LOVENSKI GOSPODAR Izhaja vsako sredo. Gene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—. četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Paštno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/» strani Din 250.—, Vu stran: Din 125.-* Mali oglasi vsaka beseda Din 1.—. V četrtek, 3. januarja, je ministrski predsednik Bogoljub Je vtič podal v parlamentu izjavo, v kateri je pojasnil svoj vladni načrt in pravec, ki bo v njem usmerjeno delovanje njegove .vlade. V področju zunanje politike bo vodilni cilj: mir, sporazum in mednarodno sodelovanje. Zlasti se bo vlada trudila, da s sosedi ustvari in ohrani takšne odnošaje, ki bodo najbolje ustrezali interesom miru in napredka mednarodne skupnosti. Od svojih sosedov bo zahtevala prav tako neomajno pravilnost in odkritost. Terorizem in za-rotniške akcije ne smejo v nobenem primeru biti sredstvo politike v mednarodnih odnošajih. Gnusni zločin v Marseju, naperjen proti naši državi in proti mednarodnemu miru, ki je globoko zadel ves naš narod, se mora popolnoma razčistiti in dognani krivci Kaznovati. V notranje-političnem oziru prosma-tra vlada brez samoprevare stanje naših splošnih razmer ter uvideva potrebo notranje utrditve države. Ena prvih nalog vlade bo preosnova državne uprave, popolna organizacija banovin kot upravnih in samoupravnih edinic z izvedbo popolne dekoncentracije oblasti (prenosa iz osredja, kjer je vsa oblast združena, na banovine). Uprava mora biti cenena, enotna in napram narodu neposredna. Največjo pozornost bo posvetila vlada strogemu izvajanju zakonov napram vsem in vsakemu v popolni enakosti vseh državljanov. Kar se tiče razmerja vlade do priznanih veroizpovedi, bo z njimi sodelo- vala za ohranitev narodnega edinstva in v smeri moralne okrepitve in duševne izpopolnitve najširših slojev našega naroda. Vlada-je prešinjenja z najboljšo voljo, da odnošaje in iskreno sodelovanje med dižavo in katoliško cerkvijo z uspehom in trajno zagotovi s sklenitvijo ¡konkordata s sv. stolico. Posebno skrb bo vlada posvečala go-spodarsko-finančnim vprašanjem. Podpirala bo proizvajalne sile prebivalstva na vseh področjih gospodarskega delovanja tako v kmetijstvu, kakor v industriji, trgovini in obrti. Največjo pozornost bo posvetila kmetijstvu kot najštevilnejšemu in najvažnejšemu delu prebivalstva. Povzdigniti moramo našo vas ter zlasti pomagati zadružništvu, in sicer vsem zadružnim oblikam. Ker izhaja kriza predvsem iz krize kmetijstva, bo vlada priskočila na pomoč predvsem kmetu in njegovemu gospodarstvu. Kar se dostaje vprašanja davkov, ugotavlja vladina izjava, da je davčna obremenitev dosegla svoj višek. To dejstvo bo vlada upoštevala ter se trudila, da prepreči preveliko davčno obremenjenost s pravično • razdelitvijo javnih dajatev in s tem, da spravi davčno obremenitev v sklad z davčnimi zmožnostmi državljanov. Vlada se bo trudila, da bodo vzlic skromnim sredstvom šole vseh vrst in vse prosvetne in druge kulturne ustanove ustrezale svojemu namenu narodnega prosvetljevanja in da bodo prešinjene z veliko ljubeznijo do zedinjene velike domovine in do resničnih idealov človeštva. KATOLIŠKIM DRŽAV V NAŠI DRŽAVI. Pomilostitev in zahvala. Jevtičeva Vlada je razglasila za božične praznike pomilostitev zastopnika Hrvatov dr. V. Mačeka. Dr. Maček je poslal knezu Pavlu brzojavko, v kateri se zahvaljuje za pomilostitev in izraža upanje v srečno rešitev vseh notranjih političnih vprašanj. Nadomestne volitve v senat so razpisane za nedeljo dne 3. februarja t. 1. V DRUGIH DRŽAVAH. Francoski zunanji minister v Rimu. Francoski zunanji minister Laval je prispel dne 4. januarja v Rim. V soboto in v nedeljo (5. in 6. januarja) sta se posvetovala Laval in Mussolini o raznih političnih zadevah v Evropi. V pondeljek dne 7. januarja je obiskal francoski zunanji minister tajnika sv. Očeta kardinala Pacellija. Laval je bil sprejet v posebni avdijenci od papeža. Dvojno glasovanje v Posaarju. Vladna komisija za plebiscitno posaarsko ozemlje je odredila, da se vrši v Posaarju dvojno ljudsko glasovanje in sicer G. in 13. januarja. Na Kraljevo je glasovalo 20.000 državnih nameščencev ter uslužbencev. Dne 13. januarja pride na vrsto ostalo prebivalstvo. Evharistična obletnica. Letos bo 8. avgusta poteklo 25 let, ¡kar je papež Pij X. izdal svoj sloveči odlok o starosti otrok, ki smejo prejeti prvo sv. obhajilo (od papeža potrjeni odlok sv. kongregacije o zakramentih dne 8. avgusta 1910). Ta odlok je odpravil navado, ki se je po mnogih krajih udomačila, da so za prvo sv. obhajilo terjali poznejša leta, v katerih je omogočeno temeljitejše poznanje verskih resnic in bolj dozorelo pripravljanje na duši. Ta navada, ki je odlašala prvo sv. obhajilo do 12., 14. ali celo še poznejšega leta, je oropala mladino najkrepkejšega sredstva za ohranitev kreposti. Novi odlok je določil, da je starost razločevanja kakor za spoved tako za sv. obhajilo tista, v kateri začne otrok pametno misliti, to je, okrog 7. leta, ali črez ali pa tudi manj. Od tega časa se začenja dolžnost, zadostiti obojni postavi spovedi in sv. obhajila. Ta papeževa naredba je postala naj-krepkejša osnova evharistični vzgoji mladine, ki je doslej rodila prav lepe uspehe. Otrokom je omogočeno, da se morejo tudi s svoje strani odzvati povabilu Gospodovemu: »Pustite male k meni priti!« Petindvajsetletnica tega znamenitega evharističnega odlcka pade v naši državi v evharistično leto, v leto državnega evharističnega shoda v Ljubljani. Slovenska mladina bo imela posebno priliko, da povodom evharističnega kongresa proslavi tudi to prelepo evharistično obletnico ter da v javnosti da izraza svoji duševni radosti in hvaležnosti. Brezbožništvo. Taborišče brezbož-ništva je boljševiška Rusija. Boljševizem smatra samega sebe kot neskladnega z vero v pravega, nadsvetnega Boga, stvarnika in sodnika. Ali Bog ali boljševizem: oboje v vzajemni edinosti je nemogoče. Zato boljševizem nasprotuje veri v Boga ter jo med ljudstvom razdira z vsemi sredstvi. Oso-bito v mladini hoče zatreti vsako, tudi zadnjo kal vere in krščanstva. Na področju brezbožne mladinske vzgoje je že dosegel uspehe, nadvse žalostne uspehe. Brezbožna mladina je poslala Stalinu pismo, ki v njem pravi med drugim to: »Stara cerkev (v naši va-si) 'sicer še stoji, toda križa nima več. saj tudi ni več cerkev, marveč -klub. Bog, čigar je nekdaj bila ta cerkev, j€ sedaj v ropotarnici.« Tako govori popolna brezbožnost. Ubogo ljudstvo, k) Stran 2. SLOVENSKI GOSPODAR HIH^^M—■■ I M !——■■—■■ I ■!— Lil—UMM—!■ ■■ ni l—ll-m- . I ■ I ■■lili I ■MBI1IMB ■■ II—■! I III I I ■INI ------ ,NEDELJAW v letu 1935: Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka stane 1 Din. Leto 7. Maribor, 6. januarja 1935. Štev. 1. Vsi župni uradi imajo »Nedeljo«. Prosite jih, naj vam jo naročijo! »Nedelja« je edini slovenski verski tednik! Po pošti se naroča v Mariboru, Koroška cesta 5. mu dorašča brezbožna mladina! Gorje državi, ki hoče Boga vreči v ropotarnico! Ruski narod je sicer po številu ogromen, toda črv brezbožništva bo počasi razjedel tudi njegov nekdaj tako močni organizem. Majhni narodi pa prej padejo kot žrtev tega črva. Me-mento za naš narod! Brezboštvo se širi povsod po svetu z zgovorjeno, s pisano in zlasti s tiskano besedo. Včasih se to dogaja pod krinko, ker bi odkrito brezboštvo vplivalo bolj odbojno kot privlačno. Zato je zakrinkano brezboštvo še bolj nevarno ko odkrito. Saj nas sveto pismo svari pred krivimi preroki, ki nastopajo pod krinko ovčjih oblek. Vse, kar ruši vero in moralo med ljudstvom, zlasti med mladino, vse to utira pot brezboštvu. Proti prodirajočemu brezboštvu je treba se boriti, delati in moliti. Sv. Oče je kot molitveni namen za mesec januar določil: zoper brezbožništvo. * Pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini je zatisnila v Gospodu oči dne 2. januarja daleč znana, spoštovana in obče priljubljena gospa Rezika Ogrizek, soproga bivšega trgovca in gostilničarja g. Franca Ogrizek. Rojena je bila 13. januarja 1865 v Radečah pri Zidanem inostu in se je poročila z vzglednim l^ožem Francem leta 1887. Pokojna je bila ena največjih vsestranskih dobrotnic, ki so živele ter de- lovale zadnjih 50 let po spodnjih krajih. Podpirate je Cerkev, duhovščino in reveže. Tmela je za vsakega, ki je stopil pod njeno streho, največjo gostoljubnost in dober nasvet. Ni bilo dneva, da bi ne bilo nasičenih pri Ogriz-kovih po več siromakov, ki so poznali od bogznaj kod dobro mamico Reziko. Kmečkim ljudem je bila vsikdar na razpolago z dobrimi nasveti pri gospodinjstvu in na pomoč z domačimi zdravili. Dasi zelo dobro stoječa, je prijela za vsako še tako težavno delo doma in na polju. Pri vseh obilnih skrbeh je bila najboljše smehljajoče volje in je s svojim vedrim obrazom znala pregnati čemernikom slabo voljo. Bogznaj kolikerim je bila krstna in posebno še birmska botra. Darovala je s svojim možem težke svote za domačo in tudi za razne druge cerkve. Duhovniki, ki so se zdravili v Rogaški Slatini, so imeli pri gostoljubnih Ogrizkovih svoj dom, kamor je rad zahajal tudi rajni djakovaški vladika Strossmajer in druge odlične osebnosti duhovskega in vseh stanov. Ni še treba posebej naglašati, da je bil blagopokojna Rezika res prava Osebne vesti. 751einico je obhajal g. častni kanonik in župnik v Št. Juriju ob južni železn. Valentin Mikuš. Bog nam ohrani vrlega gospoda! Iv jubileju naše iskrene častitke! 701etni jubilej. V sredo dne 2. januarja je slavil v Žalcu 701etnico rojstva tamošnji g. župnik in konzistorijalni svetnik Anton Veternik. Rodil se je v Lokrovcu pri Celju. Gimnazijo je končal v Celju, bogoslovje v Mariboru. Ka-planoval je v Trbovljah in v Braslov-čah. Še mlad kaplan je dobil župnijo Dol pri Hrastniku, kjer je pozidal veličastno novo cerkev. Po 141etnem župnik ovanju na Dolu se je preselil leta krščanska žena, najboljša mati in gospodinja ter neustrašena gospa, ki je svoje pravo prepričanje neustrašeno javno povdarjala in ga zagovarjala. V njeno hišo je zahajalo samo krščansko časopisje. Dobra Ogrizkova mamica bo živela v svojih velikih in brezštevilnih dobrih delih v najboljšem ter v trajno hvaležnem spominu pri vseh, ki so jo poznali. Blagopokojni povrni Vsemogočni z večno nagrado vse, kar je storila dobrega bližnjemu, žalujočemu soprogu ter drugim sorodnikom naše iskreno so-žalje! * Pogreb gospe Ogrizekove na bilje pred praznikom Svetih Treh Kraljev je bil dokaz velikega spoštovanja in iskrene ljubezni, ki jo je rajna gospa uživala v domači in v sosednih župnijah. Toliko ljudi, moških in žensk, gospode in preprostega ljudstva, se redko kje zbere na kakšnem pogrebu v podeželju. V spremstvu je pred krsto stopalo 20 duhovnikov, med njimi monsignor Iv. Vreže, profesor dr. Josip Hohnječ, monsignor Lovrec iz Ljutomera in g. Tomaž Ulaga, ki je kot nekdanji svetokrižki kaplan prihitel iz Beograda. Pred hišo se je z lepimi besedami poslovil od rajne gospod šolski upravitelj Verk, nakar je moški pevski zbor s finim cbču-tom zapel rajni nadvse priljubljeno pesem »Iz stolpa«. Po sv. maši, ki jo je daroval g. nadžupnik Vajda, se je doig sprevod počasi pomikal navzgor k cerkvi Sv. Trojice, kjer so rajnico položili kvečnemu počitku v rodbinski grobnici. Preden so se groba vrata zaprla nad Ogrizekovo gospo, je g. nadžupnik Vajda v prisrčnih besedah začrtal duhovni lik te globoko verne in pobožne, vedno vedro-vesele in ljubeznivo prijazne, srčno usmiljene in požrtvovalno dobrotljive gospe, ki je neposredno pred smrtjo sporočila svojemu blagemu soprogu željo: »Revežev ne pozabi!« Ko so izzveneli zadnji zvoki ganljive žalostinke, so ljudrke množice z izrazom globoke žalosti zapustile pokopališče z željo, ki jim je trepetala v srcu in na ustnicah: »Počivaj v miru, plemenita Ogrizekova. gosua!« * 1914 v Žalec, kjer je ostal do danes. Jubilant j3 visoko naobražen duhovnik in je znan po izdaji velikega dela »Razlaga Velikega katekizma ali kršč. naul^a«. Knjiga obsega 4 debele zvezke, je izšla v letih 1901 do 1902 in je še danes duhovnikom podpora ter pomoč pri izdelavi pridig in krščanskih naukov. Krepkega ter čilega 701etnika naj spremlja tudi zanaprej zdravje! K jubileju naše čestitke! Dvorni svetnik dr. Vedernjak umrl. Dne 3. januarja je umrl v Ljubljani v visoki starosti 80 let g. dvorni svetnik dr. Fran Vedernjak. Rodil se je v Ptuju leta 1855. Služboval je kot sodnik na Kranjskem in je vodil Pokojninski zavod v Ljubljani 7 let. Rajni je bil na glasu kot dober pravnik in je bil zmiraj zaveden Slovenec. Angleški kardinal in prijatelj Slovencev umrl. V Londonu je umrl kon- cem decembra leta 1861 rojeni angleški kardinal in nadškof Jožef Bourne. Rajni zasluži poseben omenek, ker se je mudil leta 1919 v Ljubljani od 9. do 11. marca. Pri odhodu iz Ljubljane je izrekel za Slovence pomenljive besede: »Kar sem doživel v Ljubljani, presega vse, kar sem doživel v treh mesecih mojega potovanja po vzhodu.« Omenjenega leta je bil kardinal Jožef Bourne odposlanec sv. Očeta in si je ogledoval posledice svetovne vojne in vojnih pogodb za katoličane. Angleška država mu je dala takrat na razpolago največjo križarko, da bi tudi za njo zbral nepristranske vtise glede političnih posledic vojne. Veliki mož katoliške Cerkve je bil prijatelj Jugoslavije in zagovornik teženj Slovencev. Slava njegovemu spominu! Promoviral je na zagrebški univerzi dne 22. decembra za doktorja vsega zdravilstva g. Vrbnjak Vinko od Male Nedelje. Čestitamo! Nesreče. Skladišče sena je uničil ogenj v Slovenski Bistrici g. Alojziju Pahole iz Poljčan. V skladišču je bilo 12.000 kg sena. Nesrečf. je krita z zavarovalnino. Vinski hram pogorel. V Framu je pogorel velik vinski hram, last posestnika Potočnika iz Radvanja pri Mariboru. Dvoje gospodarskih poslopij pogorelo. V Spodnjih Jablanah pri Cirkovcah sta pogoreli gospodarski poslopji posestnikov Štefana Ekarta in Antona Medveda. Skupna škoda znaša nad 50 tisoč Din. Ogenj je bil v obeh slučajih podtaknjen. Ogenj vsled saj v dimniku. V Spodnji Gorici pri Račah so se vnele saje v dimniku posestnika Ivana Damjana. Iz dimnika je preskočil ogenj na streho in je zajel tudi gospodarsko poslopje, ki je pogorelo z raznim orodjem in z zalogami živeža,. Škoda znaša 40 tiso^ Din. Drevo mu je zdrobilo levo koleno. V Dupleku pod Mariborom je zmečkalo drevo pri podiranju levo koleno Janezu Gomzej. Poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnico. Ustreljen po nesreči. Viničar Bolfank Borko pri Ormožu je razstavljal star samokres. Orožje se je sprožilo in krogla je smrtno zadela po nesreči zraven stoječega Ivana Ficka iz Brebrovnika. Veliko gospodarsko poslopje je uničil ogenj Slavku Miklu, trgovcu pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Trgovčevo gospodarsko poslopje pogorelo. Na Dubravi v Zavrču je pogorelo trgovcu Ilinku Majderju gospodarsko poslopje. Gasilci so preprečili da se ni raztegnil ogenj na čelo vas. Smrtna nesreča dečka. Franc Kova čič, posestnik v Podgradu pri Gornji Radgoni, je podiral v gozdu blizu doma bukev. Nesreča je hotela, da je bil njegov 131etni sinko Herman v trenutku padca bukve tako blizu, da ga je oplazilo vejevje. Udarec mu je prebil lobanjo in je podlegel poškodbi. Gospodarsko poslopje je un5$U ogenj pri Gabrijelu na Jesenicah, asilcem gre zasluga, da se ogenj ni i zmahnil, sicer bi bila lahko šla cela takozvana Novavas* Smrtna nesreča pri prekoračenju železniške proge. Frizerska vajenka Roža Janežič, uslužbena pri brivskem mojstru Laborcu na Rimski cesti v Ljubljani, je hotela krog 9. ure zvečer prekoračiti železniško progo na Viču. Srečno se je izognila tržaškemu osebn. vlaku, a tovorni jo je zadel v glavo in se je zgrudila mrtva v jarek ob progi, kjer so jo našli. Občutna požarna nesreča. V noči se je pojavil ogenj na podstrešju dvonadstropne Polakove vile nad Grabnom v Kamniku. Zgorelo je ostrešje, uničeno je drugo nadstropje in del prvega. Strašna nesreča v Beogradu. Dne 5. januarja zvečer je nastala v Beogradu v trgovini igrač eksplozija raket. Štiri osebe so zgorele, pet je težko ranjenih. Nesreča na morju. V pristanišču ameriškega velemesta Njujork je treščila švedska ladja v ameriški parnik, ki se je potopil tekom 10 minut. Od posadke so rešili 50 mož, 5 jih pogrešajo, 20 je ranjenih. iazne novice. Novoletno pomilostitev (amnestijo) so prinesle zadnje »Službene novine«. Oproščajo se kazni do 6 mesecev zapora in tiskovni prestopki. Od pomilostitve so izvzeta dejanja, kaznjiva po zakonu o zaščiti države. Postajališče na Teznu pri Mariboru je slovesno blagoslovil na Kraljevo g. škof dr. Ivan Tomažič. Dekletom, ki prihajajo z dežele v Maribor v službe! Na mariborskem glavnem kolodvoru deluje hvalevredno ter uspešno »kolodvorski misijon«, katerega je ustanovil in ga vzdržuje škofijski odbor Katoliške akcije. Naloga mi-sijona je: Nuditi ženam in dekletom, ki prihajajo v Maribor iskat službe ali jo kakih drugih opravkih in ne vedo, ;am bi se obrnile, prvo pomoč in jim iriskrbeti po možnosti tudi službo. L. 1934 je kolodvorska misijonarka Tere-.ija Štumberger od 700 deklet, ki so se zatekle k njej, preskrbela službo 284, drugim je pa oskrbela prenočišče, hra-. no, podporo itd. Ženski svet, ki prihaja v Maribor, naj ne pozabi na kolodvorski misijon! Še vedno zagoneten strel. Na sredi ceste so našli mrtvega 231etnega pos. sina Jakoba Pintarja iz S. Pleterja v župniji Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Obstojal je izpočetka sum, da je bil Pintar ustreljen iz zasede. Sodna komisija je bila mnenja, da je fant najbrž sam ravnal s svojim samokresom neprevidno, da se je orožje sprožilo in ga pogodilo smrtno. Revolver je ležal poleg mrtvega trupla. Domači o prepričani, da ie samomor izključen. Mojsterske diplome. Mojsterska izpitna komisija obvešča vse tiste mojstre, ki so opravili mojsterski izpit v Mariboru v času od 1. 9. 1932 do 21, 12. 1934, da so došle diplome. Diplome se bodo izdale samo t'stim mojst-iom, ki bodo to izrecno želeli in doplačali izdatke za kolekovino, poštne pristojbine in tiskovino. Radi natančnejših pojasnil naj se obrnejo — mariborski interesenti, osebno, zunanji pa pismeno — do predsednika mojster ske izpitne komisije g. Založnika na sreskem načelstvu in sicer tekom meseca januarja, na kai: se bodo meseca februarja diplome lahko Ojla« i« rej. pocTs. Hr 23762 o se fantje »popraskali« in sicer brez vsakega predhodnjega prepira -in brez starih »dolgov«. Konz, svetnik A. Veternik — 701etnik. Gornja Bistrica. Tu je umrla v 17. letu svo: je starosti Horvat Marija, ki jo je umorila zavratna jetika. Imela je nad vse lep pogreb. Tovarišice so jo ^premide k zadnjemu počitku. Toči vaj v mini, blaga duša! Črensovci. Vsi naši siromaki so imeli ob božičnih svetkih priboljšek. Vsak revež je dobil meso in kruh. Zahvaljujemo se gospodu župniku, da je dal v ta namen iz nabiralnika sv. Antona 1000 Din. Precej naše siromašne dece je dobilo ob praznikih tuc^ novo obleko, ki so jo razdelile nekatere naše šole in g. kaplan Bejek, ki je dob;l blago za obleke iz nekaterih naših tovarn, največ od tovarne Ti-var. Bog plačaj vsem! Črensovci. Prosvetno društvo je v nedeljo dne 23. decembra vprizorilo igro »Zloba in zvestoba«. Igra je bila slabo obiskana, tudi vreme je blo slabo. Igro je režizirala brezposelna učiteljica Lutar Elizabeta. Isto društvo je priredilo v nedeljo dne 30. decembra proslavo 601etnice g. Klekla, ki se je proslave tudi sam udeležil. — Društvo se pripravlja na igro »Mlinarjev Janez«. Črensovci. V minulem letu ee je v naši fari narodilo 170 otrok, med temi 7 nezakonskih, umrlo jih je 97 (doma). Imeli srno 1 samomorilca, uboja letos ni bilo nobenega. Svetih obhajil je bilo 45.000, če upoštevamo, da so bile predlanskim večdnevne duhovne vaje in evharistični kongres, smo imeli lansko leto lep napredek. Leta 1932 je bilo le 3G.000 svetih obhajil. Župnija šteje okrog 5000 vernikov, pa zalo veliko jih je v Franciji in raztresenih po naši banovini. Dolnja Bistrica. Te dni nas bo zapustil naš učitelj g. Binder Avgust z ženo učiteljico. Pri nas sta bila 7 let in, kakor sama zatrjujeta, zadovoljna. Ljudem sta pomagala, kjer sta le mogla. M.alo je šol, kjer bi bila taka disciplina, kot je v naši šoli. Bila sta zelo dobra učitelja. Otroci so ju kljub strogosti vzljubili in so se težko ločili od njiju. Obilo sreče vama želimo v Savinjski dolini! Gornja Bistrica. Naš učitelj g. Franjo Lipa-vi 2 se je na dan s . Štefana v Mariboru poročil in se je naselil z gospo v naši šoli. Obilo božjega' blagoslova v zakonu! * I \f m • ,:f j R . 1 m M i S I : i 1 K > III i mfa ^Hfl . i : i p « , - H iJS : i ... ' . U ja i 4 9 \ '-m m if s&sft:. mmt 1 j IB^ftp Ä iS /¿j?' l||i| &§č§šj . Wm iliSiii^i A * ÜH , X /.t ......"... J. V knjigi, kakor nam jo predstavlja slika, so zbrali prekmurski visokošolci 15.000 podpisov z zahtevo po popolni gimnaziji v M. Soboti. Turnišče. V soboto dne 29. decembra se je v jutranjih urah raznesla novica, da se je nekdo obesil na samotni akaciji na meji med Lipo in Trnjem. Turniški orožniki so sneli truplo obešenca in ga položili na tla. Samomorilca so čez čas spoznali kot Lengjel Viljema iz Trnja, ki je bil znan kot brusač po celi dolnji Krajini. Pokojnik se je v pijanosti večkrat spri z ženo in mogoče je storil samomor tudi v takšnem stanju. Bodi mu Bog milost« Ijiv! — Dne 28. decembra zvečer ob 10. uri je prekoračilo mejo večje števiilo tihotapcev. Službujoči graničar je potem, ko se niso hoteli ustaviti na njegov klic, ustrelil in zadel enega izmed njih. Zgodilo se je to na državni meji med Genterovci in Žitkovci. Drugi dan je javil orožnikom graničar sam o dogodku in so takoj pohiteli na državno mejo. Ker niso mogli ugotoviti identitete ustreljenega, so poklicali posameznike iz bližnjih vasi svojega rajona. Ko so prišli ti na lice mesta, so prepoznali v ustreljenem 191etnega fanta Paai Joška od Lipe. Po komisijskem pregledu so ustreljenca prepeljali v domačo vas in ga po* kopali dne 23. decembra popoldne. Tako vidimo, da žrtve tihotapljenja stalno naraščajo, vendar to ne izpametuje ljudi. — Umrla je pri nas v starosti 83 let Vojkovič Ana. Pokojna je bila zadnje čase precej bolehna. Pokoj njeni duši! Filovci. Umrla je pri nas Berden Klara v starosti 70 let prav pred božičnimi prazniki. Pokojna-je bila mati. 9 otrok in revežem zelo naklonjena in darežljiva. Naj v miru božjem počiva! Kobilje. Pri nas se ustanavlja sadjarska proizvodna zadruga, da zasadi na urbarijal-nem pašniku 17 oralov sadnih mladik. Lendava. Sreski cestni odbor za lendavski srez bo letos znova zasadil 1500 sadnih mladi k ob banovinski cesti Lendava — Bogojina. Ta korak cestnega odbora moramo povse pohvaliti ! Naročajte naše liste, ki jih tiska Tiskarna sv. Cirila: »Slovenski gospodar« »Naš dom<; »Nedelja« »Glasnik presvetega Srca Jezusovega« »Rafael«. Angleški kardinal Bourne 4», Plcscc ftalolishega fisfta Zagrebški nadškof^koadjutor dr. A. .Stepinac je o božičnih praznikih izjavil napram uredniku »Hrvatske Straže«, »ki izhaja kot dnevnik in za ljudstvo tudi kot tednik, o pomembnosti katoliškega tiska dn o naših dolžnostih do njega naslednje: »Sovražniki katolicizma hočejo iztrgati iz duše našega naroda vero. Ker so po besedah Zveli-čarjevili »sinovi tega sveta modrejši ko sinovi luči«, se poslužujejo v dosego svojih ciljev najmodernejših sredstev, med katerimi zavzema prvo mesto tisk. Ali bomo katoličani to gledali križem-rok?Mislim, da je dolžnost vsakega katoličana, da podpre z vsemi močmi katoliški tisk, tki je eno najuspešnejših sredstev, da se našemu narodu ohrani katoliška vera. Dolžnost podpirati katoliški tisk danes ni manjša ko graditi cerkve. Ko se nahajamo na začetku novega leta, želim vsem katoličanom, da s starim letom odvrnejo od sebe staro brezbrižnost in malomarnost napram katoliškemu tisku ter da z novim letom obudijo v sebi novo vnemo za katoliške liste. Ako se nam posreči v novem letu okrepiti in razširiti ter kratko rečeno ustvariti mogočen katoliški tisk, bo to najsrečnejše leto.« Te besede iiaj bodo predmet resnega prevdarka tudi našemu katoliškemu narodu. Nevarnosti, ki pretijo veri in motali med našita ljudstvom, so velike. Zapirati pred temi nevarnostmi oči ali pa križem-rok gledati, kako se nevera ali brezboštvo ali pa verska mlač-nost in brezbrižnost naseljuje in širi med raznimi sloji in osobito med mladino: to bi bilo najslabše, kar bi mogli storiti. Premagati moremo sovražnika ie takrat, če ga napademo z istim oro- žjem. Proti nekrščanskim, protikrščan-skim ali versko-brezbrižnim časnikom odločno katoliški list! To je edino pametno geslo. Izvajajmo ga zlasti ob začetku novega leta! Januar je mesec katoliškega tisku. Storimo v tem mesecu napram katoliškemu tisku svojo dolžnost, in sicer vsak: od inteligenta do delavca. Širimo katoliške liste, pri-dobivajmo jim novih naročnikov! To je velevažna delovna naloga v tem mesecu zlasti za mladino. Te svoje bistvene naloge se hrvatska katoliška mladina zaveda v polni meri. Tako je, da navedem samo en primer, križarsko bratstvo v Varaždinu, ki je še prav mlada organizacija, prodalo v 3 mesecih 3500 iztisov katoliškega tednika »Hrvatska Straža« in 500 krščanskih knjižic. Tako moramo tudi mi posvečati posebno skrb razširjanju tedenskega glasila slovenskega ljudstva »Slovenskega gospodarja«. * i Raznim društvom sporočamo, da je Katoliško tiskovno društvo v Mariboru imelo pretekli mesec redni občni zbor in je sedaj sestavljen odbor, ki bo mogel rešiti zadeve raz-puščenih društev. Ako je treba kje v tem oziru dokazov, da Katoliško tiskovno društvo res obstoja in da lahko sprejme prepaoženje razpuščenih društev, bomo to potrdilo sedaj lahko poslali. — Na vprašanja, kako se naj nova društva ustanovijo, sporočamo, da je Narodna knjiga poslala in še lahko pošlje, če kdo želi, vzorna pravila, i>a podlagi katerih vložite svoja pravila.^ Smatramo, da j? čas, da začnemo s podvojenim delom na osnovanju društev. Tudi centralna organizacija bo kmalu predložila svoja pravila. Slov. Bistrica. Po svojih nadenoletnih počitnicah je začelo delovati tudi Katoliško prosvetno društvo. Kot začetek dela naj bi veljala vprizoritev -iimmermannsove božične igre «Trije kralji« v dvorani hotela, «¡Beograd« na Štefanovo. Ta božična religijozna igra, ki naj pomeni notranje prerojenje in spreobrnjenje človekovo na sveto noč, je našla velik odziv, da so odhajali navzoči iz dvorane v zimski mrak tiho domov, kot da se je nekaj silnega zgodilo v njihovih dušah, kakor da božje Dete tueK nje išče in da iz njih naredi božje in dobre ljudi. Na soglasno željo občinstva se je igra ponovila v nedeljo pred novi- letom. Slov. Bistrica. Fantje so'se dobro odrezali, tako gre glas po bistriški fari od božičnih praznikov sem, ko je prvič nastopil na koru ob polnočnici novi moški zbor »Zvonček« ter prepeval tako lepo božične pesmi, da se kar moliti ni dalo, ampak da bi človek eamo po-: slušal. Gotovo gre v tem oziru veliko priznanje g. Rajku Groglu, tamkajšnjemu organi-stu, ki je mlado četo fantov-pevcev organiziral iz rokodelskih, delavskih in kmečkih vrst, in da hodi ložniške fatlte učit celo v oddaljeno Ložnico. Dal Bog, da bi mladi zbor s svoj.im pevovodjem kar najbolj napredoval ter tudi v svojem smotru in delu ostal stanoviten in vztrajen! Poljčane. Prosvetno društvo ponovi v nedeljo dne 13. januarja, ob 15. uri, zadnjič dobro uspelo igro »Vrnitev«. Vabimo! Vsi narocnifti, prccifaffe! Da ne bo pozneje izgovorov,^ češ, »nisem prejel priloge in nisem vedel, ke-daj moram plačati«, objavljamo danes ponovno pravilnik za zavarovanje. Pravilnik. § 1. »Slovenski gospodar« prostovoljno zagotavlja, da po svojem zavarovalnem odseku celoletnemu naročniku, ki je vplačal Din 32.—, zavaruje v 1. 1935 njegovo stanovanjsko hišo, kamor »Slovenski gospodar« prihaja, za Din 1000. Gospodarska poslopja niso s tem zavarovana. § 2. Podpora še izplača, če pogori hiša tako, da ni mogoče v njej stanovati. § 3. Pravico do te podpore imajo oni celoletni naročniki, ki bodo v decembru 1934 ali v januarju 1935 vplačali celoletno naročnino v znesku Din 32.—. Oni, ki imajo naročnino vplačano za več mesecev prihodnjega leta, morajo Nenadna dedščina. V vatikanski knjižnici v Rimu si je izposodil dijak knjigo povsem neznanega pisatelja, ki je že bil ilavno umrl. V knjigo ,e bil prilepljen listič besedami: »Kdor zadene na ta listič, naj se poda k advokatu g. Saspariju, ki mu bo počil akt RST 8229— 1708, Rim, dne 4. feb. 1784.« študent se je podal z najdnino k Hdvokatu in je prejel od tega nakaznico na 800 tisoč lir. Omenjeni neznatni list je bil en del testamenta bogatega pisatelja, koje-ga zadnjo knjigo ni hikdo kupil in je tudi lil čital. Za dediča je določil onega, ki bode pokazat toliko zatv-uianja za njegovo zad- Januš Goleč: 1 Propast in dvig. Ljudska povest. Nikakor si ne smemo domišljati, da je pognal iz lahkomiselnega rakarja kak boljši posestnik ali celo bogataš. Kaj še! Lahko zasluženo, še lažje zapravljeno, je veljalo tudi za rakarje. Rakarski poklic je bil pri resnih posestnikih osovražen in so odvračali od njega svoje sinove z vso strogostjo. Rakarji so bili v časteh pri krčmarjih, katerim so polnili žepe in delali pri njih v jesenskem in zimskem času dolgove na bodočo lovsko srečo in izkupiček. Kako je bilo z rakarji v verskem ter v moralnem ali nravstvenem oziru, ni treba razlagati natančneje, saj je lenoba vseh grdob grdoba! f. Velikokrat opazujemo, da postane kedo voditelj kake organizacije, dasi se niti gnal ni za to mesto. Tako je bilo z Lapuhovim Vinkom iz Sromelj; Naenkrat so govorili ljudje: »Veliki in čedni Vinko je vodja vseh rakarjev po spodnjih krajih.« Resnica je bila ta govorica. Najbrž Vinko sam ni znal, kaj je storil posebnega, da mu je z-uipal rakarski svet vse zadeve glede sporov lovišč ter prodaje rakov na debelo po cenah, katerim se je židovski'kupec tolikokrat skraja protivil in prisegel pri vseh prerokih, da bo blago rajši prepustil poginu, nego bi &a preplačal v svojo zgubo. Lapuhov Vinko je bil že po prikupljivi zun.. njosti fant od fare. Krepke ter velike postave, fantovsko vedrega obraza in kakor pri jagnjiču »krav-žasti« lasje so mu liki vzmeti silili klobuk postrani. Po tedanjem običaju je nosil v levem ušesu okrogel uhan, na katerem se je potresaval nemirno pri najmanjši kretnji preluknjani trikot. Ucbati je znal, da se je drobil obleke ter dragoceno- je glasila sinova očitna spoved baš nasprotno! Po starem je zavrelo, odrekla sta pamet in razsodnost, postal bi bil Kajn lastne krvi, da ga ni prisilil sin s krepkim prijemom za obe roki v silobranu, da se oče ne sme izpozabiti do — zločina! Vinko je zaklenil preudarno premaganega očeta v štibelc, ostavil dom in naročil mačehi, naj se po-taji tudi ona, dokler se ne bo oče zrohnel med štirimi stenami. Med starim ter mladim Lapuhom se je odigral samo zgoraj opisani spor. Oče je uvidel, da s telesno silo ne more več uklepati sina v jarem brezpogojn2 pokorščine; sin je našel v odvrnit vi uboja povod, da si začne rezati sam svoj kruh, Prelom z očetom ter domom sta bila vzrok, da se je Vinko zmotal med glavne rakarje ob Sotli in se je prepričal na lastne oči, kako jc prinesel tudi on s hribov v dolino nadarjenost za naklonitev rakarske dobičkanosnosti. Preko par noči je posedal svoje lasine lovske priprave in plavajočo shrambo za plen. Njegova za-stavnost ga ie kar porinila na samostojno lovišče po rakarju, kateri je moral na županov pritisk med vojake. Vinko je postal v par dneh tovariš med novimi tovariši, ki niso bili daleč take zlobe in izmečki člo veške družbe, kakor so jih razvpili gruntarski hribovci. Kaj kmalu ga je prevzela zavest samostojnosti, saj mu je polnila žep brez zadrezastega preganjanja za plugom, koso in motiko. Na dom ga ni priklepala nobena vez. Materina ljubezen mu je že davno snivala pod zemljo, očetove ni nikoli okusil in lepa Lapuhovina mu je bila, odkar se je skobacal na lastne noge — nezaslužena — prisilna delavnica. Pohlep po lastnem imetku mu je bil pf dedov-po očetu. Lahko zaslužen goldinar na goldinar mu je padal v mošnjiček, iz katerega je plačeval z lahkoto vsakdanje potrebščine. Kako in kaj bo na zimo ter zgodnjo spomlad, ga ni skrbelo. Mlad, vajen in dela željen fant jc bil dobrodošel pod vsake streho. Ob koncu prve lovske dobe je bil Vinko smelo ponosen na zaupanje, katerega je užival med tovariši. Pravilni pregled položaja mu je narekoval, da ni pustil odirati sebe in stanovske družbe od židovske Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) se uporal.ja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerz tetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za "elodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. »hočem« da sma dva, ledik le ne bom ostal. Nekaj parov je bilo poročenih v drugih farah, ¿zmed teh so nam nekatere kar za sebe obdržali. — To je mali pregled naših novic v letu 1934, kako pa bomo kaj v vsem napredovali letos, vas bo, dragi naročniki in čitatelji »Slovenskega gospodarja« sproti obveščal polenski dopisnik. Cvetkovci pri Veliki Nedelji. Kakor od povsod javljajo statistike o preteklem letu, tako tudi jaz objavim vsaj nekatere. V preteklem letu jih je umrlo mnogo, še več pa jih je prinesla Škalinova babica nekje iz repišča tako, da nikakor nismo na zgubi, ampak smo zelo napredovali glede števila prebivalcev. Tudi v tem letu, upamo, ne bomo nazadovali. Ker se je cvetkovska ženska pošta pričela spet ba-viti s porokami, vabimo vse ženine iz Polan-skega in iz Grab, da jo naj mahnejo k nam na »ogledi«. Izbira je velika. Vsem nevestam, ženinom ter vsem prijateljem »Slovenskega gospodarja« želi cvetkovski dopisnik srečno in veselo novo leto 1935! Razkrižie pri Ljutomeru. Na dan novega leta smo imeli v zavodu v mali dvorani igrico »Mali Parižan«. Predstavljali so jo gojenci Marijanišča iz Veržeja, ki jih je pri,vedel tamkajšnji ravnatelj g. Zaje. Lepa zabava za novo leto, posebno ko nas je Vojteli parkrat tako prijazno pogledal s pozornice, da nas je kar pri srcih zaskelelo. Častitamo igralcem! Slov. Bistrica. Častilcem sv. Antona na znanje: Pri sv. Marjeti bo v četrtek dne 17. jan. ob p-ol 10. uri pridiga ter peta sv. maša na čast sv. Antonu za zdravje pri živini. Častilci sv. Antona vabljeni! Slov. Bistrica. Po dolgem času mnogo novic! Častite šolske sestre so priredile v nedeljo pred Božičem s svojimi otroci iz sirotišnice in gojenkami vzpodbudno in zelo do- bre uspelo igro »Peterčkove poslednje sanje«, da so se gledalci kar čudili, kako so zmogli mali in veliki igralci, začenši od palčkov, ta-l.o dobro podati svoje vloge. Želimo samo, da zavod večkrat priredi kaj takega v prid ubogim sirotam! Stoperce pri Rogatcu. Vpokojen je gospod Kamenšek Jakob, preglednik finančne kontrole pri glavni carinarnici v Mariboru. Njegova dolgotrajna in mučna bolezen v želodcu, katero si je nakopal pri vestnem, marljivem in točnemu vršenju svoje naporne službe pri fin. kontroli zlasti na državni meji, ga je privedla v zgodnji in zasluženi pokoj. Vcjnik. Pri nas imamo letos precej lepe jaslice, tako da so res v okras vojniški cerkvi. Dvomimo, da bi jih imeli kje v naši škofiji takšne, kaj še da bi imeli lepše. Kdor ne verjame, naj jih pride ob nedeljah pogledat, namreč ob nedeljah so krasno razsvetljene z električno lučjo. — Člani bratovščine jeruzalemskega osla gotovo niso slišali na novega leta dan s prižnice, da je v letu 1934 zagledalo luč sveta ravno toliko Zemljanov kakor v letu 1933, namreč 96, med temi jih je v krstni knjigi vpisanih brez očeta 6 otrok, leta 1933 pa 8. Po večno plačilo je odšlo 88 oseb, med temi 40 faranov in 42 iz hiralnice, v letu 1933 pa 102 osebi, 62 faranov in 40 iz hiralnice, Hvala Bogu, da smo bili bolj zdravi kot leta 1933. Krizo zelo občutimo, tako da si je komaj 26 parov ustanovilo lastno ognjišče, dočim je v letu 1933 tj storilo 38 parov1. — še nekaj g. urednik! Vsako pošteno delo je vredno plačila! Kdo je še danes, ki bi delal zastoj? Tako se marsikdo vprašuje. Pa so takšni, ki res delajo zastonj. No in takšna sta naša gospoda kateheta na 5-razredni onsnovni šoli s 4 paralelkami v Voj-niku. V šolski proračun je bilo vstavljenih za c&lo leto samo 320 veroučnih ur, ko vendar mora vsak učenec 3. razreda znati izračunati, da jih je na takšni šoli nad 700. Vstavljena svotica v proračunu je izčrpana, novega kredita ni in gospoda kateheta sta prikrajšana pri nagradah. Pišece. Leto se je obrnilo. Ni ga več. Začeli smo novo. Toda ob koncu leta se navadno ra, čuni sklepajo, pregleduje bilanca, spravlja v žep dobiček, a tudi izguba hoče svoje. V letu 1934 je naraslo prebivalstvo naše fare za 81 oseb in sicer izkazuje krstna knjiga 52 moških novorojencev in 32 ženskih, Med temi je bilo 6 mrtvorojenih in 6 jih je še tekom leta umrlo. Tako je torej statistično naša župnija narast-la le za 72 oseb. Seveda je 5 rojenih tudi takih, ki o njih pravi pesem: Kaj pa še tebe treba bilo! Pa če te je treba bilo ali ne, vendar prisrčno ljubim te, poje taka mati svojemu ne-bogljencu, kakor je to pesnik zapisal. Upamo pa, da bo res, kar pravi vsaka taka mati; Kaj takega pač nikdar več! Izgubili pa smo v preteklem letu 56 faranov: 28 moških in 28 ženskih. Nemila smrt nam jih je pokorila. Nekaj je bilo med njimi tudi precej starih. Tako so umrli: Zevnik Ivan, star 80 let, Veršec Marija, stara 81 let, Kostevc Neža, stara 82 let, in Ana Kuk, stara 86 let. Naj v miru počivajo! No, pa so se lani tudi možili in ženili pri nas. 20 parov si je naložilo na ramena ta sladki zakonski jarem. Bog jih blagoslovi! — Tudi pri nas se zbirajo člani za bratovščino jeruzalemskega osla. Seveda za člane se sprejmejo samo tisti »bogaboječi«, ki se Prga tako bojijo, da ob nedeljah in praznikih med službo božjo ostanejo zunaj cerkve in se pogovarjajo. Ravno tako, kakor so nekdaj judje, ki so v Jeruzalem k praznikom prijezdili na oslih, te med službo božjo pustili zunaj templja, kjer so se z ri-ganjem imenitno zabavali. Baje je že mnogo priglašenih, kajti članarine ne bo. Če kdo hoče te člane in članice nove bratovščine videti, i. ; pride kako nedeljo ali praznik med službo božjo mimo pišečke farne cerkve, morda ga sprejmejo celo s jo sredo. Zabukovje pri Sevnici. Omeniti hočemo nekatere posebne zanimivosti iz Zabukovja v tekočem letu. G. župnik Fr. Rampre je obhajal dne 8. avgusta srebrno sv. mašo. Farani so ta dan cerkev lepo okinčal\ pred cerkvijo in župniščem so postavili slavolok, zvečer so mu pa pevci priredili podoknico. Drugi dan je bil pred 10. uro slovesen vhod v cerkev, Najprej mu je čestitala Marijina družba in Marijin vrtec, potem smo se v procesiji podali v cerkev, kjer je imel g. slavljenec ob asistenci več gospodov tovarišev slovesno sv. opravilo. — G. Matij* Stoklas, tukajšnji vpo-kojeni župnik, je pa obhajal zlato sv. mašo in sicer dne 25. avgusta na Brezju. — Pri podružnici sv. Jurija v Trnovcu smo popravili zvonik, ker je bilo tramovje na nekaterih me- brezvestnosti pri določanju cen. Če ni kupil blaga prvi kupec, ga je drugi ali tretji; le cene so morale biti primerne in med rakarji ni smelo biti člana, ki bi popuščal, dasi je bilo treba večkrat čakati na kupca in boljšo prodajo. Ustavljanje židovskemu brezvestnemu izrabljanju nevednih je vrglo med "akarje seme zavesti skupnosti. In pomen te»- moč skupnosti je znal širiti Vinko od tovariša do tovariša. Ustvarjal jc za tedanje čase nevede in nehote organizacijo. Ta se je ukoreninila prvotno med rakarji na Bizeljskem, odkoder se je liki nalezljiva bolezen razpotegnila iz Bizeljskega do izvora in izliva Sotle. V obsotlfkih ra-karjih je s ponosom žive besede pognalo prepričanje: Le kot skupna »gmajna« bomo za bodočnost trgovali z židovskimi oderuhi ter pijavkami. Rakarska organizacija se je širila brez posebnih sliodov po današnjem vzgledu. Skupnost so vedno močneje vezale trdne cene in te so se raznašale med lovce rakov vsak teden iz Bizeljskega kot središča. Radi vedno boljše prodaje plena je gnal prirojen čut hvaležnosti rakarja za rakarjem, da je zahrepenel po «sebnem spoznanju neznanega dobrotnika. Z vsako-teaenskim ustnim oznanilom dvigair-čih se cen od mo- ža do moža je postal Vinko Lapuh kot oče omenjene zamisli v primeroma kratkem času glavar celotne ra-karske organizacije, ki se je ustvarjala ter utrjevala po krajih ob Sotli iz potrebe po boljši prodaji. Osebni stiki z brihtnim Vinkom so rodili v vsakem članu ponos, da jih ne vodi ter ščiti napram židovskemu ode-ruštvu kaka telesno spakedrana sirotka, pač pa mož po duhu, zastavnosti in z odlično presojo tržnega položaja. Na prestol organizacije rakarjev je posadilo Lapuha med tovariši usidrano prepričanje, da je nepopustljiv ter nepodkupljiv, četudi bi brenčali krog njega ter ga skušali omamiti zlati židovski kebri. Iz poseetniškega sina do rakarskega poglavarja je bilo za Vinkovega očeta brezno, katerega ne more premostiti niti smrt. Stara trma se je zaklinjal pri nebu in zemlji, da bi rajši lastnoročno požgal Lapuho-vino do temeljev, nego bi jo po smrti prepustil sinu — poveljniku vseh obvodnih klatežev ter potepuhov. (Dalje sledi.) Širite „Slov. gospodaria"! sti, katere mi je pokradel tekom zadnjih 10 let. Šoferju podarjam avto, katerega mi je že pred smrtjo tako pokvaril, da ni b i za rabo.« Na gramofonske plošče so ujeli doslej v Ame-riki 80 glasov od ptičev, ki živijo v divjini. Te plošče uporabljajo za poduk v šoli. Vzdih. Toliko sem se trudil, da sem se naučil pet jezikov, ki mi pa zdaj n'-č ne koristijo, ker me žena premaga z samo enim jezikom. Najčudovitejše. Povejte mi, kaj se vam zdi na mojih slikah najčudovitejše? — To, da jih ljudje kupujejo. NAS DOM" v letu 1935: Mladina, pod zcstavo Kat. akcije! »Naš dom« je tvoje glasilo! Ako je fantu ali dekle/u za 1 Din na mesec žal, če ga žrtvuje za svojo izobrazbo in razvedrilo, ki ga nudi »Naš dom«, potem žalostna va mmajka Slovenija! — »Naš dom« stane letno le 12 Din ali 1 Din na mesec! »Naš dom« naročite na naslov: Uprava »Našega doma«, Maribor, Koroška cesta 5. stih že vse strohnelo in je bila nevarnost, da bi se stolp podrl. Ljudje so precej pojnagali e lesom in živežem, a so stroški za tesarska, kleparska in zidarska dela narasli še vseeno na 5000 Din. — Ker nam je bilo predaleč, da bi se bili v Mariboru udeležili dne 7. in 8. septembra evharističnega kongresa, zato smo pa imeli doma tiste dni tridnevnico in na koncu procesijo s sv. Rešnjim Telesom. — Dne 15. novembra nas je zapustila gospa učiteljica Antonija Iinap. Bila je vzorna, krščanska od-gojdteljica. Želimo ji obilo sreče na novem mestu v Tepanju! Podmornice m MCaDtc polopiicnfih Mi|. V Londonu so osnovali veliko delniško družbo za dviganje potopljenih ladij. Družba se bo posluževala pri dvi-galnem delu podmornic. To podmornice bodo opremljene spredaj ter zadej z močnima žarometoma, ki bosta svetila pod vodo v krogu 50 m. Luč bode tako močna, da bo mogoče napraviti na morskem dnu filmske posnetke. Aparat za filmanje bo nameščen v posebnem stolpu, ki se bo dal sukati na ;vse strani. Prvo na opisani način zgrajeno podmornico so že dogotovili v ladjedelnici v Gla_ jowu in jo bodo uporabili pri dviganju zlata iz med vojno potopljene ameriške ladje »Lusitania«, ki je bila torpedirana od Nemcev ob obali Irske. PosJcdnfe vesti. Politične novice. Zaključki obiska francoskega zunanjega ministra Lavala v Rimu. Na prvi strani poročamo, da se je mudil v Rimu pri Mussoliniju francoski zunanji minister Laval. Kot zaključek posvetovanj med obema državnikoma so bili podpisani štiri sporazumi. Prvi sporazum se nanaša na splošno politiko. Dva zapiska obsegata vprašanje Avstrije, četrti pa italijansko kolonijalno vprašanje. Francoski zunanji minister Laval se je mudil pri sv. Očetu 50 minut. Razgovor se je su-k:." krog plebiscita v Posaarju, ki bo dne 13. januarja. Zaključek obiska je bil razgovor o konkordatu (pogodbi) med Vatikanom in Francijo. Mala Zveza bi naj zborovala v Rimu. Časopisje naglasa po obisku Lavala pri Mussali-niju. da se bode vršila prihodnja konferenca Mile zveze (zunanjih ministrov: Jugoslavije, Čelioslovaške in Ror_iunije) v Rimu. Fopclen sporazum med Francozi in Nemci? Se- pred odločilnim glasovanjem v Posaarju so se razširile v političnih krogih govorice o popolnem sporazumu med Francozi in Nemci ia slučaj, da bo izpadlo ljudsko glasovanje v omenjenem ozemlju ugodno za Nemce. — Sporazum bi naj predlagal koj po glasovanju Hitler. Madžarski finančni minister je odstopil. Prvo glasovanje v Posaarju. Glasovanje javnih nameščencev v Posaarju se je vršilo na Kraljevo. Izid bo objavljen skupno s splošnim plebiscitom po 13. januarju. Domače novice. Ogenj uničil ''-mačijo. V Žabnici pri Kranju je uničil ogenj pri '"?-čecevih, kjer io-spodai^a mati in hči, domačijo, Slomšekov pranečak umrl. Iz Ormoža je prispela vest, da je v tamošnji bolnišnici po dolgem bolehanju jmrl posestnik Ant. Slomšek. Pokojnik je bil pranečak velikega slov. voditelja in buditelja škofa Antona Martina Slomšeka. Bi! je zadnji posestnik na Slom-šekovem rojstnem domu n Slomu, ki ga je prodal leta 1902. Poter se je naselil v Mariboru, kjer je imel v Maistrov: u'.::i svojo hi šo. Nazadnje se j«, preselil v Razkrižje pri Ljutomeru, kjer je posedoval u:netni mlin. R " bolezni je moral to svoje posestvo pro-dati, na novega leta dan pa se je zatekel v bolnišnico v Ormožu, kjer mu pa niso mogli več pomagati. Pokojni zapulča dvoje otrok, sin Stanko je uslužbon pri * -niči, hči Ma-nja pa je v službi v Mariboru. R i je blagegti srca in značaja ter so ga spažtovali vsi, ki S1 LIST poznali. Pokopali so ga včeraj v torek ob r>ol treh popoldan iz ormoške bolnišnice. Naj poč va v miru, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! Splošne velike nuhovns vaje za dekleta ob priliki celodnevnega češčenja p^esv. Rešnjesa telesa pri sv. Jožefu n^d Celjem. Običajne vsakoletne duhovne vaje se vršijo v sredo, četrtek in petek dne 23., 24. in 25. januarja. Začetni govor je na predvečer v torek ob 5. uri popoldne, zaključni go Dr v soboto dne 26. januarja, zjutraj ob pol šestih. Sicer so govori vsak dan ob pol šestil. zjutraj, ob dveh in ob petih popoldne. — Duhovne vaje bodo obenem tudii slovesna tridnevnica na čast novi svetnici sv. Ludoviki Marijak, ki je bila neumorna sodelavka sv. Vincencija Pavlanske-ga, očeta vseh revnih. Sv. Ludovika je čisto novodobna svetnica, bo pomagala poživiti v sedanjih časih toliko potrebno krščansko karitas. Vse v liimo k obilni udeležbi! Občni zbor podružnice Maribor Sadjarskega in vrtnarskega društva se je vršil ob lepi udeležbi v nedeljo dne 6. januarja dopoldne v Vinarski šoli. Šolski nadzornik g. Močnik je predaval o vrtnarstvu, posebno o izbiri semenja. G. ravnatelj Priol je govoril zelo zanimivo o oploditvi sadnega drevja in poda! tozadevne nasvete. G. -Aplenc je podal tajniško in blagajniško poročilo, ki sta bili zadovoljivi. Pristopilo je nekaj novih članov. Izvoljen je bil z nekimi spremembami stari odbor. Želimo društvu, nadaljnjega razmaha y korist domačemu sadjarstvu! Dopisi. Sv. Križ nad Mariborom. Predpreteklo nedeljo dne 30. decembra so nam priredili naši sosedje iz Kamilice zanimivo ligro »Guzaj« v našo splošno zadovoljnost. Kakor vsako leto, nam tudi letos priredi božičnico za uboge šo-larčke šolski upravitelj g. Hlebec. Guštanj. V letošnjem predpustu je prva stopila v zakon Marija Sedovnik, po domače Cičmanca. Obilo sreče! — Umrl je Jurij Les-jak, posestnik in stari vpokojenec jeklarne. « V jeklarni delo že počiva deset dni. Tako se dogaja že tri leta, da se dela večinoma le po 16 dni v mesecu. Iludo so prizadeti delavci, posebno tisti, ki imajo veliko družino. Tako pritiska kriza vse delavce, pa tudi kmete. Bog daj, da bi bilo že krize konec! — Naša župna cerkev je dobila leseni tlak, za kar smo vsi prav hvaležni, poseibno pa še naši malčki. Stoperce pri Rogatcu. Patrocinij sv. Antona puščavnika bomo obhajali, kakor vsako leto, na dan sv. Antona dne 17. januarja in v nedeljo dne 20. januarja z božjo službo ob 7. šn ob 10. uri dopoldne. Vabljeni so .vsi častilci sv. Antona. fantje in deftlefa, naročite „Nas dom"! »Naš dom« je izšel! V lepi in prikupni obliki leži pred nami. Lep na oko, globok in zajemljiv, skrbno in pestro izoblikovan po vsebini. Kdo bi ga ne bil vesel! Agitacija zanj naj traja nepretrgano dalje, ves mesec januar. K tisočem novih naročnikov naj pridejo še novi tisoči! Agitatorji! Sedaj, ko ste dobili »Naš dom« v roke, pojdite z »Našim domom« v roki od hiše do hiše, od fanta do fanta, od dekleta do dekleta! Vestno preglejte, kdo še nima našega elinega fantovskega lista! Ne odnehajte prej, dokler niste vseh znancev in prijateljev pridobili za naročbo. Ne sama organizirani fantje, temveč tudi oni, ki še niso v naših vrstah, morajo imeti »Naš dom«. Potom njega bomo najložje tudi mlačne, nezavedne ter omahujoče pridobili za naš veliki katoliški pokret. Cilj smo si zastavili: V vsako faro 100 »Nfših domov«! Mladina! Fantje in dekleta! Za koliko ste se k temu cilju približali? Še je čas! Na delo! Pišite po fta^uralne pole. Zahtevajte, da se Vam pošlje na ogled. Naročnina je samo 12 Din. Naroča se pri upravi »Našega doma«, Maribor, Koroška cesta 5. ,.• •-' ' : V:■■■ . ' *,v.. * 'C 2' i' ] Previdnosti nikoli preveč. Nedavno je zgorela pri živem telesu 371etna pleskarjeva žena Ana Mayer-jeva na Dunaju. Po kosilu je hotela zlikati obleko za svojo malo rejenko, ki se je igrala blizu ognjišča v kuhinji. Mož Mayerjeve je zadremal v sosedni sobi, medtem pa je njegova žena potegnila iz ognjišča razbeljen železni jezik ter ga hotela poriniti v likalnik. Ker pa je jezik nerodno prijela, ji je zdrknil na tla, kjer je takoj prežgal leseni pod. Mayerjeva se je v naglici »krenila, da bi poiskala kakšno pripravo, s katero bi goreči jezik pobrala s tal. Pri tem naglem okretu je prevrnila petrolejko. .Svetilka je padla na tla, petrolej se je razlil čez ognjišče. V trenutku je šinil iz ognja svetel plamen, ki je povzročil eksplozijo. Stanovanje je začelo hipoma goreti. Eksplozija je bila tako močna, da je vrgla pleskarjevo ženo na tla, kjer se je njene obleke takoj prijel ogenj. Mož, ki se je bil zaradi treska prebudil iz spanja, je planil pokonci, in ko je videl veliko nevarnost, je prinesel svojo suknjo ter pokril z njo gorečo ženo, da bi zadušil ogenj. Toda zaman! Plamen se ni dal udušiti, goreče cunje so vžgale tudi še njegovo obleko in mož se je močno ož-gal po rokah ter je moral prekiniti reševalno akcijo. Ko je pogasil požar, je bil sam močno opečen, njegova žena pa tako ožgana, da se je meso kar luščilo od kosti. Mayerjeva je v strašnih mukah umirala. Telo ji je naravnost počrnelo v ognju in reševalci, ki so prišli po nesrečnico z avtomobilom, so zatrjevali, da niso še nikoli videli tako strašnih opeklin. Nesrečnica je bila ves čas pri polni zavesti in je po prevozu v bolnišnico iivela še kakšnih 12 ur. Vse prizadevanje, da bi ji olajšali trpljenje, je bilo jalovo. Izdihnila je v nepopisnih bolečinah. Oglašujte v ,S1. gospodarju*! NOVA KNJIGA. Zgodovina socialnega in prosvetnega dela katoliške Cerkve na prosvetnem in socialnem polju med Slovenci. Pod tem naslovom je izšla priročna knjižica, ki v obliki vprašanj ,iin odgovorov obravnava delo, ki ga je katoliška Cerkev v teku stoletij izvršila med Slovenci ter slovenski narod kulturno, gospodarsko in socialno visoko dvignila in ga uvrstila med druge kulturne evropske nanode. Knjižica je namenjena predvsem dedovnim skupinam FKA, dobrodošla pa bo tudi vsakemu drugemu, zlasti našita predavateljem. Stane le malenkostno ceno 2 Din. Naroča se pri Škofijske mvodstvu FKA v Mariboru, Aleksandrova ces>ta6. MALA OZNANILA. V župnišče sprejmem 1. februarja deklo, pošteno, krepko, delavno, stalno. Ponudbe s podatki na upravo lista pod »44«. 64 Otroka vzame v oskrbo. Pojasnila v Pobrež-je, Cankarjeva ulica 16-1. 63 Lep postranski zaslužek se nudi spretnim zaupnikom, katere iščemo pri vseh župnijah in trgih. Naslov v Gospodarski zadrugi kro-jačev, Maribor, Kopališka 2. 61 Viničarja s 3—4 delavnimi močmi sprejmem takoj. Prednost imajo iz ptujskega okraja, Vinko Pernat, Ptuj. 60 Iščem službo k otrokom ali gospodinji. Marija Korošec, Pobrežje pri Mariboru, Gosposvet-ska ulica 54. 55 Odda se v najem gostilna v Brodeh pri Vranskem. Vpraša se pri Ljudski posojilnici v Celju. 51 Posestvo, tri četrt ure od postaje, njive, travniki, gozd, vinograd in sadonosnik, se proda po najnižji ceni. Ulaga, Pokleik pri Blanci. 50 Posestvo z inventarjem prodam, krasna lega. Poizvedba v trgovini Markovič, Sv. Anton v Slov. goricah. 40 Hiša na prodaj. Natančneje se izve pri g. Ko-balu", Pobrežje pri Mariboru, Gosposvetska ulica 13. ■ 58 Prodam žrebca, 8 let rtarega, čez 15 visokega. Sv. Miklavž štev. 85 pri Mariboru. 54 25 kg lepih čistih jabolčnih pešk, zajamčena kaljivost, cena po dogovoru, ima na prodaj: Ivan Podlesnik, Št. Janž pri Velenju. 53 Neraztrgljivo in drugo močno blago je najcenejše v Grajski starinarni in manufak-turi. 62 Veverične kože kupuje, po najvišji ceni Ar-nošt Kohnstein, Maribor, K&roška G. 59 Vložne knjižice vseh denarnih zavodov km pim. Oferte pod »Dolžnik« na Ilinko Sax, Maribor. 57. Singer šivalni stroj Rundschiff za šiviljo in krojača proda poceni in z garancijo melia-: nik Draksler v Vetrinjski ulici 11, Marin bor. Istotam popravilo vsakovrstnih koles, strojev in gramofonov. Zamenjam vlogo Mestne hranilnice Maribor ali Ptuj 35.400 Din za vlogo enake višine Okrajne hranilnice Sv. Lenart v Slov. gor< Ofertt pod >-I)olg« na H. Sax, Maribor. 56 Singer šivalni stroj zložljiv poceni proda Si-dar, Mariboru, Pobre'ka v ;sta 9. Ga Ženski s v cI Ženam ob rovem letu! V novo leto stop imo, Najrazličnejše zaključke in preglede delamo čez delovanje v preteklem letu. V današnjih razmerah izpade; večinoma slabo. To pa ne sme biti vzrok, da bi stopale v novo leto nalodušne in brez vere v boljšo bodočnost. Poglejmo globoko v sebe, če niso morda ostale v nas še neizrabljene sile, če ni morda tudi od naše volje odvisno srečnejše novo leto. Da živimo v r^nično težk'^ časih, to slišim Jf čitamo in občutimo na lastni koži vsak dan. V posebno veliki meri občuti pezo sedanjih dni -žena, mati in gospodinja, preko katere mora največ skrbi za ohranitev doma, za vzgojo in preskrbo otrov Bili so časi, ko ji te skrbi niso povzročale posebnih težav. Pred kakšnimi desetimi, dvanajstimi leti, v dobi gospodarskega procvita je bila kmečka mati v dosti boljšem položaju. Pri hiši je bilo kolikor toliko denarj . Otroci, ki niso dobili zaposlitve doma, so odhajali v mesta bodisi š udirat ali na delo v tovarne. Danes je to drugačei Kmetijski pridelki imimajo nikake cene. Četudi garaš od zore do mraka, si ne moreš ustvariti življenja, ki bi pripadalo tvojemu trudu. Otroci ostajajo doma. Vendar pa dom ne more preživljati vseh. Tovarne pa mečejo delavstvo na cesto. Kdo bode pustil otroka od hiše, ko je brezposelnost že itak prevelika? Bes je, da ima doma dela in jesti, toda kako bo z njim v bodočnost? Kako si bo ustvaril samostojen pokli-c, kako si «istva ril družino? — To in še tisoč drugih skrbi gre preko matere gospodinje. Kako naj gleda z veseljem v bodočnost? Vsi vemo, Ja je vzrok tem težkim razmeram sebičnost nekaterih, ki žive na račun tisočev. Ljudje se o" račajo proč od Boga — krščanska ljubezen, ljubezen do bližnjega jim postaja tuja. Namesto K ''stusovega nauka ji; je kažipot sebičnost. Kam privede to, vidimo sam'. Vsa ta razmišljanja privedejo posebno žene-matere, katerim je poverjena odgovornost do otrok, pred veliko dolžnost. Prvo, iiar je dolžna storiti mati, je to, da vzgaja svoje ljube otroke v katoliškem duhu. Glejmo, da bomo zgradile v rtr~ ''i katoliške značaje, ki jih bo odlikovala ljubezen do Boga k. do bližnjega, pravičnost in doslednost. To bomo dosegle, če bomo živele same tako, da bodo našli otroci v nas zgled, da bomo Vt.itno izpolnjevale verske dolžnosti, da bomo gledale v svojem bližnjem brata, da bomo vdano prenašale trpljenje, ki nam ga nalaga božja previdnost. V em letu bomo v prv vrsti polagale večjo pažnjo na vzgojo otrok Mladina je seme bodočnosti. Kakršna bo ona, takšna bo bodočnost. Poleg poglobljene vere je še nekaj, na kar /iaj polaga žena večjo pažnjo. To je izob i azba. Čisto gotovo je, da se bo v bližnji bodoč nosti veljavnost kmečkega in delavskega stanu močno povzdignila. Danes odločajo o usodi delovnega človeka večinoma ljudje, ki jim je vse prej mar ko obča blaginja. Toda sto-' jimo pred časi, ko bo kmet in delavec sam koval svojo bodočnost, ko bo sam zastopal s «roje zahteve in potrebe. Omogočen mu bo dostop do vplivnejših mest. Znana nam je zamisel stanovske države, ki so jo v obrisih že sprejele nekatere države. V tak' ureditvi bodo prišli stanovi, tako zlasti kmečki, do večjo veljave, fam pa se bodo mogli uvelja viti samo izobraženi ljudje. Toda ne izobraženi v običajnem smislu besede. Ni treba, da se posvete »študiranim« poklicem. Izobrazijo naj se v kmečko-stanovskem smislu. Treba bo javno nastopati z zaht:vami, zato pa se je treba usposobiti. Matere, vzgajajte in izobražujte torej otroke v smislu kmečke zavednosti! Te ftiisli bi bile najvažnejše, teh se oprimi-mo in jih izpolnjujmo v novem letu, ki naj bo za vas vse polno božjega blagoslova! Sobne rastline po zimi. Prezimovanje sobnih rastlin nam dela v zimskih mesecih precej skrbi. Težko je vsaki ljubiteljici cvetic, ki se skozi vse leto trudi z njimi in se veseli njihovega cvetja, neprijazna zima pa jih zamori. Samo malo pozornosti je treba in naše ljubljenke nam bodo ostale. Za prezimovališče uporabimo nezakurjene, pred mrazom zavarr- «ie sobe, kleti in tudi hodnike. Če pa imamo cvetke v kurjenem prostoru, v katerem se zrak često preveč •izsuši, moramo postaviti v tak prostor posodo z vodo ter cvetice od časa do časa nalahno poškropiti. Rastline, ki jeseni liste izgube, potrebujejo nekaj mesecev p-očitkja. Te pjezimimo v suhi, hladni sobi. Tiste pa, ki jim odpade le nekaj listov, postavimo* v bližino okna. Liste, ki so porumeiieli, odstranimo. Fuksije pa ii. pr. prezimimo v temni kleti, a šele, ko jim listi odpadejo. Prezimovališče ne s .ie biti pretoplo, ker začno sicer rastline prer~odaj odganjati. S tem pa oslabe. Pazljivo zalivafije jé zlasti v zimskem času važno. Voda za to mora bi M toplejša od temperature v sobi. Najbolj priporočljiva je po-stana voda. Zalivaj te v potrebi, da ti rast 'ine vsled preobile vlage ne začno gniti. Posebno škoduje rastlinam mrzel prepih, u rad nastane vsled odpiranja oken in vrat -ib pospravljanju. Pre' njim je treba cvetice zavarovati. Ker se v zimskem ča;u sobne rastline opra-šijo, je potrebno, da jih večkrat očistimo. Postavimo jih na prosto ter jih z mehkim čopičem pokrtačimo in nato z mokro gobo ali z mehko krpo obrišemo gornjo in spodnjo stran listov. Nežne in manjše rastline, ki jih ne moremo umiti, nalahno poškropimo, da kapljice odperejo prah, ki cvetce zajeda. Škropiti je dobro sploh vse sobne rastline. Gnojenje cvetic v zimskem času ni samo nepotrebno, temveč je tudi škodljivo. Hranljive snovi m:rujoče korenine dražijo in povzročajo sicer malovredno rast, ki pa pome-nja le oslabitev celotnega rastlinskega organizma. O pranju. Pranju perila je posvečati vso važnost, saj je čisto, belo perilo ponos vsake gospodinje. Pranje polet,; nam je kar v zabavo, a pozimi nam dela težkoče, ker ni nobena izmed nas posebna ljubiteljica ledenomrzle vode in ker je tudi sušenje po podstrešjih v zvezi z neprijetnostmi. Predno perilo namočimo, ločimo močno zamazano od manj zamazanega. Namakati je bolje vsako zase Priporočljiva je mehka voda (deževnica). V trdo vodo pa damo prav malo sode ali »ženske hvale«. V sodi pa ne sme biti perilo predolgo, ker sicer porumeni če je bolj zamazano, ga namočimo zvečer in zjutraj namilimo. Za manj zamazano pa za« dostuje namakanje zjutraj in čez par ur m h Ijenje. Namiliti pa moramo dobro. Med tem pripravimo milnico iz nekaj sodel in ostankov mila ter jo segrejemo, da je ml ai čna. Polijemo jo na perilo, a paziti je treba, da ni prevroča, ker se sicer zapari umazanija' v perilo. Perilo dobro zmencamo in ga izperei mo v čisti mrzli vodi. Potem ga drugič dobro namilimo. Zlasti še' moramo paziti na tista mesta, kjer se še vi-! dijo madeži. V loncu ali kotlu pripravimo vode, v kat« teri raztopimo ostanke mila ali pa majhno količino radiona, V tem kuhamo perilo približno četrt ure. Najprej damo v lonec boljše belo perilo. Ko je skuhano, ga poberemo iz lonca s kuhalnico, ga denemo v čist čeber in ga ohladimo z mrzlo vodo. Milnici v loncu pridenemo še vode in kuhamo dalje ostalo perilo. V loncu mora biti vedno dovolj vode.' Ko je vse perilo skuhano, ga lahko zmencamo v ohlajeni milnici, če se nam zdi potre, bno. Nato ga takoj do čistega izperemo. Ta način pranja vzame sicer precej časa, a se ga bo rada poslužila vsaka, ki hoče imeli blesteče belo perilo. Kuhinja. Svinjska jetra s papriko. Na lističe zrezana jetra (en četrt kg) deni na razbeljeno mast, na kateri si zarumenila žlico čebule ter jih potresi s papriko. Urno jih praži, potrosi z žlico moke ter jih še nekaj časa praži, zalij z juho ali vodo, dodaj pol žličice kisa, osoli in daj na mizo. Frigana jetra. Stresi na lističe zrezana jetra na mast, kjer si zarumenela čebulo. Mešaj jih hitro C minut, nato potresi z žlico moke in pusti, da zarumeni. Prilij zajemalko juhe (vode), popopraj in osoli'. Svinjske ledvice. Zreži ledvice na tanke lističe, jih popari z vrelo vodo in takoj ocedi. Zarumeni na masti nekoliko čebule, stresi nanjo ledvice in jih praži ter mešaj 8 do 10 minut. Potresi jih z žlico moke in s ščepom popra. Praži še nekaj časa, da'moka zaru-'meni, prilij vode ali juhe in osoli. Pusti še nekoliko povreti in dodaj nekaj kisa za okus. Svinjska ribica v mrežici. Mrežico razprostrl, jo lahno potresi z zmletim gvircem, pri« loži listič limone, dve vejici petršitja in rož-marinovih lističev ter položi na to posoljeno ribico. Pokrij jo z mrežico, ki jo tudi na zgornji strani prav tako obložiš. Peci jo počasi in dodaj nekoliko masti. Serviraj zraven solato ali kislo zelje. Praktični nasveti. Hrenov sok pomaga proti želodčnim krčem. Nastrgan hren s sladkorjem |e dober tudi proti hripavosti. Da se spotiš, izpij eašo vročega bezgovega ali l povega čaja. Gliste povzročajo včasih bolečine v trebuhu. Otroku lahko pomagaš na več načinov. Zelo priporočljiv je česen. Naribaš ga in ga daš použiti. Ali pa ga pretlač in zalij z vodo, katero naj otrok spije. Dobri so obkladki, namočeni v toplem žitnem žganju, ki jih nave-: žeš na trebuh. Bolečine v grlu lajša raztopina h:perman-gana, ki ga dobiš v lekarni. To grgraš in nato izplakneš usta z vodo, ker od hiperman-gana zobje radi porjave. Pobro je tudi, da deneš na vrat tople oMííarike. Če se pojavljajo ozebline, nadrgni or zadeta mesta s špiritom ali terpentinom. Karl May: Zaklad v Srebrnem jezeru. (Dalje.) »Sumljivo mu bo, če se poznata!« je svaril prvi. »Bolje je, da ga pustiš pri miru!« »Drink mu ponudim!« »Če bo hotel!« Cornel je jezno vzrojil. »Bi mu ne svetoval, da odkloni! Nesramna žalitev bi bila! S pištolo ali pa z nožem mu odgovorim! Tako je v navadi tod na divjem zapadu. Kdor mi odkloni drink, me je smrtno razžalil in če ga ubijem, noben pes ne sme zalajati za njim.« »Hm —!« je pogledal cornelov tovariš po črno-bradatem. »Nima podobe, da bi se dal prisiliti k stvari, ki mu ni všeč —!« »Pshaw —! Kaj staviva?« Na mah so bili vsi navdušeni. »Da, stavimo —!« je zadonelo v krogu. »Tisti, ki izgubi, bo plačal vsakemu izmed nas kozarec žganja.« »Velja!« »Ampak dati nam moraš priliko, da ti povrnemo, če stavo dobiš! Tri stave in trije drinki!« »Tri stave —? S kom pa še?« »No, najprvo s tistim črnim tamle, ki o njem praviš, da se poznata. In potem z enim tistih gentlema-nov — gospodov —, ki stojijo ob ograji in zijajo na breg pa se obnašajo, kot da mislijo Louisburg kupiti.« »Tistih je več —. S katerim posebej misliš, da bi navezal?« je gledal cornel po ljudeh. »Recimo s tistim, ki je kakor orjak med pritlikavci!« »Well —! In tretji?« »Tretji pa naj bo tisti rdečkar, ki je pravkar prišel na krov s svojim fantom. Ali pa se ga mar bojiš, kaj?« Sirovo se je zakrohotala vsa družba in cornel je zaničljivo dejai: »Jaz da bi se bal tiste rdeče spake —? Pshaw —! Prej bi se bilo bati tistega orjaka, ki me na njega ščuvaš —. Strašno močen bo tisti človek —! Ampak taki velikani so navadno bojazljivci —. In povrh je oblečen čedno in lično —. Menda je bolj vajen dam in salonov ko pa zapada in ljudi našega kova —. Torej —! Sprejmem stavo! Kozarec z vsakim izmed tistih treh! Kdor izgubi stavo, plača žganje za vso družbo. Velja?« »Velja!« je zaorilo. H koncu je cornel že kar kričal, po vsem krovu ga je bilo slišati. Vsak človek na zapadu ve, kaj pomeni drink, posebej še, če kdo govori o njem glasno in izzivalno. Vseh oči so se obrnile v cornela. Videti mu je bilo, da je naredil že precej drinkov, obraz mu je gorel in njegova hoja je bila negotova, vsi so vedeli, da ni varno, prerekati se s takim človekom, pa nobeden ni odšel, vsi so čakali, zanimiv, celo morebiti razburljiv prizor se jim je obetal. In Amerikanec je že tak, da se rad naslaja na razburljivih nastopih. Cornel je dal napolniti kozarce sebi in svoji družbi, vzel svoj kozarec in stopil pred črnobrada-tega. »Good day, sir — dober dan, gospod —! Tale kozarec bi vam ponudil —. Sodim namreč, da ste gentleman, kajti le z gentlemani pijem na zdravje. Upam, da ne bodete odklonili! Izpijte na moje zdravje!« Vse je napeto pričakovalo, kaj bo storil črni. Pa nič hudega se ni zgodilo, gledalci so za topot zaman čakali na buren prizor, Drvarjeva črna brada se je raztegnila, iz česar se je dalo sklepati, da se mu je obraz pod brado raz-lezel v prijazen smehljaj. »Well —!« je dejal. »Zakaj pa ne —? Rad bom pil na vaše zdravje! Ampak prej bi rad vedel, komu se imam zahvaliti za tako izredno čast.« »Ali right — jako dobro —, sir! Vedeti morate, s kom pijete! Brinkley, cornel Brinkley sem, če vam je ljubo. In vi?« »Moje ime je Grosser, Tomaž Grosser, če dovolite,« je odgovoril črni vljudno in vzel kozarec. »Na vaše zdravje!« Izpil je in vrnil kozarec cornelu. Tudi cornel in njegovi tovariši so izpili. Dobil je stavo, pa nič kaj dobre volje ni bil. Mislil je, da bo črni odklonil in da se bo drink razvil v pretep. »Grosser —? Nemško ime, se mi zdi —. Torej ste takle proklet Dutchman, he —?« Dutchman je v Ameriki psovka za Nemca. Izzivalno je govoril, za vsako ceno bi bil rad imel prepir. Pa spet mu je izpodletelo. »Ne, nisem Dutchman!« je zelo prijazno odgovoril črni in se ni prav nič razburjal. »German sem. Svojega prokletega Dutchmana morate nasloviti na koga drugega, sir! Mene ne vlovite z njim! Torej hvala lepa za drink pa hallo!« In obrnil se je na peti ter naglo odšel. »Res je on —!« je mrmral v gosto brado. »Brinkley —! In za cornela se da kregati —. Lopov —! Nič dobrega ne namerava —! Well —! Bom odprl oči!« Jezen in razočaran je gledal cornel za njim. Ni mu uspelo, da bi ga bil spravil v prepir, mož je bil premeten in kar v obraz mu je povedal, da se ne mara prerekati in pretepati z njim —. Nekaj je zamomljal, čulo se je, kot da je grdo zaklel, pa se obrnil tudi sam in se ozrl po svoji drugi žrtvi. Oko mu je obstalo na obeh Indijancih, ki sta vstopila v Louisburgu. Odurno se je zarežal, dal spet naliti kozarce in stopil k njima. Njuna obraza sta si bila podobna, brez dvoma sta bila oče in sin. Oče je štel morebiti štirideset let, mlajši pa kakih petnajst. Enako sta bila oblečena in enako oborožena. Usnjato obleko sta nosila, na šivih okrašeno z resicami, in rumene mokasine — indijanske črevlje brezpetnike —. Suknje ni bilo videti, črez pleča sta imela ogrnjeno pisano odejo, kakor jih nosijo južni Indijanci, domač izdelek, ki stane, če ga kupiš, svojih šestdeset dolarjev. Taka odeja služi Indijancu za površnik, v njo se zavije, kadar prenočuje na prostem, ali pa leže na njo, če je ne potrebuje, pa jo priveže konju za sedlo. Pod širokimi gubami odeje shranjuje nož in pištolo, celo tomahawk — bojno sekiro — in razno drobnjad. Njuni dolgi črni lasje so bili preprosto počesani nazaj in so viseli po tilniku, kar jima je dajalo nekaj mehkega in ženskega. Njuna obraza sta bila polna, okrogla in dobrodušna, lica so jima bila pobarvana s cinobrom. Puški sta držala v rokah, ki obe skupaj nista bili vredni niti pol dolarja, se je zdelo. Sploh nista kazala nikake bojevitosti, pohlevno in skromno sta stala v svojem kotu, ni čuda, da se jima je vsa cornelova družba smejala. Ko se jima je bližal cornel, sta se plaho umaknila k visoki, leseni omari, ki je stala sredi krova med drugo prtljago. Oči sta povešala in pogledala cornela šele, ko ju je nagovoril. »Vroče je danes, kaj?« je začel. »Ali ne, rdečkar ja? Požirek žganja dobro tekne v taki vročini! Tule, pij, stari!« Indijanec se ni genii. V slabi angleščini je odgovoril: »Ne pijem.« Rdečelasemu se je zabliskalo oko. Našel je, kar je iskal. »Kaj —? Nočeš —?« je vzrojil. »Drink je, razumeš, drink —! Če ga odklanjaš, me smrtno razžališ! Kajti jaz sem gentleman, da veš, in maščujem tako žalitev z nožem! Kako ti je ime?« »Nintropan hawej,« je odgovoril Indijanec skromno. (Dalje sledi.) Sila kola lomi. Vem, tvoja nevesta je bogata. Toda, le pomisli, ako jo vzameš, se boš moral odvaditi kaditi in piti! — Res je. Ampak, če je pa ne vzamem, se bom moral pa tudi jesti odvaditi. Ptičja petje. Mihec: Poslušaj, mamica, kako lepo poje ptič v grmu! Mamica: Res je! Ne kriči tako grdo, kakor nekateri neubogljivi dečki! Mihec: Seveda, saj mu nihče ne umiva vratu . . . Brez konca in kraja. Kje stanujete? — Pri bratu. In kje stanuje vaš brat? — Pri teti. Vaša teta pa stanuje? — Pri svojem očetu, mojem dedu. In kje stanuje ta? — Pri nas. Zgodaj vstaja. Jaz vstanem vedno, ko posijejo prvi soln-čni žarki v mojo spalnico. — Kaj, tako zgodaj vstajaš? Ne posebno, kajti moja spalnica je obrnjena proti zapadu in ljubo solnce posije v njo šele opoldne. Nista se razumela. Miha: V tej hiša stanuje moja ljubica, le^ pa kuharica Mica, ki mi pripravi vsak večer pečeno gos. Moram t,i reči, da jo res zelo ljubim. Tone: To je zadeva okusa! Jaz imam rajši kuhano gos. Izpred sodišča. Janez je ukradel hlače, pa ga je sodnik po sijajnem zagovoru za-i govornika oprostil. No, Janez, oproščen si, le pojdi domov, — pravi zagovornik Janez se pa ne gane. — Zakaj pa ne greS domov? — ga vpraša zagovornik. — Gospod doktor, ča* kam, da odidejo priče', ker Imam ntradenf hlače na sebi. Mil\ OZNANILA Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm1 Din 1.—, do velikosti 50 cm' D n 2.50 Kdor inserira tako. da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mali oglasi se morajo brezizjemno plačat: naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih ;nseratov, mora priložiti znamk za Din 2.—, sicer se ne odgovarja Krojaški vajenec iz poštene hiše se sprejme. Novak Mirosl., krojač, Šmarje pri Jelšah. 44 Kovaški pomočnik išče službe. Naslov v upravi lista. 32 Iščem majhno majerijo, 3—1 delavske moči. Naslov* v upravi lista. 41 Viničar z najmanje 4 dobrimi delavskimi moč mi se sprejme s i. februarjem 1935 na dobro vini čari jo. Ponudbe na upravo lista pod Viničar 15«. 36 Peklico revnih ali brez staršev z dežele, 15 let staro, sprejme v pomoč gospodinji k družini z 1 malim otrokom. Naslov v upravi lista. 30 Sprejmem hlapca in deklo kmečkega stanu, vajenih poljskih in domačih del. Ponudbe je nasloviti na upravo lista pod značko »Takoj«. - 27 Viničarja z 4 in maierja z 4 delavskimi močmi sprejme gostilna Novačan na Košakih pri Mariboru. 15 6 otrok od 3 do 10 let (2 fanta, 4 deklice) se da za svoje. Vpraša se v oljarni A. Ččh, Gornja Radgona. 28 Viničarja, ki je vešč tudi cepljenja in pripravljanja trt za nove nasade, vajenega nekaj sodarskega in tesarskega dela, samo z dobrimi spričevali, sprejme Anton Cvenkel. Sv. Peter, Savinjska dolina. 46 Romani Umi Pf&IP: 10.009 strani — 60 zvezkov po 160 strani — 15 knjigi Vsi romani so že ;zšli in jih lahko dobite vse na enkrat. Knjigotrška cena je: zvezek po Din 13.—, knjiga po Din 60—, 70.— in 75.—. Kd^r naroči z naročilnico, dobi: Vseh 60 zvezkGv, broširano, namesto za Dim 780.—, samo za mesečno odplačevanje tekom 12 mesecev po Din 45.—, ali pri takojšnjem plačilu za Din 500.—, al! vseh 15 knjig, vezano v celo platno: namesto za Din 1050.— sa-mu po Din 60.— mesečno tekom 12 mesecev, ali pri takojšnjem plačilu za Din 600.—. Po tako ugodnem nakupu -ddamo le 1SD0 naročnikom, ker bodo potem knjige pošle. Knjiinice in privatniki, oskrbite si pravočasno te zanimive romane! Naročilnico dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju. ^ m Čudež! tega kurjega očesa • v fift m vec! Saltrat Rodell, ta kisikova kopelj, omehča kurja očesa tako, da jih lahko odstranite s korenino vred. Za vedno so prenehale vse bolečine in nevarnosti. Saltrat Rodell izloča kisik ter ustvarja mlečno kopelj, ki odstranjuje kurja očesa, zdravi oddrgnjena mesta ter odpravlja otekline v toliki meri, da lahko nosite obuvalo manjše številke. Saltrat Rodell se prodaja po neznatnih cenah v vseh lekarnah, dr ogenj ah in parfumerijah. Malo posestvo v bližini Maribora se proda. Izve se v gostilni »Zlati zvonec«, Maribor, Ruška cesta, 25 _ Posestvo 3 oralov se proda v Ruperčah št. 8, Sv. Marjeta ob Pesnici. Goler Franc, Zgornja Voličina, Sv. Lenart v Slov. gor. 26 Posestvo v Zbigovcih, hiša in gospodarsko poslopje v dobrem stanju, približno 6 oralov, lepa lega, se radi selitve proda. Cena 40.000 Din. Vpraša se v tiskarni Panonija, Janko Sušeč, Gornja Radgona. 29 Hiša z nekaj zemlje na deželi na prodaj, cena 13.000 Din. B. Vanovšek, Gaberje, Lastni dom 18, Celje. 33 Lep travnik s sladko krmo v ravnem, ob veliki cesti, blizu železniške postaje in trga, primeren za stavbišča, se proda. Kje pove uprava lista. 3i P odam posestvo 5 oralov v Zg. Voličini 63, Sv. Rupert v Slov. gor. Izve Se pri Kurnik A., D. Počehova 8, Pesnica. 38 Kupim srednjo kmečko posestvo z vinogra« dom, sadonosnikom, Ponudbe na upravo lista pod »Gotovina« do 20. t. m. s točno na-: vedbo stanja poslopij, lege posestva, velikosti in plačilnih pogojev. 37 Za bučnice, luščene in neluščene, dam pristno bučno olje. Josip Jagodic, trgovina s špece-rijo in železnino, Celje, Glavni trg 14, Gub-čeva ulica 2 40 Pozor kmetovalci in posestniki! Gnojite z ap-nenim prahom, sedaj je tisti čas. Apneni prah je najuspešnejše radikalno gnojilo za vrtove, sadonosnike, vinograde, polja, trav-nke in pašnike. Glavna zaloga veletrgovina Andraschitz, Maribor. 45 V zimi se nudi prilika, da se Vam temeljito osnažijo, emaj.lirajo, ponikljajo, izbTUSijo krogljišča, ležaji in obnove kot nova dvo-kolesa. Shramba motorjev in koles. Hitro, točno in solidno izvrši mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Javite potrebo z dopisnico, pridem na dom. 47 Ali se hoceie re vmaiizma, proiina iznebm? Trganj« in zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, zbadanje in ščipanje po raznih delih telesa, pa tudi slabost oči so čest» posledica revmatizma in bolečin v kosteh, katere je treba odpraviti, ker se sicer bolečine še stopnjujejo. Nudim Vam . 31 zdravilno, eečno kislino raztvarjajoče, presna-vljanje in izločevanje pospešujoče domače pitno zdravljenje, ki se na umeten način popolnoma prirodno sestavlja iz blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga je dobrotljiva mati pri-roda poklonila za blagobit bolnemu človeštvu. Pišite mi takoj, pa dobite popolnoma brezplačno in poštnine prosto poučno razpravo. Nabiralno mesto pošte: Ernst Pasternack, Berlin S.O., Michaelkirchplatz 13, Abt. H. 288. Cerkvene sveče in kadilo kupujte pri Josipu .Tagodiču v Celju, Gubčeva ulica 2, Glavni trg 14. 39 Kupim stiskalnico za ležečo umetno satovje, Žnidarčičev sistem. Majhen Vid, čebelar, Placarovci, p. Sv. Marjeta pri Mošk. 35 Kupim kromatične harmonike, dobro ohranjene. Naslov v upravi lista. 43 Sončnice in bučnice, neluščene in luščene, zamenjajte vedno za prvovrstno olje v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in Strigova. 1217 Prodam tehtnico 1000 kg in dva voza v dobrem stanju. Binder Ivan, Rače 5i. -12 Cepljene trte iz vr&t trsnega izbora in tudi sadna, drevesa nudi, dokler še bode trajala zaloga, I. Trsničarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik. 7 Kuptiglc sirilo, šahu©, platno itd. v TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR, Vetrinjska ulica 15. ker tam so rej nizke cene. Kmetice! Najboljše zamenjate semena za olje v tovarni bučnega olja v Mariboru, Taborska 7, južna stran mosta. 1195 Pozor! Pozor! Klobuke dobite najcenejše pri tvrdki Bogataj & Jane Maribor, Gosposka ulica 3. Izdelki samo iz lastne tovarne. Oglejte si naše izložbe in cene. 999 i Hranilnico Dravske banovine Naribor i $ Centrala: Maribor Podružnica: Celje l 1 v lastni novi palači na oglu nasproti pošte, prej Južnošta- J 4 Gosposke-Slovenske ulice. 2 jersha Hranilnica. * 2 Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj S J varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim { $ premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. # VSA K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR ZAVARUJE SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE ti E PRI VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. OL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! MolšI jarvriosti I Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso voto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škode vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,OOO.OOC Din 4675 članov s premoženjem okrog 500,000.000 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škodi. Spodnicšiafcrsha ljudska posojilnica v Mariboru. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. f=s Urednik: JanuS Goleč, novinar y Mariboru, s Izdajatelj: .Tiskarna sv, .Cirila, predstavnik: Franc Ilrastelj y Mariboru.