Slev. 58. T IMflHL V \m\ flne п. mm Ш21 tumm бШШв stane 1 '50 Ш. [jo fll. Naročnina za driavo SHS: ne mesec......Din 30 trn pol leta..... . <20 ia celo leto .... „ 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 50 Sobotna izdaja: celoletno i Jngoilevlfi .... Din 40 t inozemstvu.... „ 60 Cene Inserafom- Knoatolpna petitn« vr*ii» mali oiilaal po Din Г30 in Din 2'—. veiji oglasi nad 15 mm viSine po Din 2'S0. veliki po Din V— In 4-—. oglasi v uredniškem del« vrstic« po Din «»•—. Pri retjom nerofillu pepvst Izhaja vsak dan izvsemi« ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. nri zjutraj PoSlBina ptačaBa т в »lovili Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/П1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (IredniStva teleion SO. upravnlStva 328. Felltfčen list za slovenski naroi Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.630 in 10.349 (га inserate) Sarajevo 7.365, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797. Dr. L. S. Verska In moralna v Belgiji. Zadnjič smo poročali o zunanjem ustroju šolstva v Belgiji, danes sc hočemo ozreti po etičnih smernicah, ki so se uveljavile na polju šolske vzgoje. Ker je Belgija skoro izključno kato-fiška država, se je vršil boj na tem polju le med katoliškim in svobodomiselnim nabiranjem. Kakor sta se obe stranki vedno zopet menjavali na vladi, tako je tudi ureditev tega vprašanja nihala med obema tečajema. Največja sta bila ekslrema v 70. in 80. letih: na eni strani neodvisnost šole od cerkve in odstranitev verouka iž rje, na drugi nadomestitev državnih šol s privatnimi (verskimi). Zmagalo jc zmerno katoliško stališče (1. 1884). Z razširjenjem volilne pravicc sredi 90. le1 je prišla katoliška stranka trajno na vlado in šele v novejšem času (enaka volilna pravica I. 1919.) se mora boriti za premoč s socialisti. Tako so zasebne šole ostale; na čelu stoji katoliško vseučilišče v Louvainu (L6-wcn), na srednji in ljudskošolski stopnji pa — lahko rečemo — tvorijo približno tretjino vsega šolstva; a tudi javne, zlasti občinske šole stoje v precejšnji meri pod duhovniškim vplivom. Saj je bilo 1. 1900. v Belgiji nad 150 verskih družb ali redov (tretjina moških) z nad 30.000 člani in članicami, od katerih se malone polovica bavi (tudi) s poučevanjem. Po čl. 8. zakona z dne 15. jun. 1881, oziroma iz 1. 1895, obsega srednješolski pouk tudi veronauk kot obligatni predmet. Duhovniki so poklicani, da dajejo aH nadzirajo ta pouk v zavodih, ki so podvrženi odredbam teh zakonov. Pozvani so, da sporoče prosvetnemu svetu svoje pripombe glede verskega pouka, čigar obseg in način določijo veroučitelji sami. Sicer jc pa tudi tu dana formalna prostost. Kakor od telovadbe je nemogoča oprostitev tudi od verouka, ne da bi učenec postal radi tega izreden. Dijak, ki hoče biti oproščen verouka, mora predložiti zavodove-mu predstojniku tozadevno pismeno izjavo svojih starišev (min. okrožnica z dne 31. okt. 1898). Zraven verouka se polaga posebna važnost na nravstveno vzgojo. Po čl. 17. kr. odloka z dne 10. sept, 1897 naj posveča celotno učno osobje stalno skrb za telesno, umsko in moralno vzgojo učencev; »Direktor, profesorji, učitelji naj ne zamude nobene prilike, da vcepijo dijakom nauke morale, da jim vdihnejo čut za dolžnost, ljubezen do domovine, spoštovanje do narodnih ustanov, vnetost za ustavne svoboščine. Pri svojem pouku se morajo vzdrževati vsakega napada na versko prepričanje družin, ki so jim poverile svoje otroke. Skrbno naj pazijo, da se učenci navadijo ravnati sc v vsaki priliki po pravilih dostojnosti.« Z okrožnico z dne 22. decembra 1899 predpisuje minister nadalje, naj imajo ravnatelji ali ravnateljice v vseh državnih srednjih« šolah mesečna predavanja pred zbranimi učenci vseh treh razredov, v katerih naj jim razlože pravila lepega vedenja, dolžnosti do družine, državljanske dolžnosti, dolžnosti usmiljenja (uljudnost, dobrohotnost, pomoč v nevarnosti in potrebah itd.) ter dolžnosti do živali, ki jih ne smemo mučiti ali po nepotrebnem uničevati. Sploh naj vsi člani učečega osebja združijo razumno in vdano vse svoje prizadevanje, da zdržema vplivajo na usmer-jenje čuvslev in volje pri učencih, kakor tudi na postanek nravnih navad in okrepitev značaja. Slične predpise vsebuje program za ženske srednje šole iz 1. 1897. Učno osobje naj dosledno in vztrajno uporablja najbolj primerna sredstva, da razvije pri učenkah moralne vrline žene in dobre gospodinje. Najprej duha dobrote, ljubezni, plemeni-losti, ljubezen do družine, preprostost in skromnost, enakost volje, ljubeznivost, postrežljivost, potrpežljivost; potem bolj "eznatne, a nič manj dragocene čednosti, močno pospešujejo prospeh družine: rAli se Vam ne zdi, da bi z izročitvijo samo 20 poverilnic nastalo kolebavo ravnotežje med vlado in opozicijo?* »Samo 20 poverilnic je bilo izročenifl po medsebojnem dogovoru med načelniki' opozicionalnega bloka. Za to obstoje taktični in politični razlogi, o katerih se je prf tem dogovoru razpravljalo. Sicer sem pa ostale poverilnice pustil v Belgradu. in čo bo treba, se bomo telefonično sporazumel* o njih izročitvi, tako da ho šla stvar gladko naprej.-; »Kai mislite o verifikaciji?Ali je določen moment za rušenje vlade?« >0 tem se je mnogo razpravljalo in sporazumno je približno določen moment, kakor so tudi v glavnem rešena vsa ostala vprašanja, ki se imajo v doglednem času izvesti, tako da jo za vsak slučaj določeno tudi držanje. >Ali mislite, da bi se kmalu mogel razčistiti položaj?« »Mislim, da so v bloku rešena vsa politična vprašanja. Gre samo še za tehnično izvršitev tega, kar je bilo dogovorjeno. Izvršitev tega, pa zavisi od časa verifikacije naših poverilnic in od nekaterih manj važnih momentov, ki pridejo v poštev. »Je-li podpisan protokol sporazuma?« ->Ko sem bil jaz v Belgradu, še ni bil podpisan, ker je bil g. Davidovič preveč zaposlen. Vendar je to le mala formalnost, ker si vse opozicionalne stranke med seboj zaupajo.« >Ali je g. Radič o zadnjih dogodkih obveščen?« »G. Radič je obveščen o vseh dosedanjih dogodkih. 0 najnovejših dogodkih mu bo pa poročal član predsedstva, katerega bodo določili na današnji seji predsedstva HRSS. tfarotfna skupščina. Belgrad, 10. marca. (Izv.) Razprava o proračunu ministrstva za prosveto se je nadaljevala tudi na današnji seji in se bo vršila tudi še jutri, ker je prijavljenih še več govornikov. Pred prehodom na dnevni red je podpredsednik skupščine Ljuba Jo-v a n o v i ć obvestil narodno skupščino o izročitvi poverilnic 20 Radičevih poslancev in je izjavil, da jih je poslal verifikacij-skemu odboru. Istotako je bilo prečitano Ninčićevo pismo, s katerim je poslal narodni skupščini na verifikacijo konvencije, sklenjene z Bolgarijo. Sprejela je bila nujnost za verifikacijo teh konvencij. Trgovinska poganja. Belgrad, 10. marca. (Izv.) Po dolgem presledku se je vršila danes zopet seja 1. sekcije delegacije za trgovsko pogodbo z Italijo. Ta sekcija razpravlja specialno o trgovski pogodbi. O tej seji je bil izdan naslednji komunike: Druga seja 1. sekcije se je vršila danes od 4. do pol 6. popoldne. Predsednik konference g. Sava K u k i ć je pozdravil v imenu delegatov in konference Edmund About: B9 Kralljora. Iz francoščine prestavila K. Halner. (Dalje.) Čakal sem, toda moja sreča ni prišla na ples in mučil sem svoje oči, da pregledam vse plesalke. Okoli polnoči sem izgubil vse upanje. Zapustil sem veliki salon in melanholično sem se postavil pred igralno mizo, na kateri so igrali štirje igralci whist in metali karte z občudovanja vredno ročnostjo. Začel sem se zanimati za igro, ko mi je srebru smehljaj presunil srce. Marijana je bila za menoj. Nisem je videl in nisem se upal obrniti k nji; toda čutil sem jo in veselje me je dušilo v grlu. No vem, kaj je povzročilo njeno veselost. Mogoče kaka smešna obleka; najdemo jih na vseh ofici-elnih plesih. Domislil sem se, da je na steni pred menoj ogledalo. Dvignil sem oči in videl sem jo, ne da bi me ona videla, med njeno materjo in njenim stricem lepšo in veselejšo kot tisti dan, ko sem jo prvič videl. Trojna biserna ovratnica se je nalahno valovila okoli njenega vratu in spremljala nežno obriso njenih ramen. Njene oči so se svetile v blišču sveče, njeni zobje so se smehljali z neizrečno milino, svetlobo je igrala v gozdu njenih las. Oblečena je bila kot vso mlade deklice; ni nosila na glavi g. L u c i o 11 j a in izrazil svojo radost, da ga vidi zopet zdravega po težki bolezni. Po izjavah g. Kukiča glede proceduro v delu, katere je ital. delegacija sprejela, so naši zastopniki izročili Italijanom svoja ločena mišljenja glede načrta trgovsko pogodbe. Ker mora italijanska delegacija ta ločena mišljenja proučiti in tudi s svoje strani predložiti izpreminjevalne predloge, je sklenjeno, da se prihodnja seja te sekcije vrši v sredo, če se ne odloči drugače. Razmejitvena konferenca. Belgrad, 10. marca. (Izv.) Danes popoldne je zunanji minister dr. Ninčič imel konferenco, katere so se udeležili general Milić in polkovnik Daskalovifc, predsednk razmejitvene komisijo za Slovenijo. Kakor je vaš dopisnik izvedel, gre za manjše obmejne korekture deloma v našo korist, deloma v našo škodo na celi ita-lijansko-slovenski meji in sicer predvsem za občine Rakek, Logatec, Rateče v triglavskem pogorju. Gre predvsem za to, da se poseluikom omogoči z mejno korekturo uživanje njihovih posestev, potov, njim in posameznim vasem uporaba vodnjakov, električnih in drugih naprav. Občni zbor prodne banke. Belgrad, 10. marca. (Izv.) Včeraj se je vršil letni občni zbor Narodne banko. V poročilu o delovnju v preteklem letu se naglasa, da se država v 1. 1923. ni nanovo zadolžila, temveč da je še odplačala 5,548.648 Din. Državni dolg za odplačilo kronskih bankovcev je zmanjšan za 119,781.078 Din. Od raznih državnih ustanov je banka prejela 3.408,215.288 Din, izplačala pa jim je 2.600,527.024 Din. V preteklem letu je banka na zahtevo finančnega ministra daia garancije za nekatere državne obveznosti v inozemstvu. Glasom poročil pa banka tega v bodoče ne misli delati in je zanimiva motivacija odklonitve garancije državi. V poročilu se pravi, da garancijo niso potrebne, češ, da zmanjšuje taka praksa državni kredit in zaupanje v njo v inozemstvu. Govori se dalje o povoljnem stanju vrednosti naše valute. Najnižji kurz v Cu-rihu je bil 22. in 23. jan. lanskega leta, ko je dinar notiral 3.69, potem se je pa naglo popravil in 31 decembra 1. 1. dosegel 6.40, Na to je po mnenju uprave največ delovala obilna letina, velik izvoz, izboljšanje prometa. Naša trgovska bilanca je v preteklem letu bila aktivna za 794,807.012 Din. Narodna banka je pomagala izvoz zvišati za 165 milijonov 608.000 Din. Glede kreditov je banka stala na odklonilnem stališču in to stališče utemeljuje s svojo deflacijsko politiko, češ, da bi v slučaju, če bi odobravala naprošene kredite, bi to imelo za posledico inflacijo. Vendar je kljub tej deflacijski politiki število v prometu nahaja;očega se denarja v preteklem letu narastlo za 790 milijonov dinarjev. Kredite je banka dajala proti 6 odstotnim obrestim in je bilo takih kreditov izdanih med drugimi pri centrali v Belgradu 413,320.000 Din, pri filiali v Zagrebu 378 milijonov 200.000 Din, pri filiali v Ljubi:a-nl 135,577.000 Din; v Sarajevu 56,725.500 Din, v Velikem Bečkereku 13,605.000 Din, v Varaždinu 25;532.000 Din, v Mariboru 50 milijonov 316.000 Din, v Nišu nekaj čez 44 milijonov Din, na Cetinju čez 10,000.000, v Skoplju 42,000.000, itd. Po deloma precej ostri kritiki nekaterih govornikov je bil stari odbor ponovno izvoljen. Od Slovencev je v odboru g. Dragotn Hribar. Snsčni zameti na Hrvatskem. Sisek, 10. marca. (Izv.) Na železniški progi Sisek—-Novska so se začeli snežni zameti že 7. marca. V soboto 8. t. m. je bil rajske ptice kot gospa Simons, vendar je bila okrašena s šopki svežih cvetlic; imela je cvetlice na prsih in v laseh, in kakšne cvetke, gospod? Skoro bi bil umrl veselja, ko sem spoznal na nji Вогуапо variabilis. Vse mi je padlo naenkrat z neba. Ali je kaj lepšega na svetu kot herbarizirati v laseh ones ki jo ljubimo. Bil sem najsrečnejši človek in prirodoslovee. Ob preveliki sreči sem prestopil vse meje dostojnosti. Hrupno sem se obrnil k nji, ji prožil roko in vzkliknil: »Marijana, jaz sem k Ali mi verjamete gospod, odmeknila se je presenečeno, mesto, da bi mi padla v naročje. Gospa Simons ie dvignila glavo tako visoko, da sem mislil, da odfrči njena rajska ptica proti stropu. Stari gospod me je prijel za roko, me peljal slran, me opazoval kot nenavadno zver in mi rekel: »Go-spod, ali ste bili predstavljeni damam?« »Za to vendar ne gre, moj častivredni gospod Sharper, moj dragi strici Jaz sem Herman! Herman Schultzl njujin tovariš v ujetništvu, njujin rešitelj! Oh, veliko sem prestal po njunem odhodu. Povedal vam bom vse to pri nas doma.« ^ »Yes, yes,« je odgovoril. »Toda angleški običaj, gospod, zahteva na vsak način, da ste predstavljeni damam, preden jim pripovedujete povesti.« »Toda, če me pa že poznate, moj dobri in izvrstni gospod Sharper! Več kot deset- j krat smo žc obedovali skupaj. Napravil sem I jima uslugo za sto tisoč frankov, dobro veste za to? pri kralju gora?« Yes, yes; toda predstavljeni še niste.« >Torej ne veste, da sem se izpostavil tisočkratni smrti za mojo drago Marijano?« »Zelo dobro; toda predstavljeni niste.« 5-Končno, gospod, jo bom poročil; njena mati je to dovolila. Ali vam niso povedali, da se bom poročil z njo?« »No preje, dokler ji niste bili predstavljeni.« •-Torej me predstavite vite »Yes, yes, toda preje morate biti meni predstavljeni.« »Počakajte!« Stekel sem kot nor preko plesne dvorane, podrl sem več kot šest gruč plesalcev; meč se mi je zapletel med noge in padel sem sramotno v vsej svoji dolžini. Jolm Harris mo je dvignil. »Kaj iščete?« mi je rekel. х-Tuksj so, videl sem ju, poročil bom Marijano; toda preje ji moram biti predstavljen. Tak je angleški običaj. Pomagajte mi! Kje so? Ali niste videli velike ženske, pokrite z rajsko plico?f >Da, pravkar je zapustila ples s precej čedno deklico.« »Zapustila ples! toda moj prijatelj, ona je Marijanina mati.« >Pomirite se, dobili jo bomo. Dal vas bom predstaviti po ameriškem ministru.« :I)obro ie. Pokazati vam hočem svoje- ga strica Edvarda Sharpeija. Pustil sem ga tu. Kam za vrage je prešel? Ne more biti daleč! Stric Edvard je izginil. Vlekel sem ubogega Harrisa do dvornega trga prav pred Tujski hotel. Stanovanje Simonsa je bilo vse razsvetljeno. Čez nekoliko minul so luči ugasnile. Vse je bilo v posteljah. »Napraviva kot oni,« je rekel Harris. Spanec vas bo pomiril. Jutri med eno in dvemi bom opravil vašo stvar. Prebil sem slabšo noč, kot so bile noči v mojem ujetništvu. Harris je spal z menoj: to se pravi, ni spal. Slišala sva vozove, ki eo se vračali s plesa po cesti Hermes s svojimi tovori uniform in oblek. Ob petih mi je utrujenost zatisnila oči. Čez tri ure je vstopil Dimitrij v mojo sobo ln rekel: »Velika novica!« »Kaj?« »Vaši Angležinji stav pravkar odšli.« »Kara?« »Proti Trstu.« »Nesrečnež! Ali veš to gotovo?« »Jaz sam sem ju spremil na ladjo.« »Moj ubogi prijatelj,« je rokel Harris in mi stisnil roki, »hvaležnost se lahko zahteva, toda ljubezni no moremo zapovedovati.« »Zares!« io rekel Dimitrij. V njegovem srcu ie nekaj jeknilo. (Konec sledi.) nobeno. Izpit so napravili: Bizjak Viktor, Hro- » nek Josip, Kalin Marjan, Lavrenčlč Franc, Ma-coratti Ladislav, Morauc Josip, Repič Zdenka, Stepančič Hinko, Škof Ludvik in Trček Ludv. — Domžale. Odbor obrtne nadaljevalne gole v Domžalah st zahvaljuje obrtnlkom-prl-reditoljem, gostom in vsem, ki so pripomogli k gmotnemu tn moralnemu uspehu zadnje obrtniške igre v prid naši obrtni šoli. — Svotovni kongres pravoslavnih cerkva. Kakor poroča moskovski poročevalec >Prager Presse«, je predsednik sv. sinoda metropolit Jcvdokim izjavil, da namerava ruska pravoslavna cerkev leta 1925. sklicati svetovni cerkveni kongres, ki se že nad 1000 let ni sešel. Povabili bodo zastopniko cerkva v Carigradu, Jeruzalemu, Aleksandriji ln Antijohiji. Kongres se bo vršil v Carigradu ali Moskvi in bo v prvi vrsti razpravljal o vprašanju, kako ustaviti nadaljno razpadanje pravoslavne rusko rerkve in kako doseči čim tesnejšo zvezo vseh pravoslavnih cerkva. — Dohodki zagrebške mestne občine i« nabav. Letošnje predpustne zabave so prinesle zagrebški mestni občini na davkih in taksah nad 150.000 Din. — za tretjino manj nego lani. Iz davka na kino je mestna občina dobila 328.000 Din. — Brezposelnost na Hrvatskem. Po zadnjih vesteh položaj radi brezposelnosti na Hrvatskem ni tako grozeč. Res je približno 52 tisoč brezposelnih, toda med temi je le manjši del pravega mestnega proletariata, ki živi le od vsakodnevnega zaslužka, dočim pripada večji del kočarjem in malim posestnikom, ki iščejo v mezdnem delu izven doma lo dopolnila svojim dohodkom. Razen tega je med sedanjimi brezposelnimi veliko sezijskih delavcev, ki preko zime itak računajo na brezp'v-selnost (n. pr. stavbni delavci). Vsekakor je pomoč nujna. Vlada je dala dozdaj 50.000 Din. Vsak opravičenec dobi po .10 Di' dnevno in po 5 Din za vsakega družinskega člana: razen tega nakaznico za kosilo v ljudski kuhinji. Iz zaklada 1 in pol milijona I)in, ki se je zbral iz doklad na zavarovalne prispevke, vlada še ui ničesar nakazala. — Če je narednik pijan. Dne 8. marca okolu 9. zvečer je kolovratil po belgrajskih ulicah narednik Vasilij Borovac, v službi na vojnem ministrstvu, močno pijan. Na svojem potu je naletel na dva mirna -Vtnika, ki sta se vračala domov. Brez razloga ju je nahrulil in nato na enega izmed nju — kovača Rističa — ustrelil z revloverjem. Na strel je prihitel iz bližnje kavarne bivši orožnik Pavlovič in hotel narednika prijeti. Ta pa je sprožil tudi nanj in ga smrtno nevarno ranil. Šele potem so ukrotili narednika in ga odpeljali v zapor. Ristič utegne ozdraviti, Pavlovičevo stanje pa {e brezupno. štajerske novice. 6 Laško. Trgovski jubilej. Danes fl. marca praznuje se v tukajšnji občespo-Stovaui rodbini Elsbacher trojno slavlje. Znano in ugledno trgovsko podjetjo »Andr. Elsbacher« praznuje namreč 10 letnico, odkar obstoji v Laškem. Ta stara in solidna tvrdka uživa daleč naokoli najboljši sloves ter vsestransko zaupanje odjemalcev in gospodarskih krogov, ki stoje ž njo v poslovnih zvezah. Lastnik in vodja iste je gospod Konrad Elsbacher, ki slavi obenem 35 letnico svojega trgovskega poklica. Njegov sivolasi in častitljivi stric gosp. Ivan Elsbacher, zaslužni slovenski rodoljub starega idealnega kova ter bivši trgovec in župan v Kozjem, sedaj dragocena in preizkušena strokovna opora tvrdki ln svojemu nečaku, kateremu stoji kljub visoki starosti še vedno avesto ob strani, pa slavi istotako 60 letnico, odkar se je posvetil trgovskemu stanu. K trojnemu jubilejneinu slavjn v narodno-velezaslužni rodbini Elsbacher čestitamo v imenu čislajoče javnosti in laških navodnih krogov. Sospe^rstvo. Janko J o v a n : Trgovska pogodba z Italijo. KATERIM ITALIJANSKIM PREDMETOM TREBA ZABRAN1TI ODNOSNO OTEŽITI PRISTOP NA NAŠ TRG. (Dalje.) Tekstilna industrija. Industrija izdelovanja bombažnih tkanin je zadosti razvita v naši državi, da more oteževati dohod tujih izdelkov na naš trg. Italija si pred vojno sicer ni mogla osigurati našega trga, vendar je po osvobojenju nastopila z velikimi zalogami kot naša dobaviteljica. Posebno Slovenija, ki meji na Italijo, je bila poplavljena z italijanskim blagom. S pristopom blaga češkega, angleškega in ame-rinanskega izvora in mnogo boljše kvalitete je Italija mnogo izgubila na trgu, pa bo vendar ostala nevaren konkurent za našo industrijo. Isto velja za volnene in tudi še bolj za pol volne ne izdelke. Carino, ld je dosedaj veljala, je potrebno zvišati v zaščito naše industrije trikrat To povišanje se naj nanaša na vse carinske postavke naše obče carinske tarifo od št 272—3-14. Vezenine. V zvezi ?. zabrano tkanin je ot«-Eevanje uvoza vseh vrst vezenin. Ni dovolj, da •■arlna na vezenine otežuje uvoz tozadevnih izdelkov iz Italije, ampak mora uvoz popolnoma onemogočiti. V vseh krajih naše države ob- stoji hišna industrija pletenin ali vezenin in čipk, ki so Izdelujejo v takih količinah ,da so no more plasirati v državi, zato moramo iskati inozemske trge. Samo v Sloveniji se preživlja z industrijo Izdelovanja čipk preko 40.000 ljudi, ki pripadajo najsiromašnejšim slojem. Ker nam Italija v tem pogledu more uspešno konkurirati, je troba na vse vezenine in čipke nastaviti carino, ki onemogočuje domači industriji nadaljni obstoj. Uvoz surovin za vezenje in izdelovanje čipk je svoboden carine, a carino na car. postavke 281, 282, 299, 300, 301 je treba 10 krat povišati. Slamniki. Italija zabranjnje uvoz vseh vrst klobukov. Opravičeni smo, da zabranl-mo uvoz klobukov lz Italije (car. postavka 362 ln 368), ne samo kot represalljo, ampak tudi zaradi večjega razloga: pri nas je namreč izdelovanje slamnikov toliko razvito. du no krijemo samo svoje konzumpcijo, ampak da moremo velik del izvoziti v inozemstvo. Obutev. Industrija čevljarskih izdelkov so je pri nas v zadnjem časn toliko razvila, da more domača Industrija lahko pokriti domačo potrobo. Razen avstrijske konkurence jo nevarna naši industriji italijanska. V severni Italiji posebno v okolici Milana italijanska čevljarska industrija izkazuje veliko hiperprodukoijo. Zaščitena z malo našo uvozno carino se je pojavila italijanska Industrija posebno v Sloveniji in Hrvatski z velikimi zalogami čevljev, ki prete udušitl našo Industrijo. Ker nimamo potrebo, da puščamo uvoz, a z druge strani so moramo interesirati za razvoj lastno Industrijo, moramo opravičeno zahtevati, da se določi visoka carina na nvoz čevljarskih izdelkov iz Italije. Mila V naši državi je fabrikacija mila tako razvita, da moremo sami zadovoljiti domači konzum. Velika konkurenca v tem predmetu ogroža našo Industrijo. Omeniti moram, da je pri nas razvita ravno mala industrija mila, a velika italijanska podjetja nam morejo uspešno konkurirati. Ker imamo v državi vse potrebno sirovino razen onih, ki jih je treba nabaviti v preko-morski trgovini n. pr. kokosovo olje, pal-mino olje itd„ moramo dati s carinsko zaščito naši industriji Impulz za nadaljni razvoj. Carina min. 100 Din na 100 kg in to Inki. davek na poslovni promet bo dovolj zaščitila našo Industrijo. Sveče. Večinoma so vso nase tvornice mila urejene tudi za fabrikncijo voščenih ln parafinskih sveč. Kar so tiče sirovin nismo ni malo navezani na Italijo, vendar pa nam je Italija najnevarnejša konkurenca. Naša produkcija zadostuje, da popolnoma zadovolji našo vporabo. Radi tega je v našem lastnem interesu, da onemogočimo odnosno otežimo italijanskim fabrikatom dohod na naš trg. Z uvozuo min. carino 150 Din bo zadostno zaščitena naša industrija. (Dalie sledi.) BELOKRANJSKA VINA. VINSKI VZORČNI Se.)M V SEMIČU. Z ozirom nn vinski vzorčni sojm, ki ga priredi semiška kmetijska podružnica v zvezi e sosednimi kmetijskimi podružnicami prihodnji Četrtek, dne 18. t. m. v Semiču, se obračajo name interesenti, ki nameravajo poseliti ta sejm z raznimi vprašanji glede priredbe, con, kvalitete, trgovske porabe in glede stanovitnosti tamošnjih vin. Cenjenim zani-manoem podam tem potom kratko tozadevno pojasnilo г željo, da se skromnemu vabilu seuiiških vi-nogradarjev v čim mogočo obilem številu odzovejo ter jim po možnosti pomagajo iz njihovega sedanjega težkega položaji. SemiSka in sploh belokranjska vina, katerih so pridela povprečno 25.000 hI letno, so se nekdaj, osobito pred fUoksarno dobo, čislala kot stanovitna Ln ognjevita vina. Vina iz prenovljenih, toda starejših nasadov, umnokletarsko napravljena iu pravilno negovana, troajo še dandanes isto lastnost. Po novem kletarstvu napravljena vina eo bolj svetle barve ter čistejšega ok«su, dočim je ona na tropinah (pecljih) več dni kipela pijača, bolj trpka ali zagatna, visokorumene barvo in kot taka, glede barve ln okusa pri lično svoječasnim vipavskim vinom iz višjih leg slična. Ker imajo talca vina mnogo čreslovlno in vinske kisline, so vsled tega tudi za rezanje 7. drugimi milejšimi, težko čistečimi so vini dokaj sposobna. Jakosl navadnih lanskih namiznih vin je do 10 in pol odstotkov, boljših sortnih vin pa 11 do 12 odstotkov in tudi do 13 odstotkov alkohola. Dolgo kipenje na tropinah, je stari, lokalni belokranjski, ne ravno priporočljivi običaj, ki se pa da opravičiti z dejstvom, da je Belokrajina navezana največ na lokalni in bližekrajevni kopzum, ki dajo takim trpkejMm vinom prednost Zato je p* neobhodno potrebno, da -e« krajevni izvoz po moi-( nosti odpre in s tem zmanjša preveliki, zato pa v gmotnem in tudi v moralnem oziru škodljivi lokalni konzum, t j. čezmerna poraba v pridelovalnem kraju. Od rdečih ali črnih vin-zavzema v Bell-krajtnl prvo mesto portngalka, katero vedo tudi drugače Se razvajeni LJubljanSnnje dobro ceniti. Zato Ima to vino vedno precej visoko ceno, dočim se cenijo druga vina od 19 K naprej. Bolakrajina ima nekaj prav izvrstnih vinskih gorin in zanimivih zgodovinskih leg. Kdor ni Se videl Belokrajine, osobito slikovite Semiške goro do Strekljevca ln Krvavčjega vrha na eni, ter proti Kotu do Ružetno vasi in Stražnoga vrha na drugi strani, 7. nebroj malimi, belimi zidanicami (vinski I lirami po vinogradih) In mnogimi cerkvicami, ta naj ne zamudi sedanje prilike ogledati si te kraje in te lege, kamor jih po sojmu popeljejo navzoči vi- nogradniki. Ze prvi pogled iz železniškega predora prod semlško postajo na velikansko belokranjsko krnSko kotlino, nudi potniku Impozanten razgled. Posetnlkl tega sejma lahko tudi v enem dnevu vso to potovanja opravijo. Vlak, ki odpeljo iz Ljubljane ob 7.40 zjutraj, dospe v Semič ob četrt na 12. dopoldne, ter odpeljo iz Semiča ob trlčetrt na 4. popoldne ter dospe v Ljubljano ob Četrt aa 0. zvečer. Sicer pa se lahko nadaljuje pot proti Metliki, ter vrne čez Gorjanco ali pa Čoz Karlovec, Zagreb, Zidan most nazaj. V Semiču bo preskrbljeno tudi 7Л udobna prenočišča. Pokušnje bodo brezplačne, ker vsak producent prinese svojo poskušnjo osebno seboj, tor jih nudi interesentom-kupcem, s katerimi sklene eventualno kupčijo direktno ш svojevoljno brez vsakih posredovalcev. Sedaj je za tako primerne kupčije najugodnejši čas. Pred oflcijelno otvoritvijo sejma po prihodu dopoldnnskoga vlaka, t j. okrog pol 12. ure, se bo vršilo strokovno predavanje o vinarstvu in kletarstvu. — Fr. Gombač. BORZA. t urih, dne 10. marca 1924. Devize: Pošta 0.0080- 0.0090, Berlin 1.29—1.81, Italija 24.25 do 24 85, London 24.79—24.81, Nowvork 580.25- 580.75, Pariz 21.50-21.65, Praga 16.725—16.775, Dunaj 0 00815—0.008178, Bukarešt 8—3.05, Sofija 4 do 4.075, Belgrad 7.15—7.226. Zagreb, 10. marca 1924. Devize: Peštn 0.115 do 0.145, Italija 3.355—S.385, London 343.20—846.20, Newyork 80.25-81.25, Pariz 2.81—2.89, Praga 2.7175 do 2.3175, Dunaj 0.11315-0.11545, Curih 18.875 do 13.975. Valute: dolar 79-80. UiihffoinRfoe novice. lj Za krščansko šolo. Na skupnem zborovanju v ponedeljek ob 8. zvečer v Rokodelskem domu je predaval g. Franc Ter-se glav o krščanski soli. Povdarjal je, da se mora boj za krščansko šolo postaviti na široko podlago boja za zasebno, od verskih in kulturnih družb osnovano svobodno šolo proli državni šoli, ki je plod pruskega korporalskega duha in je rodila tiste žalostne sadove, ki jih vidimo danes pred seboj. Kot vzor jo govornik naslikal angleški >koledž«. Po govoru se je osnovalo ljubljansko krščansko šolsko društvo in sestavil odbor. Upali je, da se začne velika akcija po celi Sloveniji za šolo po volji staršev in da se izpodkopljejo tla versko brezbarvni državni šoli, ki spada vendar enkrat v ropotarnico preteklega »svoborlomiselstva«. Dvorana Rokodelskega doma je bila nabito polna, razpoloženje izvrstno. lj VIII. delavski večer se vrši v sredo 12. t. m. in sicer zopet v dvorani Rokodelskega doma ob 8 zvečer 1 Predava tov. akademik Tomaž F u r 1 a n o zgodovini nastanka moderne buržuazije in meščansko-demokratski vladavini. Ker je predavanje velezanimivo, pričakujemo velike udeležbe naših delavcev! lj Mestni šolski svet in »Slovenski narode. Naši demokrati vedno kličejo na pomoč vlado in g. velikega župana proti delovanju sedanje večine na mestnem magistratu. Proti volitvl zastopnikov v mestni šolski svet so vložili pritožbo, katere vlada do danes še ni rešila. Ljubljanski župan dr. Perič samoposebi umevno varuje avtonomijo mosta in avtonomne pravice občinskega sveta. To je ne samo njegova županska pravica, temveč tudi dolžnost. Ker vlada noče rešiti demokratske pritožbe, župan ne skliče seje mestnega šolskega sveta, dokler ne bo odločeno, kateri zastopniki so pravilno izvoljeni v to korporacijo. Občinski svet z g. županom vred stoji na stališču, da ima pravico avtonomna oblast zastopnike v javnih korpo-racijah,'kamor jih je odposlala in izvolila, tudi vsak čas odpoklicati in v te korporacije izvoliti in delegirati druge zastopnike, ako s prejšnjimi ni zadovoljna. To pravno mnenje jo zastopalo tudi bivše avstrijsko upravno sodišče na Dunaju. Ko ie namreč bivši deželni odbor pred potekom zakonito poslovne dobo odpoklical iz deželnega šolskega sveta zastopnika profesorja Remca in Jarca, katera je sam v to korporacijo izvolil, sta se slednja pritožila na up/avno sodišče, ki je pa njuno pritožbo zavrnilo z razsodbo z dne 24. maja 1917, št. 9882 ex 1917 in jo utemeljevalo s slede-I čimi razlogi: Z odlokom z dno 13. februarja 1914, št 263 je deželni odbor vojvodino Kranjske imenoval pritožnika za dobo 6 let kot svoja zastopnika v deželni šolski svet, toda z odlokom z dno 29. avgusta 1916, št. 772 ju je deželni odbor odpoklical kot svoja zastopnika v deželnem šolskem svetu. Po mnenju pritožnikov ta odpoklic nI zakonit, ker traja funkcijska doba po § 39 dež. zakona z dne 23. oktobra 1912 dež. zak. št 66 za zastopnike dež. šolskega sveta 6 let, to je, dokler traja funkcijska doba dež. odbora, ki konča šole v letu 1920. Po določilu § 38 cit. zakona odpošlje deželni odbor štiri zastopniko kot svoje zastopnike v deželni šolski svet. S tem je zakonodavec izrazil, da deželi Kranjski pristoji pravim do sodelovanja v dež. šolskem svetu kakor pristoji mestnemu občinskemu zaetopu ljubljanskemu pravica, do odpošlje enega zastopnika v dež. šolski svet Iz tega sledi, da z izvolitvijo pritožnika nista pridobila osebne prnvicc do sodelovanja v deželnem, šolskem svetu, temveč sta izvrševala v zastopstvu dežele, ki ju je izvolila, le Javnopravne dolžnosti kot njena odposlanca, s čemer pa nista pridobila pravice, da bi proti volji deželnega odbora v de-žclnom šolskem svetu soodločevala. V smislu 8 38 aicer mandat pritožnikov ugasne po kon- čani funkcijski dobi deželnega odbora, • čemur pa ni rečeno, da bi ju deželni odbor ne mogel že prejo odpoklicati. Kot zastopnika deželnega odbora izvršujeta v deželnem šolskem svetu le mandat, katerega jim pa deželni odbor lahko vsak čas prekliče. — Tako odločba upravnegn sodišča iz leta 1917. Pri avstrijskem upravnem sodišču so bili zaposleni prvovrstni juriHti, kar jo znano tudi »Slovenski mu narodu«. Popolnoma annlogno tej odločbi uveljavlja tudi sedanja večina ljubljan-skoga občinskega sveta svoje pravno stališčo in zahteva, da sedijo v mestnem šolskem svetu zastopniki, ki uživajo zaupaujo tega občinskega svota in katere je tn občinski svet izvolil. Istočasno je občinski svet iz mestnega šolskega sveta stare nuprodnjakarske zastopnike odpoklical, ker se sami niso hoteli umakniti in ni.-o odložili svojih mandatov v mestnem šolskem svetu, ko jc nastopil sedanji občinski svet ki zdaleka ne soglaša v m "1 jen ju z okostenelimi reakcionarnimi Ijufjnnskinii nazad-nj karskimi demokratu Pričakujem-, da bo vlada žo eol'rnt rešila demokratsko (.ntožbo, da omogoči delovanje mestnemu šolskemu svetu. Nič ne dvomimo, da bo pritožita demo' kratov gladko odbita, ker v zakonu ln pravnem naziranju nima opore. lj Kurji čudeži. Nedavno so poro&tli belgrajskl listi o velikem vznemirjenju, ki ga je povzročilo zlasti mod ženskim prebivalstvom neke ulice dejstvo, da je neka kokoš znesla jajce, ki je bilo skoro še manjše kot golobje. Belgrajčanke so se takrat silno prestrašile in razno vedeževalke med njimi bo prerokovalo zaradi premajhnega knrjega jajca konec sveta točno za dan 25. maja t. 1. Drugo ženske zopet so so bale še hujših nesreč ln so prisilile lastnico nesrečne kokoši, da jo na mestu zakolje, kar se je tudi sgo-dilo. Podoben čudež, kakor v Belgradu se jo dogodil tudi v Ljubljani ln sicer v slavno-znani Zeleni jami. Soproga inženerja S. P. ima kokoš, lopo in čisto belo kokoš, ki jo znesla pred dvoma dnevoma komaj za lešnik debelo jajčece! To je čisto jasen dokaz, da se bo 25. maja t. 1. po belgrajskem prerokovanju čisto gotovo nekaj zgodilo: Alt so bo ta dan res svet podrl ali pa ee bo >Slov. narod« spametoval. Nokaj bo. lj Nabava stolov ia mestno ubožnieo. Me> stna občina potrebuje za ubožnieo 100 navadnih stolov s trdim Bedalom, belopleskanih. Ponudbe je vložiti pismeno pri mestnem gospodarskem uradu med običajnimi uradnimi urami in jim Je, če mogoče, priložiti sliko. Na vsak način pa je navesti obvezne cene. Eventualna ustna pojasnila se dajejo istotako v mestnem gospodarskem uradu. Dobavo bi bilo izvršiti v teku 14 dni. ~ Naznanila. Starešinski sestanek se v sredo 12. t. tn. ns vrši. Nadaljevanje debate o elektrifikaciji LJubljane se vrši prihodnji ponedeljek, 18. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Akadenmkega doma. Vabimo k obilni udeležbi. — Predsednik. Krekova prosveta. Zveza uradnic in trgovskih nastavi jer,k ojKzarja vse članice na velezanimivo predavanje, ki bo danes točno ob pol 8. zvečer. Predava dr. Srečko Zamjen. Pridite v obilnem številu in pripeljite seboj še druge. Snja šenipeterskega prosvetnega draMra so vrši danes ob pol 20. uri v prostorih prosvete. Radi važnosti so vsi odborniki ln odbornice vabljeni. Tajnik. NaSelstvo zadrugo sobnih-žrkoelikarjev, ple-ttkarjer in ličarjev naznanja, da se vrše pomagal-ske preizkušnje v prvi polovici meseca aprila. Ko-flektanti naj vlože kolka prosto prošnje najkasneje do 31. marca L L na naslov načelnika zadruge g Speletlč Štefana, Rimska cesta 16. Čevljarska obrtna zadrug* т Ljubljani naznanja svojim članom in pomočnikom, da priredi Obrtno pospeSevalni urad prikrojevalni tečaj priČenSj s 15. marcem t. 1. Ker je tak tečaj za vsakega čevljarja velike važnosti, priporoča zadruga, da ee istega mnogobrojno udeleže. Za prijave in vee podrobnosti ee je obrniti na Obrtnopoupeževalni urad. Dunajska oesta 22. Cerkvesti vestnik. c Rfstanok član o t Sndalitati* ss. C-ordls Jmii bo v sredo, 12. marca, ob 5. popoldne v setneniSki kapeli ln dvorani. Poroča gosp. svetnik Jane« K titan o pnstirovanju v naših časih. — Predsednik. c Kongregaclja gospa pri sv. Joiefn ima danes ob 5. svoj redni shod, pred shodom ob 4. Je p4-borova seja. c Kongregacija gosnodov nima shoda ▼ ■red«' 12. t, m. radi koncerta v stolnici. Učiteljski vestnik. Podružnica ShmSkoTe uvel« sa kranJsU hi radovljiški okraj zboruje ▼ soboto, dne 15. marca ob 9. dopoldne v Kranju v dvorani Izobraževalnega društvo. Na dnevnem rodu so važne stanovske zadeve, predavanje gdč. učit. H. in učit. M. Udeleiba obvezna. Orlovski vestnik. AKADEMIJA ORLA ST. PRTES-UUBUAIU B. MARCA. Prvič se je zgodilo, da «1 je npal en »ara orlovski odsok nastopiti javno pred dvorano т Union« brez pogrnjenih miz. Nastopil je posrečeno UkOt da ni škodil ugledu orlovatva, ki si ga Je pridobilo z uspolimi akademijami Jugoslov. orlovske t veto zadnjih dveh let v tej dvorani. V tem otlru je celo ' prekosil naie pričakovanje, ker je postavil — aa, en sam odsek t — ne le lepo pisan, obsefen spored, ampak gn tudi r precej dobro IzvoJbanimi člani ln članicami v celot? zadovoljivo lzvrSfl. Četudi pod polnimi galerijami 1л bnlkonom dvorana nI bila polno zasedena, smejo organizatorji tega nastopa biti t uspehom zadovoljni, ker je bila zastopana največ mladina, ki je živo aplavdirala skoro vse točke in je eploSen utle na občinstvo bil ugoden. Nastop sta počastila tudi prevzv. g. fikof dr. Jeglič, ki so je zelo živahno 'n ljubeznivo razgo varjal г navzočimi voditelji ln ponovno izrazji avojo zadovoljnost z nastopom, in g. župan dr. PeriČ. Hvalevredno je, da m prireditelji dovolili brezplačen vstop 40 vojnlkom garnizlje. Tudi točnost jc bila vaorna. Godb,". (vojaSkn z dr. Čerjnom) je zelo animirano igrala vseskozi primerne Živahne skladbe, vrne« francoske in EefSke. Proste vaje članov, So bolj pa članic (po 12 Oseb) so V7,lle preprosti seetavi, namenjeni najSlr-Slm vrstam, telovadcev in telovadk, ugajale vsled točne izvedbe. Krasni, idejno globoki ln v dikciji mogočni deklnmaeiji (dr. Pregljeva in P. Krizosto-mova) sta učinkovali, druga bolj od prve, ki ji je manjkalo ekonomije v gesti in Izgovoru. Orodna telovadba (vrsta 6 na kombiniranem drogu ln bradlji, pa zaporedno nastopanje 12 telovadcev na drogu, bradlji in konju) je nudila tudi nekaj težkih, drznih momentov; vzllc okoluosti, da niso nastopali »i širokih vrst, ampak ie iz enega odseka izbreni telovadci, je tudi celoten vtis bil dober. NajboljSe je učinkovala u. romanske zakladnice fwmeta sestava prostih vaj овтегјее (v znstopu in redu), kakrčne smo doslej pri nae videli izvajati samo irancoske telovadce (Mont Martro — Parls) o priliki ari. tabora v Mariboru pri komerzu v Unionn (1. 1920). Ne le originalnost sestave, morda Se bolj dovršena točnost izvedbe je zaslužila najmočnejši plosk večera. Pred kratkim odmorom je kratiio, jasno, stvarno, globoko zadevajoče govoril predsednik ljubljanske O,L Podzvoze dr. Ba?aj o potrebi privzgojiti mladini močan verski, narodni in poeialni ideailzom iu je opozoril, kako telovadba krepi voljo, ki naj da idealizmu mladine potrebno vztrajnost ro ustvaritev nove, bolj krščanske družbe, ka-krSno hoče \-zgojitj Orol s celim svojim programom. Za lahkimi francoskimi prostimi vajami ob originalni godbi, so tri dvojice dobro izvajale dve bok s-vaji št. pot. odseka z nekaterimi novimi gibi. Ta nastop in pn sledeče rajanje 6 Orlic z obročem, ki je v lepo harmonično enoto združilo nebroj pestrih gibov, izmen, obratov... v skladnosti z godbo (čefiko) ob ljubko navežbani podaji, sta v čuet odseku in krožku zaslužila živahno pohvalo. Zaključila je akademijo veličastna skupina 89 o- ita, o vesh dimenzijah obSlrna, drzna in tu - '. ;„v; db! posrečena konccpcija. Nastop (od 8. do 10. ure) je zapustil dobre, za orlovstvo ugodno utise, ker je kvalitativno in kvantitativno posrečeno en sam odsek v lepi harmoniji prikazal celoten orlovski program in ker moralno vrednost pripravljalnih del stopnjuje 5c bolj okol-aoFt, da so jih Orli in Orlice vršili v predpustu, ko je druga mlade?, pila ali plesala. — J. H. Narodno gledišče. DRAMA. (Začetek ob 8. uri zvečer.l Torek, 11. marca: zaprta Sreda, 12. marca: TRI MASKE, SMEŠNE PRE-CIJOZE, PRILJUDNI KOMISAR. - Red C. četrtek, 18. marca: ASANTKA. — Red E. Petek, 11. marca: KAMF.I.A SKOZI UHO ST-VANKE. — RED A. Sobota, 15. marca: OTHELLO. — Red D. Nedelja, 1C. marca popoldne ob 8.: MOGOČNI PRSTAN, saiižano cene. •— Ob 8. zvečer KAMELA SKOZI UHO ŠIVANKE. — Izven. Ponedeljek, 17. marca: ASANTKA. — Red F. OPERA. (Začetek ob pol 8. uri zvečer.) Torek, 11. marca: POLJUB. — Red B. Sreda, 12. marca popoldne ob 4.: PRODANA NEVESTA, slavnostna dijaška in ljudska predstava pri znižanih cenah. Četrtek, 18. marca zaprto (generalna vaja). Petek ,14 marca: POLJUB. — Red F. Sobota, 15. mavca; MANON LESCO, premijera, izven. Nedelja, 16. mnr.-a: MANON LESCO, Izven. Ponedeljek, 17. marca zaprto. Abonente reda A opozarjamo, da imajo dramsko predstavo v petek, dno 11. t. m. in ne kakor je bilo v nedeljo javljeno, v torel 11. t. m. Tu dan je drama zaprta. * ProsvetaT pr IT. koncert jugoslovanske komora« glasbe, ki so jo vršil snočl v Filharmonični dvorani, je kljub vabljivenm istočasnemu koncertu v pros'avo Bedriha Smetano v Unionu hit Ie mulo man je obiskan kakor prvi. Zagrebški kvartet je izvajal Konjovičev kvartet v d-molu, Štolcerjev godalni kvartet v d-duru in mesto napovedanega Dvofakove^a kvarteta v d-molu povodom Smetanovega jubileja dva stavka iz Smetanovega >mojoga življenja«. Konjovičev kvartet v d-molu je pristno dete Konjovićeve umetnosti, hopat v invenciji in vsled številnih varijacij drZi poslušavea ves čas v napetosti. Josip Štolcer je v svojem godalnem kvartetu v d-duru zelo prijetno iznenadil. Že v prvih taktih je pokazal, da je globok, izviren, skratka talent. Osebno navzočemu skladatelju jc občinstvo priredilo prisrčne ovacije. Smetano je zagrebški kvartet (F. Aranyi 1. gosli, M. Graf 2. gosli, D. Aranyi viola, U. Fabri violončel) prikazal v obeh slavkih kot glasbenika, ki ne zna v glasbi samo filozofirali, ampak ji da poleg duha tudi srce, kar dela Smetanove skladbe tako prijetne iu vabljive. pr Umetnostna razstava kluba »Mladih« se vsled odhoda nekaterih del na razstavo v Hodonlnu (Češko) v kratkem predčasno zaključi Opozarjamo na to občinstvo in zlasti šolska vodstva. pr III. simfonični koncert godbe dravske divizijske oblasti se vrši v pondeljek, dne 17. marca zvečer ob 8. v Unionu. Koncertni spored je dvodelen in sicer je prvi del koncerta posvečen proslavi stoletnice rojstva Bedriha Smetane in obsega izključno le njegove skladbe. V drugem delu pa se izvaja prvokrat jugoslovanska simfonija, delo jugoslovanskega skladatelja Milenko Paunoviča. Koncert se vrši pod protektoratom generalnega konzula Češkoslovaške g. dr. Otokarja Beneša. Vstopnice za koncert so v predprodaji od danes naprej v Matični knjigarni. Natančni spored šo objavimo. pr Kaistava slov. umetnikov v Hodonutn, Dne 15. aprila t. 1. se tvori v Hodoninu razstava slovenske umetnosti. Razstavni odbor s tem vabi vse slovenske umetnike, da se udeleže te razstave s svojimi najboljšimi deli, ista naznanijo in dopošljejo franko v močnih zabojih najkasneje do 18. marca na adreso: Razstavljalni odbor za Iiodoninsko razstavo, kavarna Emona — Ljubljana. Potrebne tiskovine za prlglase dobe umetniki pri tajništvu SUJU (Ljubljana, Tehn. srednja šola). Priznani starejši slovenski umetniki niso podvrženi juri. Dela nevčlanjenih umetnikov presoja pa juri, sestoječ iz gg. Jame, Strnena, Tratnika. Umetniški klubi jurirajo sami dela svojih članov in gostov. V razstavljalni odbor so bili izvoljeni g. Jama kot predsednik, ga Sodniko-va-Zupanec kot tajnica, g. Milinkovič kot blagajnik, kot zastopnik kluba >Mladih c g. Zupan , Mariborska kluba sta bila pozvana, da v razstavljalni odbor imenujeta zastopnike. — Ra» stavljalni odbor. isgubil se je črn šal iz svilenih čipk i. s. v fw boto po 10. na potu iz gledališča po Knailjevi uliei, Šelenburgovi ulici, Zvezdi, do 'ovske ulice. Najditelja ae prosi, da ga odda pn. - aagradi 100 Din v anončni pisarni Aloma Companv, Kongresni trg S. Meteorologično poročilo. Ljnblfaes 306 m n. m. vit, formalna barometrrska višina 736 mm. CM ( Urno opoeo* i meto* vama j v ram 9.3. al h 10.; 3 7 h 10./3. 4 h 741-7 lormo- Infti . » C ft-3 741-9 741-4 1-0 5-3 fdUruUj ititcrenca » O «>6 5«ttO*> sneg vzhod (H» 0-8 obt. e. v. d. jas. e. t. fatiavine v am Postrežnica Išče tlela tft nekaj ur dnevno. Gre takoj. - Naslov pove uprava lista pod štev. 1344. SPREJMEM takoj Izurjeno HOTELSKO SOBARICO. -Ponudbe s spričevali upravi hotela .Union« v Ljubljani. "Dva UČENCA fcčc mizar, Slovenec v Zagrebu. Prednost imajo oni, ki so se že učili. Stanovanje in oskrbo dobi, ostalo po dogovoru. Babic, Tmianska 57, Zagreb. 1362 Iščem GOSPODIČNO fc petletnemu otroku kot nčiteljico in vzgojiteljico. -Prednost z italijanščino. » Ponudbe nod šifro: «VZGO-■HTELIICA Stev. 456. Deklica, stara 16 let, ki jc dovršila 5 razr. ljudske šole, •teli vstopiti kot UČENKA v Irgovino z meš. blagom. Nal-taje gre na deželo v dobro jkrščansko hišo. Naslov pove uprava lista pod Mev. 1250. CERKVENIK Seli premeniti službo iz mesta na deželo. Prednost za-jnenjave ima pošten in zanesljiv cerkvenik iz dobre, večje iare. Tukaj plača mesečno 2500 K, prosto stanovanje, vrt, 40 mero. žita in postr. dohodek. Ponudbe na upravo lista pod Me v. 1305, MLINAR, samski. Išče službe za navadni mlin na vodo. Službo lahko nastopi takoj. • Ponudbe na upravo pod? 'Mlinar 1313«. NEOŽENJEN, ENERGIČEN JAMSKI PENJAČ (Grubensteiger), izobražen jamski mernik, kateri vsa rudniška dela razume, z znanjem srbohrvaškega in nemškega jezika, dobi takoj stalno službo. - Ponudbe z navedbo svoje Izobrazbe, prepis izpričeval dosedanjih služb in priporočil, naj se poSljejo na upravo tega lista pod Štev. 1304. Žagarja Kuharico U trem osebam, kt bi oprav* Hala tudi druga hišna dela, tiprejmc zdravnik v mestu. Prednost imajo one, ki so služile že pri boljših rodbinah. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 1317. Medičarski POMOČNIK trezen in pošten ter dobro tzvežban, se takoj sprejme. Plača in drugo po dogovoru. • Naslov pove uprava »Slovenca« pod Stev. 1277. za vod. žago (2 tota) sprejmem takoj ali pozneje. Naslov v upravi pod It. 1334. Ažurlranjp, tudi v barvah, in PLISI- i RANJE sprejmem v delo. Breg št. 2/11. 1341 3000 Din mesečne rente dobi oni, kateri posodi 30.000 Din proti garanciji. - Cenj. ponudbe pod: «Pošiena trgovina« na upravo »Slovenca«. 1342 Dva gospoda sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi pod St. 1357 Naprodaj nekaj elektro-inštaUdjskega materijala ter lice po pri-lični ceni. — Naslov pove uprava lista pod llev. 1343. OBJAVA- Izjavljam, da so vse vesti, ki se širijo o moji osebi, neresnične in zlobne. Proti vsakomur, ki bi si dovolil iste razširjati, bom takoj sodnijsko postopala. Lj., 10. marca 1924. 1347 Julijana KLOPČAR, posestn. ■BABILONSKA UGANKA , knjiga, je vir, ki nikdar nc usahne. - Dobi so v vseh večjih knjigarnah. 1365 Naprodaj: detelja in leno, do 7000 kg. Več pove Bogataj Fr., Gosposka ul. 10/11, Ljubljana. Lovski PES- brak, ietrijan, 4 letni, aretiran, naprodaj. -Naslov ▼ upr. pod St. 1345. Moška OBLEKA že prav dobro ohranjena, jc naprodaj. - Naslov sc izve v upravi lista ped St. 1358. Naprodaj je: omara s 4 predali, umivalnik z mramor. ploščo in zofa. -Naslov v upravi pod it. 1359 Šivalni STROJ PRODAM. - Naslov povr uprava ista pod štev. 1335. HIŠA, lepa, enonadstr., v promet, kraju, blizu več tovarn, 20 min. do kolodvora, pripravna za trgovino ali gostilno, naprodaj. Sestoji iz 7 sob, 1 kuhinje in 2 kleti. Zraven spada hlev in nekaj zemlje. - Naslov pove uprava lista pod Stev. 1269. Poštne pakete iz inozemstva! bral ali proti povzetju posreduje najcenejšo, najhitrejše in najzanesljivejše »JUGOPAKET, MARIBOR«. Edinr. podjetje tc vrste v državi pod res strokovnim vodstvom. Zahtevajte odpravo vedno na ta naslov I — ELIN Prodam koleselj rabljen, a v dobrem stanju. F. LOŽAR, Trzin 45. 1350 Nakup lesa. Iščemo v nakup vsako množino rezanega lesa in prosimo ponudbe franko meja, prosti izvoz v lirah ali dinarjih na "Juvavum«, Holz-industrie Gesellschaft m. b. H., Zentrale Salzburg, Avstr. Kolo znamke »KINTA«, malo rabljeno, naprodaj. ŠIŠKA, Jernejeva cesta 44. 1339 ZNI2ANE cene za otroške vozičke, ki se dobijo v veliki izbiri direktno v domači tovarni otroških vozičkov "n dvokoles TRIBUNA F. B L., Ljubljana, Karlovska cesta Л. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otr vozički, šiv. in razni drugi stroji. Prodaja tudi na obroke. 1087 MARTIN SUŠNIK, tesar ln krovec — izvršuje vsa dela v to stroko spadajoča: krije z vsakovrstnim kritjem stare m nove stavbe, popravlja ostrešja itd. Flo-Hjanska ul. 18, vhod poleg cerkvc sv. Jakoba, 1361 LOKAL primeren za delavnico ali del skladišča na kakem dvorišču v mestu iščem za takoj, Event. preureditev, prezidavo in čiščenje prevzamem na lastne stroške. Ponudbe na upravo lista pod »Lokal« NA POTU JE morska trava Algcr medio, ki jo nudi po izredno nizkih cenah »FRUCTUS« LJUBLJANA, Tabor 2. Pri vagonskih odjemih še poseben popust Inserati v »Slovencu« imajo popoten uspe!1 Namočeno P0LEN0VK0 dobite vsako SREDO in PETEK do Velike noči pn: BUZZOLINIJU, Ljublj., Lingarjeva ulica. 1366 __ družba rs elektrotehnično Industrijo d. z o. z. Gradi električne centrale in naprave. Velika zaloga motorjev in električnega materijala. Cene izredno nizke. — — — Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno. UUBUANA, Dunajska cesta 1. Telefon 88, MARIBOR, Veterinjska ulica 11. Telefon 239. Trgovina z oblekami za gospode In deco J. MAČEK LJUBLJAMA Aleksandrova cesta 12 prodaja odslej tudi prvovrstno perilo za gospoda po izredno nizkih cenah. h! lep, črn, * prodaja Iz 4500 kalorijami svojega rudnika Potrtim srccm naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naš iskreno ljubljeni mož ozir. oče in stric, gospod luan Tomšič gostilničar in trgovec previden s »v. zakramenti za umirajoče, dnnes dne 10. marca, ob 6. uri zjutraj, po dolgi mučni bolezni v 47. letu starosti mirno za-soal v Gospodu. — Pogreb nepozabnega rajnika bo dne 11. marca ob 4. uri popoldne na domače pokopališče. Igavas pri Ložu. dne 10. marca 1924. Pletilni stroji skoio novi, raznih Številk, se zelo ugodno PRODAJO. Ponudbe oa ALOMA Comp., Ljubljana. 1321 Najceneje CEMENT Prima Portland Trboveljski in Dalmatinski, dobavlja v poljubnih množinah. — Naročila sprejema: H. PETRIČ, Gosposvetska cesta 16/1. - Tel. 343. NAPRODAJ je v Rožni dolini F.NONADSTROPNA »Sloven. premogokopna družba« z o. z. v Ljubljani, Wolfova nI. l/L po 300 Din. postaja Ormož, 350 Din postaja Ljubljana in 400 Din v Ljubljani na dom dostavljeno za 1000 kg. 989 Dne 15. marca 1924 ob 9. uri "•C. se vrši na našo zahtevo v naši garaii sodna dražba 1 automobila in 1 motocikla Ogleda se: JUGO - AUTO — LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 36. ROZA TOMŠIČ, soproga. MILKA TOMŠIČ, hčerka. MARIJA TOMŠIČ, sestra. ALOJZIJ TOMŠIČ, brat. HIŠA z 2 stanovanjema in vsemi priliki, in velikim vrtom ev. stanovanje takoj. Naslov v . upravi pod Številko 1320, ..........................................................ЧИ.,. „I,..,,,.-™"•,—». MEDNARODNI SPOMLADANSKI VELESEJM V PRAGI -v dneh od 16. do 23. marca 1924. 2.300 razstavljale«« domaČih in lulih. I Posetmlkl Iz vseh evropcklk In prekomorcklh drtav. « Nudi natveClo Izbiro vseh vrst priznano solidnih ln svetovno znanih tttioslovofhlli izdelhov na: sp osnem veiesejmu razstavi dobaviteljev hotelske ln gosftilniike obrti, razstavi pohlitva, godbenih instrumentov, avtomobilov ter stavbenega materijala in potrebiCin. Posetnlht imoio poleg ostalih usodnosti 33 v, popust na Cehsl. železnicah. Posetnthom nisoi potrebni vizumi. ledltlmodlo uprovICule h prihodu v Cehoslov. In povratkn. inlormoclle dale: CEHOSlOVtfKI KONZULAT PUTHIK D. 0. »LOMU COMPAHV UUBUANA umu MM, ашмлпш* c. UUBUAM nmmniniiNii »Ж1ИИ»ПЖИ1>ЦИ1ЖННИИИНИ пимгммптмтштм lidafc konaorefl >Sl*veaai, Odffovorui urednik: Ггаао Kreiufttr v Ljubljani, -Јибо«1оуашка tiskarna v Liubliani