39. številka. Ljubljana, v petek 17. februvarja XXT. leto, 1888. jzhaja vsak dan Blefer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemali za a v str o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 19 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor po&tnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne p»tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jcdenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravniStvo je v Rudolfa Kirhiša hisi, ,,Gledališka stolba". D p r a v n i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Akademična društva In minister Gautsch. Na Dnnaji, 15. februvarja. —j—. Ginljivo je, zares ginljivo, poslušati ubrane kerubinske glasove ofieijoznih časnikarjev, kedar slavo prepevajo gospodu naučnemu ministru ter kadilnico vihte okolu vzvišene osobe njegove. Ginljivo tembolj, ker se njih slavospevi izključno vrše na troške potrpežljivega davkoplačevalca! Starogrški rhapsodi niso nikoli s slikovitejširni prizori krasili svojih junakov^ srbski guslar, spevajoč svojega kraljeviča Marka z bujnostjo južne fantazije, skrije naj se, sramotno skrije — kajti daleč prekosi ga vneta domišljija časnikarskih rejencev dispozicij skega zaklada! Predstavljajo nam dr. G a u t sch a po letih najmlajšega člana Taaffejevegakabineta, kakor da bi o rojstvu vse rojenice bile stale okolu zibelke njegove ter svoje darove potratno sipale sladko smehljajočemu se detetu v mirno naročje. Oklenimo se te podobe, i nam bode teknila! Recimo, da se je minister v istini tako izdatno bil okoristil z darovi dobrohotnih rojenic — jednega daru so mu vender odrekle, in to pomanjkanje postane mu usodepolno o svojem času: prijateljev nima, in Če si pridobi katerega, hitro se ga otrese do-tičnik, ter zbeži mej gosto kardelo nasprotnikov! To za naučnega ministra navzlic vsemu njegovemu ponosu vender le jako nepovoljno razmerje obelodanilo se bode bržkone v jutršnji seji državnega zbora, kedar pride na vrsto prvo branje vladne predloge o zakonu, z ad e v aj o č em akademična društva in dijaške shode. Take vladne pred loge izroče in sicer običajno dotičnim odsekom brez ugovora, debata o njih pri prvem branji je redka izjema — pri najnovejšem proizvodu Gautschevega zakonodajstva pa se kar gnetij o govorniki kakor sicer pri kaki adresni razpravi, in žal! mej mnogobrojno upi-Banimi „contra" govorniki nahajamo samo nehvaležne nemške „carteljčke", a pregledojoč imenik „pro"-govornikov zadenemo takoj na mladočeškega B 1 a -žeka, potem se prikaže Vašatv v črnem fraku in s stereotipno belo zavratnico, konečno še srpo-gledajoči Herold, zgol možje, kateri so dosihmal le predobro skrivali svojo naklonjenost za ministra in gorečnost za reforme njegove. Dra. Gregorca Še pogrešamo mej temi čudnimi pr o govorniki in grofa Lažanskega teatralično postavo — potem so zagovorniki zbrani, in — obsodba bode tudi precej gotova! Ne, ne, prijateljev nima oblastni minister, ne na desnici niti na levici, k večjemu, da kak prestrašen Abrahamov potomec p ribezi k njegovemu naslanjaču, zavetja si iskat proti turbulentni Scbonererjevi študentovski gardi, ali da se mu bliža prekanjen poljski politik, češ izvabimo od osamljenega ministra to ali ono majhno „koncesijo '■" Vender ne gre, stavljati splošni upor proti na-pominanemu zakonu zgolj na račun osobnih antipatij. Velika večina državnih poslancev ostro obsoja, dasi iz jako različnih nagibov, brezpumetno postopanje nemških „buršev", čudno to zmes barbarič-nega surovinstva in čisto novodobne vodene politične frazeologije. In kar se tiče takih prizorov, kakor se je pred kratkim jeden pripetil v Gradci z žaljenjem Njega velečastva, so pač v avstrijskem parlamentu le jako pičle izjeme, katere ne bi na ves glas zahtevale ostro represijo proti takim državni temelj podkopavajočim tendencam. Toda z ozirom na take milovanja vredne, a vender osamljene dogodke usta zamašiti vsej aka d etnični mladini, zarad izgredov politično besedo prepovedati m lademu izobražemu zarodu, v p|olitične evnuhe spremeniti bodoče nositelje narodne ideje — to je misel tako gorostasna, da jej pritrditi ne more noben samosvestni narodni zastop! Jedro tega zakona je, da se dijaška društva visokih šol, dosihmal jedino podrejena državnemu društvenemu zakonu, odslej na milost in nemilost izroče nominalno akademičnim oblastvom, dejanjsko pa mini s te rs ki samovolji. Iz vsakega paragrafa te postave puhti nazadnjaški duh, s kojim je naudahnena! In poželjivost njegova se niti pri rednem slušatelji ne ustavlja, segajoč celo na izredne slušatelje, mej kojimi se čestokrat nahajujo priletni možje, oženjeni davkoplačevalci 1 Svoboščine, katere je do sedaj užival „civis academieus" po nekem zgodovinskem pravu, hipoma so izginile ter umaknile se trajnemu izjemnemu stanu. Z bistrim po gledom čuval bode odslej minister, in njemu podrejeno akademično oblastvo na vsako stopinjo mladih akademičnih prenapetežev. Ne zadostuje, da ustanovitelji novega dijaškega društva zakonitim potom se prijavijo gosposki, spolnujoč vse postavne trjatve, ne, akademična oblast mora potrditi, da privoli taki ustanovitvi! Ne zadostuje, da policijska in politična gosposka nista našli povoda, razpustiti tako društvo, ne, minister sani, ne le akademični senat, ga le h ko razkadi vsak hip, brez pravega uzroka, morda le zato. ker društvena znamenja ne ugajajo njegovemu estetičnemu okusu, ali ker društveni jezik žali rahlo čuteče njegovo uho! Kaj za to, da je baš dotika v prijateljskem krogu in resni ra/govor s slušatelji drugih visokih šol izredne važnosti v odgojevalnem oziru, — minister ni prijatelj takemu združenju, odtod ukaz: dijaška društ;va, izvzemši izključno dobrodejna in znanstvena ali umetnostna, smejo sestavljena biti zgolj iz dijakov istega u č i I i š č a. Pač utegne kdo prašati: Kaj počno, če pe ta zakon uresniči, na pr. slovenski tehniki na Dunaji ali slušatelji na poljedelski visoki šoli? Premalo jih je, da bi mej seboj si ustanovili kako društvo, v „Slovenijo" za hajati jim bode prepovedi!no, celo to bode zavisno od posebne milosti akademičnega oblastva, če se jim dovoli obisk kake slovenske „ slavnostne besede", osamljeni bodo v velikem mestu, vezf raztrgane z njih brati na tujem, nevarnost eminentna, da se izgube domovini in narodu, da se ugonobo v materijalizmu, tuko silno zapeljivem baš v velikomestuem obzidji, — toda taki pomisliki ne motijo prouzro-čitelja tega zakona, hladnokrvno veleva: „Car tel est mun plaisir", in — krvna razkrojitev naših di jaških društev je gotova! In — da bi visokošolec smel katero ziniti o politiki V Tega Bog ne daj! Pač je res, da tega nihče ne zabranjuje mla dim možem jednake starosti in mnogo nižje izobraženosti, istina je, da je na pr. dovoljeuo v kakem društvu rokodelskih pomugnčev razpravljati kak političen theina, toda dijak na visoki šoli?, Bog varuj! Nagajivi kritiki bodo morda ugovarjali, da so politični razgovori visokošolcu čestokrat potrebna dopolnitev njegovi strokovni izobraže nosti, da so politična vede celo učni predmeti LISTEK Otci in sinovi. Roman. Ruski spisal J. S. Turgenev, preložil Ivan Gornik. XVII- (Dalje.) — Jutri odpotujem k svojemu otcu, rekel je Bazarov. Arkadij se je dvignil in oprl ob komolec. Začudil se je in ob jednem nekako razveselil. — A! dejal je. — In radi tega si žalosten ? Bazarov je zazeval. — Kdor hoče preveč vedeti — prezgodaj osivi. — Kaj pa Ana Sergčjevna? nadaljeval je Arkadij. — Kaj Ana Sergfijevna? — Reči sem hotel: ali te pusti ? — Jaz nesem pri njej v službi. Arkadij se je zamislil, Bazarov pa se je ulegel ter obrnil z licem k steni. Prešlo je nekaj minut molčanja. — Evgenij! vskliknil je najedenkrat Arkadij. — No? — Jaz odpotujem tudi jutri s taboj. Bazarov ni ničesar odgovoril. — Samo, da pojdein jaz domov, nadaljeval je Arkadij. — Skupaj se peljeva do Hohlovske naselbine, tam pa ti najameš pri Fedotu konja. Jako rad bi se seznanil s tvojima roditeljema, ali bojim se ja nadlegovati, in tebe tudi. Saj potem prideš spet k nam? — Pri vas sem ostavil svoje stvari, odgovoril je Bazarov ne obrnivši se. „Zakaj me pač ne vpraša, čemu grem? In ravno tako nanagloma, kakor on?" mislil si je Arkadij. „Sicer pa, zakaj grem jaz, in zakaj on?" nadaljeval je svoje premišljevanje. Odgovoriti ni mogel povoljno na svoje vprašanje, srce pa se mu je polnilo z nekako grenkobo. Čutil je, da mu bo težko ločiti se od tega življenja, katerega se je tako privadil, da bi pa sam ostal, bilo bi nekoliko čudno. „Nekaj se je dogodilo mej njima," sodil je sam s saboj, „čemu bi se naj jaz postavljal pred njo po njegovem odhodu? Nadležen bi jej bil popolnoma in zadnje upe bi si pogazil." Predstavljati si je začel Ano Sergojevno, potem pa so druge pnteze polagoma zatemnile krasno podobo mlade vdove. „Ži>.l mi je Katje!" šepnil je Arkadij v blazino, na katero je že kanila solza . . . Najedenkrat pa je potresel z lasmi in glasno dejal: — Kak vrag je prinesel tega norca Sitnikova sam? Bazarov premaknil se je najpreje v postelji, potem pa rekel: — Vidim, da si ti, bratec, še neumen. Sitnikovi so nam neobhodni. Meni, zapomni si — meni so potrebni taki norci. V istini bogovi neso za to, da bi lonce delali! . . . ,Ehe, he . . . I" mislil si je Arkadij in zdaj še le odkrilo se mu je vse globoko brezdno Baza-rovljega samoljubja. „Midva sva torej boga? to je — ti si bog, in jaz — nisem li norec?" — Da, ponovil je Bazarov, ti si še neumen! Odineova ni se posebno začudila, ko jej je drugi dan povedal Arkadij, da odide z Bazarovom ; videti je bila raztresena in trudua. Katja pregledala ga je melčo in resno, kneginja se je prekrižala pod svojim shavvlom tako, da tega ni mogel opaziti, Sitnikov, pa se je popolnoma prestrašil. Prišel je ravno k zajutreku v novi, gizdalinski, torej ne slavotilski obleki, sinoči udivil je poslanega mu slugo z množino perila, kojega je imel saboj in najedi nkrat ostavljata ga prijatelja! Pomencal je malo z nogama kakor preganjani zajec na gozdnem za jurista ter, da jih ni moč nadvladati v teoriji, če vsakdanje prakse ue poznaš in njenih vzgledov! da tudi zgodovinar zgodovinskega razvoja ne bode umel, če mu pogled v politično gibanje današnje dobe vida ni bistril za minole dobe. — Kaj še, prazne čenče! Le poglejte v Terezijanišče, v zavod, kateri je uzor GauČevim reformam! Tam gojenci nikoli na politikujejo, in vender če jedenkrat usto-pijo v praktično uradniško življenje, potem se mnogo urnejše pomikajo navzgor po hierarhični lestvici, nego vsi politikastri, šolani na univerzi ! Saj se je ves svet čudil znanemu slučaju, da je bivši Tere-zijanec, kateri se gotovo nikoli pri nobenem ko-merzu ni bil spustil v politiko, že minister postal ob času, ko so bivši kolegi njegovi izven Tere-zijanišča komaj so bili preriti do pohlevne službe sodnega pristava! In--ali čemu bi nadaljevali predmet, kateri se nam navzlic svoji resnosti tako rekoč pod rokami spreminja v drzno karikaturo? V četrtek se bode v državni zbornici diskutirat zakon o aka-demičnih društvih, debata težko da bode prijetna za naučnega ministra. Predloga izročila se bode šolskemu odseku kljubu vsestranskim stvarnim ugovorom, zgolj iz tega razloga, ker je vladno predloga v smislu opravilnega reda (§ 35., zadnji odstavek) sploh odkazati kakemu odseku. Konečna usoda tega načrta pa je že precej zapečatena. Morda ga bode šolski odsek bistveno predrugačil v VBeh važnejših določbah in zbornica ga bode vspre-jela v č i s to spremenjeni obliki, ali pa — in to se nam vidi mnogo bolj verjetno, — sprevidel bode odsek neuspešnost svojega truda, in zakon se potem bolj ali manj svečano pokoplje v d r ž a v n o z b o r s k e m arhivu in steno-grafičnih zapiskih. Je pač ivs, da rojenice poleg mnogih darov našemu naučnomu ministru jedne stvari neso privoščile : pri jal vi ju nema v državnem zboru, ne on niti njegov zakon! Napredek Slovanstva v Avstriji. x Včasi, zlasti tedaj, kedar uebozatemne oblaki nasprotnega nasilstva, dobro deje, pogledati v preteklost in primerjati jo s sedanjostjo. Iz take primere spoznavamo, smo li napredovali, ter se zajedno učimo, kako nam je delati, da vstrajamo v napredku. Mi ne bodemo govorili o Slovanih ogerske polovice našega cesarstva, dasi tudi tam vsaj Hr vato- Srb i v trojedini kraljevini poznajo le svoj jezik v šolah in uradih. Madjarski upliv postal je tako silen, da tudi tostran ogerskih mejnikov ne smemo izreči svo jega mnenja o postopanji s severnimi Slovenci ali Slovaki, z Rusi in s Srbi v vojvodini. Ozirali se bodemo le na Slovane avstrijske polovice, na Poljake, Ruse, Čehe in Hrvate. Po vsem Gališkem vlada v šolah in uradih slovanski jezik, bodisi poljski ali ruski in celo v deželi živečih 500 000 zidov, ki pač niso na srečo deželi, opustilo je večinoma nemščino in se popri-jelo poljščine. Gališki Rusi sicer tožijo in po pravici, da jim Poljaki kratijo ujihove narodne pravice, pa končno sta oba naroda jednega in istega plemena in Rusi so si deloma sami zakrivili svoj ne- ugodni položaj, ker so njihovi poslanci se vedno oklepali in pridruževali slovanskim nasprotnikom, tako, da jih niti Čehi niti Slovenci neso mogli podpirati. Na Gališkem je Slovanstvo tako utrjeno, da celo nemški politiki, ki najdalje Begajo, ne mislijo na ponemčenje te dežele in bi jo zato najrajši iz ločili iz državnega zbora ter jej privolili posebno avtonomijo. Kajti potem bi odpadli polJBki glasovi in gotova bi bila nemška večina, naperjena proti Čehom, Slovencem in Hrvatom. Ker je v državnem in dinastičnem interesu, da ne pride do take izločitve, bodo poljski glasovi še zanaprej odločevali v državnem zboru injstali, o tem smo prepričani, kakor dosle na strani pravice in ravnopravnosti. Kolik je bil napredek Čehov od 1. 1848. naprej, nam ni treba opisavati, temveč zaznamovati ga le z besedo: velikanski. Ne le večina manjših mest sredi slovanskega prebivalstva, ampak tudi glavno mesto, zlata Praga, imeli so nemške zastope. Nemški se je uradovalo po vsem Češkem, izključno nemški učilo po vseh srednjih in višjih šolah. V poslednjih tridesetih letih se je vse to temeljito spremenilo. V Praškem mestnem zastopu imajo Nemci le še par sedežev po neslogi Čehov in tudi povsod drugod, kjer se glasi češki jezik, izgubili so mesto za mestom ter le še na Moravskem si tu in tam s pomočjo židovskega elementa hranijo stare pozicije, novih si pa nikjer ne pridobe. Tu se nam zdi umestno, naše vrle češke brate opominjati na slogo, da ne bodo po notranjem boji slabili samih sebe in opravljali dela zakletih svojih sovražnikov. Neradi se utikamo v nesrečne te razprtije, pa pot, po kateri zdaj hodijo nekateri krogi na Češkem, zdi se nam kriva in napadi na najbolj zaslužne rodoljube, imenoma na dr. Riegra, so nedostojni in znak grde nehvaležnosti. Ako pogledamo na jug, zapazimo pred vsem v Dalmaciji bistveno spremembo narodnega in političnega položaja na korist Slovanstva. Italijanske trdnjave, mej njimi Splet, pale so druga za drugo in zdaj se le še v Zadru šiloma drži italijanska večino, toda tudi ondi Be maje in hrvatsko-srbski narod mora tudi v Zadru priti do krmila. Svoje brate v Dalmaciji so dobro posnemali ter jim čast delajo Hrvati po Istri in na otokih. Laški živelj bi že usahnil bil po vsej Istri in bo celo v Trstu umakniti moral, ko bi ga umetno ne izdržavali in podpirali od tiste strani, v katere interesu bi bilo oslabiti ga. Mi Slovenci v poslednjih tridesetih letih nismo napredovali v tako mogočnih skokih, kakor Čehi ali Poljaki, katerim se ne moremo primerjati no po številu, ne po zgodovinskih spomenikih, ki močno uplivajo na narodni razvoj. Vrhu tega smo razkosani v mnogo deželic, da svojih moči ne moremo tako koncentrovati, kakor bi se dalo, ko bi vsi imeli le jeden deželni zbor in skupno politično upravo. Vzlic vsem oviram pa je glavni motor sedanje dobe, narodni duh, tudi Slovence vzbujal in najhujši pesimist mora priznavati, da smo za jedno generacijo še dovolj dosti dosegli, da smo položili temelj, na katerem lehko naprej zida slovenski narod, da si sčasom uredi svoj dom. Napredek Slovanstva v Avstriji vršil se je hi- treje in intenzivneje, nego je bilo pričakovati še pred par desetletji in vršil se je, tudi to se ne da tajiti, po primerni pridobitvi terena, kojega so Nemci in Italijani že imeli za svojega. Ako torej oba ta Iju-beznjiva soseda z nevoljo in zavistjo gledata, kako si Čehi ali Slovenci ali Hrvati prilastujejo sredi svojega ozemlja ležeča mesta, jim tega ne zamerimo. Žaljene se čute v svojem narodnem ponoBU, pa še bolj v gmotnem oziru oškodovane. Ako pa kriče, da se jim godi krivica, ker se je naravna večina otresla ižesa manjšine, katero je včasi reprezento-valo le nekaj predrznih oholih tujcev s pomočjo nezavednih domačinov, kažejo s takim blebetanjem, da jim je narodna strast zaternnila čut pravice. Naravnost se pa smešijo, če pripisujejo ta napredek tej ali oni vladi, temu ali onemu vladnemu sistemu. Schmerlingi in Auerspergi so gotovo storili, kar je bilo mogoče, ohraniti nemško hegemonijo, pa avstrijski Slovani so ravno tako napredovali, kakor pozneje, ko je Taaffejeva vlada jim baje rože sipala na pot, žal da ograjene s tolikim trnjem, da so rože le od daleč duh tele. Naj se tolaže in naj se ne jeze ne nad Taaf-fejem, ne nad Pražakora, pa naj se tudi preveč ne vesele nad svojim najnovejšem ljubljencem Gautschem. Narodnostna ideja je prešinila vse narode in ona ne miruje, dokler ni dosežena narodna ravnopravnost. Naslanja se pa pri nas v Avstriji ne le za naravno pravo, temveč tudi na pozitivni zakon, ki jamči vsakemu narodu njegovo narodnost ter s tem Avstriji garantuje trdni obstanek, dinastiji pa zvesto udane narode. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 17. februvarja. Ne da. se tajiti, da se poslednja leta oger-«14» vlada resno prizadeva, da bi zboljšala pravosodje, ki ni baš na najboljšem glasu. Zlasti mnogo nerednostij nahaja se pri sodiščih prve instance. Narod zategadel nema nobenega pravega zaupanja vanje in prizivi proti njihovim razsodbam so na Ogerskem tako mnogobrojni, kakor nikjer drugod. Da je pa nezaupanje narodovo v nižja sodišča opravičeno, razvidno je iz tega, kolikrat prizivno sodišče premeni razsodbo prvega sodnika. Tako je po uradnih poročilih Rudapeštanski kraljevi stol kot sodišče druge instance v civilnih pravdah leta 1878 potrdil 69%, leta 1886 le 50 8%, v letih 1882 do 1886 pa povprek samo 50 4% razsodb sodišč prve instance, proti katerim se je uložil priziv. Še slabše je pa v kazenskih zadevah. Leta 1878 je imenovano nad-sodišče potrdilo 78 7%, leta 1881 pa samo 35"6%, leta 1886 50-8%, v letih 1881 do 1886 povprek le 425% kazenskih razsodb sodišč prve instance; trgovski oddelek tega sodišča je pa leta 1878 potrdil 66 6%, leta 1886 le 49% razsodb sodišč prve instance. Še slabše je pa s pravosodjem na Sedmo-graškem, kakor se kaže iz poročil kraljevega sod-njega stola v Mara-Vasarbelv-ji, katerih pa ne bomo tu navajali. Dobro pa tudi osvetljuje pomanjkljivo postopanje ogerskih sodišč prve instance to, da je predlanskim BudapeŠtanski kraljevi stol moral jim vrniti 6992 aktov v civilnih in 2350 aktov v kazenskih zadevah, da je popolnijo. Razen tega pa slišimo vsako leto pri budgetni debati pritožbe, kako ogerska sodišča vse stvari zavlačujejo in malomarno robu, in — nana^loraa z nekim strahom in vskri-kom naznanil, da misli tudi on odpotovati. Odin-cova ni ga pridrževala. Jaz imam jako prijeten voz, pristavil je ne srečni mladenič obračaje se k Arkadiju — popeljem va8 lahko Evrgenij Vasiljič pa vzame vaš tarantas, tako bode tudi najlagodneje. — Prav, a hvala lepa, doma nisem ob vaši poti, do mene pa je daleč. — To nič ne de, nič ne de; časa ima dovolj, poleg tega imam na oui strani opravke. — Ali greste po žganje? vprašal je Arkadij že preveč preziraluo. Sitnikov pa je bil tako obupan, da se proti svoji navadi niti zasmejal ni. — Zatrjujem vam, da je voz nenavadno prostoren, — Vsi bodemo imeli prostora. — Ne žalite gospida Sitnikova z odpovedjo, rekla je Ana Sergejevna . . . Arkadij jo je pogledal in se ponižno priklonil. Gostje odšli so po zajutreku. Poslavljaje se od Bazarova, dala mu je Odincova roko in rekla: — Saj se še vidiva, ali ne? — Kakor želite, odgovoril je Bazarov. — Potem — se vidiva. Arkadij Btopil je prvi na prag. Usedel se je v Sitnikova voz. Hišnik pomagal mu je ponižno, da je ustopil, on pa bi ga bil najraje klofutal ali pa jokal. Bazarov usedel se je v tarantas. Ko so prišli do Hohlovske naselbine, počakal je Arkadij, da je krčmar Fedot zapregel konja, in stopivši k ta-rantasu, rekel je s srčnim nasmehom Bazarovu: — Evgenij, vzemi me 8 saboj, šel bi rad k tebi. — Usedi Be, dejal je Bazarov skozi zobe. Sitnikov, ki je veselo žvižgajoč hodil okrog koles svojega voza, zazijal je samo zaslišavši te besede. Arkadij pa je hladnokrvno vzel svoje reči iz njegovega voza, sedel poleg Bazarova — in ponižno poklonivši se svojemu bivšemu sopotniku, zakričal: »poženi !u Tarantas je odrdral ter skoro izginil iz vida . . . Sitnikov pogledal je popolnoma poražen svojega voznika], a ta igral 8e je z bičem nad repom pripreženega konja. Potem skočil je Sitnikov v voz — in zakričavši mimogredočima kmetoma: .pokrijta se, osla!" — odpeljal se v mesto, kamor je prispel jako pozno in kjer je drugi dan pri Kukšini silno zabavljal nad „neznosnima ošab-nežema in neolikancema". Usedši Be v tarantas stisnil je Arkadij krepko Bazarovljo roko in dolgo molčal. Videti je bilo, da je Bazarov razumel in cenil ta stisek kakor tudi ta molk. Prejšnjo noč ni nič spal, ne kadil in ne jedel že nekoliko dnij. Temno in rezko videl se je njegov upali obraz izpod nabuhnene čepice. — Veš kaj, bratec, dejal je konečno, — daj mi smodko! ... In poglej, ali imam prevlečen jezik ? Prevlečen je, odgovoril je Arkadij. No d i . . . tudi smodka mi ne tekne. — Stroj se je pokvaril. — Ti si se popolnoma izpremenil v zadnjem času, opomnil je Arkadij. — Nič ne de! Popravili se bodemo zopet. Le jedno je sitno — moja mati je tako skrbna: ako si ne nabašeš želodca in ne ješ desetkrat na dan, potem jo to umori. No, otec ni tak, on je bil povsodi, kakor v situ, tako v rešetu. Ne, kaditi ne morem, pristavil je, ter vrgel smodko v ceBtni prah. — Do tvojega doma je dvajset vrst? vprašal je Arkadij. — Petindvajset. Le vprašaj tega-le modrijana. Pokazal je na kozlu sedečega kmeta, Fedotovega služabnika. A kmet jo odgovoril, da kdo ve* — vrste tu neso merjene" ter nadalje poluglasno zmerjal konja, ker vedno nz glavo kima", to je stresa glavo. — Da, da, dejal je Bazarov — tu se lahko učite, moj mladi prijatelj, jako poučen primer je to. Hudič vedi, kaj je to! Vsak človek visi na nitki, postopajo, kar se tiče preiskovalnega zapora. Vlada pa pri mtjt>oljšej volji teh pomanjkljivosti] odpraviti ne mor*-, ker jej manjka sposobnih osob za sodnij-ska mestu. 1 nanjo države. Nov organ »rbNke liberalne stranke, „Srbska Njezavisnost", začela je izhajati. V prvi številki objavlja novi list program liberalne stranke. Glavne njegove točke so: Zjedinenje razkosan h srbskih pokrajin na Balkanu v naravnih etnografičnih mejah, v političnem in cerkvenem oziru, na podlagi zgodovinskih prav ; balkanska federacija, pred vsem balkanska carinska zveza; povzdiga blagostanja ; razvoj obrtnije, reforme nauka; zagotovljenje političnih prav vseh državljanov; urejenje financ in varčnost; u.vedenje pravične davčne sisteme; prememba ustave in razvoj vojske; Srbija mora gledati, da si pridobi simpatije vseh civilizovanih narodov. Časopisi zopet mnogo pišejo o novih kandidatih za bolgarski prestol. Imenujejo se: črnogorski vojvoda Marko Miljanov, Peter Karadjorjević, netjak Aleko paše Emanuel Vogorides in Rumunec Gregor Mihael Stourdza. Mi vsem tem vestim ne pripisujemo nikacega pomena, če tudi smo preverjeni, da se ne bode obdržal Koburžan. — Mej vele-vlastmi vrše se baje pogajanja o bolgarskem vprašanji. Rusija baje zahteva, da bi velevlasti pozvale princa Ferdinanda, da naj ostavi Bolgarijo, ter bi dovolile, da ruske čete potem narede red v Bolgariji. Avstrija in Nemčija baje temu dosti ne ugovar jata, če le Rusija natančno pove, kako naj bi se uravnale nadalje razmere v Bolgariji in koliko časa bi ostale ruske čete v deželi. Vprašanje je pa še, kaj porečeta Italija in Anglija. Itusiju je baje poslednji čas skušala dobiti kako večje posojilo, pa se jej ni posrečilo, ker bankirji v sedanjem kritičnem času nečejo posoditi denarja. Ruska vlada pa ne išče denarja za vojne namene, temveč pred vsem le za grajenje novih želez-me. — Letos bode prvikrat novačenje na Kavkazu. Narod s tem ni zadovoljen in začel se je močno izseljevati v Turčijo. Iz nekaterih sel so se izselili vsi prebivalci. Turčija je izročila Črnej gori zaradi posku-šene ustaje v Burgasu zaprte Črnogorce, ker se je zanje potegoval ruski veleposlanik Nelidov. Ne ve se pa, če bode izročila Bolgariji baš zaradi istega dogodka zapite Bolgare. Najbrž jih ne bode, da se ne zameri Rusiji. Vidno se boljšajo razmere v Iraiicoskili kolonijah. Lani je' država za upravo Cochinchine, Tonkinga in Anama imela 40 milijonov stroškov, letos so pa dotični stroški proračunjeni le na 20 milijonov frankov, 50 milijonov pa že sedaj te dežele same spravijo vkupe. Lani je bilo v teli pokrajinah 42.000 vojakov, 17.000 Evropcev in 25.000 domačinov, letos se je pa to število .skrčilo na 10.000, 3000 Evropcev in 7000 domačinov. V kratkem Francija ne bode imela nikacih stroškov za te dežele. Pri drugem branji socijalistiškega zakona v uciUNkeiu državnem zboru neso socijalni demokrati dosti govorili, pač pa hoče v tretjem branji Bebel zopet hudo napadati vlado. VVindthorst je bil predlagal, da bi se odpravilo malo obsedno stanje za vsa mesta, izimši Berolin in kraljeve gradove. Dokazoval je, da malo obsedno stanje ni imelo nobenega uspeha. Njegov predlog je pa bil zavržen s 153 proti 100 glasom. ■ ml' jski podkralj lord Dufferiu dal je svojo ostavko, ker je nekda bolehen Časopisi pa vedo povedati, da se lord Dufferin ni dobro sporazumel z angleško vlado ter je zategadel odstopil. Njegov naslednik bode marquis Lansdovvne. brezdno odpre se lahko sedaj in sedaj pod njim, on pa si še sam izmišlja raznih neprijetnoBtij, da si greni življenje. — Na kaj cikaš s tem? vprašal je Arkadij. — Na nič ne cikam, temveč naravnost govorim, do Bva se jako neumno vedla! Kaj bi o tem govorila! A opazil sem že na kliniki, da oni, ki se jeze nad svojo bolestjo, jo gotovo premagajo. — Ne razumim te popolnoma, rekel je Arkadij, — menim, da nimaš ničesar, nad čemer bi se pritoževal. — Ako me ne razumeš popolnoma, povem ti to-le: po mojih mislih je bolje — na cesti kamne tleči, kakor ženski le konec prsta pomoliti. To je vse . . . Malo da ni Bazarov izgovoril priljubljene si besede nromantizemu, a zdržal se je in rekel „neumnost". — Veroval mi ne boš, a povem ti: zašla sva v žensko družbo, in bilo nama je prijetno, a zavreči tako družbo — je ravno tako , kakor če se poliješ vročega dne s hladno vodo. — Mož se ne sme nikdar brigati za tako bedarijo; mož mora biti srep, pravi moder špansk pregovor. Glej, ti, pristavil je, obračaje se k mužiku na kozlu sedečemu — ti, modrijan, ali imaš ženo? Mužik pokazal je prijateljema svoj ploskvi in kratkovidni obraz. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je lani po povodnji poškodovani občini Črni na Koroškem 500 gl. — (Povodom Str ossmav erj e ve zlat*1 maše) izšel je Zagrebški „Obzor" v praznični obliki. Pri maši, ki jo je ob 10. uri dopoludne služil dr Fr. Rački, bilo je prisotnih jako mnogo dostajanstveni kov, mnogo dam in vseučilišnikov. — (Zabavni večer „Pis atel j skega društva") bode v soboto 18. febr uvarja zvečer ob navadni uri v čitalniški restavraciji. Predsedoval bode g. dr. vit. Bleivveis, čital g. K. Pire. — (Slovenskega dramatičnega društva šestnajsta letošnja predstava) bode, kakor smo že poročali, v nedeljo 19 februvarja t. 1. Igralo se bode: „Otok in Struga". Izviren igrokaz v štirih dejanjih. Po noveleti jednakega naslova dramatizoval I. Borštnik. Z ozirom, da je utihnil sedaj predpustni šum raznih veselic in plesov, smemo upati, da postanejo našemu občinstvu dramatične predstave zopet oni zabavni večeri, pri katerih ne bodemo pogrešali nobenega prijatelja naše Talije. Igra je v drugem dejanji uprizorjena s krasnimi novimi zastavki, katere si je odbor k tej igri omislil. Stroški društvu naraščajo od dneva do dneva; dolžnost je tedaj vsakemu domoljubu podpisat' podjetje odborov, kateri z vsemi silami dela in se trudi, da zadosti našemu občinstvu. Za nedeljo 26. t. m. je na repetoirji opereta „ Vzbujeni lev". Prihodnji mesec ponavljal se bode na splošno zabtevanje; „Revček Andrejček". — (Gos p. Pogačnik.) Poroča se nam od prijateljske strani: „Naš rojak, gosp. Pogačnik, dosedaj kakor znano slušatelj v Dunajskem konser-vatoriji, moral je pred kratkim z Dunaja v Olo-muc na sedemdnevne vaje z repetirkami, ker je častnik v prihrani. Kmalu se je razneslo po mestu, da pod vojaško uniformo tiči mlad operen pevec in udati se je moral naš rojak obči prošnji, da nastopi v tamošnjem mestnem gledišči. Dne 13. t. m. je res pel v operi „Marta" „Lvonela" s krasnim uspehom. Hiša je bila popolnoma razprodana in naš rojak žel je nenavadno slavljenje. Časniki Olo-muški so polni hvale. Pel je imenom Naval. Kritika pravi, da ima g. Naval polno čisto višino v nenavadno simpatični mehkoti in visoki glasi ne prouzročajo mu nobenih težav Hvale izborno njegovo igranje in lično prikazen na odru. Prednaša-nje in modulacija je jako fina in strogo izvežbana. Sploh poje g. Naval z nenavadnim čutom in petje njegovo sega vsacemu v srce. Občinstvo pozvalo ga je često, burno mu ploskajoč in častniki njegovega polka, njega tovariši, poklonili so mu velik lavorov venec s krasnimi trakovi. Prošnji, da bi še jeden-krat nastopil, ni mogel uBtreči, oditi mora namreč v petek 17. t. m. v Fran k f ur t na. M., debutovat v tamošnjo opero, kjer bode pel kot prvi tenorist v treh operah". — (Posnemanja vredni čin.) Piše se nam iz Ljubljane: Slučajno ualeteli smo sinoči v tukajšnji g. Auer j a gostilni jako številno in veselo družbo. Tukajšnje garnizije naredniki zbrali so se v dokaz hvaležnosti g. Auerju za posebno naklonje- — Ženo? Da,. Kako da bi je ne imel. — Ali jo pretepaš ? — Ženo? Kakor je. Brez uzroka je ne tepem. — To je lepo. No, ali pa tudi ona tebe tepe? Mužik potresel je z vajeti. — Kaj si pač dejal, gospod. Ti se rad norčuješ . . . Vidno je bil razžaljen. — Čuješ, Arkadij Nikolajevič! Naju dva so pa vender pretepli ... to je od tega, ker je človek olikan. Arkadij se je prisiljeno nasmehljal, Bazarov pa se je obrnil na stran in vso pot ni odprl ust. Petindvajset vrst zdelo se je Arkadiju celih petdeset. Končen o pokazala se je na rebri nw tirnega holnia mala vasica, kjer Bta živela Bazarovlja roditelja. Poleg nje videl se je v mladem brezovji gosposk gradič pod slamnato streho. Pri prvi hiši stala sta dva mužika s čepicami ter se prepirala. — Ti si velika svinja, kričal je pri drugemu, in slabe j ši nego najmanjši prasec ! — ln tvoja žena je čarovnica! upil je drugi. — Po neprisiljenem občevanji, opomnil je Arkadiju Bazarov — in po srčnem pogovarjanji, sodiš lahko, da moj otec ne stiska preveč m uzi ko v. Pa glej, sedaj sam prihaja na prag svoje hiše. On je, on — poznam to postavo. Ehe, ehe, kako je osivel, siromak! (Dah"e prih.) noat, v polnem številu, praznovat ,osmino" svoje letošnje predpustne veselice, v njegovi hiši. Veselični odbor naznanil je namreč, da mu je preostala od pokritih veseličnih troškov znatna vsota čistega dohodka, ki je običajno na razpolaganje celej skupini. Sklenilo se je pa jednoglasno razdeliti celo vsoto mej dve revni udovi umrlih tovarišev! Da se je ta hvale vredni sklep potrdil s prepevanjem cesarske pesni in napivanjem višjemu poveljniku tukajšnje garnizije, je umevno in prav žal nam ie bilo, ko so naši domači fautje že ob jednajstih ostaviti morali veselo družbo. — (Društvo tiskarjev, k a m n o p i s -cev in kamnotiskarjev na Kraj s ke ni) izdalo je svoje letno poročilo za dobo od 1. janu-varja od 31. decembra 1887. V tej dobi imela je društvo 66 poslujočih članov, 3 člane brez dela. I onemoglega Dohodkov bilo je 1808 gld. 77 kr., troškov 852 gld. 54 kr., torej 956 gld. 23 kr, prebitka. Društveno premoženje iznaša 0473 gld. 18 kr. Knjižnica šteje 160 zvezkov in je v preteklem letu izposodila 423 knjig. Obolelim članom izplačalo se je 432 gld. 26 kr. podpore, potnine (viaticum) se je razdelilo 76 gld., brezposelnim članom pa se je razdelilo 174 gld. Letno poročilo je prav pregledno sestavljeno, da se lahko vsakdo pouči o jako uspešnem društvenem delovanji. — (Osepnice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zboleli: 4 moški, 1 ženska, 3 otroci. Ozdraveli: 1 moški, 1 ženska, 1 otrok. Umrl 1 moški, 1 otrok. — (Vsi semnji v pol i tiske m okraji Logaškem) so za trgovce in kramarje Ljubljanske prepovedani, dokler se prepoved ne prekliče. — (Iz Trnovega^f se nam piše: V n-deljo priredila je Trnovsko-Bistriška Čitalnica v prostorih g. A. Jelovška maskarado, katera se je obnesla z ozirom na naše skromne razmere precej dobro. Mask ni bilo ravno veliko, a kar jih je bilo, bile so, to trdim posebno lehko o damah, krasne. Gospodje pri nas ne obiskujejo dosti plesov, pri vsakem je večina na strani dam, včasih je celo le jedna četrtina gospodov, tri četrtine dam, a zdaj ste si bili števili skoro jednaki. Obžalujem pa to, da se občuje na naših veselicah preveč nemški,in Človek bi mislil, da je v kakšnem nemškem gnjezdu, a ne v čisto slovenski B strici. — (Gledališka predstava v čitalnici v Rudolfovom) bode v nedeljo 19. t. m. Igrali bodo: „Pesek v oči!" Salonska vesela igra v dveh dejanjih. Iz francoščine poslovenil V. Mandeljc. Za tem; „Krojač Fips". Burka s petjem v jednem dejanji. Začetek točno ob polu osmi uri. Sedeže prodaja iz prijaznosti g. Krajec (v nedeljo le do po-ludne). — (Razpisana) je učiteljska služba na jednorazrednici v Svetlem Potoku. Plača 400 gold., priklada 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. marca t. 1. — Na jednorazrednici v Selu pri Šenbergu je razpisana služba učitelja. Plaču 400 gld., priklada 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 5. marca. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 16. februvarja. (Gl. včer. štev.) Po Turkovem strastnem govoru se predlog za konec debate o akademičnih društvih ni odobril. Nadalje govoril poslanec Zucker, da je načrt zakona sestavljen iz že obstoječih na-redeb, izuzemši prva dva paragrafa; grajal določilo, da minister sam odločuje o obstoji društev, ne da bi se mu trebalo ozirati na akademična oblastva; naglašal, da v Pragi ni nobenega povoda k takemu zakonu; konečno predlagal, naj se predloga izroči šolskemu odseku. Schonerer in tovariši mterpelujejo trgovinskega ministra, zakaj ni telegrama udanosti od strani nemško-narodnega društva v Gradci urad odposlal Bismarcku. Prihodnja seja jutri. Dunaj 16. februvarja. Danes je gospodska zbornica odobrila trgovski naši pogodbi z Nemčijo in Italijo. V debati o prvi se je Schmerling za nemško-avstrijsko alijanco ogreval. K trgovski pogodbi z Italijo je Revertera potezal se za obrežno plovstvo Dalmacije, katero bode oškodovano s pogodbo. Pulj 16. februvarja. Preteklo noč bil hud vihar od jugo-zahoda. V Medolinskem zalivu razbil se je z oljem nakrcani italijanski parobrod „Scilla" namenjen iz Jakina v Benetke. San Remo 1C>. februvarja. Zaradi slabega vremena dojde angleško brodovje še le v treh dneh semkaj. San Remo 16. februvarja. Cesarjevič ni imel dobre noči. Moral je mnogo kašljati in sline so še vedno nekoliko krvave. Pariz 17. februvarja. „Gaulois" trdi, da bi bil Bisinarck 1880. leta v pogovoru s francoskim veleposlanikom predlagal zvezo mej Nemčijo, Avstrijo in Francosko. Na te zveze podlagi bi evropska Turčija pripala Avstriji, Nemčiji in Francoski, Anglija in Rusija pa bi bili izključeni. Bismarck da je celo dal razumeti, da bi Alzacijo in Loreno deloma dal nazaj. Peterburg 17. februvarja. Izvršujoč vojnega sveta lanske ukrepe, zaukazal je vojni minister v dnevnem povelji, da se 73 reserve-cadre-batalijonom v evropski Rusiji doda po jeden podpolkovnik. London 17. februvarja. Dolenja zbornica: Labouchere naznanja k adresi amende-ment, po katerem se ima zbornica obvestiti o podpori, katera bi se bila od strani Angleške obljubila Italiji za slučaj vojne s Francosko. Narodnogospodarske stvari. O povlačevanji travnikov z brano. Povlačevanje travnikov z brano je gospodarsko opravilo, katerega nikdar ne moremo dovolj toplo priporočati. To opravilo ima mnogo dobrih stranij. Prvič poravna brana vse krtine, katere moramo drugače poravnati z grabljami; drugič iztrga brana ves mah ; tretjič raztrga rastlinam korenine, vsled česar se bolj razrastejo spomladi in četrtič zrahlja brana travniku tla, katera potrebujejo tako obdelovanje ravno tako, kakor njiva. Travniške rastline zahtevajo za dobro uspe-hovanje svoje jednako poljskim rastlinam zraka, toplote in vlažnosti. Zrak ima v sebi mnogo re-dilnih snovij, pride pa k koreninam le tedaj, če je zemlja luknjičava, to je zrahljana. Toplota je potrebna za vsako živPenje, zemlja se pa tem bolj zgreje, kolikor hitrejši spuhti nepotrebna voda iz nje. Vlažnost je v zemlji za to potrebna, da se raztope redilne snovi. Trda travniška tla ostanejo dolgo časa mokra in mrzla in če se jedenkrat posuše, pa le teško postanejo zopet vlažna. Na pov-lečenih travniških tleh je pa drugače, ker si morejo zrahljana tla vsak čas ukoristiti vlažnost zraka. Zrak, toplota in vlažnost pa morejo uplivati skupno tudi prav dobro na travnik, če imajo dohod v tla, ker oni največ pomorejo, da razpadejo rudnine in da se raztope rudninske redilne snovi. Kar uči teorija v tej zadevi, potrdi tudi praktična skušnja. Na kmetijski šoli v "VVorrasu pokazali so praktični poskusi to le : Odbrali so štiri jednake dele travnika, od katerih so dva povlekli in nuli dva pognojili Pridelek troški — gld. — kr. 20 20 1. parcela, nič po vlečena in nič pognojena . . . 377 kgr. 2. parcela, nič po-vlečena in pognojena ..... 833 „ 3. parcela, povlečena in nič pognojena 770 „ 4. parcela, povlečena in pognojena . . 1563 „ Številke govore določno, ni jim treba dajati nobenega pojasnila. Jednake uspehe dosegli so gospodarji sicer tudi že na Slovenskem. Povlačevanje moramo pa izvršiti ob pravem času, to je takrat, kadar so travniška tla konec zime toliko mehka, da se morejo klini od brane v zemljo zadirati. Povlečen travnik mora biti dobro spraskan na vse .strani, kar se z navadno našo brano ne more doseči. Naredili so posebne travniške brane, ki so zadostno teške, ter so sestavljene iz mnogih majhnih železnih členov. Taka brana povleče ravno tako dobro tudi neravna tla. S parom konj moremo povleči na dan G oral trav nika, torej zadostuje jedna brana za celo vas, če treba tudi za cel okraj. Travniška brana je največkrat za posameznika predraga, zato omislijo naj si jo gospodarji potom zadruge. G. P. ♦T5= „LJUBLJANSKI IW wtoji (i va—232) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. ■v- v»,r-w------?a i;--- Tujci: 15. februvarja: Pri Slonn i Rosanis, Jeglied z Dunaja. — Križ h Cubra. Pri IVfaliii: Glii k z Dunaja. — Radulovič iz Gradca. — Minzi iz Trsta. Pri avMtrijNkviu m —rji : Prevc, <;iinther, Pich-ler z Dunaja. m. februvarja : Pri Mlonu: Altminn i Dunaja. — Medvved iz Si-seka. — Inglich iz Trsta. Pri Httlifi : L«">wy z Dunaja. — Schvvarz iz Zagreba. — Salizman iz Trsta. Umrli sc» v Ljubljani: 17. februvarja: Jožefe Konćina, delavca hči, 2 eti Dunajska cesta št. 25, /a koziuni. — Janez Jelen, dijak, 21 let, Trnovski pristati št. 10, za ko/ami. Meteorologieno poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj 726'1 mm. 1-6» C si. j z. obl. 10 OOmm. «2 2. popol. 725-3 mm. 1-89C si. v/Ji snež. «o 9. zvečer 728 0 tud. 0-0° C si. vzh. anež. snega. j Srednja temperatura IT', za 1*4° nad norraalom. H)-u_:n.£ijsl£;=i borza dne 17. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 7790 — gld. Srebrna renta.....„ 7930 — „ Zlata renta......„ 108-K5 — „ b9it marčna renta .... „ 92'8f> — „ Akcije narodne banke. . . „ £60'— — „ Kreditne akcije..... „ 2H9 nO — „ London........„ 12685 — „ Srebro........„ — — — „ Napol.........„ 10-03'/, — * C kr. cekini.....„ 59H — „ Nemške marke.....„ 62 17'/» — » 4 -/„ državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 130 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 166 „ Ogerska zlata renta 4°/0 . . ... 9^> „ Ogerska papirna renta 5% • ... ' 3 „ 570 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 105 ,, Dunava reg. srečke 6°/q . . 100 gld. 117 „ Zemlj. obe. avstr. 4Va°/o zla*' zast. listi . 127 ,, Prior, oblig. Elizabet'ne zapad, železnice — ,, Prior, oblig. Ferdinandovo sov. železnice 99 ., Kreditne srečke.....U>0 gld. 17* ,, Rudnlfove srečke ..... 10 „ 20 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 ,, 100 ,, Trammway-di-uSt. velj. 170 gld. a v. 209 ,, danes 77-75 79TO 108-70 92 70 8H0-— 2B9 — 126-7 i 10-03«/, 5-98 62-17'/, — kr 20 „ 65 m 50 50 Dva dimnikarska pomočnika vsprejam* (uit o j (118—1) Lud. Štricelj, Sv. Petra cesta v Ljubljani. Kot učenec želi ustupiti b kakemu trgovcu ali mesarju mladenič, 14 let star, ki je dovršil 2 gimnazijska ra/ivda. Vprašanja pod „Uienec" na upravništvo „Slovenskoga Naroda". (108-3) L. EHRWERTH (117—i, barvino zrcalenje itd. itd. Ustopnice prodaja blagovoljno gosp. KAR0L TILL. SflSSH" Otvorila se bode predstava Fate nior-#ane se le v nedelj« zaradi zaprek, za katere se poprej ni moglo vedeti. (H6i V „Narodni Tiskarni" t Ljubljani prodajajo se v i v 1 ■ po znižani ceni. 1. zvezek 2. zvezek Deseti brat. Komati. I. Jurij Kozjak, slovenski janienr. Povest iz 15. stoletja domare zgodovine. - II. Spomini P.1 (leda. Pravljice iit povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko nor mej slovenskimi rnlharji. Crti«'C iz življenja našega naroda. — V. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Pomen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovsko reformacije. — III. I)va prijatelja. — IV. Vrlian Siimkova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. OoMda. Povest po resnični dogodili. — VI. Kozliivska sodba v Višnji Mori. Lepa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek : I. Tihoiapee. Povest iz domaćega življenja kranjskih Slovencev. —II. Urad Roj i nje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. 6. zvezek: I. Dri mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega eesarja. Povest iz 1H. stoletja. — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pevenkn. Oliraz Iz našega mestnega življenja. — IV Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja rolitičnega agitatorja. Dijaki dobivajo Jurčičeve „ Z brane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset iz- Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. vodov. Prodajiijo so v (37—8) „NARODNI TISKARNI" ~v X_jj-u.loljEini, Kongresni trg. Gledališka stol ha. Nnjvoćju prihrunjenju v ._! i •-.]>■ >< l i ti i - v m . Najvišja odlikovanju in listi kolajne. jalnega blaga in dedka Dj. tes ter droguerijah "rat, Boiiilion-ixtract tljšavaz1aied DopreiegljiTO ne da bi se kaj pridejalo, izvrstno mesno juho. Ko zaradi lučna ukusa nizke cene. Marke: E.vtractum Purinu, Au.r Flnes J/erbes nnd Tri\ffel-W\\rze. Fine moke za juho iz sočivja. Napravljane pod varstvom e. kr avstrijskega obrtnega nad/.oratva in švicarske obfiookoristne dražbe. • Osrednja »loga: VVien, I., Jasomirgottstrasse 6. • Prodajajo: Peter Lassnik, II. L. A\renzel, Srliu>Miig & Weber. — V Zagorji: It. E. BfioheUo, Ivan Miil-ler, Rudniška bratovska skladnicii. — V litiji: Ivan Waggonik. (1)02—10) CACAO ČOKOLADA UlCTOR S CHMIDT & SoHNE ki jta pri prvej Dunajakej razstavi knhiniske nuintnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplotuora, sta pristni samo, če imata nalo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (800—70) l)4»l»ivil se pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih do-likateB, V I Juliljaiii pri g. V Ckru l-;assnilt-u. Razpošilja so v provincije proii poštnemu povzetju. VICTOR SCHMIDi & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in eentr. razpošiljalnioa Dunaj, IV., Alle^asse Nt*. 48 (poleg juž. kolodvora). II Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr, Josip Vodnjak. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne." C3^D