ZA PREMAGOVANJE TEŽAV BO TREBA MOBILIZIRATI VSE KRAJANE, ŠE ZLASTI TISTE, Kl SO SE IZKAZALI ŽE PRI DOSEDANJEM REŠEVANJU PROBLEMOV. TU MISLIMO ZA AKTIVNE DRUZBENOPOLITICNE DELAVCE, Kl DOBRO POZNAJO ŠIRŠO DRUŽBENO PROBLEMATIKO
Krajevna skupnost in srednjeročni program
Število prebivalstva naglo narašča, zato je prav, da nakopičene probleme rešujemo »po hitrem postopku«, sicer jih bo več, kot jih lahko pričakujemo
Čeprav so še počitnice, čas dopustov, ni zamrlo delo v po-sameznih družbenopolitičnih skupnostih. Tudi v krajevni skupnosti se je treba pripravi-ti na vrsto nalog, katerih izpol-nitev je življenjsko vezana za njene prebivalce.
Tako so posamezne KS že začele pripravljati osrrui;ke družbenega razvoja, saj mo-rajo v najkrajšem času pripra-viti konkretne predloge za re-šitev nakopičenih problemov. Tudi v KS Stari Vodmat so se lotili dela. Pripravili so osnu-tek družbenega razvoja od le-ta 1976 do 1980, pri čemer pa so upoštevali izhodišča, ki jih je sprejela občinska skupščina na svoji seji 30. 6. 1975.
Pri izdelavi izhodišč je tre-ba upoštevati, da je slednja treba uskladiti s podobnimi v drugih krajevnih skupnostih v občini Čenter. Da je to nujno, ni treba posebej razlagati. Do-volj zgovorno opozarjajo na to ' pretekle izkušnje pri izdelavi načrtov.
Največ pa o tem lahko po-vedo tisti družbenopolitični de-lavci, ki so že sodelovali pri podobnem delu. Ti vedo, da ni mogoče zastopati izključno lastnih stališč in jih tudi rea-lizirati, temveč da je pri tem • treba vedno in povsod upošte-vati širše družbene interese. Prav usklajevanje slednjih z in-teresi v KS pa lahko privede do pričakovanih rezultatov.
V  nasprotnem primeru pa se nalog ne da reševati sproti. Po-sledica  tega   je  na  eni  strani nezadovoljstvo    krajanov,    na druga pa dejstvo da se števil-ni   problemi   prenašajo   v   na-slednje leto, kar pa ne prinaša nič dobrega.
Najvažnejše pri vsem tem je, da imajo krajani možnost dati svoje pripombe in zahte-vati ustrezna pojasnila, če jih ne bi upoštevali pri izdelavi načrtov. Krajani se vsak dan spoprijemamo s problemi in vedo, da jih je treba nemudo-ma odpraviti, saj bi sicer pri-šlo do še večje škode (npr. po-pravilo objektov) ali pa neka-teri izmed njih ne bi hoteli več sodelovati. Tega pa si prav go-tovo nihče v skupnostih ne želi.
V   krajevni skupnosti so za izdelavo osnutka (izhodišč) na-črta  družbenega razvoja usta-novili posebno komisijo, v ka-teri so bili poleg predsednika prof. Dušana KOMPARETA za-stopani še tajnik Ludvik KREč in še nekateri vidni družbeno-politični  delavci. Prav  sestava komisije je porok, da bo izbra-no gradivo res tako, da ga bo-do krajani lahko pregledali in
' dali nanj pripombe.
Osnutek je zelo obsežen, saj vsebuje poleg teksta še številne statistične kazalce, ki nazor-no prikažejo današnje stanje v skupnosti, bodisi da zasledu-jemo razvoj njihovih TOZD ali pa da želimo zvedeti, kako se razvijajo negospodarske dejav-nosti. Pomembni sta obe pod-ročji. Obe sta tako tesno po-vezani, da ju ni mogoče ločiti. Le pomislimo, kaj bi bilo, če bi na primer začeli zanemarja-ti gospodarstvo. Rezultat: manj strokovnega kadra, večji social-ni problemi in podobno. Ena-ko bi bilo v gospodarstvu. Ce
pri tem pomislimo še na dej-stvo, da bo že kmalu morala vsaka TOZD prispevati za vsa-kega delavca, stanujočega na območju Starega Vodmata, do-ločeno vsoto denarja, potem nam prav gotovo ni vseeno, kaj delajo posamezne TOZD.
Za razumevanje trenutnega položaja pa moramo najprej prikazati, kaj danes predstav-lja skupnost. Zbrani podatki kažejo, da se njena podoba sil-no hitro spreminja, kar je na-vsezadnje posledica številnih sprememb.
Tu mislimo zlasti na pove-čanje prebivalstva, na spreme-njeno izobrazbeno strukturo, novogradnje, ki bodo sledile namesto porušenih, v bistvu že močno dotrajanih hiš. Pa tu-di socialne sestave prebivalstva ne kaže zanemariti. V KS Stari Vodmat prebiva v 1202 druži-nah 3869 prebivalcev, od tega je 1665 moških in 2204 žensk, gostota naseljenosti znaša 7034 prebivalcev na km2, pri čemer pa so upoštevani le stalno na-seljeni prebivalci.
Ce pa bi upoštevali še osta-le, bi bila gostota še večja. Ta se bo z leti povečala. Zakaj? Zato, ker bodo na njenem ob-močju nove večnadstropne hi-še, kar bo nujno povečalo šte-vilo stalnih prebivalcev.
Seveda pa je treba upošte-vati, da stanuje na območju KS Stari Vodmat trenutno 16 odstotkov prebivalcev, starlh več kot 60 let.
Zavidanja vredna je izobraz-bena struktura. Imajo kar 53 odstotkov ljudi s srednješol-sko izobrazbo in 20 odstotkov z višjo ali visokošolsko izobraz-bo, pri čemer so visokokvali-ficirani kadri zaposleni v bliž-njih TOZD, npr. Kliničnih bol-nicah in podobnem. To stnik-turo, ki je gotovo pomemben dejavnik, je treba izkoristiti. Se pravi, da je na omenjenem območju veliko strokovnjakov, ki dodobra poznajo posamez-na področja, saj se z njiml sre-čujejo pri vsakodnevnem delu.
Kljub velikim uspehom (gradnja infrastrukture) pa so v skupnosti tudi številni prob-lemi, ki še čakajo, da jih kra-jani skupno z družbenopolitič-nimi  organizacijami rešijo.
Naj naštejemo le nekatere; ureditev cestišč, pločnikov in parkirišč, rekonstrukcija cest (Jenkove ulice), razsvetljava, priključki na toplovodno omre-žje, PTT storitve, razširitev plinskega omrežja, odvažanje smeti, boljša povezanost s ce-stami in podobno.
Na območju skupnosti ima svoje obrate ali svoje sedeže tudi nekaj temeljnih orgariiza-cij. Naj omenimo na primer GIP GRADIS, PLETENINO, ZMAJ in TEGBAD. Sodelovanje z njimi je zgledno, pri čemer je treba pohvaliti zlasti GRA-DIS in PLETENINO, ki sta S svojimi prispevki omogočili razvijanje športne dejavnosti. Podjetje Gradis je dalo brez-plačno na razpolago zemljišče, na katerem vadijo mladina in odrasli. Poskrbljeno pa je tudi za najmlajše. Tovarna Pleteni-na, znana po svojih lepo izde-nih športnih dresih, pa je dala nekaj dresov brezplačno nekaj pa po globoko znižanih cenah. Tudi tovarna Zmaj se je lepo
izkazala. Lahko navedemo še en primer zglednega sodelova-nja. Ker ima KS za svoje bo-gato družbeno in idejnopolitič-no delo premalo prostora, ji je že večkrat priskočil na po-moč Gradis, ki jd je dal na raz-polago svoje prostore. S tem ji je omogočil nemoteno delo.
Zaradi povečanja prebival-stva bodo morali razširlti pro-store vzgojnovarstvenega za-voda, v katerem je že sedaj ve-liko otrok. Zelijo doseči kar najboljše varstvo in zajeti kar največ otrok, in sicer 90 od-stotkov. Kakšen vzgojni pomen ima to za otroka in celotno družbo, ni treba posebej po-jasnjevati. Naj omenimo le smisel za kolektivnost, kar manjka nekaterim otrokom, ki iz takšnih. ali drugačnih upra-vičenih in neupravičenih raz-logov ostajajo edinci v druži-nah. Otrok pozabi na svoj »jaz«, kar je najpomembnejše, nauči se odrekanja, s tetn pa se začne zanimati za probleme bližnjega, kar mu utegne v živ-ljenju zelo koristiti. Na tem načelu vendarle temelji vse njegovo življenje, še zlasti ta-krat, ko sam nosi precejšnjo odgovomost v družini kot njen delni ali pa izključni hranitelj. Zato bo treba v vrtcih zapo-sliti še več vzgojiteljic in me-dicinskih ^ester, ki jim bo tre-ba zagotoviti stanovanja. Raz-širiti pa bo tretea tudi šolske prostore. Tudi tu so potrebne nove uCilnice in nova telovad-nicfa, ki ne bo služila le šolskl mladini, temveč tudi rekreaciji odraslih (nepreceriljive vredno-sti za njihovo dobro počutje na delovnem mestu pri premago-vanju vsakodnevnih nevšečno-sti!).
Kljub temu da je kulturno prosvetna dejavnost v skupno-sti dokaj razvita, je ne bo mo-goče obogatiti, če ne bo na voljo več kulturnih objektov (prostorov za prireditev). Okrepiti bo treba socialno služ-bo, to je dobiti še nekaj so-cialnih delavk, da bo lahko opravljeno včasih zelo težavno delo. Kako humano je njihovo delo, pa lahko povedo le tisti, ljudje, ki so jim socialne de-lavke s svojo požrtvovalnostjo pomagale iz stiske, ki jih je trla že leta.
Pri neštevilnih nalogah je treba precej prizadevnih ljurii, sicer ni želenega uspeha. Tu ne sme manjkati niti aktivnih družbenopolitičnih delavcev. Ce pomislimo, da se je dejavno-stim iz preteklih let pridružUa tudi civilna zaščita, je na dla-ni, da brez zavzetega kadra ne gre.
V posameznih organizacijah krajevne skupnosti Stari Vod-mat je naslednje število čla-nov: v ZK (svet ZK pri KS 32 članov, dve terenski organiza-ciji ZK 48 članov in med kra-jani še 222 članov). V Sociali-stično zveao oziroma krajevno konferenco je vključenih 3000 članov, v ZB jih je 352, ZRVS 162. Kar zadeva financiranje skupnosti, je treba povedati, da bodo sjroške tudi v prihod-nje krili s prispevki iz občin-skega proračuna in z denar-jem, ki ga bo skupnost dobila pri regijskem skladu za SIS za območje mesta Ljubljane, ki je že ustanovljen.         C. F.