312. štev. V Ljubljani, sreda 29. decembra 1920. v«««!«* *«0(«vl"'- III. leto. Velja v Ljubljani iu po pošti: telo leto >ol leta . Četrt leta u mesec K 240*— » 120 -. 60 -» 20 — Za inozemstvo: celo leto . . fol leta. . . {etrt leta . , n mesec . . K 400--„ 200 — „ 100— - 15— m Za Ameriko: celoletno . , 8 dolar, polletno ... 4 dolarja četrtletno. . . 2 dolarja •-v) naroinlUi naj posisjajo oo nakaznici. 'a v*** Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu - štev. 8. Teleion štev. 44. j ....i—- Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. — Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — : Rokopisi se ne vračajo. ■" ' .. Beograjska pogajanja prekinjena. Pasic vrnil mandat. Beograd, 28. dec. (Izvirno poročilo.) Danes zjutraj so se vnovič sestali delegati demokratske in radikalne stranke, da se porazgovore o položaju. Seja Je trajala od 9 do 13 In pol. Dosegel sc Je sporazum v toliko, da so radikalci pristali na to, da demokrati dobe ministrstvo za finance, do. čim so zahtevali zase portfelj za agrarno relormo. To so zlasti zahtevali mlajši radikalci, Id so Izjavili, da Je to pogoj za muslimane, da stopijo v vlado. Akoravno se fe sporazum dosegel v vseh drugih vprašanjih, vendar Izjavljalo demokrati, da ne morejo odstopiti od svoje zahteve po tem resortu, ker so dve leti delal) za Izvedbo agrarne reiormo. — Po konferenci Je Imel demokratski klub sejo, na kateri so klubo-vl delegati poročali o poteku porazgovorcv * radikalci* Izgloda, da Je tudi dr. Korošec volim stopiti v novo vlado, a skušal bo dobiti nekako širšo svobodo za Slovenijo, ako ne bo mogel doseč) za to pokrajino avtonomi* le, kakor sl Jo Je želel. Beograd, 28. decembra. (Izvirno po. ročilo.) Ker so radikalci pristali na to, da dobijo demokrati ministrstvo ca finance, sam) pa portfelj za agrarno reformo, se Je na dej! demokratske stranke, ki se Je vršila danes dopoldne, o tem zelo živahno razpravljalo. Seja Je bila ponekod burna. Po dolgi debati fe Ml sprejet sklep, da morajo demokrati v novi vladi dobiti vse one re-sorte, ki so Jih imeli v Vesnlčevem kabinetu. To zahtevo- so sporočili Paslču, k! Jo Je naznanil radikalnemu klubu. Popoldne so Imeli demokrati znova sejo, kjer so nadatlevaU razpravo o zahtevi radikalcev, da dobe portfelj za agrarno reformo. Debata Je bila zelo živahna. Za sprejem radikalnega predloga so med dragimi nastopili Draškovlč, Davidovlč hi Prt-blčevlč, proti pa sta bila Vofa Veljkovlč In Voja Marinkovič. Po dolgi debati [e prišlo do glasovanja. Z dvema gtasovoma večine Je bilo sklenjeno, da se zahteva radikalcev ne sprejme In da demokrati vztrajajo na tem, da dobe ministrstvo za agrarno reformo. Po sej) Je Ml o tem sklepu obveščen Nikola Pašlff v poslopje konstltuante In dvor In vrnil regentu mandat za sestavo vlade, ker smatra pod tem! pogoji uspeh za nemogoč. Ob 6. popoldne po avdijoncl Je prišel Nikola Pasič v poslopje konstltuante In konferlral z dr. Korošcem. Ob 7. Je prišel tjakaj tudi minister dvora Jankovič In Imel daljši razgovor z nekaterimi politiki, zlasti z Draškovičem. Pričakuje sc, da bo načelnik demokratskega kluba, g. Davidovlč Jutri šel na dvor in tam predlagal, naj se mandat za sestavo vlade nanovo poveri Pašiču. Fasistovski nemiri v Trstu. Obsedno stanje. Trst. 28. dec. (Izvirno poročilo.) Vslcd dogodkov na Rclti te prišlo na božične prazmke v Trstu do velikih fašJstovskih izgredov. ki so orivedJi do oboroženih spopadov z vojaštvom. Fašisti so proglasili samostojno republiko in proklamirali združe- nje z d Annunzilem. Vlada le vsled teaa v soboto oroclasila obsedno slanie v Trstu In okolici. Ktiub temn se demonstracije nadaljujejo. Uvedena ie preventivna cenzura za časopisje. Dosedal. ie aretiranih nad 150 oseb Obleganje Reke. Trst. 28. dec. (Izvirno j>oročilo.) Iz oficioznecra vira poročaio. da se tekom včeraišnieva dne nJ zgodilo nič posebnega. Regularne čete lzva-laio počasen nritisk da bi dale letri-onarJem priliko uvideti da ie vsak odoor brezuspešen, v nadi. da se na ta način preprečijo dalini krvavi spooadl, Zanesliiva Doročila velijo, da le več iinlivnih meščanov na Reki ponovno predložilo DAnnunzilu resnost poležala In brezimnost nadaljnjega odpora. — Prosili so ga nai odneha — DAnnunzio oa £h le strogo zavrnil in »ih tudi surovo ozmerjal. — Da se čete nekoliko od-oočiteio da se izmenjalo oddelki. Rim 27. dec. (Izvirno poročilo.) Ministrski predsednik Giolitti Je soreiel več poslancev ter iim nodal Iztave o položaju na Reki. Deial fe. da D’Annunzio ni mrtev hi tudi ne ranjen. Omenil te. da so redne čete dobile nalog. nai ne streliaio na mesto. Povelje imaio zasesti voiašmce in prisiliti upornike da se vdaio. kakor se k? to zgodilo v Zadru. Giolitti le pripomnil, da. ie vlada morala energično nastopiti, ker se ie bilo bati. da bo Jugoslavija posegla vmes kakor se ie bilo bati glede Zadra. Končno ie ministrski predsednik. izjavil da oričaknie še tekom dneva zasedbo Reke no vladnih četah. Zanikal ie oonovufi. da bi bili voiaki streJiali na zasebnike. Streliala ie tudi vnina ladia »Andrea Doria«. ki ie streliala na vofašnice in na vladno palačo. »Esoero« ni zletel v zrak. ampak le samo ookvarien. — Po razvpvoru so ooslanci dobili vtis da so vladne odredbe popolnoma upravičene in da vlada popolnoma pravilno postopa. Prvi dan pogajanj z rudarji. Delavci popuščajo, > Pod predsedstvom sr. rudarskega elavaria Strearia so se začela včeral popoldne ob dveh v kniižnič-ni dvorani vladne palače v Lhibliani Dovajanja 7a snorazuni med Trboveljsko oremoeokonno družbo in stzvkuiočimi rudarskimi delavci. Diužbo sta zastopala e?, ravnateli Skubic in inž. Suklje. Savez rd rad-n.ka sre. Petakovič jn Hlebec Nar. soc. .svežo e. Fakin. Radničko komoro e. Miloševič; prisostvovalo je ktevilno delavsko odposlanstvo vseh it5rih strokovnih organizacij. Potratni so se udeleževali oalie gg. inž. ^tebi in Gostiša kot odposlanca osrednie vlade. e. ooverienik Ribnikar ?n števi'ni drugi zastopniki deželne vlade Rud glavar Strgar ie v otvoritvenem v-nvoru začrtal potek dosedanjih neusnešnih oovaiani. nakar ie g. Petakovič v dališih izvaianiih zagovarjal delavske zahteve, očital vladi pristranost in neiskrenost v nienetn posredovanju ter opozarjal na veliko razliko v plačah rudarjev državnih rudnikov in onih v trboveljskem revirni. Povdarial ie. da mora vlada vsekakor priznati trboveliskim rudarjem Iste pravice kakor iib ie priznala nastavliencem v državnih rudnikih, zlasti v Velenlu. Razvila se ie dolga. živahna debata v katero so posegli med dru-CTiii ee. Strgar Skubic, Suklie. Ribnikar dvorni svetnik Pirnat. Fakin. Hlebec Petakovič. Sprva se le zdelo. da bodo ostala tudi ta Dovaiania brezuspešna tekom debate n? se le onazilo bistveno zbližanie. Zlasti delavski^ zastopniki so šli v svoiem Donuščaniu Drecei daleč, ko niso več vztrajali na svoiih prvotnih zahtevah anroafr iziavili. da so zadovoljni. ako se iziediiačiio niihove plače z onimi, ki iih imaio rudarit v državnem rudniku v Velenju. Izied-načiio nai se minimalne plače in trboveljski rudarii vrhu tega odškor chutelo za diferenco, ki k) Tnoraio za preživlianie plačati več kakor Velenjčani. ki dobivalo potrebščine do zelo nizki ceni iz konzuma. G. Skubic ie izlavil. da sc ne more izreči o delavskih zahtevah, dokler se ne ponči natančno o mezdnem sistemu velenjskega rudnika. Povdarial oa »e da bo moral iti vsak povišek plač na račun oremogovoe cene. čemur so delavski zastopniki ugovarjali dokazujoč. da more družba vsled velikega dobička zvišati plače tudi pri današnjih cenah. Prihodnia seia se vrši v četrtek popoldne. Med tem bo posebna ko-misiia na podlagi knHsr ugotovila gmotni položai veleniskeea delavstva in predložila svoie ugotovitve kot podlago nadabnim poealaniein. Seia »e bila končanj ob 6. UGODNA REŠITEV MEJNEGA VPRAŠANJA NAD MARIBOROM. Maribor, 28. dec. (Izvirno porodilo.) Kakor Izve vaš poročevalec, Je pariška konferenca veleposlanikov v za nas ugodnem smlsln rešUa vprašanje mejne črte med Sv. Duhom In Muro. NOVI VLADNI KOMISAR MESTA MARIBOR. Maribor. 28. dec. (Izvirno poročilo.)' Namesto odstonivšesra dr. Leskovarja te za vladnega komisarja mesta Maribor imenovan vladni .tainik dr. R. Mulaček ki ie bil doslen dndelien mariborskemu okrainemu glavarstvu. . VERIFIKACIJSKI ODSEK. Beograd 28. dec. (Izvirno poročilo.) Verifikacijski odsek- ie imel včerai seio na kateri so bili overovljeni mandati črnogorskih poslancev. Poleg tega se »e vzela na znanje ostavka poslancev, ki so bili izvoljeni na več mestih. Poslalo se ie obvestilo onitn. ki prideio na niihova mesta. NOVI ITALIJANSKI POSLANIK V BEOGRADU. Beograd 28. dec. (Izvirno porodilo.) Danes ob U ie novi italijanski poslanik Manzoni v spremstvu italijanskega ooravnlka Galanteia oosetll ministrstvo za zunanie stvari in ministrskega predsednika dr. VesnčCa. POGODBA O PROMETU MED MADŽARSKO IN JUGOSLAVIJO. Budimpešta. 28:- dec. (Izvirno poročilo.) Pq poročilu »Pesti Naola« se ie med lugoslaviio in Madžarsko sklenil dogovor po katerem se pričetkom ianuaria vzpostavi promet med obema državama. V nogaianiih. ki so traiala od 17. septembra t. 1.. so sklenili da bo tranzitni promet šel preko Subotice. Uvedeta se dva nara brzovlakov med Budimpešto in Beogradom in med Budimpešto in Zagrebom. , OBRAMBNA ZVEZA MED ITALIJO ČEŠKOSl OVAŠKO IN JUGOSLAVIJO. Basel, 28. dec. (Izvirno poročilo.) Kakor javlja milanski »Seeolo«, so se med Italijansko, Češkoslovaško m Jugoslovansko vlado začeli predhodni porazgovorl, ki Imajo namen, ustanovit! obrambno zvezo med Italijo, češkoslovaško In Jugoslavijo. Takoj po praznikih bo ttalljansk] minister za zunanje stvari grof Slorza odpotoval v Beograd in Prago. D’ ANNUNZI !EV NAČRT. London. 27. dec. (Izvirno poročilo.) Milanski dopisnik »Timcsov« poroča, da ie D’ Annunziiev načrt obstaial v tfem. da Reko popolnoma prepusti usodi in da se z vsemi svojimi silam1' vrže na Dalmaciki kier je nameraval zanetiti ud or prebivalstva in potem napasti jugoslovanske čete. Na ta način bi nastal težak položaj. ki bi razveljavil ranallsko pogodbo. Dva velika narnJka sta bila orioravliena. da spravita nlegove legionarje in tonovc v Dalmacijo. Po D’ Annunziievevn mneniu bi hkrati izbruhnila vstaia tudi na Hrvatskcm. Timeo Danaos... Italijanski karabluljerjl la drugi oddelki redne armade z mornarico In artllfertjo vred oblegajo Reko In D* Annunzlja. Vsi Italijanski viri zatrjujejo soglasno In slovesno, da gre to pot za resnico, da Je italijanska vlada trdno odločena streti D* An-nunzljev odpor In Izvršiti svoje obveznosti Iz rapallske pogodbe. Kri, kJ Jo tekla In še teCe na Rek) hi v predmestjih, potrjuje to tako neverjetno poročilo. Zakaj neverjetno Je res, kar se godi te dol na tleh »svobodne kvarnerske regeu-ce«. Italija preliva kri svolib vojakov za to, da Izpolni svoje dolžnost) do Jugoslavije. Italija, mat| In vzgojiteljica maccMavel-Ilzma, se bije za poštenje, za časi ko Jo od nje zahteva pisana pogodba . . . Kljub grmenju topov, bombardiranju Reke, kljnb mrtvim In' ranjencem ne moremo verjeti. Proti D* Annunzhi Je akcBa rimske vlade vsekakor naperjena. Zgodovina 6o' še le pokazala, ali Je konllftt rea tako tr*. glCen ki D* AnnunzIJovo početje res tako blazno - obupno, kakor nam to slikajo italijanska poročila. Tekom časa še le bomo moril zanesljivo ugotoviti ali reškl dogodki kljub svoj) tragični zunanjosti niso vendarle samo to, kar Je bila vsa dosedajna Italijanska politika v reškem vprašanja, samo farza In komedija. Bojimo se, da bomo plačali račun zopet ml. Ne bori se ItalUa za to, da drži svojo besedo JugoslavljL Pretkan) Giolitti računa s tem, da bodo obdali božični dogodki Reko z glorlolo Italijanskega mučenlštva ta tako pripravili razpoloženje za pripoleoje te -svobodne države« h materi Italiji Zato Je bržčas D' Annunzijev odpor GioHttlln prav dobrodošel, kakor ga tudi v svojih Izjavah obsoja In žigosa kot zločin nad dr« žavo, Ravnotako so mu dobrodošle pač tudi nacionalistično demonstracije po Italiji čeprav so naperjene proti njemu In njegovi vladi Brezdvomno bo znala Italija svojo protlreško akcijo Izrabiti v ntrjenje svoje pozicije na Reki Naši nesrečni delegati T Rapallu so se zadovoljili glede tega za naše življenja tako važnega mesta z golo firmo »svobodna država«, ne da bi Izposlovali kake garancije, da bo ta svoboda resnična In prava. Zato se bojimo, da bo tvorila Reka z Zadrom le prva dva stebra za most italijanskega Imperijallzma na Balkan. Kajti nlbče pač ne dvomi, da Je ItaU-lansko zatrjevanje prijateljstva do nas gola hinavščina, kakoršna Je bila tudi nekdajna zveza z Avstro - ogrsko. Tudi ojtbova zveza z nam) Ima le namen, olajšati delo zn prave dlje njlb politike, nas omamiti In oslepiti, da bi Macchlavellljevl nasledniki lahko ribarili v kalnem. Bodimo tore) previdni v.presojanju re-šklb dogodkov. Ne bojmo se, no bomo delali krivice Italiji In njeni vladi, če dvomimo o Iskrenosti hi poštenosti akcije generala Cavtglla. Presojati moramo ta konflikt g stališča italijanske Imperijallstlčne politike« kateri edini služijo tud) najfcovejše žrtve operacij ob Kvarnem, Zavedajte se tega ta pripravljajte se« gospodje ,v Beogradu, ki slabite držav« a brezkončnimi boji za strankarske Zahtevft osebne ambicije ta ministrske portleUe. NACIJONAUSTICNE demonstracije PO ITALIJI. LDU Dunaj, 28. dec. Kakor poročajo i Osti Iz Rima, so sc vršile v Rimu;* Benetkah In Trstu radi dogodkov pred Reko n— cljonallstlčne manifestacije. Kakor dozirava »Neue Frele Presse«, so poskusil) demonstranti v Rimu naskočit) hišo ministrskega predsednika Glollttlja, kar pa Je preprečita vojaštvo. LDU Rim, 27. dec. Pri soji občinskega sveta Je rimski župan z ozirom na vznemirjenje prebivalstva radi rcšklb dogodkov predlagal da se sefa v znak žalosti odgodl In zastava na kapltolu razobesi na pol droga. Občinski svet Je predlog sprejel, kar Je vzbudilo odobravanje navzočega občinstva. UŽALJENI D’ANNUNZIO. Milan. 2*. dec. (Izvirno poročila) D’Annunzio ie kraliu vrnil red Sv. Annunziate. k? mu tra le bil podelil oh izbruhu svetovne vojne. BOMBNI ATENTAT NA UREDNIŠTVO »STAMPE«. Rim, 28. dec. (Izvirno poročilo.) Nn uredništvo »Stampe« je bil Izvršen bombni atental Prostori so precej poškodovani. Atentatorji so neznani, sodijo pa, da so atentat povzročili fašisti. ŽRTVE ARDITSKEGA BANDITSTVA. LDU. Crkvenlca, 28. decembra. Poznavajo, da so na Božič biti pri spopadu v Baški na naši strani ubiti: Lo’!č Kajetan, Bora Franjo, Kastanič Marica, KastanIČ Anica ter desetleten otrok. Potrjujejo nadalje, da sta ubita dva ardlta, eden pa težko ranjen. Ponoči se Je nekoliko našim ljudem posrečilo, da so zbežali pred ardltl v Pravlčane . Lukove. Tudi danes Jo zbežalo pet oseb v Novi NAMERAVAN NAPAD NA BRATISLAVO. Pratra. 28. dec. (Izvirno poročilo.) »Narodni Listv« poročalo iz Bratislave, da so tolne tazrm?Čene?a det.achementa Heias nameravale nanasti Bratislavo in io opleniti. Te tolne se zbiraio na zahodnem Madžarskem in so nameravale izvesti napad dne 28. t. m. Oblasti pa so izvedele za to nakano in so okoli mesta napravile žične ovire in na važnciSe točke postavile voiaške straže. Napad 5e vsled teea Izostal. Madžarska vlada ie izjavila, da ne more biti odsrovorna za tolpe, ker !e 1 Že davno razpustila Holasovo četo. I FRANCIJA NE PRIZNAVA VEC NlKlTE, Berita, 28. doc. (Izv. poročilo.) »Bon ltaer Tageblatt« javlja Iz Beograda: Francoska vlada Je pismeno naznanila Jugoslovanski vladi da Je ukinila svojo diploma« tKtao zastopstvo pri črnogorskem raz-kralju. Istotako so se ukinila vsa državna mesta črnogorskega kralja ter vsi diplo. matični In konzularni agenti v Franclji. Ta so posledice, ki Jib Izvaja Franclja iz rešitve Jadranskega vprašanja ter lz Izida volitev v koustituanto. IREBENTISTIČNO NEMŠKO VB SOKOŠOLSKO DRUŠTVO V GRADCU. Maribor. 28’. dec. (Izvirno poročilo.) Kakor se čuie. fe bivši glavni urednik »Marburger Zeitune«. Nor-bert Jan ustanovil v Gradcu društvo nemških vtsokošolcev. ki sl Se nadelo ime »Horruck bis Stcin-briick«. Društvo razviia krepko propagando za odcepitev Staferske od lueoslavile in ima tesne zveze zla-sti z Mariborom BORZNA IN TR2NA POROČILA* 28. decembra. Valute in devize. Curlb: Berlin 8.90, Ncw York 639« London 23.16, Pariz 38.25, Milan 22, Praga 7.30, Budimpešta 1.12*/», Zagreb 4.10, Varšava 1.10, Dunaj 1.621/*, avstrijske žigosan« krone 1.10. , Dunaj: Jugoslovanski dinarji 1620— 1640, ameriški dolarll 660—664, francoski Iranki 3855—3895, švicarski Iranki 10.050-. 10.100, češkoslovaško krone 741.25—747.29« angleški funti 2920—2940, madžarske krcu« 113—115, italijanske Ure 2215—2235, nemške marke 906—912, poljsko marke 98J0—* 100.50. Praga: Jugoslovanski dinarji 215« nemške marke 149.75, švicarski Iranki 1343.50, francoski Iranki 517.50, Italijanska Ure 297, angleški luntl 310, ameriški dolarji 87.25, avstrijske žigosane kron« 12.871/«, poljske marke 11.50. Beograd: Ameriški dolarj) 33.39, angloškl luntl 126—127. francoski Iranki 216—218, Italijanske lire 128—129, romunski leji 48—48.50, bolgarski lev| 40—41, avstrijske krone 7J0—7^0, napoleondorl 120—122, nemške marke 60—SOJO. Efekti. Zagreb: Banka za Primorje I050--1125, Jadranska banka 1700, Ljubljanska kreditna banka 0—980, Jugoslavenska banka 600—610, Prva hrvatska štedlonic« 9100—9200, RIJečka pučka banka 495-500» Stran 2. »■IM—H................ koristi, državo oa pehate nevzdržno v prepad. S takšnimi obmioolnimi avspicf-iami končuie leto 1920. v Avstriji. Ako v naikraišein času ne nanravi železna roka v državi reda. bo Av- Delo verifikacijskega odseka. Veria-kacijski odsek Sc Smel sejo, na kateri so se pregledovali spisi iz Črne gore. Vsi mandati bodo menda overovljeni. Odsek nadaljuje svoje delo. * češki preti nova rudarska stavka, »Prager Tagblatt« poroča iz Moravske Ostrave, da preti Izbruhniti nova stavka rudarjev, kateri zavračajo pravkar sklenjeno kolektivno pogodbo In ki so stavili več novih zahtev, ki naj se sprejmejo do 31. t. m. Za ugoditev tem zahtevam bi bilo potrebno 19 milijonov kron. Na skupščinah rudarjev imajo levi socialisti zopet premoč. Kakor praška poroča »Tribuna« iz Moravske Ostrave, je začelo včeraj stavkati 4000 delavcev. Kakor Javlja »Češke Slovo«, so btlt zaupniki ostrovskih rudarjev opozorjeni na možnost m1i'tart-zaclje rudnikov. K tatvini v dunajskem češkoslovaškem poslaništvu javlja dunajska »Presszentrale«, da se je posrečilo prijeti tata v osebi pomožnega sluge ▼ poslaništvu- Trubtaskega. Aretiranih je tu. Tu tvori središče vorašanla — madžarslca revanška politika. Ako se m? danes zvežemo z Bol vari. od-biicmo s tem Rurnune — o tem ni dvoma — in tin poženemo na stran Pollakov in Madžarov. V slučaiu konflikta ie to slaba zamena, ki bi utegnila postati usodna ravno za nas Slovence in hrvatsko banovino, ker vodi čez nas oot z Dunaia in iz Pe-šte do moria, Kaiti 15 miliionov Ru-munov ie dokai več ko nekai nad 4 militone Bolvarov. Kai drugega bi bilo ako bi imeli mi z Bolvari za rumunskim hrbtom močno zavezniško Rusiio. Da z boliševiškn Rusiio ne moremo računati. ie iasno za vsakoear. ki se ne ere utonite. Pred zavezniško Rušite bi Romunija mirovala In ravnala svoi olašč po našem vetru. Toda — dokler take Rušile ni. toliko časa si z bulvarskim oriiatelistvom našega mednarodneva ooiožaia ne zboljšamo. nač oa poslabšamo. Priiatelistvo z Bolvari zaradi prijateljstva in slovanstva sameva ie tud? nekai a spada v Doutavie Cuv-stvene politike. Prvo le. da ie naš zaveznik vreden in zanesliiv. drueo. če te Slovan. In v tem oziru dede Bodearov ne smemo biti oreootimi-stičnl. Zemtiedelska stranica Stam-boliiskeea te danes na vladi: vprašanje ie. če bo iutri tudi še kai ti vladajoče stranke se dandanes diskreditirajo izredno navio. Zato razumemo srbitensko nezauoliivost dasi ne odobravamo brisikantne od-bilaioče politike naše diujomacite. ■Gctovo ie. da ie treba StamboHiske-mu dati prilike da izkaže spremembo tiJišUenia uradne ooMtiku. Soloh oa se mi zdi da Slovenci nismo ravno na prvem mestu poklicani, da očitamo Srbom nespravljivost, ker so oni. ne mi. pretrpeli strahovite grozote bolgarskih masakrov. Sai Hm tudi tim* zamerimo kadar omalovažujejo naš snor do Nemcev in Ita-liianov. H koncu še k okolnostl. da nam Ceh! očitate nespravljivosti dk> Bolgarov. Posredovanje ie hvalevredno. a sicer ►ooozariamo. da ftnaio Cehi priliko večlo spravljivost in v Slezi«, kier niihov spor s Poljaki ni mani srdit, ko naš z Bolvari. M. Poročila o Reki. Odklonjena Htups|r*vanska pomoč. LDU Rim. 27. dec. Kakor lavlla-to listi. a> Jugoslovanske oblasti v Bakru ponudile generala Cavigliji voSaško pomoč. Caviglia te pomoč takoi odklonil, zakai vorašanie Reke ln vsesa ozemlia. na katerega se nanaša premirje. ie po pogodbi nre-miria edinole zadeva ftaltie. , Sušak v nevarnosti obstrelievanla. LDU Bakar. 27. dec. Noocd s« te Suk) z Reke živahno strdlante topov in strojnic. Dopoldne so pozvali Karabinlerii prebivalstvo nat zapusti svoie hiše. ker bo SttSak bombardiran. Ob 14. te došel s torpedovko v Martinščico ceneral Cavigha ter se ie vrni! ob do! 15. nazaj. Base se te doseerel sporazum, da Sušak ne bo bombardiran. Na Reki ie več oseb mrtvih in ranienih. »Veji etta« poroča da te drobec granate ranil D* Annunzia. Uradno poročilo v »Vedetti« nravi, da so zaplenili dva topa In uieli 120 karabinjerjev. Ka-rabinierii so včerai zahtevali, da tevoslovenske čete ne smete na noben način »riti na Sušak. ker bi v tem slučaju D' Annunzro obstreljeval mesto. StoteUa alpincev Izvabllena v zasedo LDU Rim. 27. dec. Listi poročalo: Na fzlavo skupine rešklh leeao-nartev. da se hočete udati. te prfico-rakala stotnila alohicev. bila na te izvabifena v zasedo in uteta. Atoln-cl so se hrabro b^nlli In le bilo več ramenih. Na torpednem rušilcu »Es-Dero« te izbruhnil požar. Vsi poskusi upora roških meščanov so bili krvavo zatrti. D* Amtunzllev torpedni rušilec zgorci LDU Trst. 27. dec. listi poročate iz Opatije, da so vladne čete obstreljevale torpednega rušilca »Es-oero«. vsled česar so eksplodirali kotli in ie ladia zeorela. Večina posadke ie skočila v morje ln se te na ta način rešila. EDINI SLOVENSKI DNEVNIK. KI POROČA STVARNO IN NEPRISTRANSKO. , JE ..JUGOSLAVIJA". '» Božični prazniki na Reki. Sušak. 27. decembra. 2e v petek ob 10. so bile po nalogu learabinieriev zaprte vse treo-vme. Karabinierii so točno vedeli, kai se bo zeodilo. vendar oa niso nikovar pustili iz mesta. Ob 22. se le začula strašna eksolozifa. za katero ie bil dan z gozdarskega urada na »Bulivaru« znak z lučio. Karabinierii so pobegnili z Jelačičevega trea. Detonaciia in potres sta bila tako močna da so se na bližniih hišah razbila vsa okna. Zlasti ie bilo prizadeto Doslooie »I. hrvatske §te-dior.ice«. Železniški most. ki vodi preko Rečine. ie zletel ob pol 24. v zrak. Ogrodje ie padlo v Rečlno. Naslednji dan ob 5. ziutral le zletel v zrak drugi most. ki ie bii trikrat miniran. Tretii most. ki stoii ob občinskem kopališču, bi do izlavi častnikov in karabinieriev moral zleteti ob doI 8. ziutrai v zrak. kar se pa ni zgodilo, dasi le bil dvakrat miniran. Prebivalstvo se te umaknilo v notramost mesta do Krimeie. Itaii-lanški častniki so bili poučeni o nameravanih eksolozifiah. vendar pa niso hoteli ničesar sporočiti prebivalstvu. Od trgovin te ostala nepoškodovana samo ena v bližini hotela »Continental*, vse drage so bile deradirane. Praga pred Božičem. V narodni skupščini se te soreiel zakon o podržaviienhi zasebnih železnic. ki so bile dosedal večinoma v rokah Nemcev. To Nemcem rii bilo oo godu. zato so začeli s hrupno obstrukcijo. ki tim oa ni koristila. Zasebne železnice se podržavite. Železnica so se podržavile ne iz kakšnih nacitonalističnih ozirov, temveč iz državnoobrambnih razlogov. Med pravkar podržavljenimi železnicami so bde nekatere stratezično važne. Ker na Nemci t« nehate govoričiti da bodo delali za udeistvitev svoie samoodločbe na vse kriolle. Da seyeda tudi država ni dolžna biti obzirna, ker pravico do obrambe ima vsakdo in češko državo so si stvorih Cehi sami z velikimi žrtvami. , Uačim. tnreJ y nr«i zfopnuci ni videti ckioi nrihauah Nemci do pameti se ie zgodilo v senatu nekaf veselo presenetljivega. Nemci so stavili tu razne predloge, s katerimi so zahtevali. da predloži vlada zakonske načrte. In za vse te predloge — bilo iih la olcoli 40 — so tudi Cehi glasovali. T_g deisivo se v razsodni iavnosti iako optimistično tolmači. Vidi se v lom možnost sodelovanja Cehov z Nemci na drugi strani pa kaže ta zadnii korak v senatu, da hoče postati senat' res to. kar od senata zahteva teorija, namreč resen, vzele-den dasiravuo radikalnejšim smerem ni šlo za tak senat in so zato zanalašč poslali vari liudi. ki nikakor nimaio kvaiifikadie za senatorje. Toda zdi so. da si ie izobrazba, znanstvenost. razgled nekaterih senatorjev podvrgla ostale člane ln da utegne priti iz senata luč« Avstrija ob koncu leta. Dunaj. 26. dec. 1920. Od ustanovitve Vzhodne marke oo Karlu Velikem še ni prebila Av-striia tako težkih časov, kot zadnie mesece. Ne samo da te kurz krone padel tako nizko, kot niso biH pričakovali niti naiboli črnogledi pesimisti. temveč tudi notranjepolitični položaj Avstrite te od dne do dne ne-vzdržneiši. Splošno vlada nazkanie. da so dnevi republike šteti, da le le vorašanie najkrajšega časa~ kedaJ bo izginila Avstriia z zemljevida Evrope. Celo v vladnih' Krogih' vlada nekaka resigniranost. Sicer se trudilo še vedno, vzbujati v inozemstvu do-zdevnost. da ie v Avstriji še vedno laika vladna sila toda nrav dobro ve vsakdo, da te ves ta trud Sisifovo oočetle. Zato se tudi v vladnih krogih oripravliaio na konec, ki mora priti orel ali slei. ako antanta v nalkrai-šera času ne prične ž energično rešilno akciio. Navzlic temu. 'da se bankovci ne- j preslano tiskalo, primanikuie denarja. Vsled veKke množine tega caoir-ia se tudi kurz krone ne more dvigniti. In ravno radi tega ne more Avstrija dobiti nikier trgovskega kredita. K temu pride še splošna moralna prepast, ki se opaža zlasti pri ma-nuclnem delavcu, kateremu Je lastni Jaz vse. ‘delo za sološnost oa inč. Stavke, ki so v Avstriji na dnevnem redu. ne ttrineseša. delavstvu tralnJb O DRŽAVNEM POSOJILU Češkoslovaška država odobri v kratkem potrebni kredit 7,a favna dela. Ta kredit, ki se zviša na 3.500.000,000 Kč se bo pokril s tremi notranjimi in z enim zunanihn državnim Dosonilom. Prvo notranje posolilo se uporabi za železnice, telefone in telegrafe: drugo 7.a hidravlične konstrukcije in kanale: tretie Da za ozdravlienie stavbne krize. Tretie Dosolilo bo imelo obliko loterijskega posolila in se bo emitiralo v začetku novega leta. Tako na Češkem. Kako oa pri nos? Po ponesrečenem poskus« 7. notranjim državnim oosoiilom v pr; vem letu obstanka Jueoslaviie se orl mas nič več ne čule o kakem notra- nlAJU jlr^a^mom rwrvcnHl(1. n državnem nosoiilu v inozemstvu. To ie vsekakor znak da so naše gospodarske in financ! ielne razmere neurejene. Dokler se te ne urede na solidni podlagi, ne bo Dri nas govora o državnih nosoulih. In vendar moderna država bjez taidh dosoIU ne more vršiti svoie naloge. Predvsem ne more biti kos potrebnim lavnim investicijam in tudi ne more. kar ie naJvečJe važnosti, urediti valutnega vprašania. Francija ie v to svrho razpisala notranle državno oosoHlo. ki ie bilo zaključeno koncem novembra 1.1. in ki te doseglo vsoto okolo 30 milHard frankov. O razlogih, za-Irai naša država ne nastoni te oott. bomo spregovorili v eni izmed prihodnjih številk. * • * r+’ Zadružna banka v Ljublianl. Včeraj 23. t. in popoldne se je ob aolnoStevfflnl ndetežl)! delničarjev vrSfl Ustanovni občni zbor »Zadružne banke« v Ljubljani DeJ-niSka slavniea raaSa K 5/JOOjOOO. V upravni svet so biti Izvoljeni: Jager Ivan, Hvarski mojster Samasove tovarne, dr. Jelenc Celestin, odvetnik, dr. Kersnik Jani«), ravnatelj Kmetske posojilnice, Kocmur Ivan, občinski svetnik, Kmetec Simon, trirovec, Kristan Anton, minister n. r., dr. Majaron Danilo, predsednik odvotniSke zbornice, dr. Petrič Fran, ravnate!] Nakupovalne zadruge, Rožanc Mihael, tlskartsiSd ravnatelj, vsi v Ljubljani. — V nadzorstva: čo-bal Melhior, ravnatelj Rousumnega druSha v Zagorju, Koren Fran, pekovski moister v Celju, Patik Leo, .vodja pletarske Sole v Radovljici, dr. Sagadin Anton, ravnatolj zač. pok. zavoda v Ljubljani in Slaaovec Alojzij, tejnik Zveze gosp. zadrug v Ljubljani. — Zadružna banka posluje začasno v prostorih Spložncga kreditnega društva y Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 5. 1-fc Delničarska društva ln tuj kapital-V tem predloga, katerega je izdelalo ministrstvo za trgovino glede snovanja w»vih delničarskih podjetij se nahaja tudi pasus, ki pravi, da se ne more dovoliti osnutek nit! enega novega podjetja, v katerem ni zastopan domači kap Ral % najmanj 51 odstotkov delniSce glavnice. Na ta način namerava ministrstvo za trgovino vsaj nekoliko preprečiti preplavlletiie podjetij s tujim kapitalom ter vsaj koUkortolOca ohraniti neodvisnost naše Industrije. Uničenje transakcije s Stelnbelso-vlm podjetjem. Na seji radikal skega kluba dne 16. t. m. je bosanski poslance dr. An-drič predlagal, naj se pretrese transakciia, id se je zgodila s Stelribelsovimt gazdnSsnl podjetji v Dnvari in Dobritea. Klob Je nato str*N že leta 1921. odklenkalo. Konec hnena Avstrije pa bi ne bil lahak. Avstrijsko prebivalstvo se ea boii. ker ve. da bi priključitev AvstrHe k Nem-čiii proti antantini volii povzročila neprijetne kotnolikaciie. &>or med Ameriko In Rusijo. Iz Ame* rilce izgnani sovjetski zastopnik Marten la dobil nalog, naj pozove ruske podanike v Atner&i k povratku v domovino to naj razveljavi ruska naročila v Zedinjenih državah. fiardiog za mednarodno razorožitev. Kakor poročajo pariški Usti, je Ilarding v listo »Nevv York Wor!d«, ki »e pričel kampanjo za mednarodno razorož *ev, objavil izjavo*, v kateri veli: Splošna razoro-žltev je najvažnejše vprašanje v Is Ibl mlronesa programa, po katerem streme vsi narodL Države, katerih oborožena moč je največja, naj bi prve začele razorože-vatL Svetovna vest, kakor tudi čimdalje večja želja vsakega naroda po miru zbujata preverjenje, da ni več daleč čas, ko bo vladal pravica, ne pa nasilje to ko bo razorožitev dejstvo, ne pa samo sanje. Zasebna posest knjig v Rosi]! prepovedana. Dekret vlade prepoveduje zasebno posest knjig, ki preidejo v posest sploS-nos«. Imovina v času, ko ni bilo nikakršne zakonodajne oblasti ter iz razloga, ker so pre-šle železnice v tuje roke, čeprav služijo te železnice splošnim prometnim svrham tet radi tega. ker je podjetje pod upravo tujcev, sklenil, da se nadaljnl ukrepi v tej zadevj ustavijo, transakcija pa razveljavi. + Eksploatacija petroleja v HrvatskL Ministrstvo za šume to rude ie Izdalo zagrebškemu veletrgovcu dr. Ivanu Petriču l dr. koncesijo za eksploatacijo petrolejskih vrelcev v HrvatskL Pogodba je že podpisana to se nanaša na najdišča petroleja v, Voloderj MlkJeušU to Seližču. Strokovnjaki menijo, da je ta teren najznamenitejše ležišče petrolejskih vrelcev v HrvatskL vse« kakor prvo težišče za Bujavico. + Za spojitev Dalmacije z zaledjem. Deželna vlada za Dalmacijo se je obrni!« na pronittiuo ministrstvo s prošnjo, naj bi — m..**.*« za spojrtev i>atmacije in Bosne ter Hrvatske s tem, da se zgradi železniška proga preko Knina. + Direktni vlaki Praga • Beograd, Češkoslovaško železniško ministrstvo ie dovolilo, da smejo podaljšati direktni vlaki, ki vozijo trikrat na teden med Prago in Zagrebom, svojo pot do Beograda. Prvič se bo to Izvedlo, ko bosta vzpostavljena direktna vlaka Št. 5 to 6 mod Beogradom to Zagrebom. + Proti sarajevskim trgovcem-tihotapcem. Ker se je zadnji čas večkrat dogo« dilo, da so bili nekateri sarajevski trgovci zasačeni pri tihotapljenju dobre valut« v Inozemstvo, predlaga sarajevski »Jug, list«, da M bilo dobro, da »e za čast svojega stanu zavzamejo vsi pošteni trgovci to njihova društva, ki naj bi dosegli to, da se tihotapskim trgovcem kraOcomalo odvzame koncesija ter da se talci trgovci Izbrišejo iz vrst trgovcev—poštenjakov. + Uvoz prediva oa Češko ln Izvoz umetne voln« Is Češke v Jugoslavijo je prost. Pravtako je do nadaljnega prost uvoz etamtoa ln svetlega balista. * 33 Nemška konkurenc« na Angleškem se šhl. Angleška »National Unloa of Manu-lactirers« je prejela v zadnjem času mnogo dopisov, v katerih protestirajo angleški industrijcl proti neprestanemu širjenji! nemške konkurence. Nemška konkurenca je posebno občutna pri različnih izdelkih železne ta jeklene Industrije. Tudi igrače, Izdelane v Nemčiji, so za polovico In še več cenejše od angleških izdelkov te vrste. Pritožbe povdarjajo tudi znatno razliko v cenah za klavirje. Avstrijski klavirji so najmanj za eno tretjino cenejši nego + Trgovska pogodba Svlc« I« Madžarsko. Pogajanja med Madžarsko ta Švico glede ureditve trgovskega prometa so Imela popoln uspeh. Delegati obeh držav so se sporazumeli, da bo Švica dobavljala Madžarski živino to mleko, Madžar« ska pa bo Izvažala v Švico vino, pohištva, cement in drugo blago. + Petrolejski vrelci v Češkoslovaški so tako obilni, da namerava češka vlada dovoliti prost izvoz petroleja. Kljub tem« računajo češki gospodarski krogi, da bo vsled prostega Izvoza poskočila cena petroleju na Češkem 30 do 40 odstotkov. -j- Nor češki premogovnik. Po poro. čflii praške »Tribune« so pri Bratislavi odkriti premogovnik. '+ Potrošnja petroleja znaša v letošnjem lota doslej 615 milijonov sodov. Do krnica L L se računa da bo potrošeno ofcoM 700 mfiijcmov sodov, Največ petroleja s« dbblra v Zedinjenih državah, za njtirf g* jffodacirn največ AngUJa ta ostala Amerik«. ta raz&ogft, ker fe tifcaj odtujen« državna tie mat ppUtKtel VH**1 atvvainaier sunem i hpst omramcriTTraii — Iz ozemlia oil Sv. Duhu. ki ca ie razmeiitvena komisiia tako modro dodelila Nemški Avstriii prihaiafo olniDne tožbe našeea liudstva. ki silno trni uod nemškim terortein. Anro-vizao.iie na katero so navezani, ker »im ie tyča vse ootollda. snloli ne dobivaio in tmilo veliko Domanika-n>e. Za naše oblasti ie to liudstvo seveda izcublieno že vsled deistva. da so Drisiliem živeti v druel državi. Ako na se Um ne more drueače do-maeati nai bi se vsai udeistvilo ce-slo »Zob za zob«. Sredstev za to imamo dovoli na raznolaco. da se noleže nemška nadutost. Ali žaliboc se kaže da nri nas za take »malenkosti« ni časa. — Sprejem koroških beguncev v našo državo. Vsled uredbe o nrido-b:tvi in izvabi državljanstva v naši kralievini notom onciie tn prošnle moraio vsi naš' roiaki ki so Dri-stoini na Koroško, a žele »ostati naši državliani. vložiti do 16. ianuaria 1921 nrpšnio oziroma iziavo za od-ciio nri unravnih oblastvih Drve s*onnie t. i. Dri naših okrainih ela-vgrstvih. odnosno Dri mestnem magistratu v LfcJbUani. Za otroke iz-ood IB. leta moraio Drositi starši, oziroma varuhi. Zdi se nam. da nekatera okraina glavarstva nanačno tolmačita uredbe, ker zahtevaio od prosilcev da si moraio-naiDret orl-drihiti občanstvo v kateri naših občin. KeT ie rok za Drošnie kratek, a občinski odbori oosluieio nočasi. zcodilo bi se lahko marsikomu. da bi zamudil rok. Treba ie tore! v tem oz;ru iasno§ti in Douka. Občine oa nai bodto koroškim prosilcem naklonjene — Revizlia uradniških seznamov. Na seli radikalne in demokratske stranke so sklenili, da se bo sestavila komisiia ki bo v vseh ministrstvih in državnih oblastvih Drecie-dala uradniške sezname in tKieleŽla-la kai uradniki delaio. kakšno kva-lifikacifo imaio in kako hitro so napredovali Ko ho to delo dovršeno. bo stavil vladi oredloc da se zmaniša število nenotrebneea urad-ništva in reši uradniško vorašanie. — Napredovanje In premeščenje carinikov. V finančnem ministrstvu te izvržen obširen ukaz o naoredo-vaniu. kakor tudi o številnem Dreni e.^eniu carinskih uradnikov. Po istem ukazu bo mnoeo carinskih uradnikov ki so se konioromitirali. odpuščenih iz državne službe. — Ne daiaite mladini alkoholnih oHač! Poverjeništvo za sociialno skrb te izvedelo da se naredbe. irtedp nrenovedi točenia in prodale žcanih opornih oiiač mladini izpod 18u leta soloh ne izoolnkiieio. Posamezni trostilaičarii in druel oroda-lalci žcanih oooinih Ditač se nrav nič ne oziraio na to naredbo. temveč orodaiaio alkoholne Diiače vsakomur. kdor le more Dlačatl. Ker na ie v interesu državne avtoritete in liudske blaeinie milno potrebno, da se določbe te naredbe nalnatanč-neie izoolniuieio. onozarta poverjeništvo na ta dejstva s prloombo. da se mora za izvrševanie citirane naredbe naienercičneie nastopiti ter bo kršilebe doletela občutna kazen. — Apel Jugoslovanskih študentov dobro vo^cev v Pragi na Jugoslovansko Javnost. V Pragi Je okrog dva tisoč Jugoslov. visokošolcev. • — Med najstareišiml so Študentje dobrovoljcl, med icaterlmJ mnogi šele letos nadaliuiejo v 1914. I. prekinjene študije. Splošno naši visofcošoici v Pragi radi materijalne nepreskrbljenost! Izgubljajo leto In zdravje. Najbolj nesrečni •o študentje dobrovoljcl Izgubili so po Pet do gest let študij, radi vojnih grozot so poškodovan! telesno In duševno, in sedaj morajo študirat! od začetka, keT so staro pozabili. Samo redki so dobili »centralne* ustanove, večina pa J0 strašno siromašna »n dobiva male deželne podpore, nekateri celo teh ne prejemajo. Apeliramo na naše banke, na društva, na vso Jugoslovansko Javnost, da nam pomagajo * denarjem, da čim preje skončamo svoje študije. Pomagajte onim, ki so vas osvobodili. Ml gladujc-mo ta trpimo! Ne pustite, da nas razočaranje, ki raste od prihoda do prihoda v osvobojeno domovino, privede do skrajnosti! Za »Organizacijo študentov dobrovoljcev v Pragi* (Stčpanska ulica, Jugoslovanska Menza, Praha II.) — Amerika ie bližja kot Trsi Včeraj smo dobili ameriške časopise z dne 13. trn. obenem pa tudi tržaško »Edinost z dne 12. Im. — Darovi za Koro?,bi dan znašajo do-riel K 267.089.50, zadnji dar smo prejeli Šele 11. decembra 1920. Od tega zneska smo nakazali K 60.000.— Narodnomu svetu za Koroško v Velikovcu. Ostalo svoto smo prejeli po izvršenem plebiscitu, zato nismo mogli pravočasno oddati denarja pa Koroško', Iz teh darov, srno pokrili i vesti. stroške za pogostitev koroške dec« v Ljubljani meseca septembra, zakar smo izdal! K 25.256. 40. — Po sklepu saveznega starešinstva smo naložili preostali znesek K 181.833.10 za propagando Sokolstva v neodrešeni zemlji — Vsem darovalcem in nabiralcem iskrena sokolska zahvala. — Starešinstvo Jugoslov. Sokolskega Sa-veza. — Služba zadružnlškega nadzornika in referenta za stanovsko in gospodarsko organizacijo kmetijstva prj poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani v IX. event. v VIII. činovnem razredu državnih uradnikov je razpisana. Pravilno kolkovane in s potrebnimi dokazili ta izpričevali opremljene prošnje je vlagati najkasneje do 31. januarja 1921. — Tobačna glavna zaloga v Laškem je do 25. Januarja 1921 vnovič potom Javnega natečaja razpisana. Dosedanja založniška opravnlna Je znašala 1,396. — Natančnejši podatki se Izvejo pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru ta pr! oddelku finančne straže v Laškem. Položiti se mora, predno se ponudba Izroči, 34.-100 kron jamščine. — Sokol Mozirje priredi 31. t m. v prostorih hotela Ilirija Silvestrov večer. Vstopnina 5 K za osebo. — Padel le na ledenih tleh prožni delavec Josip Molk iz Vrhnike ta si zlomfl levo nogo. — Nesreča pri drsanja. Žagar Valentin, Illetni sin tov. delavca na Selo pri Ljubljani, se ie včeraj drsal. Prt tem pa Je pade! ta sl zlomil levo nogo. — Padel, ko Je šel po vodo. Cengle Josip, žebljar v Kamnigoricl, Je šol s posodo po vodo. Prt tem mu Je spodrsnilo, da je padel ta st zlomi levo roko. — Bitka na Šenturškl gor! pri Cerkljah. Na praznik sv. Stefana zvečer Je bil v gostilni Halupa na Šenturškl gori ples. Zbralo se Je mnogo fantov to deklet. Med drugim sta bila tudi brata Franc ln Josip Jagodic od Sv. Lonarta. France Jagodic si Je ravno zbral brliko plesalko ta se Je začel vrteti, v toni pa mu Je zaklical Vence* Štirn, da ne sme plesati, temveč naj hitro zgine. Francetu to ni bilo po volj! ta ko je videl, da se je njegov brat Josip potegnil zanj, se i« začelo prerekanje, na to pa ravsanje. Vsi plesalci, kakih 30 po števili, so se spravili nad oba brata ta Ju začeli obdelovat! z noži. Ko sta brata sprevidela, da Jima nista kos, sta hotela zbežati, a v tem le pridrveJo za njima še sekaj tastov. Eden ume« t (Uta,. on or o z en s sekiro, ta zamaha! s topim koncem proti Josipu. Ker pa se je ta hitro umakni. Je zadel udarec ravno pristopivšo sestro Mico na desno ramo. Med pretepom sta oba brata zadobila resne poškodbe. Za prvo silo Je obadva brata obvezal zdravnic v Cerkljah pri Kranju ter ju takoj nato dal spraviti v bolnico, S pretepači bo obračunalo sodišče. — Zakaj držite denar doma? V noči 12. tm. Je v Orehovci posestniku J. K. nekdo odnesel Iz podstrešne sobe 1 bankovec za 4000 K ter 240 ameri^cih dolarjev, ta sicer 1 po 100, 1 po 50, ostali pa po 20, 5 in največ po 1 dolar. V omari pa Je tat pustil 1 bankovec po 100 ta dva po 50 dolarjev ter okrog 700 srebrnih kros. — Sleparije s potnimi list! za Ameriko. V črnomaljskem okraja at Je mnogo vojnih dbvezancev na goljufir način pridobilo potne listine za Ameriko. Ljubljanska policija je prišla temu' na sled ta Je uvedla strogo kontrolo. Mnogim osebam Je že odvzela potne 1L * Proti krivcem se vrSi pri okrajnem sodišču v Črnomlju kazenska preiskava. — Ukraden Mr. V Prelogah, obč. Vrtale Je v noči 2L L m. nekdo ukradel posestniku S. C. 9 mesecev starega bika bele barve ter ga odgnal po državni cest! prott Konjicam. — Zatekel se Je 13. t m, v Rudnik pri Ljubljani pes bele barve p rujaviml ušesi in z ruJavima lisama na križu ta sredi hrbta. Povprašati je po njem v Rudniku SL 4, Ljubljana. m- Napoved za odmero dohclnine Jn piačairfne za leto 1921, imajo podati vsi .da :ni zavezanci najkasneje do 31. januar- ja »»>21 pri davčni administraciji. Tozadevni razglas je nabit na mestni deski la pa po mestu. — Naznanila glede plač in pokojnin. Vse osebe, korporacije, zavodi, dražbe, društva, blagajnlce Itd. ki izplačujejo plače in pokojnine oa leto za eno osebo več nego 1600 K, se poživljajo, da vložc naznanila o upravičenih prejemkih najkasneje do 31. januarja 1921 pri davčni administracij!. Podrobnejši podatki so razvidni Iz razglasa, ki ta nabit na mestni deski ln pa po mestu. — Nesreča. Včeraj popoldne okoli 5. ure se ie na Gosposvetski cesti splašil par konj. katere je voznik pustil same na cesti. V diru so konji podri! staro ženico in jo pri tem nevarno ranili. — Roparski napad. Na božiču! večer sta dva moška v Razpotni utici (Trnovo) na vogala Frelihove ta Kačarjev« hiše napadla ženo artilerijskega nad-.mustra M. J. Potepuha sta zahtevala denar, a ker ta napadena Izjavila, da ga nima, sta jo hotela preiskati Žena le začela klicati na pomoč, v tistem hipu je prišel slučajno mimo neki vojak, katerega sta se napadalca ustrašila ter zbežala v Konjušno ulico. Napadalca sta iztrgala svoji žrtvi 500 K. vredno šerpo ln na zimski jopi 2 gumba. Potepuha sta govorila slovensko, bila okrog 24 let stara, sradnje postave, pristriženih brk. Oba sta Imela športne čepice, eden je bil v kratki, drugi pa v dolgi črni suknji — Zahvala za oprostitev pred porotniki Pri zadnjem zasedanju so porotniki oprostili 29 letnega Jakoba Vojska, ki Je kot voj. begunec kradel po Kranjskem ta Štajerskem. Porotniki so verjeli, da se Je mož v Jugoslaviji poboljšal. Da se Izkaže hvaležnega, je Vojska 14 dni po oprostitvi na božični večer vlomil v Kolodvorski ulici pri želez, nadrevidentu F. Papstu ter odnesel novo slvkastočmo moško obleko, 2 para novih čevljev, zelen baržunast klobuk ln nabit samokres. Tatu zasledujejo. — Prepoden vlomilec. Na Stefanovo olkrog pol 11 ure ponoči Je opazil stražnik na vogalu Zatiške ulice pri Izložbenem oknu trgovca O. D. sumljivega moškega, ki Je pred policajem bežal proti Sl Jakobskemu nabrežju, prebrodil Ljubljanico ter na Bregu Izginil. Zločinec Je pri šipah že odstranili ves kit ter bi se mn bH vlom v par minutah posrečil. Maribor. Državni stanovanjski urad opozarja hišne posestnike lq najemnike stanovanj, da nimajo pravice oddajati stanovanj ali sob podnajemnikom brez dovoljenja tega urada. Poštna organizacija. Da se onemogoči vsako ncsporazumJjcnje med tovariši člani, opozarjamo, da se tičejo vesti glede ustanovitve in razpusta društva poštnih ta brzojavnih nameščencev v Maribora neke organizacije poštnih slttg, katero je klicala v življenje socljalnodemokratična - komunistična politična stranka na strogo tej podlagi z Imenom: »Osrednja zveza poštnih tn brzojavnih nameščencev v Maribo-. ra«. V »Jugoslaviji« ln »Taboru« Citamo, da se to komaj rojeno društvo razpusti. Organizacija vseh poštnih nameščencev brez ra ti Ste, na strogo strokovni podlagi, kjer je včlanjeno služabnlštvo !n urad-ništvo, z Imenom: »Društvo Jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Maribora« obstoja ln bo obstojalo trdno naprej. Toliko članom ta javnosti v pojasnilo. — Odbor. Mir Ih or broz' plina. 04 votiedcLlia. naprej bo Maribor -vsled pomanjkanja premoga brez plina. Smrtna nesrečo. Ko Je včeraj zjutraj 53 letni ključavničar v delavnici Južne železnice Josip Bauman hotel prekoračiti železniški tir na koroškem kolodvoru, da se vsled bolehnosti poda k zdravniku, ni pravočasno opazfi stroja, ki je z brzino prihajal po onem tiru. Stroj ga Je podrl na tla in ga od leve rame do desnega stegna prereza! na dva kosa. Bauman »e bil na mestu mrtev. Kakor Je komisija dognala, ne zadeva strojevodje nobena krivda, kor Je z vso silo žvižgal in skušal stroj ustaviti, kar se mu pa ni posrečilo. Pokojnik zapušča feno ta devet otrok. Pretep. 451ctnl Franc Ilolzknecht, stanujoč na Tezrut št. 57, je bil v ponedeljek zvečer aretiran, 5cct je v prepiru zabodel x nožem 331etnega Antona Ricdla, stanujočega v Nasipni ulici št. 40, ter mu zadal približno 14 cm dolgo ta 3 cm globcko rano na desni strani vrata. Ranjenca so z rešilnim vozom prepeljali v bolnico, kjer se nahaja v nevarnem stanju. Tukajšnje finančno ravnateljstvo išče več krepkih. Dosrumnili finančnih paznikov za obmeine no-stoianke croti Nemški Avstrni. ker se obmejna kontrola ooostri. Celje. Vs« mestne hiše so sklenili prodati V zadnji seji mestnega sosveta. Mnenja smo, da ta sedanji takorckoč od raznih strank komandlran sosvet ni upravičen sklepati o tako daiekosežnih ukrepih. Odločilno besedo v taki zadevi more izrečj pač samo postavno izvoljen občinski svet Celjski aemčurjl se skušajo v svojem lističu »CiKier Zettang* norčevati Iz naše kritike znfradi nemških napisov po ljubljanskih izložbenih oknih. Na celjsko čivkanje se ne bomo ozirali temveč slej kot t/rej odločno zahteva!!, da Imej Ljubljana ta vsa Slovenija čisto slovensko Ute, kakor fma Gradec nemško. Kaj bi se zgod So v Gradcu slov, trgovcu ali obralku, ki bi dal v svoje izložbeno okno napis »Tu se prodaja žima«. Graški - časopisi bi se ne utegnili baviti s tako malenkostjo, ker bi občinstvo takoj razbilo okna ta pretoplo lastnika. Navijanje cen hotelskim sobani. Nekateri gostilničarji in hotelirji zahtevajo za sobe, ki so pod kritiko nesnažne ta pomanjkljivo opremljene, že od 16 do 20 kron za eno noč. Za tako slabo opremljene sobe zahtevati tako visoke cene, Je že preveč oderuško. VcrižniSk! urad naj posveti lastnikom prenočišč malo več pozornosti Oddajale! meblovcnlh sob ▼ Ceflti so postali tudi Se čet mejo nesramni. Včasih se naleti na listek na vratih, kjer se oddale soba. Ce pa greš vprašat ta tvoja oseba lastniku slučajno ne dopade, pa je soba po navadi že oddana ali pa se ti lastnik tako 11 drugače izgovarja ter ti namiguje, da povej sam ceno, katero nameravaš plačevati kot najemnino. Ce pa tega ne storiš, Je zastonj dalje spraševati po sobi. Naj bi se tudi tu napravil red. Na občnem zboru »CdJ. pevskega društva« v celjskem Nar. domu se je izvolit predsednikom istega g. dr. Gvidon Ser-ncc. Občni zbor je bil dobro obiskan ta Je pokazal, da treba v Celju še dokaj dela, da se poglobi razumevanje za petje in glazbo. Med drugim se je na občnem zboru Izrekla tudi želja, da bi se kmalu sklical obilni zbor »Glasbenega društva«, k! bi nam pripomogel do oživljenja tako potrebne godbe ▼ Celju. Društvo hišnih posestnikov v Celju Ima ▼ četrtek 30. L m. zvečer shod v hotelu pri »Pošti«. Finančna kontrolna postaja se s 1. Jan. 1921 ustanovi v Vojniku pri Celju. II. planinski ples se vrši 15. Jan. v vseh gorenjih prostorih celj. Nar. doma. Koroško. »Kefmaldienst« Ima celo telefonske zveze z Mežiško dolino. Nedavno le sedel neki naš Dosestnik iz Mežiške doline, ki ima eno kmetiio tndJ na avstriiski strani, v eostilni v družbi nar Slovencev. Pri mizi le bil navzoč tudi neki uslužbenec nekega tuk. veleposestva. Naš posestnik ie nričel Drioovedovati. da hoče na svodem posestvu na avstriiski strani tako gospodariti. da bo tia zamenjal mlado in. plemensko živino, ki za klante iti sposobna. To ie pripovedoval nalašč, ker ie bil prepričan, da bo dotični uslužbenec to tako! Izdal — kot dober avstriiski natriiot in podanik —* avstrijskim oblastim oziroma »Hel-matdienstu«. In ni se motil! Že dan nato so prišli avstr, oblastveni organi v hleve omenjenega posestnika ter prešteli in Dopisali vso živino z naročilom. da se stalež živine ne sme spremeniti brez dovoljenja oblasti. Prepričani smo. da ie omenieni uslužbenec telefonično opozoril »Helmat-dienst« ozir. avstr, oblasti na našega posestnika, kar dokazuie tako nagli popis živine, ker dnine inicUa-ttve za to ni bilo. Tako tore4! Ne samo. da ie usluZbenib v Mežiški dolini nolno avstr, podanikov, vohunov in ncitatoriev , »Heimatdicnala«. ie treba, da obstala vrhtesra Se telefonska zveza med Mežiško dolino in Avstrijo (Mežica—Pliberk), da morelo našj zakleti sovražniki uspešneje in navleie vršiti svoie satansko delo proti naši državi. Opozarjamo oblasti na te državi škodljive in nevarne razmere.______________ Sokolstvo. Nova sokoJsk^fcnflga. Ravnokar Je te-&a knjiga: dr. Ljudevit Pivko: Plezanj* {J. sestav ta metodika plezanja, fl. vaj« oa plezalnih žrdeh ln vrveh za vse stopale). Knjiga stane 16 K ter se naroča pri Jogo-slov. Sokolskem Savczu, Ljubljana, Narodni dom. Sokol Mozirje }e Imel 12. i m. redni občni zbor, katerega se Je udeležilo lrred-ao mnogo bratov !n sester. Društvo sl ie v tem letu preskrbelo lastno telovadnico v prostorih br. Ivana LlpoMa, ki je dal lokal za dobo 25 let društva brezplačno na razpolago. Na Ljubnem se )e ustanovil odsek. Dr. Ivaa Lipold ta Matij* Puncer, k! sta že skoz 40 let člana mozirskega Sokola, sta se Izvolila soglasno za častna člaoa. V nov odbor so bUi izvoljeni: R. Pevoc kot starosta, J, Lipold kot podsta-«»ta, Jos. Troger kot blagajnik, Vek. Pod-knbovšek kot tajnik, J. Pušenjak, F, Baš, F. Cellnšck, J. KJemcnak, Staniča Pepelnak ta Zalf/ta Goričan kot odbornik!. Načelnik Je Andrej Pelikan, namestnik F. Faganeli. Šport in turisttka. Železniške zvez«. Ko se bodo vsled radarskega štrajka nastale težkoče odstra-nfle, se bodo tudi železniške zveze zbollža-1« v prid športnikom, tako da bo z Gorenjskega nazaj odhajal ob nedoUah Vlak tako pozno, da sc bo lahko IzTabil cel dan. Južna železnica pa Je pripravljena uvesti poseben vlak tz Zagreba ob 1. uri, Jd bo tai<4 zvezo na Gorenjsko. Vlak bo vozil vsak dan, ako se zanj prijavi vsakokrat 200 oseb. Nevarnosti zimskega sporla. Prijetnost zimskega športa povzroča, da Izvajajo Iste-ga vedno širši krogi. Ker je b!l dosedaj zimski šport tnalo razširjen, so nevarnosti zimskega športa nepoznane športnikom na vlnccm. Usodopoltio postane lahko za novinca — sankača, ki sc poda na proso, katere še ne more obvladati; ravno tako za smučarja-tuTista, k! se poda v zimski gorski svet. Predvsem Je nevarno za smučarja ki n! obenem turist, ki ne pozna alpskega sveta ln še posebnost istega v zimi ta ki ni dovoljno treniran. Novinec spada n« vožbaUšče Jn šele po dolgem času tah-ko načne poizkušati z manjšimi turami, katere potem stopnjuje primemo svojemu znanju. »Športna zveza« bo v vsakem oziru pospeševala razvoj zimskega športa, skrbela bo pa tudi za možnost, da se istemu novinci privadijo. Uvedla bo brezplačni smuški tečaj v Ljubljani ta v Bohinju ta dajala nasvete glede zimskega športa v svojem glasilu »Šport« ter opozarjala na glavne nevarnosti zimskega športa. Književnost in umetnost. Zrnje št 7 vsebuje sledeče: Jan Bar*-kart: Šotor sanj. Dr. Ljudevit Pivkom Dramatsko pesništvo. Dr. Ivan Lah: Zgodovinsko ozadje »Noč! na Ilmeljnflcu«. R.t K besedilu Parmovih »Amaconk«. — Stev, 8 pa vsebuje: Dementl: Rendez - vous. P.: Dr. Ivan Lah. Dr. Ljudevit Pivko; Dramatsko pesništvo. O. D.: Anton Foerster. R.: Henrik Ibsčn. Priroda 5L 10. ima vsebino: F. Buba« novlč, Zuačenje kemijske ravnoteže u prirodi ta životu. — N. Fink, Na putu u Atlan* tis. — F. Tučan, Sige. — A. Rio, Tajna crU Jeta. — O. Kučera, Ilrpa sinica n Herkolu, S. Gjurašta, Modre resine, — Pabtrct — Razgovori. — SadržaJ X. god. — S to številko končava deseto leto Prirode. List ima zlasti te prednosti, da Interesantne snovi obravnava tudi Jasno ta dovolj razumljivo. Prinašal J« tudi slike, Id so mnogo pripomogle k Jasnejšemu raziimevanjil spisov. Naročajte se na Prirodo ta Jo širite v krogu svojih znancev. Stane na leta 40 K, za dijake 32 K. Naslov: Priroda, De« metrova ulica 1, Zagreb. Avtorsko pravo. Iz Beograda poročajo^ da izdelujejo v ministrstvu pravde zakonski načrt o avtorskem pravu na najmodernejši podlagi Zakon bi veljal za vse delo naše države. Načrt se predloži v upoglcd (udj umetr.lškemu oddelku prosvetnega ministrstva, da izrazi o njem svoje mnenje« Gledališče in glasba« Mestno gtedaSKo ▼ Celja. V četrtek 30. L m. ob 19. uri ta pol se predstavlja trt dejanska komedija »Težke ribe« od poljskega pisatelja Baluckega. Pokrajina. Zagorje. Naša zagorska cesta Je v tako slabem stanju, da bi mirili človek, ki se Jo vrnil po dolgih letih zopet v domovino, da Je bf Izkopan sa nje] strelski jarek. Radovedni smo, kam gre denar, katerega dobi cestna uprava* za vzdrževanje ceste? Črnomelj. Prt nas se Je strašno razpaslo kvartanje. Igrata se med drugim tudi prepovedane Igre za visoke svote. V nekf tukajšnji gostilni Igra neka kvartopirska roža vsak večer pozno v noč pri polnih' kozarcih. Proti tej kvartopirski bolezni, k( se Je Izza vojne strašno razpasla po spiok po celi Sloveniji, bi sa morata započetl energična akcija, SoštanL Nekaj tukajšnjih renegatov J« sklenilo, da priredi pod krinko »Športnega kluba« aa Silvestrovo nemško veselico a nemško igro ta petjem. Ni misliti, da M dovoljenja za to ne dobili, kajti poklon ta dobra beseda stori naše oblasti mehke, da se kar cedijo. Ako M hoteti Slovenci n. pr, v Grade« prirediti kakšno svojo veselico, bi M gotovo zgražal ves nemški svet, Pri aas ne bo nihče niti s prstom tnlgnS, Steber tukajšnje nemškutarlje sq seveda; Wosc!ajaggovl uslužbenci. Za veselico, ki ta nameravajo prirediti, Imajo tudi svo( glasovJr, katerega se Hm Je posrečilo skriti i« rešiti od nekdanjega Lledcdkranza. Obdržali so tudd nemško bilo, k! Je last konzorcija pod imenom »Schallialer Spar- tt, Kredltvereto«. Kaj pravi k temu Zadružna zveza in sekvester te posoifloice? Ptuj. Invalidi poverjeništva tov. organizacijo v Ptuju sa opozarjajo tem potom, da poravnajo zaostalo oz. vplačajo svoja članarino do novega leta, da se zanior* leta! proračun zaključiti, kakor ta ta bJtai običajno, brez priznanJSdfjaja, Savinjska doBna. Poročata nam: Radf velikega snega Je bfl promet na glavni cest! zelo oviran. Obrnil smo se vsled teg« na cestarje, zakaj se letos sneg ne orje, P* so nam odgovorili, da letos id denarja H čišfcnle. Pr! gradbeni sekciji v Celju M baje že čez 7000 kron primanjkljaja. N« vemo, zakaj plačujemo tako visoke davke, če oblasti ne poskrbijo niti za stvari, ld so splošno potrebne. Iz Gorata Lendavo nam pišejo: V našem sebičnem Prekmurju še do danes n! zasijalo solr.ee v poštne urade. Zlasti pri nas v Gornji Lendavi vlada pri pošti ču* den red. Navzlic temu, da so služben« uro določene samo od 9. do 12, je veudat pošta včasih zaprta do pol 10, tako d« često državni uslužbenec, ki Ima že itak malo časa,'ne more po nujnih opravkih na uTad. Pa tud! drugače pošta ne funkcionira, Pisma ta časopisi !z Ljubljane hodijo navadno 6—14 dri, skoraj tako doigo, kakor v Sibirijo. Upamo, da bodo te besede zadostovale. TSBiOHEr M. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman (Dalje.) »Pomiri se. mala nič se ne boi.« Z druco roko ie oritel Marcotko ckro? vratu in io poljubil. kar io ie spravilo v še huišo zmedo. »Soodai. praviš. da so? V mali izbi? Osem ali deset? Corbacaue. osem ali deset ni botrve koliko! Toda ne boi se. bežati hočem, ker ie tebe strah. Ah. res si srčkana, mala!« Poliubil io ie vnovič in revica ie vztrepetala boli neeo ie trenetala Drei od straha. »Sanerdieu! Tristo rogatih! Nu. bežal bom. ker si mi ti. osedlala bonia.« Kri mu ie silila v glavo oči so se nui iskrile. »Dai. leootičica mola. nakaži mi fisto Izbo: samo malce nni tih ooslušam. meden zbežim! Ah. ah moi raDirček. kako se svetiš in oblizuieš! Toda ne. bežati ie treba!« »Poidiva!« te zamrmralo dekle ter vzdihnilo iz globine srca. naDol od veselia. da ie rešila leoeea viteza napol od žalosti, ker ea mora sama Dod'ti od sebe. V mali izbi lih ni sedelo samo osem ali deset, amnak cel zvrhan tacat. Pontraille in Chalabre sta bila dosnela nrva. oltrov osme nre. 1n spretno izprašala krčmaria. Nato Drišla Bazorees in Montreval s Štirimi drueimt sabliači ki sta iih v naglici oobrala doma. Okroe desetih io brioelial Iouvicnac troiico banditov s košatimi brki in doleimi meči. Rinaldo ni bil obveščen, niti ne Con-cini. Pontraille. Chalabre. Montreval. Louvienac in Bazorves so hoteli odnesti sami vso slavo in ves dobiček. Naerada ie bila vredna znoja. zakai maršal ie obliublia! za Ca-DPstaneovo elavo že dvestotisoč liver! Sedeli so okrog polnili vrčev, v saiasti luči leščerbe. ter se posvetovali in čakalj ure. Oči so iim žarele Od vina in zlobe, in da bi se podžgali še boli. so si pripovedovali svoia Junaštva. Morileka piianost se ie ča-dila iz teh Dovesti: sleherna beseda le obetala kri in smrt. Tedai pa ie udarila enaista ura. »Pozor!« ie prisluhnil I.ouvignac. »Gleimo. da ca topot ne izgrešimo. Pot drži navzgor, do stopnicah, tre-tia vrata na hodniku. Ce poide vse no sreči, ea zalotimo v posteli. Glejmo. da planemo vsi hkrati in ea se-sekamo ter mu raztrosimo drob preden utegne reči amen!« Družba ie zariula. Slišalo se le scoenie. kakor bi tieri duhali kri. »Da se zmenimo naprei!« ie zarenčal eden. iznraznivši svoi vrč. »Nieeovo srce ie mole. Gospoda, kdor se dotakne nieeoveea srca. ima posla z menoi.« »In iaz si vzamem nieeova ietra. da nakrmim ž niimi svoieea osa.« »Jaz vampe, da si iih obesim na sedlo!« »A glava! Kdo izmed nas ponese maršalu glavo?« »Jaz! — laz! — iaz! — iaz!« "Vsak le hotel nesti glavo. Planili so kvišku, kakor bi se hoteli poklati za plen. »Žrebaimo. kdo ponese glavo!« ie rekel Chalabre. Tisti h id pa se ie zazdelo tolpi, kakor bi bilo treščilo mednto. Nekdo ie vtrl vrata z nogo. Preden so videli. kal se godi. so padli trile eden pobit z ročnikom meča druga dva z vrčem: hip nato se le zvrnil Chala.-bre. zaboden v crlo. Miza se ie prevrnila. Vse to ic bilo kakor blisk. Se osem iih ie stalo nav novah: in blisk ie šinil bodalo le usekalo: spet eden na tleh! Ostala sedmorica ie zagnala divii krik. Canestanc sredi niih. ie odgovoril z lev iim rioveniem. kakor velike zveri, kadar gonilo svoiega lovca. »Mola glava! Kdo hoče nesti moto glavo!« To ni bil več človeški glas. Vitez le bil blazen, strašan v svoiem bes- nem gnevu: izbuliene oči so mu plapolale sapa mn ie žarek iz ust. la si e so mu stali ookoncu. »Žrebaimo za nieeovo glavo!« Ta beseda ca ie bila pripravila ob pamet. Brez nle bi bil sk čil na konia in pobegnil. Tako pa ic brizgala kri. Zamolklo so treskali udarci.. Mehko hrskanie razbitih lo-bani sc ie mešalo s- kletvicami, tulie-u!em in grciuniem umirajočih. V tem strašnem hrupu sta padla še dva. ne da bi bik snloh utegnila izdreti moče. dva Da sta odprla okno. skočila in se spustila v beg. »Moio ekvo!« ie hropel blaznež. »Moio ekvo! Kdo ponese moio glavo? Svoie glave mi daitel Svoje! Vaše! Glave iemliem iaz!« Nekateri so se plazili v lastni in tuli krvi izkušale ga ugrizniti ali zabosti odzadai: toda vitez iih ie zrnasti! s škorniem kakor miši Edini triie. ki so stali še Ddkoncu. Pontraille. Montreval in Louvienac so se tiščali v kot in blazno buliUi vani. Groza lih ie davila za grlo in srce. Capestang ie obstal, pogledal okrog sebe vzdignil varrir visoko nad glavo ter kriknil z divjim glasom: »Kdo hoče bahačevo glavo?« Šele zdai ie zagledal ostalo trojico. Krenil ie proti niim. Smrt se ie spustila nadnie. Daši iim ie bik) treba k veniti z roko. Da bi ca bili ubili se veudar nihče ni snomnii tega: nemogoče se iim ie zdelo ubiti Cape-stanca. Muči Vas glavobol? Zobobol? Trcanie v udih? Malo Fellerievega Elza-fluida In odnravliene so bolečine! 6 dvoinatih ali 2 veliki šoeci-ialni steklenici 42 K. Državna trošarina posebei. Felleriev Elza men-tolnl črtnik čn komad 12 K. Zelndec Vam n! v redu? Nekai pravih Fellerievih F.lza-krogliic! Te so dobre! 6 škatliic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 72 K Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 20 kron.. — Omot in poštnina onsebei. a naiceneie. Etičen Feller. Stubica donia. F.lsa tre št. 357. Hrvatska. / Mali oglasi. Proda se: .ENONADSTROPNA HIŠA so proda v Studencih pri Mariboru z gostilno in mesarija in en oral zemlje ob glav ni cesti vpraša se Studenci 17. 2504. MOČAN KONJ za težko vožnjo se proda v Sp. Šiški 58. 2512 ASTRONOM. REFRAKTOR 5 eolski (objcctiv r 2 — 132 mni), para-taktičuo montiran, s photo-camcro, urnim kolesjem — popolnoma kompleten. Optika Zeiss. — 3 eolski teleskop (objekt, r 2 — 72 mm) firme S. PlOhsl. Povečava: teres-trična 45—80, astronomska 90 In 140. Na-daljna pojasnila daje Iz prijaznosti tvrdka Ivan Gajšek, trgovina s papirjem In Šolskimi potrebščinami, Ljubljana, Sv. Petra cesta. — 2514 KRASNA POSESTVA pri Mariboru. Vile meblovane ali nemeb-tovane. Trgovske hiše, hotel, kavarna, gostilna, prodaja trgovine ali pristop za družabnika. Mlin. Realltctna pisarna »Ra-pid« Maribor — Gosposka ul. 28. 2115 PRODA SE popolnoma nov, nerabljen pisalni stroj znamke »The Courier«, vpraša in ugleda se v upTavi »Jugoslavije«. 2461 SLAMNIKE IN KLOBUKE za gospode ta dame sprejemam v popravilo vsako soboto na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani, Priporočam svojo veliko zalogo novih slamnikov po nizkih cenab. Valentin Maček, tovarna slamnikov, Domžale 124. 2437 Sluibe: KNJIGOVODJA, mlajša moč po možnosti v lesni stroki ver-siran perfekten v nemškem srbohrvaškem po možnosti italijanskem Jeziku se Išče za takojšnji nastop proti dobremu plačilu. Oferte pod Celje na upravo lista. 2506 MLAD GOSPOD Jšče službe, kot pisarniška moč, ali skladiščnik. Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe na upr. Jugoslavije pod šifro- »vesten«. Knjigovodja popolnoma samostojen, bilance zmožen, dober korespondent in zanesljiv kalkulant, perfekten v slovenščini, srbohrvaščini In nemščini v govoru in pisavi, se takoj sprej me. Reflcktira se samo na prvovrstno moč. Prednost imajo tisti, ki so bili zaposljeni v kamenoiomskih in stavbenih podjetjih in ki obvladajo tudi italijanščino. Istotam se sprejme tudi gospodična z večletno prakso zmožna strojepisja, stenografije In vseh pisarniških del, ki obvlada popolnoma ■slovensko in nemško korespondenco. — Natančne ponudbe s prepisi spričeval, navedbo reference iu plače ter sliko je doposlatl Kamnoseški industrijski družbi v Celju. 2509 ZDRAV DEČEK 14 let iz pripravlj. tečaja trgov, šole želi z novim letom stopiU v pouk v trgovino bodisi v mesto ali na deželL Pogoje naj so naslove pod »učenec« na upravo »Jugoslavije« 2513 ŠIVILJA išče mesta brez plačila samo ea hrano In stanovanje pri kaki boljši šivilji v svrho nadadjne izobrazbe, voljna je v prostem času opraviti vsa domača dela. Ponudbe pod: »Brezplačno« poštno ležeče Dobrava pri Jesenicah.. 2511 Ramo: IŠČE SE DRUŽINA, ki bi vzela dva otroka deklico in fantka stara 6 In 10 let na hrano in stanovanje. Plačilo po dogovoru. Ponudhe pod »Deklica ta fantek« na upravo Jugoslavije. 2507 ANCRE: Hvala za poročilo od 22. ta 25. Zadnje le nekoliko nejasno, prosim objašnenia. Veselim se ugodnega uspeha. Ostani dosleden In nepopustljiv v vsakem oziru. 2510 MLAD URADNIK Išče posteljo na posodo proti dobremu odplačilu. Stanovanje že ima. Cenjene ponudbe na upravo Jugoslavije, pod št. 2516.- DOBRO IDOCO TRGOVINO na prometnem kraju vzamem v najem j event. kupim isto. Ponudbe pod »Trgovina« na upravništvo »Jugoslavije«. 2484 tto fertei Imeti Itje Me zobe, Dperabljaj Bobi se povsod. Trgovci popust Glavna zaloga drogerija •oaDDBDDDCMcnDaacnoDDn« ustno vodo 1 Alaco Dentol. *:r!ia tvrdka SV. LOVRENC NA POHORJU, ŠTAJERSKO. JAKOB IIIII. lesi m. Sl. IIH11* ^ J- GOREČ 1. Kit, Liju, ““ Koloture za štednjake Židovska ulica. Vodovodne cevi v premeru po 4/4 in 5/4 cole oddaja mnogo pod dnevno ceno, tvrdka J. Razlioršcli. Šmartno pri Litiji. Oglejte al razstavo fino izdelanih v izložbi g. J. Gričarja v Ljubljani, Beienhurgorn ulica se nahajajočih čevljev. Delo iz najfinejšega usnja na roko po dunajskih vzorcih. Celovška cesta At. 80 v salonu dobroznane gostilne Vodnik. SOL dobro mleto, belo oddajo najcenejše v vrečah iz postaje Maribor, takoj (Herdringe) rešetke za peči (Roste) 1 sav ini trgovački lijev izradjujo i dobavlja: fenki željeza JffiEf, nore Mor b Mm Dva tiskarska stroja 1. Fraukental..............68X101 era 2. Wiirzburg............67X 91 cm crua v ltrtu auurem Btauju sc; proobsTU. otiuja piuda Io radi preselitve in nove preuredbe tiskarne „ ZVEZNA TISKARNA* v Ljubljani. — Stroja si kupec lahko ogleda v obratu ter ju preizkusi. ^ Prva jugosl. alkoholna industrija pireje SIMON HUTTER in sin tvornica žganja, konjaka fn likerjev v Piuju priporoča svojo bogato zalogo slivovke, ruma, konjaka in likerjev v sodčkih in steklenicah. — Preprodajalcem so ceniki in vzorci vsak ča6 na razpolago. !)U Maribor. Priporoča se tvrdka Jos. Peteline, Linbliana, Sv. Petra nasip 7 tovarniška zaloga šivalnih strojev v vseh opremah za domačo rabo, za krojače, original Cylinder Singerjeve velike in male za čevljarje, posamezno dele za vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno in na debelo 1927 Krolmajc. - Dotoitec. Edina knjiga v slovenskem jeziku. Zelo važnu za trgovce, obrtnike, tovarnarje, uradnike i. t. d. Dobiva se v vseh knjigarnah in v knjigarni HEINZ V MARIBORU, Gosposka ul. Cena 14 K, s povzetjem 19 K. Tiskovine vseh vrst Ipozor! POZOR! ca vodenim pogonom sosloječa od 2 vonecijaner-gnthera svaki od 3 Usta i cirkular skupa sa 3.000 m* jelovih i bukovih trupaca prodajo so radi bolesti eadašnjcg vlast- — — . . ... . \ ,. nlka. - Pilana je kraj željeznics 1 četvrt sata udaljena za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje Učno, Kniiffariie Ju trgOVilie S papil^em ter g. trgOVCl I c .olodvora. - Vode *a pogon imade uvjek dosta ipoj hitro in ceno |.• ■ » «=> o želji može se I treči gater postaviti -4 Cijenjene upjte. molim slaU na: Umili Mom o Sipstti liani«, Gsrsli Kotar. = Tvrdka M FON, Ljubljana, Šiari trg 6 Ima zopet na razpolago večjo množino blaga, kakor sladkor češki v kockah, riž, sveče itd. ter raznovrstna pristna dalmatinska vina v steklenicah, šampanjec in likeije po naj nižjih dnevnih cenah. U1UU 111 UT3AAVZ „Zvezna tiskarna v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Naročila sprejema tudi upravništvo ^Jugoslavijo" v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. ” Lične žepne koledar* e za leto 1921 v obliki 6X4 cm komad po 2 K 80 v in 12X7 cm h°mad po 9 K dobavlja vsako množino Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Poštni predal 74. ^ (Vedno v zalogi tildi lični notesi, bloki, pisar, knjige blag. dnevnik). Jadranska banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko- . , , vic, Opatija, Sarajavo, Split, Šibenik, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- m druge vloge Wien. pod najugodnejšimi pogoji. ’ ’ mr Prevzema vse bančne posle po& najugodnejšimi pogoji. Poslovne zveze i vsemi večjimi kraji v iu-in inozemstvu. Cdeovorni urednik Anton Pesek