Leto LXXVM St. 246 UREDNIŠTVO, UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK: LJUBLJANA, PUCCINLJEVA UL. 5 TELEFON ST. 31-22, 31-23, 31-21, 31-25 in 31-26. PONEDEtISKA IZDAJA „JIfRA" IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJSKA IZDAJA »JUTRA«. MESEČNA NAROČNINA ZNAŠA 3 LIRE. NENAROĆENI ROKOPISI SE NE VRAČAJO Karte KampSe auS der Klim Vier Landiin^sboote und ein Schnellboot in der Strasse Ton Kertsch versenkt — ErioVreiche Vorstosse an der Dnjepr-Front — Erbit-tcrtes Ringen im Kampigebiet von Kiew Ans dom Fuhrerhaupto.uartior, 7. Nov. DNB. Das Oberkommando der \Vchrmacht gibt bckannt: Auf der Krim wn i lise iuTSi gesteni starke feindliche Angriffe mil eigenon Gegen-anpriffen. F.s kan z u hartcn, fur den Feind v< rlustroic hen K-impien. In der Strašne VOH lierraeh versenUten Ssich«runu«ifahrx«»uj;o der Krieusmarme vier veSbesetzte feindliche I^iiuluii^sl>oote und ein Schnellboot. Ein feindlieher J.ejchtcr mat LS <;< seli iit zon \vurde erheutet. Im gTO*i*wm Dujeprbojren, so\vie an der Obri^en Dnjeprfront hcrrschte bis auf mehrere erfolRTeiehe e*«;ene Vorstosse Im aHjremeinen mir jreringe Kiimpftatijrkeit. Siidlieh Nlkopol gelang es eincr eigenen Rampfjrruppo iihiTraschend jn die foind-Hchen Stellim^en einzubreehcn, vierzip Geschutze zu erbeuten und Gefan^cnc i ij» ■ ufrrliujmt i In Kainpfgehiet von Klew kam es mit Imcr von ii'iii'in anrrnr.ondon feindlichen Anjrrifiswollen zu erbitti-rtcn Kiimpfen. Mehrere starke Angrlffe \vtirdcn unter erhcbliehen Verlusten der Sovvjots abge-sehlarren. S&dwestflofa der Stadt sind Rampfe mit feindlicheu rar.zerkriifteu im Gan^-o. T>ie lufiv. arfe crrlff mit starke-n Verbiinden %vIrkung»voH in die Frdkiimpfe e4n und »choso Mer sowie iiber anderen Rampfriiumen gestern 91 Sov.jetriugzjr.i.?? ab. tllch der Stadt ge|ren starke, egern unter-ten Abwehrer-fenden Smvjets sstellunjjen zu-Panzer ver- Im Einbruchsraum sttdwc»tlich Weliklje Luki verUefen eigeoe O^^^^ff1?**0.****? lich Ne\vel erfolgretck^ errangen unsere von Panzern und «*tut7te>n Feind ehsfcl folg. Die vrioderlujat \vurden auf ihre Aus ruekjre\vorfen und dal niehtet. In Suditalien verstarkte der Feind sei-ne Angfriffc, fim nnwre Stellungen nord-lich de«s Voltumo mit ,«nMunmengefassten Rriiften zu durchbrecben, Kipene Verban-de traten zum Gegenan^riff an, warfen den jn unsere S teli un p: en cinfircbrochenen Feind naeh heftijren Kampfen wieder ins Volturno-Tal und eroberte-n die alten Stel-luniren zuriiek. Schwere deutsche Kampfflugzenge grif-fen in der vcrgangenen Nacht Naehsehub-hafen des Feindes an der suditaVIenisehen Ost- und VVestkuste mit gutem Erfoljr an. »enwaene teinaiiene i? uegerKraiie no- g^en pestern fn die t-esetzten VVestpebiete ein und unternahmen nachtliehe Storan-grtffe fifOffen cinike \ve#»tdeutsehe Stadto. Sechs feindliche Flujrzeup» \vurden abge-sebo«sen. Deutsche Flu^zeug-e warfen auch in der vcrganjjenon Nacht uieder Bomben auf Ziele im Stadtjrebiet von London, so\vie in Ost- und Siideng-land. Peklenski atesstst na Vatlkasisko državo Rim, 7. nov. DNB. V rimskih političnih krogih .v katerih razumljivo močno debatirajo o anglesko-ameri^hem bombnem napadu na sedež papeža, opozarjajo na tri važne činitelje, iz katerih se zamore verjetno spoznati logičen razvoj predzgodo-vine tega peklenskega atentata. Najprej omenjajo v teh krogih kot značilno, da je bil Vatikan bombardiran presenetljivo naglo po končani moskovski konferenci. To dejstvo pa oči vidno potrjuje, da je bil v židov^ko-boijevističnem diktatu, ki sta ga v Kremi j u sprejela na znanje Eden in Hull. zelo verjetno vsebovan tudi projekt, ki predvideva napad na krščanski svet in to posebno na vrhovnega poglavarja katoliške cerkve. S tem v zvezi opozarjajo, da je bil pred atentatom na Vatikansko državo izvršen nov težek napad anglo-ameriških letalskih gangsterjev na KolrL?ko stolnico. Ta dva zločina, ki sta si tako hitro sledila, pa dajeta misliti, da imajo pri vladah sovražnih velesil glavno vlogo židovsko-boljševistični zločinci. Prav posebnega pomena pa je dejstvo, da je točno pred enim tednom priobčil >Osservatore Romano« uradno izjavo Vatikana, v kateri je kurija vse lažnive vesti, ki jih razširjajo nasprotniki Nemčije o zadržanju nemških čet napram Vatikanski državi, označila kot neresnične. V tej izjavi, v kateri je Sv. stolica uradno priznala, da so nemške čete vedno spoštovale rimsko kurijo in Vatikansko državo, so anglo-ameriški vojni zločinci z veliko verjetnostjo spoznali znak za že zdavno zasnovan začetek udara proti papežu. Nepristransko stališče, ki si ga papež prizadeva ohraniti v tem svetovnem spopadu, in ogorčenje, ki ga je ponovno izrazil nad anglo-saksonskim barbarstvom proti kulturnim spomenikom, sta napravila Vatikan zasovraženega v anglo-saških krogih. j in ga napravila za predmte sovražnih raz- mišljanj v njihovem ti>ku. V italijanski presfolnici ne dvomijo, da je tem pripombam sovražnega tiska sledilo kot dejanje zločinstvo v pretekli noči. Berlin, 6. nov. DNB. Kakor je bilo pričakovati, sovražnik sedaj zanika svoj sramotni napad na Vatikan. Predrzno izjavlja, da so Nemci v posesti angleških bomb in da naj bi jih o priliki, ko bi služilo njihovim namenom, spustili na rimsko središče, nad Vatikan. Zanje namreč ruma mkakega pomena trošiti svoj napor nad cilji, čijih ^uničenje je brezpomembno«. Ni se treba s tem tako okornim kot neumnim izgovorom pečati dalje, dovolj je, če se pokaže na ponovne anglosaške napade na stolnico v Kolnu, pa se že vidi, da so cerkvena svet.šča in zgodovinski spomeniki zelo priljubljeni cilji angloameriških gagsterskih letalcev, čeprav je po njihovem uničenje v vojaškem pogledu brezpomembno, toda toliko le mimogrede. Važnejša je politična stran tega najbolj prostaškega atentata v sedanji vojni. Očitno hočejo Anglija in Zedinjene države na ta način terorizirati Vatikan in izvajati pritisk na papeža. Ali rnar mislijo, da bosta s takim zločinskim postopanjem prisilili papeža, da bo postal poslušen ? Ali mislijo, da bodo s podlo smrtno taktiko pridobile zase katoliško ljudstvo? Ogorčenje vsega katoliškega sveta jih bo poučilo, da so na napačni poti. Z zgražanjem zavrača ves kulturni svet te podzemeljske metode. Ugotavljamo enoglasno in jasno: bojevanje An-gloameričanov žigosa te ljudi, ki so izzvali sedanjo vojno in ki jo vodijo z brezpri-merno brutalnostjo, kot največje zločince našega stoletja, ki ne gredo le brutalno preko mrtvih trupel nedolžnih starčkov, žen in otrok, temveč uničujejo tudi stoletno kulturo, pri kateri seveda Anglija- in Zedinje-i ne države niso prav nič sodelovale. Velike ameriške izgube na Pacifika Od 31. ckto&ra |e bilo potopljenih pri Salsmtcns&fli otof:;h 55 sovražnikovih vojnih ladij Tokio, 6. nov. DNB. (Vzhodnoazijska Flv.žba.) Po najnovejšem uspehu japonskega letalstva v petek zvečer je sovražnik "utrpel v pomorskih in letalskih bitkah na področju Salomonskrh otokov od 31. oktobra do 5. novembra naslednje izgube: Takoj so bile potopljene: 1 letalonosilka velikeca tipa. 1 križarka velikega tipa. 2 rušilca velikega tipa in 2 prevozni ladji vpiikega tipa. Potopljene: srednje-vellka letalonosilka, 4 velike križirke, 1 srednjevelika križarka. 3 križarke. ki bi utegnike biti tudi večji rušilci, in nad 40 :zkrcevalnih čolnov. Hudo poškodovane: 2 ali 3 velike križarke. 1 križarka ali rušilec in 2 veliki prevozni ladji. Razne skupne izgube 55 vojnih ladij in izkrcevalnih čolnov, ki so bili potopljeni, in 5 ali 6 vojnih in prevoznih ladij, ki so bile hudo poškodovane, je bil še zažgan 1 sovrr.žr•".:-v r:- 'oc. Nadalje je bilo ses'reljenih 250 letal. Japonske izgube znašajo: 1 rušilec potopljen. 1 križarka lahko poškodovana, 33 letal se ni vrnilo. Stromlifcttski japonski narod je pripravljen Šanghaj, 4. nov. DNB. (Vzhodnoazijska služba.) »Ves stomilijonski japonski narod je na položaju, pripravljen in odločen za zadnjo zmagovito borbo s sovražnikom.« To je vtis, ki ga je dobil govornik japonske mornarice, ko se je po poldrugem letu odsotnosti vrnil v domovino. Po svo- . jem povratku je podal novinarjem sliko japonskega duha, dela in bojnega navdušenja. Včasih ie kdo trdil, da se ne zanimamo za vojno, je nadaljeval govornik, sedaj pa mora vsakdo o-oazi^i. kako zelo sta povezana domovina in boušče. Japon. žene so zamenjale barvasti kimono z delavsko obleko in stoje danes skupno s svo-iimi rnožmi v tovarnah ter pri drugem za vojno važnem delu. Japonska mladina se prostovoljno javlja v vojaško službo. Njen pritok ie tako velik, da so n. pr. izmed prostovoljcev za letalstvo sprejeli le 10" o prijavljencev. Japonska vojna proizvodnja se bo kmalu podesetorila. Nekatere življenjske potrebščine so bile sicer omejene, a narod prenaša te omejitve rad in v zavesti, da s tem pomaga japonski zmagi. V deželi vzhajajočega snmca človek zaman išče znake slabosti ali utrujenosti. Japonska ni le odločena, temveč ie tudi pripravljena za odločilno bitko, ki bo lahko, kakor je končal govornik, že kaj kmalu. Svobodna Indija bo dobila Andamane in Nikobarske otoke Tokio, 7. nov. (Vzhodnoazijska služba NX>B.) Na konferenci velikovzhodnoazij-skih narodov je izjavil v soboto popoldne ministrski predsedn:k Tojo, da bo Japonska prepustila v kratkem začasni indijski vladi Andamane in Nikobarske otoke. Nemiri v Avstraliji zaradi japonskih uspehov Madrid, 6. nov. DNB. Molk ameriškega-vojaškega poveljništva o bojih na Bougain-villu in poročila o japonskih uspehih so zbudila med avstralskim prebivalstvom močan nemir, poroča španski list »Arriba« iz Melbourna. Molk ameriških vojaških krogov tolmačijo kot priznanje japonskih u?pehov '_ Edenovi razgovori Stockhcim, g. nov DNB Reuter Javlja, da se je v petek v Kairu razgovarjal britanski zunanji minister Eden s turškim zunanjim ministrom Menemendzoglom. Razgovoru je prisostvoval tudi britanski poslanik K Turčiji, Hudi boji na Krimu Štirje izkrcevalni čolni in en brzi čoln potopljeni v prelivu pri Kerču Uspešni sunki na Dnjeprovem bojišču — Ogorčeni boji na bojišču pri Kijevu Fiihrerjev slavni stan, 7. nov. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Na Krimu so bili včeraj izmenoma močni sovražni napadi in naši protinapadi. Prišlo je do hudih bojev, v katerih je utrpel sovražnik velike izgube. V Kerškem prelivu so potopile zaščitne ladje vojne mornarice 4 polno zasedene sovražnikove izkrcevalne čolne in en brzi čoln. Zaplenili smo manjšo sovražno prevozno ladjo s 15 topovi na krovu. V velikem kolenu Dnjepra, kakor tudi na ostalem dnjeprskem bojišču so bili v splošnem razen več uspešnih lastnih sunkov le manjši boji. Južno od Nikopolja je uspelo naši bojni skupini presenetljivo vdreti v sovražnikove postojanke in zapleniti 40 topov ter privesti nekaj ujetnikov. Na bojišču pri Kijevu je prišlo z vedno znova ponavljajočimi se sovražnikovimi napadi do ogorčenih bojev. Več močnih napadov je bilo oosvobojeni« Letonci, Litovci, Estonci in Karel'jcL Ker je b la v Moskvi tako rekcč zapečaten i anglešlo-amerišV.a Izdaja Evrope in kapitulac ja pred Stalinom, uradrt: moskovsko glas o pač n:ma ve; vzroka, da bi skrivalo Kremljeve zahteve, pr: čemer pa- moramo vedno zr.ova poudariti, da najavljena »osvoboditevi baltsk h naro-iev predstavlja le del teritorijalnih zahtev, ki so c Ij boljševizma. Iz prc;šn;:h sovjetskih izjav vemo da Stalin ne pozn 3 nikakih mej za svoje zahteve. On ve. da danes po zaključku moskovske konference lahk: vse | zahteva, ne da bi se bi mu b:lo treba bati, da bi mu Anglija in Amerika pri tem kaj nasprotovaH. Poleg tega, da sta za to nesposobni tega tudi nočeta storiti. Zakaj zanju evropsko vprašanje ni več važno, j Prepustili s; g: boljševikom, oziroma sta moral; to storiti, ker je imel Stalin vso adute v rokah. Le ena sila lahko še zadrži -sovjetsko povoden;. To je Nemčija s svojimi zavezniki. S temi skupaj je zgrad'la jez proti boljševizmu, ki ga sedaj brani nemška vojsk?. Angleško-amer:šk:-sovjetsk; zaroti se je z zagrizeno odločnostjo uprla. Nemč jada bi rešila Evropo pred splošnim kaosom. S! o vaški list o moskovskem komunikeju Bratislava, 7. nov. DINT\ Pod naslovom »Povečanje boljševiške nevarnosti« piše list »Gardista« o moskovski konferenci med drugim: »Angleži in Američani nočejo priznati, da je Stalinu na moskovski konferenci uspelo odložiti vsa politična vprašanja o bodoči obliki Evrope po dozdevni zmagi na neko megleno bodočnost in jih formulirati raztegljivo kakor gumi ter si tako ohraniti proste roke. Evropski laž Edsna m Hull Litovce, Estonca in Krre ijce državljanom narodi pa po izsledkih moskovske konference sklepajo naslednje nedvoumne zaključke: Anglija in Amerika sta se v M -skvi zediniii, da v primeru sovjetske zmage ne bo^ta ovirali popolne boljševizacije Evrope, in sicer iz enostavnega rs ker v nobenem primeru niti pc4it*čno niti vojaško ne bi bili tega zmožni. Edine sile, ki lahko in tudi bodo preprečile bolj ševi-zacijo. so zavezniški evropski narodi z Nemčijo na čelu.« »Slovenska politika«1 p;še: -Fraze o n^-vem Društvu narodov, o omejitvi oboroževanja in o ureditvi bodočega mira, ki jih čitamo v moskovskih izjavah, lahko izpre-gleda sleherni pametno misleči Evropec, ki le površno pozna prnvo miselnost Angležev Američanov in boljševikovi Mednarodnim dr>:;.čkarjem v I ondonn in VVa^hingtonu je prav toliko do pametnega miru kakor noljševiškim narodnim tlači-teljem v KremJju. Oropanje človeštva v korist njihov "n žepov in neovirana zadovoljitev njihovega brutalnega pohlepa po oblasti so edine prednost.:, ki jih ti ljudje v obilni mer: obetajo od bodočega nvra.« »Slovak« pr:občuje članek, v katerem piše: Od sovražnika pričakovan strahovit moralni učirek mo-kovske zbirke fraz je moral izos'.ati. ker so ne samo nemški narod, temveč tudi vsi ostal: evropski narodi že davno spoznali pravo vsebino takšnih izlivov. Z nobeno be.-:edo niso omenjene v moskovskem komunikeju Poljska, Češkoslovaška itd. Temu nasproti pa so vzeli v program povojnega cbrazcvanja Evrope vzpostavitev svobodne Av-trije. Ce pa poizkušajo na ta način izpedr.oFti železno odločnost Nemčije, pote?ri se pač predajajo prav teko zaman upanjem kakor primeru, če mislijo da bodo z bornim besedičenjem o demokraciji in svobodi narodov utegnili kog*r* preslepiti, da so Angleži in Američani v Moskvi zgolj sank-cijoniral: to, ker je bi'o vsem že davno zn^no. namreč izročitev vse Evrope boljševizmu. Sofija, 7 nov DNB. Vladni H,: -Večer« piše v uvodniku: » Ce bi bil komunike moskovske konference še cel kilometer daljši, bi kljub temu nikogar ne prepričal, da se Angleži in Američani bori:o za nov. pravičen in socialen red. V Indiji umira zaradi lakote tisoče Indijcev, ne na bi jim kdo prišel na p^moč. Beda je tako velika, da v spodnji zbornici izrekajo celo angleški poslanci vladi očitke. 2e to dejstvo -amo je dokaz za zgrešen angleško-ameri.:ki politični sistem. V Moskvi ite zau^afo Stockhoim, 6. nov. DNB. Iz namiga ameriškega radijskega dopisnika v Londonu Mailorv Browna je razvidno, da je boljševikom uspelo priboriti si med moskovsko konferenco gotove >garancije«, da bodo Angleži in Američani pospešili svoje vojaške opo;acije in bolj kakor doslej upoštevali sovjetske petrebe. Mailorv Rrnwn namreč javlja, da bo nekaj viši ih sovjetskih generalštab ni h oficirjev vstopilo v medzavezniški generalni štab na zapadu, ki naj bo v bodočnosti odgovoren za vojaške operacije. Moskva torej ne zauoa svojemu lastnemu zavezniku in si poizkuša z odpošilja-tvijo svojih generalštaoovcev pridobiti vpliv na bodoče vojaške operacije in tako prevzeti vodstvo tudi na vojaškem področju. Naraščajoča draginja v Ameriki Buenos Aires, 7. nov. DNB Finančni odbor ameriške reprezentančne zbornice je izdal poročilo o draginji v Ameriki. Po tem poročilu so se v Z edin j enih državah dvignile od 1. 1939. cene za 25%. v Argentini; i do aprila tega leta za 20%, medtem ko so se v Boliviji naravnost potrojile. 2ivljenjski stroški v Cilu so narastli za 48%, Branik Evrope Bolj in bolj se odgrinjajo zavese izpred pozornice, na kateri so zastopniki plutokracije in boljševizma v Moskvi mešetari-li za medvedovo kožo, ki pa je seveda Se daleč nimajo in je tudi nikdar ne bodo dobili. Čeprav se v vseh treh prestolnicah te najholj nenaravne političnovojaske zveze, kar jih pozna zgodovina, na moč trudijo, da ne bi preveo in prehitro razkrili, kaj so barantali in sklepali na moskovskih razgovorih, po vendar že jasno vidne vsaj glavne poteze. Predvsem je dejstvo, da vsa sostohe-sednost in vse hlinjcno veselje v Londonu in VVashinglonu ne moreta prikriti, da v Moskvi tudi sedaj ni bil dosežen sporazum. >leds< Imjiio ne.v.nspan jo ni*;l An«,rl,'^wi in boljševflci je ostalo uezmiVišuno, prav tako tudi medsebojni strah drusesa pred drvgfcn. Pokazala so jo, da teh protina-naravnih zaveznikov ne druži prav ni? drugega kakor strah pred Nemčijo in iz tega strahu izvirajoče sovraštvo do Nemčije. Oba tabora sta seveda tudi prežeta z nenasitnem imperializmom. Uxla ta ju ne lo druži, temveč ie bolj razdvaja« ker so si nji!.ovi imperialistični cilji v ostrem medsebojnem nasprotslvu. Iirupo dejstvo, ki se je že doslej nedvoumno pr.ka/.;!«. se tiče predvsem ev- rop kih narodov, ilasti srednjih in majhnih. Iz vsegl dosedan j?r i poteka druge svc'ovnc vojne hth&ja, da Arrgleži in A m c -riČani, ki so to vojno izzvali, niso sposobni sa. resne vojne napore bi le manj za občutne žrtve, ki jih taka borba zahteva. Vso njihovo stremljenje je šlo n ere za t« m. f'a bi se sa n,:o s krv ju in premoše-njem žrtvovali dragi nmrodL To slabost Anglo-Amcr eanov seveda spretno in bres-<'>jirni Earablja njihov DeJjesvtfki p^rtn^r. I ; h IcJ ' ► 7.%vr:\ ttfgm dr/.i vedoO p°d stalnim pritiskom In izsiljuje vodno veeje konee lje. Kakor v pogleda neno rednih vojnih /rtov, ostajfcjo /Vrnorićanl ivostl sam» Bcbi ti dj v pogledu barantanja s Stalinom. Tuni tu r.aj b' plačali račune drusi narodi, zlasti narod vzhodne in jugov/hodne Evrope. Tem narodom pred vojno ravno Angleži radodarno ponujal] vso mogoče »garancije* in jim obetali zvezdo ■ ne-1 a. sdaj pa so cinieno poteptali svojo besed.- in so pripravljeni prepustiti Evropa na milost in nemilost boljševizmu. Zvlo poučna jc v tej zvozi vest švod-skega lista »Svenska afojrgenoladoi«, ki le 3. t. m. poročal, d:; j* t!1'-! ^ti-'.in na moskovski konferenci proste roke za zadovoljitev svojih raaširjevalnjh teienj po vsej Evropi m je bilo sklenjeno, naj so jugoslovanska emigrantska vlada prt-seli iz Kaira v Moskvo, kar j*1 dokaz, da ho Antona«! pripravljeni poleg dragega iti boQiavav mu tiuli balkaa ko področje. Ta vest je razumljivo vzbudila pozornost v svetovni javnosti in veliko vznemirjenje pri vseh srednjih in majhnih evropskih narodih, slasti halkanskih. Jasen dekaz je, da So tako imenovane »demokratske velesile« cinično pripravljene prodati male narode in države boljševizmu, če s tem lahko rešijo kak svoj interes, Nchera /au '-v'ianja iz Londona in Wa-shin^tona ne merejo izbrisati dejstva, da Ans^eži in riani ti;d5 tokrat gledajo na usodo malih narodov zgolj s stališia svojih lastnih ego'stiCn'h koristi. Koose-veltu m C horohil'u ter njunim židovskim svetovalcem je pri tem vseero, kaj ti narorli sami misl;jo in hočejo. Njima gre sgolj za to. da bi so s prepustitvijo malih narodov v Evropi boljševizmu sama drugod po svetu zavarovala pred njim. "Cako so v Vi* kvi 1jši'v1z-m^tn, ki ie skupni in najhujši sovražnik zn vso e-vropsko saurode, lahko v.speSno B&varuje »nmo Ncmvlja s svojo mopofno oboroženo silo. Velika Nenw^ija j<* danes edini branik Evropo prod komunistično pf>_ ^td»o. Moskovska konferenca jo zojM't enkrat pokazala, «'a n?tj Anglija, niti Amerika nimata mof-i nnlntlll prodirssija bolj-š«\iz.m a. temveč- da lahko to nalogo Hzvnši in s tom Evropo reši santo granitni blok, kakršne1.'a predstavi ja dSSSea okrojj Fiih-rerjrt rt rojeni neiriški »larcsi. VelBca Ncsnč^ja pa |e tudj ejni, obisikal od sovražnega letalskega terorja hudo prizadeta mesta v pokrajini Kurhessen in Sudhannover-Braurischweis, da bi se prepričal o reševalnih in varstvenih ukrepih ter o njih napredku. Viktor Emanuel rak na narodnem telesu Italije stockhoim, 7. nov. DNB. Po neki poreb-« ni vesti »Stockholms Tydingena« je izjavil grof Sforza neapeljskemu dopisniku »New York Timesa*. da je Viktor Emanuel rak na narodnem telesu Italije, ki ga bo treba operirati, če hočemo, da bo Italija zopet ozdravila. Sforza je nadalje izjavil, da zato ne vstopi v novo Bad>-glijevo vlado, ker noče priseči Viktorja Emanuelu. Krali in prestionaslednik morata prej oditi in šele potem bo pripravljen prevzeti kako mesto, Ljubljano je včeraj pobelil prvi sneg Ljubljana, 7. novembra. Današnja nedelja je pobelila Ljubljano. Sicer se pri nas ne zgodi redko ,da zapade prvi sneg v novembru — saj je na primer predlanskim snežilo že sredi oktobra, ko še trgatev ni bila povsod 'opravljena — vendar nas je današnji močni nalet snega presenetil. Ko smo včeraj zapisali, da nam je nagli padec barometra v soboto zjutraj napovedal spremembo vremena, se je morda ta in oni posmehnil. Res je bilo nebo v so-"boto popoldne pooblačeno. saj je dopoldne ^pet posijalo sonce in smo se za nedeljo celo nadejali tako lepega vremena, kakršnega nam je letošnja jesen naklanjala že vse zadnje nedelie. 2ivo srebro se je v soboto čez dan dvignilo do 4.8 stop. C, toda barometer je kljub soncu še nadalje padal. Noč je bila hladna in jasna in v nedeljskem jutru smo zabeležili komaj 1.4 stopinje C. Barometer je padel že pod 7eo mm. Okro~ enajstih dopoldne ie začelo pršiti drobno babje pšeno, kmalu pa je začel naletavati sneg. Nalet je bil vedno gostejši in od poldne dalje je vzdržno in na gosto sledilo. Čeprav je bil sneg južen, je bola odeja polasrema naraščala. Tako je Ljubljana danačnio nedeljo dobila povsem zimsko podobo. Se pred tedrom v razkošju sonca, cvetja in najpestreiših be.rv — danes pa pod belo na'.kano preprogo ... Kaipnda bo prvi sneg kmalu skopnel, toda lepa jesen je pri kraju in že je zima na stežaj odprla vrata. Smrtma žetev V L.fuhljanl umri od 29. ektebra dn 4. novembra 1943. Štrukelj Marija roj. Mali. SO let. žena čevljarskega mojstra in posestnika. Kamnogoriška 16; Gaber Bojan, 17 let, Parmova 18; Mihelčfč Miroslav. 9 let. sin delavca. Brdo-Mlako 7; Vidmar Marija roj. Skof, 85 let, vdova delavca. Japljeva 2; Bonča Janez, 84 let, tesar Vidovdanska 9; Zavašnik Ludvik, 46 let posestnik. Tcmačevo 25; Kavšek Marijan, 11 let. sin delavca, Vidovdanska 9: Trojnko Nikolaj. 74 let, vrtnar, Vidovdanska 9; Jvobič Ivana. 44 let, služkinja. Vidovdanska 9; Schumer Fric. 44 let. trgovski so-trudnik, Jegličeva; I lesi? Ana roi. Kralj, 78 let, vdova vseučil. profesorja, Zarniko-ya 9; Skušek Ivan. 89 let lustrator davčnih uradov v p., Gregorčičeva 7; Gašpa-xič Ana roj. Guzej. 35 let. žera trg. so-trudnika, Jenkova 13; Babnik Vladimir. 3fi let diplom, tehnik, Kamnogoriška 40; Skerbic Marija, roj. Juvanc. 80 let, zasebni ca. Medvedova 8; Petrič Martin, 55 let, delavec. Vidovdanska 9; Slcbodnik Barbara, 79 let kuharica, Vidovdanska 9; Basej Apolonija roj. Uranič. 85 let vdova žel. delavca, Cegnarjeva 8. — V ljubljanski bolnišnici So umrli: Petrič Janez. 4 leta. Cerknica 36 pri Locratcu: Stražar Tomaž. 48 let delavec, Sostro 84. obč. Dobrunle; Miklič Peter. 5 dni, sin viš. sodn. ofic, Ce-lovška 22f>a. Dc-fera srca Za begunce in vmivše se interniran- ce so dobrosrčni Ljubljančani poslali precej razno vrstnega blaga in tudi prav lepe vsote v Solo na Ledino. Doslej se je daril v gotovini nabralo 8650 lir, vendar pa že niso bila objavljena imena naslednjih dobrotnikov: ga. Franja Bizjak s Kongresnega trga 8 je podarila 300 lir. ga. Ana Petričck-Koitercr, lastmea slašččarn. je poslala 300 lir. g. Josip ftubert. Ob železnici 14. je podaril 200 l*r, Spl°šno jug. bančno draStvo je nakazalo 5000 lir, njegov direktor g". Ante Tavčar pa še sam 500 Ur, g. Josip r>ejak. poslovodja v p., je podani 50 lir, neimenovani dobrotnik 1500 lir ;n hotelir Anton Koritnik 500 lir namesto venca na gTob ge. Judite Medvedove. Kakor smo že pisali, ima mestna občina v šoli na Ledini pravo zavetišče za vrnivše se internirance in za begunce z dežele. Obupnega stanja, ki so ti reveži vanj zašli brez lastne krivde, nam ni treba opisovati, zato je pa tem bolj hvale vredna kakršna koli njim izkazana pcmoč in podpora. Potrebni so posebno obutve, perila in obleke, enako dobrodošla so pa tudi darila v gx>tovini za nabavo najpotrebnejših stvari. Ljubljana se je za praznike mrtvih srpet lepo izkazala s pedporo tem resnično potrebnim revežem, zato pa mestno županstvo vsem dobrotnikom izraža najtoplejšo zahvalo tudi v imenu pod-prranlh. Osemdeset!etnik Martin Svete obuja spomine... Današnjo nedeljo praznuje 80-letnico rojstva upokojeni mag istra t ni šolski sluga g. Martin Svete, ljubljanski original, je od dragega družinskega kroga soproge mož krepkega zdravja, ki še marsikatere žrtev«. — T*t je v našem primc-ru Wolf Albach-Retty. n logova žrtev pa prikupna Elfriede Datzig. Marica: >Moja si! t (Ufa). Vendar zopet po dolgem času kvalitetni problemski film. Motiv ni nov: trikrat prezaposlen, slaven profesor-kirurg. njegova szap"«stav-ljema": žena in profesorjev asstent. Okolje: vseučiliška klinika m profesorjevo posestvo v okolici mesta, čas: sedanji. — V zadnjem časni smo videli malo takih filmov alj pa- nobenega! Problem, ki ga obravnava film. kaker rečeno, nI nov. toda svojevrstno za grabi ien in razčlenjen. Snov Je globoko zajeta in mojstrsko oblikovana. Pravi užitek pa je »poslušanie-r tega filma. Dialog* ie duhovit, sočen, iskreč, jezik do skrajnosti opOjen. Režiser G. Lam-preeht je rut ini ran praktik, ki ima izredno fino uho za jedrnat, lepo- oblikovan jezik in »rečno roko p#i vodstvu igralcev in kamere. EJdino naslov se ml ne zdi posrečen, tudi v originalu ne. ker pove malo oziroma nič. Prvi hr> dobiš vtis, kakor bi bila podpovprečna stvarca, kar pa ta film prav g-otovo ni in" tega naslova ne zasluži, kajti stoji daleč nad povprečjem vseh filmov, katere smo imeli priliko videti v zadnjem času. — Znamenit kirurg, vseučiliškl profesor, se poslavlja od kraja svojega dolgoletnega delovanja, od svouh sodelavcev in nameščencev klinike. Ko stopa poslednji C skoz* prostore klhvke, skozi prazno predavahVco, ko stopi se enkrat v svojo delovno sobo. dobi vizijo svojega snovanja izza preteklih dni.. . Ta vizija, Td naj T>* trajala v realnem življenju par sekund ali minut, je raztegnjena v uro ln pol tralajoči film. ki nakaže gledalcu življenie in delovanje slavnega moža, preza-n col en etra kfrurrra. kateremu je poklic prvo m njegov odnos do svole žene. W se čuti 2aT>ostavl^eno ter odnos do enega neizogibnega tretjega. Ta trio po- osebljajo kvalitetni igralci: WlUy Birgei kot profeoor-kirurg, Lotte Koch kot njegova žena ln Viktor S ta al kot profesorjev asistent in »neizbežni tretjič. Sloga: »Zaupam ti svojo ženo.« (Terra.) Sodrtna veseloigra (posebno za samce iz prepričanja!) Okolje: velemestno, motiv: izpreobrnitev zagrizenega samca. — Robert (Wemer Fuetterer) poveri prijatelju Petru (Heinz Ruhmann) svojo lepo, mlado ženo m dva dneva, d očim se sam odpelje s prikupno tajnico. Peter, svest si svoje dolžncsti. se prilepi Robertovi ženi Elinor (Lil Adlna) na pete. Sledi vrsta mogočih in nemogočih prizorov, dokler ne doseže dejanje svojega viška v spopadu Petra z boksarjem težke kategorije na varijetej-skem trambolinu, kar sproži seveda val smeha med občinstvom (tako v varijete ju kakor v kinematografu). Vse to v obrambi časti prijateljeve žene. toda ljubosumna Elinor se hoče na vsak način maščevati svojemu nezvestemu soprogu. Tedaj preostane Petru le še ena možnost: navezati Elinor nase z nežno duševno vezjo in glej. po smešnem in nerodnem začetku končno le uspe in to celo tako, da pride končno še v konflikt s prijateljem Robertom, kateremu je skušal tako nesebično ustreči. Nehvaležnost je res plačilo tega sveta! Toda Peter je dobil vendarle vplačilo« za ves svoj trud potem, ko so se pokazali njegovi izumi in aparati za samce kot nezanesljivi. Seveda je moral tudi spremeniti svcSl"«ranje bikov in merjascev za mestno občino ljubljansko bo 16.. 17. in 18. t. m. po naslednjem razporedu: 16. novembra ob 9. uri za Rfosfe in Stepanjo vas na dvorišču s. Černeta Franca, posestnika na Zaloški ce:ti št. 142. i b 15.30 uri za Sarje na dvorišču g. Vidmarja (pri Mokar ju); 17. novembra ob 10. uri za Vič na dvorišču e. Beliča Alojzija posestnika na Viču št. 29. ob 15.30 uri za Šiško in Koseze na dvorišču g. Babnika Vplentina. posestnika v 2g. Šuki Št. 32: 18. novembra ob 9 uri za Dravlie in Zapuže na dvorišču g. T-meta Franca. Dravlie št. 218. ob 15.30 uri za Podutik. Gl'nce in Dolnice pred go-st:lno Sušteršič v Dolnicoh. Rejce bikov opozarjamo, naj prmeso s seboj izvlečke iz rcdovn'ka n norek'u bikov. LetcSnJe Vodnikove knjige izidejo konec tega meseca. Cani Vodnikove družbe prejmejo Vodnikovo pratiko 1944 in Matičičevo lepo pripovedno delo >Petrinka< Članarina ie določena na 24 lir, odpravnina ra 1 50 lir. Vsi, ki žele debifi knjitre. tipkane v omejeni naklsdi. n.^i ?e nemudoma prijavijo svojim poverjenikom ali pa pisarni Vodnikove družbe v Narodni tiskarni! DRSAVNO G? EDALISČE DRAMA Ponedeljek. 8. nov.: Zanrto. Torek, 9. ne v., ob 16.30: Ravarniea. Red Torek. Sreda. 10. nov., ob 16.30: Cvetje v je»etii. Red I. Četrtek. 11. nov., ob 16.: K»varstvo tn ljubezen. Red Četrtek. • OPERA Ponedeljek. 8. nov.: Zaprto. Torek, 9 nov. ob 16.: Netopir. Red B. Sreda, 10. nov., ob 16.: Orfej in Evridika. Red Sreda. Četrtek. 11. nov., ob 16.: Netopir. Red A. RADIO LJUBLJANA PONEDELJEK, 8. NOVEMBRA 8.30—9.00: Jutranji koncert. 9.00—9.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.20 do 12.30: Glasbeni uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45 do 14.00: Koncert glasbe za razvedrilo. 14.00 do 14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.C0: Popoldanska glasba. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45-Plesi slavnih skladateljev. 17.45—18.00: Zdravniška ura. 19.00—19.30: Koncert ansambla Ljubljana. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.45—20.00: Mala medigra. 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10—21.00: Glasba velikih mojstrov: Beethoven: Simfonija št IV. v B-duru; Smetana: Vltava; igra radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanec. 21.00 do 22.00: Plesi od nekdaj do danes. 22.00 do 22.10: Poročila v nemšč.ml Žrtve rdečega nasilja Dne 12. novembra — v petek — bodo po vseh cerkvah v Ljubljani m na deželi maše zadušnice za pokojne žrtve komunističnega terorja. Prazniki mrtvih so bili letos prazniki jesenskega cvetja. Poleg grobov dragih svojcev smo z obilnimi cvetnimi darovi prirode okrasili počivališča Številnih žrtev, ki nam bile zločinsko ugrabljene zavoljo zablode tistih, ki jih je boljševizem zamamil na svojo stran. V duhu pa smo poromali še na tisočera znana in neznana pokojišča neštetih slovenskih žrtev, ki jih je doslej pokončal rdeči teror. Poltretje leto že mineva, odkar prežijo puške in bodala z naših gozdov po zasedah in v okrilju noči na naše najboljše ljudi, katerim je mogoče »očitati« samo to, da se v polni zavesti svoje značajnosti in človeškega dostojanstva v gorečem domoljubju otresajo komunistične kuge. Kolikokrat so že v tem časa, odkar je bila tudi naša domovina potegnjena v vrtinec velike vojne, zadrhtela srca poštenih Slovencev, ko so se iz raznih krajev neprestano množile vesti o zavratnih pomorih slovenskih ljudi, posamez-znikov in celih družin, inteligentov, kmečkih gospodarjev, zavednih delavcev! Krvniška sekira se ni obotavljala nad ženami in dekleti, celo tudi ne nad otroki. Odkar pa je s pomočjo ostudnega badoglijevskega Izdajstva za kratkotrajno dobo zagospodarila komunistična oblast nad delom slovenskega ljudstva, je število žrtev poskočilo tako strahotno, da takemu početju ne vemo več pravega imena. Začeli so se vrstiti novi premišljeni množestveni umori, med katerimi je zlasti smrtna obsodba cele vrste zavednih mladih slovenskih mož v Kočevju vrgla jarko luč na rablje slovenskega ljudstva. Junaško so šle vse te nedolžne žrtve v smrt, molče so izdihnile z zamrlo pesmijo v grlu, z neugaslo domovinsko ljubeznijo v srcu. Na tisoče žrtev komunizma trohni po znanih in neznanih grobovih sirom slovenske zemlje. Noben križ ne krasi teh grobov, nobeno znamenje. V njih bližini so samo pogorele in porušene domačije vidni spomeniki gorja, ki so ga komunisti priklicali nad slovensko domovino. Prišel pa bo čas, ko bodo grobovi vseh naših nedolžnih žrtev prepolni cvetja, lučk in ljubeče pozornosti, medtem ko se bodo naši domovi spet prenovljeni svetlikali na soncu v svoji tihi. skromni veličini. Toda takrat ne bo pri nas nobenega sledu komunizma več, nedolžne žrtve bodo v tem že davno zgrnile nadenj maščevanje in sodbo, kakršno si naši komunisti pišejo sami. Vedno so nam žrtve komunističnega pomora v mislih, vedno jih obdaja naša ljubezen in spoštovanje. Ta teden pa bomo svoje misli še posebno poglobili. Posvečamo jim te dni najglobljo pobožnost. ko jim svečano prisegamo: »Vaša kri ni bila zaman prelita. Padli ste, toda obenem ste se kakor neminliivi oporniki postavili v stavbo naše srečnejše bodočnosti. Večna Vam slava in hvala!« e č** vedno mikavna Sa&fa, zelcstjave ln vina je pre2ekt — ŽeSezulca Gorica, novembia. Gorica nudi tudi sedaj pestro sLko vsakdanjega življenja. Goričani še zme oni raz. piavijajo o porušenih domovih v Volčji dragi. Mirnu. Renčah, na Po.lsab-'in'i, v šte-verjanu, Cerovem in d:ugod ter iziažijo i'bsodto zarodi lahkcmiselnega početja ljudi, ki so pahnili goriško ljudstvo v takšno £orjti Po ulicah, trg^ih. gostilnah in trgovinah čuješ povsod slovenščino, zlasti pa na trgu. Tukaj je naprodaj zelenjn.va vseh \rst, pa tudi sadje. Jabolk debiš kolikor hočeš po 7.50 do 8 lir za kg. To so lepa, zdrava jabolka iz goriške okolice in Furlanije, k er je biLa letožija letina izredno dobra in bogata. Koruzno moko prodajajo v Furlaniji po 4 do 5 Ur kg, pšenično po 28 do 30 lir. Po furlanskih vaseh hodi nešteto Gcrlča^ov in Tržačanov, ki kupujejo razne ŽA-ljarrLke potrebščine. Tudi v Br'.ih in Vipavski dolini je til * letina dobra. Kmetovalci sr> pri >la'i p ecej dt&vslj — Iinesitrvan je iwrv spet redno cteataije krompirja, fižola in deloma tudi žita. Vinski pridelek je prijetno presenetil. Vipavca prodajajo po 8 do 10 lir, 3-brtcaj: (rebulo) pa po 10 do 12 lir liter. V Gorico prihaja mnogo gostilničarjev in vinskih trgovcev, ki zelo p*'vprašuje jo po izvrstni vinski kapljici. Tudi kraški teran je dobro obrolil v znanih arediščdh žlahtne kratke kapljice okolici Outovelj in Tomaja, Komna, Avtorja in Sežane. Dobiš ga že po 15 lir liter. V Gorici je življenje povsem normaJno. Za novega prefekta je bil imenovan grof Pace. V kratkem pričakujejo imenovan i e novega župana. Po gosti mah ti zelo vljudno postrežejo; tečno kosilo z izdatno p :r -jo mesa dobiš za 18 do 20 lir. Tudi ?-4ez-niški promet obratuje V najlepšem redu. S centralne goriške postaje k>tlej popolnoma neznana. Nekateri napadalni oddelki so ob tel priliki prišli takoj v st:k s sovražnikom in k sreči je ta prvi »tik minil brez izgub. Dva dneva pozneje so sovjetske čete prešle v napad. Stotn'je nemškega bataljona ao b'le pripravljene takoj na protlsuneic ko je prišlo obvestilo, da so sovjetski tanki borcem za hrbtom. Procetalo nI torej n.S drugega kakor napad na sovražnika od spredaj, za hrbtom pa primerno kritje fronte. Oboje se je obneslo, prava bojna črta je b"la zopet zavzeta, v cz:dju pa je bilo okiopnikom onemogočeno napredovanje. Nasledn ega dne so Rus' ponovili napad, tudi tokrat v gost; megli in v glebelih za živimi mejami. Neka stotn'je je 3ku5Mn napasti tvorniški objekt, preden pa je razvila svojo s!lo, so se pojavili na bojišču .Tigri« ln ozemlje je bik) v najkrajšem času očišče-o sovražnika. Km3 Iu nato je neka sovjetska stotnija podvzela sunek proti nekem jarku. Na robu tega jarka so stali trije sodi bencina Pos'dka ob stn>j-niSkem gnezdu je 'mela natančen preg'« i čez bojišče. Bencinski sodi bo bili preluknjani in S3 se zvrnili v jarek, kjer je začel bercin goreti z visok mi plameni, ki so začeli izati nasprotnike. Kogar ni zadela strojniška krogla, te^a je pognal ogenj v beg. Pri tej akciji so grenadirji uplen'ii dva tucata strojnic. Dva dni nsto ;ie bil mir. toda Nemci so bi. prepričani, da nasprotn'k še ne bo miroval in res je navzlic hudim izgubam r.a-stopil sovražnik z novimi oklopniki in zopet so se razvili hudi boji. Pri nekem mno-žestvenem prodoru v kolenu Ernjepra sredi oktrbra se je boljševikom posrečilo, da so s stotinami oklopnikov prekoračili reko in napadli na fronti r.ekaj k;l omet rov z več d "vizi jami strelcev, oklopnirm oddelki in motcriziran'mi edini cami. Bdi so prepričani, da jim bo ta presenetljivi sunek prinesel zanesljiv uspeh. Proti koncu oktobra so bli vsi ti oddelki im'čeni, seveda s tem bitka še ni zaključena, kajti sovražnik dovaja neprestano nove oddelke, vendar pa je uničevalna bitka v Dnjeprovem kolenu ste pila v novo razdobje. Eksplozija plinarne V vzhodni Pensilvaniji v Ameriki je eksplodirala velika plinarna. Nastal je ogromen požar, da je bilo treba izseliti prebivalstvo daleč na okrog. Amej iški radio, ki je poročaj o tej novici, ni navedel kraja. Francoski kadilci za zimsko pomoč Pred dnevi je francoski tisk objavil, da mora. vsak kadilec ob prejemu tobačne karte plačati 10 frankov Z3 francosko z Taško pomoč Ker je v Franciji 12,900.000 vpisanih kadilcev, računajo, da bo francoska zimska pomoč na ta način pri lobila 129 milijonov frankov, b čimer bo lahko že v znatni meri odpomogla siromašnim družinam. Naročite te na romane DK! V Ljubljani pridelujemo vse poljske pridelke je bilo samo za krcmpfr obdelane 639 ha zemlje — Pienitee njive ao merile 136 ha Ljubljana. 7. novembra. Al! je Ljub'jana mesta ali velika kmečka vas? T.-rnu \pratnju st nc smete čuditi, kajt. v Ljub janl zavzemajo sam«; nj ve prh! ?Ao četrt no mestne površine Govoriti pravih p,.lj h. ki oboe lana kake« na Ijanski pridelova'c; proe'njejo v< ske pridelke. Zaradi nas vnosti smemo o cele, mnogo bolj skrono deželi Med ljubljansac m prebrvalstvom je tud: precej kmetov, o čemer pa bon.,. <1 v. vi: d Ua pr liki Z.laj h<*}emo k-im" dokazati, da Hno v Ljubljani resn: cb-orfovalci zimuje n da je treba !:ub!janskernu kmetijstvu pripisovati primeren pomen Ljub sc glavne po.j-pas vnnsti ljubljanskega kmetijstva, da naše nj ve nc dajo Ljubljani dovolj kruha. nt. smemo omalovaževati obdelovanja zemlje v Lj ubijan Ne gre le za tako imenovane vojne vrtove. Mestna površina, fei spada pca ljubljansko občno, ie ve! ka. tako da jc na ni dovglj prostora /a prave kmetije, (.-sto zazidanega mesta je sorazmerno malo. take. da pride pr bližno na hektar mestne površne !c en« hša. Veliko površino pa zavzemajo ceste, park-, vode in gozdovi, to se pravi, □a jc mnogo nerodovitne zemlje. Zato pač ni mogoče mnogo bolj smotrno /koristiti zemlje v mestu. Razumljiva jc tud\ da sc tako veliko mesto. Kakršna je Ljubljana, čeprav je še tako reeko naseljeno, nc m- rc nikdar povsem kmetijsko osamosvojiti, da bi pridelale dovolj polj -k h pridelkov, Izrcoen uspeh jc prav znraJi oa «c je Ljubljana skoraj povsem osamosvojila v pridelovanju povrtnine. Zc prejšnic - »se JC Ljubljana pridelovala nekaterih vrst po-vrtnine več. kak,.: )::> \c n< rah'la; na;e meno jc zalagalo / zelenjavo gorenjske in cul matinske letoviške kraje Obdelana ze-rJja pred vojno in zdaj ^ Zanimive se narn zdijo številke, ki kažejo obdelano zemljo na ljubljanskem področju pred vojno m v zadnj h letih. Kakor rečeno, zcm'je v Ljubljani ni mogoče mnogo bolj smotrno izkoristiti, kakor je izkoriščena v zadnjh le:ih, saj nerodovitne površine ne moremo spreme-n v plodne nj \c in vrtove. Tudi to eo posamezniki poskušali, ko so prekopavali grob- Tu ;n povrtnine celo na pusti gramozni zemlji. Izredno za nimivega eksperimenta — kj bi zaslužil, da bi ga upoštevali v strokovni letraturi — se je lotil mož, ki je letos presajal krompir. Njego-va njivica, zasajena s kromr.irjem, se je namreč med letom spremenila v stavbi^če. Da bi krompir ne bil uničen, je mož skušal z zemljo vred prenesti rasr! niče drugam, menda na neobdelano zemljirće, na nerodovitno zemljo. To je posebnost, ki pa seveda ne ^tejc, ko govorimo o povečani obdelan' po*vršini številke, ki so precej zanesljive, kažejo, da v zadnjih letih v rahljali kot primes krušni moki. Bil je v res-nci g'avna hrana. Zato primerjajmo površino zemlje za žito in kromp r! Rž je b la 1. 1937. posejana na površin 102 ha. leta 1933 na površini 93 ha. leta 1039, 88 p.rav tako 1. 1940., predlanskim 79 ha in lani 74 Njiv. posejanih z ječmenom, je bilo leta 1936 88.6 ha. I 1939. 90, leta 1940. ujo ha. predlanskim 93 m 'ani 96 ha. Soržice pridelujejo naši kmetje sorazmerno malo; površna njih je zna:«la 1. 1936. 8 ha. 1 1939 5. leta 1940 4 in v zadnjih o veh letih po 5 ha Precej več na pridelujejo ovsa. Površina ie znašala: leta 1936 87 ha. j 1039. 84 ha. 1. 1940 80. predlanskim 74 in lani 80. Znač'Ho je zlasti, da se je lan' zelo povečala površina njiv koruze Znašala je: leta 1936. 52. leta 1939. 60 ha. leti 1940. 62. predlanskim 61 I in 'ani 130 ha Koruze v, torej naš' pridelovalci I pridelali lani dvakrat več kakor prejšnja 'eta. J Tudi ajde so lan- prdeloval; već kakor prejšnja kta Površna nj v je znašala:: leta 1936 106 ha. 'eta 1939 94. ieta i940. 95 predlanskim 90 in lani liri Najbolj 6e jc poveću'a površina obdelane zemlje na račun kromp>r;a. P vrlina niiv jc zna'ala za zgodnji kromp r leta 1936. 58 ha. leta 1939 80. leta 1940 75-predlanskim 74 n lan 139; /a nr.zn krompir: leta 1936 350 ha leta 19.39 446. leta 1940 125. preolansk m 430 in lani 500 ha Y zadkih let h smo s zbsti pr zadevali da h- pride'ali č m \ cč Fižola P<:vr- na obdelane zemlje za f 7o» ie znašala fv ha V leta 1936 28 leta 19 W 36. leta 1940 32 pral!ansk:m 76 C) m lan- So. K temu je treba ;e prštet- nhdcTano zemljo otročji fižn!. n sicer lani 10 ha. bilo obde'ane zemlje za stnočji manj. Ic 5 ha. Leta 1 °39, jc fižol polovico -^.nt^.iiifvi pu^Mi'-am. ko >o prcKopavai lic. da bi na njih pridelovali krompir, tam so nekateri poskušali pridelovati ] I. Hibi jam Re nraelujemo nič veČ pšenice kakor pred vojno. V zadnjih letih pred vojno sn pšenične- njive v Ljubljani merile okrog 150 hek^ tarjev. Njihova površina ^e jc znatno povečala že leta 1036., irt sicer za 110 ha Leta 1935. ie namreč znašala le 40 ha. Leta 1939. je površna njrv. posejanih s pšenico, znašala 14o ha. It ta 1940. 152, preolanskim 114 in lani 136. "N idmo torej, da jc bilo največ pšenice posejane leta IG40., v zadnjih letih pa nekoliko manj. Tu ne moremo raziskovati vzrokov, zakaj se jc površina zmanjšala. Prav tako je bilo p sejane največ r/: 1. 1940„ v zadnjih letih je pa bila cboelana površina malo manjša. Leta 1^35. je znašala površina zemlje, posejane z ržjo, 35 ha. 1. 1^36. pa 102 ha. Zakaj ta raz-Ika, ki smo jo opazili tudi pri pšenici? Vedeti moramo, da so bile sentembra J935 priključene L 'ubijani okoliške občine, ki imajo še zdaj !-mečki značaj. Priključene je torej b'lo mnogi rodovitne ter nezazidane zemlje. Po-vr.Vna obdelane zemlje, ki je bila posejana z gavnimi poljskimi pridelki, sc med vojno ni mogla povečati, saj jc kmet že prejšnje čase i fcorifical zemljo, kol kor je bilo moleče, in ž'ta ni m(xje! posebno mnogo pridelovati, ker j v mesni laže vnovčil tlruge pr:dclke. Med ^ :no ni kazalo pridelovati več žita na škodo drugih pridelkov, saj bi to zahtevalo popoln prevrat v pesa m c zn h kmečkih qospodarstv:h posameznimi pridelki mora ostati neko E v.zmcrje. ne glede na vojno a!; nrr. Tako n ra knict priilc'i \ .it: vse prideke ki so potrebni za prehrano druž nc in za i \ nsk*zaM živ Iski kemiki. Da je kozje mleko Izvrstno, opo. zarja jo tudi v zadnji Številki > Malega gospodarja« ter navajajo v ta namen anali-ao kravjega in kozjega mleka. Analiza nam pokaže naslednje razlike med Icravjim in kozjim mlekom: kravje kozje mleko tOttC 35 sirnin 3.0 beljakovin 0.7 mlečn. siadk 4.6 rudn. snovi 0.7 vede S7.5 4 3 3.8 12 4.4 08 S5 5 100«/. 100^ Sprevidimo da kozje nilek.> prednjači v vseh pog ecUh z iajemo mlečnega slad"kor- šola za gospodinjske pomočnke Tudi za gospodinjske pocstocrice bi bilo treba urediti primerno učno dob s z zaključnim , acrclast^tlm" 0^24 do 26 ha Cvetaće ne pr'ae'u:cino mc več kakor prejšnja teta (na površin' 3 ha) To velja tud: za rdečo peso. Obdelana povrs na za kumare je ocenicna na 3 ha: leta 1939 pa je znašala 2 ha. Repe smo pridelovali pred vojno celo nekaj več, in sicer leta 1939. na površini 7i ha. lani na 65 ha. — V glavnem je ostala nespremenjena tudi površina travnikov, ki oaie krmo za živino. Leta 1939. je znašala površina travnikov 3675 ha, lani pa 3688 ha. Iz številk o obdelani površini zemlje je vsekakor očitno stremljenje, da skušamo pridelati čim več v zadnjih letih. Toda ne le to; .vidimo tudi, da so sc skušali prilagod'ti novim razmeram kmetje, vendar se n so mogli mnogo, ker kmečko gospodarstvo ne dovoljuje prevelikih in nagfb rprememb. ne le da se kmet upira novostim iz konservativnosti, ki je ne smemo vselej obsojati. Kremni? v naših krajih pred loo leti Krompir so pri nas zr.eeU centi sorazmerno pozno. Pred 100 leti je pa bil že cenjen. Vendar jja niso čis'aJi tr.ko kakor dandanes^ ne kmetje in ne meščani. Kot ljudsko živilo si je pridobil precej ugleda v letih hude laJcote po napoleonskih vojnih, v drugem desetletju prejžfeljega stoletja. Kljub temu je krompir še pozneje ne&3j eajsa veljaj Jjolj ket surogat kakor kot do-h!"a hrana sam na s?bi Pri lelovanje krompirja bi se morda ne razširilo p~i nas niti tako hitro, če bi bil tudi ta pridelek v začetku uvrščen med tiste ki je moral od njih kmet plačevati desetino. Kmetom vsaj v začetku ni bilo trera oddajati deseti del zemljiškemu gospodu. Žito s« > pa nekateri kmetje reje pridelovali več krompirja na škodo lrugih pridelkov. Kmetje so sprevideli, da je krompir dobra krma zlasti za prašiče. Za. človeško hrano ga pa niso posebno cenili. Ko je bil odpravljen fevdalni sistem, se je pa pr delovanje krompirja vendar že tako razširilo, da ga ni bilo treba več priporočati. Da so pa imeli o krompirju kaj čudne pojme še dolgo v prejšnjem stoletju, sprevidimo iz sodb zlravnikov in živilskih stiokovnjakov. še pred 50 leti so nekateri zdravniki trdili, da se zaradi uživanja krompirja širi jetika ter da je krompir zrradi neugodnega razmerja sestavin pravi strup . . Kljub vsemu temu je bil kromp:r pred 100 leti v naših krajih cenjen vsaj ti ko kakor repa... Posebno so čisV li ribniški krompir. Kaže torej, da so tedaj pridelovali več krompirja in boljšega na Do'enjskem kakor na Gorenjskem, med tem ko lar.da-nes d. .lenjski krompir zelo z ostaj\ za gorenjskim. Pied 100 leti je krompir v naših krajih že začel hirati Napadle so ga tudi nevarne bolezni. Pridelovanje krompirja pač še ni bilo razumno in pridelovalci niso imeli izkušenj. Niso še vedeli, da se krompir izrodi, če ne premenjaš semena. Zgodovinar poroča, da se je okr g 1. 1845. zelo raapoela krompirjeva gniloba, celo tako zelo, da je bilo nadaljnje pridelovanje ogroženo. Kmetje so začeli opuščati prile'cva-nje krompirja, ker ni bilo piimerno- poplačan trud. Zato so oblasti morale začea poučevati ljudstvo, kako je treba ravnati s krompirjem ali s korunom I kakor ro prejšnje ep_se slovensko imenovali krompir. Pojasnile s» ljudem bolezen in j*m nudile nasvete za uspešno pridelovanje. Ko so pridelovalci začeli kolobariti in spremenili semenski krompir, so bolezen kmalu zatrli in pridelek je b:l zopet precej dober. Z.i se, da so kmetje pred sto leti čislali bolj fižol in bob kakor krompir Marsikje so tudi raje pridelovali proso krk^r krompir. Prosena ksša je bila mnogo bolj priljubljena kakor krompir. Naš kmet je bil pred sto leti v marsičam še pi"ecej zaostal. Govorimo o razmerah pred sto leti. ker so tedaj začele orati ledino v nsši kmetijski strokovni literaturi Blei\veisove ?>Novice«. Kmetijska družba je stoiila izredno mnogo za napredek našega kmetijstva v prejšnjem stoletju; ve'no je podpirala vsa stremljenja po izboljš'nju m prav nji se je treba v veliki meri tudi zahvaliti, da se je zelo razširilo pridelovanj? krompirja ter da te pomedbne kulturne rastline niso uničile lx>"ezni v dobi, ko kmet še ni imel dovolj izkušenj pii pri:i?'o. —""u. tiraniliiost kravjega m kozjega r..-3cHa Dandanes znam; mleko ceniti ket 'zrei-no pomemb'o živili; ljudem m t:eb^. dopovedovati, da je mleko idealnr hran'lo. ki vsebuje vse hranilne snovi in vitamine. Sovrržn ki mleka so menda v veliki več ni. Meščani zelo čslajc celo kondenzirano ml^ko. Nanj so se navadili tako. da nekateri pristnega mleka riti mnog-: ne p3-giešajo. 7načilno e. da k:nderzir?no mleko uživ-jo tudi nekateri scvražnki prstnega mleka, kt s: včash trdili, da se j:m mleko studi. Kondenziiano mleko se jim zdi nekaj pevsem drugega cd pristnega mleka. Prav tako s< mislimo pod imenom mleko navadno le kravje mleko. Čeprav ge tko prmanjku e kravjega mleka, se reVtaten še dandanes branijc kozjega mleka. Sicer tudi kozjega mleki nihče ne ponuja poseb. no, vendar ga nekateri, ki bi ga lahko prejemali odklanjajo. Zato se tudi nekateri mali posestnik1 in mešćan niso hoteli ol-1'č.tl za rejo k z čeprav bi jim bil3 omo- Ljubljana. 7. novembra O gospodinjskih pomočn cah ali služk njah. kakor jim pravimo pri nas. se jc /c mnogo go-j vorlo m pisalo, \ endar pa ne moremo reči, dfl j b; se b51o to vprašanje, k: zaoievs na tisoče j mlad h deklet, stopajočih v zrvljenje, v enaki j meri kakor na tisoče gospodinj, rožcčih o svojih križ h in težavah s služk niami. kaj prula premaknilo z mrtve točke. Kdlni nap'eJck na tem področju je delno zboljšanje socialnega zavarovanja za hišne slu/inčao. k; pj tud; Se daleč ni tako, da b" lahko reki', d.i so pr pad nikj te skupine delovnega stanu res rud že primerno in dovclj preskrbljeni za prmer bolezni« nezgode in za starost. Docela zanemarjala pa sc je oruga stran tega problemi, namreč strokovna izšolanost služk n j. da b* spričo poA-c-čanih zahtev v pogledu plač in oskrbe lahko nudile tudi večje dajatve in sc upravičeno lah ko nazivale gospodinjske pomočn cc O pretežni večini siu/knj tega danes namreč ni mogoče trditi Ce hoče got»pou"nja dandanes najeti služkinjo, je. kar se tiče presoje njen h sposobnosti, navezana zgolj na prvi vtis o nji in na spr:če-vala. ki jih ima v delovni knjižici od svoj h prejšnjih delodajalcev. Prvi vtis je lahko povsem napačen, v dobrem in v slabem ^m slu« a spričevala prejšnjih dc!otj prepad med e,-»wp(xlin iami in pomočnicam i, ki rade mnogo zahtevajo, a male zn*j > vedno zanesljivo m lerilo in ocena znanja m sposobosti. Služkinja je zarad: tega obsojena na to. da jo presojajo po takih nezanesljvih dokazilih :n merilih in ji odmerijo plačo nač po tem, ali napravi boljši ali slabši \tt> Skratka, ta neji5 nest na obeh straneh je mnogo pri-pcmog'a. da sc delo gospod n j ske pomočnice ne smatra za strokovno poklicno delo v običajnem smflu. ker pač n"ma n<»hcnc, rekli b\ uradne kvalifikacije in sc baš zaradi tega tudi gospodinjske pomočnice same snxatraio v so-einlnem in družabnem pogledu za zapostavi je ne. Saj je posta'o t-koraj že ob čajno, da se dekle, ki nima drug h aposobftostj ali prilike, da bi se posvetio kakemu poklicu, odloči krat-kcmaJo za — služkinjo. V naprednih državah sc »e to tudi za socialno strukturo naroda škrdljvo razmerje že davno korenito popravilo, in s cer z uvedbo strokovnih šol za gospod meJce pomočnice. Tako imijo v Nemciv vseh večjih me stih posebne šole, v katerih «e mlada dekleta stroknvno izvežbajo za sv(.j poklic. Tc šole so po svojem učnem n tčrtu pr;lag!fejnik«. Kmet se vrača s sejma in ča na poti ponoči svojega soseda Vida. e muči z mejni1.: - m za kazen, ker ga n.a skrivaj prestavil. To pa je bila samo ?pcmina« ni mogoče tako razložiti. Bio je med svetovno vojno, ko sem na svoja ušesa slišal pi ipovedovati kmečko ženico nekako takole: Zimski večer je bil in jaz sem priprr.vljala petrolejko, *a bi«jo prižgala Poleg mene je stala hčerka. Kar zaslišim glas svojega moža. ki me je poklical po imenu. Tako sem se prestrašila, da mi je padel cilinder iz rok m se razbil. Prvi mah sem pomislila, da se je vrnil muž s f rente in me pod cknom klice, da bi mu prišla odp^et. Prisluhnila sem in čakala. Mislila sem že. da sem se zmotila, ko se oglasi hčerka in pravi: »Oče vas je poklical, mama, kaj niste slišali?« Pozneje sem dobila pLcmo. da je *:sti večer moj mož padel na fronti. — Iz množice primerov, bi jih lahko popisal, sem izbral navedenega zavoljo tega, ker so hčerkine besede nekakšna kontrola resničnosti materinega doživetia. Vplivanje na razdaljo Kaj naj reče znanost k takemu dogodku? Nič posebnega. Skoraj vsakdanje ie izkustvo, da se brez besed in nehote prenašajo misli od človeka na človeka Presenetljivo mnogokrat mislimo na osebo, ki jo v naslednjem trenutku zagledamo. Tu je tudi skrit vzrok, da družba začne govoriti o človeku ki se naslednji trenutek pokaže. Tukaj ima svoje korenine pregovor: »Ce se o volku govori, volk pride.« Nikakor vse to ne more biti golo naključje, kajti tak pregovor poznajo mnogi narodi. Brez dvoma so tedaj nekakšni vplivi med človekom in človekom, vplivi, katerih prirede še ne poznamo. Dušeslovci so naredili takele poizkuse: zelo občutljive električne aparate, ki rišejo električne toke. so spravili v dotik z možgani poizkusne osebe. Dokler je opazovana o=eba brez misli in predstavljanja, miruje tudi električni aparat. Kakor hitro pa začne oseba misliti, začne aparat risati posebne krivulje, podobne potresnim diagramom. To je znak, da tečejo po možganski skorji električni tokovi, kadar mislimo. Spominjajoč se na radio bi človek najprej pomislil, da oddajajo misleči možgani elektromagnetične valove, kajti kjer so električni tokovi, so tudi elektromagnetič-ni valovi. Drugi možgani naj bi bili potem zmožni take valove ujeti in brati v njih skrito misel. Vendar so pa težave s takšno domnevo. V današnji dobi elektrike in radia napolnjujejo prostor neneho-ma elektromagnetični valovi vseh mogočih oblik. Zakaj možgani tudi teh ne za-znajo? Čisto na splošno je znanstvena zadeva takale: telepatični vplivi — tako imenu- Tako izšolane gospod'njske pomočnice pa imajo tudi priliko nadaljnje strokovne izobrazbe in sc lahko po svoji sposobnosti in veselju posvete drugim specialnim strokam. Lahko postanejo prvovrstne kuharice, dojlje. boln :ke strežnice in podobno. Končno pa imajo tuoi največ izgledov, da čim prej debe moža, kar je več ali manj skrivna želja vsake služk nje, da sc čim prej osamosvoji. Tudi pri nas jc b:lo za strokovno ;zobrazbo služkinj prirejervh več tečajev. t(xla odziv med služkinjami je bil vse prej ko zadovoljiv. Obi čajno se prirejajo taki tečaji ob nedeljah, ko gre vsaka služkinja, k' dela ves tedn v uprtio prostorih in običajno n;ma potrebnega oddiha, raje na sprehod ali na zabavo, hod si v kino. gledališče ali na ples. Običaino pa dekle, ki je že v službi, niti ne čuti več potrebe po stro kovni izobrazbi in ostane tako vse svoje življenje — služkinja Zato bi b;lo zares že nujno potrebno, da tudi pri nas začnemo mis!'-ti na strokovne šole za služknje ali gospodinjske pomočnice, kar bo v korist njim in gospo-spodTijam. —r. TAKO JE MOGOČE — Že celo leto sem poročen, v tem času sva se z *?no samo enkrat sprla. — Ali Jc to mogoče? — Da, — cd takrat namreč še besedice n'sva spregovorila. NA CESTI Mali d^čko se igla na cesti poleg vrat. Nenadoma pristopi k njemu mož In mu reče: — Ali je mama doma ? — Da. — odgovori dečko. Mož zvoni, zveni, toda nihče se ne oglasi, nihče ne pride odpirat, — No, saj si mi vendar rekel, da je mama doma! Pa ... — Seveda je — pravi dečko. — Pa ne stanuje tukaj. I jemo vplive, ki prenašajo misli — so ali fizikalni ali pa nefizikalni nadnaravni. To vprašanje bi bilo mogoče znanstveno odločiti s pomočjo statistike. Ce je telepatični prenos misli fizikalen pojav, tedaj je nujno podvržen zakonom prostora; če pa je nadnaraven, potem ga zakoni prostora ne vežejo. Zakoni prostora so pa taki, da pada učinek vplivov kvadratično z razdaljo. To se pravi v vsakdanjem jeziku: če je telepatija naraven pojav in če povečujemo N razdaljo med poizkusnima osebama na dvakratno, trikratno, štirikratno . . . bodo uspehi prenosa štirikrat, devetkrat, šestnajstkrat slabši Ce pa pri poizkusih ne bi bilo opaziti take zakonitosti, petem bi to dokazovalo, da se vplivi ne širijo po prostoru, ampak prostor kar preskakujejo, čemur pravimo »actio in distans« ali po naše: vplivanje na razdaljo. Takih poizkusov pa do sedaj še niso naredili, kolikor mi je znano, niti še ni nihče takšnega predloga za poizkus znanstvene rešitve vprašanja po-tavil. Brez tega pa že lahko rečemo, da ni »spomin« nič nekaj nezaslišanega. Kdaj bo, recimo vojak z večjo duševno energijo v mislih pri svojih, kakor v trenutku, ko ranjen umira in se mu skuša ob mislih na drage doma strniti vsa groza, odpor, protest, tuga in skrb v en sam krik, ki «i mora odpreti pot. katero išče, če je to le mogoče. In res nam ljudje, ki so že zrli smrti v obraz — na pr'^ier oni, ki so se utapljali — pripovedujejo, da so silno intenzivno doživljali zadnje trenutke. Dalje prlbodnj!* j Stran 4 »STOVENSKT NAROD*, 8. novembra, 1943 cv 245 Kako mm isžlvel Ljubljano KaMen vtis ie Hajrravila LinMiaita prv?č za rase mesto T jubijana, 7. novembra. Ljubljančani b: bli !ahk> pcnoinj že zaradi tega, da se mnogo ljudi zanima za Ljubljano, ijuai, ki so kdaj vsaj .površno spozup.'i na:e PKSSio, a še bolj oni. ki so ga vzljubil: n mor- J Ijani ne vemo. Zlasti zdaj ne. Nobenega ve-proč: .nec je pa začut. : to je torej Ljubljana, i Mcega svetovnega mesta ne zav:oamo. kot kakšne ;ntimnc napake; ne. spcnvnjr«!: ste 5C Ljubljane krvt nrk^k'nc^n lcnei-.i. nr/ncoa t-i-nhkr?x pr:v:da, k: zdram: hrepenenje po X\"-dwifncni, ko Bg prehud^. Z;!hrL-^cncli Ste pO reecm ljubijanskem, kar naj tu ;Tcn'i;:mo ;'fb!jan«.k' življcaiski slog. naš m:r. idilično ter poetično vza'w>ic »baročne« Ljubljane In rrrkov. pa rožniskih gozdov. Zažejalo vtis je, - -'cra'ka. po Ijublianski lep'>t: -'n pr;srenosti. ^c = e tvoaj ste spnmal:. da j~ Ljubljana lena in da Je domačna; da je topla te ljubezniva kljub v*cj puščobnosti — prč zaradi tega, ker slovenskemu srcu n! tuji. »AA^matizlram Lmb^atičam« Ali sploh pozn3tc Ljubljančana, k: bi nc zabavljal nad Ljubljano? Ali ne druži meščanov prav to kot glavna značilnoi t. da so pripravljeni zabavljati ob vsaki priliki — zabav-{jatj predvsem Ljubi ;ano, nad njenimi ustano-vami :n razmerami? Vendar prstni Ljubljančani, to se pravi meščani, ki Sn se v Ljubljani • li : :n ki so od rojstva do smrti neločljivo /vezani s svojim mestom, menda nc zabav-jajo najbolj, čeprav jih ft-oi. odlikuje pred vsemi duševnimi darovi kritičnost za vsako cono. Neizprosni kritiki sc- »akl:matizirani Ljubljančani«; najznačilnejša njihova lastnost ic, da se ne morejo nikdar dovolj »aklimati-z:r.iti«. aY\ v*aj tako ne, da bi b;!i slepi za bljai • napake. Menda izviri največ pobud ~a zabavljanje iz njihov h vrst. Toda, kaj po-budl Kci vzamejo Ljubljano v zobe »aklimati-z rani Ljubljančani«, opravijo rani: dovolj te-r^cliito ivoje delo. Pristnih meščanov je zelo malo, tr.ko da so v zadnjih desetletjih vprav i tonili v morju pr'seljencev, v slovenskem Babilonu Sleherni priseljence pa po svoje coživ-!ja Ljubljano. Prvi vtisi niso odločilni, Večina rr;se'jcrccv z dc/e^ je gledala na Ljubljano "elo spoštljivo, kc. je prvič videla njeno lice. Ljubljana se /d i našemu dež elan i neznansko veliko mesto. V ljudskih so*ah v zakotnih vaseh Sr> tU in tam učiti otroke ^e pred desetletji, da ie Ljubljana štela 90.000 prebivalcev. Ko so deželani obiskovali Ljubljano ob vele-"."imu in dni^ih prireditvah, si niso megli nikdar ustvariti prave slik- o vclikcr-tj in značaju mesta, Ljubljana se jim je zdela ne-končni, a n'rn mogli dognati, kje se je začenjala in 'traoi. h > marsikateri otrok Raz- pcarajence lep« sprem S• katvea bi h la posU-kan ca. v kater: spo-pc-lnjujc ricai pesnika, risarja pa b: nadaljeval z živimi barvarni bralec sam. Ni sključeno, di nam bodočnost prinese nov h načrtov ni tej poti, kjer bi sc tesneje pove- 1» deln umetn'km 1-' i|ig5 N zdsi M. rs V suter/fm / w dimi Č'tstefji i v;. i "k.l i Cl sc pO svoj m opremi s up i ;•: " " 1 15 1 "p |a j PS|T"|5 jo j -j j' j;> ('n 10 jiFji2 is Ko so tuic: oribaj:-.1 v Ljub'jano, je ime! "oročevaleč pogosto priliko — to ie pa bila tuo3 njegova dolžnost —. da je mile goste povpraševal o vtisih, ki jih 1*9 nanje napravilo n3?c mesto Sestavni — Se /e ne glavni — del intervjuva je b'io vprašanje: »Kako vam ie T"fč Ljubljana? Kai sodite o nasera mestu? Kakšen vtis je napravilo na va ? In prebivalstvo? Kaj 5G o našem gledali'*1- em občinstvu, o njegovi Ipaltumosti itd ?«< (To vprašanje je bilo namenjeno «?le !di;1:'oi muetnikom.) Gost seveda n; smel biti nevljuden; niti zadrege ni smel pokazati ob takšnih vprašanj h* zlasti še. ker se je zavedel, d i boj-, njegov; odgovori ovekovečeni čmo na belem. Moral je k »zati navcaisenje. Težko je povedat1, koliko '-Vrenosti je bilo v odgovorih Pretiravati ni bTlo- mogoče ;:c zaradi tega, ker je treba že \-naprej računat: s pretiravaniem samega poročevalca. Odgovori so c,' glasili nekako takole: »Ljubljana je lepo mesto: nresenečen sem. d-i ima toliko baročnih palač (to je gost najbrž čtal v kakšnem povrnem vodiču); ulice so zelo snažne in evropske, teča nisem pričakoval, ker sem mislil, da je tu že R:'!ka'i: vr>*' po-s*re^čk: so zelo po-teni: avto'zvo"Čk: vozijo vamo; čudim se. d.i Ijuoje govorijo tako dobro ruie jezike; n:sem pričakoval glasbeno tak< visoko izobraženega občinstva; Ljubljančanke so zelo lepe: n;sem vedel, da ima Ljubljana tudi nebotičnik.« Poročevalec bi si scvedu želel kdo-vc kakšnega odkritja, da bi mu tujec povedal, česar še ni ugotovil nihče Zavedal se je pa. da odgovori nc bodo mogli b^ti povsem iskreni ter da so lahko le splo:m. Zato je skušal zvedeti, kaj je napravilo največji vtis na prisc-lionce, seveda po m*inkih. da je bila iskrenost »:zjav« čim bolj zajamčena. Marijin trg, most čez železnico Prvi vtisi si baje odločilni. Kaj zagleda priseljenec najprej, ko se pripelje v Ljubljano? Vprašal sem prenrostega mcža. kaj je napravilo naimočnejši vtis nanj ob prvem prihodu v Ljubljano. Dolgo je okleval in iskal odgovor. Pomaga' sem mu :skati izraze in obnavljati sporom Kje je šel? S nostaje se je napotil po Kolodvorski ulici. Tedaj še ni bilo M;klcšičeve ceste. V začetku ni prav za prav r:č opazil. Niti nc. da je b:la trliea zelo blatna. v;jug2sta in ozka. Najbrž je bil v duhu še ra domači va^ki cesti med skromnimi iin preprostimi h:šicami. Okolica je bila preA*eč po-cobna domači in ni mocla buditi posebne po-zarnosti. Pri ljudskem kopabšču se pa odpre pogled na Grad n pred seboj zaslutiš zmešnjavo streh neštetih hiš. Tu mesto že »diha«: mestni hrup se v odmevih preliva v šum. ki je podoben šumenju velike reke. Tedaj se je preprosti čir vek zavedel, da je zašel v mesto. Prvič je prišel v večje mesto in zavedal se je. da je Ljubljana naša prestolnica, da je kraj. k! je o njem že neštetokrat slišal in čital in ki ga še ni doživel kot stvarnosti. Priseljenec je nadaljeval pot proti Marijinem trgu že nekoliko opojen od pnih mestnih utripov, ki jih je sicer bolj slutil kakor doživel, in tedaj j*» cb začetku Sv. Petra ceste obstal, kakor tbstoji človek, ki zagleda prvič moTJe; tQ jc_ ne?., utripanja kulturnega življenja sveta. Pi" sali so. da je Ljubljana kakor poveznjena nod svinčen:m poprovem, odrezana od mogočn h evror»s.kih kulturnih tekov, brez razgledov, brez življenja ter obsojena v prokletstvo malome-^čanstva, zaostalosti in puMoglavja Kaj bi pisali ti možje zdaj? Morda so že pozabili, kako so n's:il: nred sedanjo vojno in pozabljeni so tedanji ideali. Ali mora človek živeti le v naj-večjih svetovnih mestih, d? je kulturen in da 1 ihko ustvarja kulturne dobrine? Nekaikrat smo že čitali, da Kant ni nikdar zapustil sve* je2a mesteca. Tudi grški filozofi niso živeli v vebkih mestih Ni pa baje umehiik. kdor ne živi v Parizu Svetovni n:satelji morajo ob:sko-vati Riviero, pesniki Italijo. Tega vsega v Ljub- temperament ped hlaono zunanjostjo. Toda prav v tem baje počivajo rezerve duševnih in živčnih sil naših meščanov; prav zaradi tega so ljudje m'rni teT uravnovešeni, če prav si prizadevajo sami na vse kriplje. da b: se zbegali z govoricami. Ti ljudje so silno lahkoverni, a hkrati jih ne spra vi iz ravnovesja nobena »raca«. SilnG so resni na videz, a »ne prime« se jih nič resnega in ne neresnega. V Ljubljani ni nikdar mč novega, ker je mogoče vse in ker je vsaka novica toliko vredna kakor govorica. Kdo bi mogel razumeti Ljubljano do dna? Kdo bi jo mogel doživeti tako. da bi videl v nji vse, kar doživljajo Ljubljančani, ki morda sami najmanj razumejo notranjo podebo svojega mesta? sžeii pogled v našo mladinsko književnost Ob novi mladinski knjig! Cvetke Golar-Edo Deržaj (4 Ljubljana, 7. novembra. Knjigarna Tiskovne zadruge v Šelenburgovi ulici št. 3 je izdala novo knjigo za Polico za male pod naslovom »Razposajene 1« m pri tej priliki se bežno ozrimo v mladinsko kn iiževnost. Obnovo za slovensko mladinsko slovstvo* sta postavila lavantinski škof Anton Martin Slomšek in Fran Levstik ter so njune pesmi hitro našle pot v Ijudskošclska berila, dalje so znani na tem področju sodobn'ki Anton Umek, Blaž Potočnik, Fran Cegnar. dr Jakob Razlag. Valentin Orožen. Josip Stritar. Miroslav Vilhar» Andrej Praprotnik. pozneje Anton Hribar, Anton Medved. Janko Leban, Silvester in tudi prve naše književnice so se bav'le z mladln-sk;mi pesmimi, kakor Josipina Turnograjska-Tomanova, Luj^za Pesjakova in Pavlina Pajko-va. Mnogo pesmi navedenih so ugla seval, razni glasbeniki, jih uvrstili v pesmarice in mladina jih je prepevala v pevskih urah. V ta razvoi je začel izdajati učitelj Ivan Tomšič leta 1872 prvi list za mladino pod nnslovom: »Vrtec, časopis s podobami za slovensko mladino«, drugi Ust je biT »Angelček«, ki ga je ustanovil katehet na uršulinski šoli Anton Kržič. pozneje profesor veronauka na učiteljišču. Ivan Tomšič pa je bil uč'telj na vadnici. V »Vrtcu« so priobčevali svoia dela nastopajoči tvorci slovenske Moderne: Cankar. Kette. Murn in Županč'č. LTčiteliska tskama ie začela leta 1000 izdajati mlndlnski list »Zvonček« in 00' tedaj se je mladinsko slovstvo ;:rilo ;n razvijalo Okrog »Zvončka« sc. se strnile m^ade moči. Doro-pcljski je v njem priprav 1 kotiček za dopisovanje otrok in s tem se ie mladini povezala z urednikom Mladinsk: nisatelji so zbirali svoja dela. jih izdajali, pisali knjige m mladinska književnost se je širtfa. Leta 1920 je začel izhajati »Naš Red«, leta 1932. pa »Lučka« Razveseljivo je b;lo. ko so dnevniki prepustili v nedeljski številki posebno stran za mladinske sp'sc. za katere se nisc zan:mali le ctroet. temveč tudi odrasli. Večji narodi so 'meli že davno pred nami svojo mladinsko literaturo, ki sega v prvi razvoj naše po prevodih Spillmannovih in Krištof Šmidovih povesti in pravljic bratov Grimmov in Andersena. V davnini je poslušala mladina babico m dedka, ki sta pripovedovala bajke, pripovedl:e, legende in povesti, kar jc bilo posplošeno v narodnem izroč'lu :z roda v rod. ko pa sc je začelo razvijati šolstvo, so mislili takratni šolniki in narodni vzgojitelji na to. da Se mladini pripravijo knjige izven Ijudsko-šblskih beril. Prvi začetki so bili v prevodih, za kar ima za tiste čase največ zaslug frančiškan p. Ladslav Hrovat iz Novega mesta. V Ljubljani so izdajali knjige za mladino Gerber, Glontini in Turk, v Novem mestu Krajec, v Gorici pa Andrej Gabršcek. Z dvigom slovenske knjiže\Tiosti se je vzporedno dvigala tudi mladinska književnost. Tvorci Modeme se niso zadovoljevali, da bi ostalo naše slovstvo le v mejah naše zemlje in naroda, temveč da bi našlo pot v svet 'n se uvrstilo po svoji lepi besedi na zasluženo mesto. Mladinski književnosti je dal Zupančič svojega »Cicibana«. Z razvojem je bila nujnost in želja, da se uvrstijo v mladinsko branie tudi slikan;ce. kjer izpopolnjuje slikar pesnika, slika oživlja besedilo in razgiba otrokovo domišljijo. P;satelji abecednikov in beril za ljudsko šolo s0 uvideli potrebo, da že čas zahteva tudi slik med besedilo, kar olajša ponazorovanje posameznih črk m berilnih sestavkov. Izven šolskih knjig so otrokom najljubše knjige a slikami kakor tudi otrokom v predšolski dobi in najljubše darilo ob raznih prilikah je za našo deco tako branje. »Razposajenci« so novost v izložbi knjigarne Tiskov, zadruge ter je knjiga v vpogled odprta Cvetko Golar je znan kot mladinski pesnik z raznih mladinskih listov in po izdaji zbranih mladinskih pesmi. V svoji najnovejši knjig' je predstavil otroketn trinajst razposajenerv. ki vedo. ola ne bo prav. ako storijo to. kar jira šepeta nemirna žilica po dogodk h in vendar gredo svojo pot, zato vsakega razpoMjenca Besede pOmenjjo: Vodoravno: 1. velike ptice. 4. pril:ka, prispodoba; posebna črta. 10. obrambno orožje, 14. del četvorko. 15. upor, vstaja, 16. enota ameriške dolžinske mere (fon.), 18. latinski pozdrav. 19. v zveku, 20. p:se-ka v gozdu, 21. dva enaka sosrlasnika. 23. židcv.Tko žensko ime, 25. pritok Urala, 26. racicn'rano živilo, 27. mesto v evropski Rusiji. 29. prislov časa. 31. začetek tekmovanja, 33. mesto v Španiji. 35. drevo, 37. trd:, neprožno. 38. izraziti v pirsnih zno.kih. 40. vpras?.lnica, 41. okrajšano moško ime. 42. gmota, množica. 42. sredstvo za določanje količine. 45. skupina čebel, 47. kvai taški izraz, 48. dva ennka so-glasmka. 50. javni vrt. naf=5»d, 52. povratni zaimek, 54. del r?*<=il;ne, 55. nas tlači in gnjav:. 57. izraz pri pokerju. 59. manjvreden, izvržen. 61. križanec dveh plemen, 63. kuhinjska posoda, 65. žensko ime, 66. pri nas manj udomačena vrtnina. 68. znanosti. 69. dva en?ka s:\moglesnika. 70. za-bavišče, 71. poročilo, oris, 73. evropska reko. 74. tuja črka v fonet čni transkripciji. 75. pritok Donave, 76. v jami, 78. gora v severni Grfifjl, SO raven. 81. živalski r;1^. S3. pristanišče v Arabiji, 86. hunski poglavar. SS. mafto v s* c laj; Grč:y. 00. cT^-a boginja, 92. vojaSka m'štvena enota; 93. šc'ski red. 05. ra^-o ime, 96. vc-znik. 97. krosni. 9S. električni atomi, 100. cče v narečju. 101. produkt divjega toka, vrenja vode. 102. pisemska kratica, 101. p'srnanj- kanje. 10G. rimska številka, 10S. slovanski zli bogovi, 109. socialna in g^spo-derska vrednota. 111. zemliopisni pojem. 113. jc bil včasih obveščevalno sredstvo, 111. mesni izdelek, 115. svetopisemska oseba. Navpično: 1. ženinova družica (množi- na). 2. moško ime. 3. oblika pomožnega glagola. 4. doba veseljačenja in zabav, 5, žensko ime. 6. zemljepisni pojem, 7. medmet. 8. rase na glavi, 9. jezero v Sibiriji, 11. kaj po dalmatinsko. 12. moško ime, 13. strahrvlada. 15. lovska potrebščina. 17. ljub, mil, 20. zgodnjo, spomladansko, mlado, 21. trga. vleče ven. 22. zabava, 24. pokrajina v Zadnji Indiji, 26. čarovniki, čarodeji. 27. nenabiaišena, neostra. 28. svetopisemska oseba. 30. vrsta cigaret, 32. veznik. 33. možev oce, 34. šop slame, 36. grški bog ljubezni, 38. del noge, 39. azijska država. 42. prometna naprava, 44. riževo žganje. 46. iz določene kovine; v prenesenem pomenu: zelo močen, odporen, 47. žensko ime, 48. utesnitev v hrani, 49. kos platna (nvnož na), 51. del ladje, 53. nadležen mrčes. 51. tibetanski svečenik. 55. racionirano živilo. 56. praprebivalci na japonskih otokih, 58. v zdravilstvu uporabljana tekočina. 60. d"lgo nižje gorovje na naši zemlji, 61. jed Israeleev v puščavi. 62. cunja, ponešena obleka. 64. število. 66. alkoholna pijača, 67. pas ali vrv iz več pramenov, 70. del zajtrka. 72. pralno sredstvo, 74. spodnji del nogo, 75. moč. jakost, 76. prevozno sredstvo. 77. bog vojne. 79. igre prj tenisu. 80. veznik, 81. turski BCdnfk, 82. žensko ime, 84. temveč, kakor, S5. neiznmetniCcn, prirođen. 87. ima vsak človek, 88. oče. 89. domišljavce, 91. so pozimi dolge. 9?.. točka na nebu. 94. jezero V severni Rusiji. 97. gradbeni material. 99. mednarodni jezik, 101. domača žival, 102. ogrevalna naprava, 103. po-željcnja. 105. predp^čilo, 107. frportna kratic'. 108. 7ačet"k besrs ion. podredni veznik. 110 osebni zr ' H 2. ploskevna mera. Ržena In fc&Eceavs sstska kot ki'&šsii moki Z novimi dobavami bedo g-.spciine dobivale pri trgovcu drugačno mokr; kot doslej. P-cle.gr pšenične b.sta na razpolago za peko kruha in pr'pravo drug h je Ji ržena in ječmenova moka. Čeprav pšenične moke mnoge gespedinje 2e dolgo niso videle, še manj pa pekle iz nje pecivo, jo vendar najbzljše pcz-ajo. Ržena iti ""ečmenova moka pa se od nje delno razlrkujeta. To ne samo po barvi in okusu, temveč tudi po sestavi. Pšen čna. ržena 'n ječmenova moka vsebujejo v odstotkih: pšen. ržena ječ m beljakovin 11 12 11 5 tolšč 1 1.5 1.5 škroba in sladkornih srovi 73 73 73 rudninskih snovi 1.8 2 2.5 vede 14 14 14 Ržena moka ni tako bela kakor pšenični, daje pa izvrsten demač kruh. Poleg riža je rž najvažnejše žito. Rabijo ga tudi za izdelovanje šp'rita. kot nadomestek za kavo, tu pa tam tudi kot krmilo. Rž je pr šla k nam s Kavkaza. Glede zemlje rn podnebja ni pcsebn~ izbirč-r?a in rase najraje na ilovnati peščeni zemlji. Hitro se prilagodi pogojem novega okoljs. Z intenzivnim gospodarstvom so se razvile vrste, ki so zelo stopnjevale donos, so pa občutljivejše glede zemlje in podnebja in manj odporne. Rž rase daleč na severu Evrope. Sega do 69" severne Sir'ne. V Alpah rase celo 1400 do 1800 metrov visoko. Mraz do —25 stoprej C prenese ne da bi pcmrzmla. Občutljiva pa je za mokreto in poplave. Ječmenova molca se uporablja za peko kruha mešana s pšenično in rženo. Visoko na severu je najvažnejša moka za pripravo kruha V srednji Evropi in pri nas so ječmen uporabljali največ za izdelcyan;.e ječmenčka in domačega ječmena, v južni pa so ga krmih konjem. Ječmen se uporablja tudi v pivovarništvu. Prepar rana ječmenova moka je rdečkastorumena vsebuje topljiv škrob, škrobov lep m de-kstnn ter je s tem lažje prebavljiva. Divji ječmen rase v severni Afrik* M^li Azi'i in kavkaskih deželah tja do Perzije in Beludžistana. Ječmen je najstarejši poljski pridelek. V srednji Evrop* je rasel že v srednji kameni dobi. Egipčani, 2idje in Indijci so ara sadili že v starih časih. V Evropi ga poznajo sedaj 16 vrst Ržen kruh je bil nekdaj pri nas mnogv bolj razširjen kakor je danes. Pravijo, da so naši predniki v času preseljevanja pekli več;noma samo ržen kruh. Rž sc pr'nesli s seboj iz svoje nekdanje domovine. Kasneje so ržen: nadomestile druge slabše vrste 1 meke, zepet pa se je uveljavila pred nekaj desetletji, šele po prejšnji svetovni vojni je pšenična meka mečno izpodrinila rženo. K^kcr za kateri koli kruh je tudi za mešan1' co ržene in ječmenove moke važno predvsem, da testo dobro pregnetemo. Pre. malo pregneten kruh ni samo rezdrav, temveč tudi slabo vzhaja. Peč meramo pripraviti tako, da je godna za nek°. čim jc testo vzha-'ano. Kruh pečemo približno 80 minut. Peč mora hit* znotraj razbeljena (okoli 200 do 259 C). Sk rja," ki se napravi na kruhu, zabranjuje vrččini vstop v notranjost si-c?r bi bil ves kruh zelo trd. škrobov klej se mora v notranjosti samo posušiti in str-diti. Če je peč prevroča, skorji preveč otrdi in iVrcb se v notranjosti ne mere posti-šiti Tak kruh ie vlažen in nezdrav. Lepi se v neprebavljive kepe. Ržen kruh pečemo dlje od pšeničnega. Francoski pisatelji o ženskah Eolest je prva hrana ljubezni; in vsaka ljubezen, ki se ni hmnila malce z bolestjo, umiri tako kot novorojenček, ki ga hranijo enako: kot odraslega človeka. M. Maeterlinck Vse mine. spomin na besedo, na poljube, na strastne objeme; a nepozabno je srečanje duš, ki so se kdaj srečale in se spoznale med množico minljivih. Romain Rolland Tri tedne se študira, tri mesece ljubi, tri leta prepira, trideset let tolerira, a nasa deca začenja znova. H. Taine Od ženske do njenega prvega ljubimca je dalje, nego o 1 prvega ljubimca do desetega. Jules Barbev -''AureviHv Velika ljubezen je redka kakor velik genij. F. Brunetiere 2enska ne more biti nikdar tako ljubosumna kot moški; niti ne čuti tega zaradi česar tolikanj trpimo. Zakaj? V krvi in telesu ženske ni tistega absurdnega besedila za posedovanjem, ' ga ant'čnega nagona, lz Icatereg-a si jc moški u stvarpravico. Mooki je bog, ki hoče svoje stvor jenje celo. Antole France Stev. 246 Pogovori s čitatelji Ka] najraje citate? »SLOVENSKI NARODi,P»^» novembra W3 Strm S Proučevanje psihologije čitateljev bi lahko postalo samostojna veda. Čitatelj nam piše, da bi moral imeti psihologijo citate! j cv v mezincu sleherni pisec, predvsem pisatelj in novinar. Vprašuje se. ali se uredniki kdaj resno zamislijo nad vprašanjem, kaj ljudje .najraje čitajo in zakaj čitajo prav nekatere reči posebno radi. Kaj je bistvo zanimivera? Zakaj so zdi nekaterim čitateljem zanimivo, kar drugi povsem odklanjajo? Na vsa ta vprašanja bi rej pd govoriti našemu čitatelju, ki je med drugim napisal še naslednje: >Ko.dar koli vzamem v roke časnik in naletim na posamezne čudne sestavke, se vprašujem, ali imajo pisci res tako slabo mnenje o čitate!jih. Vem sicer, da mnogi čitatelji navdušeno prebirajo »plažo«, ki se imenu j o »ljubezenski romani za preproste čitatelje«. Iz takšnega čtiva je baje celo rr.^noče kovati kapital v pravem pomenu besede. Te vrte literatura se sicer ne imenuje *Šund^ in lahko bi jo prizanesljivo zagovarjali tudi slovstveni kritiki. Toda, zakaj se uredniki ozirajo takt radi na »preproste čitatelje«, kakor da drugačnih čitateljev sploh ni? Zakaj ne vržejo niti drobtinice čitateljem, ki imajo tudi potrebo po duševni hrani, in sicer po pravi duševni hrani, ne p.; zgolj po živčnem dražilu? Prav tako se. zavedam, da imajo »preprosti čitatelji* večino ter da večina odloča tudi v tem primeru. Odločno pa ugovarjam, da bi resnejši čitatelji ne smeli imeti nobenih z-nhtev. Ne morem tudi soglašati, da je treba preproste čitatelje« večno por.eumnjevati z omlednim čtivom in prepričan sem. da je mogoče z dobi-im čiivom postopno vzgojiti tudi ^preprostega čitatelja«. Prav tega pa najbolj pogrešam marsikje: vzgoje čitateljev. Pod to besedo razumem, da bi bilo treba ljudem, ki sicer čitajo !e plehko čtivo. »podtakniti« kakšno dobro literarno delo — nuditi jim priliko, da bi lahko prečitali tudi kaj boljšega ter si izostrili čut in okus za dobro in slr.bo čtivo. Čitatelje na bi morali začeti vzgajati že med mladino. Pozanimajte se, kaj čita mladina in bhko bo;te sprevideli, zakaj 9 imajo --preprosti čitatelji t tako številen naraščaj: rlndi janerice, pustolovni romani, mladinske knjige brez soka notranje lepote ter umetnostnih kakovosti — so vsakdanja duševna hrana prihodnjih čitateljev, odjemalcev plehkega pouličnega C t i -^"a- romanov, ki jih čitajo s takšno naslado dekleta, stalne obisk-ovalke kina. ko je na sporedu ljubezenska zgodba. Zdi se. kakor da ljudi vprav pehajo od vsega, kar je etično in estetično, globlje človeško ter življenjsko: ne nudijo jim prilike, da bi lahko prečitali kdaj kaj resnejšega ter globljega. Pitajo jih z omlednimi zgodbami, ki polnijo tuje plehke »magazine«, zgodbe, ki niso mogoče brez gangstrskih junaštev, brez velikomestnih beznic, pustolovk in pustolovcev, vlomilcev in igralnice v Monte Carlu. »piratov zraka« in kar je še podobnih rekvizitov smešno sla-boumnega pretiravanja sodobnosti. Mladi ljudje, ki niso imeli nikdar sreče, da bi lahko vzeli dobro knjigo v roke, so tako ostali duševno slepi, brez globljega duševnega življenja in, ko odrastejo, čutijo le potrebo po plehkem pustolovnem čtivu Tako zvani pismeni ljudje na to se pod pira jo, bodisi, da zagovarjajo plehko čti vo ali ž njim polnijo predale »zabavnih časopisov«. Ali se pisatelji in novinarji kdaj vprašate, kakšno duševno hrano bi bilo treba nuditi čitateljem, da bi zasluzila v resnici to ime? Izgovarjali se boste, da pač ljudje zjJitevajo talcSno, ;x.ba\TiCK čtivo, da i i Časopisov sploh ne čitali, če bi v njih ne našli podobne snovi. Casopsi ne smo jo biti »pustic, temveč zanimivi. Citate!jem je treba ustreči; brez konceaij čitateljem ne more živeti noben list. — Tako se na vacino izgovarjate, vendar najbrž še n: nihče proučil, ter ugotovi dovolj trdno, kaj je prav za prav zanimivo, kaj čitatelji radi čitajo. Res mnogi _ najraje čitajo plehke zgodbe, toda strasten čitatelj, čeprav ni še čitaj nič resnega, bi nedvomno rad prečita 1 tuli dobro delo. Ko eem listal po vezanih dnevnikih iz prejinjega stoletja, sem opazil, da so tedaj dnevniki priobčevaJi romane in črtice svetovnih pisateljev. Iz življenjepisa Dostojevskega tudi L~hko posna, mete. da je veliki pisatelj pisal svoja znamenita dela najprej za iasnike. Zakaj časopisje ni < -stalo tudi v tem stoletju na. isti višini? Psihologija čitateljev je mnogo bolj zamotana k: kor se morda raH na prvi pogled. Ce bi bil ure Inik jaz, bi razpisal anketo med čitatelji, da bi se izjavili, kaj najraje čitajo. Toda ne le, kaj najraje čitajo, temveč tudi, kaj bi čitali, kaj jih zanima. Tako bi najbrž nihče ne pričakoval, da nekatere preproste ljudi silno zanima zvezdoslovje. Ne bom trdil, da preprosti 1 jul je pogrešajo med čtivom. ki jim je namenjeno, pesmi, esejev, filozo'rkih razprav. Toda. ali mislite, da bi nekateri med njimi ne prečitali tudi kakšne pesmice, da bi se ne poglobili v to ali ono rozpravico, če bi ne bila preveč omrežena z učen m jezikom ? Ljudje radi čitajo — če verjamete ali ne — vse: tudi potop se, reportaž^, kulturne članke, celo nekrologe .. . Seveda vsi ljudje ne čitajo vsega. Vsaka vrsta časopisnih prispevkov ima svoje čitatelje. Ce pa čitatelji najdejo mel čtivom samo zabavne stvari«, pač diugega ne morejo čitati. Vprašanje je. kaj je -zabavno« tudi za čitatelja, ne le. kaj velja, med uredniki za zabavno. Predlagam, torej, zamislite se včasih, malo nad psihologija čltsteljev, če že ne morete dognati koHkcr mcgoCe točno, kaj bi čitatelji radi čitali, ne le. kaj čl.ajo.« Beseda je moška in zapisali si jo bomo v srce. Zato ob tej priliki razpisujemo anketo: Oglasilo bi se naj čim več čitateljev ter povedalo, kaj bi rali čitali. Naj bi povedali tudi. ali si res ne želijo, da bi se izobrazili ter poplemenitili kot čitatelji ter ali so zadovoljni le z zabavnim čtivom. Napišejo naj. kaj se jim zdi zanimivo, če mogoče, naj napišejo tudi. ali se pri čtivu ozirajo tudi na slog, ali jim je pa zgolj za vsebino. Njihove misli bomo objavili in jih upoštevali, kolikor bo pač mogoče, pri našem listu. Ne vtikaj se v stvari, ki te ne pečejo Prevrožekrvm kibic, ki jc zanikal pravJlra>st balinsarske „siške", je bil tepen in še setfit© kaznovan Ljubljana, 7. novembra Glavna junaka te zgodbe, ki se nam je razkrila ob pr'zivri razprav; pred senatom okrožnega sodišča, sta pomočnika. Eden mesarski, drugi krojaški. Ce povemo še. da je šlo za tepež, smo prepričani, da boste domnevali, da je mesar nabil krojača. Ste prav blizu resnei. Daunes že ne more biti drugačna, saj so mesarji ed:ni še, ki bo!j aH manj redno in oblno obnavljajo svoje mrči z mesom in seveda tudi z drugimi dobrotami v obilnejši meri kot kateri koli drug -navadni zemljan. Vendar krojač, ki je bil že zaradi manjše postrve nekoliko - handicapiran -. kakor bi rekli športniki, ni bil slab č. Branil se je, kolikor je mogel. Pustil je svojemu močnejšemu nasprctrrku nekaj prav *lep:h« spominov. Zan'miv je povod tega tepež?. Mesar je v gostilni balincal z nekim svojim znancem za liter vi:~a. Ko je prvo :gro ir^ubil in je nasprofcn'k pr-etal na revan-žo, je bil v.o nekclko raze ražen. Jezila ga je, di se je krojač, ne da bi ga kdo prosil, vmešava: v igro s svojimi nasveti in pripombami, ki so se niu zdele nenaklonjene, stara je navada, da se k vsaki igri, naj gre za b' 1 C canje keglanje, saniranje al: kvartanje. rad prL^l.r; kak nepovabljen kibic, ki se ga niti z izrecnim posvarilom. naj molči, ni mrgoče 'zneb ti. Navadno potem še vnetejšo k tricira v prepričanju, da je v svoji že po tradiciji priznani vlogi nedotakljiv. Tako je bilo tudi v našem pr'me-ru. Čeprav je mesar večkrat opozoril krojača, naj meiči. ker ne bal'rcata zastonj je ta besedičil naprej. V mesarju je vrelo i*n. ker je vročekrven, ga je cb najvažnejšem trenutku minila potrpežljivost. Imel jje 17 dobrih točk in posrečila se mu je »št. ška-c. To je 6 točk. Ker je potreboval samo 4 je b:l torej prepričan o svoji zmagi. Pa pride nepoklicani krejač in trdi, da nima »Šiške« Ni se hotel preparati, pač pa se je zaletel v njegov stol. da bi bil krojač skoraj padel po tleh. Tako se je začelo. Kmalu sta bila oba na tleh in se obdelavala. kakor je kateri z al in mogel. Najprej se je zdelo, da bo zmagal kr:jač. Kasneje se je sreča obrnla. Mesar ga je dobi pod sebe in ga pošteno bunkal. Ko je pritekel gostilničar in ju ločil, sta bila oba krvava. Mesar je drž3l v reki celo šop nasprotnikovih las. Krrjač je šel takoj k zdravniku, ki je ugotovil prelom drugega rebra. To je že težja telesna poškodba. Prijavil jo je državnemu tožilcu. K: je mesarja povabi na oigovor pred okrajno sodišče. Med razpravo se je izkazalo, da spada na zatožno klop tudi krojač, ker je po sodnikovem mne:ju prekor;čil dopustni silobran. Po več razpravah sta bila cba obsojena. Mesar na 220 lir, krojač pa Da 110 lir denarne k?zni, oba pog-jno za 1 leto. Mesar se je s kaznijo zadovoljil, krojač pa ne. Prijavil je priziv, češ da je kvalifikacija dejanja po § 184-3 napačna, ker ne ^e za tepež, pri katerem morajo biti najmanj- tri osebe. Vztrajal J tudi, da je tolkel po svojem nasprotniku le, kolik-r je v salobranu mogel, * Zamalo se mu je zdelo, d- je bi najprej tepen. se-iaj pa še kaznovan. Senat je še erkrat za si šal vse priče in cb} pretepača. Po posledkih izpovedb je priziv glede krivde z vrnil, izpremenil pa je kvaliflkaci o in kozon. Krojač je bil obsojen po § 181 kaz. za zarad' poškrdbe pri-zade ja ne v pr-tepu na 25 lir denarne kaz-n . pogoj o z dobo 1 leta. Ker je samolastno uveljavljal svojo pravico Josip je pr šei pred sodnike ker ga je državni tož lec obtožil vlcmne tatvine. Nekemu Mortinu je odvzel zimsko sukrjo .n poletni piašč iz zaklenjene cmare. Obenem je bil obtožen, da je nagovori svojega prijatelja Mirka, naj gre z njim in se izdaja za policaja. Josip pa je krivdo zanka!, ćeš da je z odvzemom hotel Martina samo prisiliti, da mu vrne 4 gume za Kolo. ki mu jih je dsl v shrambo Trdi je, da je mnegim znancem m tudi g-ospodin-ji, pri katera je Martin stanoval, rekel, da dobi Msrtln svoo obleko takoj nazaj čim mu gume vrne ali pl"ča. Da se je Mirko izdajaj za policaja, je sicer priznal vendar je po njegovem š'.o za vnaprej nedomenjen;- šalo. Ker je M rko dob'1 suknjo in plašč s pomočjo policije nazaj, se postopanju ni pn-druž.l kot oškodovanec. Pneuraatike pa ni Se vrnil ali plačal. Tako je Josipu njjegiv načrt popolnoma spodletel Ln še na zatožno klop je prišel pod obtožbo vloma. Sodniki so mu v glavnem verjeli. N:so prtrd"ili obtožnici, da bi šlo za vlom, pač pa so ugotovili, da je Josip kriv samoLot. nega uveljavljanja svoje imovinske pravice in nagovarjanja svojega tovariša, naj se izda za prlicijskega organa. Za oba prestopka so mu odmerili 600 lir denarne kazni, pogojno za dobo 2 let. J os" p je bil namreč tokrat prvič kaznovan. ■■■MM I !f"^W!Bru5Tarr,!ni;': i-s^svc,-* Izreki Najhujša rana je žalost srca. • žena. ki svojega moža ne osreči« e. mu slabi roke in šibi kolena. # o Dobra žena razvedri možu obraz in srce. * Kdor hoče drugim škodovati, škoduje sam sebi. O Kdor drugemu nastavi zanko se sam ujame vanjo. a Srčne rane ne moremo obvezati. ■ Izgubiti prijatelja, se pravi dobiti sovražnika. Jeza in togota — oboje je zoprno, e Jezav človek vnema prepir, hudobni dela zdražbo med prijatelji Seveda, Prešeren se je pa tudi predobro zavedal močne opore, ki mu jo nudi Cop s bsežnim znanjem, zate se ni riko!i upiral njegovi atvami in vedno rahli kr.tik* Povpraševal ga je, kaka je prijateljeva misel o tej in oni reči, ki jo je imel pesnik pravkar v načrtu. Tako mu je bil Cop živi, neusahljivi vir znanja, ki ga je pesnik črpal vdano in nepogrešljiFo, kolikor ga je lajveč premoglo njegovo mladostno umet-n ško hrepenenje. Znano nam je da je bil Ccp melčeč in vase zaprt. Razgibal pa ?e je in zaiskrile so se mu oči le, če je bil v družb', kjer se je ob resni besedi Prešernu razvezal jezik, ki je bil vedno poln duha in soli. Metafore so ae mu kar sproti kresale ob vsaki kretnji njegove sočne go-renjščine. Le-to je Ccp gotovo užival s naslado, saj sta bila oba doma iz blejskega kota. V Licejski knjižnici Izšla sta oba iz trdnih kmečkih domov, katerih rodova sta pred njima obdarovala Slovence z vrsto odlcnih mož. Cop je prav tako, kakor za njim Prešeren, že ket dete kazal vel'ko nadarjenost, zato so ga dolj v šolo in je bil vsa leta od-ličnjak. Copu in Prešernu je bil prva m draga zvezda vodnica na obzorju slovenske knjževnosti ljubeznivi cče Valentin Voi-nik. Cop je kot mlad profesor služboval, kakor nam to tudi Prešeren v pesmi pove, na Reki in v Lvovu. V letu 1827, ko je Izšla v javnosti (»Illvr-Blatt«) Prešernova prva pesem »Dekelzam«, se je ca jesen vrnil v Ljubljano. Služba profesorja ga ni veselila in njegova večkrat izrečena srčna želja, da bi postal samestojni knjižnčar, se mu je izpolnila tisto leto, ko je »Krajnska Zh-beliza« prvič rojila: 1830. Postal je knjižničar takratre Licejske knjižnice, k' je bila nameščena v starinskem, po velikem potresu porušenem gimnazijskem poslopju ni Vodr.iV.ovem trgu. Obsegala je vse I. nadstropje in še kos pritličja, obrnjenega proti Gradu Tik poleg knjižnice je dobM Cop tudi uradno stanovanje. Pred tem pa je ime) v Gradišču poleg realke, Vegova ulica št. 6, 'prijeten domek v Kuščarjevi hiši pri tleh na desno. Ker so pred leti regulirali okol:co in cestišča, je bila tudi ta hša precej visoko dvignjena iz pre šnje nivelacij-ske črte in sicer toliko, da je zdaj pred vhodom nekaj stopne. V Liceiski knjižnici se je začela Copu neva doba. Poleg ogromne tujejezične literature v lastni knjižnici, ki jo je neutrud-ljivo izpopolnjeval, je poklanjal posebno ljubezen zbiranju starejš h slevensk h knjg ln redkih tiskov. Seveda ga je Prešeren stalno obiskoval v 1 cejki kakor na stanovanju. Pri tem si je vedno izpos:jal Izbr na knjige. In radi verjamemo, da so b V Prešernu blaženi časi, ko se je s prijateljem v nemotenem kramljanju utapljal v čudovite lepote umetnostnih vrednot. Abecedna vojna Kljub svojemu obsežnemu znanju je Cop — ne samo za javnost, marveč tudi zasebno — le malo pisal. Pred javnost je stopil prav za prav samo enkrat, zato pa takrat temeljto: ko je š!o za cceno > K rajnske Zhbelizec in Prešernovih pesmi. In že se je rozvil črkarski bej, ki ga je Prešeren duhovito, pikro, prav po prešemovsko zaso-111 za zaključek v posebni prilogi *Illyr. Blatt-ac 1833 pod z^glavjem »Lterarische Scherze« (literarne šale); duhovito je prikril osti zoper Kopitarja, pri tem so pa bile »r.terarne šale« prav globoka poseda jedke polivke na takratnega literarnega oblastnika, saj je bil s temi >šalamu Kopitar zadet ne samo v srce, marveč še na vsa ranljiva mesta- ki jih v svoji občutljivosti in domišljavosti ni imel malo. Kaj je delala in kako e bilo takrat s cenzuro, ki je drugače tako budno pazila na Prešernove stvari — je res čudno.' Vrhu vsega je v ostrem boju zmagal Cop — in z njim Prešeren; zato pa je izgubil Cop vse prijateljstvo mogočnega gospoda Jerreja Kopitarja, ki je na Dunaju vedril in oblačil nad slovenskim slovstvom. Da je prišlo do razdora, je bil kriv prav za prav Prešeren s svojo posvetno pesmijo. Prešeren je čutil v seb! neki tih odpor raspro-ti Kopitarju še izza dunajskih študentov-skih let. In že takrat mu je vzdel priimek »Vel'ki gromovnik«, ki se je Kopitarja takoj prijel; tako nam je še bolj jasno, zakaj so se v čudnem abecednem boju zvrstila tudi esebna nasprotja, ostro ošiljena na obeh straneh v strssti ih hudomušnosti. Slo je z" novi črkopis: ali zmaga metcl-čica (v smešenju nazvana žabica ali krev-Ijica). k; jo je zagovarjal Metelkov krog. kumoval mu je pa pekreviteljski Kop tar, ali pa bohoričica, pisava, ki so jo vse dotlej uporabljali častitljivi dedje m katere zagovornika sta b'ila predvsem Cop in Prešeren. Abecedni boj je dolgo peglavje. Ker pa je zelo viden in visok mejnik v Čopovem literarnem delu m ker je tes^o povezan v naj sklop pripovedovanja, naj navedem tu vsaj v glavnih obrisih poved za t!sto hlad-ro steno, k: jo je postavil Prešeren med Cop«, in Kopitarja, mod mo±*. ki a*a Mte vse dotlej dobra prijatelja to obojestransko visoko spoštovana. Kdor prebira izvirni tisk Prešernovih »L terarisehe Scherze«, uživajoč ne samo začinjece, marveč v aelo octrem tonu duhovito zav'te zbadljivke na Kopitarjevo ob-lastnost, ga bo Ae posebno zanimal naslednji opi» Kopitarjeve osebnosti in njegove nenavadne, nekam čudno ustvarjene narave. »Veliki gromovnik« Jernej KOpitar (rojen 21. avgusta 1780, umrl 11. avgusta 1844) je bil zelo nadarjen slav st in slovenski preporoditelj. Zavzemal ie cb času črkarskega boja zelo ugleden in vpliven položaj na Dunaju — žal, da je bil zelo domišljav in gospodovalen. Po postavi je bil srednje velik, nenormalne rasti PB čokat. Bil je osorne narave in izrazit vročekrvnež. V glavo je bil rde-čclas. Nelepi. kozavi pa bledi cbraz je bil na vso njegovo nesrečo še nenavadno hudega izraza. Zato se mož ni dal rikdar slikati in je vsakogar, ki ga je k temu nagovarjal, krotko :n grobo zavra'1. Imel je zelo živahne sinje oči. kar pa na njem ni oitehtai? drugih lepotnih pomanjkljivosti. Zelo tanke, vedno stisnjene ustnice so navad-o izgovarjale le zadirčne besede. S3j je bil v splošnem brezobziren v izrazih, če je že ravno povedal kako svojo sodbo. Ampak pn vsej svr: ji oblastnosti ln je zavest i je bil Jernej Kopitar zelo ostroumen. Ker je bil po značaju zelo samozavesten, ga je to delalo Se bolj domišljavega in ošabnega, med znane' je bil zato na glasu piko-lovca. Za nasprotnike je bil vetrno ma!en_ kosten in je kar bolestno vrtal po njihovih napskah. Znal je b ti tud' zelo krivičen, nestrpen, posebno, če je bil kdo drugačnega mnenja kakor on. Zaprt, neiskreD in neprizanesljiv je imel le malo pr jateljev. Seveda je vse te lepotne in naravne nedostatke skrival z brezhibrao, vedno po modi lepo ukrojeno obleko in se Je nosil po tedanji noš: vedno elegartno. v črnem fraku s cilindrom in belim čipkastm robcem za vratom. V začetku službovanja je bil v Ljubljani pri baronu Zrisu za knjižničarja, za varuha njegovih zbirk in še za osebnega taj-nka. Imel je takrat tudi neko ljubezensko razmerje z znano Ljubljančanko, ko pa je odšel na Dunaj na novo službeno mesto, se je ta reč ohladil ln skopnela. Kako je znal biti Krpitar neodpustljiv in trdt nam priča prav dogodek mej njim in Čopom. Cop je prišel precej časa po usodni črkarski pravdi na Dunaj ir> si ob tej pr'-liki nakupil več knjig. V veliki ljubezni do teh prijateljic mu je zmanjkalo denarja za povratek v Ljubljano. V sili se zateče h Kopitarju, ki ga pa ne samo hladno, marveč kar gre bo zavrne m odkloni vsako po- moč- E. JUSTIN Nadaljujem ob tednn nlikar-gTaflk 4¥ )ltasV>zhl;a ni! Po«;na?)im.nerpo^nanim odmiTJrna je vezhnoft ur rpoKojnili, v VJ Zv<*tov lursmcrno klije $hivo*b«inih \ '^J/l Vhsh jih umiva.bele To olfoftja. x \J Pofije niefiz,-iYćte Medahoftifa-1 Mogozhne orgle sabuzhe v viharji. Jjy* ztofrfe ta te Kv vem v veke vpgozhi- On veshe rod, pokojni inbodozhi! Pesejn: Jošt 2bogar —. Grafična podoba; Elo Justin 35- m V borbi za petrolej Ves svet fe porabil h 1900 samo X0 milijonov ton zemeljskega olja, L 1934 po že Zo6 milijonov Dogodki, ki so se na Daljnem vzhodu tako naglo razvijali in katerih nadaljnjega razvoja še ni mogoče pred \- de vati. so imeli za posledico zasedbo nekaterih pomembn.h angleško-ameriških središč in vojaških oporišč. Toda prav kakor ti vojaški uspehi so za Japonsko izredno pomembni in največje važnosti za nadaTjnj! razvoj gigantske borbe, ki smo ji od daleč rudi mi priča, gospodarski momenti. Od teh je med prvimi preskrba z on:mi surovinami, ki so za nadaljevanje vojne obsolurno potrebne, a tu je v prvi vrsti zemeljsko olje, petrolej. Prav to je ona surovina, k! iz nje dobivajo bencin in mazalna olja, brez katerih bi se moderna motorizirana armada, ki naj jo podpira v zraku velika letalska armada, spre-mcn;la le v kup neuporabnega železja. Japoncem &e jc posrećio zasesti nekaj takih centrov, bodisi na nizozemskih otokih, bodisi na angleških in ameriških, kjer črpajo petrolej in kjer so obenem že vse potrebne tehniške priprave za njegovo rafinacijo in predelavo. Čeprav so Angleži pred svojim umikam. 7avedajoč se važnosti teh naprav za sovražnika, skušali kolikor mogoče vse naprave in tovarne uničiti, vendar po japonskih ponxHlih ne bo dolgo tiajalc, ko bo mogoče te naprave zopet zr koriscati — pridobljeni bencin pa bo hrana za letalstvo in tanke, ki naj sipa ogenj na zaveznike. Velika važnost zemeljskega olja nam postaja jasna posebno sedaj v vojnem času. vendar pa jc prav tako važna tudi v mirni dobi* kajti !z njega poleg bencina dob'vamo rudi Številne druge znane produkte: parafin, vazelin, umetni asfalt, gcrlno olje (masut), obieaini petrolej; naravni petrolej (zemeljsko olje) kemično sestoji iz ogljikovod kov parafinske vrste, to je iz spoj:n ogljika in vodika, povezanih v različnem razmerju, od katerega so odvisne lastnosti, ki so zopet merodajne za njih praktično uporabo. Tehnično pridobivajo petrolej tako. da svedri v posebnih vrtalnih stolpih (modeli na zadnjem ljubljanskem velesejmu!) vrtajo do 600 m globoko luknje, iz katerih brizga surov petrolej, ali pa ga morajo s posebnimi črpalkami iz njih črpati Surov petrolej v tovarnah, ki so poleg ali v bližini vrtalnih naprav, predelujejo, in sicer ga najprej očistijo primesi, ki niso ogljikovodik i, potem pa očiščene ogi i'ko vodike frakcioninmo destM!-rajo: surov petrolej segrevajo do 150° C; do te temperature izhlapi namreč lahko hlapni del zmesi, ki ga ločeno ulove in ki tvori tako imenovani petrolejski eter (gazolin), nafto, li^roin aH benzin, kakor ga že imenujemo. Bistvene spojine te frakcije so heksan, heptan in oktan. Uporabnost ligroina (bencina) je predvsem kot gonilo v bencinskih motorjih, rabi pa sc rudi kot topilo za maščobe, olja in smole, zaradi tega tudi za čiščenje oblek (kemično čiščenje). Ker je povpraševanje po bencinu bilo vedno večje kakor po drugih pro-dukfh. dobljenih s frakcionirano destilacijo, so ga začeli izdelovati tudi iz teže h!apn:h (višjih) ogljikovodikov, posebno po Bergiusovem načinu. Destilat med 150 do 300° C. je oni petrolej, ki ga iz vsakdanjega življenja poznamo in kj nam služi kot gorivo v petrolejkah. Nesreče in požari, ki so posledica nerodnosti, ko kdo prevrne tako gorečo petrolejko, so bile vzrok skrbmm raziskavam, ki so ugor tovile, da skrbno frakcioniran (čist) petrolej ni pri navadni temperaturi vnetljiv. Po oddestiliranju petroleja preostane v kotlih še temnorjavo olje, masut ali gorilno olje :mcnovana Služi kot izvrstno kurivo za parne kctle. Nadaljnja destlacija, ko zvišujemo temperaturo preko 300° C, nam da parafinsko oije (mazalno olje), preostanek naposled po-ogleni. Pri izparcvanju ameriškega petroleja na zraku preostane vazelin. Pri navadni temperaturi je. kakor sicer znano, težko tekoča bela masa. Rabijo ga v farmaciji, a tudi za mazanje strojev in kovinskih delov, kajti ima pred drugimi maščobami to prednost, da na zraku ne postane žaltav in take ne načenja kovin. Najvišje spojine ogljikovodikov parafinske vrste tvorijo znani parafin, ki ga vsebuje petrolej iz Jave v veliki množini, medtem ko ga ima ameriški le prav malo. Dobijo ga predvsem pri suhi destilaciji (brez zraka) rjavega premoga. Zemeljsko smolo ali ozekerit tvori predvsem parafin, a glavna nahajališča so v Galiciji. Asfalt je prav tako zmes visokomole-ku'amih ogljikovodikov s primesjo kisika, dušika tn žvepla: znana lcž:šča so v znamenitem Asfaltnem jezeru v Trnidadu (Amerika). Umetni asfalt je lahko spojina višjih ogljikovodikov s kiHkom (rudi parafinov) ali pa je to ona smola, ki preostane kot destilacijski produkt čmopremegovega tera v plinarnah. O nastanku in naravi potreleja so bile postavljene že številne hipoteze, od katerih ima največjo verjetnost ona, ki jo je utemdjH Po-tonič. Ta pravi, da je petrolej nastal iz živalske maščobe, in s:cer izumrlih malih jezerskih živalic (m kroplanktcna), ki so popaaale na dno sladkih jezer in tvorile tam tako imenovani sapropelium. Njegovo hipotezo podpirajo Englerjevi eksperimenti; ta je namreč dejansko cobil pri destilaciji ribjega o?ja pod visokim pritiskom in pri visoki temperaturi olje, ki kaže podobnost s petrolejem. Važnost petroleja je razvidna iz številk svetovne proizvodnje: te so prav pomembne. Produkcijska vrednost petroleja stoji tik ob številkah za premog. Največ petroleja je imela severna Amerika (59,7 •/•), nato pride srednja in južna Amerika (1&6 •/•), za njo Evropa (16,3 •/•), nato Azija (7,4«/«). Seveda pa so v Evropi pridobivali petrolej, posebno v Nemčiji, že dolgo tudi sintetično iz premoga s hidrinv njem, medtem ko tega v Ameriki nI bilo niti treba- Ves svet je leta 1900 porabil 20 milijonov ton zemeljskega olja, a leta 1934 že 206 milijonov ton! Glavne produkcijske države zemeljskega cJja so Zedinjene ameriške države, Mehika, Venezuela, Rusija, Perzija, Rumumja, Poljska, a največ so ga uvažale Nemčija, Francija, Kanada in Anglija. Ker se vse države,, ki si stoje danes v vojnem h rumu nasproti, dobro zavedajo velike važnosti zemeljskega olja za moderno vojskovanje, si ga skušajo pridobiti v potrebni količini, in sflovite vojne napore nekaterih držav je treba pripisati prav temu vprašanju, ki bo odločilne važnosti za končni izid borb. as— 23 let je trajala vojna, ki se je začela pred 150 leti V starih časih so vojne trajale zelo dolgo, odnosno kratke vojne so se vrtile v ne-luh dobah neprestano, skoraj brez presledke. Vpliv nekaterih vojn v starih Časih, se kaže se dandanes, čeprav ne več očitno na prvi pogled. Izrednega zgo 1 minskega pomena so bile i napoleonske vojne«, ki so se začele pred 150 leti. Te vojne je sprožila' velika francoska revolucija. Vplivale so na ve3 poznejši rajzvoj vojevanja tn politični razvoj Evrope, Pripisovati jim je treba tudi razvoj globlje narodn<>stne zavesti. Prav je, da se ob 1501 etnici teh dogo okov izrednega pomena v evropski zgodovini ozremo na začetek dolgih vojn, ki so preoblikovale Evropo. Več razlogov je, da je Francija leta 1792. napoveiaal Avstriji vojno. Zgcdovinairji mislijo, da je tedanja vladajoča plast skušala z vojno odvrniti pozornost ljudstva od domačih dogodkov. Do vojne je pa. moialo priti predvsem, ker sta si po francoski revoluciji stala nasproti dva sistema: revolucionarna republikanska, fevdalizmu na-spiotna Francija, ki je pozneje poslala svojega kralja na morišče, na drugi strani pa mcn»arhistična, fevdalna Evropa, ki je ljubosumno varovala stare tradicije. Upoštevati je seveda treba, da je bilo tu 31 trenje med d t-žavami > stare Evrope«, zato so bile mogoče spletke, ki so bile vsaj posredno eden razlogov, vojne. Razumljivo je, da so se evropski monarhi spričo dogodkov v Franciji bali prihoinosti- Spoznali so, da je treba Francijo držati v šahu. Pi'šlo je do obrambne zveze proti Franciji med Avstrijo in Prusijo leta 1791. Francija je pa prav v tem videla upravičilo za vojno proti Avstriji. Spomladi leta 1792. je Franc j ia napovedala Avstriji vojno, ki je sprožila nedosledne dogodke in ki je z malimi presledki trajala 23 let. Avstrija in Prusija sta pckiica1! pod orožje nal 110.000 vojakov, kar je bila za tiste čaee velika armada. Tej armadi se je še pridružijo okrog 21.000 francoskih beguncev, predvsem evropskih plemiče*, ki so med revolucijo zbežali iz Francije. — V začetku je bila zvezna vojska proti Fran -ciji zmagovita; vojskovali so se že globoko na francoskih tleh in če bi armada imela sposobnejšega poveljnika, bi se vsa evrop. siva zgodovina poslej razvijala drugače kakor se je. Toda poveljstvo ni znado izkoristiti velikih začetnih uspehov. Nastopil je preobrat in jeseni leta 1792. se je zvezna vojska začela že umikati proti Renu. Francozi so zaceli prodirati tudi v Belgijo in zasedli so del Nizozemske, ki je bil avstrijski. To se je zgodilo, še preden je padla glava fnancoskga kralja pod giljotino; usmrčen je bil 21. januarja 1793. Baje je to dejanje podžgalo še bolj vso Evropo proti Franciji ter bi tedaj prišlo do vojne, če bi se ne začela že prej. Vendar Evropa tedaj se ni bila primerno oborožena za večje spopade in zlelo se je povsod, da ni posebnega navdušenja za vojno. V protifrancoskem taboru so bile razen Avstrije in Prusije še naslednje države: Anglija, rimsko nemško cesarstvo, Nizozemska, Španija in Sicilija. Toda breme vojne sta nosili v glavnem le Avstrija in Prusija. Francozi so se resno pripravljali na vojno in leta 1793. so poklicali pod orožje moške v starosti od 18. do 45. leta. Francoska vojska je bila prva ljudska, po novih načelih organizirana. Prejšnje čase so imele države le poklicno, najeto vojaštvo. Francoska ljudska armada je začela zmagovati, čim je nastopila. Druge države niso v pogledu reorgaiiajzacije vojaštva dovolj hitro sledile Franciji, zato se jI tudi niso mogle dolgo pošteno postaviti po robu. Francosloa ljudska armruda je dala Napoleona, ki je osvojil skoraj vso Evropo in ki bi najbrž ostal zmagovalec, ko bi se mu posrečila tudi vojm v Rusiji* Mati porodnica na delo, mož v posteljo čudni običaji indijanskih plemen Znani prirodopi^ec \V. Bolschc pripoveduje v svojem spisu »Ljubezensko življenje v naravi« iz običajev Ina'jancev sledeče: Narodil se je Indijancu otrok. Tam si ne delajo posebnih skrbi, če pride štorklja v hišo. Ko občuti žena porodne krče, poklekne na tla, se prime ob kake podboje in tako porodi. Lastne postelje — viseče mreže — je škoda za tako reč, ki ni preveč snažna. Nato se prereže popek in ne traja dolgo, pa je Indijanka zopet zdrava in gre po svojem poslu. Toda v hiši morajo imeti porodnico. Pokaže se čuden po* ložaj, mati porodnica gre delat, soprog pa se vleže v posteljo. Da, oče mora ležati in se postit1, hranijo ga zgolj z neko juhe Domačni ga negujejo z enako skrbjo, kakor da bi bil hudo bolan; tudi sama porodnica mu mora včasi postreči. Zraven njega, ki Se drži, kakor da bi imel težak porod, leži otrok. Oče ga krmi. pe-stuje in pazi, ali se popek pravimo celi. Prvih osem dni je zanj najstro/žja doba; takrat ne sme niti za hip pustiti otroka izpred < či. Nekatera mdijska plemena ima.io ob čaj, ki ne dovoljuje nesrečnemu soprogu prvih pet dni niti grižljaja. Nadaljnje štiri dni dobi močnato juho in šele potem sfnpnjema ncko-1 ko več jedil. Mesa pa ne sme jesti več me- del, da ga je sama kost in koža V Južni Afriki gredo še dalje: ni dovolj, da se posti za svoj »greh« in preleži dolge dneve v postelji; še krvaveti mora in se zvijati od bolečin kakor porodnica. Ko je minilo prvih 14 oh:, mora priredit: nesrečnež gostijo. Zberejo se sorodniki in pojedo najprej vse krušne skorje, ki so otale »poTodničarju«, ki sme uži ti vsak danr-Je ne-kclHvo mehkega kruha brez skorje. Ko 60 skorje snedene, se začne moževo mučeništvo: z ostrim zobom afriškega glodavca agutija mu nehvaležni svatje razparajo kožo od vratu do pet. Nato zvarijo gosto kašo iz zeo žgočih korenin in namažejo ž njo že dovolj bolečo kožo. Če bi ga živega spekli na ražnju, bi bilo nemara boljše zanj. vse njegove muke bi minile hitreje. Toda Bog varuj, da j bi se nesrečna žrtev upirala; kdor steče. po-kaže. da ni vreden očetovske časti Sele tedaj, ko se zvija v krvi m bolečinah, si je zaslužil otroka! Tako ga puste za nekaj mesecev v mreži, sami pa — z ženo vred — jedo in pijo in se veselo maste od radosti, da se je pomnoži rod za novega potomca. Zdelo bi se, da je tako postopanje le sad cmraćenja uma. torej izreden pojav, ki sc drži flecev po ženinem porc0, pozdravljen! Daj, no, kam pa tako hitiš? Ali je res, da so izumili smrtne žarke?« Tedaj se mi je v glavi zavrtelo in proti svoji volji sem mu zaupno dejal: »še več! Najnovejši izum nekega pariškega inženirja je še pomembnejši. Vse bo postavil na glavo. Toda . . .< Nisem mogel dokončati stavka. ŽareČe-ga obraza me je potegnil v pivnico in preden sem se zavedel, je stala pred menoj zajetna steklenka žlahtne tekočine. »Sedaj mi pa povej,« je silil vame. >Sai sem vedel, da se da marsikaj izr umiti. Tudi pomlajevanje, nesmrtnost—« »Vendar,« sem mu padel v besedo, »česa takega, nedvomno tudi ti nisi pričako- val.« Primaknil sem se bliže in tiše nadaljeval. »Namreč puško, razumeš?« — vneto- mi je pritrdil — ?puško, ki strelja okrog- ogla .. .« »Aaa!« »Da! Čudovito, kaj?« »Nemogoče!« »Počakaj. Boš videl. Da ti pojasnim.« Z živčno kretnjo je poiskal smetko in jaz. kf, čeprav sem nekadilec, stalno nosim vžigalice pri sebi, da bi vsaj delno podpiral državo, sem mu uslužno prižgal. Domišljija pa se je sprostila. >S tako Čtidežno puško lahko streljaš, kakor sem ti že povedal, okrosr ogla. Izum bo imel še nedogledne posledice. Na primer: če je stražnik doslej lovil zločinca, je lahko streljal za njim le, če ga je videl. To se pravi, da je moral, kar so ga noge nesle, teči za njim. Odslej bo drugače. Stražniku ne bo treba storiti niti koraka. Ustrelil bo in svinčenka bo okrog ogla zadela krivca.« »In če ne bo- zadela?« Naglo je zvrnil kozarec rujne kapljice. »Izumitelj je zatrdil, da njegova puška nikdar ne. zgreši. Tudi če je ovinek še tako hud, zadene. Tudi če je več ovinkov.« »In Če vseeno ne zadene?« je fanatično vztrajal. »če vseeno ne zadene ? Povsem enostavno. Če vseeno ne zadene, se nepoškodovana vrne k svojemu gospodarju.« Z zadoščenjem je izpraznil drugi kozarec in pomislil. Po stropu je lezla velika muha in ob pogledu na njo bi se bil najraje na glas zasmejal. »Kako pa je to izvedljivo?« me je nenadoma vprašal in svetlo gledal. »Enostavno,« sem hitel, čeprav mi je postajalo vroče. »Po načinu dostavljanja pošte.« x*Kaj, po načinu dostavljanja pošte? Tega ne razumem !< »Takoj boš razumel. Na izstrelek f napišeš ime tistega, ki ga žo! š poslati v boljše življenje, in svoje ime. Na ta način izključiš možnost, da bi svinčenka zadela nezaželeno osebo. Obenem pa se vrne v primeru, da iz kakršnega koli razloga ne bi zadela ...« Navdušeno je izpraznil tretji kozarec in petem, ko sva razmotrivala še o stvareh, o katerih je bolje, da molčim, sva se prijateljsko razšla. Minil je dan. Minil je teden dni. Hvala Bogu. svmčenke, ki bi letele okrog oglcv. nisem srečal nobene. Srečal pa sem čez dva tedna njega. In sicer prav tedaj, ko sem skušal zanetiti ogenj v srcu srborite mladenke. Pozdravil me je, kakor se pozdravi tovariša, s katerim se od mladih let skupno deluje v č;kaškem podzemlju. »Tudi ti ga poznaš?« me je presenečeno vprašala spremljevalka in me čudno pogledala. »Poznam,« sem odvrnil negotovo, zakaj vprašaš?« »Veš, zato,« je zaupno povedala, »ker je neumen. Pred dnevi je namreč pripovedoval, da se je nekemu inženirju posrečilo izumiti puško, ki strelja okrog oglov. In da ima poleg tega izstrelke, ki so opremljeni a naslovom tistega, ki ga je treba n. pr. ustreliti. In da ae izstrelek vrne, če ne zadene ...« Kongu. DiodoT pripoveduje nekaj podobnega a Korzike. Strabo je odkril moško »otročjo posteljo« pri Iberih na Španskem. Da, cek> sredi aanašnje kulture, na mej* med Španijo in Francijo, kjer žive ostanki starih Baskov, cvete ta običaj; francoščina na zanj naziv »oouvade«. Baskska kmetica vstane takoj po porodu, njen mož pa st z novorojenčkom na rokah vleže v posteljo in dostojanstveno sprejema obiske in čestitke sorodnikov- in sosedov. Prva,: »Ali bi ti jedla konjsko meso?« Druga: »Da. a samo od konja, ki ga moj fant jaha!« OBČUTENO Mož, ki je padel po stopnicali in se močno udaril: »Kakšne barve imam zdaj na licu?« 2ena: »Crno-modre ln prav tako obleko si želim!c Uspehi pomlajevalne znanosti Znanstveniki so Že iolgo domnevali, da je samo različnost spolnih o: grmov tisto, kar tvori vse druge razlike v organizmih obeh spolov. Toda pravi dokaz za to domnevo se je posrečil šele v prvem desetletju našega veka, ko je začel dunajski profesor Steinach skopljenim živalim vcepljati organe drugega spola. Tako so pridobili skopi jeni živalski samci, ki jim jc vcepil samic je jajčnike, vse spolne znake samic, da so lahko opravljali celo posel dojenja, dočim so samice, ki jim je vcepil testi-kel samca, pokazale močnejšo telesno konstitucijo, očitno posamčene spolne organe in tudi bojevitost moških živali. Ti poskusi so izpričali, da je spol odvisen od notranjih iziočnin (hormonov) spolnih žlez, da je značaj teh izločnin pri obeh spolih bistveno različen in da bi se dali spolni zzvild. spreminjati čisto poljubno že na ta način, če bi živali enega spola vcepili hoimon drugega spola. Ta dognanja so dovedla stopom a do pomlajevalne ideje. Skcpljene živali kažejo namreč podobne znafce kakor stare živali. Glavna posebnost starostnega pojava pa j« izguba spolnih značilnosti. Nič ni bi\> blžje od misli, da bi ostarelim živalim vrnili znake mladosti z ve epi Ui jo spolnih žlez mladih živali. Po prvotnih ekseperimentih s podganami in dTUgimi živalmi sd napravili uspešne poskuse tudi z ljudmi. A pobijanje starosti pri teh s presaditvijo spolnih žlez je že zato otežkočeno, ker je v to svrho potrebnega materijala sila malo na razpo"ago in sicer moškega še manj nego ženskega. Vendar je včasi iz kinn^ičnih razlogov potrebno oclstraniti zdrave jajčnike iz ženskega telesa in v tem primeru se dado ti uporabiti za pomlajeval no operacijo pri drugi ženski. Korak naprej je bil storjen z ug>-t ovit vajo, da se dajo izkoristiti tudi spolne žleze drugih živali, n. pr. za človeka opičje žleze (Voronov!); in končno se je celo posrečilo najti metodo za korLser\Txanje izrezanih spolnih žlez, tako da ni potrebno izvršiti pomlajevalnega prenosa že isti hip. ko so žleze ovzdete prvotnim živalskim lastnikom. Tola znanost se seveda ni mogla ust viti pri tej metodi prenašanja žlez, ki je več ali manj neprijetna in ograničena. Njen najidealnejši izum, izum prav zadnjega časa, je bil ta, da je našla metode, ki prenos tujih spolnih žlez m cepitev njihovih hormonov sploh izločujejo, ker jih na novo obudijo v telesu ostarele živali oz. ostarelega človeka. Kakor je pomlajevanje na znanstven: podlagi še nov faktor v človoslu kulturi, vendar se lahko izkaže z neštetimi usp š-nimi metodami. Večina jih je operativne narave in večina jih temelji na direktnom postopku s spolnimi žleaami. A vendar jih je že nekaj, ki se teh žlez sploh ne lotijo, n. pr. Dopplerjeva, ki draži funkci)onir1nje nekega živca v trebušni votlini in spodbuja s tem na indirekten način delovanje spolne žleze. Najgenijalnejši način pa prijemlje zlo pri korenini. Steinach in drugi so dokazali, da je delovanje spolnih žlez podrejeno vplivu hormona, ki ga izločuje hipofiza, možganski privesek. Vbrizgavanje hipofi-ziškega ekstrakta v nedoraslo žival, je povzročalo nje popolno dozorelst; isti piipo-moček je vrnil ostarani živali mladost. O gostoljubnosti V starih časih je trla gostoljubnost najvišja etična vrednost. Gostoljubnost izkazovati je bila velika čast, jo uživati podčrtana z3dovoljnost. Gostoljubni naredi so sloveli po vsem svetu, ker so z gostoljubnostjo dokazovali svoje blage stanje. In čudno, svetnške gloriole ni imel gostitelj, temveč gost. Težko se je zamisliti v te prazgodovinske pojme, dasiravno so še danes po svetu raztreseni gostoljubni narodi. V dobi radia je na pr. pri Culukaf r h in Ho-tentotih največja čast postavati gosta pred vrata, kadar se oglasi iz daljne zračne daljsve gramofenska koračnica. Gostoljubnost in ljubezen do bližnjega se danes razodeva v drugačnem smislu. Vsak človek je svoj lastni gost rn sam sebi bližnji. Tako se zapoved o ljubezni dobesedno izpolni. K račelem nekdanje gostoljubnosti je sprdala kitajska morpla vljudnosti, da je človek samega sebe podcenjeval in grajal, gosta pa precenjeval in hvalil, na pr.: »Izredno čast ste izkazali meni, ubogemu psu, da ste se ponižali prestopiti prag moje siromašne koče«. Moderna gostoljubn:st ne pozna kitajske morale. Ubogi pes ni gostitelj, temveč gest in tuii ni več v navadi, da bi se ponižali pred nj m. Danes hvali vsak samega sebe in to se imenuje razširjanje samohvale. V davnini smo čitali na vratih hiš in koč: »Vstopi, popotnik, m:j dom je odprt, k mizi te vabi. klet, shramba in vrt,« danes pa čitamo na vratih z debelimi črkami natisnjen o: »Pozor, hud pes«, in tudi tam, kjer ni nobenega psa. To je sodobna gostoljubnost. nit se to dobi skozi celo leto. Seveda v konzervah. Konzerve so včasih boljše in lepše, kakor sveži sadeži. Malenkostno razliko opaz'mo le — po okusu. žena pa se neizpremenjena obdrži v svoji ljubkosti do najvišje starosti po dovršeno izbrušeni duševnicsti, vljudnosti srca in ženski mihni. m t O priletnih ženah Včasih srečamo v družbi veliko redkost: mikavno, negovano žen;, vedro, ljubeznivo in — staro. Taka pravilra, lepa starejša žena je mr.ogo redkejša kakor stara v trna in dragocenejša kskor ljubka, mlada žena. Ljubke mlade žene srečujemo na vsak korak, posamezne- ali v skupinah, prave in neprave, resnično mlfl de, ali narejeno mlade. Ljubke mlade žene so že tako splošne, da se ne oziramo več za njimi, ker nam prihajajo druge nasproti. Razveseljivo je, da je to veliko pravio v tako velikem številu. Vse žene ostanejo do svojega 60. leta — 35_letnice in sicer v pojavi, pričeski, nač-nu življenja in hrepenenju, ž železno energijo in odpovedjo izvedejo to svoje načelo. Lepo st ranje je razkošje, katero si v ne-m'rrib čash težko privoščimo. Pr? v posebno srečo ima ona žena, ki si ohrani rožnato mladest v sivi starosti. Taka žena je o pravem času už v la miadost in zrelost, znala je živeti in ljub ti,, doumela je umetnost Ž vljenja in zato se ji obnavlja pomlad, še moda se približuje starejšim ženam, ko vidimo ml di ženski svet z umetno sivimi lasmi, ali do beline plavim', ker je menda zelo pri vlač r.o za meški spol, ali pa je razlog zato bolj globok in dovzeten: hrepenenje po starejš h ženah, po ljubkih star h že-n^h z mladim srcem in mladimi očmi. Toda meda ne more delati čudežev. Lepoto mla'iosti lahko navidezno označimo in ji damo zunanji pečat, lepota starosti pa izvira iz notranjosti. Duševnega bleska ne moremo pričarati in le duševni cdsev je večna mladost. Lepi starejši ljudje vplivajo na svojo družbo pomirjujoče, oni dokazujejo, da je vredno živeti in zato so vedno mladi in mladostni. Starejše žene so posebno draža-stne. ker so očividno srečne, da so prebrodile mrtvo točko nevarnih let in pristale cb novi mikavnosti. Dandanes ni već letn'h časov za sadje, zelenjavo, beluše. paradižnike, papriko, kumare, buče itd in tudi za ljubezen ne. ker Zanimivosti iz živalskega življenja Pes je zelo bistroumna žival. To vemo vsi. Tudi šolaš ga lahko. Neki gospod je imel imenitnega psa iz prav žlahtnega plemena, ki je opravil dunajsko visoko šolo za pse. Ta šola je zelo trda. Tam učijo z lakoto in bičem, da ponavlja za učiteljem svoje naloge. Po mislite, pes se je naučil izpolnjevati ukaze na 23 besed. Znal je zapreti vrata, slediti tato vom, na besedo je legel na prag in ni nikogar pustil v hišo, straži! je celo klobase, čeprav je bil lačen. Na gospodarjev ukaz je znal popast gosta za roko, nogo, na drug ukaz je komur koli skočil za vrat, na tretji ukaz bi mu celo prcgrizntl grlo. Brihtni in izšolani pes pa sc je nekega dne domislil še 24. umetnost : ker se je neznansko sitnega gospodarja, ki mu je neprestano ukazoval, naveličal, je nekega večera skočil čez ograjo in jo popihal po svetu. Pa naj kdo reče, da ni pes bistra žival! čudak in njegov pes V francoskem kraju Marcq je živel samotarsko življenje 52letni čudak. Skrbno se je izogibal ljuli, pač je pa imel pri sebi dva psa, ki sta ga spremljala povsod. V bližini stanujoči rudar je zaslišal silovito lajanje čudakovih psov. šel je pogledat kaj se je zgodilo. Našel je čudaka obešene _ t na drevesu. Visel je tri metre nad zemlj". Rudar je brž splezal na drevo in prereza! vrv. Obešenega Čudaka je hotel na tleh obu liti k življenju, pa sta ga napadla ps.L, da tega ni mogel storiti. Isto se je zgodilo s poklicanim poljskim čuvajem. Sele ču_ đakovi svojci so psa ukrotili. Potem je bilo pa že prepozno, da. bi čudaka obudili k življenju, ker je bil že mrtev. Utrinki Na svet lahko vplivaš s svojo osebno sHo ali pa s silo zajednice, h kateri spadaš. Nihče ni tedaj nekoristen. Treba je aitmo. da spraviš samega sebe v sklad s celoto. Nobeno delo ne izgine; vse, s čimer si vplival na druge, ostane. — Renan. Veličana človeških dejanj se meri po navdihnjen ju, ki jih je spočeto. Srečen, ki nosi v sebi svoj ideal lepote in ki hodi za njim: Za idealom umetnosti, idealom znanosti, idealom domovine. Idealom kreposti. To so živi vrelci, ki z njih neprestano pritekajo na dan velike misli in velika dejanja. Takrat vse življenje obsevajo žarki neskončnosti. — Louis Pnsteur. Pravica je spontano in oboje<=*transko veljavno spoštovanje človeškega dostojanstva v sleherni osebi, ne glede na to v kakih okoliščinah živi in koliko je ta oseba v kakršnikoli miselni ali mteresni zvezi z nami. — Proudhon. IZNAJDBA — Sramota, kako mara človek danes garati. — Prav praviš! — Je pa res kazen božja to vsakdanje delo. — Pritrjujem! — Kako lepo bi bilo, če bi bili stroji tako izpolnjeni, da bi pritisnili le na gumb, pa bi potem delal ves ljubi dan To bi bila iznajdba, kaj? — Vsekakor lepa iznajdba! Toda kdo bi potem pritisni] na gumb? Naročite se ns> knjižno zbirko DOBRE KNJIGE! 0 0 Okviri GALERIJA ODERSNEL CESTA ARJELLE REE 3 Umetnine S o Sehrtftleiter - Urejuje: Rudolf Ožim. — Fur »Narodna tiskarna A. O.« sls - Za »Narodno tiskarno d. d.« kot IJabomlr Vottlc JenuB. — Fftr den InseratenteU verantwortHch - Zs> inaentnl oddelek odgovarja: