stihodolča-nom. Prišla sta mednje in jim ob tej priložnosti predstavila delček svoje ustvarjalnosti. France Bevk jim je prebral črtico SMEH, Leopold Suhodolčan pa odlomek iz še neobjavljenega mladinskega romana RUMENA PODMORNICA in prispevek za CICEBAN z naslovom telefon. Oba sta nato odgovarjala učencem na vpra. šanja, ki jih kar ni hotelo zmanjkati. Po končanem razgovoru so prišli na oder velike dvorane v prosvetnem domu tisti učenci, ki so si prislužili bralne zn^ke. Sprejemali so jih iz rok pisateljev, ki sta jim zanje prisrčno čestitala. Zlato značko je dobilo 22 učencev, srebrno 34 in bronasto 112. ' j! TEPI^EY V ječi mokriškega gradu bo Posavski muzej postavil zbirko o dogodkih v hrvaško-slo-venskem kmečkem uporu, ki so se odigravali v okolici Mokric. Nad uporniki so se ravno v teh krajih grdo mašče-ali in leta 1573 je lastnik gra-. du Štefan Gregorij anec strpal v ječo ujete kmete. Ravnatelj muzeja prof. Stanko škaler Je pripravil vse razstavno gradivo in razlago v dveh jezikih. Zbirka bo predstavila dokumente in slikovno gradivo, plemiško orožje in okove za ujetnike iz tega časa. Uprava gostišča je obljubila, da bo za zgodovinsko zbirko uredila dva prostora, ker muzej za to nima potrebnega denarja. Muzej bo razen tega nada- NOVO V BREŽICAH ■ TRGOVSKO PODJETJE UUD-SKA POTROŠNJA, ki je lani prevzelo gostinsko po<^etje kr narodni dotn, je pred dnevi začelo preurejati poslopje narodnega dama delno za gostinske, delno za trgovske namene. Načrte za adaptacijo Je napravil inž. Karel Filipčič. ■ NA OBČNEM ZBORU GASILSKE ZVEZE so preteklo nedeljo Izvolili nov upravni odboir: p(red-sednik je Jože Jurkas, tajnik Miha Haler, predsednik nadzornega odbora pa Vlado Godler. N<^ upravni odbor bo na prvi seji sprejel delovni program. Na zboru so opoeorili, da bi momli fiimprej ustanoviti društva v odročnih krajih, na primer v Pečicah in Srocnljah. ■ OBČINSKI SINDIKALNI SVET bo ta teden ocenil potdc in rezultate minulih voliiev. Na dnevnem redu bo tudd razprava o razvoju obrtništva v brežiški občini. Obrtniki se žoldjo organizirati, da bi tako laže sozna^ali skup^ino in druge organe s svo- jimi načrti in težavami, s katerimi se srečujejo prt vsakdanjem delu. ■ PRIHODNJE LETO bo srečanje izseljencev iz Dolenjske v Cateških l^lioah. Občinska kon-lerenoa Socialistične zvease se Je o piipravah na to veliko prireditev že dogovairjala x upravo zdravilišča. ■ V DROGERIJSKI POSLOVALNICI trgovskega podjetja KRKA je bila v petek in soboto na obisku kossmetJčarka SAPONIE iz Osijeka, ki je delila obiskovalkam nasvete za nego obraza z izdelki, ki Jih prodzvaja tovarna po Hcencl HELENE RUBIN-STEIN. ■ PARK PRED GIMNAZIJO, ki Je obenem tudi avtobusno čakali-Sče, so neznanci spet izropali. Odnesli so vse hrastove doske s klopi, da ljudje nimajo kam sesti. Najbolj 4itrujeni posedajo po travi. Kdo bi jim zameril, saj je od klopi ostalo le betonslco ogBodJe! Ijeval izkopavanja na Libni in sondiranje na domnevnih slovanskih najdiščih v Brestanici. Izkopanine iz Neviodunu-ma bo dal Arheološkemu muzeju v Zagrebu, da jih bodo v njegovih laboratorijih preparirali. Letos želi Posavski muzej urediti tudi dva prostora v stolpu poleg grajske dvorane, ki ju je z izselitvijo stanovalcev na novo pridobil. Uresničenje teh in drugih načrtov, ki tukaj niso našteti, je precej odvisno od tega, koliko denarja bo imel muzej na voljo. Letos si ne obetajo dosti več sredstev kot lani, čeravno obseg dela nujno zahteva še enega stalnega muzejskega sodelavca. Pa tudi sedanje prejemke obeh zaposlenih bi morali zvišati, saj verjetno nikjer v Sloveniji niso tako skromni. Posavski muzej v Brežicah predstavlja in dela za vso pokrajino, po kateri se imenuje, toda financira ga še vedno le brežiška občina. To je mnogo premalo in ne zadostuje za širše akcije, ki bi se jih m'^zej rad lotil. Muzej Konec aprila sta praznovala zlato poroko^ 71-letna Alojzija Kranjčič in 76-letni Anton Kranjčič iz Pavlove vasi pri Pišecah. V krogu svoje števitoe družine sta lepo proslavila visoki jubilej — 50-letnico poroke. Na sliki sta slavljenca s pričama (Foto: A. Pirc) Presenečenje v prvem četrtletju Rekordno število popravil In velik finančni uspeh v AGROSERVISU AGROSERVIS v Brežicah se letos lahko pohvali z izredno dobrimi delovnimi rezultati. V času od januarja do konca marca so opravili delavci 23 generalnih popravil, 116 srednjih popravil, 533 servisnih uslug in 713 malih popravil. Poskočila je tudi finančna realizacija v primerjavi s prejšnjim letom. Medtem ko so lani v istem obdobju ustvarili 870.000 dinarjev prometa, se je ta v prvem četrtletju letos dvignil na 1,330.000 dinarjev. Vzporedno se povečujejo tudi osebni dohodki. Lansko povprečje je znašalo 943 dinarjev na mesec, letos 1020 dinarjev. Ce bo šlo tako naprej, potem se bo tudi delovna sila ustalila in kvalificirani delavci ne bodo več odha- jali v tujino, kot se je dogajalo prejšnje čase. Podjetje si je močno razširilo krog naročnikov. Pretežni del se veže nanj iz sosednje republike, kjer so si pridobili ugled s solidnostjo popravil In upoštevanjem rokov. Kolektiv še vedno goji tiho željo po postavitvi delavnic, saj velik del zaposlenih pozimi nima strehe nad glavo. Ce bodo tudi vnaprej tako napredovali, potem upajo, da bodo svoje načrte s pomočjo posojil lahko kmalu uresničili. Radio Brežice PETEK, 16. MAJA: 20.00—20.10 — Napoved programa in poročila — 20.10—20.30 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 20.30— 21.15 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. NEDEUA, 18, MAJA: 11.00 — Domače zanimivosti — Pred dnevom jugoslovanskega vojnega letalstva — Iz dela tabornikov: PO Matije Gubca Brežice — Za naSe kmetovalce: inž. Lojze Pirc — Nekaj kmetijah nasvetov — Prijatno nedeljo vam voščijo Fantje Hroh dolin — Nedeljaika reportaža: v šleziji tokrat drugače kot v letih 1941—1945 — Poaor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 13.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 20. maja; 18.00—19.00 ijretujemo vam — Jugoton vara ivlja — Iz naSe glasbene šole — Tedenska športni komentar — Obvestila, reklame ^ pregled filmov. 19.00—19.30 — MLADINSKA ODDAJA — Pred njihovim praznikom smo obiskali vojake v mcdrih uniformah. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekla dva tedna so v brežiški porodnišnici rodile: Angela Prah iz Bre^ne — Nežiko, Majda Maček iz Sevnice — Mojco, Terezija Tihole iz Sevnice — Gregorja, Angelk te'StM'6gJt-gSteda — doSca, Ana Pečnik iz Krškega — Vesno, Milica' Bjelac iz' Brežic — Igorja in Suzano, Ivanka Lipar Iz Globok^a — T^o, Marija Kostanjšek iz Sevnice — l^ndija, Marija Tihole iz Ledine — dečka, Ana SpUer iz Župeče vasi — dečka, Rozika Vrabec iz Vukov<^a sela — Željka, Milena Pečnik iz Sentlenarta — Jožeta, Ivanka Gcr-Zorič iz Dmovega — Franca, Ani. rija Tomažič iz Primoža — deklico, Marjana Stauber iz Brežic '— Roberta, Antonija Barbič iz Sut-ne — Janeza, Marija Kraljič iz Senkovca — Gordano, Frančiška Zorič iz Dmovega — Franca, Ani. ca Lapuh iz Brežine — deklioo, Antonija Vučanjk iz Gaberja — dečka, Ana Kučič iz Brestanice — d^ico, Marija Raškovič iz Brežic — Orino, Slana Hictaler s Senovega — Pavlo, Ivanka Lašič iz Trnja — deklioo, Marija Kerin iz Lomnega —deklico, Silvija Jarabek Iz Brežic — Biserko. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Prfetekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolniš-nld: Viktor Geršak, kmetovalec iz Drenovca si Je pri delu s traktorjem poškodoval levo nogo; Karel LupSina, kmetovalec iz Mi-halovec, si Je pri padcu zlomil levo nogo; Friic Mrgole, delavec s Telč, sl je v prometni nesreči poškodotval obe roki in nogi; Jožefa Zorko, uslužbenk iz SenUe-narta, si je v prometni nesreči zlomila levo nogo; Ana Kodarič, gospodinje iz Hrastine, si Je pni padou na dvorišču zlomila levo nogo; Alojz Molan, šofer iz Globokega, si Je v prometni nesreči poškodoval desno koleno; Leopold Povodnik, kmet iz Zabukovja, sl Je pri padcu s kozolca posodo-val prsni hoS; Janfco Flandor, upokojeni profesor H Brežic, si Je pri padcu na poU zlomil loivo nogo; Martin Oštir, sin kmeta iz Kraške vasi, si Je pri padcu na dvorišču zlomil levo nogo; Janeza Matjašiča, kmeta iz Sromelj, Je . nekdo udaril po glavi in le^ roki; Anton Gorenc, upokojen^ iz Križa, sl je jjri padcu s TooJef sa poškodoval glavo; Kristina Ko-štrin, gospodinja iz Ponikve, si Je pri padcu v stanovanju poškodovala glavo; Barbara Černič, gospodinja iz Drožanja, si Je pri F^cu na dvorišču poškodovala levo roko; Edvaird Radič, kovač iz Sevnice, sl je pri žaganju poškodoval desno rc^o; Franc Ogorevc, upokojenec iz Sromelj, si Jo pri padcu na dvorišču poškodoval glavo; Terezija Kelhar, delavko iz Brezovice, Je padla s kolesom in si poškodovala glavo; Fani Klasdč, gospodinja iji župeče vasi j si Je v prometni nesreči poškodovala glavo in lovo roVo. v OSEBNI PREJEMKI DELAVK SO SE LETOS POVEČALI Pri številki 200 se bodo ustavili Za stroji v konfekcijskem obratu LISCE na Senovem je trenutno 193 delavk — Na zaposlitev upa vsako leto več mladih deklet Konfekcijski obrat LISCE na Senovem že tri leta rešuje zaposlovanje ženske delovne sile v tem okolišu. Vsak dan prihajajo s pošto nove prošnje za sprejem na delo. Delavke se najprej šest mesecev priučujejo, šele nato jih vzamejo v redno delovno razmerje, če v tem času ne pokažejo zahtevane spretnosti, si morajo poiskati delo drugod. Ko sem se pri obratovod-ju Rajku Kavčiču zanimala, koliko žensk, trenutno dela za stroji, mi je odgovoril, da 193. Od tega se jih 69 priuču-je. Povedal je še, da so zmogljivosti preračimane na 200 zaposlenih in da bodo potem sprejemanje novih za nekaj časa ustavili. število zaposlenih so do sedaj vsako leto povečali za četrtino. Letos nameravajo vzeti na delo še eno skupino približno dvajsetih deklet. V priučevanje najraje sprejemajo dekleta, ki pridejo iz šole, ker se te najlaže vključijo v delo. Proizvodnja se odvija po Odgovornost tudi v POSAVJU v Krškem bo še ta mesec seminar o osebni odgovornosti v samoupravnem sistemu Vsa večja podjetja v posavskih občinah so te dni prejela obvestilo delavske univerze v Krškem o pripravi seminarja, ki bo obravnaval osebno odgovornost v sistemu samoupravljanja. To bo prvi seminar te vrste na tem območju. Vodil ga bo inž. Stefan Marcijan iz Kranja. Udeležencem bo prenesel izkušnje, do katerih so prišli v kranjski tovarni SAVA. Seminar je namenjen vodilnim delavcem v podjetjih, nekaterim strokovnim službam, predsednikom delavskih svetov in predsednikom sin-^kalnih podružnic v podjetjih. Vabljeni so tudi tisti usl'ižbenci, ki urejajo notranjo zakonodajo v delovnih organizacijah. Vabilo mladim komunistom 20., 21. in 22. maja bo krška delavska univerza priredila seminar za mlade ko-mimiste. Z njim bo zaključila sezono 1968/69. Naročeni ima samo še dve predavanji za PAPIRKONFEKCIJO. Počitek do jeseni Tečaj nemščine, ki ga Je krška delavska univerza organizirala za uslužbence brestaniške termoelektrarne, je bil zaključen konec aprila. Načrt za šolo je napravil REGION Na Vidmu so določili lokacijo za novo šolo za sedanjim šolskim poslopjem, kjer so prav zaradi tega pustili tri hektare zemljišča nezazidanega. Načrt za šolo so napravili v projektivnem biroju REGION v Brežicah. V njenem sklopu bo telovadnica, šolski bazen in čez leta tudi glasbena šola, ki jo nameravajo dograditi. Kako bodo zbrali denar, se Krčani še niso dokončno odločili. Najprej bodo izračunali, koliko lahko kdo prispeva. Mnenja glede samoprispevka niso enotna. V primeru, da bi dobili dovolj sredstev s prispevki delovnih organizacij, referenduma za krajevni samoprispevek občanov tega šolskega okoliša ne bodo razpisovali. Nekatera podjetja so že prijavila udeležence, druga pa še kar molčijo. Organizatorji seminarja so vse tri delavske univerze v Posavju. Pričakujejo, da njihov razpis ne bo ostal brez odmeva. Seminar bo vendarle obravnaval temo, o kateri je toliko nesporazumov in nejasnosti. Udeleženci bodo na seminarju prejeli tudi napotke za uskladitev statutov podjetij z ustavnimi in drugimi zakonodajnimi spremembami. Zavarovanci o novem sistemu SZ v po potrebi tudi večkrat. V njih bo obč. sindikalni svet seznanjal sindikalne organizacije s svojim delom, z aktualnimi dogodki v družbenem in gospodarskem življenju nasploh, pa tudi z delom posameznih sindikalnih organizacij. Sindikati bodo prenesli informacije tudi na organe upravljanja. INFORMACIJE bodo pošiljali vsem podružnicam, sosednim sindikalnim svetom in republiškim sindikalnim organom. Ponovne volitve odbornika 18. maja bodo v XXI. volilni enoti ponovne volitve občinskega odbornika za zbor delovnih skupnosti v skupini obrtnikov. Volili bodo na treh voliščih: na Vidmu, v Brestanici in na Senovem. 100 pionirjev na gasilskem zletu v počastitev lOO-letnioe slo venskega gasilstva in dneva mladosti bo 25. maja v Laškem vseslovenski zlet gasilskih pionirskih desetin. V krški občini so se odločili, da bodo na zlet poslali okoli 100 pionirjev. V tej občini imajo v gasilskih društvih 12 pionirskih desetin. Na zlet se že dalj časa pripravljajo. ča bodo uprizoriM dramo v štirih dejanjih »Tri sestre« Antona Pavloviča Čehova. Delo velikega niškega pisatelja bo tako prvič predstavljeno našemu gledališkemu občinstvu, saj je Čehova težko uprizarjati na manjših odrih. Znano je, da dela tega pisca zahtevajo izredne igralce in veliko odrske opreme, ki jo zmorejo le večja gledališča. Mariborska predstava »Tri sestre« je doživela na domačem odru tn na gostovanjih izreden uspeh. Kostanjeviško občinstvo z nestrpnostjo pričakuje svoje goste ter vljudno vabi tudi ljubitelje gledališča iz drugih krajev Dolenjske in Spodnjega Posavja, saj bodo imeli lepo prilc^ost videti veliko gledališko predstavo znamenitega svetovnega klasika. — Vstopnice so na voljo v kostanjeviški trafiki, rezervacije pa po telefonu na št. 19. Rezervirane vstopnice je treba dvigniti pri blagajni Doma kulture vsaj pol ure pred predstavo. Ocena volitev Danes se bodo zbrala v KLr-škem vodstva občinskih konferenc SZDL iz posavskih občin ter iz občin Šmarje, Šentjur in Laško. Razpravlja- li bodo o uspehu volilnih priprav in volitev v 65. zvezni volilni enoti. Na dnevnem redu je tudi javna priprava razprave o metodah dela Socialistične zveze danes. Dež je preprečil pohod Danes teden so imeli pionirski odredi iz Leskovca, Velikega Trna, Krškega, Zdol in Senovega napovedan pohod od Leskovca do Rake. Zaradi slabega vremena niso mogli na pot. Na Raki so domači pionirji kljub temu pripravili miting in slovesen sprejem kurirčkove pošte. Režnja folklornih skupin se je skrčila na nastop plesne skupine z osnovne šole na Raki. Dodali so ji tudi nekaj drugih točk, ki so jih pripravili za kulturni program. Na sprejemu ku-jirčkove pošte so bili predstavniki odbora Jugoslovanskih pionirskih iger iz Krškega ter predstavniki drugih šol. Pionirji so jih s svojim nastopom zelo navdušili. Z Rake je krenila kurirčkova pošta na Bučko v sevniški občini. Šivalni stroji in hladilniki v prodajni ELEKTROTEHNA v Krškem si lahko odslej kupite tudi šivalni stroj. Na zalogi imajo baga-tove šivalne stroje SLAVICA in JADRANKA z vgrajenim elektromotorjem ali brez in vse rezervne dele. Gospodinjstva si danes ni mogoče zamisliti brez dobrega hladilnika. V ELEKTROTEHNI lahko dobite domače ali uvožene hladilnike naslednjih znamk: HIMO 80 in 130-litrske, OBODIN 135 1, GORE-JNE 135 1, IGNIS 140 inl501, SIEMENS 140 1, ZOPPAS 130 1, REX 130 1 in druge. Prodajalna je dobro založena tudi z vsemi drugimi gospodinjskimi aparati in pripomočki. OBIŠČITE ELEKTROTEHNO V KRŠKEM! Pridelovalci pšenice tekmujejo Občinska skupščina v Krškem letos ponovno razpisuje tekmovanje v pridelovanju pšenice. Lanski najboljši pridelovalec je dobil zvezno priznanje. To je Pavle Bogovič iz Dolenje vasi. Kmetje iz krške občine so neposredno vključeni tudi v republiško in zvezno tekmovanje za pridelovanje koruze. Občina ga ni razpisala, ker sklad za pospeševanje kmetijstva nima na voljo dovolj sredstev za nagrade. Stane Kavčič bo obiskal Posavje v posavskih občinah se v kratkem nadejajo obiska predsednika slovenskega iz-vršnenga sveta Staneta Kavčiča. S svojimi sodelavci se je napovedal v sevnišiki, krški in brežiški občini, da se bo podrobnenje seznanil z njihovima načrti ssa nadaljnji razvoj ter s problemi oelotne pokrajine. KRŠKE NOVICE ■ IZLET LIKOVNIH AMATERJEV. Klub likovnih ustvarjalcev amaterjev Iz Kršk^ Je pred dne- vi organiziral enodnerol izlet. U-deležend so sl ogledali likovni razstavi v 2alcu in Nazarjih, nato pa 90 se odpeljali Se v Ix>gan^o' dolino. ■ ZBIRANJE SREDSl'EV ZA KOPALIŠČE. Odbor za ureditev zimskega kopališča piri Turistdč-nem <&u5tvu v Krškem že daJj ftasa raznilSlja o tem, kako bd čimprej ^r^ dovolj denarja za pokritje bazena pri CELULOZI. E»red kratkim Je dal v tdsk za 100.000 dinarjev blokov po 1 dinar Ul 10 dinarjev. Prodajajo jih občanom, da bi tako tudd posamezniki vsaj delno prispevali za t» Investicijo. V akoljo za prodajo blokov so vltljučenl predvsem 9portnl d^vd i^valnega kluba, Sole in osnovne organizacije silikatov v podjetjih. ■ JUTRI OBČNI ZBOR PLA- VALNEGA KLUBA. Tri leta so že pretekla, odkar je imel plavalna klub CELULOZE zadnji občni zbor, zato so te dni sklenili, da ga morajo sklicati Se pred letoS-njo sezono. Na njem bodo izvolili novo vodstvo, ki bo poskrbelo za delovni program v lebi 1969. ■ KIUJEVNA ORGANIZACIJA ZB KRŠKO je že za prvomajske praznike napovedala razvitje prapora, vendar je to slavnost preJo-aila na 4. julij, dan borca in občinski prežnik občine KrSko. Sredstva za svoj prapor si je organizacija zagotovila sama z izredno dobro uspelo družabno pci-reditvijo. __ ■ NA STADIONU MATIJE GUBCA 15.000 LJUDI. Večdname-Sčanov in okx>ličanov Je t nedeljo obiskala prvenstvo v speedwavu na domačem stadionu. Zia primer dežja je bila prireditev zavarovana za 120.000 dinarjev, premija pa je 2zuiSala 17.000 dii^ev. IZ A., Cesto že asfaltirajo Delavci GRADISA, ki modernizirajo cesto BoštaAJ—Radeče, že polagajo asfalt od Radeč proti Sevnici. Opravljenega je tudi veliko drugega dela, tako da bo ves odsek lahko asfaltiran v določenem roku, to Je do 1. jvUija, ko je predvidena svečana otvoritev. Ko bo ta cesta modernizirana, bo Sevnica dobila prvo asfaltno zvezo z drugimi občinami. Občinsko vodstvo si prizadeva, da bi prihodnje leto začeJi asfaltirati tudi cesto proti Krškemu, ki je močno zdelana. Proslava na Lisci bo 7. septembra v spomin na sestanek vodstva Komunistične partije Jugoslavije, ki je bil 1938. leta, bo 7. septembra na Lisci osrednja proslava 50-letnice ustanovitve KPJ, SKOJ in sindikatov. Tako so dokončno sklenili na seji medobčinskega sveta ZK. Proslavo bodo organizirali za štiri občine: krško, sevniško, laško in brežiško. Prvotno so nameravali prirediti slavje v še večjem obseg'i, vendar so zaradi objektivnih ovir morali nekatere zamisli opustiti. Že 9 električnih pastirjev Prizadevanje, ki se je lansko jesen začelo z ogledom preurejenih hribovskih kmetij v mozirski občini, vendarle ni bilo zaman. V sevniški občini je trenutno že 9 električnih pastirjev, 6 naprednih kmetovalcev pa je že začelo stalno pasti govedo in gospodariti po pašno-kosnem sistemu. To je zelo spodbuden začetek, ki bo prav gotovo pritegnil še druge kmete, saj si lahko na ta način ob zmanjšanem trudu povečajo dohodek. Ce bi v občini dobro organizirali še odkup mleka, bi se zanimanje za drugačno gospodarjenje na kmetijah še povečalo. Zdaj so izvoljeni vsi odborniki Na aprilskih volitvah so v sevniški občini kar tri od-bomiška mesta ostala prazna; to je redek primer v Sloveniji. V volilni enoti, katere nosilec je bil zdravstveni dom, sta dva odbornika dobila enako število glasov, v MIZARSKI ZADRUGI pa noben kandidat ni dobil potrebne večine. Preijšnji teden so izvedli nadomestne volitve, na katerih je bil v zdravstvenem domu izvoljen Tone Starc, v MIZARSKI ZADRUGI pa Jože Kolman in Jože Peternelj. DROGOVI NA POSTAJI NA BREGU. Drogovi za elektrifikacijo železnice bodo kmalu postavljeni do Sevnice^ Na železnici vabijo prebivalce, naj vpišejo posojilo za nadaljnjo modernizacijo železniških zvez v Jugoslaviji. (Foto: Legan) O GOSPODARSKIH DOSEŽKIH V LANSKEM LETU V nobenem podjetju ni bilo izgube Zaključni računi so pokazali močno povečanje vrednosti proizvodnje in zmanjšanje ekonomičnosti poslovanja - Skladov več kot kdaj prej Nagla gospodarska rast podjetij v sevniški občini tudi lani ni popustila. Uspešno leto so napovedovali že polletni in tričetrtletni obračuni. Dosežene stopnje rasti, ki so precej večje, kot znašajo v vsej Sloveniji, potrjujejo, da se razlike v razvitosti stalno manjšajo. V minulem letu so podjetja v sevniški občini v celoti in po posameaiih panogah go^odarila precej bolj uspešno kot leta 1967. To dokazujejo zaključni računi. Celotni dohodek podjetij se je povečal za 165 odst. Zaradi stroškov, ki so bili večji za 18 odst., se je novo ustvarjena vrednost povečala manj kot celotni dohodek — za 14,7 odst., torej se je ^onomičnost poslovanja za malenkost zmanjšala. Osebni dohodki zaposlenih se bistveno niso povečali (za 5,1 odst.), število zaposlenih pa je naraslo za 8,3 odst. Povprečni osebni dohodki v podjetjih so znašali 863 dinarjev. Skladi so bili kar za tretjino večji kot predlanskim. Novo ustvarjena vrednost, ki je pomembno merilo uspešnosti poslovanja, se je najbolj povečala v konfekciji JUTRANJKI — kar za 30 odst., zatem v LISCI za 20,7 odst. itd. Lani je uspešneje posloval tudi kmetijski kombinat ZASAVJE, ki je navzlic ted^im razmeram ustvari! za dobrih 16 odst. večji neto proizvod kot leto prej, celotni dohodek pa je bil za desetino manjši kot leta 1967. Vsa podjetja so lani izločila za sklade 18.692.000 novih dinarjev dohodka, kar je več kot kdaj prej v dosedanjih letih. Dobra polovica tega-de-nar ja odpade na konfekcijo LISCO, na drugem mestu je JUTRANJKA, na tretjem pa KOPITARNA, ki je ljub nekaterim težavam dosegla od lično poslovno leto. Čeprav ni nobeno podjet je končalo z izgubo, so neka-tejra manjša tudi lani dosegla slabše poslovne uspehe. Posebno izstopa Kovinsko podjebje, ki dela v slabih delovnih razmerah in se 'srečuje z veliko konkurenco na tržišču kovinskih izdelkov in uslug. Lani so se znova FK>večali medsebojni dolgovi podjetij. Posebno LISCA ima velike težave s slabimi plačniki. Zunanja podjetja so dolgovala sevniSkim dvakrat toliko kot sevniška njim, kar gotovo ni 9 vsak mesec NOV PROGRAM OD LISCE DO MALKOVCA ■ SEVNICA: SEMINAR ZA SINDIKALNE DEL.AVCE. V petek in soboto bo v dvorani gasUske-ga doma dvodnevni semDiar, Id ga prireja občini sindikalni s\’et za predsednike delavskih svetov in upravnih odborov ter vodatva sindikalnih podružnic. V programu seminarja so problemi samouprav ljaix)a t«r ekonomaU ulcrapl, ki i^ivajo na gospodarski In družbeni razvoj v letošnjem letu. ■ LEDINA; 2E 1400 DELOVNIH UR. Za gradnjo ceste Šmarje—Zajčja gora—Ledina bo preU-valoi tamkajšnjih krajev opravili že 1400 ur prostovoljnega dela ter prispevali 6.500 novih dinarji. Ce bodo pri svojem delu /notni, bodo lahko agracUi to važno prometno povemvo, U bo skiomo veljala 50.000 dinarje>v. ■ ZABUKOVJE: ZA DOBRO POVEZAVO. UinuU teden so tudi v Zabukovju aoćeU urejeti cesto IiroU temu kraju. Povescava z gUvno oeato, U pelje proti Planini, Je btia delno izboljiana že prejžnja leta. ■ SEVNICA: PRIPRAVE NA KONH-:renCO. Za danes Je ob CiraU komite ZK sklical sejo, ne kateri ae bodo pogovorili o pri- pravah na bližnjo sejo občinske konference Zvese komunistov, ki bo proti koncu meseca. Na nJeO bodo obravnavali torciame dejavnosti. ki v občini aoo6ti^ajo za drugimi dejavnostmi. ' ■ LOKA: OBNOVA SOI.SKK STAVBE. Te dni so v kr^u aa^-U obnavljati Soislco poslopje, v katerem bodo aamenjali vsa okna ter preuredili notrai^je prostore. Fasada poslopja Je že vedno taka, kot Je bila v drugi svetovni vojni, ko 90 Jo t«mno preple-sikali saradi zračnih napadov. ■ SEVNICA: 9E VEDNO BREZ STREHE. Navzlic oblJi^Nun Je sevnitta bencinska črpalka že vedno bree strehe. Promet na tej črpalki je dovolj velik, da bi lahko postavili streho, in iagovor vodstva podjetja ni na mestu. ■ LOKA: POSLOVILNI VEČER ZA PREDSEDNIKA. Krajevna or ganizaoijfl Rdečega križa v Loki Je priredila poslovilni večer Stanku Skočirju, dosedanjemu predsedniku, ki Je 1lh na ibolj pomembnih ciolnimentih.« M. L. MALO PRED VSELITVIJO V NOVE PROSTORE Direktor je dal ostavko Direktor KOPITARNE Maks Bilc vztraja pri odločitvi - Kaj je samoupravljanje in kaj vodenje spodbudno vplivalo na proizvodnjo. M. L. Gozdarji tri milijone za ceste Gozdni obrat Sevnica, ki spada pod GG Brežice, bo letos prispeval za gradnjo in vzdrževanje cest na območju sevniške občine tri milijone starih dinarjev. V petek je zasedal svet kooperantov — lastnikov gozdm’, ki je denar razdelil e>o posamez nih območjih. Za gradnjo ceste proti Kalu, ki stoji nedokončana že več let, je bilo v osnutku razdelilnika predvideno 4.000 novih dinarjev. Na nedavni seji delavskega sveta sevndške KOPIT.VR-NE je dal direktor ostavko in se sklenil umakniti s tega položaja. Vzrok so bili očitki, da ne upošteva samoupravnih organov, čeS da potrjujejo nekaj, kar )e bilo že odločeno. Slo je za nakup in hion-tažo sesalnih naprav za novo proizvodno dvorano, za kar je direktor sklenil predpogodbo, ne da bi 2iato čakal na zasedanje delavskega sveta. To odločitev so narekovali razlogi, ki jih Je direktor na seji tudi na velel, vendar delavskega sveta s tem ni zadovoljil.- Predstavniki družbeno-po-litičnih organizacij in občin-ske skupščine so ocenili, da očitki niso na mestu m da je spKM* v težavnem času prehoda na novo organizacijo dela v novih prostorih nepotreben in škoddjdv. Vprašanje je tudi, Kaj je vodenje podjetja in kaj samoupravljanje in kje je meja med njima. Prav gotovo Je nemogoče za vsako f>o3lov-no odločitev sklicevati samoupravne organe, težko je po'i tem razmejiti tudi odgovornost tehnične službe in direktorja. Navzlic vsemu temu pa je direktor Maks Bilc, katerega zasluge za razvoj KOPIT^\R-NE je odveč posebej poudarjati, dejal našemu sodelavcu: »37 in pol let delovne dobe že imam in vztrajam pri svoji prvotni odločitvi.« MAKS BILC, direktor se-miške KOPITARNE Izluženi les - predelati Dopolnilna proizvodnja furfurola bi omogočila JUGOTANINU tudi donosnejšo izdelavo tanina Svet za gosfK>darstvo pri občinski skupščini Sevnica je na svoji ne^vni seji sogla Spominsko obeležje za tabor v spomin na stoletnico sevni.^iega tabora, ki jo bodo praznovali v nedeljo, 8. junija, bodo na stavbi občinske hiše v Sevnici odkrili tudi spominsko obeležje. V ta namen je kipar — samouk Rudi Stopar izdelal posebno plaketo iz kovine s pečatom in mestnim grbom, ki bo spominjala na to veliko prireditev. Loka: uspešno leto krajevne skupnosti Krajevna skupnost Loka ima v minuli dobi kaj pokazati: pomagala je pri gradnji vodovoda na Okroglicah in v Loki, kar je bilo zelo obsežno delo, skrbela pa je tudi za mnoge vaške jKJti in ceste. Vodstvu KS se je posrečilo dobiti tudi zemljišče nekdanjega sejmišča, ki je namenjeno za gradnjo stanovanj. Prostor je zelo primeren, saj je v bližini vodovod, potrebno bo urediti le dovozne poti. S.Sk. DELAVSKI SVETI! Ali že veste, da lah«' ko delovne organlza* cije z združenim var* čevanjem pri Dolenjski banki in hranilnici uspešno rešujejo stanovanjsko ‘'vprašanje svojih delavcev? Zahtevajte brezplačna pojasnila pri banki in pri njenih ekspozitur rah ter podružnici v Metliki, Trebnjem in v Krškem! ^ šal, da se najame 200.000 dinarjev posojila za postopno uresničevanje zamisli o proizvodnji furfurola v sevniški tovarni JUGOTANIN. Kot je znano, se je zaradi večje porabe umetnih strojil ter cenejše proizvodnje v nekaterih drugih državah sevniški obrat že večkrat znašel v težavah. Po mnenju strokovne službe kombinata KONUS, kamor spada tudi JUGOTANIN. bi bilo treba v obratu uvesti še dodatno proizvodnjo iz odpadnega, izluženega lesa, ki ga zdaj porabijo za kurjavo. Podobno kombinirano proizvodnjo imajo tudi druge taninke v svetu, s katerimi se mora JUGOTANIN kosati na tržišču. Najprej so mislili na predelavo v karton, kasneje pa so izdelali načrte za pridobivanje furfurola, zelo iskane surovine za izdelavo različnih umetnih snovi. V Novem Sadu so zaradi tega že gradili tovarno fur'furola, vendar zaradi različnih proizvodnih napak ni nikoli začela obratovati. Jugoslavija mora to surovino uvažati po razmeroma visokih cenah. Načrt predvideva izdelavo 1100 ton furfurola na leto ob 100-odstotni proizvodnji tanina, zahteva pa tudi 8 milijonov dinarjev investicij. Tovarna je zaprosila za kredit tudi mednarodno banko za razvoj, vendar zahtevek še ni odobren. Težave podjetje silijo, da vztrajno Išče novo možnosti. Rafko Irgolič pel v Domu počitka Za f>rvomajske praznike je zabavni orkester pod vodstvom tov. Jamška priredil v Domu počitka na Impoljci večurni nastop in s tem zelo razveselil varovance doma. Z njim je bil tudi Rafko Irgolič, ki jo zapel več pesmi tako, kot zna samo on. Varovanci doma se za obisk najtopleje zahvaljujemo in upamo. da nas bodo mladi Se obiskali in razveselili. M. PETTRIC SSVNISKIJffiSTNIK Združeni praznik ZKJ, mladine in sindikatov Priprave na proslavo 50-letnice ustanovitve KPJ, SKOJ in sindikatov, ki bo 25. maja na Mirni 25. maja bo na prostoru pod mirenskim gradom osrednja občinska proslava 50-letnice ustanovitve KPJ, SKOJ in sindikatov, hkrati pa bo ta dan Mirna praznovala svoj krajevni praznik. Te dni se je v Trebnjem sestal pripravljalni odbor, ki je dokončno določil program prireditve. Ob 9. uri dopoldne bo najprej finalno tekmovanje rokometnih ekip osnovnih šol ter mnogoboj za mladince, ob Knežja vas: preučitev še letos Odbornik Glavan je na seji občinske skupščine znova Zahteval, naj PTT podjetje vendarle uredi dostavo po-^e v nekatere vasi v delu občine, ki je brez poštne dostave. Dobil je odgovor, da bo poštno podjetje še letos Preučilo sedanjo organizacijo dostave in skušalo ugoditi ljudem teh krajjev ter nekaterih drugih območij, ki imajo enake težave. 11.30 pa bo svečan sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. Ob tej priložnosti bodo sprejeli čez 200 pionirjev, podelili pa bodo tudi pokale in plakete najboljšim pionirjem in mladinskim mentorjem. Popoldne ob 14.30 bo zborovanje, na katerem bo govoril poslanec Bogdan Osolnik, zatem pa bo kulturni program, kjer bodo sodelovali tudi recitatorji gledališča iz Ljubljane. Po slavnostnem delu bo zabavna prireditev s plesom. Mirna, ki bo ta dan v zastavah, pričakuje okoli 2000 ljudi. Za to priložnost bodo posebno okrasili okolico ribnika in spomenika NOB. Obetajo celo vodomet sredi ribnika. Da bi se prireditve lahko udeležili tudi ljudje iz bolj oddaljenih krajev, je v načrtu prevoz z avtobusi iz Dobrniča, Velikega Gabra, šent-lovrenca in Trebelnega, če bo 25. maj deževen, bodo prireditev prestavili na naslednjo nedeljo. Zakaj so odložili ustanovitev sklada Oa ne bi skrb prešla na tuja ramena - Nosilec pospeševanja mora ostati zadruga Ker je kmetijstvo posebnega pomena, so tudi na marčevski javni tribuni o kmetijstvu udeleženci sklenili, da je potrebno v občini ustanoviti poseben sklad za pospeševa-kmetistva, ki bo dopolnjeval delo kmetijske zadruge, ki je predvsem dolžna skrbeti za napredek kmetijstva v občini. j Pripravljen je bil predlog Odloka o ustanovitvi sklada, Vendar ga občinska skup-^ina na zadnji seji ni sprejela, ker nekateri odnosi niso razčiščeni. Po mnenju večine odbor- Ludvik Zajc v Trebnjem in na Mirni Predsednik Izvršnega odboja republiške izobraževalne skupnosti in zvezni poslanec Prosvetno-kultumega zbora ^^vik Zajo je 10. maja obi-^1 Trebnje. Na občini se Je pogovarjaj o financiranju Šolstva ter o štipendiranju *^darjenih dijakov in študentov, zatem pa si je v spremstvu predstavnikov obline ogledal gradnjo nove šo-le na Mimi. nikov občinske skupščine, ki je ustanovitev sklada preložila, je neumestno naložiti skladu, ki bo imel na voljo le nekaj milijonov starih dinarjev, toliko nalog, zapisanih v členih odloka, ko je že sedaj jasno, da jih ne bo mpgel izvrševati. Povsem razumljivo je, da glavni pospeševalec ^etij-stva ostane kmetijska zadruga, njen obrat za kooperacijo, ki ustvarja tudi dohodek. Ta denar se mora v prihodnje porabiti za pospeševanje kmetijstva in ne za pokrivanje izgube v lastni kmetijski proizvodnji. To velja posebno še zaradi tega, ker so zmanjšane kreditne obveznosti zadruge in njena lastna proizvodnja, tako da je močno zmanjšana možnost izgub. Tako mnenje je prevladalo po dolgi razpravi, čeprav so se tudi tisti, ki so bili za odložitev, zavedali, da je ustanovitev sklada potrebna in že kasna. Bolje je pač počakati do nasljednjega zasedanja skupščine ter natančneje določiti, kdo bo za kaj tudi odgovoren. M. L. Na tem lepem prostoru pod mirenskim gradom bo 25. maja praznovanje 25-letnice ustanovitve KPJ, SKOJ in sindikatov. (Foto: M. L.) S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE 8. MAJA V TREBNJEM Za naprej drug odnos do skupščine Dokaj skromni gospodarski uspehi - Podjetja se malo zmenijo za priporočila skupščine - V vsej občini le nekaj razvojnih programov Prva delovna seja občinske skupščine se je začela malce nenavadno: glasovati je bilo tret>a, če bi na sejah kadili ali ne. Po drugem glasovanju je z veliko večino prevladalo mnenje, da kajenje v razmeroma majhnih prostorih ne učinkuje dobro na delo skupščine. Sledilo je 13 točk dnevnega reda in dobrih 6 ur zasedanja, na katerem se je pokazalo, da je nova skupščina dobro izbrana. Načelnik službe javne varnosti Lojze Turk iz Novega mesta je odbornike seznanil s problemi te službe ter podatki o njenem delu, o rasti prestopkov, številu neraziskanih kaznivih dejanj in posebej opozoril na pomanjkanje miličnikov. Skupščina je po razpravi sklenila, da je treba znova preveriti sistemizacijo delovnih mest milice ter graditi stanovanja za miličnike, sicer se razmere ne bodo izboljšale. Po poročilu Janeza Zajca o delu sodnika za prekrške je znova prišlo na dan nezadovoljstvo in nevšečnosti, ki jih imajo ljudje s Cigani. Odborniki so ponavljali stare ugotovitve, na koncu pa sklenili, da je treba ponovno obdelati celotno »cigansko vprašanje« in potem vendarle kaj bistvenega ukreniti, da se bodo člani tega rodu postopno civilizirali. K obsežnemu poročilu o zaključnih računih podjetij je v razpravi Janez Mihevc opo- zoril na nekatere kadrovske težave in predlagal, naj bi na Dolenjskem ustanovili tudi oddelek lesne obrtne šole, ta predlog pa bodo po dogovoru z drugimi dolenjskimi občinami posredovali republiški izobraževalni skupnosti. Ob dnevu UJV v torek popoldne .je predsednik občinske skupščine Trebnje Ciril Pevec priredil sprejem za delavce milice. O pomenu 25-letnice ustanovitve UJV je govoril sekretar ObK ZKS Roman Ogrin. Zatem so podelili 8 miličnikom, ki delajo že več kot 20 let v stroki, ročne ure. Če želite odgovor ab naslov iz malih oglasov, nam pošljite v pismu dopisnico ali znamko za 50 par! UPRAVA LISTA Sela-Šumberk: odkritje spomenika v soboto, 7. jiunija, bo ob 15. tsri v Kremenjaku pri Selih—Sumberku odkritje spominskega obeležja v čast »ti. V proizvodnji mirenske EMI (Foto: M. Legan) ustanovitve druge grupe odredov aprila 1942. Ustanovitelji so po zg'ledu španske državljanske vojne to enoto Imenovali tudi brigado in jih je glavno poveljstvo partizanskih enot ostro grajalo, češ da samovoljno uvajajo nova imena. To je bila namreč prva slovenska brigada; njen komandant ije bil Stane Rt«-man, komisar pa Dušan Kve-der-Tomaž. Iz druge grupe odredov so izšli mnogi pogumni partizanski komandanti, ki so poveljevali kasneje ustanovljenim partizanskim enotam. Prireditev pripravljata občinska odbora ZZB Trebnje in Grosuplje, Ob odkrit^ju bodo priredili v tem kraju kulturni progfram * godbo, so-delovaJi pa bodo tudi taborniki.. Do spomenika — kamna z napisom, — bodo uredi-' li dovozno pot, tako da bo mogoče priti tja tudi z avtomobilom. Ko ni bjlo druge razprave, je predsednik ObS Ciril Pevec zatem poudaril, da molk ob razmeroma skromnih gospodarskih uspehih skrbi in da je potrebno spremeniti odnose med občinsko skupščino in vodstvi večine podjetij. Skupščina je nato sklenila, naj vsa podjetja pripravijo razvojne programe, iz katerih bo jasneje razvidno, pri čem so. Predlog o razdelitvi občinske denarne pomoči družbe-no-političnim organizacijam in društvom, ki smo ga objavili že v prejšnji številki, je bil deležen večje razprave, vendar je ostala delitev nespremenjena, skupščina pa bo imenovala posebno komisijo, ki bo skrbela za porabo dodeljenega denarja. Nespremenjen je ostal tudi predlog o delitvi denarja krajevnim skupnostim, v prihodnje pa bo treba osnove za razdelitev znova preveriti. Na seji so odložili ustanovitev občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva, sprejeli predlog programa o uporabi prispevka za uporabo mestnega zemljišča, kar vse objavljamo posebej. Sprejeli so tudi odlok o občinskih upravnih in sodnih taksah, odlok o sestavi svetov In komisij občinske skupščine, potrdili lanski zaključni račim prispevkov in davkov ter sprejeli program dela občinske skupščine. M. LEGAN Mirna: malo bo treba potrpeti Na Mirni trenutno manjka parcel za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš, ker je na mestu, kjer je bila po zazidalnem načrtu predvidena taka gradnja, Tovarna šivalnih strojev dobila večji industrijski rezervat. Zdaj izdelujejo načrte za nov zazidalni okoliš na veliki njivi kmetijskega posestva Slovenska vas. Res je tam lep prostor za gradnjo, res pa je tudi, da je t^ tudi ena naj lepših kmetijskih parcel v občini, zato Je vprašanje, ali ni kje drugje prostor, ki bi ga lahko zazidali brez tolikšae škode. Zahvala dr. Marjana Dermastie Dr. Marjan Dermastla, prejšnji poslanec zvezne volilne enote v kateri je tudi trebanjska občina, je poslal občinski konferenci SZDL ob prenehanju mandata zahvalo za zaupanje. Hkrati se je opravičil, da je razmeroma zelo malo prihajal v volilno enoto. Kot generalni direktor Jugosloveinskih železnic, te izredno velike in razmeroma zaostale go^odarske organizacije s tisoč problemi, je imel malo časa, da bi iz Beograda prihajal med volivce, bil pa je aktiven na sejah zvezne skupščine. Kam bo šel prispevek Vsi trije kraji, Trebnje, Mirna in Mokronog, v katerih je treba plačevati prispevek za uporabo mestnega zemljišča, bodo po predračunu imeli letos na voljo oko- li 15- milijonov starih dinarjev, kolikor se bo nabralo na račiin prispevka. Večji del tega denarja se bo nabral v Trebnjem in na Mirni; kjer bodo nadaljevali komunalno urejanje novih zaselkov, na Mirni pa asfaltirali cesto mimo Tovarne šivalnih strojev do stanovanjskih blokov. V Mokronogu bodo denar porabili v skladu s programom dela krajevne skupnosti. Odlikovanca: Stane Koštal in Ivan Slak Danes teden je bila v prostorih občinske ui>rave v Trebnjem skromna slovesnost, na kateri je predsednik komisije za odlikovanja Tone Gole izročil dvema delavcema PTT podjetja odlikovanja predsednika republike. Stane Koštal je prejel orden dela s srebrnim vencem, Ivan Slak pa medaljo dela. Izročitvi je prisostvovala tudi direktorica PTT podjetja Novo mesto Dragica Rome, TREBANJSKE IVERI ■ DANES KRAJEVNI PRAZNIK. Danes slavi Trebnje svoj praznik v spomin na 25. obletnico osvoboditve kraja. Popoldne bo najprej strelsko tekmovanje, nato odbojkarska tdcma med Trebnjim in Novim mestom, svečana seja krajevne skupnosti, komemoracija pred spomenikom in akademija v prosvetnem domu. ■ DELOVNA AKCIJA LOVCEV. V soboto in nedeljo so lovd trebanjske lovske družine posta- drogove za električno nape-Uavo v novo lovsko kočo na Vrhtrebnjem ter opravili Se nekatera druga dela. Otvoritev te koče, od koder Je lep razgled, bo za letošnji občinski praznik. ■ JUTRI o PROBLEMIH KMEČKE MLADINE, Komisija ea družbenoekonomske odnose pri občinskem komiteju ZMS bo Jutri priredila posvetovanje o imx>-blemih vaške mladino. Povabljeni 90 predstavniki zadruge in občinskih družbeno-političnih organizacij. ■ NOVA TRGOVINA, Kmetijska zadruga bo pri skladičču v Starem trgu odprla trgovino z reprodukcijskim materialom. V dosedanji prodajalni bodo uredili trgovino s tekstilom. V velikem napisu na novi prodajalni pa Je napaka, saj pdSe, da bodo prodaji gradbeni »materjal«, ■ KANALIZACIJA NE POZIRA. SobotiK) neurje Je znova opoA)-rilo, da bo v Trebnjem prej ali slej potx^>no urediti kanalizacijo, ker ne zadočča za sedanje potrebe. Ker pa Je majhna možnost, da bi se v IjiižnJi prihodnosti zbralo dovolj denarja za ta namen, 1)0 potretao dobiti posojilo, za udeležbo pa bi služil pri^gje-vek za uporabo mestnega zemljišča, ki sam Se daleč ne zadočča. ■ ZAKAJ NE KLUB? Spet Ob toplih večerih odmevajo udarci krogel na baliniSču gostilne Ger-movšek. N^teri ig^ci so pri tem že pravi mojstri. Dobro bd bilo, ko bi se organizirali v društvo ali klub in priredili kako tekmova2xJe z drugimi kraji. TREBANJSKEiOVlCE Veljko Troha: Gimnazija in samouprava dijakov Namesto take izobrazbe pa gimnazija v Novem mestu za tretjeSolce Ln četrtošolce organizira v okviru 2 ur na teden poglabljanje ' predmeta, ki si ga načelno lahko vsak dijak izbere; praktično pa gimnazija lahko ustreza dijakovim predmetnim interesom le tedaj, če se jih prijavi za določen predmet 15, kakor je določeno v zakonu o sred njih šolah (20. čl.). Seveda ima tak koncept gimnazije v sebi določena protislovja, če gimnazijo s takim namenom postavimo v č« in zahteve sodobne družbe na'eni strani ter mladega človeka z vsemi njegovimi osebnostnimi lastnostmi na drugi. Ta protislovja so v naslednjem: 1. Na eni strani obstoj: težnja po široki in globoko izobrazbi (ne samo po znanju, kot večji ali manjši količini spoznanj o naravi in družbi), ki mladega človeka usposablja, da se znajde kot človek, intelektualec v življenju; na drugi strani pa obstoje močne želje po tem, da se gimnazijec (po 2. letu šolanja) opredeli za določeno skupino ali naravoslovnih ali družboslovnih predmetov. To protislovje je izredno prisotno v tezaJi o razvoju sistema izobraževanja in vzgoje na srednjih šolah. 2. Obstaja pritoslovje med težnjo, kako je določena znanost nastajala, kar naj bi sleherni predmet, posebno 'pa nekateri, pokazal skozi zgodovinsko vrednotenje in nastajanje določenih spoznanj, in med težnjo, da je potreb no Dosredovati taka snozna Anton Repnik: ČEVLJAR nja, ki imajo neposredno korist za razmišljanja o sodobnih problemih v naravi in družbi. 3. Protislovje med zahtevami učnih načrtov in predmetnika na eni strani in fizično tei duševno zmožnostjo dijaka, ki naj s svojim delom ustreza tem zahtevam, na drugi. 4. Protislovje, ki je bolj subjektivne, človešike narave: med željami staršev na eni strani, da bi njihovi otioci čim uspešneje dokončali študij prav na gimnaziji, ter med prepričanjem, da se vseh stvari, ki se na gimnaziji uče, njihovemu otroku ne bi bdJo potrebno učiti glede na poklic, ki si ga je izbral. 5. Protislovje, ki se izraža v splošno družbeni zahtevi, naj bi bil pouk posodobljen (aktualiziran), in med pogoji, ki niso taki, da bi >mogočili tak posodobljen pouk. 6. Protislovje med večnimi spremembami, ki jih prinaša družbeno življenje, in rned težnjo po relativno ustaljenem sistemu dela v šolah, ki naj rodi uspehe. 7. Protislovje med splošnimi zahtevami po uve^avlja-nju dijaške samouprave in med dejstvom, da le-to ni proučeno in ne dovolj dognano. 2elel sem našteti vsaj nekaj taikih protislovij, predvsem zato, da bi seznanil širšo javnost s položajem in z vlogo, ki na> jo gimnazija kot šola »splošnega družbenega pomena« ima. in kako lahko v okviru teh pr>.tislo-vij opravlja svoje naloge. V okviru teh in podobnih dilem m protislovij je potrebno z vso resnost^ obravnavati prav gotovo dejstvo, da se v gimnaziji oblikujejo mladi ljudje, ki imaijo glede na duševne lastnosti določene težnje. Ko razmišljamo o pojavu dijaSke samouprave v >kviru gimnazijskega študija m o razvoju te samouprave, teciaj je potrebno poleg prej navedenega izhajati še iz naslednjega: 1. Dijaške samouprave ni mogoče obravnavati kot samoupravo v absolutnem smislu in jo nujno povezovati z delavskim samoupranrljarvjem. 2. Funkcijo dijaške samouprave je potrebno določneje opredeliti, sicer vnašamo zmedo v delo, ki je potrebno^ tako za gimnazijo kot za vsako dejavnost. 3. Dijaki ne morejo s.xmi razvijati samouprave, potrebna je nujna pomoč, nasveti in smernice učiteljskega zbora. Naročite I na domači Razdelili smo 50 nagrad Na prvomajsko nagradno križanko smo tokrat dobili komaj 391 odgovorov, tako da je sjkoraj vsak osmi reševalec že dobil eno izmed razpisnih nagrad — če je bila križanka seveda pravilno rešena. 12. maja so bili izžrebani naslednji naročniki: UJJJNARNE ■ NAGRADE — 1. Silva Rime, Selce lO, p. Blanca, dobi 250 dinarjev; 2. Franci Hlebec, Dol. Kamenje 54, p. Novo mesto — 150 din; 3. Ivo Jesenšek, Senovo 201 — 100 din; 4. Vera Ručigaj, Cerklje ob Krki št. 51 — 80 din; 5 Ludvik Rifelj, Češnjice 19, p. Otočec ob Krki— 70 din; 6. Ladka Češarek, Sodražica št 100 — 60 din; 7. Jožefa Kuhelj, Dvor 24 pri Žužemberku — 50 din; 8. Niko Tratar, Rakovnik 21, p Šentrupert — 40 din; 9, Tatjana Flajs, Brezje 10, p. Krmelj — 30 dinarjev KNJI2NE NAGRADE: Jože Vesel, Lazeč 13, p. Gra-dac; Alojz Dernač, Dol pri Hrastniku št. 41; Marija Hrovatič, Dol. Težka voda 14, p. Stopiče; Bogdan Klevišar, Dobliče 3, Črnomelj; Jože Pirc, Impoljca, p. Sevnica; Helena Golobič, Gotna vas 28, Novo mesto; Anica Mihelčič. Ulica 1. avgusta 3. Kranj; Kati Levstek, Slovenska vas 30, p. Stara cerkev pri Kočevju; Stanko Jamnik, V p. 10?ti/30-B, Škofja Loka; Biiikl Šinkovec, Impoljca, p. Sevnica, Frančiška Lovšin, Voglje 31, p. Šenčur; .Mirko Pečnik, Vojsko 2, p. Koprivnica pri Brertanici; Dušan Krivec, Bračna vas 2, p. Bizeljsko; Angela Šketa, Podbočje 68; Amalija Mrgole, Telče 13, p. Tržišče; Marija Kos, Cerov log 28, p. Šentjernej; Olga Golob. Cerklje ob Krki št. 1; Tadej Omerzel, Gra dac št. 63 v Beli krajmi; Bogo Meden, Ribnica; Anica Urbanija, Zagrebška c 6, Novo mesto; .4na Muren, Dvor 42 pri Žužemberku; Jože Kapler, Savinek 3, p. Škocjan; Marjan Zupančič, Dobova 37, Olga Bonča, Mokronog št. 40; Milan Bizjak, Sevmca Poljska pot 5; Mihelca Saje, Šentjernej 5; Pavla Brajer, Vel. Bučna vas 12, Novo mesto; Jožica Geršič, CBE 36, Metlika; Marta Zorc, Dolž 20, p. Stopiče; Milan Ferbežar, Cesta bratov Milavcev 37, Brežice; Marko Tratar, Rakovnik 21, p. Šentrupert; Marko Koščak, Trebnje 25; Angela Kočevar, Zabukovje 5, Vladka Petrišič, Vel. Obrež 49, p. Dobova; Jožica Kužnik. Romanja vas. 39, p Straža;. Alojz 2orž, Glavarjeva 42, Ljubljana; Martina Kranjec, Gregorčičeva 5, Celje; Ivanka Flajs, Brezje 10, p. Krmelj; Marija šubič, Ljubljanska 26-a, Kočevje; Zinka Zemljak, Cankarjeva 3, Kočevje in Vinko Brezar, Trg svobode 18, Tržič. Denarne in knjižne nagrade smo poslali včeraj s pošto. DOLENJSKI LIS^ REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. splaka, 7. Stritar, 14. zelenilo, 16. letovanje, 18. akant, 19. Ibsen, 21. vandal, 22. urna, 23. oblatar, 25. Kivi, 26. pek. 27. trlo,-28. aUas, 31. KS, 32. Tatra, 34. grlo, 36. Kropa, 39. Ma, 40. Valvasor, 41. Ibar, 42. orjak, 44. sel, 46. Dior, 47. kej, 49. Aar, 50. šodo, 51. TDT, 53. sklop, 54. Aida, 57. psikavka, 62. La. 63. Anton, 64. raca, 65. Rafko, 67. Tr, 68. bacil, 70. mošt, 72. ami, 74. okol, 77. pratika, 79. Erik, 80. kateta. 83. omela, 84. itala, 85. odisejada, 87. operater, 89. apanaža, 90. Iranec. Težave v starosti Pri poapnenju možganskih utripalnic opazimo, da sfl bolnik teže zbere, da mu peša spomin, da ima vrtoglS' vico in da včasih pade v krajšo nezavest. Poapnenj® srčnega ožilja povzroča hude napade bolečin v prsih s smrtnim strahom, da bo vsak čas vs^a konec, občutek tesnobe v prsih in kratko ter naporno dihanje. Okvara srca pa ovira hitro hojo in hojo v hrib ali po stopnicah« povzroča težko dihanje, kašelj in otekanje nog; včasih P® tudi nabiranje tekočine v trebuhu, torej vodenico. PO" apnenje ožilja v ledvicah pa povzroči visok krvni pritisk z vsemi njegovimi spremljajočimi tegobami. Zdravljenje poapnenja ožilja moramo prepustiti zdravniku in se držati njegovih navodil v prehrani in jemanju zdravil. Omejiti se je treba pri napornem telesnem duševnem delu, prehrana naj ne vsebuje svinine in svinj* ske masti, soliti je treba malo, opustiti pa čaj, i-vekovi duševnosti niso nič drugega kot normalen pojav. Vendar večkrat greše mladi ljudje in tudi zreli ljudje srednjih let, ko imajo stare ljudi za slaboumne. Mnogo starih ljudi lahko dela do pozne starosti, posebno izO" braženci, ne da bi bila njihova duševnost posebno prizadeta. Poznamo ljudi prek 80 let, ki so mdSno aktivru, duševno sveži in sposobni logičnega sklepanja, čeprav je morda njihova neelastičnost v prilagajanju okolici kriva z® nesoglasja z mladimi. Včasih pa se le zgodi, da pride do starostne slaboumnosti ali demence. Navadno se tako stanje razvije P® kakšnem težjem obolenju, npr. pljučnici, hudi gripi podobnem. Najprej opazimo izredno slab spomin za naj' novejša doživetja. Tak bolmk si ne more ničesar novega zapomniti. Izredno pa je Jasen spomin za mnogo let nazaj, ta meja se pomika počasi vedno bolj v mlada leta. Znanje, čustvenost, kritičnost, obučutek sramu, vse to hitro propada. Pojavijo se blodne misli, nočni nemifi pretiran strah za osebno svojino. Zato postane bolnik zapuščen in nečist, zbira hrano in druge predmete okrog sebe in jih ljubosumno shranjuje. Zaradi nočnega nemira, ki ga navadno spremljata strah in raztresenost, je taK človek zmožen razbiti pohištvo, zažgati hišo in podobno v samoobrambi pred nečim, kar predstavlja zanj paničen strah. Bolezen se razvija počasi nekaj let in tak bolnik predstavlja precejšen problem za družino, kjer ga imajo. Večinoma zdravimo take bolnike doma, potrebujejo pa seveda skrbno nego in n£;daor, ‘zdravila in priinex-no hrano, kar predpiše zdravnik. Pogostejša je arteriosklerotična slaboumnost, ki j® povzroči poapnenje možganskega ožilja. Bolezen lahko nastane precej hitro, poznamo pa tudi počasen razvoj. V obeh primerih se pojavijo najprej glavoboli, težave s srcem, zvišan krvni -pritisk, šumenje v ušesih, vrtoglavica, krvavitev iz nosu, negotovost pri hoji, razburljivost, preobčutljivost in pozabljivost. Kmalu nastopi nespečnost, spanje postane površno, ki ne spočije. Podnevi pa j® bolnik zaspan, dremlje se mu, čim se umiri ali počiva, delovna sposobnost se zmanjša. Počasi se pojavi pozaolji-vost in nezainteresiranost za nove stvari, zanemarjanje svoje zunanjosti, sebičnost, raztresenost In razdražljivost. Po kakšnem doživetju ali bolezni, ki močneje pretrese telo in duševnost, propade spomin, znanje in čustvenost do pK>p>olne slaboumnosti. Značilno je, da se stanje začasno popravi in potem naglo še bolj poslabša. To se lahko večkrat ponavlja. 17 Umaknila sta se gospodu, ki je v blesteči, s srebrnimi rožami pošiti svileni obleki moško stopil mimo njiju in vratarja v palačo. »Tega pa ne vpraša: ,2elite? je oponašala Marija vratarjev nosljajoči glas. »Gospod knežji vratar pač tudi ne ve, da smo pred Bogom vsi enaki,« jo je podražil Grajžar. Obrnila sta se na desno v Gosposko ulico, kjer so stali ob obeh straneh domovi kranjskih plemičev, lične hiše z lepimi, iz kamna klesanimi vhodi. Na koncu ulice velika vicedomska palača. Poleg nje Vicedomska vrata s pridvižnim mostom čez mestni jarek. Proti vodi okrogel stolp z ječami. Grajžar in komornik Mihec sta stopila čez most na Kapucinski trg. Nekaj časa sta stala pod velikim križem pred jahalnico in gledala/ hlapca, ki je drgnil upehanega konja. Marijo je zazeblo v noge. Začela sta meriti trg ob kapucinskem zidu navzgor do turjaških hlevov in vrtov pa zopet navzdol. Na trgu je pihal svež, mrzel veter. S slastjo je Marija vdihavala čistejši zrak. »Ozračje za mestnim zidom je strašno. Iz vsake hiše je prihajal drugačen duh. Ali se vam ni dozdevalo tako?« »V naših hribih imamo čistejši zrak,« je pritrdil Grajžar. Prišla sta že tretjič nazaj do mostu. »Barona pa dolgo ni. Morda je pozabil na naš dogovor.« Zdajci je prihitel čez most sluga v vicedomski livreji in ju nagovoril: »Milostna gospa vicedomovka grofica Blagajeva in milostni gospod baron Valvasor želita govoriti z gospodoma « ILKA VAŠTETOVA*. ^ Vražje: dekTiE:j. (Zgodovinski roman) Grajžar in Marija sta se spogledala, vendar sta krenila za slugo, ki ju je peljal naravnost v palačo in po širokih lesenih stopnicah v gornje nadstropje. Na dolgem hodniku je odprl visoka vrata, Grajžar in Mihec sta vstopila. Na ozki zofi je sedela gospa z visoko fontanžo vrh glave, vsa v svili in svilenih pentljah in s čudovito ozkim, prišpiče-nim životom. Dolga vlečka vrhnjega krila je visela zadaj po naslonilu. Valvasor je stopil prišlecema korak naproti: »Gospa gofica so me naprosili, da jim za jutrišnjo veliko gostijo odstopim svojega slugo, da bo stregel pri pojedini.« Zavrtel je oči obupno proti stropu, »kateri izmed vaju bi si upal prevzeti to častno nalogo?« »Jaz!« Komornik Mihec je stopil naprej, v očeh poreden blesk. »Ti, Mihec? Ti si za tako opravilo pač še preneroden.« »Vsekakor bo meni ta vloga bolje pristajala,« se je trdo in tehtno oglasil Matija Grajžar. »Tako je, Grajžar. Hvala vam! Nisem se motil o vas. Gospa grofica, moj komornik je še premlad za tak posel.« »O —!« je obžalovala grofica z dolgim pogledoii^ na lepega dečka. • »— a moj bakrorezec gospod Matija Grajžar ji>^ je z veseljem na uslugo.«. Grajžar se je kratko, skoraj nevljudno prikloni’ — veselja ni bilo na njegovem temnem obrazu. »Hvala mu! Prosim, naj se oglasi jutri zjutraj pri mojem nadkonjarju. Poučil ga bo o vsem potreb' nem. Livrejo mu pošljem danes proti večeru na dom.« Poslovili so se. Ko so šli zunaj prek Kapucinskega trga, je bruhnil Valvasor: »Vrag vzemi gospo vicedomovko in njeno stanovsko gostijo! Prav hvaležen sem vam, Grajžar, d® ste me rešili iz stiske. Gospa grofica vaju je videla skoz okno in po vsej sili je hotela, da ji posodiri^ svojega ,komornika'.« »Haha! Morda se je zaljubila vame — kakor ono dekle, ki sva ga srečala pod Trančo!« »Koliko dekle? Dozdeva se mi, da mi je Vitezo* vič prav svetoval. Najbolj pametno bi bilo, da se n® ganeš iz hiše, dokler smo tu. Kaj mislite, Grajžar?« je pomežiknil. Matija se je le kislo nasmehnil. Bil je slabe volje zaradi nenavadne vloge, ki jo je prevzel, da san^ ni vedel zakaj. Strežaja še v svojem življenju nikdar ni igral. Po kosilu so šli vsi trije proti domu. Pred hišo se je Grajžar poslovil, češ da obišče sorodnike. »Do večerje se vrnete, ali ne?« »Kadar želijo.« »Pojdem zvečer k bratu, bržkone se vrnem šel® pozno ponoči domov. Rad bi, da vzamete mojeg® ,komomika' s seboj k ,Cmemu orlu' na večerjo" »O mraku pridem ponj.« LJUBEZENSKA ZGODBA John in Janet sta se sre-pred hotelom »Com-^odore«. resnici na ljubo, Srečanje je bilo precej gro-John je urno hodil, Ja-jjet pa prav tako. John je “odil po 42. cesti, Janet je Prihajala po aveniji Lexing-|on. Hotel »Commodore«, ^ morate vedeti, stoji toč-^0 na vogalu teh dveh Zato je tudi prišlo do ‘rčenja. Angleškemu založniku se je zazdel honorar, ki &a je zahteval feldmar-^al Montgomery za objavo svojih spominov, odločno prevelik. Toda pri starem vojaku so naleteli njegovi pomisleki na gluha jišesa. Dejal je: »že v zgodnji mladosti sem se naučil, da TJiora vojak prodati svoje življenje čim draže.« Pesnik Elliot je dobil Od finančnega urada formular, v katerem bi Tnoral navesti svoje dohodke za , določitev davčne osnove. Ko je naletel na vprašanje >>Kdo je še udeležen pri dohodku?« je vzdihnil nekako brez jeze zapisal: »Samo finančni urad.« — Ali sanjam? — se je vprašal John. — Saj to je moški mojih sanj! — je v sebi zatrdila Janet. John je imel namreč točno predstavo ^o idealni ženski; imeti mora napadalne, bujne prsi. In ženska, na katero je naletel pred hotelom »Commodore«, je imela to odliko: fantastične prsi. Nikoli, nikoli doslej John še ni videl takšnih prsi. Tudi Janet je imela določeno mneje o idealnem moškem: moški, pravi moški je moral biti kosmat, tako, da bi bila njegova dlakavost dobesedno lahko naprodaj, tako rekoč za izvoz. Prebrala je dosti knjig, pogosto je hodila v živalski vrt in v njenem duhu je bil pravi moški — podoben gorili. Golobradi moški brez ene samcate dlalce — fuj! Ona si je želela gosto dlako, pravo krzno. Moški, ki ga je ugledala pred hotelom »Commodore«, je bil naravnost idealen moški: imel je goste obrvi in košate brke. To pa je precej obetalo. Da ne bomo dolgovezili: John se je na prvi pogled zaljubil v Janet, Janet pa je še v istem hipu zahrepenela po Jolinu. Malce sta poklepetala, se zmenila za sestanek, potem sta se dvakrat ali tri- krat videla in vsa nestrpna, da bi odkrila drug drugega, sta se ob petem srečanju, ne da bi sama vedela kako, znašla v neki sobi. Končno sama! — Ti si pravi Tarzan! — je zamrmrala Janet. John je slekel srajco. Na prsih je. imel cel gozd. Janet ga je v igri pocuknila za dlako ... In v roki ji je ostala vsa bujnost njegovega gozda. Bila je namreč umetna. V New Yorku je to namreč v modi: povsod prodajajo takšne kocinaste grudi in trgovci so olajšali Johna za petdeset dolarjev. Enako je bilo tudi z brki: cena 10 dolarjev. In goste lažne obrvi so bile precej drage: 35 dolarjev. V svoji žarki zaljubljenosti je John čimprej hotel objeti Janet — da bi ne mogla pokazati svojega razočaranja. Torej, čvrsto jo je objel, 'potem pa ... Skratka, njene fantastične prsi so mu ostale v rokah. Plastika: 60 dolarjev kos. — Saj nič nimaš! — je srdito vzkliknil John. — Ti tudi ne! — je jezno odgovorila Janet. Pa vendarle, da bi se ne izneverila, ameriški tradiciji »hp,ppy-enda«, sta se lažni gorila in lažna Anita Ekberg še naprej ljubila — z nežno ljubeznijo! Abv. 0========^ J rl I b 1 BREZ BESED ^Q0©0©©0000S®00®00©Q00Q©0®©©© 2 »Vrag vedi, kaj lahko si še sitnosti nakopljem!« Medtem sta bila stražnika obrnila moža na hrbet. »Saj to je Ko’pitenko ali Kovalen-ko, ki stanuje pri gospe Janški,« sem ugotovil in zašklepetal. »Je mrtev?« »Ne vem,« je odgovoril stražnik. Očitno si ni vedel pomagati. »Poklicati je treba zdravnika!« »Nu, in vi ga pustite tu kar tako ležati,« se je razjezil citraš. »V bolnišnico bi ga morali spraviti!« Kakšni dvajset se nas je bilo že nateplo, tresil sm,o se od mraza in groze, medtem ko sta klečala stražnika pri ustreljencu in mu odpenjala, kdo ve zakaj, ovratnik. Tedaj se je ustavil ob oglu glavne ulice taksi, šofer je prišel gledat, kaj neki se je pripetilo. Najbrž si je mislil, da bo pač kak pijanec, ki ga utegne celo zai>eljati domov. »Nu, fantje, kaj pa imate?« nas je prijateljsko vprašal. »U-u-u-streljenca,« je zašklepetal vegetarijanec, človek, na-na-naložite ga na vo-vo-voz in peljite ga do re-re-re-ševalne postaje. Mogoče še ži-ži-živi!« »Bes te lopi!« je menil šofer, »takih potnikov nimam rad. Toda, počakajte nekoliko, da pripeljem avto!« Nato je šel počasi do svojega vozila in ga pripeljal do nas. »Nu. ga pa kar naložite!« je dejal. Oba stražnika sta dvignila ustre-Ijenca ni ga z velikim naporom nalo žila v avto. Možak je bil sicer majhen, a opravki z mrliči so kaj težavni. »Tako, gospod kolega,« je dejal prvi stražnik drugemu, »peljite se z njim, jaz pa si zapišem priče, šofer, peljite do reševalne postaje, a prosim, nekoliko hitreje!« »Da, hitreje,« je zamrmral šofer, »če pa imam slabe zavore.« In je odpeljal. Prvi stražnik je privlekel iz žepa beležnico in rekel: »Povedati mi morate svoja imena, gospodje, saj razumete, zaradi pričevanja!« In nato si je zapisoval drugega za drugim, gromozansko počasi, v svojo beležnico. Morda so mu blii prsti odrveneli, ampak mi smo se tresli pri tem ko mladi kužki. Ko sem se vrnil v svojo sobo, je kazala moja ura četrt in deset minut čez enajsto. Ves direndaj je trajal torej deset minut. V tako dostojni ulici, kakršna je naša, je tak pripetljaj vehk dogodek. Lahko si predstavljate, kako smo se vsi iz naše ulice vrgli drugi dan na časnike. Radi bi bili zvedeli kaj novega o našem umoru, a poleg tega smo se sploh veselili, da prineso listi takšno novico iz naše ulice in o našem dogodku. Kakor politi smo obstali, ko smo sprevideli, da v nobenem listu ni niti besedice o našem umoru. Seveda, polno vsakovrstnih spletk, salamesnka politika, vse, vse je v listih, smo godrnjali, celo vest da je trčil ročni voziček kdove kje ob voz cestne železnice, a tako važnemu umoru ne odkažejo zasluženega prostora! Kmalu nato je prišlo nabiralcu pisemskih znamk na misel, da je policija utegnila naprositi liste, naj zavoljo preiskave .zaenkrat še ničesar ne poročajo. S to pojasnitvijo smo se tudi zadovoljili. Postali smo le pozornejši. Bili smo ponosni, da stanujemo v tako važni ulici in da nas pozovejo v tako očitno skrivnostni zadevi za priče. A drugi dan spet ni bilo nič v dnevnikih in nikogar ni bilo s policije, da bi poizvedoval. Najbolj čudno pa se nam je zdelo, da ni bilo' pri gospe Janški prav nikogar, ki bi preiskali Rusovo sobo in jo zapečatil. Tesno nam je postalo pri srcu in začeli smo se bati. Citraš je menil, da kani policija bržčas vso stvar potlačiti. Kdo ve, za kaj gre! In ko niso, listi niti tretji dan omenili našega umora, je zavrelo v naši ulici: kaj takega ne smemo dopustiti! Rus je bil iz naše srede, bomo že poskrbeli, da pride vsa zadeva na dan! Našo ulico sploh očitno zanemarjajo, naš tlak je slab, takisto naša razsvetljava. Gotovo bi bilo vse drugače, če bi stanoval v naši ulici kak poslanec ali kak urednik. Pa je že tako, za dostojno ulico se ne zmeni živ krst! Skratka, nezadovoljstvo je bruhnilo s prirodno silo in sosedje so prišli k meni in me prosili, naj bi šel kot starejša in neodvisna oseba na policijski komesariat opozorit odločujoče činitelje na vso nerednost, ki se godi z našim umorom. x\ ~ Avtombil je zletel čez rob! Paradižnik In ^»■acližnica sta zamižala. Čutila sta, kako zdravi f**aninski zrak šumi mimo njunih ušeh in nato ^očan udarec - znak. da se je vozilo spet dotak-našega planeta! Avto je zanihal v nebotični ^teni, zagozden za ostrim skalnatim robom, ki je štrlel iz stene. - Vse skupaj se je zgodilo veliko prehitro, da bi se bilo čas pošteno prestrašiti, zakričati na pomoč, priporočiti se sveti Klari. In tu v strmi steni so začeli Paradižnikova oblivati obilni potoki ledenega znoja. Da, kam pripelje človeka življenje! Celo. če se vozi v ble- ščeči limuzini. - Paradižnik se je ozri navzgor in navzdol. Ne, nič. prav nič se ni dalo storiti. Ne naprej ne nazaj ni šlo, pa tudi izstopiti se ni dalo. Celo kaj dosti gledati ven ni bilo priporočljivo. Tu bi se še gamsu najbrž zavrtelo v glavi Kl »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• kupujte izdelke »rašica«! PIPS mmi USPEŠNO UNIČUJE MUHE KOMARJE. BOLHE, MOLJE... NOVO ZA STALNO ZAPOSLITEV sprejmemo: 1. KOMERCIALISTA kot vodjo komercialne službe 2. več kvalificiranih in VK mizarjev 3. več priučenih mizarjev ali lesnih delavcev za posamezna dela v strojni in površinski obdelavi POGOJ je opravljena vojaška obveznost. Za samce je stanovanje urejeno. OPREMALES, NOVO MESTO Razpisna komisJija pri GRADBENEM OPEKARSKEM PODJETJU MIRNA NA DOLENJSKEM r a z p 15, u j e naslednja prosta delovna mesta za dela na • območju Novega mesta in Mirne: 1. gradbeni tehnik z gradbeno srednjo šolo (zaželena praksa) 2. dva gradbena delovodja z delovodsko šolo ali VKV zidarja z dvoletno prakso 3. več KV zidarjev 4. več PKV zidarjev 5. KV vodni instalater za dela v Mirni in okolici Nastop službe možen takoj po prijavi. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. DELOVNE ORGANIZACIJE! z vplačilom v kreditni sklad Dolenjske banke in hranilnice, brez zahteve po vračilu, dobite 200 % posojila za zidavo stanovanj! Poslužite se ugodnosti takega načina kreditiranja stanovanj! Sprememba naslova! Naročniki, lo spremenijo svoj stan naslov, naj sporočijo oba naslova. Dogaja se, da sporočijo samo novega, ker pa imamo pri nas vč^ih več naročji nikov z enakim p^riimkom in i Imenom, seveda ne moremo I vedeti, čjgav naslov je treba i spremeniti. H C3 C3 □ 13 0 C3 □ □ □ Q C3 0 OBRTNIK OBRTNIK LJUBLJANA Prodajalni NOVO MESTO: 9 NOVA MODA na Cesti komandanta Staneta % OBRTNIK na Glavnem trgu 29 Nudimo vam vse OTROŠKE POTREBŠČINE, DAMSKO IN MOŠKO MODNO KONFEKCIJO, DAMSKO IN MOŠKO PERILO IN ŠPORTNE REKVIZITE Obiščite naši prodajalni, ki sta vedno dobro založeni! OBRTNIK IŠČEMO več samskih sob in družinskih stanovanj v Novem mestu in okolici, Straži ali Dolenjskih Toplicah, v katere bi namestili tehnike in inženirje našega podjetja. Interesente za oddajo prosimo, da pošljejo ponudbe na naslov: NOVOLES, lesni kombinat, NOVO MESTO. Neotiadoma nas je zapustil naš dolgoletni sodelavec FRANC JENKO predsednik sveta delovne enote Zadnjič se bomo od pokojnika poslovili na šmihelsikem p>okopališ6u v četrtek, 15, maja, ob 16. uri. Ohranili ga bomo v trajnem spominu Tekstilna tovarna NOVOTEKS, Novo mesto » I N I S «, industrija stekla V STEČAJU NOVO MESTO obvešča interesente, da bo od 15. 5. 1969 dalje razprodaja lesenih zabojev Vse informacije v zvezi s prodajo dobite v komercialni službi v dopoldanskem času. DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE - DOBOVA razpisuje delovno mesto VZGOJITELJICE V VRTCU za nedoločen čas POGOJ: dovršena vzgojiteljska šola z diplomo. Razpis velja do zasedbe delovnega me.sta. GIMNAZIJA KOČEVJE razpisuje prosto delovno mesto HIŠNIKA Razpisano delovno mesto lahko zasede prosilec, ki ima v Kočevju primerno stanovanje (to je 'dvosobno stanovanje, ki ga lahko zamenja s službenim stanovanjem dosedanjega hišnika). Prednost imajo prosilci mlajših ali srednjih let, ki so kvalificirani ali pa vsaj priučeni strokovni delavci. Ta razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje je treba nasloviti na Ravnateljstvo gimnazije, Kočevje. Kmetijsko in trgovsko podjetje AGRARIA BREŽICE razpisuje 10 ŠTIPENDIJ (5 moških, 5 žensk) za dvoletno vrtnarsko šolo Medlog pri Celju Pogoji: — dokončana osnovna šola — kandidati morajo v času od 1. 7. do 30. 8.1969 opraviti obvezno dvomesečno prakso v Vrtnariji Čatež. Prednost imajo kandidati z območja občine Brežice. Vloge sprejema uprava podjetja do 31. maja 1969. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti uprave občmske skupščine Novo mesto RAZPISUJE prosta delovna mesta: 1. analitika v davčni upravi 2. davčnega inšpektorja 3. referenta za odmero davka od stavb in krajevni samoprispevek 4. 2 referentov za odmero od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti, od intelektualnih storitev in prispevka od skupnega dohodka občanov 5. 3 davčnih izvršiteljev 6. 2 pripravnikov Kandidati morajo imeti: pod 1.: visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri ter eno oziroma dve leti delovnih izkušenj v ekonomsko-komercialni službi; pod 2.: višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske, upravne ali pravne smeri ter tri leta oziroma deset let delovnih izkušenj v finančni službi; pod 3.: srednjo strokovno izobrazbo ter tri leta delovnih izkušenj v davčni ali finančni službi; pod 4.: višjo strokovno izobrazbo pravne, iy?ravne ali ekonomske smeri ter dve leti delovnih izkušenj v davčni ali finančni službi; pod 5.: srednjo strokovno izobrazbo ali dokončano osemletko; pod 6.: eno delovno mesto z visoko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri, eno delovno mesto z višjo izobrazbo ekonomske ali upravno pravne smeri. Za delovno mesto pod 1. je določeno 3-mesečno poskusno delo, za delovna mesta pod 2., 3. in 4. 2-mesečno poskusno delo, za delovno mesto pod 5. pa 6-mesečna preizkušnja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju* pogojev in kratkim življenjepisom sprejema razpisna komisija 15 dni po dnevu objave. Vsi kandidati bodo o izidu* razpisa pismeno obveščeni v 15 dneh po preteku razpisnega roka. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti uprave občinske skupščine Novo mesto R^Diai JANA VSAK DAN: poročila ob 6.00, 600, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, IS.OO, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan elasbeni spored od 4.30 do 8.00. ■ PETEK, 16. MAJA: 8.08 Glasbila matineja; 9.25 »Morda vam po všeč«; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični na-Wki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Ludvik Strobl: Novosti na področju preskušanja sort in potrjevanja posevkov; 12^.40 Cez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši I^luSalci čestitajo in pazdrav-Jjajo; 15.25 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 človek in zdravje; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.00 Lahko otroci! 19.15 Minut« z an-^mblom Lojzeta Slaka; 20.00 Komorni zbor RTV Ljubljana poje izbor iz jugoslovanske zborovske literature in folklore; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. ^ SOBOTA, 17. MAJA: 808 Glas-matineja; 9.25 »Cez travnike %lene«. 10.15 Pri vas dcnna; 11.00 poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti ^ inž. Milan Ciglar: Znanstveno r^skovalno delo na področju gobarstva; 12.40 Novi posnetki iz “Gograda; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Glasbena pravljica — žarko TOtan — Borut Lesjak: »Andrejčko-“a glava je prazna«; 15.20 Glasbe-^ intermezzo; 16.00 , Vsak dan “ vas; 17.35 Pojo naši amaterski ZDc-ri; 18.15 Vsako soboto »Top ^Ps 11«; 19.00 Lahko noč, otroci! ir„Minute s pevko Lidijo Kod-•>• o Sobotni glasbeni moza-JK; 20.30 Zabavna radijska igra — ur. walter Gerteis: »Vozli inšpek-wna Bralna«; 21.30 Iz fonoteke radia Koper; 22.15 Oddaja za naše »siseljence. . ■ NEDEUA, , 18. M.AJA: 6.00-B.iJO Dobro jut^-o! 8.05 Radijska ^ otroke — Dr. Jan Malik: *t??ca nogica«; 9.05 Koncert iz Ir . ,*^rajev; 10.05 Še pomnite, wvariši , . a) Mirko Markon: Pi- ke na nebu, M Madič-Kavgid; Ti- * XJ t i.¥&OpMlV« Mi in in na sremskem bojišču; Pesmi borbe in dela; 10.45 ^asi poslušalci čestitajo in pojavljajo — vmes ob 11.00 Po-Mila — Turistični napotki za tu-*oi ?°ste; 11.50 Pogovor s poslu-,. _ 13.30 Nedeljska reportaža; Humoreska tega tedna - G. ^iKes: Nove humoreske- 15.05 Za vs^ogar nekaj; 16.00 P^adijska ~ Alain Plater: »Sam na po-epu«; 17.05 Nedeljsko športno po-Lahko noč. otroci! Glasbene razglednice: 20.00 »V nedeljo zvečer«; 22.15 Serenad-ni večer. ■ PONEDELJEK. 19. MAJA: 8.03 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Aleksander Hržič: S katerimi sredstvi uničujemo koloradskega hrošča? 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov; 13.30 Priporočajo vam .. . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in PO SLEDI GORENJA VASA PRILOŽNOST Brez odlašanja sledite izdelkom Gorenja. Sodelujte v tej nag:radni igri Pošljite na naslov tovarne razglednico svojega kraja. Na razglednico napišite poleg svojega naslova Uevilko garancijskega lista izdelka Gorenje, ki ga imate. Ce izdelka nimate, pa četudi e;a ne nameravate kupiti, pošljite samo razglednico < svojim naslovom na »GORENJE« Tovarna go.«podinjske opreme VELENJE (PO SLEDI GORENJA) pozdravljajo; 15.20 Glasbeni mter-mezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka; 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije; 21.15 Z majhnimi ansambli in velikimi orkestri zabavne glasbe. ■ TOREK, 20. MAJA; 8.08 Glas-mena matineja; 9.25 »Morda vam bo všeč«; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Prane Kranjc: Za katere droge bo največje zanimanje na tujih trgih; 12.40 Slovenske narodne pesmi; 13.30 Priporočajo vam ... 15.20 Glasbeni intermezzo: 16.00 Vsak dan za vas; 18.15 v torek na svidenje; 18.45 Svet tehnike — Ddr. Bronka Brzlsi: Kemična zaščita pred ionizirajočim žarčenjem; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ninom Bobičem; 20.00 Od premiere do premiere; 21.15 Deset pevcev — deset melodij; 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb. ■ SREDA, 21. MAJA; 8.08 Glasbena matineja: 9.10 Iz glasbenih šol; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. j£^a Ferjan; Gospodarsko križanje prašičev; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Glasbeni inter-mezzo; 15.40 Naš podlistek —- B. Piljnjak: Tiskovni znaki — I; 16.00 Vsak dan za vas; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »Ti in opera«; 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, -22. MAJA; 8.08 Glasbena matineja; 9.25 Iz zakladnice resne glasbe; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje g:oste: 12.30 Kmetijski nasveti — inži Jelka Hočevar: Zatirajmo krompirjevo plesen; 12.40 Pihlni orkestri na koncertnem odru; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 »Mladina poje«; 14.45 »Mehurčki«, 15.20 Glasbeni intermezzo: 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Četrtkov simfonični koncert; 18.45 Kulturni globus; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Edvinom Pliser-jem; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Večer s slovenskim dramatikom Primožem Kozakom: 21.40 Glasbeni nek-tunio; 22.15 Komomo-glasberil večer. 9.00 9.25 9.30 10.00 10.45 10.50 14.30 15.00 15.30 16.45 17.00 18.15 20.00 20.35 21.20 21.35 22.00 223 nedelja, 18. M.AJA KAIETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI (Beograd) PET MINUT ZA BOUŠI J?:-(Ljubljana) raJETIJSKI R.\ZGLEDI -(Ljubljana) KMETIJSKA ODDAJA (Zagreb) PROPAGANDNA ODDAJA -(Ljubljana) OTROŠKA MATINEJA: Dak-lari in Film.ska burleska — 'T^jubljana) Mtjnaoo: AVTOMOBII^KE dirke — prenos (EVR) ŠAHOVSKI KOf^ENTAR (Zagreb) Erfurt: .MLADINSKI NOGO-AIETNI TURNIR UEFE — •Jugoslavija : Avstrija (EVR) NADALJEVANJE AVTOMOBILSKIH DIRK IZ MONACA — prenos (EVR) P^ET VESOL.ISKE LADJE APOLLO 9 (EVR) jezdili SO NA ZAHOD — /ameriški celovečerni film — (Ljubljana) TV DNEVNIK (Beograd) HUMORISTIČNA ODDAJA -(Beograd) VIDEOFON (Zagreb) ŠPORTNI PREGLED (JRT) TV DNEVNIK (Beograd) EVROPSKO TELOVADNO PRVENSTVO ZA ZENSKE — posnetek iz Landskrone (Bco-grad) PONEDELJEK, 19. MAJA v SOU (Zagreb) 11 nh S^SCINA (Zagreb) ^1-00 OSNOVE SPLOSNE IZOBR.'V-ir,„ZBE (Beograd) **>•10 ANGLEŠČINA (do 16.40) — (Beograd) 21.45 BISERI GLASBENE LITERATURE (JRT) (Ljubljana) 22.05 EN FRANCAIS (Ljubljana) 22.00 POROČILA (Ljubljana) TOREK, 20. MAJA 9.35 T\^ V SOLI (Zagreb) 10.30 ANGLEŠČINA (Zagreb) 11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRA-ZBE (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev (Za-greb) 15.40 .ANGLEŠČINA — jonovitev (Zagreb) 16.10 FRANCOŠČINA (do 16.40) — (Beograd) 17.45 RISANICA (Ljubljana) 18.00 OSTR2EK — hlm za otroke (Zagreb) 18.20 OBREŽJE — oddaja za italijansko narodnostno skupino (Ljubljana) 18.40 TORKOV VEČER (Ljubljana) 19.05 OD ZORE DO MRAKA — oddaja TV Beograd (Ljubljana) 19.35 MOTIVNI SVET DORE PLESTENJAKOVE IN FRANCETA SLANE (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 VHOD ZA IGRALCE - fran-coski celovečerni film (Ljubljana) 22.10 TRIJE DUETI IN EN SOLO — baletna oddaja (Ljubljana) SREDA, 21. MAJA 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (do 17.30) (Beograd) 17.45 20 SLAVNIH — oddaja za otroke (Zagreb) 18.30 EN FRANCAIS (Ljubljana) 18.45 VELIKA PUSTOLOVŠČINA — serijski film (Ljubljana) 19.15 POPULARNA GIJVSBA (Beo-grad) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 G. Birett: CARMEN — opera (Ljubljana) 22.55 POROČILA (Ljubljana) 17.45 TIKT.^UC: Trije župani (Ljub-Ijana") 18.00 RISANKA (Ljubljana) 18.15 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18.45 TUROBNA JESEN - serijski film TV Zagreb (Ljubljana) 19.45 CIKC.'« (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2 -1 (Ljubljana) 20.35 A: Marodič: KINOOPERA- TER — oddaja iz cikla Mali oglasi (Ljubljana) 21.20 KULTURNE Dl.-^GONALE — (Ljubljana) 22.05 WOJEOK — serijski film — (Ljubljana) 22.55 POROCII.A (Ljubljana) PETEK, 23. MAJA 9.35 TV V SOU (Zagreb) 11.00 FRANCOŠČINA (Beograd) 14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOBRA. ZBE (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (do 17.00) (Beograd) 17.55 NENAVADNE DO(30I>IVSC1. NE MARKA PIEGUSA — serijski film (Ljubljana) 18.15 MLADINSKI KONCERT — (JRT) (Ljubljana) 19.00 SLOVENSKA TR(30VINA NA JUC30SL0VANSKEM TRGU — oddaja iz cikla V središču pozornosti (Ljubljana) 19.45 PET MINUT ZA BOUSI JEZIK (Ljubljana) 19.ii0 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 EN KROMPIR, DVA KROM-PIRJA — ameriški film — (Ljubljana) 22.10 VES, VEM — posnetek quiza (Ljubljana) SOBOTA, 24. MAJA 18.05 E. Voss: PLEŠOČI OSLIČEK — mladinska Igra (JRT^ — (Ljubljana) 17.15 18.00 18.25 10.60 19.20 ^0.00 ?0.35 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd) PO SLOVENIJI (Ljubljana) SMO RES NEODGOVORNI? — Oddaja iz cikla Aktualna tema in samoupravljanje — (Ljubljana) GODALA V RITMU (JRT) -(Ljubljana) HKKI.E v POKLICU (Ljub-IJana) TV DNEVNIK (Llubllana) Antlrejev BAl.ADA O SEDMIH OBEŠENIH — drama slovaško TV (Ljubljana) 23.00 NOGOMETNI FINALE ZMAGOVALCEV — posnetek Iz Basla (Zagreb) ČETRTEK, 22. MAJA 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 14.35 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb) 16.30 ATT.KTSKl MITING »ALPE ADRIA« — prenos do 17.45 (Ljubljana) 19.15 JUGOSLOVANSKA REVOLU. CIJA — filmska serija (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 BILA JE ENA STARA SLIKA — reportaža (Ljubljana) 21.00 ELLE — ONA — zabavno glasbena oddaja (Ljubljana) 22.00 REZERVIRANO ZA SMEH — (Ljubljana) 22.20 MAŠČEVALCI — serijski film (LJiibllana) ~ 23.30 POROČILA (Ljubljana) 23.35 BEOGRAJSKA POMLAD — finale (Beograd) 25. in 26. maja 1969 , pri Carinarnici Ljubljana Carinarnica Ljubljana bo prodajala 25. in 26. maja 1969 motorna vozila in ostalo blago in to: Avtomobile v nedeljo, 25. maja v prostorih Šolskega centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka št. 33 od 8. ure naprej, a motorna kolesa in ostalo blago 26. - maja od 8. ure naprej v prostorih Carinarnice Ljubljana, Šmartinska 152 a. Ogled vozil in blaga po v petek 23. maja od 9. do 13. ure in v soboto, 24. maja od 9. do 13. ure in od 14. do 17. ure v prostorih Carinarnice Ljubljana. MOTORNA VOZILA ZAČETNA CENA v ND 1. OS. .AVTO Mercedes 220 S, letnik 1961, v nevoznem stanju 15.000,— ' 2. OS. AVTO Mercedes 190 D, letnik 1962-63, karamboliran 14.000,— 3. OS. AVTO BMW 1800, letnik 1967,68, karamboliran 9.800,— 4. OS. AVTO Opel Karavan, letnik 1964, v nevoznem stanju 9.600.— 5. OS. AVTO BMW 1500, letnik 1963, karamboliran 8.700,— 6. DOST. AVTO Mercedes Furgon, letnik 1961, v nevoznem stanju 8.500,— 7. OS. AVTO Fiat 850, letnik 1966, karamboliran 8.500,— 8. OS. AVTO Opel Record, letnik 1964, karamboliran 7.800.— 9. OS. AVTO Ford Taunus 17 M, letnik 1963, karamboliran 7.500,— 10. OS. AVTO VW, letnik 1961-62, v nevoznem stanju 7.200,— 11. OS. AVTO Opel Kommodore, letnik 1968, karamboliran 7.200,— 12. OS. AVTO Mercedes 190, letnik 1961, v nevoznem stanju 7.200,— 13. OS. AVTO Opel Kadett, letnik 1967, karamboliran 6.900,— 14. OS. AVTO VVV 1500, letnik 1963, karamboliran 6.600,— 15 OS. AVTO Peugeot 404, letnik 1962, karamboliran 6.400,— 16. OS. AVTO Mercedes 180 D, letnik 1954, v nevoznem stanju 6.400,— 17. OS. AVTO Opel Record, letnik 1963, karamboliran 6.200,— 18. OS. AVTO Alfa Romeo Giulietta TI, letnik 1961, v nevoz. st. 6.200,— 19. OS. AVTO Opel Record, letnik 1961,. karamboliran 6.100,— 20. OS. AVTO Ford Taunus 17 M, letnik 1962—63, karamboliran 6.000,— 21. OS. AVTO Opel Caravan, letnik 1960, v nevoznem stanju 5.900,— 22. OS. AVTO Opel Record, letnik 1964, karamboliran 5.600,— 23. OS. AVTO Opel Record, letnik 1961, karamboliran 5.100,— 24. OS. AVTO Opel Record 01ympia, letnik 1957, v nevoz. stanju 5.000,— 25. OS. AVTO Ford Taunus 15 M, letnik 1964, karamboliran 4.900,— 26. OS. AVTO Kombi VW, letnik 1961-63, karamboliran 4.800,— 27. OS. .AVTO Renault 8, letnik 1963, nekompleten 4.500,— OS. AVTO Prinz, * letniti 1967, karamboliran 4.400,— 29. OS. AVTO Ford Taunus 17 M, letnik 1963, karamboliran 4.200,— 30. OS. AVTO Opel Record, letnik 1958-59, v nevoznem stanju 4.200,— 31. OS. AVTO Ope! Record, letnik 1961, v nevoznem stanju 4J200,— 32. OS. .AVrO Ford Taunus 12 M, letnik 1986, nekompleten 4.100,— 33. OS. AVTO Opel Record Oljinpia, letnik 1956, v nevoz. stanju. 4.000,— 34. OS. .AVTO Opel Record, letnik 1961-62, karamboliran 4.000,— 35. OS. AVTO Opel Record, letnik 1957, v nevoznem stanju 3.700,— '36. OS. AVTO Opel Record, letnik 1957, v nevoznem stanju 3.500,— 37. OS. AVTO Opel Record, letnik 1961, karamboliran 3.200,— 38. OS. AVTO Opel Record, letnik 1959, v nevoznem stanju 3.200,— 39. OS. AVTO Opel Record, letnik 1962, karamboliran 3.200,— 40. OS. AVTO Fiat 1500, letnik 1967-68, karamboliran 3.000,— 41. OS. AVTO Ford Taunus 17 M, letnik 1959, v nevoznem stanju 3.000,— 42. OS. AVTO Fiat Steyer 1400, letnik 1959, v nevoznem stanju 3.000,— 43. OS. AVTO DKW 1000, letnik 1958, karamboliran 2.800,— 44. OS. AVTO Mercedes, letnik 1956, motor razstavljen 2.700,— 45. OS. AVTO VW 1-11, letnik 1954, v nevoznem stanju 2.600,— 46. OS. AVTO Opel Record, letnik 1956, nekompleten 2.200,— 47. OS. AVTO Renault Dauphine, letnik 1956,' karamboliran, 2.000,— 48. OS. AVTO Renault Dauphine, letnik 1959, karamboliran ’ 1.800,— 49. OS. AVTO Opel Kadett, letnik 1962, karamboliran 1.800,— 50. OS. AVTO Opel Record, letnik 1962, karamboliran 1.800,— 51. OS. AVTO Ford Taunus Caravan, letnik 1960, karamboliran 1.500,— 52. DOST. AVTO Thames Combi, letnik 1958, karamboliran 1.500,— 53. OS. AVTO Renault Dauphine, letnik 1958-59, brez»jnotorja 700,— PONOVNO NA LICITACIJI: 54. TOV. AVTO Magirus, letnik 1959, v nevoznem stanju 11.000,— 55. OS. AVTO Volvo, letnik 1968, karamboliran 9.800,— 56. OS. AVTO Opel Kadett, letnik 1966, motor razstavljen 9.500,— 57. OS. AVTO Škoda 1000 MB, letnik 1965, v nevoznem stanju 8.000,— 58. OS. AVTO Mercedes 190 D, letnik 1964, karamboliran 6.900,— 59. POLTOV. AVTO VW, letnik 1963, v nevoznem stanju 6.200,— 60. OS. AVTO Cadilac, letnik 1959, v nevoznem stanju 5.900,— 61. OS. AVTO Citroen ID 19, letnik 1960, v nevoznem stanju 5.500,— 62. OS. AVTO Citroen DS 19, letnik 1961, karamboliran 4.800,— 63. OS. AVTO Fiat 1100, letnilc 1954, v nevoznem stanju 4.200,— 64. OS. AVTO Ford Taunus 17 M, letnik 1960, v nevoznem stanju 3J.00,— 65. OS. AVTO Ford Anglija, letnik 1957, v nevoznem stanju 3.000,— 66. OS. AVTO Opel Record 01ympia, letnik 1955, v nevoznem st. 2.900,— 67. TOV. AVTO VW, letnik 1958, karamboliran 1.900,— 68. OS. AVTO Ford, letnik 1959, karamboliran 1.900,— 69. OS. AVTO Fiat 600, letnik 1958-59, brez motorja 1.700,— 70. OS. AVTO Alfa Romea 1900, letnik 1958, karamboliran 1.600,— in ostalo (motoma kolesa, poljedelski stroji, motorji za osebne in tovorne avtomobile ter razni deli). Pravico do udeležbe imajo vse pravne in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh določenih za ogled vplačati kavcijo v višini 10 o(istotkov od ssačetne cene v Carinarnici Ljubljana, a predstavniki podjetij tudi pooblastilo. Vse informacije o licitaciji se dobijo od 19. maja 1969 dalje na telefon 316-538, Carinarnica Ljubljana. Seznam motornih koles in ostalega blaga bo na oglasni deski Carinarnice Ljubljana. v IZ CARINARNICE LJUBLJANA v TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek 16. maja — Janez Sobota. 17. maja — Mojca Nedelja, 18. maja — Erika Ponedeljek, 19. maja — Vitoslava Torek, 20. maja — Bernard Sreda, 21. maja — Dan letalstva Četrtek, 22. maja — Milan BRE2ICE: 16. in 15. maja franc.-angl. film NOC GENERALOV. 18. in 19. HM.ja amer. barv. film UKROĆENA BESNOST. 20. in 21. maja franc. barv. film LAMIEL. CRNOMEU: od 16. do 18. maja amer. barv. film PIŠTOLAH VAKO. 20. in 21. maja angl. film USODNA GOSPODIČNA. 21. in 22. maja franc. barv. film MOŠKI IN ZENSKA. KOČEVJE — »JADRAN«: od 16. do 18. maja amer. barv. film POVEST O JE5SY JA-MEN. 19. maja amer. barvo; film KO PADE NOC. 20. in 21. maja angl. barv.' film KOCA STRICA TOMA. 22. maja jug. barv. film SARAJEVSKI ATENTAT. KOSTANJEVICA: 18. maja nemški film VELIKA KACA. 21. maja angleški film 2IVETI SVOBODNO, s METLIKA: od 16. do 18. maja češki film KDO 2ELI UBITI DJESI. Od 16. do 18. • maja amer. barvni film NASILJE V JERICHU Od 20. do 22. moja gi'Ski film STRAH. MIRNA: 17. in 18. maja ameriški film TENKA RDEČA CRTA. MOKRONOG: 17. in 18. maja ameriški film PRVI PORAZ. NOVO MESTO: od 16 do 19. maja meh.-ital. barv. film OBRAČUN NA PE: KOSU. 20. in 21. maja ital. barvni film ČLOVEK, PONOS, MAŠČEVANJE. 22. in 23. maja slov. barvni film KEKCEVTE UKANE. RIBNICA: 17. in 18. maja ameriški barvni film RUSI PRIHAJAJO. SE\T^ICA: 17. in 18. maja francoski film OSS 117 V TOKIU. 21. maja amer. film 1. ZAKON ZAHODA, 2. PREGON. SODR.\2ICA: 17. in 18. maja angl. barvni kavbojski film 21ASLHX>VANJE IZ PEKLA. Obžalujem žaljive besede, kd sem jih govoril o Heleni Košo(nok iz IMgorice 104. Anton Mrhar, Prigorica 83, Dolenja vas. Martin Klajder, Gor. Suhadol 15, Brusnice, in Franc Bnilc, Gor. Suhadol, prepovedujeva pa^ in hojo po najinem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno piregai^ala. Ida Samida, Šmihel 50, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši po mojem vrtu in vsak preliod čez mojo njivo v Šmihelu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala V'era Dimitrijcvič, Jug Bogdana 16, Požarevac, prepovedujem Martinu Balažiču, šmarjeta 12, vsako obdelavo in uživanje mojega posestva, ker do t^a ni upravičen. Ce tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Ivan Kos, Trdinova 32, Novo mesto, prepovedujem hojo in onesnaženje mojega vrta psom lastnika Andreja Virščka, Paderšiče-va 1, sicer ga bom sodno preganjal. Tone Turk, Mali Orehek 5, Stopiče, preklicujem in obžalujem, kar sem obr^jivega govoril o Jožetu Lukšiču, Šentj^ 3, Stopiče. Anton Težak, Dole 5, Suhor, prepovedujem vsako pašo in hojo živine in kokoši in druge perutnine po vrtovih in njivah na Mačkovcu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Peter, Anton in 'Štefan Kastelic ^ iz Pangrč grma 12 ter Jože Sašek ‘ iz Pangrč grma 13 razglašamo, kar smo govorili proti Jožetu Primcu iz Pangrč grma 2, kot neresnično in se mu zahvaljujemo, da je odstopil od tožbe. Anton Darovic, Ločna 26, Novo mesto, prepovedujem paSo vseb KUPIM SLUŽBO DOBI GOSPODINJSKO pomočnico sprejmemo takoj. Lahko je mlajša začetnica. Ponudbe pošljite na naslov; Rudi Sadi, gostilna lipovci, p. BelUnoi — Prekmurje. GOSPODINJSKO POMOCNICO išče . pekama Omerzel, Krško, GOSPODINJSKO pomočnico išče starejši zakoneski par. Inž. Leon Knafeljc, Izubijana, Križevniška 14. SPREJMEM vajenca z dokončano osemletko ali fanta, ki je končal z nepopolnimi razredi šolo, v priuči tev. Hrana in stanova-nje zagotovljena, ostalo po dogovoru. Franc Kovačič, dimnikarski mojster. Krško, Brestanica 20. ISCEM starejSo žensko za varstvo otroka 8 ur. Stanovanje in hrana preskrbljena, ostalo po dogovoru. Jože Kolenc, Mestni-trg 19, Škofja Loka. MIZARSKEGA pomočnika sprejmem. Plača dobra. Možnost zaslužka do 170.000 Sdin z nekaj nadurami. Hrana in samsko stanovanje zagotovljena. S^izar-stvo DermasUJa, Ljubljana, Kam-nogorlška 8. TAKOJ SPREJMEM gospodir^jsko pomočnico za 8 ur dnevno, v glavnem kot varuhinjo otroka. Plača dobra, možnost večerne šole. Ema Podbevšek, Vižmar-Je 138 a, Ljubljana. GOSPODINJSKO POMOCNICO išče družina. Plača visoka. Inž. Lukač, Dolomitska 15, Ljubljana. IŠČEM ZENSKO (upokojenko) za varstvo dveh otrok. Nudim tudi stanovanje in hrano. Sivec, Žabja vas, n. h. (poleg vojašnice). Novo mesto. SLUŽBO IŠČE NA DOM vzamem otroka v varstvo. Jadrič, šolska 12, Novo mesto. USLUŽBENKA, 22 let, vestna in marljiva, z znanjem strojepisja In 4-letno prakso v splošni administraciji, išče zaposlitev kjerkoli v Sloveniji.. Ponudbe na upravo lista pod »Zelo nujno«. STANOVANJA aU za rezan snu^kov les. (Tena ugodna. Jote Kranjc, Brestanica. PBOD.4M MOTOR vespa v brezhibnem stanju po ugodni oend. Gabrijel Hudoklin, Brusnice 10. PRODAM motorno kolo (3aleb, predsolMio steno z omarico za čevlje in radijski aparat z gramofonom. Zajc, Jerebova 3, Novo mesto. PRODAM MOPED Tomos, dobro ohrarxjen. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan po 15. uri. Kosec (pri: Eržen), Žabja vas, n. h., Kodeljev hrib. PRODAM AVTO zastava 750, letnik 1965. Ogled pri avtomehaniku Omerzetu, Brestanica. FORD 12 M — 1966, štiri vrata, svetlo sive barve, ugodno prodam. Ponudbe pošljite na upra. vo lista ali sporočite v popoldanskem času po tel. št. (068) 21-517. POCENI PRODAM avto Prinz 1100. Prevoženih 26.000 km. Ogled 19. maja popoldne. Naslov v upravi lista 940/69 PRODAM zastavo 750, letnik *1966, Naslov v upravi li^. 948/69 KUPIMO serijski telefonski aparat 1/5 »Pupin« (5 Internih zvez plus 1 zunanja) s priključno omarico. Uprava Dolenjskega lista, Novo mesto KUPIM smrekova, orehova ald macesnova debla. Stančd Požun, Sevnica, Maroka 11. POSEST PRODAM NEOPREMLJENO SOBO v Novem mestu ali okolicd išče inženir. Naslov v upravi Usta (876/69). SKROMNO SOBICO, eventuahio tudi hrano, iščem v Novem mestu ali okolici. Grem tu^ za sostanovalca. Ponudbe pod: »21-letni elektroinstalateir«. ODDAM SOBO v Novem mestu. Naslov v upravi lista (900/69). MLADA ZAKONCA, inženirja ■ kemije, potrebujeta novembra dvosobno stanovanje v Novem mestu. Inž. Sašek, Hudovemiko-va 8, Ljubljana. INŠTRUIRAM angleški jezik in matematiko za sobo v Novom Hiestu. Ponudbo pod »Izredna fttudentka«. MOTORNA VOZfLA PRODAM FIAT 1100 ( o- to«) ald Kamenjam za fiat 730 PRODAM leseno shrambo za ato, primemo za vikend aJi hram v vinogradu. In 1,50 ha zemlje — lepa lega. Jožefa Zorc, Stehanja vas. Velika Loka. PRODAM nov pletilni dvostranski stroj znamke Singer. Cesta belo-kr^jskega odreda 7, Črnomelj. UGODNO PRODAM peč za centralno (23.000 kalorij) — Čučnik, Ljubljana, Miklavčeva 20, tel. 316-404. PRODAM puhalnik za seno. Janez Anžiič, Bišče 13, Domžale. - PRODAM dobro ohranjen globok otroški voeričeJc znamke Schmidt. Prisojna pot 18, Novo mesto. PRODAM 500 kg sena In 500 kg detelje, slamoreznico in vprežni voz. Jože Gorše, Podturn 58, Dol. Toplice. PRODAM košnjo. Ozebek, Novo mesto. PRODAM dvoje vprežne grablje za seno znamke Lanz-Fahr. Ja-nea Kralj, Dobnika vas 4, Škocjan. PRODAM dobro ohranjen traktotr Deutz, 22 KS, s hidravlikom, plugom, kosilnico In jermenico. Naslov v upravi lista (899/29). PRODAM hladilnik EMO po ugodni ceni. Karla Bratoš, Kettejev drevored 40, Novo mesto. PRODAM mrvo na rastilu. Pirnar, Brod 3, Novo mesto. PRODAM košnjo na Dol. Podbort-tu. Poizve se pri Adolfu Gričarju. mUn, Dol. PodbOTšt, Trebnje. PRODAM mizarsko poravnalko — kombinirano s trofaznim motorjem. Leopold Lončarič, DragatuS. ' (VrROšKI VOZIČEK, Športni, skoraj nov, prodam, Simič, Lji*-Ijanska 15, Novo mesto. PR()D.\M skoraj nov tele^’izoT znamke Telovoks s stabilizatorjem in nov 501 perilnik za perilo. Janez Kotar, Brod 17, Novo mesto. PROD.IiM manjSl Sank tn ostali gostinski inventar. Naslov v upravi listo. ns? 'H9 P»innAM o‘ro<’ro posteljico in kuhinjsko Turk, Nad milni 2J, Novo mtx>to. RAZNO živali na mojem travniku, spuščanje gnojnice ter povzročanje dmge škode. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Miha in Pepca Sladič iz Svinjskega, p. Šentjanž, opozarjata Slhvka in Urško Bunderšek iz iste vasi, naj prenehata obrekovati njuno družino in razširjati o njej lažnive govorice. V nasprotnem primeru bosta primorana zadevo izročiti sodišču. Janez Vesel, Gorenja vas 66, prepovedujem pašo kokoši po moji parceli št. 2289. Kdor t^a ne. bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jože Ponikvar, Gorenja vas 67, prepovedujem pašo kokoši na parcelah, kJ jih imam v zakupu od Ivana Droibniča, Gorenja vas 34 (pare. št. 2270, 2269). Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno pr^anjal. Alojz in Fani Fajs, Gorenja vas 71, prepovedujeva pašo kokoši po najini parceli št. 2277/2. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganj^a. PROD.VVI dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco in električni Štedilnik Tobi. Pavla Gričar, Dol. Nemška vas 42, Trebnje. PRODAM italijanski kombiniran voziček. Naslov v upravi lista. MAJSKO VREME V PREGOVORIH Oe maj se s F>oletno vro-5ino začenja, mraz še po Urbanu pogosto ne jenja. — Če se Pankracij na soncu peče, obilo mošta v sode priteče. — <5e -je pred Servacem poletje, mraz rad še pritisne na cvetje. — Oe Zofija zemlje ne po$kro ob 13.15 PRODAM PARCELO v Libni, pri memo za stavbišče. Dostop možen z avtom, gozd v Cmi mlaki, Pleterje. Cena ugodna. Pojasnila: Karel Novak, šentlenart 97, Brežice. UGODNO PRODAM majhno pa sestvo (pribl. 3,5 ha) s hišo in gospodarskim poslopjem na Ledini St. 74, Sevnica. Lepa lega, krasen vinograd, sadovnjak in njiva. Interesenti sd lahko ne-mlčnino ogledajo vsak dan med 14. in 19. uro. Informacije dobite pri Mirku Sternu v Sevnici, Ulica heroja Maroka. PRODAM starejšo hišo z velikim vrtom, majhnim hlevom, drvarnico in njivo v Podbočju. Alojz Miler, Podbočje 26. PRODAIM VINOGRAD v Skrivnem ob cesti. Lepa sončna lega, primemo za vikend. Zdravič, Šentjernej 3. PRODAM na licdtadjd travnik z nekaj ome zemlje ali samo košnjo (2 ha) v Knežji vasi pri Dobrniču. Licitacija bo v nedeljo, 18. maja, ob 14. uri na kraju samem. PRODAM nov vinograd in klet s celotnim Inventarjem. Prodajam zaradi starosti. Vprašajte pri: Lenardu Polšaku, Sromlje 58. PROD.\M VINOGRAD, 27 a z nad stropno zidanico ali brez nje v Gradišču pri Trebnjem. Možen je dostop z avtom, primerno za vikend. Anotn Lap, Breza 21, Trebnje, PRODAM visokopritlično podkleteno, vseljivo hišo z vrtom, 7 km iz Ljubljane. Informacije pri Vinku Novaku, Titova 201, Ljubljana. IfGODNO PRODAM 10 arov zemlje in nedograjeno stavbo. Poizve se pri Alojzu Saksida, Tr&a gora, Otočec ob Krki. igOBVESniA I Ekspresno očisti oblačila 'Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, CJermova 5. Namesto ovetja pokojnemu Josipu Kobetu poklanjamo družini Mastnjak 60 dinarjev. Ka.stelic —-Gruden. Mline — kladi var je, > kombinirano za mletje storžev, k^jacdteta 300—400 kg, izdelujem po 9,50 din. Franc Pintar, Sv. Duh 7, Škofja Loka. Go.stilna Rogelj, Rdeči kal pri Dobrniču, priredi v nedeljo, 18. maja, vrtno veselico. Za razvedrilo 1^0 poskrbeli Fantje treh vasi. Vabljeni! ZAPRTJE je zelo zoprna nadloga, ki vam povzroča bolečine, hkrati Pa tudi celo vrsto nevarnih bolezni. NaJučinkovltoJSe prirodno sredstvo je voda DONAT vrelca. Zahtevajte jo v svoj.i trgovini, to pa jo dobe v Novem mestu pri HMELJNIKU — tol. 21-129, STANDARDU (MERCATORJU) — tel. 21-158 in DOLENJKI — telefon 21-440. CE ZEIJTE osrečiti in razveseliti svoje dokle, žono ali nevesto, ji kupite lop prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Crosposka 5 (poleg univer/e). ODDAM apnenico za kuhanje pni Stari žagi. Alo’z Sprajcar, Stare Zage 8, Dol. Toplice. ŽELEL III SPOZNATI kmečko dekle, staro 19 lot, zaradi poa-nelSe ženitve. V poStov pridejo de>:leJn Iz crfcoiice Brežic in K’^kfM^a. PiSelo lahko na naslov: Prnnc r*ir« V T*. ;i072'na, I'’T.lstri'vn A’’'’* Tvl bodo pisale, bi prosil za sioko. Če želite odgovor ali naslov iz malih oglasov, nam po<%ljit.e v pismu dopi.snlco ali znamko za 50 par! UPRAVA LISTA Od 6.30 do 15. ure! B NOV DELOVNI CAS (poletni delovni čas) velja v upravi in uredništvu našega lista od l.maja naprej: ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih lahko uredite svoje zadevo v zvezi z listom od 6.30 do 15. ure, ob petkih pa od 6.30 do 14.30. Vsalko soboto ciela od 7.30 do 12. ure za stranke dežurni uslužbenec v upravi in v uredništvu lista. V navedenem času lahko vsak dan oddaste oglase, razpise, preklice za Uradni list SRS in druge preklice, na voljo pa vam je tudi uredništvo našega časnika. ■ IZID NAGRADNEGA RAZPISA, ki smo ga objavili 27. februarja in 6. marca v našem listu pod naslovom »STE IZKORISTILI VSE SVOJE SPOSOBNOSTI?«, bo objavljen prihodnji četrtek, 22. maja. Vse udeležence natečaja prosimo za razumevanje: poslali so nam toliko prispevkov, da 4-članska komisija do tega torka še nd mogla oceniti vseh poslanih zgodb. Delo bo opravljeno do te sobote, prihocinji četrtek pa se seznanite z zmagovalci razpisa. NAROČNIKOM IN BRALCEM: lep pozdrav! DOLENJSKI LIST VABIMO VAS na prijetno zabavo, ki bo v nedeljo, 18. maja, v gostilni Bela cerkev. Igral bo trio Mara. Vabljeni! Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre žene, mame in stare mame, tašče in tete NEŽE MALENŠEK, roj. PLUT iz Crmošnjic pri Stopičah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Vodniku za njegov trud in dolgoletno zdravljenje, čaaUiti duhovščini, pevcem, vaščanom in faranom, ki so nam stali ob strani. Žalujoči: mož Martin, sinovi Pcpi, Lojze, Ivan, hčerke Mici, Tinca, Lojz> ka, snalia, vnuki, vnuldnje in drugo sorodstvo Ob nenadni smrti našega dragoga moža, očeta in strica SIDONA TOMIČA se iskreno zahvaljujetno vsem, ki ao nam izirekli so^je, darovali vence in cvetje tor ga spremili na zadnji poti. Poscrt>no zahvalo smo dolžni zdravnikom in medicinskemu osebju intomega oddelka novomeške bolnišnice za vso skrb in nogo. Prav tako se zahvaljujemo gospodu duliovniku za tolažil. ne besede in spremstvo pri po-grobu. Žalujoči: žena Štetka in di-ugo sorodstvo Drnovo: kdo je vozil »katrco«? 11. maja je Zagrebčan Dnjepar Zečevld vozil osebni avtomobil od Zagreba proU.^ Otočcu. Pred Dmo-vim se je si^al s kolono vozil, ki jo je začel prehitevati voznik rdeče »katrce« (renault 4). Zeče-vič se je umaknil skrajno desno, tam pa Je izgubil oblast nad Icr-milom, nakar se je vozilo prevrnilo na njivo. Ponesrečeni Zeče-vlčevi sopotnici so odpeljali v brežiško bolnišnico. Škodo so ocenili na 10.000 din. Voznik rdeče »katrce« je po nesreči ustavil, ko pa je videl iti proti sebi Zečeviča, se je naglo odpeljal. Ko to poročamo, še ni znano, k(k) je vozil »katroo«. Črnomelj: med prehitevanjem zadel avtobus Cmomaljčan Illja Todorovski Je 11. maja popoldne z osebnim avtomobilom pri Cmomlju preliite-val »Sapov« avtobus, ki ga je vozil Jože Prosenc. Zapeljal je na bankino, nato pa naglo zavil na cesto in treščil v avtobus. To-dorovskega je od avtobusa odbilo na njivo, l^er se je dvakrat prevrnil. Todorov.ski je bil ranjen na glavi, škodo pa so ocenili na 6000 dinarjev. Dvor: ni slišal^ avtomobila Anton Jakoš Iz Žužemberka se je 10. maja peljal z osebnim avtomobilom proU Kotu pri Dvora. Med pešci ob robu ceste Je bila tudi 68-leh>* Ana Hrovat z Dvo-ra. Ko se je Jakoš pripeljal za Marjanu Sitarju iz Cmomlja, šoferju pri podjetju GORJANCI, Novo mesto, na progi Metlika— Izubijana žoll srečno vožnjo, sinku Viliju pa, da bi bil priden v šcdl, žena oziroma mamica Tončka. Skrbni mami Veri Menart s Potoka iskreno čeaUtova za njeo praznik in Ji Icličeva še na mnoga leta ter jo prosiva, da bi malo bolj pazila na svoje zdravje. — Hvaležna tičerka Stanka in sin Franci. njimi, je Hrovatova, ki je naglušna, hotela prečkati cesto pred avtomobilom. Jakoš je močno zavrl, vendar je vozilo kljub temu zadelo Hrovatovo, ki si je pri tem zlomila nogo. Poljane: Novomeščan v »Škarjah« 6. maja dopoldne Je Novomeščan' Jo^ Staniša z osebnim avtomobilom na avtocesti pri PO: IJanah prehiteval tovornjak s prikolico, Id ga je vozil Siljan <3a-labov iz Skopja. Iznenada se je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Koprčan Bajko Krašna. Staniša je zadel obe vozili, zapeljal pred tovornjak, nato jja s© Je na nasipu prevrnil, ško^ sb ocenili na 15.000 din, ranjen^ Stanišo pa so odpeljali v bolnišnico. Poljane: nevaren ples z zlizanimi gumami 23. aprila zjutraj Je na klancu pri Poljanah zaneslo s ceste osebni avtomobil, ki ga Je vozil Ivan Ivančič iz Poreča. Avtomobil je najprej izruval nekaj betonskih smernikov, nato pa ga je zaneslo proti potoku, kjer ga je zausta. vilo drevo. Enega od potnikov so odpeljali v bolnišnico, škodo so ocenili na 20.000 din. Soteska: od droga na njivo * Martin Novak iz Sel pri Hinjah se je 22. aprila ponoči peljal z osebnim avtomobilom iz Straže proti Sotosid. V Gaberju je na nepreglednem ovinku zapeljal s ceste, udaril v telegrafski drog,' nato pa obstal na njivi. Sopotnica je bila pri nesreči laže ranjena. Škodo so ocenili na 5.000 din. 'Trebnje: avtomobilist treščil v tovornjak 17.000 din škode Je terjala prometna nesreča, ki se Je zgodila 21. aprila zjutraj ▼ Trebnjem. Zagrebčan Zdenko Car je z osebnim avtomobilom pripeljal po le- vi strani pred tovornjak, ki ga Je naproti vozil Stane Huč iz Primštala. Zdenlco Car se Je hudo poškodoval, zato so ga oc^>eu Ijall v bolnišnico. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: obClnske Ronleren Ce S2DL Breži(», Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica In Trebnje UREJUJE UREIiNISKI ODBOR; Tone GoSnlk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, MiloS Jakopec, Marjan Legan, Marija E*ada van, Jože Primc, Jožica Teppey In Ivan Zoran Tehnični uredmk: Marjan Moškon IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starib dm) — Letna naročnina: 32 Ndin (3200 ScUn), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva j® vnaprej — Za inozemstvo 62 50 novih dinariev (6 250 Sdin) oz 5 ameriških do larjev ah ustrezna druga valuta v vrednosti b amerl §kih dolarjev - Tekoči račun pn podr SDK v Novem mestu 021-H-H — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA VE Novo mesto Olavni trp - Postm predal 33 — Teleton (OfifU 21-227 — Nenaročenih rokopuiov m fotografu ne vračamo — Tiska f!P »Delo« v Ljubljani