Po.tnTn* pTa?in»"v ejefovlnf
Cš*fa1 Din
Leto r. (VIII.), štev. 116
Uh«j« rizun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri
pri poštnem ček. lev. v Ljubljeni št. 11.400 Vel)« meeečeo. prejeme« « spravi aM po pošti K) Dl«, doetevljen M dom pa t« Dl«
Maribor, sreda, 21. septembra 1S27
m«." 'LU-llil»llWMi,liJtUMCT«W!B8Xl|)ll.uatl. 1!	'M- “ III I	II II11IIIMMI——■lili—
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Alakaandrova c«»ta št. 13
Ogleet po tarifo
Ogleee »oretem« tedi ogtaem' oddelek .Jutra** v Ljobtjeol, Prešomove ek c« M. 4
Nova vlada sestavljena
Likvidacij Slovenske ljudske stranke — Vstop klerikalcev v radikalni klub za en portfelj — Pred fuzi o samostojnih demokratov z Demokratsko Zajednico
BEOGRAD, 2L septembra Sestava nov« vlade je že gotova in kralj je že podpisal imenovanje novih ministrov. Dosedanja radikalno-deniokratska koalicija je razširjena z vstopom SLS v vla-<1°, ki pa se je izvršil zelo >.ap atieno.
Parlamentarni klub SLS jo prenehal obstolati In vstopijo klerikalni poslanci v radikalni poslanski klub. V vlado vstopi dr. Gosar kot niinlsier za socialno pO'i'lk’ pmian r pi j, SnSnik Pa poslaii državni podtajnik v ministrstvu • rn.iv»»td
Zaman se je trudil dr. Korošec, da bi dosegel ugodnejše pogoje za \stop v vi a do. Pod pritiskom razmer in v strahu Pred ustvarjajočim se velikim demokratskim blokom ie sprejel vse pogoje Volje ^ukičeviča in se zadovoljil samo z enim brhiistrom-Nova vlada pa seveda nikakor še ni stabilizirana, temveč jo je smatrati samo kot provizomo. Njen obstoj je nam-reč popblnoma odvisen od nadaljnili dogodkov, ki ko še v razvoju. Jasna slika ?? se bo pokazala šele na seji De-Zajednice, ki se bo vršila it' r n a v Beogradu in se bo na njej lViov eva’° 0 biz-iii samostojnih demo-m • Z fai.6dn'ico, ki je že gotova stvar samo še nekatere for
stalno kritih®3 Se<3an-ie vlade j® zat°
f.	kritičen }n j« ]e malo upanja, da
bi se mos a vzdTiatt w skui>56in5
bil popolnoma pod vtisom včerajšnje po polne kapitulacije SLS. Dr. Korošeo se le zglasil že rano zjutraj v. ministrskem predsedništvu, kjer je nadaljeval pogajanja z Vukičevieem. Istočasno se je vršil razgovor demokratskih ministrov. Ob 10. dopoldne sta se sestala VukiČevič in Marinkovič, nakar je odšel slednii k Davidoviču in mu poročal o razvoju pogajanj.
Ob 10.30 dopoldne je bil Vukioevič sprejet od kralja v enourni avdiienci, po kateri je izjavil zastopnikom časopisja, da je
kralj podpisal ukaze glede imenovanja dr. Gosarja za ministra socijalno politike, dr. Kumanudija za ministra prosvete In Mioviča za ministra za šume in rudnike.
Dosedanji minister prosveto dr. Perič je stavljen na razpoloženje. Po izjavi Vukičeviča pivide dr. Perič v poštev za drugo važno politično kombinacijo.
Vprašanie zasedbe državnih podtajni-ških mest Še ni rešeno. Ker odpotuje kralj danes popoldne za več dni v Topo! o, se aplojno domneva, da je rešitev tega vprašanja odgodena.
Iz zgodovine mariborske gimnazije
Letos stosedemdesetletnica zavoda — Znameniti slovensk gojenci gimnazije — Ena na odličnejših bivših avstrijskih srednih šol
Današnji t an v političn©m življenju je | stranko.
ZAGREB, 21. septembra. Današnji Obzor« poroča, da se bo vr§i<l začetkom novembra v Ljubljani kongres Slovenske liudske stranke, da sklepa o likvidaciji stranke in fuziji z radikalno
Maribor, 21- septembra. Mariborska gimnazjia, ena najstarejših v naši državi, ki je v nevarnosti, da bo reducirana na nižjo srednjo šolo, ie bila ustanovljena že dne 8. januarja 1757 Po jezuitu Adalbertu baronu Purgstallu s cesarskim razpisom kot jezuitska gimnazija, L. 1773 jo bila razpuščena, dve leti kasneje pa zopet otvorjena. Od leta 1781 so bali na zavodu nameščeni piari-sti, od leta 1790 pa posvetni učitelji-Že v ustanovnem pismu stoji, da morata biti med učitelja vedno dva Slovenca. Iz redovniške šole »e je zavod spreminjal po odlokih in naredbah vlad rn ie ostal do današnjih dni strogo humanističen. Posečali so ga večinoma slovenski dijaki, kajhi Nemci so imeli še na razpolago nemški gimnaziji v Celju ;n Ptuju.
Na zavodu so delovali, kakor je razvidno dz letnih poročil, ki so ohranjena od leta 1851 dalje, odlični učitelji, med njimi veliki Slovani: Martin Trstenjak* Majcinger, Šuman, Pleteršnik, dr. Pajk in Wiesthaler.
Leta 1889. so bile osnovane slovenske paralelke, kier so poučevali vsaj latinščino, matematiko in verouk v slovenščini, leta 1914. pa se je to spremenilo
tako, da so bili v prvem razredu vsi pred meti slovenski- Med učenci mariborske gimnaziie najdemo mnogo odličnih imen, med katerimi so pač najslavnejša: Stanko Vraz Miklošič, Macun, Žolger, Šuman, Babnik, Murko, Kukovec, Ilešič, Ozvald, Veber in drugi. Vsem je bila mariborska gimnazija prava mati in pogosto sc vidi s kakim veseljem se njeni dijaki spominjajo tega zavoda.
Sedaj pa naj postane ob svoji stose-demdeset-letnici, ko je dosegla največje število učencev, naenkrat mačeha, tor. požene one, ki Mh jo pripeljala do 5. razreda izpod krova v Širni svet Tega no bo storila in ne bo mogla storiti, ker imajo tudi letošnja petošolci pravico biti na tej šoli. Izmed 64 učencev 5. razreda jih je 30 iz Maribora, 14 si je našlo dom po tukajšnjih zavodih in le 20-tčm bi bilo morda mogoče iti kam drugam, čeravno imajo istotako gotovo svoj vzrok, da so prišli ravno v Maribor,
Naša kulturna In narodna čast zato ne sme dopustiti, da se z ukinitvijo zavoda s takimi tradicijami osmešimo preko bližnje meje po vsel Avstriji, ki je pred svetovno vojno štela mariborsko gimnazijo med najodličnejše avstrijske srednje šole.
Kralj se nastani več mesecev v Zagrebu
ZAGREB, 21. septembra. Novi občinski svet bo sprejel na svoji prvi seji sklep, da posebna deputacija naprosi kralja, naj počasti mesto z daljšim bivanjem. Banski dvorec je že preurejen in naročeno je tudi že novo Pohištvo. Kralj bi se nastanil vsako leto za več mesecev v Zagrebu.
KUSKI manevri S SOUDELEŽBO PREBIVALSTVA.
jesY2eraj so se začeli pri Odesi veliki uaricp manevri ruske vojske In mor-vojne 1 prožne vaje se vršijo v slogu maskami očllostl s Plinskimi bombami, bo tudj n’r ,z.rakoplovl itd. Sodelovalo širokopote, VaIstv0 in ie organizirana pojavih vom P°učna služba o vseh zelo nazornrf' katcr0 bodo ti manevri valstvo so rdrcdstavlja!i. Med prebi-in druga obS 1 tudl oro?'je’inaskc vojne. Tuji S™ sredstva moderne gledalci.	^	80 Povabljeni kot
Volijo Čred® v Hercegovini.
V zadnJcm čas n	«
Vvasl 7 Cl' ovv 0l^^T®de Vpadaio^oh) do v 111 !>r	'T0 ^mkaj veliko ško-
LV^r V*1« Sreda m
Pobrala 40 komadov drobnice. V vasi
Obran00 u i	UVm	Posestniku
P rp T dVfl	"	lS	K,ftV tjrC>l)-
Vghl r° dni prirede na požrešno živali y iK T>ogon. _
Nemiri v Italiil
BEOGRAD, 21. septembra. Kljub dementljem italijanskega poslaništva objavljajo današnji listi obširna poročila o nemirih v Italiji, ki so posledica nezadovoljstva in obubožanja širokih slojev naroda. V Padovi je bil umorjen te dni komandant 80. legije fašistovske milice. Fašisti pripisujejo nemire socijalistični propagandi in tajnemu rovarenju framazonov. V vseh večjih mestih Italije so bile izvršene zadnje dni številne aretacije, tako da so jetnišnice prenapolnjene.
SEDEM MILIJONOV OVC POGINILO.
LONDON, 21. septembra. Vsled strašne suše v Oueenslandu v Avstraliji je poginilo 7 milijonov ovc.
PARNIK S 400 POTNIKI POTONIL.
Iz Cingtaua poročajo, da se je motorna ladja »Gcntoku Maru«, na kateri je bilo 400 kitajskih potnikov, na poti v Čingtau potopila. Amerikanska vojna ladja, ki je bila v bližini, je rešila 120 oseb. 159 trupel so potegnili iz morja, ostale potnike pa Še pogrešajo.
Troje žrtev viharja.
Med viharjem, ki je divjal v torek ob francoski obali, je val, ki sc jo pognal na krov v Bonlogne sur Mer usidrane angleške Jahte, potegnil raz mosta malo dekletec. Oče in kapitan sta skočila za njo In jo hotela rešiti, razpenjeni valovi pa so pogoltnili tudi drzna reševalca.
Kako se zavira gospodarsko
življenje
Trgovina s senom in poman kan'e vagonov
M a r i b o r, 21. septembra.
Je skoro neverjetno, pa vendar Žal resnično: državni aparat zavira naše gospodarsko življenje. Evo zopet eden izmed mnogih tozadevnih vzgledov:
Narodni poslanec dr. P i v k o je dobival zadnje dneve zaporedoma Pritožbe od neštetih strani glede tega, kako morajo trgovci s senom čakati na naročene vagone po 14 dni do tri tedne, pri čemur trpe škodo ne le trgovci sami, ki imajo polna skladišča, zabasana s senom, ampak tudi kmetic. ki so mnogokrat navezani edino na izkupiček od prodanega sena, zlasti v krajih, kjer je bila letos žitna letina skrajno slaba, sadja pa sploh bilo ni.
Znano je, da se iz naših krajev, zlasti med Pragerskem in Laškim, izvozijo vsako leto velike množine sena. povprečno krog 1000 vagonov. Za neovirani razvoj trgovine je pa nujno potrebno, da so sproti na razpolago prevozna sredstva, zlasti Železniški vagoni.
Da Je bilo prva leta po prevratu v tem pogledu slabo, da je vagonov primanjkovalo i. t. d., je bilo še kollkor-toliko razumljivo. Da je pa stvar tudi še danes, ko je minilo od prevrata že skoro devet let. skoro na Isti točki kot pred leti. da je redni promet tudi Še danes onemogočen, ker morajo trgovci po cele tedne čakati, prodno dobe vagotie. in še takrat no takšnih, kakoršne so naročili, to sc pa sliši vsekakor zelo čudno. Čudno tembolj, k.er se n. pr letos pošilja skoro
vse naše seno »Rdečemu križu« ▼ Srbijo, in bi Človek sodil, da bo generalna direkcija železnic vsaj iz tega razloga končno napravila red v do stavljanju naročenih vagonov. Saj je dobila že dovolj pritožb v tem pogledu in tudi prometni minister sam, general Milosavljevič, ki je ob nastopu svojega «vladanja» zagotovil, da bo napravil red, je gotovo tudi že dobil pritožbe.
Ne bomo preiskovali, kje leži krivda na teh razmerah. Eno je gotovo: načelniki naših postaj, naši dobri slovenski železniški uradlki, store vse. kar je v njihovih močeh, da gredo vsakomur na roko. Krivda mora torej biti kje drugje.
Narodni poslanec dr. P i v k o je za enkrat napravil predstavko na ljubljansko direkcijo državnih železnic. Ako ne bo odziva, se bo obrnil tudi še na višja mesta. Ne sme se mirno gledati, da bi železniška uprava, mesto, da podpira in pospešuje gospodarski razvoj, istega ovirala in onemogočala.
Debela toča v Sremu.
V torek jo divjala po vsem Sremu velika nev ihta z dežjem in točo, dobelo kakor golobja jalčkft. V okolici Vukovar Je vihar porušil brzojavne drogove hi jo zato telefonski promet ukinjen. Po Sremu j« nonrlo odnašalo »troho raz hiše [n močno opustošilo vinograde. Jako močen Jo bil vihar tudi v Ilsku in na Otoku, kjer je zelo poškodoval tamkajšnjo opekarno. —
<* *■ *
Mariborski V F 'C F P V T K Tufra.
V Mariboru, dne 21. IX. 1927
Danes ob 20. uri v dvorani Narodnega doma y Mariboru
protestni zbor
proti ukinitvi mariborske gimnazije.
Na zboru poroča narodni poslanec
dr. Ljudevit Pivko.
Iz analov mariborske policiie
Varnostne razmere v mestu prilično dobre — Okoli 600 aretacij in 6.000 prijav v prvi polovici tekočega leta — Glavni znanci naših kriminalnih organov
Maribor, 21. septembra.
Po novem letu se v lokalni kriminalistiki ni bistveno nič izpremenilo. Povečanju splošne krize, nerazumljivo sledil porast prestopkov, kaznivih dejanj in zločinov, tako da zaznamuje mariborski policijski komisariiat že v prvem polletju veliko število aretacij, število prijav pa ie daleč preseglo običajni kvan-tuni.
V mestu samem, to se pravi v policijskem rajonu mariborskem, je bilo aretiranih doslej že 600 oseb, prijave policijskih organov pa so dosegle že ogromno število okrog 6.000, kar dokazuje izredno aktivnost policijskega osobia, ki ieizsledilo vrsto rafiniranih zločinov in prišlo na sled najdrznejšim in naj spretnejšim sleparijam, tatvinam, vlomom in drugim kaznivim dejanjem.
V prvem polletju je torej mestna varnostna oblast izvršila veliko delo in v neprestanem prizadevanju v znatni meri ublažila in preprečevala porast kriminalistiki nagibajočega se razpoloženja tem n ih elementov, ki so se rekrutirali bodisi iz krogov domačega prebivalstva ali pa ■prihajali od drugod in ogrožali red in [varnost, predvsem pa tujo lastnino.
Največ prestopkov in zločinov so zagrešili tatovi, sleparji in vlomilci; slede jii-in razgrajači, prostitutke in berači, dočim so zločin umora ali uboja v mestnem območju ni izvršil nobeden. 'Policijska kronika beleži celo slučaj nameravanega požiga pri godbeniku Fri-schu, ki sta ga z namero, da prikrijeta tatvino, zakrivili dve 151etni deklici.
Velik uspeli je bila izsleditev mednarodnih zločincev Madžarov Iringa in Sza ba, ki sta izropala nešteto oblasti in šolskih blagajn- Dalje je uspelo mariborski policiii zbrati dokazilni materijal glede ponarejevalcev bankovcev Potočnika, in Rupnika, na podlagi katerega so bili obsojeni pri prvi porotni razpravi oproščeni krivci. Budni policijski organi so bili neprestani strah številnih tatov koles in sploh prijateljev tuje lastnine. Nadvse presenetljiva je bila tudi aretacija spretnega vlomilca Štefana Pavličeviča, ki je dva meseca obiskoval stanovanja raznih meščanov in jih oplenil za približno 40.000 Din- Tukajšnji policiji :je končno uspelo, da je aretirala nevarnega tatu Zupanca, ki je imel na vesti serijo drznih tatvin itd-
Glede pobijanja tajne prostitucije je bilo storjenega prav mnogo. Nevarne o-boževalke Venere so bile pod stalno policijsko kontrolo in so le s težavo opravljale in prikrivale izvrševanje umazane obrti. Policijski zapori so bili vse leto prenapolnjeni razgrajačev, ki so v občini meri skrbeli za vzdrževanje mestnih u-božcevv Sumljivim tipom je prepovedano bivanje v mestu, s čimer se je uspešno čistilo in preprečevalo stopnjevanje kriminalitete.
Mariborska policija je torej v zaščito miru, reda, iavne varnosti in tuje lastnine izvršila v prvi polovici tekočega leta ogromno delo, ki ga je pripisati predvsem vestnosti in požrtvovalnosti njenih organov in neutrudljivemu prizadevanju in spretnosti merodajnih čini-Iteljevu
Težave in stremljenja gostilničarjev v Mariboru
Kakor skoro vsi pridobitni stanovi, trpe sedai tudi gostilničarji v Mariboru r.a splošni gospodarski krizi, ki se oči-ituje posebno v pomanjkanju gotovine. tVrh tega je bilo zadnja leta otvorjenih na novo 65 novih vinotočev, kjer branjevci in trgovci z vinom prodajajo blago za daloko nižjo režijo, posebno dalmatinska vina, ki se .iih iztoči ogromne količine, ne da bi bilo treba računati g kalom- Poklicnim gostilničarjem je zato skoro nemogoče vzdržati konkurenco s takimi toeilci.
t> Tej težki konkurenci pa se pridružujejo še vinotoči pod vejo- Gostilničar-stvo bojuje dejanski sedaj hud boj za svoj obstanek. Najlepši dokaz temu je, da io v enem letu samo v Mariboru o-ipustilo oziroma zamenjalo svojo obrate .39 gostilničarjev', dočim so se trgovski točilcii in Dalmatinci neverjetno pomnožila. Razen par izjem skoro vsi ostali gostilničarji že komaj dihajo pod težo davonnh bremen in osobito tudi občinskih doklad.
Stalno obremenjevanjo in težka konkurenca vzbuja med gostilničarji vedno večjo skrb za nadaljni obstanek, ki Jim jo resno ogrožen, nko se jim vsai pbčioske doklade nekoliko no zmanjšajo.
Ravno pred kratkim jo poslala Zadruga gostilničarjev i„ kavarnarjev v Mariboru občinskemu svetu spomenico, v kateri opozarja na težko krizo, ki io preživlja gostilničarski stan m stavlja primerno predloge za omilienie polož i uu Predvsem predlaga Zadruga, da naj občin ki svet odpiše občinsko doklade 10?» vinsko zaloge, to jc, o<i vsakih 100 litrov zaloge 10 litrov. Vina se namreč pri počasnem točenju veliko osuži in o-stanc vrh tega v vsakem sodu na dnu znatna količina povsem neporabnoga za točenje, kor se v sodih skali, zgosti ali
] skisa, fn to ne pora bil o vino, ki znaša povprečno 10 odstotkov, je ravnotako o-bremenjeno, kakor dobro vino. Gostilničar 'ima prii tem, kar ie čisto razumljivo, škodo, ki je ne more nikjer ukalkolirati.
Tudi letošnja uvedba posebne doklade na vino in izredno visoke takse za koncerte in plesne prireditve močno ovirajo razvoj gostilničarsko stroke, ki je vsekakor za gospodarsko blagostanje ob čine kot posredovalka družabnega življenja in pospeševalka prometa važen faktor.
Kakor eujemo, streme gostilničarji, da čim boj uveljavijo svoje zahteve in stremljenja, posebno za tem, da dobe primerno zastopstvo v, mariborskem občinskem svetu in sicer pri vseh strankah. Predvsem pa hočejo doseči, da se jim nekoliko olajšalo vsaj občinske doklade.
Veliko delavsko zborovanje v Mariboru
Na vrtu »Uniona« sc je vršilo sinoči na poziv socijalistov veliko zborovanje proti odpravi stanovanjske zaščite in mariborske gimnazije. Želje klerikalcev se nočejo izpolniti. Zbralo se je zopet okrog 1500 zborovalcev. Politično poročilo je podal poslanec Pe-tejan, oblastni poslanec Grčar in prof. ravai sta govorila o stanovanjskem vprašanju, občinski svetnik Bahun pa o občinski politiki. Resolucije glede sta novanjske zaščite in mariborske gimnazije so bile soglasno sprejete. Na naslov klerikalcev zlasti dr. Korošca in Zebota so padali ostri medklici. __
Komercijalizaclja državnih podjetij.
N« podlagi finančnega zakona za lct0 1927-28 pripravlja finančno ministrstvo splošen predlog glede komercializacije vseh državnih podjetij, kakor državnih železnic, rudnikov, šum, tvomic »vile in j kmetijskih*posestev.
Mariborski	in
Velika liudska oredavania s kulturn mi filmi
Zveza kulturnih društev v Mariboru bo prirejala...v Grajskem kinu vsako drugo soboto in nedeljo velika ljudska predavanja a kulturnimi filmi. O potrebi takih predavanj pisati dm govoriti, je danes odveč, ko ima v sosednjih državah vsako naprednejše mesto, ki stremi in dela za prosveto svojega naroda, poučna ljudska predavanja s filmi že več l©t na sporedu svojih prireditev- Zveza kult. društev pa bo pričela s takimi predavanji tretje leto svojega prosvetnega dela ob severni meji naše lepe domovine.
Prvo predavanje s filmom bo v soboto 1. oktobra tl. ob 2. in 4. pop. in v nedeljo 2 oktobra ob 'A 10—11. dopoldne in A3- popoldne. Predvaja] se bo film; O življenju v pragozdovih na obalah reke Amaconke. Doživljaji barona Adolfa pl. Dungerna, ki je 1. 1924. voddl ekspedicijo v te še neznane, čarobne kraie. V soboto 15. okt. in nedeljo 16- oktobra bomo napravili pet potovanj po Švici. Uživali bodete lepoto narave in se čudili tehniki, s katero je duh švicarskega naroda obvladal prirodo-
Tretji film bo v soboto 5. novembra in nedeljo 6. novembra. Govorili bomo o zvezdah in planetih in se ponovno prepričali o veliki resnici Kantovega izreka: >Dve stvari nas navdajata z vedno novim začudenjem in stiahom; zvezdnato nebo nad nami in moralni zakon v. ms«.
V soboto 19. in nedeljo 20. novembra pa bomo zopet potovali v Ameriko in sicer tokrat v Meksiko, deželo čudežev in skrivnosti.
Te prireditve so namenjene vsem, mladini in odraslim. Vabimo vas, da jih pridno posečate in se prepričate, da so take prireditve zelo zanimive, kratkočasne in za izobrazbo ljudstva neobhod-no potrebne.
Zlasti prosimo ravnateljstva srednjih in upraviteljstva osnovnih šol, 'da opo-zore šolsko mladino na ta predavanja in organizirajo skupne obiske. Vstopnice se lahko naroče v predprodaji pri blagajni na Grajskem kinu, ali pri predsedniku Zveze Antonu Skala, Razlagova ul. 16- I. desno. Cene so enake za vse po 3 Din, le ložni sedeži po 5 Din. Ravnateljstvu Grajskega kina, ki io Zvezi pomagalo organizirati ta velika ljudska predavanja s filmi, izrekamo že sedaj javno zahvalo. — Vodstvo ZKD.
Naročnike »Večernika«
v I- in V. okraju opozarjamo, da nam je nepričakovano zbolela raznašalka za imenovana dva okraja, vsled česar jim ie bil list dostavljen z znatno zamudo. Prosimo, naj nam ta nedostatek oproste.
Kričeč primer naše »socialne politike«.
V Mariboru kar noče biti konec pravih škandalov 20. veka, da revne družine taborijo na prostem. Naslov čevljarskega mojstra Antona Pisanca je n. pr. uradno tako-le zabeležen: Tu — Jezdarska ulica na prostem v neki uti. — Tako je naslovljena uradna dopisnica stanovanjskega sodišča, ki obvešča tabornika »tam na prostem v neki uti«, da je zaprošeno stanovanje na seji dne tega in tega dodeljeno drugemu prosilcu. Prosilec na prostem v neki uti se pa lahko proti tej dodelitvi v 8. dneh pritoži s pritožbo, kolekovano z 20 Din in opremljeno s potrdilom o plačanih davkih. Kako točno in gladko gredo predpisi preko stanovalcev na prostem in preko vseh sramot današnje dobe! —
Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru.
ima svoj.XXI. redni občni zbor, v sredo 28. septembra ob 20. uri v društveni sobi. Narodni dom. Pozivamo članstvo, posebno še nanovo vpisano, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. Ekskurzija v Srednjo vinarsko in sadjarsko šolo bo v petek dne 23. t. m. Odhod ob 15. uri izpred gimnazije. — Odbor.
Velika kavarna. V petek, dne 23. t. m. koncert. Vijo-linski virtuoz Nodinc Pegelau. J120
Čar slovenske pesmi.
Saksonski skavti, ki so bili v počitnicah skupaj z našimi v Bohinju, so se zelo navdušili za našo pesem. Sin g. prof. Druzoviča v Mariboru je dobil pismo od saksonskega skavta z najprisrčnejšo zahvalo za oskrbljene slovenske pesmarice. V pismu se našteva še cela vrsta pesmi, ki bi jih Saksonci radi dobili in da se razumeti, da jih bo organizacija sprejela med svoje popevke.
Tatvina.
Služkinji Ivanki Losbacher, ki Je zaposlena na Aleksandrovi cesti 43, je neznan storilec iz zaklenjenega kov čega, ki ga je hranila na podstrešju, ukradel raznega blaga v skupni vrednosti 600.— Din. Med ukradenim* predmeti se nahajata dve odeji, dve bluzi, 10 krožnikov, namizno orodje, 15 m vrvi za sušenje perila. O tatovih ni sledu, vendar pa je več oseb osumljenih, pri katerih bodo izvršene hišne preiskave. —
Prestopki cestno-policijskega reda
se kljub številnim kaznim neprestano ponavljajo. Kolesarjenje brez luči je na dnevnem redu. Vožnje na levi strani ulic so najobičajnejši prestopek, največ pa je prestopkov radi prehitrih voženj. Motociklisti, kolesarji in avtomobili drve čestokrat s pretirano br-zino po mestnih ulicah, ogrožajo javno varnost in dvigajo oblake prahu, čeprav cestno-policijski red strogo pre poveduje dirkanje v območju policijskega rajona mariborskega. Zvišanj? kazni in poostritev kontrole bo gpto-vo zalegla. —
Vlom v izložbeno okno.
Sinoči so neznani storilci s ponarejenimi ključi vlomili v izložbeno okno trgovca Slavka Černetiča na Aleksandrovi cesti 23 in pokradli razstavljeno blago v vrednosti 1800 Din. Po tatvini so izložbeno okno, v katerem so bili po večini žepni robci,, zopet zaklenili. Storilcem so oblasti že na sledu. —
Spretna sleparija.
Tukajšnja modna trgovina Trgovski dom uporablja računske listke, katerih ena stran je posrečena kopija novih desetdinarskih bankovcev. Tak računski listek je Ivan M. pri zamenjavi lOOdinarskega bankovca izročil nekemu mesarju, ki je sleparijo opazil šele doma in jo takoj prijavil policiji. Pri zaslišanju je M. tajil goljufijo in izjavil, da se ne spominja, da bi sploh kedaj imel tak računski listek v rokah. Verjetno je, da je oškodovanec prejel omenjeni »bankovec« že kje drugje v mestu. —
K porotnemu zasedanju.
Razen v soboto navedenih slučajev sta razpisani za jesensko zasedanje še naslednji razpravi:	v torek 27.
t. m. Ladislav Tott radi hudodelstva umora in v sredo 28. t. m. Drago Biščak radi poneverbe. —
Gozdovniki!	.
V nedeljo, dne 25. t. m. ob 1 VT dopoldan bo v državni deški me5.c. ski šoli vsakoletni občni zbor- , ležba za vse članstvo obvezna- ' ljeni tudi prijatelji našega P° ‘ • Popoldne ob 14. uri obvezen zlet v krojih. Mir z Vami! - Hitri Jclen‘ * Mariborski šahovski klub poziva vse Člane, zlasti reprezentanco na trainirig igro, ki se bo vršila v četrtek, dne 22. t. m- ob 2n- l,r» v kavarni Central Udeležba obvezna. —*
Predsednik. —
Hipnotizer Svengali v Mariboru.
G- Svengali. t*aš domačin, sijajni hipnotizer, telepat, okultist itd. nastopa °d četrtka naprej vsak dan ob pol 7. in 3A9. v kinu Apolo. To je njegovo zadnje gostovanje v Mariboru pre nejo, ki jo nastopi v kratkem -zemstvu. Najprej za Mariboromje bo Produciral na Dunaju v etabl.smen u »Molle« z istimi točkami. kak( J bo sedaj predvajal v kinu ApotaZellmo
g.	Svcngaliiu mnogo uspena.-------
Prispevajte z* spomenik! Kralju Petru v Mariboru
V Mariboru, 3ne Sf. IX. T927.
■Mariborski V C C E RN T K Mri.
Straii 3.
ŽBČer, derviSki ples
(Narodnotlovna črtica z našega juga)
To kar bom tu opisal, sem gledal z lastnimi očmi v Peči (Peja alb.) (Ipek turško) v neki mošeji. Marsikdo je slišal o demškem plesu, morda čital o mučenju in čudnih obredih teh menihov ala-hove konfesiie. Ali vse to pripovedovanje ima podobo pravljic iz tisoč in ene noči, novi značaj legende ali eksotične pripovedke. Marsikdo dvomi, da to fakdrstvo obstoji v naši državi in je Mnenja, da je to mogoče edinole nekje v daljni Indiii in na Daljnem Istoku.
Malo Jugoslovanov pa je, ki bi vedeli, da obstoii ta sekta ali bolje nekak samostanski red moslimske vere v naši državi in sicer v. južnem delu naše kraljevine in da se zamore opisani obredni ples dervišev videti vsak prvi petek v mesecu.
Ker je ta verska posebnost res nekaj zanimivega in — last not leagt — pretresljivega, hočem v naslednjem natančnejše opisati to versko ceremonijo kakor sem jo gledal pred leti na neki petek tretji dan bajrama (turška Velika noč) v Peči (60 km zapadno od Kosovske Mitroviče). Te sekte dervišev je smatrati kot neki meniški red. Po mojih informacijah obstoje v Skoplju, Prištini, Kosovski Mitroviči, Peči, Djakovici, Teto-vem ter še v* nekaterih mestih.
Žičer (čitaj kakor se piše) pomeni v arabskem jeziku obred (ceremonijo), katerega izvršujejo vsaki prvi petek v mesecu,. ko se zberejo v džamiji k ibadetu (skupni molitvi). Ker imaio k tem ceremonijam pristop tudi drugoverni oziroma vsi brez razlike veroizpovedi, je razumljivo, da je mnogo kristjanov prisostvovalo z uprav perverzno naslado tej fakirski produkciji.
Mala predmestna džatniia (turška molilnica) le je kajpada takoj napolnila in galerija, slična koru katoliških molilnic, j® kar škripala pod pezo »krščanskih« gledalcev. Pripomniti moram, da drugače praktični Turki ne pobiralo k tem fakirskim predstavam vstopnine. Sredi džamije se je obliki podkove postavila vrsta dervišev, stoječih na ovčjih kožuhih, imenovanih »halka«, dočim stoji pri odprtini podkve njih poglavar Šejkfru-!a, vihteč v roki kadilnico s kadilom, ki Razširja povsem isti vonj kakor v naših cerkvah. Ihadet (molitev) se začne skra-la v Zelo melodijoznih dolgih psalmih, testoma v molu orijentalskih napevov, mestoma v divjih vsklikih, ki po svoji eksotičnosti nalikujejo animalskem kriku divjakov. Molitev, v kateri so po več ko s okrat ponavlja m arabskem jeziku.
Bog odpusti naše grehe, Ti si dober, Ti si blag jn plemenit, Ti si nas ustvaril itd- trajala je za časa mojega obiska skoro celo uro brez odmora in prestanka med neprestanimi »prostimi vajami« — nagibanie desno, levo, naprej, nazaj ter strastnim poljubljanjem cerkvenih tal.
Naenkrat, kakor bi trenil — in se mi zdi, na znamenje Šeikfrule 8o ibadet (molitev) spremeni v grozno hropenje s polnim glasom, tako da dobiš vtis, da se bodo vsi zadušili. To dela strašen vtis na vse gledalce, zlasti na drugoverne.
Po nepretrganem nagibanju naprej, ki raj a med groznim hropeniem tudi dobre pol ure, nastopi popolna obnemoglost. V hipu dobi vsak plešoči derviš od »mež-narjac.takozvani »kudum», to jo boben-lae? [ pravzaprav mali medeni obroč, m al inf ul'1 ® Predpisano oslovsko kožo in Šejikfruln VCem’ a *veldkl duhoven« — tedaj se ~v?aTO® zvonec iz pločevino in ro se lahr6 ®u<kna &°dba, pred kate-Ta »godba« 7sakl —; jazzbnnd skrije, vsak laiik začn“J? J°Uk° «asa, da se
Nastopi mir, obredi** jVOja uSesa' '
,pa izrabi službujoči Pol£imor* katorCKa bore tri mfiljence Alahove XX t0’ ?a iz niegovih rok železne biči1 .spTcjmel°
»šiš«, nakar vsaki teh treh mSITT poglavarja na prstan, slično kak«, *° župniki in kaplani škofu. Med noprcstn ‘ nim bobnanjem, petjem, zvenenjem •" vzklikanjem so začne prava akrobat,sk" produkcija- Ona izbrana trojica skače hi pleše v krogu dervišev, vrti sveto biče v rokah, meče visoko v zrak in med strašnim kričanjem zopet vi o vi; potom Prisloni vsak od teh treh izbrancev bič ®-a trebuh, potem na grlo ter udaria z ‘Vso močjo 7. drugo roko po držaju, v Lz neba!*
katerem je vse polno šiliastih bodic in žebljev, ki se zarinejo vi meso.
Pa to še ni vse. Zatem pride na vrsto najgroznejši del ceremonije. Poglavar vzame iz zarjavelega krožnika nekaj — kakih petnajst centimetrov debelih — igelj in dostojanstveno šetajoč po krogu si milostno izbere žrtve, katere bo — prebodel. Imel sem siečo, da sem mogel prav od blizu videti vso proceduro in skrivnost teh eksperimentov-, ki se prav nič ne razlikujejo od produkcij javnosti znanih fakirjev in »indijskih« artistov. Vse dela sugestija in autosugestija, kajti poglavar dervišev stopi pred izvoljenca, mu položi desno roko na ramo ter ga s presunljivim pogledom motri v belino očesa, kakor da ga hoče vprašati, ali je voljan in dovolj močen, da doprinesi žrtev v čast in slavo Alahovo šn za brisanje grehov sveta • . . Obraz derviša, ki je izvoljen, gleda ostro v oči poglavarjeve in če mu nabreknejo žile in sb isti prepriča, da ima dovoli močne živce, ga (poglavar) prime z eno roko za obe ustnice in z drugo prebode . . . Derviš se spusti takoj v ples in bobnanje in ker ima v obeh ustnicah debelo iglo, seveda ne more prepevati ... Še trije do štirje so tako »srečni«, da iim sme namestnik božji Šijkfrula prebosti z zarjavelo iglo bodisi roko (dlan), desno lice, brado, nos, ušesa itd- Tako prebodeni plešejo med neprestanim bobnanjem dobre četrt ure, nakar pristopi po vrsti k dervišom, jih zopet z ostrim pogledom srepo motri in naglo kakor bi trenil, izvleče iglo. S prstom pritisne na ranico, ne obrnivši oči od oči svoje žrtve in komaj se opazi mala luknjica,, o krvi pa ni niti govora. Ko so vse igle odstranjene, so zopet začne takozvana zahvalna molitev, ki traja zopet dobre pol ure med petjem, krikanjem in klanjanjem s končnim dolgim poljubom cerkvenih tal, kar pomeni konec dolgotrajne in mučne ceremo nije. Pripomnim, da me ie nemalo dir-nilo, ko sem videl med plesalci in pevci tudi dečke v starosti od 6—8 let, ki se nemoteno vzgaja za take eksotične obrede- Pa sem pomislil na domovino slovensko, dijaška semenišča in negodne samostanske goience, ki jim neodgovorni elementi prebadajo možgane za svoje koristonosne svrhe, pa sem Ml pomirjen. Pripomnim, da so derviši nekaki menihi našega tipa. Imenujejo se »bogoljubi« in so morali dati večno obljubo oz. prisego, da ne bodo nikogar ubili, nikogar okrad li in bližnjemu storili nobene krivice ali zla ter se tega tudi držijo; vendar mnogi jedo svinjsko meso, piiejo vino in žganje, četudi to koran strogo prepoveduje.
Opisa M derviški ples ima svojo paralelo (v prenešenem smislu) v sugeriranju neuke mase od strani onih polit, strank, ki iim je vera orožie za dosego zemske-ga sijaja.
Mori, da bo fustificiran
V okolici Vratislave so našli pred dnevi ustreljenega* trgovca Jarrasa. Po raznih indicijah so obdolžili umora 21 letnega Grdila. Mladenič se je tako čud no obnašal, da so preiskovalne oblasti domnevale, da'je član kako tajne poli-tično-tororistične organizacije in da je umoril svojo žrtev po zarotniškem sklopu svoje organizacije. S tem domnevanjem se pa ni dala spraviti v sklad popolna politična indiferentnost trgovca. Iz morilca so končno le izvlekli sledečo čudno izpoved: Pred meseci je žo sklenil zapustiti ta svet, ni pa 'mol vc\ie in moči za izvršitev samomora. Končno mu je padlo r.a um, da bo najboljše, če koga umori, da mu poten* sodišče z justifikao;j > oskrbi beg iz življenja. Sklenil je, da ubije prvega, ki
Nova zlata polia odkrita
Angleži imajo srečo, kamor povohajo, zlasti v svojih kolonijah- Iz angleškega dela Nove Guineie poročajo sedaj, da so odkrili tamkaj velikanska polja zlata v območju reke Watut. To novo zlato je pa še mnogo žlahtnejše in dragocenejše kakor z ostalih dosedanjih polj. Pač pa je še za enkrat težavna in nevarna vsaka ekspedicija v te srečne pokrajine zlata, ker so prebivalci-domačini strahovito razjarjeni na Angleže, ker so nedav no poslali med ljudstvo svoje kazenske ekspedicije radi številnih umorov, povzročenih po domačinih*
Prebivalstvo območja reke Watut je že od nekdai znano kot skrajno sovražno razpoloženo napram Evropejcem. Tu je bil umorjen znani nemški raziskovalec DammJcohler. Med temi avtohtonimi plemeni se razlikujeta dva tipa prebivalstva: melaneški lacu/ombas ob srednjem toku reke in ob gornjih delih Watuta stanujoči papuanci, ki so še popolnoma nekultivirani. Srednjevisoki, močni možje nosijo dolge kite in v nie vpletene školjke in razno lepotično kamenje.
Bojevniki lacvvombas imaio na glavi posebna pokrivala, podobna čeladam, ki pa jih dobi posameznik šele takrat, ko je ubil najmanj enega nasprotnika boju. Za vsakega nadaljnega ubUtega sovražnika dobi borec kot odlikovanje na svoje pokrivalo šop suhe trave. Vsa plemena ob Watutu pa so še danes pravi ljudožrei. Zato bodo hodih Angleži po novo odkrito zlato edino v moč nem spremstvu dobro oboroženih vojaških oddelkov, katerih modernemu orož ju seveda nobena osebna hrabrost ne more biti kos.
Od četrtka naprej velika senzacija
v kinu Apoio
okultisem, prenos misli, telepatija hipno* za- Eksperimenti z ljudmi in živalmi, ato sledi velikanska veseloigra
„ZA FRONTO14
amerikanskimi brati od
PATA in PATACHONA.
»Maribor« protestira.
Radi nedeljske tekme med hazen-skima družinama Maribora in Ilirije, ri je radi pristranosti sodnika potekla nenormalno in prinesla Iliriji nezasluženo previsoko zmago, je Maribor vložil protest in zahteval, da se tekma ponovi.
Concordia : Maribor ali finale za poškodbeni fond.
V nedeljo popoldne bo gostovalo naj )rže prvorazredno zagrebško moštvo Concordie proti »Mariboru«. Ker se duba še nista definitivno pogodila glede gostovanja, se bo v slučaju, da ne prispe v Maribor »Concordia«, odigrala finalna tekma za poškodbeni :ond med SD Rapidom in SK Mariborom. Vsekakor bo v nedeljo športna javnost prišla na račun.
Povodom roistva laponske orinceze
Rojstvo japonske princese, druge hčer? ke mladega japonskega cesarja HSrohita ie izzvalo v narodu veliko veselje, obenem pa tudi razočaranje. Vsi so upali, da dobi mladi vladar, ki se ie oženil leta 1924, prestolonaslednika. Mfikado je že dal izdelati umetniško okrašen meč, ki bi ga položil mlademu prestolonasledniku v zibelko, kakor to predpisuje starodavni oMčai. Mesto meča pa je moral potem položiti v ottoški voziček svileni jopič, Vsi listi v Tokiu so doživeli blamažo-Že nekaj tednov poprej so pričakovali radostni dogodek in listi so vsak dan poročali kako nove vesti o bližajočem se dogodku. Nekega dne so poročali, da bo zagledal prestolonaslednik luč sveta 28. avgusta- Toda princesa se je rodila 8 dni kasneje. Pri rojstvu princa je obi čaj, da se izstrele trije streli, če se rodi princesa, pa samo dva- Mikado je izda povodom roistva svojega otroka ukaz, da se mora izstreliti -samo en strel. Iz ostale so tudi vso ostale svečanosti in ljudske zabave, kajti država še vedno tuguie za pokojnimi Jošikitom, ki je umr preteklo leto.
ir.u pride pod roko. epazulejo Psihiatri.
čudnega morilca
Otrokov jeziček.
Trojčki novorojenčki kričijo kot bi jih odiral. Petletni Janezek vpraša mamico: »Kaj ne, trojčki so prišli z neba!« — »Kako pak!« — »No potem že razumem! Če bi bil jaz ljubi bogec, bi jih prav gotovo tudi vrgel
SMRT RUSKEGA UČENJAKA.
V Ljeningradu ie umrl v 84. letu starosti častni član ruske akademije znanosti in častni doktor pet največjih ru skih vseučilišč, H. Koni, zadnji pred stavnik epohe velikih ruskih reform v 60- letih. Pokojnik je bil oseben prija teli Turgenjeva, Tolstega in Gončarova
Nekaj za filatelist«.
Prebrisani Anglež je hotel darovati svojemu sinu za god zbirko znamk. N mu pa bilo za to, da bi izdal za zbirko, ki jo sam ni imel, znatno vsoto denarja Iznajdljivi Anglež ie prišel kmalu na originalno misel, v največje angleške novin« ie dal naslednji mak oglas:
»Zakon! Mlada, ljubezniva, simpatična, očarujoča dvajsetletna dama, ki ima 200.000 funtov šterlingov dote in ii je zagotovljena dediščina milijon funtov želj poročiti inteligentnega mladeniča, četudi bi bil brez sredstva. Ponudbe na X. X„ London.«
Anglež ie prejel 35.000 pisem h vse delov sveta, njegov sin pa sijajno zbir ko znamk-
Dvoumno vprašanje.
— Oprostite, jaz bi rad prišel na glavni kolodvor . . .
— Prosim, prosim, nikar se uc daj tc ovirati po meni...
Šport
Posebnosti ameriškega domačinskega prava
V Južni Ameriki se stari običaji, zl<> sti v kolikor se tičejo domačinskih pravic, spoštujejo kakor nikjer drugod. Kdor poskuša priti v tuio hišo, ne da bi pred vhodom na ves glas zaploskal, se 'izpostavlja nevarnosti, da ga šiloma vrže gospodar na cesto. Toda tudi v večjih mestih se često opaža izreden rešpekt do stanovanja, ki ga smatra javnost in ne redko tudi oblast za nedotakljivo. Do kakih ekstremnih posledic lahko privedejo taki slučaji, kaže nasledji slučaj, ki se je nedavno dogodh v samem Bue-nos-Airesu. Našli so v stanovanju mrtvega gospodarja in edinega prebivalca poslopja, ki j© izdihnil že pred dobrima dvema letoma, zadet od srene kapi, ko se je odpravljal spat. Sosedom se je sicer zdelo nad vse čudno, da naenkrat ni bilo več lastnika hiše na spregled. Kliub temu m padlo nikomur v glavo, "da bi šel pogledat na njegov dom, kaj je temu vzrok. Tega koraka si niti policija ni upala storiti! Po dveh letih šele so se ojunačili kriminalni organi, stopiti v zaprto hišo, potem ko je že vse mesto govorilo o tajinstvenem dogodku. Ko so odprli šiloma vrata samotne hiše, so našli v predsobi cele kupe pisem, kart, novin in — davčnih listov. Tako je torej celo davčno oblastvo spoštovalo nedotakljivost stanovanja in pošiljalo ved-no le pismene opomine in plačilo davka. Kolikokrat bi se naš davkoplačevalec zaklenil v svojo kaižo ali graščino, če bi bili naši eksekutarji tako »dostojni« kot so argentinski . . .
Mati, ki prodaja svojo hčer
Budimpeštanska policija ie aretirala te dni na prijavo več strank bivšo igralka Marijo Pesti, ki jo prisilila svoio 11 letno hčerko k nemoralnemu življenju. V, stanovanje igralke ie-prihajala vsak dan elegantna gospoda, nakar so takoj zaprli okna in spustili zavese. Kakor ie policija kasneje zvedela, so se vršile tam velike orgije. Sosedi so ponovno slišali jokanje in klicanje dekleta na pomoč. Vprašali so deklico, kaj se tam dogaja, toda ona ni hotela ničesar povedati. Zato so postali sosedie še bolj pozorni in so kmalu dognali, da zahaja elegantna igralka s svojo hčerko vsako popoldne na sprehod in da jo pri tej priliki vedno iskala poznanstva s kakim starejšim, bogatim gospodom. Marija Pesti je takoj priznala zločin, nakar ie odrediilo državno pravdtdštvo Še nadaJj-ne aretacije. Dosedaj jc bil aretiran neki univerzitetni asistent, neki veletrgovec s kožami fin višji uradnik državnih železnic. Vest je izzvala v Budimpcš i ogromno senzaciio in se -pričakujejo na-'dalina razkritia z največjo nape Jo.
Sfrart X
*	4	A	*
marlborsM V E C E R N I K Jutra.
V Marr&eru, dne 21. IX. 1927.
Maksim Gorki:
Otroška leta
Poslovenil dr. I. D.
Dedek ji je rekel:
»Ali si zdrava, mati?«
In poljubila sta se trikrat.
Ded me je potegnil iz goste gnječe ljudi ter me vprašal, držeč me za glavo:
»Čigav pa si ti?«
»Astrahanski, iz kajute . . .«
»Kaj pa blebeče?« se je obrnil k materi, me sunil proč, in, ne čekaje odgovora, rekel:
»Lične kosti ima po očetu .. . Stopite v čoln!«
Prepeljali smo se na breg in v tolpi šli po potu, potlakanem z velikimi kremenci. med dvema visokima pobočjema, pokritima § suho travo.
Pred nami je šel ded z materjo. Bil je mnogo manjši od nje, korakal je hitro, ona pa ga je gledala zvrha doli in je kakor plavala po zraku. Za njima sta molče šla strica: črni, gladko-lasi Mihael, suh kakor ded: svetli in kodravi Jakob, dve debeli ženski v svetlih oblekah ter šest otrok, ki so bili vsi starejši od mene in tihi. Jaz sem šel z babico in malo teto Natalijo. Ta se je bleda, golobjih oči in ogromnega života pogostoma vstavljala in zasopihana šepetala:
»Oj, ne morem!«
»Čemu pa so te jemali s seboj?« je srdito godrnjala babica. »Nespametni ljudje!«
Ne odrastli in ne otroci mi niso bili všeč. zdel sem se sam sebi tuj sredi njih. celo babica je nekako izginila, se oddaljila.
Še prav posebno mi ni bil nič po volji ded; takoj sem začutil v njem sovražnika, vzbudila se je v meni neka posebna pozornost do njega, previdna radovednost.
Prispeli smo na konec poti. Čisto na vrhu pota je. prislonjena k desnemu pobočju in začenjajoča novo ulico, stala nizka, enonadstropna hiša. pobarvana z umazano rožno barvo, z nizko streho in izboklimi okni. Z ulice se mi je videla hiša velika, znotraj pa je bilo v majhnih, poltemnih sobah tesno: povsod so kakor na parniku pred pristaniščem opravljali posle jezni ljudje, otroci so se podili sem in tja kakor tolpa tatinskih vrabcev in vsepovsod se je razširjal oster, neznan duh.
Zašel sem na dvorišče. Tudi dvorišče je bilo neprijetno: vse je bilo zavešeno z velikimi mokrimi cunjami, zastavljeno z držami, v katerih je bila gosta, raznobarvna voda. Tudi v vodi so bile namočene cunje. V kotu, v nizkem, napolrazrušenem prizidku so žarko gorela drva v peči, nekaj je vrelo in se kuhalo, in neviden človek je glasno govoril čudne besede: »Sandalovina — fuksin — vitri-jol . . .«
(Dalje prihodnjič.)
Strmiški:
Žolna
»Vsi mostovi so se za mano podrli!« sem žalostno zavzdihnil oni dan, ko je izšla v »Večerniku« vtihotapljena in menda celo plačana notica »Slovo«, katero je priobčil najbrž iz gole nevoščljivosti moj stari, doslej še dokaj zvesti prijatelj Radoje Žolna. Izkazal se mi je s takim početjem zelo nehvaležnega, skorajda Škodoželjnega.
Dokler je še junačil po naši severni meji, smo ga imenovali kratkoma-lo plebejsko Franceta Žolno. Da pa dokaže svojo ljubezen, namreč širšo ljubezen do svoje otačbine, se je prekrstil. odkar je odjadral v daljno Subotico. da pomaga tam »rešiti, kar se rešiti da«. Sedaj je Radoje. Žolne nam reč ni mogel premeniti, kajti Žolna ostane pač Žolna in ni, da bi vsaki rodoljubni besedi privešal končnico —ič. Saj bi bilo naravnost smešno, če bi si nadel ime Radoje Žolnič. Kdo naj bi ga spoznal pod pavovim perjem?! Saj se nam zdi celd Radoje tako južnjaško, da ga hočemo odslej nazivati sploh samo še Žolno.
Tistega »Poslanega«, ki je bilo, kakor sem rekel, priobčeno oni dan v temle listu pod naslovom »Slovo«, sem se tedaj silno prestrašil. Da niste tega črtali? Škoda. No. pa kratko ponovim! Naslov sem že povedal. Predmet: Žolna se poslavlja iz Maribora. Začetek: Žolna se spominja veselih in žalostnih preteklih časov. Sredina: Žolna se poslavlja od raznih prijateljev in zdihuje za lepimi časi. Konec: Žolna joka in si želi nazaj, v planinski raj. Sledi: Podpis, ime i pre-zime.
Mene pa je to »slovo« zadelo, kakor strela z jasnega neba. da se izrazim z Žolno, ki domuje tam nekje na spodnjem Krasu.
Takale je bila_ stvar: Prikrevsa oni dan k meni Žolna, v desnici palico, z levico se držeč zadaj za boke: »Pomagaj mi, da sedem!« S tem pozdravom se je stežka »poglobil« v mehki naslonjač, pogledal izpod očal, kakor zna pogledati edino on sam in težko zavzdihnil.
»Si mar zašel med razbojnike, da so te tako zdelali?« sem ga skušal potolažiti in spraviti v dobro voljo. Zopet je pogledal izpod očal, v očeh pa obenem srd, žalost, pomilovanje, nezaupanje in sploh dvom o človeški vrednosti, kakor bi imel pred sabo očitnega grešnika, s katerim ima sestaviti zelo važen uradni zapisnik.
»Pokam!« je naposled z veliko težavo izpregovoril in to s tako strašnim občutkom, da me je postalo strah. Naposled sem se ojunačil: »Če ti je, ubogi Žolna, res tako hudo, pošljem po zdravnika. Ampak čudno je vendar. Pokaš, praviš, pa se držiš zadaj za križ. Mar bi prijel za trebuh, pa gorkih obkladov ti preskrbim in kamilčnega čaja ti skuham. Gotovo ti bo bolje. Si mar kaj težkega jedel?«
Tretjič me je pogledal izpod očal; odpoved, udanost v božjo voljo mu je sijala iz strmečih oči: »Žolna piškava, vse napak onegaviš! Saj me ne boli trebuh, ampak v križ mi je zašlo, zato zašlo, ker ravno pokam. Res ne veš. kaj je to? Pokam pač, že tri dni pokam doma. ne tukaj; pokam omare, skrinje, zibeli, če jih je še kaj ostalo iz onegavih Časov in sploh. Pokam pač. kakor bi rekel, da »pu-vam«, Če bi si zidal toto novo hišo. Zdaj veš!«
»Pa bi bil koj povedal, da se seliš, mir bi bilo besedičenja!«
»Prošnjo imam na te: Čas mi je odmerjen. Ti pa imaš časa dovolj. Štiri in dvajset ur na dan! Rad bi se poslovil od znancev vseh spolov tukaj in v okolici. Spodobilo bi se. Pa ni časa. In sem sodil, da bi mi ti to vse osebno preskrbel. Da? No vidiš! Kar seznam ti dam. Povsod pojdi v mojem imenu in se poslavljaj. Reci. da vse lepo pozdravljam, da se od vseh po-slavliam. da vse zagotavljam, da prav nerad pospravljam, da bi raje skupaj še ostali, vesele pesmi prepevali, korajžno vince pili, sploh na veke skupaj bili, Amen.«
»Lepo znaš. Žolna! Tudi v okolico naj grem? V Ruše, Ljutomer, Ljubljano?«
»Seznam dopolnim. Za Lotmerk ti dam zaupno pismo. V Ljubljano, praviš? Veš kaj, ljubljanska megla in
njen »Ljenindvor« naj me v — _ —
pa boš že znal, kako povedati, saj si spodoben človek. Zdrav mi ostani in pozdravi vse žolne piškave!«
Pregledal sem seznam in si napravil podroben načrt: Trije veleposestniki, dva vinogradnika, štirje gostilničarji, mesar, perutninar, več boljših posestnikov, precej uradništva — tem slednjim bi kar samo pisal — ter nekaj drugih proletarcev. Najpr-vo bi obhodil gostilničarje in perutni* narje, ti imajo vedno kaj prijetnega v zalogi: koncem septembra in začetkom oktobra bi šel v vinograde; ko se ohladi, do mesarjev, drugam pa, kadar bo nanesla prilika. Dober človek je, ta Žolna! V njegovem imenu bi se poslavljal, se priporočal in ....
In zdajci pride »Slovo«!
Zdaj vse minulo je, nikdar več pel ne bom!
Žolna piškava pa poka. poka od same zloveščnosti. Naj poči! —
Avtomobilske in le alske nesreče
Pretekla nedelja beleži celo vrsto avtomobilskih nesreč. O nekaterih poročamo na drugem mestu. Nedaleč neke železniške postajice na progi Brno-Tišnovice na Moravskem so imeli silen karambol. S potniki naloženemu tovornemu avtomobilu je nenadoma odpovedala zavora tik pred prelazom čez železnico. Avto se je zaletel v zadnji vagon. Šoferjevega brata. 151etnega dečka, je vrglo pod vlak in ga popolnoma razmesarilo. Izmed ostalih desetih potnikov mladih izletnikov, ni ostal niti eden nepoškodovan.
Pri padcu potniškega letala nedaleč Hadleva v Severni Ameriki je zgubilo življenje osem oseb. Štirje potniki so tako težko poškodovani, da bodo najbrž podlegli. Letalo je padlo z višine 500 metrov in se zarilo globoko v zemljo. Vzrok nesreče je preob-teženost aeroplana.
Oddam sobo
s prostim vhodom, eventuelno s porabo kuhinje. — Koseskega ul. 4.	1122
Šolske torbice nahrbtnike, jermene za knjige itd. na debelo In drobno pri IVAN KRAVOS, -\leksandrova. cesta 13.	830.
SpecUalna delavnica za črkoslikarstvo in soboslikarstvo. Fr. Ambrožič, Grajska ul. 2, Maribor. 1119
s
Razpis.
Posojilnica v Mariboru, r. z. z o. z. (Narodni dom) razpisuje za leto 1927-28 dr. Franja Rapoca ustanove za visokošolce, devet mest po Din 300’—.
Pravico do teh ustanov imajo visokošolci sloven ske narodnosti iz mariborskega in šoštanjskega okraja.
Prošnje z domovnico, zadnjim šolskim spričevalom in ubožnitn listom naj se vlože do 28. septembra 1927 pri Posojilnici v Narodnem domu.
V MARIBORU, dne 17. septembra 1927.
Dr. Radoslav Pipuš
predsednik.
e>“PRODAMO
večjo množino
kilogram Din 4*—
Več »e Im v uprivl Večer n Ik*.
Ul
Zimsko perilo
copate, rainovrstne obleke itd. kupite pri
ioea
Jakob-u Lah-u,
Maribor, SaiflO Glavni trg- St. 2
POZOR
POZOR!
ako. Vam VaM stroji nagajajo obrtnike se na specljalno m e-hanično delavnico Justin austlnCIC, Tsttenbachova ulica *tev. 14, ker Ima Ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst.	937
Din 199'-
čevlji s spono lakasti in v modnih barvah pri
Anici Traun
Grajski trg 1
870
104«
Pohištvo posteljnina vložki matrace zastori
posteljne odeje pohištveno tkanino itd.
najboljše in najceneje pri
Karolu Preis
Maribor, Gosposka 20
Brezplačni ceniki!
atofii
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiin
bo priredilo v nadelfo, dna 2 oktobra 1927
v verandi in salonu .Union*
Medo-kave
se dnevno
na tisoče šallc popije
Pomnožena godba, krasne dekoracije. Vstopnina Din 6*—
(družinske vstopnice za tri osebe samo Din 12*—). Začetek ob 15. uri. mo Začetek ob 15. uri.
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik
se vse blago po zelo znižanih cenah
razprodaja
pri
Jos. Karničnik im
Slovenska ulica 10
Ne zamudite te
izdajatelja In urednik: Fran BrozoviČv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik $t«olr ' Detela v Mariboru