St, 99 Mleto* Platoi* * setmlfl [im [imctt m u wm r *Ar 3L, Izhaja, irvzemil pondeliek. v.ak dan zjutraj. Li^dniStvo: '{c^^^ Asiškega it. 20, L nadstropje. Dopi«i*aj se l^^^jftn znaša za mesec L 7—, 3 mesece Z ^^Jg j * - eto L ^ ~:va i« uprave št. 11-57. v Trst«, v tortu 29, aprila 1929, Posamezna Številka 20 cent« Letnik L pisma se ne sprejemajo, rokopisi se d Proi. F. Peric. — Lastnik tiskarna 7 Za inozemstvo mesečno 3 lir ve Politika slabe vesti v nemški sam postavila na Ui Takole večkrat naglasili, daje danost javnih glasil, da se bavijo z resm-mi in konkretnimi vprašaj, namesto da bi s polemikami zastrupljala našo javnost. Zato rrri vedno prav neradi odgovaramo na napade strojarskih listov. Ce V>i ne slo pri triih grdi strankarski gonji za varanje in zapeljevanje našega ljudstva v krive Aomneve za semnje sovraštva m razdora, bH h s^loh pusHli! naj se kregajo samt s seboj. Ker pa je njihov namen nam kot javnemu glasilu, nalaga dolžnost da vsaj opozorimo našo javnost na nevar nost in Tg-bne posledice bankarske politike, ki jo hočejo strojarski prvaki na vsak način zanesti med naše ljudstvo. Kaj hočejo in kaj nameravajo doseči ti gospodje s svojimi blaznimi podtikanji na račun našega lista in naših ustanov, kot so na pr- sledeče besede v zadnji «CronsKi Straži»: «Vi gospodje hočete zbnsati s -slovenske zastave znamenje krizah vi se posebno trudite, da bi izrini i krščansko načelo iz prosvetnih društev?!» Ta srvoja podtikanja «utemljuje» goriška Straža« s par citati iz našega članka, ki smo ga objavili 21. t. m- in v katerem smo rekli, da Zveza prosvetnih društev v Gorici pri svojem delovanju strogo pazi, da izloči vse, kar bi moglo povzročati svetovno-nazorno strankarsko cepljenje. Istotam smo rekM dalje da je resiuta le »na naj se že uči na katoliškem vseuciliscu v Milanu, ali na boljševiškem v M^kvt. Ti dve mesti v našem članku naj bi bili dokaz, da vodimo mi protikrščansko politiko, da smo proti križu itd.!! Čitatelji, ki so prebrali naš odgovor < Goriški Straži« v nedeljski številki, kjer smo ponatisnili dobesedno dotična mesta v našem članku, so si mogli napraviti sodbo že tedaj, kako nepoštena so ta podtikanja, ki jih more zagrešiti res le človek, kateri nima prav nobenega spoštovanja pred resnico. Saj je biLo rečeno v istem članku _ tega pai seveda «Goriška (Straža» ni posnela — tudi sledeče: «Nič manj pa jim ni znano, da Zveza prosvetnih društev m nikdar nastopila in ne bo nastopila, niti ne more nastopiti proti veri, saj so vendar nje t Lan i dobri katoličani, nekateri celo zelo odločni.» Kje je torej tu nasprotstvo proti veri?! Ako bi lncxteli vsebinsko zavračati podtir kfmia «Goriške Slratže», bi se mogli itu sklicevati tudi na ugotovitev v istem našem članku, da je lanski ljubljanski katoliški shod enoglasno zavrnil rabo izraza »katoliška umetno*? >, ker da je umetnotst le ena! Mogli bi torej vprašati « Goriško* S-tra»a», ali so prireditelji in voditelji tega shoda radi tega svojega stališča tudi nasprotniki vere in križa?! Po njeni logiki, ki jo rabi za napade in podtikanja na naslov našega lista, bi morali biti. Toda mi se ne bomo spuščali v tako polemike z gospodi strujarji, ker smo bili vedno in dosledno proti temu, da bi se vera vlačila v vsakdanje politične boje. Ne moremo •slediti goriškmu listu na to polje, ker no-:emo biti smešni, kakor je smešna «Go-riška Straža* s svojimi podtikanji- Gospodje strujarji so1 podobni mežnarju, ki bi kazal 'v župniji svoje krščanstvo s tem, da bi bobnal in gromel, da sta samo župnik in on kristjana, ali da so le tisti pravi katoličani, ki nosijo pri procesiji križ, vsi drugi pa nasprotniki vere in križa! «Go-riška Straža» naj le nadaljuje s takim mežnairskim krščanstvom, toda ve naj, da se smeši, da mora vzbujati med našim ljudstvom le smeh pomilovanja! Baharija, pa naj gre tudi za baharijo s krščanstvom samim, ni nikdar bila in ne more biti krščanska vrlina! Zato ne bomo mi, kakor smo že rekli, sledili goriškemu strujarskemu listu po tej poti- Pač pa smo dolžni povedati ljudstvu, kaj hočejo ti gospodje doseči s svojo gonjo. Gospode peče vest. Prišli so med nas in zanetili strankarsko borbo. Neizbrisen žig razkolništva jim je pritisnjen na čelo. Naše ljudstvo pa noče razkola, noče strankarske gonje, ker se zaveda, da bi bilo to v sedanjem njegovem težkem položaju njegova gotova poguba! Gospodje so se obremenili s takimi grehi, da jim jih narodno zavedni del našega ljudstva — in to je ogromna večina — ne more odpustiti. Gospodje se tega zavedajo in jih zato — kakor smo že gori ugotovili — peče vest. Človeški razumljivo je torej, da napenjajo vse sile in se poslužujejo vseh sredstev, da bi našli le senco kak< Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v širok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov ram po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulia« sv. FranČilka Aslikega štev. 20. I, nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. uvip lil pran z milijon glasov večin© BERLIN 27 Od včeraj zjutraj dežuje v orkestri zaigrah patrijotfčne himne m ob-kakor da bi lilo iz škafa, in tako ~ ' Wmmi aoUvzl 1Z] dežuje skoro po vsej Nemčiji. Neprestano pada dež. kakor da bi bilo jeseni, ampak Berlinu, kakor da bi lik) iz škafa, in tako činstmo je dajalo z ^^^Z^lJ^l ' - • ' - —gvoji radosti. Zanimive podrobnosti te-le « psihološkega in političnega stališča, ako •vremena oblažila volilnega ravno brez posebnega pomena za končnKJ odločitev zmage. Končni izid BERLIN. 27. Hmdenburg j« bil "voljen /nega pre.seon.Ka predsednik* Namaie s 14^927 gfe- zjutraj. Pasovi- Hindenburg približno 3 milijone glasov več, medtem ko je število Mancovih predsednika nemške ! glasov zrtfUojm za 500.000^omuni^ a t. 1. se je udeležilo; kandidat Thaefanann )e dohd 1,800.000 nemilost boja. Proti polnoči je bil še ves Beren na nogah- Ljudska množica se je vila po osrednjih ulicah ter se ustavljala pred poročili o izidu volitev za državnega predsednika _Ta množica .je bila na _ •santi, na prsih z zastavimo z barvami j pram lastne stranke, ženske s trobarvnimi ko- dobil kar dami. • PrviH" vo4itev za republike Od 29. marca sednem stanju dokazuje, da je zesnljeradni-ška stranka solidarna z vlado v borbi proti konumisrtičnim agentom. Opravičbe bolgarske vlade Jugoslaviji BEOGRAD, 27. Agencija Avaia poroča^ d* se je včeraj bolgarska vlada opravičila pri jtagoslovenskem poslaniku radi incidenta, ki se je dogodil prvemu tajniku jugo-slo venskega poslaništva, ko je hotel odpotovati z ivlakom proti Beogradu. Do incidenta je prišlo v sled nesporazumljenja med vojaškimi in civilnimi oblastvi. «Slobodni dom>» zopet ustavljen ZAGREB, 2f». Policija je ustavila « Slobodni dom», ker je sedanji «Slobodni dom* popolnoma enak prvemu kljub temu, da je Pavle Radič nov Ust. prosit dovoljenje z* 64 % 'voiilcev, včeraj pa se je doseglo 85 %. Kljub močnim nalivom dežja so krožili včeraj ves dan po mestu sprevodi in vozovi, prazniško okrašeni z zastavami: godbe in zbori. V BerKnu je prišlo do več incidentov. Strankarska strast je prišla tako daleč, da je v eni izmed volilnih dvoran na Potsdamer Platzu neki nacijonalist, po imenu Laube, isztrelil na nekega republikanca šest strelo»v iz revolverja. Ta poslednji, ki se imenuje Wachtel, je bil težko ranjen m ravno tako njegova žena, ki ga je spremljala. V delavskem okraju berlinskem so se skupine nasprotnih si strank obmetavale s kamenjem- Ljuta bitka se je razvila tudi v gosposkem okraju, kjer so bili republikanci napadeni z butiljkami piva. In tem podobne vesti prihaijajo tudi iz drugih mest države. V Hannoverju je vladalo veliko vrenje med nacijonali&ti, ki so zajeli ljudsko množico ter jo storili marširati pod Hindenburgovim stanovanjem. Ampak maršal se ni pokazal manifestan-tom. Zagotavlja se, da je za dan volitev nerrioia — nuu zapustil mesto Hohenzollenicev m današnjo Negotovost o odločitvi, ki je vladala dol poznega večera, je vznemirila prebivalstvo. Izidi volitev so se objavljali ne samo na trgih, ampak tudi v gledališčih in v kinematografih. Kavarnice so' si preskrbele posebno brzojavno službo. Ko je prispela kaka vest o Hindenburgovi premoči, so treba temeljito spremeniti smer politike. glasov. Izražanje francoskega tiska PARIZ, 27. Jahanji Usti komentirajo izvolitev Hinderiburga za predsednika Nemčije z meAMurodnega in francoskega stališča. Berlinski dopisnik «Journala* izjavlja, da noben tujec, ki je videl nemške manifestacije v zadnjih 48 urah, se ne more niti za minuto prepričati o resničnih miroljubnih stremljenjih nemškega ljudstva in o dobri volje kake nemške miroH^bne demokracije, ki bi želela živeti »V miru s sosednjimi državami. «Echo de Pari»> piše, da obstoja med Hindenburgom ki Mancom le razlika v .sredstvih za vodstvo zunanfje politike ki notranje, ko živi v obeh mmai na revanšo-V zunanji politiki poetopa stari vojsko vodja manj previdno, v notranjepolitičnem oziru pomeni njegova izvolitev zavrnitev socijatističnih teorij. Hmdenburg predstavlja le militarističnoi tradicijo IVumje. List zaključuje, da ne obstoja — v nasprotstvu z naziramji Angležev in Američanov in Herriota — nobena razlika med Nemčijo republikansko Nemićijo. «Ere Nouvelle», glasilo sporazuma levice, prorokuje, da bo imela izvolitev Hin-denburga za posredno posledico zasedbo Poiurja, ter zaključuje, da bo poteklo še dosti časa, da bo večina spoznala, da je Jutrišnja seja poslaniške konference PARIZ, 27. Poslaniška konferenca se bof sestala jutri zjutraj m bo začela proučevati odgovor maršala Focha na poročilo med-zavezniške kontrolne komisije v Nemčiji o nemški razorožitvi. člani sv- sinoda ne bodo podvrženi . izmenjavi CARIGRAD. 27. V kratkem se bo podpisal med Grčijo in Turčijo sporazum, s katerim se bo Turčija zavezala izvzeti člane sv. sinoda od izmenjave grško-turškihf prebivalstev- Grčija bi se potem zavezala doseči ostavko carigrajskega patrijarha. DNEVNE VESTI . — ____ ______kake opravičbe za svoje protinarodno nastopanje, tno takih sredstev naj bi bila tudi naša krsčanska vera! Seveda jo mora v njih °Sr°žati in to - naj bi AhT U? 1* d n1ihovi obupni napori, da bi zzvali med našim ljudstvom kultur-m boj! rodno politiko. Pregd ^.^^ea stahscu našega lista, ki ,e vedno hranil -e samo narodne, gospodarske in socijalne marveč tudi verske in cerkvene inter-se našega ljudstva. Na tem stališču ostanemo in bomo vztrajali tudi v bodoče- Gospodje strujarji naj le vzamejo to na znanje in naj rajše posvečajo svoj čas stvarem, ki so za naše ljudstvo koristnejše nego je kulturni Sklicanje ministrskega sveta RIM, 27. Ministrski svet je sklican za soboto 1. maja ob 15. uri. Fašistovski sindikalizem RIM, 27. Danes ob 9. uri se je otvorilo zasedanje državnega odbora zveze faši-stovskih sindikatov v palači Venezia. Otvoritve so se udeležili vsa tajniki pokrajinskih sindikalnih 'organizacij- Fašistovsko stranko sta zastopala conrni- Forges Davan zati in Melchiortri. O faftrstavskem sindikaliznuu sta govorila DavanzMi in on. Rossoni, ki je bil često aplafvdferan. Seja se je popoldne nadaljevala. Avezzana ostane poslanik v Parizu RIM, 26. Nekateri listi so priobčili vest, da bo italijanski poslanik v Parizu Romano Avezzana odpoklican. Ta vese interese našega ljudstva, za verske in cerkvene ravno tako kakor za druge. In na tem stališču bomo vztrajali brez ozira na politiko slabe vesti gospodov strujairjev. Zadnji dogodki dobivali zarotniki velikanske denarne vsote iz inozemstva. Komunist Ivanov, čigar truplo je bilo najdeno pred dvema mesecema v sofijski okolici, je izročil zemferadmku Bovgovu 250 tisoč levov. Bolgarske oblasti so zaplenile pred tremi dnevi važne listine iz Rusije, ki vsebujejo imena onih bolgarskih komunistov, kateri so dobivali od sovjetov gmotna sredstva za uresničitev revolucije v Bolgariji. Zarotniki so nameravali pognati v zrak palačo prefekture in številne javne zavode, med temi tudi občinsko hišo v Varni. V to svrho so imeli pripravljenih 200 kg eksplozivnih snovi BoHnmll zenUoradnlM odobravalo režim Caokova SOFIJA, 27- Člani volilnega odbora zemljoradni&ke stranke Tomov, Omarov-ski, Markov in Dimitrov so se podali k ministrskemu predsedniku Cankovu in vojnemu ministru ter so izjavili, da zemljo-radniška stranka ogorčeno obsoja atentate in propagando komunističnih pristašev. Zemijeradniika zveza je prosila vlado za pooblastilo, da e. Vendar ae bodo vsi napori zarotnikov razbiti ob solidarno«* dobrih državljanov la so nrfcravtjeiu braniti Bolgarijo do zadnje kaplje krvi. Poslednja odobritev zakona o zaščati države in zakona o ob- VMemskt prefekt meti Slovenci Iz poročil, ki smo jih prejeli iz Ajdovščine, posnemljemo: Zdi se, kakor da je na prefekturi v Vidmu, pa tudi na podprefeikturi v Gorici jel pihati drug vet^r. Tak vtis smo dobili tudi ob obisku g. prefekta Ricci-a v Ajdovščiri dne 14. t. m. Ko je prišel svoječasno k nam prefekt Pi-senti, ga je spremljalo 6 avtomobilov in v njih kakih 20 uradnikov s poveljnikom fašja. V spremstvu sedanjega prefekta- pa smo videli le 5 oseb. Pisenti je stopil med nas s strogim, zapovedujočim obrazom in smo čuli iz njegovih ust le: aut — aut! Prefekt Rioci je prišel med nas s prijaznim licem. Županom je rekel, naj ukrenejo vse, da se občinske volitve v Sv. Križu in Črničah — f*jer imajo še komisarja — ievršijo najdalje v mesecu juniju!! Občinarfi naj si izvolijo župana in občinski odbor iz svoje srede — može, ki so dobri gospodarji s svojim premoženjem in v svoji družini. Te besede in druge, ki jih je govoril g. prefekt, nam dajejo nado, da pridemo vendar do boljših razmer. Pred -odhodom prefekta v Vipavo je naslovil nanj štursrti župan Budihna v slovenskem jeziku sledeče besede: Gospod prefekt! Pred ločitvijo apeliramo na vas: Bodite našemu slovenskemu ljudstvu dober in pravičen očte in prepričate se, da vam postanemo udaoi in hvaležni sinovi. V te.m imenu Vam kličemo za odhodnico: Živio! Evvival* V dvorani navzoči so glasno zaklicali: Živiol Na -obrazu prefekta sta se izražala zadovolj-' nost m zaupanje. V slovo je vsem.krepko stisnil roko. Istotako goriški podprefekt in drugi spremljevalci. Crez par dni je ajdovski župan Kovač prejel od g. podprefekta obširno brzojavko, v kateri se zahvaljuje za prisrčni sprejem in manifestacijo. To naj sporoči vsem žu: panom, duhovščini, učiteljstvu z izrazom zaupanja, da bomo vtupno delovali na korist ljudstva in države! _ Odmevi ofere s profesorjem Vebrom ^Slovenski Narod» piše: cTreba je ugotoviti, kako koncilijantno postopajo jugoslovenske oblasti z italijanskimi državljani. Pri nas se ni niti enemu Italijanu skrivil las, da-si prihajajo k nam tudi taki, ki imajo na vesti težke grehe proti našim rojakom v Primorju. Da so jugosl. oblasti napram italij. državljanom brez razlike stanu sama prijaznost in 'tulanca, nam ni treba povdarjati. Kolikor je nam znano, je naša vlada izdala že pred meseci naredbo, da se potni list ne sme tujcu nikdar odvzeti, ra z en, ako je na sumu, da je zagrešil kak zločin in bi lahko pobegnil* Takisto se tudi ni treba tufcu osebno .prijavljati in odjavljati. Prav tako tudi ni vezano potovanje tujcev, ki imajo potne liste, rz kraja v kraj na nobeno posebno dovoljenje. Potne liste sme pregledovati policijski komisar samo na meji, nikat-or pa ne v notranjosti. Italijanski državljani, ki imajo vizum za šestmese*čno bivanje v naši državi, imajo vrhu tega Še ugodnost, da se jim lahko kratkim potom podaljša d-ovoljenje za nadaljna dva meseca. Iz navedenih avtentičnih podatkov je razvidno, kako kulantne so naše oblasti napram tufcem, slasti pa napram italijanskim dr-žavtjaaocn*. ^Slovenski narod primerja to tulanco s postopanjem napram profesorju Vebru v Trstu. Hove posebne omelevnlite določbe glede skrčenja vojaike službe zo vojaike novince letnika 1905 Vprvič sedaj pri upoklicu letnika 1906, je bila vpeljana obveznost, da morajo vsi oni, ki hočejo doseči skrčenje vojaškega službovanja na samo 3 mesece, to je edini sinovr mater in podobni slučaji, dokazati, da so obiskovali z uspehom predvojaški tečaj ifcorso premiHtare.) Ker pa v naših krajih niso organizirani predvojaški tečaji — izvzemši Gorice in pa Idrije — bi se onih par sto naših fantov, ki imajo pravico do samo 3 mesečnega službovanja, ne moglo posluževati te pravice ker niso obiskovali predvojaškega tečaja. V vseh slučajih bi morali dotičnr novinci predložiti k prošnji za skrčenje vojaške službe potrdilo deželnega inšpektorja za streljanje v tarčo (Ispettore provinciale di tiro a segno) v Vidmu ali pa prtti s takim potrdilom pred naborni svet, da se namreč niso mogli udeleževati tega predvojaškega tečaja, iker so bili več kot 5 km oddaljeni od kraja, kjer se je vršil ta tečaj. To potrdilo, da jim ni bilo mogoče obiskovati predvojaškega tečaja, jih namreč odveže dolžnosti obiskovanja tečaja in se potem lahko poslužijo skrajšane vojaške službe. Ker pa onim, ki imajo pravico do skrajšane vojaške službe sploh ni treba zaenkrat iti k vojakom, pomeni ta pravica začasno popolno opustitev od vojaške službe. Ker pa v veČini slučajev te nove odredbe glede skrčenja vojaške službe niso bile znane, ni skoro nihče izmed onih, ki so se potegovati za skrajšano vojaško službo, priložil potrdila o nemožnosti' obiskovanja tečaja. Zaradi tega naj se dotični interesiranci obrnejo na gori-navedenega inšpektorja v Vidmu, da jim izda dotično potrdilo, da tako dosežejo skrajšano službo. Voditelj pred vojaških tečajev za Goriško, major Damiani, na katerega smo se v tej zadevi obrnili, je na našo prošnjo zagotovil, da bo izposloval pri inšpektorju v Vidmu Še na- daljno izstavljanje navedenih potrdil tudi še po pretečeoem roku. Pri vojaškem okrožju za Goriš co, kamor smo se podali v svrho informacij o vpoklicu letnika 1905, smo videli gručo uradnikov civilistov ki pripravljajo za bivše avstro-ogrske vojake potrdila o neomejenem dopustu (foglio di congedo illimitato), cot ga dobe navadni vojaki italijanske armade, ko odslužijo svojo službeno dobo. Uvrščajo se v italijansko armado vsi kot navadni prostaki neglede na šaršo. Ni pa še znano, kaj da bo vojno ministrstvo ukrenilo glede njih. Mogoče, da bodo pozneje vpoklicani k neki vrsti orožnih vaj; kajti pred svetovno vojno je Italija tudi klicala starejše letnike k orožnim vajam, sedaj po vojni pa vsled varčevanja tega ni več delala. Našim ljudem se torej ni treba vznemirjati ako dobijo navedena izkazila o neomejenem dopustu v roke, ker ona pomenijo le da so — kot so bili prej po odslužbeni vojaški dobi navadni člani avstrijske armade — tako sedaj uvrščeni v italijansko armado. Na razna vprašanja glede dodelitve k raznim oddelkom novincev 1905 odgovarjamo, da s tem letnikom naprej ne sprejemajo Slovencev k aeronautiki {zrakoplovstvu) pač pa k vsem drugim oddelkom. Razna druga vprašanja tičoča se vojaške službe naslovite na naše ljudsko tajništvo v ul. Carducci 7IS. Gorica, na katera Vam bo pismeno ali pa potom časopisa odgovorilo. Politično tajništvo za Goriško. V pomirjenje ljudstva I Glede steklega psa, o katerem so pred dobrimi štirinajstimi dnevi poročali časopisi, smo dobili sledeče končne gotove uradne podatke, ki jih priobčujemo v pomirjenje ljudstva spodnje vipavske doline. Dne 10. t. m. je pes, čigar gospodar se ni mogel dognati, preletel nekatere občine goriškega okraja in ugriznil osebe in pse: Šmarje, eno osebo; Rifemberg, eno osebo, enega psa; Dornberg. štiri osebe; Prvačina, eno osebo; Vrtojba, dve osebi; Bilje, eno osebo, enega psa; St. Peter, eno osebo, enega psa. O tem so se takoj obvestili v to poklican! činitelji (okrajni zdravnik v Gorici, okrožni zdravnik v Dornbergu, živinozdravnika v Dornbergu in Štandrežu), ki so takoj ukrenili v sporazumu z občinskimi oblastmi, da so se poslale ranjene v tržaški zavod zoper pasjo .steklino in da so se usmrtili ogrizeni psi. Stroga preiskava je dognala, da ni bila razen navedenih nobena druga oseba niti noben drug pes oklan. Stekli pes, katerega ni bilo mogoče usmrtiti, je pogjinil skoraj gotovo na kaki njivi v bližini Št. Petra. Zato naj se ljudstvo ne straši in naj se ne boji nevarnosti, ker so pristojne oblasti v tem oziru izvršile v popolni meri svojo dolžnost. Vsi ljudje, ki so bili oklani, morajo žalibog nositi sami stroške, ker se brezplačno zdravijo samo oni, ki nimajo prav ničesar. Zato bi pa bilo umestno, da priskoči "tem nesrečnim osebam bodisi država bodisi občina na pomoč in jim vsaj delno olajša breme. Iz urada Pol. dr. „Edinost" v Trsta Uradni list, št. 96 od 25. aprila t. 1. prinaša kraljevi odlok, ki se tiče podaljšanja roka, predvidenega v čl. 19. tretji odstavek, zakona št. 555 od dne 13. 6. 1912. To podaljšanje je v prid onim tujcem — neitalijanstim državljanom, ki morejo izbirati med italijanskim ali drugim državljanstvom glasom čl. 3. št. 2 in 3 omenjenega zakona. — Citirani zakon iz leta 1912. je bil raztegnjen na nove pokrajine s kr. odlokom št. 211 od 20. 2. 1924. Rok je podaljšan za eno leto od dneva objave v uradnem listu, torej od 25. 4. 25. Natančnejše podatke o zakonu iz leta 1912. prinesemo v eni prihodnjih številk «Edinosti». Tajništvo. — Osebna vest- V četrtek je položil pred izpraševalno komisijo pri tržaškem prizivnem sodišču odvetniški izpit naš go*-rlški rojak dr. Karel Birsa. Naše čestitke! — Imenovanje Okrajni šolski nadzornik v Gorici g. Kari Rubbia je bil imenovan od prosvetnega ministrstva v komisijo za izbiro učnih knjig za ljudske šole, ki obste ja iz petindvajsetih članov ter se sestaja na posvetovanja pri naučnem ministrstvu. — Slovenskemu učiteljstvu na znanje. Tečaj za italijanski jezik bo na Opčinah vsako nedeljo ob 8. uri. Druitvena visli — Glasbena Matica. Dre vi ob 19.30 od borova seja. — Pevski zbor Glasbeni* Matice. Jutri, v sredo, ob 19. uri skupna pevska vaja za vse glasove. — S. D. «Adria» vabi gg. odbornike k važni odborovi seji, ki se bo vršila v četrtek ob 20. uri v navadnih prostorih. Oni gg. odborniki, ki se seje ne udeleže, naj se smatrajo za iziklju-čene. — Slov. akad. fer. društvo «Balkan*. — Danes točno ob 18.15 odborova seja v navadnih prostorih. — Podpredsednik. — Pevsko društvo «Hiri>». Danes ob 20. uri vaja. n. « EDINOST* V Trsta, dne 28- aprila 1925. SPORT «Sparta», Gorica; «Val», Barko vije 3 t 2. Kljub neugodnomu vremenu, ki je posebno aagaj&lo v nedeljo v nedeljo predpoldne, se je zbralo na igrišču «Sparte» pri južnem kolodvoru precejšnje število športnikov, da prisostvujejo prvi tekmi med tržaško in gorifcko četo. Tekma, ki je začela ob 4. uri predpoldne, ni nudila posebnega užitka. Toliko «Sparta» kolikor tuai «Va)» razvijata navadno lepšo ro, kakor smo jo videli v nedeljo v Gorici, lorda je bila temu kriva tudi previsoka trava, ki je res preveč ustavljala žogo. Igro je sodil € Kralj, Po tekmi se je razvila v Fonovi gostilni prijateljska zabava, pri kateri s^je posebno poudarjala potreba tesnega združenja med Gori-čani in Triačani tudi na športnem polju. Ob prepevanju naših narodnih pesmi so se razSli •Vaiaši* in «Spartaši» z obljubo, da se snidejo prihodnjo nedeljo na Trsteniku, kjer se bo odigrala revanšna tekma, — Športno Udruženje vabi gg. odbornike k važni odborovi seji, ki se vrši danes ob 20. uri v navadnih prostorih. — M. D. P. Opčine. Tekma med M. D. P. O. in M. D. Sparta se v nedeljo ni vršila radi od-solnosti sodnika. _ M. D. P. Opčine Danes ob 20.30 odbo- lir. O lepih stotakih ni bilo ne duha ne skrha. Q6*vidno jih je pobral nrnian zliko-vec, ks se je v pomorščakov! odsotnosti vtihotapil v njegovo sobo. Rutigliano je šel iskat tolažbe na policijski komin—'ijuit v ulici A, Vespucci. Vesti z GerISkega ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV zvokih milične in vojaške godbe izpred po-veljniMva soške legije narodne milicije, ki se nahaja v bližini južnega kolodvora, po goriškem Korzu do pošte in od tamkaj v goriško stolnioo. Po končanih cerkvenih obredih je sprevod krenil proti goriškemu pokopališču. Na tržaški cesti sta se poslovila od pokojnika v imenu goriškega mestnega sveta sen. Bom-big, v imenu fašistov, bojevnikov m udarnikov pa konzul soške legije cav. Francisci. Ob straneh uHc, po katerih se je sprevod pomikal, je tvorila špalir znatna množica radovednega goriškega občinstva. — Telefonska zveza s Kranjem. Med Kra- Po njihovih delih jih boste spoznali! Na naslovni članek «Goriške Straže« od 22. t. m. «Po njih delih jih boste spoznali*, v katerem se zaletujejo v Zvezo prosvetnih drušetv ^je™ in Gorico (Trstom in Reko) je vpeljana odgovarjam spodaj podpisani: Vidijo pezdir v « telefonska zveza, vsled česar so sedaj dopust-očesu svojega bližnjega... ter vprašam pred- i ni telefonski razgovori med temi mesti, stavnike Prosvetne zveze, ki obsojajo in psu- j — Trčenje med avtomobilom in motocikl jem. iejo Z. P. D.: Zakaj naganjajo svojega pristaša V petek ob 4. uri pop. se je spopadel motoci-v Srpenici, bivšega predsednika društva «Stol» kelj g. Happacherja, ki je pridirjal iz Via Leoni da rovari proti društvu? Za^aj je Prosvetna na Korzo pri pošti z nekim avtomobilom, ki zveza poslala svojega predavatelja predavat je dirjal dol po Korzu. Seveda je -potegnil ta na Srpenico v nedeljo 19. t. m., ko je vendar kratkega*, kakor se pač to vedno dogaja, ta društvo «Stol» včlanjeno pri Zvezi prosvetnih slabejši t. j. motocikelj, ki je odnesel iz spo-druStev in ni društvo predavatelja nikoli zah- pada razbit nos sidecara. Večje nesreče na tevalo temveč ga je pismenim potom odkloni- srečo ni bilo. io? Vendar je le prišel ter je predaval par čla- : — Otrokov angel) varuh. V četrtek po kosinom, ki so jih takorekoč vjeli ter spravili v i ]u je dveletni sinček železniškega čuvaja na društvene prostore. Po končanem predavanju, progi Gorica-Sovodnje Adelm Pavlin za hip vjer je bljuval svoje sovraštvo in strup na Z. P. j izbegtail nadzorstvu matere ter se igral na že-» u« ™ ^ D • i* dal sam 7naraenj« z rokami, naj mu plo- lezniški progi. V tistem času pa je ravno pri- rova sej? širšega odbora z važnim dnevnim «kaio.!.! S*v*da? Krščanskim socijalcem je vse hajal iz Gonce z veliko brzino tržaški brzo-redom dovoljeno! Opozarjam tudi *Gor. Stražo« na vlak, vsled česar so bili brezuspešni vsi napori Nedeljska tekma med S. D. «Adrija» iz Op- netočnost dopisa v isti številki ronćpetosti ravno in ?d'io zopet odnesla domu na železniš.to progo. Collariga. Okoli 21. ure je stopil v majhno , on srpeniš-co ljudsko mnenie. Naj dobro pomi- j _ v y četrtek zvečer se je vra- trgovino z jestvinami vdove Viktorije sli, v kakšnem stanju je bilo društvo ko sem ča} 45]etni i^g^ iz Loga pri Kanalu malo Paolettig v ulici Industria št- 180 dostojno Jaz prevzel voastvo Ce mu ,e spomin odpo- , eft koraj4cn ^ vcsel p^ti domu. Ker ni oblečen mladenič ter zahteval četrt kilo- ve,da1' na, Popraša tedan-e tdbomike. Ob«-1 fo njegov rloraJc ni4 kaj gotoVf je nesrečni grama sladkorja. Ura je bila pozna in Pao-^j '<> lettige-va je že zapirala trgovino, vendar ni ^ Kdaj je bil napravljen? Dokler )C > nash nasl^ega dne mrUega. pa je njena 18-letna hči Katarina, ki je ■ predsedoval on si še izgovoriti niso upali kaj i . ~ ** T?1?^ Tukajšnji fašfo je v svoji zad-stala za bankom ustregla neznancu. Mla- j takeg i. s/'1 12 svoje srede sledeče člane: denič je nato počasi krenil proti izhodu, tcu j Adol! Trehše Dordolo Gimchmo asistenta pr, vspostavitve- da nenadoma se je obrnil Skočil k banku, | predsednik dr-h. ,Stol», Srpeni,, nameril na Katarino revolver ter grozeče KDO JE KRAJEVNA POLICIJSKA OBLAST? du, Andreja Drtar, občinskega čuvaja, Copetti zavpil: «Denar sem in tiho!» Neka druga; Mala pomota se je vrinila v poročilo -Zve- Josipa, šoferja Zambuto Hektorja, učitelja na ženska, ki se je še mudila v trgovini, je prosvetnih društev glede društev, kfei je ljudski šoli in učiteljišču, Savli Cirila, potoval-prestrašena skočila k vratom, da bi ušla rečeno, da j'e krajevna oblast župan in orof- nega kmetijskega učitelja, in Barbara Gvido-na prosto. Toda neznanec ji je to preprečil; niki. ^ 'na, uradnika pri gozdnem nadzorstvu, zaklenil je vrata ter se urno zopet vrnil k V smislu veljavnih predpisov jte KRAJEVNA — Kje se bo nahajaia nova stavba goriškega banku vedno grozeč z revolverjem deklici, POLICIJSKA OBLAST v občuii (autorita lo- tehniškega instituta? Ker je izrazil predsed-ki si k upala črhniti besedice. Tedaj je <*le di pubbka s»curezza) 1 e ž u p a n «di nje- nik pokrajinske uprav e on Gino di Caporiac-1/-I * P . -- • 1 ; -- . onAtoi. gov namestnik. Orožniki niso niti krajevna niti co željo, da naj bi se nahajala nova stavba go- Viktorija Paolettig, izrabivsi trenotek, ko *e vedno niso znani. . nrihoditii« 1 Iz vsebine pisma, naslovljenega na zeno, je znano samo toliko, da jo v dotičnem pismu prosi oproščenja za njegov usodni korak ter šnjo zbirko starih novcev, hranilno knjižico in okrogel znesek v gotovini; iz kuhinjskih omar so pa pobrali raznovrstno sre brno posodo, jedilno orodje m nekaj dra-^^ slar 39 let m se je pred gocenoMi, vse skupaj vredno kakih 5000 neko rimsko plemenitašinjo. hr. Po «de!uo> so se zlikovci se okrepčali z | ^ .asa . g . Belluzzi stotnik udarnikov jedjo in pijačo, nato so jo nemoteno odku- tar^itov) in je bil Ncot tak ranjen in odlikovan, rili po isti poti, po kateri sO prišli: skozi p0 VOj„i se je naselil v Gorici, kjer je bil pr-okno v obliki pohneseca nad uhodnimi j Votno zaposlen pri vojaikem, potem pa pri vrati. 'civilnem ženiju in se je |>ovrh tega tudi sam Včeraj zjutraj je lastnica gostilne Roža ukvarjal s stavbeno stroko. Groi Belluzzi je Durighello odkrila tatvino in jo> prijavila bil eden iz ustanoviteljev goriškega tašja in je na policijskem komisarju v ulici Im- W1 daljšo dobo n,e^jr»vm taini^ briani 1 Razven tega je bil pokojnik gon&ki mestni ir . svetnik član upravnega odbora gonskih mest- — V dobre roke ,e izročila brivmeo ga.!nih d'jetijt predsednik goriškega odseka zve- hrmenegilda Cummi, stanujoča v ulici G. j 2e uVadnikov in častnik (centurijo) fašistovske Galilei št. 8, ko jo je daia v podnajem iegije «Isonzo > na Korzu Viktorja Eroanuela. brivcu Petru Ribarich. Pred kratkim je j V petek je bil goriški mestni svet sklican na namreč Ribarich izginil neznanokam in z pomladansko zasedanje, pa je bila seja v znak njim so izginile iz brivnice tudi brivne žalosti odložena na pondeljek zvečer. ^^ britve, škarje, glavniki in raznovrstne j V nedeljo ob 2. uri pop .se je vriil pogreb brivske priprave, v skupni vrednosti kakih i Aleksandra Belluzzn-ja. katerega so se dele-eni i , žili razven sorodnikov in znancev pokojniaa \T i j- - ,, . t . . zastopniki civilnih in vojaških oblasti, goriški —-Vse je hudič vzel!, tako ,e menda ■ mesllji svet z županom sen. Bombigem na čelu, vzkliknil pomorščak Josip Rutiglanc, sta- dcl osotja gorskih mestnih podjetij, dijaštvo nujoč v ulici Pozzo št. 1, ko je predlsi- 1Z kolegija prestolonaslednika Umberta, ena nočnjim pogledal v omaro v svoji sicti, kjer centurija narodne milicije in dva voda alpin- - f - . - . ^ , . • - i ---7 , - « r: _______j pomikal ob žalnih 1 veda — Ao lovi gosta iz svoje gostilne, ki je ljevanje prihodnjič.) Kratko dobo nam gospodari Mirko, pa že misli, da je toliko korisnega napravil za našo občino, da lahko brez drugega razpiše občinske volitve, pa da bo zanj glasovalo vse, kar leze in gre. Snuje se neke vrste snoparski — pardon, sem se zmotil — gospodarski blok, ki naj bi pri volitvah prodrl s svojimi gospodarskimi na črti za razvoj Solkana. Zato pišemo te vrstice, da opozorimo neke naše drugače pametne ljudi, Gti so mu nasedli, da se umaknejo in odpovedo sodelovanje s komisarjem. Ne vemo sicer koliko ie resnice na tem. toda dejstvo je, da se Mirko in njegova Četica hvalijo, da imajo privoljenje, roglaŠanje cemo gospoda iz Krom-berga ter tudi drugih vplivnih ter po svojih štud:;ah izobraženih ljudi v Solkanu. Nočemo zaenkrat verjeti takemu besedičenja, ker smatramo taxo govorjenje le za navadno volilno vabo za kaline. Na vsak način je komisar — edino, kar je napravil res nekaj gospodarskega — dal popravljati pot v Kromberg in še to na navadne občinske stroške, neposredno pred volitvami. Da pa komisar sam opravlja posle policaja s tem, da strahuje ženske okoli vodnjakov, ne smatramo za pravo gospodarsko politiko pri sedanji brezposelnosti. Pravo gospodarsko politiko pa uganja naš Mirko — za svoj žep se- registrovana zadruga z omejenim poroštvorp uraduje v svoj! lastni hiši ulica Torrebianca 19, 1. nadst. Sprejema n&vadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinsrje" na tekoči račun in jih obrestuje po dc-govoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave io osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (sate) Orodne ure za stranke ođ 872 do 13 In od 16 do 18 Ob nedeljah le urad zaprt. Štev. telet. 25 - 67. | Zlatoy srebro, krona, I 1 p3af!n, zobovje J # kupuje i Zlatarno ALBERT POUHf # Trsi, Via Ma zini 46 Trgovina mešanega biasa na najprometae)&> točki M&ribora, t Jugoslaviji, loka! uporabljiv tudi za vsako drugo stroko, je radi bolezni »idanjcsLa lastnika na prodaj po zelo ugodnih pogojih. Kupcu se odstopi tudi lepo stanovanje. Pojasnila daje oglasni zavod Voisiča naslednik, Maribor. najstarejši slov. denarni zavod lnseiiraJte o „fflmtl" ALOJZIJ POVH Piazza Garibaldi 2, I. nadstr. Telefon 3-29 Največja zaloga ur inzlatenine v Trstu. Prodaja tudi na obroke }e imel spravljene svoje prihranke: 1500 cev. Pogrebni sprevod se je Predno kaj nakupite, obiščite Veliko sk!adiiie pohištva tvrdko ALEISANDR0 LE VB MINZK Vla Rettort it 1 - Via Malcanton 3t. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. PODLISTEK V. J. KR12ANOVSKA: (89) Moi preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vonk. Zaman je prešel več sob in dvorano, v kateri so služabniki pripravljali večerjo na dolgih mizah, na katerih se je lesketala dragocena posoda in srebrnina, ftn končno je prišel v sobo v prvem nadstropju. Vrata na teraso z mramorno bahistrado so bila odprta na atežaj, a spodaj se je razprostiral senčnat vrt poln cvetlic; razsvetljeval ga je lunin sij. Giovanna je bila sama in je stala pri balustradi ter si s pahljačo hladila razgorelo obličje. Kakor blisk )e bil baron pri njej in jo prijel za roko. Torreani? — je zašepetal s pridu- — Kje je ftenim glasom. ' e pozval, — Giovanna I Nehaj s svojo igro z Manf redom, sicer ne jamčim zašel — je rekel in roka mu je zopet segla za bodalom. Tvoj oče ga je pozval, toda se kmalu vrne. Giovanna ga je premerila s hladnim m prezirnim pogledom. _ Ali res? A po kakinem pravu, signor groi, mi ti to prepoveduješ? ć — Po pravu ljubezni! Jaz te ljubim, Giovanna, in ubijem vsakega, ki bi se ti preveč bližal. — Ti me ljubiš, Paolo? Med tem pa gre glas, da ima stric Ridotfo zate pripravljeno sijajno partijo. AH misliš napraviti iz mene svojo igračo? Motiš se. Kdor me hoče imeti, mora iti z menoj v cerkev, — >e odgovorila Giovanna in njen pogled ga je oigal kakor ogenj. — Da te dobim, sem pripravljen iti skozi pekel in nebo. Ne morem nič imeti proti mislim svojega očeta, toda uresničiti se morejo le moji načrti, ki nimajo nič skupnega z očetovimi. Prisegam ti, da boi ti moja žena in.nobena druga; samo nečem, da bi prišlo do odkritega in nepotrebnega spora med menoj in očetom. Ko bo stal pred dovršenim dejstvom, se bo moral udati in nama rad odpusti. — Saj veš, njegov polbrat Cezar, ki je nedavno umrl, nam je zapustil obširna posestva v Siciliji, blizu Slrakuze. Oče pravi, da je to predaleč in jih misli prodati; v kratkem se poda tja za nekaj mesecev, a midva izrabiva njegovo odsotnost za najino svatbo. Zdaj, ko poznaš moje načrte in imaš mojo besedo, te poljubim kakor svojo nevesto, — je pristavili, jo smelo objel in krepko poljubil na ustna. Raz vneta po njegovem vzkipenju, mu je Giovanna vrnila poljub. — Pojdiva, greva do jame, — je zašepetal Paolo. — Toda opazili bodo najino odsotnost, — se je obotavljala ona. — Ba! Noč je lepa in mnogi naših gostov se izprehajajo. Kdo bo zvedel, kje sva midva? — je odgovoril z brezskrbnim smehom in jo povlekel za seboj. Korakala sta v senci drevja, toda nista dospela se do jame, ko se je razlegel rog, ki je pozival goste k večerji.. V dvorani pirovanja je vladalo šumno veselje; toda tekom te čudne večerje se je Paolu povrnila težka zavest dvojstvenosti in prevzel ga je nerazumljiv nemir; njegova usta so mehanično govorila o neznanih mu ljudeh in damah, a oči so se mu ustavljale na Giovanni, ki je sedela blizu njega in poleg Manfreda Ti menija Nenadoma je dvorano napolnil vijoličast dim, vsi gostje so zbledeli in se raztajali v oblačni masi. Nato je grmenje streslo stene; zemlja je trepetala, kakor da se umika izpod nog, a baron je dobil močan udarec po glavi in izgubil j« zavest... Ko se zbudil, je bilo popolnoma svetlo; ležal je v postelji in razen spomina ni nič pričalo, da je resnično prisostvoval fantastičnemu piru. Obleka iz brokata in atlasa je izginila, tajna vrata so bila zaprta in samo bela vrtnica na mizi ga je presenetila. Jasno se je spomnil, da je imela Giovanna na modercu takšno cvetlico, katero ji je vzel; ker pa so v vazi na okni stale tudi vrtnice, je bilo mogoče misliti, da je cvetlica padla z nje na mizo. — Ne, gotovo sem videl v snu to, kar sem želel videti — preživeti plofiloet starega gradu. Vendar pa utegnem priti še ob pamet pri vseh teh neverjetnih zgodbah, — je pomislil in se hitel oblačiti, ker na uri je bilo že črez poldne. Našel je vse na terasi za mizo. Videti je bilo, da tudi oni pozno vstali in bili so v mrzličnem razburjenju. Vsi so vpili, mahali z rokami, si nekaj pripovedovali in drug drugega prekinjali, samo Diomid Petrovič je molčal in s čudnim izrazom je šinil a pogledom na barona, ko se je ta pojavil na terasi blede)ii kot po navadi.