Hvaljeno in cesceno naj vedno bo presveto resnje telo.'
Tri in pni metra visoka monstranca v baziliki Presv. Zakramenta v Buenos Airesu
Duhovno življenje
1etNik XVI l_A VIDA ESPIEITLAL JUNIJ 1949
Nevesta v Visoki pesmi poje, da je ljubezen močna kakor smrt (Vp S, 6). Kristusova ljubezen do tebe in mene je bila v resnici tako močna. Dobri pastir da svoje življenje za ovce (Jn 10, 11). Večje ljubezni nima nihče, kakor je ta, da kdo dia svoje življenje za svoje prijatelje (Jn 15, 13). Vsak iskren pogled na križ mi govori: ljubil me je in je samega sebe zame dal.
A Jezusova ljubezen do človeškega rodu je še močnejša kot smrt. Na večer pred trpljenjem je privrela iz njegovega Srca beseda: “Srčno sem želel to velikonočno jagnje jesti z vami, preden bom trpel’’ (Lk 22,15). Pri tisti zadnji večerji je Jezus, ker je vzljubil svoje, ki so bili na svetu, svojim skazal ljubezen do konca (Jn 13, 1). Iz trojnega namena je ustanovil tisti večer zakrament Preš v. Rešnjega Telesa in Krvi: Rad bi bil v resnici vso zgodovino do sodnega dne Emanuel (pr. Iz 7,14), to je Bog z nami na nešteto krajih. Moje veselje je biti s človeškimi otroki (iPreg 8,31). Ko je bil pred štirinajstimi leti preprosti župnik Martin Poljak na smrtni postelji, dolge noči ni zatisnil očesa. Tedaj je v duhu obiskoval Jezusa v presv. Rešnjem Telesu po ljubljanskih cerkvah. Jezus je prebival v Ljubljani vsaj v sto cerkvah in kapelah. Ko smo stopili na argentinska tla, nas je Jezus že čakal nekaj korakov od hotela za izseljence v prekrasni baziliki presv. Rešnjega Telesa. Tu smo mu mogli iskreno razložiti vse svoje skrbi.
Hotel je Jezus dopolniti jasno Malahijevo prerokbo: “Od sončnega vzhoda do zahoda je moje ime veliko med narodi in na vsakem kraju se daruje in žrtvuje mojemu imenu čista daritev, ker je moje ime veliko med narodi1' (Mal 1,11). Veliki petek je Jezus opravil na križu iz neskončne ljubezni do
Očeta in do nas neskončno popolno: častil110’ zahvalno, zadostilno, spravno in prosile0 krvavo daritev. Veliki četrtek zvečer pa i® ustanovil obenem z zakramentom pre5'r' Rešnjega Telesa in Krvi še daritev sv. i«aše kot obnavljanje in spomin svoje daritve 1111 križu, da bi po njej na neskončno popoln na čin slavil Boga, se mu zahvaljeval, mu za doščal, za nas prosil in nam naklanjal sadovl? svoje kalvarijske daritve. Zato apostole P° sveti za duhovnike in jim naroča: “To delal te v moj spomin” (Lk 22,19, 1 Kor 11, 2i' 2 5). V moči tega svetega naročila bosta ®° gla te dni, ko doma toliko Jezusu, Mariih Cerkvi zvestih duhovnikov trpi v ječi, 1110 Vami prvič darovati nedolžno Jagnje Bo£11 dva slovenska novomašnika.
In še je hotel ostati med nami, da bi b1 za nas mana, kruh iz nebes, živi kruli, kr11*1 življenja (pr. Jn 6, 32. 35. 48. 49 51).
Ali so ljudje kaj odgovarjali na to ne<*0 umljivo skrivnost ljubezni?
So. Marsikatero plemenito človeško srce "t" je trudilo, da bi vračalo Jezusu vsaj iua.il,|1<> ljubezen.
škofu Rudigierju v Linzu nobena stvar ^ bila predragocena za tabernakelj. Pravijo. ^ je baziliko presv. Rešnjega Telesa v BueD Airesu sezidala samo ena oseba. Prav ^ imela. Naj bo tudi tebi zelo pri srcu,
Jezus med nami vedno in povsod imel 10 stojno bivališče.
kaj čuti duhovnik0'
iO®in j
na zadnjo večerjo. Kako dobro pripravi)6 ^ tudi verniki v velikem številu ta dan obha)^ jo in uživajo presv. skrivnosti. A ljubezen^ hvaležnost, da Jezus biva med nami, )e
Ni mogoče izraziti,

TO JE mOJE T€L0
— 170 —
A
**a v Cerkvi poseben praznik presv. Rešnje-l'a Telesa. Angelski učenik sv. Tomaž Akvin-je Cerkvi, duhovnikom in vernikom na ta an Podaril skrivnostno globoke hvalospeve. °Slejski cerkvi so že 1. 1254. praznik slo-v®sno obhajali s sv. mašo in procesijo. Verdom oglejske Cerkve posebna določba slo-v®sno veleva: Praznik presv. Rešnjega Tele-®a naj vsi verniki s kar največjo častjo in ®P°štovanjem obhajajo.” Kako so tudi doma Pobožni duhovniki vzgojili vernike, da so P'esv. Rešnje Telo s prisrčno živo vero ob-■lali: cerkvica vsa v vencih in cvetju; z vi-v. 1(eSa oltarja sv. Marjete dehte razcveli rde-aaSeljni; beli nageljni krase plameneče 6(6; gospod župnik v najbolj slovesni bo-j.°služni obleki, strežnikov je danes več; tež-v oliki zvon slovesno poje, drugi zvonovi ®s drobe. Procesija se po slovesni maši Vrsti: zvončki cingljajo, pevci prepevajo, I^Pki fantje iz Podolnice in Zaklanca nosijo ^Iih^er° SV ^rha’ ocl Samotorice bandero sv. iti .ae*a’ *z Vrzdenca bandero sv. Kancijana kiv$Z ®0I"jula farno bandero sv. Marjete; iz-ro';eni Možje v svojih ožuljenih rokah drže s 1 venec in s krepkim glasom molijo; go-^0(linja je kupila veliko svečo, da jo bo r°vala za božjo službo in njena dekla si tr °d Majhnega zaslužka rada veliko od-Vgj a- da je mogla darovati Jezusu prav tako
Pabra
svečo kot njena gospodinja; otroci so
s*ppa^ na^olj izbranih cvetlic in jih sedaj Pod 6:10 Prec* 'Jezusa; povsod na oknih svete Zovp 6’ cvet:,e in goreče sveče; ob potu bre-lu v Veie in pred kapelicami sv. Antona, $bir Z 1)'’ roznovenske M. b. in sv. Jožefa letQe ovi mlajčki, na Ljubgojni pa še vsako 5slOVi]do trideset metrov visok mlaj; k blago-
Pri posameznih kapelicah pribite še d0ll]a SosPodinje, ki morajo nujno ostati
tiste
Tako Jezus praznuje svoje slavi je tudi
pri vas in drugod po svetu, kjer je kaj žive vere.
Kakor je pri zadnji večerji slonel ob Jezusovem naročju njegov učenec, ki ga je Jezus ljubil (pr. Jn 13, 23), tako so sloneli ob Jezusovem evharističnem srcu škofje in duhovniki, tudi naši škofje in duhovniki, škofa Gnidovca ni mogel zadosti občudovati duhovnik (ki je pozneje odpadel), ker ga je utrujenega od dolge poti tolikokrat našel sredi trde noči v Skoplju v kapelici pred tabernakljem. Na praznik sv. Cirila in Metoda je mariborski škof Tomažič v pogrebnem govoru za nadškofom Jegličem trdil pravilno, da je ta izklesani slovenski mož svojo škofijo vodil izpred tabernaklja. Rajni župnik iz Predoselj Ignacij Zupanc je tako skrbel za lepoto cerkve, da so nam vsem priporočali, naj ga posnemamo. In koliko je ta lepa duhovniška duša premolila pred tabernakljem. Morda med našim narodom ni bilo duhovnika, ki bi toliko in tako pobožno premolil iz “Večne molitve” kot rajni kanonik Sušnik.
Cerkev priporoča bogoslovcem in duhovnikom, naj bi vsak dan obiskali Jezusa v presv. Rešujem Telesu. A ljubezen je ustanovila še posebno družbo duhovnikov — častilcev presv. Rešnjega Telesa, ki vsak teden vsaj eno celo uro nepretrgoma molijo pred presv. Rešnjim Telesom.
V cerkvi sv. Križa v Padovi je P. Leopold Mandič, čigar škofijski proces za proglasitev blaženim so pravkar zaključili, tako iskreno molil pred presv. Rešnjim Telesom, da je ljudi kar prevzelo. Ko je skoraj redno vsak dan in še dolgo v noč presedel v spovednici, je tudi potem, ko je bil že ves bolan, sredi noči še doma v kapelici Jezusa v svitu večne lučke prosil za svoje spovedance, ki jih je tako ljubil. V Ljubljani je frančiškanski p. Rega-
To JC m CIA KRI
lat ure in ure premolil pred Jezusom v presv. Rešujem Telesu, zato pa je bila njegova beseda tako klena, ker jo je zajemal iz Odreše-nikovga srca. Ljubezen do Jezusa med nami je obudila v Cerkvi več redovnih družb, katerih skoraj edini namen je česčen?e presv. Rešnjega Telesa. Blaž. Peter Julijan Eymard je na primer ustanovil družbo evharistincev, ki tudi v Buenos Airesu goreče časte Zveličarja v presv. Rešnjem Telesu. Kapucinski kardinal Vives je sestavil za vsakdanje premišljevanje in obiske presv. Rešnjega Telesa dve prebogati knjigi: “Evharistično leto” in “Iskrice evharistične ljubezni”. Baraga pa nam je prvi v slovenščini podaril knjigo sv. Alfonza Ligvorija, ustanovitelja redemptori-stov, o češčenju Matere božje in obiskovanju Jezusa v presv. Rešnjem Telesu.
Pa tudi preprosti in učeni verniki so na 'mnogo načinov izražali svojo ljubezen do Jezusa. Premalo jim je le praznik presv. Rešnjega Telesa. Baraga je kot akademik vsak dan goreče obiskoval Jezusa. Slomšek je še kot dijak pogosto klečal pred Jezusom v opatijski cerkvi v Celju. Pri vseh marijaniških gojencih in tudi pri drugih stanovalcih v hiši so bili posebej znani Lojzeta Grozdeta pogostni obiski sv. Rešnjega Telesa, če je šel mimo kapele, je skoraj gotovo vstopil vsaj za trenutek, ako je le količkaj utegnil (pr. dr. Anton Strle, Lojze Grozdd, Ljubljana 19 44, str. 92). Takih fantov je bilo vedno več.
Cerkev ukazuje, naj škofje po vseh župnijah ustanavljajo bratovščino presv. Rešnjega Telesa. Pri nas so vsako prvo nedeljo v mesecu opravljali uro molitve, bolj goreči pa še večkrat. Oguljena in pogosto izdana Wal-serjeva “Večna molitev” priča, da so verniki radi veliko molili pred Jezusom.
Ko so se na Miklavževo leta 194 7 v Ziljski Bistrici zbirali na pogreb Petrove matere, je neka žena rekla: “To ženo bi morali proglasiti svetnicam.” že kot mlada gospodinja je takoj, ko so izšli Pijevi odloki o pogostem svetem obhajilu, sledila temu vabilu. Pa se tega ni naveličala. Molitvenik “Večna molitev” je bil njen prijatelj vse življenje. Mnogo ur je zmolila na vse namene, ki jih je Cerkev priporočala. Zbirala je okrog sebe tudi do šestdeset žena in deklet v družbo nočnega češčen.ja presv. Rešnjega Telesa. Vsako noč od četrtka na petek od enajste do polnoči je bila določena ena izmed teh družbenic, da bdi z Jezusom na Oljski gori in opravi molitveno uro. Da pa ne bi izostala katera teh ur, če bi članice nanjo pozabile, je tudi ona vsako tisto noč molila sveto uro (Nedelja, 4. jan. 1948, št. 1, str. 4).
V ljubljanski stolnici so noči od prvega»-četrtka na, prvi petek prebili z Jezusom nočni častilci presv. Rešnjega Telesa. Kako j® včasih ves prezebel prišel s trga, kjer je prodajal sadje, preprost, pa versko tako globok branjevec Prane Tesnar, ki sedaj že spi P1* Sv. Križu. Ko pa se je bližala ena ali dve ponoči, je lepo vstal in šel molit Jezusa. V srebrnolasem kan. Sušniku pa so vsi imeli najlepši zgled, kako je treba ljubiti Jezusa r presv. Rešnjem Telesu.
Vsako leto smo še posebej obhajali po župnijah in samostanih vedno češčenje. Prišli so na pomoč tudi spovedniki, verniki so očistili svoje duše, prejeli sv. obhajilo, ves dan obi skovali Jezusa. Veliki zvon je vsako uro P°' sebej vabil posamezne skupine.
Veliko lučk si je Stvarnik prižgal na zvezdnatem nebu. Ob zadnjem svetovnem evharističnem kongresu v Budimpešti pred enajsti mi leti je pri procesiji presv. Rešnjega Tele sa z ladjami na Donavi na ladji, na kateri .1® bil evharistični Gospod, gorelo vsaj mili j011 lučk. Pred vsakim tabernakljem trepeče večna lučka v znamenje Jezusove navzočnosti-zadnjih časih pa je nastala v Cerkvi posebna organizacija živih lučk., Namen ima, da se t® žive lučke lepo vrste pred Jezusom. Jez^S ves dan nikoli ni sam v cerkvi. Vsaj ena živ$ lučka gori pred njim, ga moli, zadoščuje, Pr° si zase, za župnijo, za narod, Cerkev, svet-
In še ljubek spomin iz otroških dni. Kak° je gospod župnik Jožef ljubil bolnike. Kab° je skrbel, da je vsak prejel sveto Popotnic0-Zdaj čez dan, zdaj sredi noči je povabil v® liki zvon. Obhajilo bo. Veliko ljudi se zber®-v cerkvi prižgo sveče v rokah, zapojo pesen1 v čast presv. Rešnjemu Telesu, župnik pristno moli in večkrat med potjo blagoslavlja, nese sv. Popotnico. Ljudje pred hišami kleL s svečkami v rokah, zvečer je bila vsa v lučkah, celo na okna so postavljali luči, ^ dar je šel mimo tisti, ki še v smrti človeka 11 zapusti.
„ d®
“Vredno je Jagnje, ki je bilo žrtvovano. ^ prejme oblast in bogastvo in modrost in 111 _ in čast in slavo in hvalo!” (Raz. 5, 12)-ko molijo Jagnje božje v nebesih. Na ze!31.^, pa so se zadnjih sto let zbirali na evliaris1* nih kongresih. Obhajajo župnijske, deka" ske, škofijske evh. kongrese. Pred petnajs mi leti je škof Tomažič zbral več deset tis^ ljudi na škofijski evh. kongres v Marib°r^ Vrše se narodni, državni, svetovni evh. * greši. Sam ljubi Jezus ve, koliko ljubezni ^ zaplamtelo v slovenskih srcih ob evhari-nem kongresu v Ljubljani. Baklje v 10 štirideset tisoč mož so majhna vnanja P°
v za-svetovnl evh.
>a te ljubezni, evharistični 'križi pa vnanje Rainen je skritih žrtev za evh.. Jezusa. Okto-a torno obhajali petnajsto obletnico svetov-evh. kongresa v Buenos Airesu 'etku febr,
°ngres v Manili na Filipinih; papeževega ^Poslanca je takrat spremljal predsednik ki-ske Katoliške akcije Lopahong, velik apo-s*t>l in velik ljubljenec Jezusov: vsak dan je e§el pri najsv. daritvi in prejel Jezusa v Sv°3e srce.
■k>a, naj svetejša daritev, kjer se božje Jag-e za nas daruje. Kako ste opravljali to esv. skrivnost, ljubi svetniki: sv. Ignacij ^°jolski> Filip Neri, Pavel od Križa, Klemen °tak! Fidelis von Sigmaringen je vsak dan 1 sPremenjenju prosil za milost mučeniške rti. župnik Martin Poljak je na smrtni poli včasih že ob eni ponoči prosil, da so ga ekli v duhovniški talar, potem je komaj ^ a*> da je mogel maševati v zasebni sobici Posebnem dovoljenju sv. očeta. Ko je že oinorna opešal in mogel dvigniti samo še - r°ko, je zbral skrajne moči in opravil j) 1° sv. mašo v zahvalo za vse prejete do-i® Pr®d desetimi leti preprosta krnele a V Javorških hribih obhajala zlato poroko, 1) *2Povedala, da v vseh petdesetih letih no-^^nkrat ni opustila po lastni krivdi sv. maše j. ne(ieljah in zapovedanih praznikih, čeprav , itPela
Pol
v cerkvico sv. Ane v Javorju dve
starem ki je vsak dan hodil k živi veri spoznal njeno
Se - 7” *eP l"e stari katakombski Rim. Kako
0 Ure daleč. Doma so nam pripovedovali No ?lnein Posestniku in gostilničarju Sv Valtu iz Zaklanca
skr,vlaŠi’ ker je v lvhost.
_ ^ako
Ped' tvikoti Pogovarjaš s Tarcizijem, Cecilijo, sv' k^ežo, kje le so prejeli toliko de-varj6 *n mučeniške moči. Pa ti sv. Neža odgo-čo ’ n- Pr.: “če Kristusa ljubim, sem čista; bj6o. Pjega dotikam, sem brezmadežna; če sPrej6mam, sem deviška.” Kruh življe-iz nebes, živi Kruh, Kruh močnih, >,tllaQS v Presv. Režnjem Telesu je bil moč in v P'"ve Cerkve. A isti odgovor ti dajejo kos]o'. ^°ki; Karel Fornazarič, svetniški bo-Franc Trpin, Lojze Grozde, Ivan ga ' ^akaj je Fornazarič šel nedolžen s te-gos^0 ,a’ Marijo je brezmejno častil in po-TrpiricJe Jezusa prejemal. Zakaj so Franca 8q gva. ta-ko spoštovali? Od prvega obhajila krej) 'le smrti je skoraj vsak dan užival vir Nje . 'S ’’ 'Jezusa v presv. Rešnjem Telesu, je jjj. k‘°jze Grozdč pil mučeniško moč? Spet thod Rledno dnevno pri sv. obhajilu, še dan eiča ,|	^uPnlk Černivec je o Ivanu Pav-
lal. 1 eliko vzornih fantov sem srečal
v življenju, a tako vzornega še ne, kot je bil Ivan. Od kod toliko navdušenja? Iz tabernaklja izvira. Tak odgovor bi mogel prejeti od dolge vrste evharistično vzgojenih fantov. Motimo se, če drugod iščemo rešitve: Doma in tu so bili, so ni bodo naša moč in naša rešitev najbolj prisrčni evharistični shodi: dnevno ali tedensko sveto obhajilo, prvi petki, prve sobote, prve nedelje, vredno velikonočno sveto obhajilo.
Pred nekaj leti je misijonar v Indiji za praznik Brezmadežne opravljal presv. skrivnost v zasilno zgrajeni kapelici. Ko je molil med sv. mašo očenaš in imel uči uprte v sveto Hostijo, je nepričakovano prilezla čez bele prte velikanska strupena kača, se začela ovijati okoli keliha in sikala naravnost proti sveti Rešnji Krvi. To je le majhna podoba resničnega sovraštva modernega borbenega brezboštva proti na'svetejši ni skriv nostim svete vere. Zanimivo je, da so brezbožniki leta 1937 prav na dan 7. febr., ko se je v Manili začel 33. svetovni evh. kongres, sklicali svoj brezbožniški kongres v Moskvo. To sovraštvo čuti ta leta 'tako preizkušeni slovenski narod: odtegovanje odraščajočih fantov in deklet ter otrok od nedeljske svete maše in svetega obhajila, zapiranje duhovnikov in škofov v ječe in obsojanje na smrt, v toliko cerkvah nič več ne gori večna lučka.
Z Marijo Pomagaj se bomo udeležili nove svete maše v Bujanu. Praznik presv. Rešnjega Telesa se bliža. Ob koncu junija bomo obhajali obletnico evh. kongresa v Ljubljani,, oktobra pa 15. obletnico 32. svetovnega evh. kongresa v Buenos Airesu. Toliko zgledov imamo v Cerkvi in med lastnim narodom, kako je treba ljubiti presv. Rešnje Telo, se z globoko vero udeleževati presv. daritve, hraniti se s Kruhom življenja, Skušajmo jih vsaj malo posnemati.
KDO NAS BO LOČIL OD LJUBEZNI KRISTUSOVE? NADLOGA ALI STISKA ALI PREGANJANJE, ALI LAKOTA ALI NAGOTA ALI NEVARNOST ALI MEČ? TODA V VSEM TEM ZMAGUJEMO PO NJEM, KI NAS JE VZLJUBIL. ZAKAJ PREPRIČAN SEM, DA NAS NE SMRT NE ŽIVLJENJE, NE ANGELI NE POGLAVARSTVA, NE SEDANJOST NE PRIHODNJOST, NE MOČI NE VISOKOST. NE GLOBOKOST, NE KAKA DRUGA STVAR NE BO MOGLA LOČITI OD LJUBEZNI BOŽJE. Kl JE V KRISTUSU JEZUSU GOSPODU NAŠEM (Rimij 8, 35-39).
I)r. Filip Žakelj
\i J
Mesec junij, posvečen presv. Srcu Jezus o-veniu, je v mnogih krajih sveta mesec mašni' kovega posvečenja ali vsaj zadnjih pripr»1 nanj. Tako je bilo včasih tudi v ljubljanski škofiji. Zato se tega meseca vsako leto znova
zveselim, ker sem pred 27 leti na prazni1
sv. Petra in Pavla prejel sveto mašniško P°' svečenje tudi sam. Okrog štirideset nas je te' daj klečalo v ljubljanski stolnici pred šk<>' foni Jegličem, sami mladi fantje, vojaki ** 1. svetovne vojne, ki smo si iz krvavega sv6' tovnega klanja po božjem usmiljenju rešil* življenje in sveti poklic. V moji bližini se l1’ nahajal tedaj tudi Jože Kastelic, pozneje PrV* slovenski izseljeniški duhovnik v Argen ti n*’ ki mu je snežni vihar pod vrhom Akonkag**e strl telo, katero zdaj čaka vstajenja v oWe mu visokih andskih vrhov. Štirideset no'° mašnikov v enem letu — bila je velika *** krasna žetev za škofijo, ki je duhovnikov r*
bila. Nekaj jih je že odšlo k Bogu, dva 1 njih kot žrtvi komunističnega nasilja. Eni 81 vijo in vztrajajo doma, drugi se preriva*"0 po širnem svetu. Vsako leto za sv. Petra *" Pavla dan na duša išče vseh, ki smo bili 'n smo, upam, še vedno enega duha in enih 1,1
in ta skupna misel je: Lepo je "
izbral 1,1 Še
duhovnik. Zahvaljen Bog, ki si nas poklical, če bi se še enkrat rodil na svet,
enkrat bi se posveti! sveti duhovniški sluZ
Žb'-
Lepše in svetejše službe ni. Saj pravi
Izidor, vla je “duhovniški stan na.jvišji c'^'
za katerim more človek stremeti”.
Ko je letošnjo tiho nedeljo sveti Pij XII. v baziliki sv. Petra v Rimu obh®-*^ svojo zlato mašo, se je ves katoliški s' združil v duhu s pastirjem vesoline Cerktf Njegov zlati mašniški jubilej nam je dal S,U^ titi, kaj pomeni petdeset let gorečega duh*1' niškega življenja in dela za krščansko 11111
stvo, za vesoljni svet. Naše duše so
mol'le
. vH-
očetom za mir sveta, pa molile tudi zan.1, kor Cerkev vedno v hvaležni ljubezni 11,1
o*
it'
to J* (io-
DUHOVNIK
VEKOMAJ!
za svojega poglavarja: Gospod, ohrani £**^j poživljat ga in osrečuj ga na zemlji in ne ga v roke njegovih sovražnikov. Glej, veliki duhovnik po redu Melkizedekoveifl. . spod, bodi zahvaljen, da si dal svoji c!eT za te težke in nevarnosti polne čase ***° s tako jasnim pogledom in s tako veliki*11 ljubečim sreem.	....
škofd*
Tudi naš škof in vodnik ljubljanske
,jiV»
dr. Gregorij Rožman obhaja letos pomen -....	„	........ .	... «o Ie
obletnico. Dne 14. julija ho minilo
kar je sprejel sveto škofovsko posvečenje
postal deležen polnosti apostolske oblasti-hovnik Gospodov pa je, mislim, že 41 ^et'-lie, ho v tihi skromnosti obnavlja! te spo-*1'
izg"8
____ trpin s trpečim narodom, izgnanec
bomo slovenski verniki in duhovniki, ^fuženi v molitvi, hvalili Boga, ki ga je iz-x°lil in nani ga dal za vodnika in učenika za 8aitežji čas naše narodne zgodovine. Težak riž obremenjuje njegove rame, a pogumno Ja nosi, poln vere in zaupanja in trdno pri-Lakujoč, da za težo križa pride tudi njegovo Mnčilo. Mi verujemo in upamo z njim in mo-810 zanj li Gospodu lojnih trum: Ohrani arn našega Škota Gregorija, o Gospod, in 8ohiagaj svojemu služabniku, ki v tebe za-lj*'a. Naj stoji trdno, naj nas še nadalje vodi hioči Tvojega imena. Dai nam dočakati z b-iiin vrnitev v domovino.
^ S,a'Ui slovenskih duhovnikov sta se letos, " ,llaia, tu Argentini pridružila dva nova aha: gg. Ivan Lovše in Franc Novak, ki jjta letos dokončala svojo duhovniško izo-*a*bo v našem slovenskem begunskem bogo-' 0v.iu v San Luisu. Tu jima sledi na poti k j ariu še 28 slovenskih bogoslovcev, ki jih .„tudi usmiljeni Bog rešil iz krvave vihre, da " 1 daleč od domovine posveti za svojo sveto z 'o. Vsi verni Slovenci, doma in na tujem, se tega. vesele, videč, kako Bog sloven-taa naroda ne pozablja in ne pusti, da bi 1 slovenskih duhovnikov zamrl.
v err|o krščansko ljudstvo si ne da nikdar pfi vere y duhovnjgito čast in dostojanstvo. d*o srca je prepričano, da mu je duhovna Ueobhodno potreben pri delu za resnični ^."ov blagor in za dosego večnega zveli-
,i *a*i<l je vedno veroval in prepričan sem, a še
hasi|;e
Veruje tudi slovenski narod. Krvavo - na<l Cerkvijo in njenimi služabniki v hJ°vmi ni delo naroda. Je to delo izkore-v,0sn<ev, ki jim je srca zastrupila tuja uče-ua so se iztrgali iz slovenske verne tra-''a'od sam, potopljen v morje trplje-Uuuižan in zasramovan v svojih najsve-1„ . 1 čustvih, zatiran in preganjan od brez-Sv0j. 1 Uasilnikov, vztraja v svoji veri in se v li0v ,<luši ne da odtrgati od svojih duhovni-1<) / Zaprte v ječah, obsojene na prisilno de-kie,| IUl snn't zaradi zvestobe Cerkvi in Bogu, Xe,,ni narod v svojih duhovnikih muče-thj,,. e^a trpljenja za iste vzvišene vzore in ^‘•'U le utrjujejo in poglabljajo. In iz 8a,lii' tepi jena za iste vzvišene vzore in 1ntll 8|avne dobrine bo našemu narodu — o s|i|t 0,1‘tbo prepričani — vzcvela nova ver-Tu,]j *IOr|dad, svetla in srečnejša bodočnost. V». |/it bas bo obveljala beseda Tertulijano-1 '»učenikov je seme novih kristjanov.
,l* slovenski begunski rod se svojih du-
hovnikov-soheguncev ves čas oklepa z veliko ljubeznijo in globokim zaupanjem. Srca izgnancev so se povezala z vezmi neminljive ljubezni, potrjene v ognju skupnega trpljenja, na skupnem križevem potu begunskih postaj. Skupaj so se znašli naši verni ljudje s svojimi duhovniki, pod isto borno streho taboriščnih barak, v enakih skrbeh in težavah. In kakor je tu neposredna vsakdanja bližina odkrila tudi na duhovnikih premnoge človeške slabosti, ki se jih duhovnik kljub mašniškemu posvečenju nikoli ne otrese in se mora kot vsak drugi do smrti z njimi boriti, vendar to v naših ljudeh vere v duhovniško čast in poslanstvo ni zatemnilo. Saj so le bili na vseh begunskih postajah po svojih duhovnikih tako lepo duhovno oskrbovani, da se jim danes, ko so si v širnem svetu poiskali belega kruha, toži po taboriščni skupnosti, kjer je bilo pri vseh težavah vendarle vse tako prisrčno in domače. Pa so naši izseljenci oskrbljeni po svojih duhovnikih tudi v svojih novih bivališčih po svetu, kjer je količkaj mogoče to izvesti, tako da versko življenje med slovensko emigracijo lepo in čvrsto pro-speva, v lep zgled narodom, med katere nas je Bog razkropil, da jim svetimo s svojo vero in bogovdanostjo, dokler bo Njegova volja.
Krščansko ljudstvo vedno veruje s s svetim arškim župnikom Janezom Mane jem, da je duhovnik velik božji dar in velika božja milost. Takole je sveti župnik pridigal o blagoslovu duhovništva:	“Duhovnik je človek,
ki zastopa Boga in razpolaga z vso božjo oblastjo. — “Pojdi!” — govori naš Gospod duhovniku. “Kakor je Oče mene poslal, tako pošiljam jaz tebe. Meni je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdi torej, in uči vse narode. . . Oni, ki bo tebe poslušal, posluša mene; oni, ki bo tebe zaničeval, zaničuje mene.-” — Kadar duhovnik odpušča grehe, ne pravi: Bog naj ti odpusti! — ampak pravi: Jaz te odvežem: Če bi ne imeli duhovnika, bi ne imeli v svoji sredi našega Gospoda. — Kdo ga zaklene v tabernakelj? Duhovnik. — Kdo je sprejel vašo dušo, ko ste prišli na svet? Duhovnik. — če ta duša umrje v grehu, kdo jo obudi? Kdo ji vrne pokoj in mir? Duhovnik. — In kdo jo pripravi na odhod pred Boga, kdo jo zadnjikrat umije v Kristusovi krvi? Duhovnik. — Nemogoče je spomniti se tudi ene same božje dobrote, ne da bi oh tem takoj ne vstala podoba duhovnikova. — Ali se spovedujete svojih grehov brezmadežni Devici Mariji ali angelom? Bi vas mogli odvezati oil njih? Ne. — Bi vam mogli dati telo in kri našega Gospoda Jezusa Kristusa? Ne. — Presveta Devica nima moči, da hi Kristusa priklicala v sveto hostijo. An-
Slovenski duhovniki v procesiji sv. K. T.
gel nima oblasti, da bi nas odvezal. Duhovnik, tudi najbolj preprost, pa to lahko stori”.
Ivako prisrčne so te besede svetega župnika, ki je s svojo globoko vero in gorečo ljubeznijo iz malega Arsa na Francoskem svoj čas razgibal ves svet.
GETZEMANB__________________________
Pomlad. Zvončnice po rebreh, teloh ob potoku, nad Svetim Križem narcise. V soteski po okničastih jasah encijan. Po vrteh trobentice. Beli prod v savski strugi se smeje. Lastovke so nazaj. Zemlja kipi. Na vrtovih še sneg. Nebo sije.
V domovih tesno.
Pod večer je pri Selanu potrkalo. Dva dolga in dva kratka udarca. Obrazi v hiši so se potegnili. Mehka skrivnost je sedla v lica. Pod čelesnikom je utihnila stara s svojim molkom. Neža je brez besed vrgla prt na mizo. Jožek, ki je bil že na pol gospodar, odkar so očeta zaprli v Begunjah, je potisnil mala dva na klop in šel odpirat. Trenutek tišine. Po veži so trdo zapeli okovani čevlji.
Obstal je na pragu, se zagledal v obraze in toplo dahnil:
“Hvaljen Jezus!”
“Hvaljen bodi!” so šepnili vsi v eno.
Z nasmehom v očeh je vstopil.
“Gospod, ali boste koj?” je vprašal Jožek.
“Koj fant, kar povej, naj pridejo...”
Otrok se je izgubil v mračni veži.
Mala dva sta se smukala ob gospodu, ki je s počasno kretnjo razvezaval nahrbtnik. Neža je v nekšnem čudnem zamaknjenju od daleč gledala, kako se ji hiša spreminja v svetišče. 'Mati so sedli k oknu in si v naročje posadili
Da, duhovnik .je krščanskemu ljudstvu ve" lika milost in velik božji dar. S rednik med Bogom in ljudmi, ki Boga kliče na zemljo 'n človeka dviga k Bogu. “Prečastita tvoja služ' ha, pridigar, mašnik, božji mož — z angeli bo tvoja družba, Jezusov namestnik boš” poje naša novomašna pesem. Svet mož je dejal: “Pred oltarjem stoječ je duhovnik kak"1' silen steber, ki drži pod težo greha se ma!a joči svet pokonci.’ če bi ničesar drugega ne mogel več kot maševati, bi bil duhovnik po tem edinem, pa najsvetejšem svojem delu neprecenljivega pomena za ves svet.
To so nekateri pogledi, ki nam v luči vef6 odkrivajo sveto dostojanstvo, čast in obl«st ter blagoslovljeno poslanstvo katoliškega <1° hovnika. V tem je tudi skrivnost duhovniški poklicev, ki kljub viharjem in najtežjim iz. gledom za življenje ne zamro. Visoki vz<’ vedno privabljajo mlada srca. Ha bi jih Pr' vabili čim več!
Kaj vidimo? Duhovniških poklicev je d* nes premalo. Z izjemo nekaterih redki srečnih dežela se danes v svetu bridko cU pomanjkanje duhovnikov. Koliko bi jih k'1' treba, da bi se pokristjanil veliki svet. bi duhovnikov potrebovala ta velika Arge'1 tina, kjer smo našli svoje zavetje. Kako •* bo manjkalo doma, kjer jih je toliko padlo
najmlajšo vnučko. Otroče je z ročico trza'0 k Neži in vekalo...
V tem so začeli prihajati. Hiša se j® nila. V sivkastem siju brljavih sveč so ^ g0 obrazi motni, skoraj pepelnati. Na tesno ^ stali. Dvoje, troje moških se je pretilo duhovnega.
“Bog daj, gospod!” so šepetaje pozdravil®^ “Bog daj srečo, možje,” je odgovarjal liovni. “Veliko vas je.”
“Kdor je le mogel,” je brž povzel bes® nekdo.
Opravil se je. Potem se je obrnil k Uu spet in tiho vprašal:
“Kdo želi biti obhajan?”	0c
Kot da jih je objela nevidna, skrivna 1 od zgoraj, so se obrazi razjasnili, togo g0 njene ustne so se razklenile, skoraj v en° šepnili vsi:
“Jaz, jaz, gospod. . .”
In v gospodu Feliksu je bila velika 'i da bodo ti ljudje zdržali. Pristopil j®-nova hiša je bila zdaj sredi večera c® in široka hrastova miza oltar.
“Da bi vedel Jože tam v begunjskih ^ teh!” si je mislila Neža. “Ne žgali " ,, udarci pesjanske bikovke, kot ga žgd • • ■ ju Z vročo molitvijo zanj, ki so ga n» otrokom iztrgali, ker ni hotel pliunl
J^iiiclo in premnogi hirajo po ječah, pomlad-a Pa je v teh razmerah le malo. Zato Gospo-,°v klic: “žetev je velika, delavcev pa le ina-"' ^rosite torej Gospoda žetve, da pošlje de-Vcev v svojo žetev.”
krščanski Slovenci! Molimo za duhovniške P°klice; Krščanski slovenski starši, izprosite
Svoji
ški,
m otrokom v gorečih prošnjah duhovni-
1$ogu
tedovni, misijonski poklic. Bali jih hoste za Njegovo kraljestvo, za duše, pa boste
O jih sto in tisočkrat ponujeno dobili in °st za milostjo. Ali nismo duhovniki po-'n' sad molitve svojih vernih staršev? Ali Pila od nekdaj tiha in sveta želja verne enske družine, darovati Bogu in narodu duhovnika?
da IOlini° Za duhovnike, ki so v trpljenju, ne omagajo.
10 za duhovnike, ki so v nevarnosti.
Violin
Uq, n
e podležejo nasilju in vabam brezbožni-da bi ostali stanovitni.
Jitii,
Posl,
dolinio za naše bogoslovce doma in v tilda bi se usposobili za zveste in sposobne
PPce Kristusa Kralja.
, 'lolinio končno za vse pokojne duhovnike bobovce, da njih duše dosežejo večni j in jim zasveti večna luč.
naj nas druži medsebojna molitev v Premagljivo bojno vrsto za te naše usode-
V begunskem taborišču v Servigliano
polne dni, pa v nerazdružljivo edinost za čas in za večnost.
Duhovnik in krščansko ljudstvo sta in ostaneta vedno skupaj. Tako bodi!
Alojzij Košmerlj
Sv0;
je y ^ri. se je zagledala v borni oltar, kjer krnv P°mladni noči gospod Feliks daroval pP in vino. . .
■.»P^vangeliju se je duhovni obrnil k srenji. b0 ^ite in boste našli, trkajte in se vam §V6(; PPrio- čujte in molite, vam pravim s lev n*? ^etrom, kajti hudič hodi kot rjoveč in g Prog in išče koga bi požrl, časi so hudi bob °^_ nas trdo izkuša. A le, da bomo vanj Vn§a verovali. Kajti ta je, ki premaga svet, bit6 Vera- Verujte, upajte in ljubite: lju-Po8ehSe. bled seboj, ljubite vse, ki trpč. še s teQl6'' Pa sv°j narod ljubite, kajti Bog mu izkaž irPljenjem prav gotovo posebno odliko tako '!?' čuvajte svoje otroke, ravnajte jih doma aa Pudo zdrav sad ostali. Podirajte blčite Zv rnsnico, kar jih v šolah laži uče. Uči z.Jlh.verjeti v ljubezen, ne v silo, ki jo Preroj~anji oblastnik. Varujte pa se krivih kot |! °v; gošarje mislim, ki hodijo med vami Hit*3? resnice oznanjujoči svobodo. Ver-Sv°bod 'P* ■ to so voleje v ovčjih oblačilih in Pastijg’ ki j° oznanjajo, je svoboda krvi in ^8ar ' Ne dajte se begati nikomur in ni-Ue ]6 P6 storite, kar bi moglo nanesti škodo ie, ^ aih, marveč vsemu narodu. Edino Bog Se Zau 6 za dan in uro vašega rešenja. Njemu Por0(v Paite, naši brezjanski Materi se Pri-$reča Vte’ da bo stiske konec, da bosta Te;,P P^ir v naših krajih in po vsem svetu.” 0 ie vzdihnil gospod Feliks, ko je iz-
govoril zadnje besede. Dobri obrazi so se mu z otroško vdanostjo zastrmeli v lice. Kot da. so žejni na smrt, so pili njegovo besedo. In gospod Feliks je bil srečen.
“Zahvaljen Bog,” se je obrnil k oltarju, “ki si mi dal, da smem biti tvoj hlapec v katakombah I”
Tako je molil duhovni vso to daritev, blagoslovil kruh in položil roke na kelih, ju dvignil visoko in ljudem resnično dokazal, da Bog ne umrje.
Pred obhajilom je bilo, ko je na dvorišču bevsknil pes. Dvakrat, trikrat je pod-molklo zarenčal, potem pa je divji lajež zmotil spokojno zbranost v hiši. Materi v naročju je zavekal otrok. Težka tesnoba je legla na vse.
“Nemci...” je goltnil nekdo, kot da se mu beseda spodtika.
Duhovnik je obstal sredi molitve. Vprašujoče se je zagledal v domačega sina.
Jožek pa se je dvignil in se kot zrel moški skoraj užaljeno obrnil k ljudem:
“Dajte no! Pet naših je zunaj na križ-potih, nemška patrulja pa je vsaj že dve uri mimo...”
A ljudje se niso umirili več. Starejši moški se je iztrgal gneči in izginil v veži. čez trenutek se je vrnil in tako široko odprl vrata,
da je nočna sapa skoraj ugasnila sveče na mizi.
“Gosarji so!” je siknil med ljudi.
“Jezus, Marija. . . ” je zakričala Neža in se z otrokom v naročju prerila prav do oltarja.
“Skrijte se, gospod Feliks!”
Duhovni je pogledal ženo, zbegane obraze v molklem somraku. Ves siv je bil v lice, le oči so mu žarele.
“Agnus iDei. . je izgovoril počasi, da so ga vsi čisto razločno čuli in se spet obrnil k oltarju. Globoko se je sklonil k Bogu, ki je na belem prtiču ležal pred njim.
“Nič strahu, ljudje,” se je nekdo oglasil na pragu.
Glave so se obrnile k vratom, le duhovnik je molil naprej, kot da ni čul.
“če si prišel pobijat, boš najprej mene!” je gošarju, ki je s puško čez hrbet hotel med ljudi, zastavil pot krepak moški.
“Kleto bedasti ste. Duhovnika iščem, to je vse. In ker sem slutil, da ga bom pri Selanu našel, sem sem zavil!”
Zdaj se je gospod Feliks spet obrnil in velel:
“Naprej ga pustite j”
Le neradi so se vdali ljudje in napravili gošarju pot. Stopil je pred duhovnika.
“Kapo snemi!” mu je siknil nekdo, “Bog je na mizi...”
Gosar je bil porogljiv, pol ljudem, pol duhovnemu:
“Nak, v Boga preveč ne verjamem...”
“Kaj hočeš?” ga je strogo premeril gospod.
“I kaj,” se je zasmejal fant. “Dva dni je tega, kar smo se z Nemci usekali v soteski. Potlej smo se umaknili. Klančarjevega je zadelo prav med rebra; bržčas mu je svinec pod kožo obtičal. Gor na Koprivnik smo ga zanesli; pa se je nekaj kremžil, da ne bo prestal in naj bi nekdo stopil po gospoda. Feliksa dohodi, mi je naro čal, ko sem se ponudil, da bom šel jaz, ki pot poznam, ta bo gotovo prišel, ker sva sošolca. Na, zdaj sem te našel, saj si menda ti Feliks, ne?”
Ljudje so debelo strmeli v gošarja. Gospod Feliks je molčal. Da bi umirajoči partizan prosil za gospoda? Poznal je Klančarja; da sta si bila sošolca, je bilo tudi res; a danes oznanjata vsak svoj evangelij in duhovni po človeški pameti skoraj ne more verjeti, da bi ga ranjeni politkomisar res klical, naj ga pride previdet. A čemu naj bi gošar sam, sredi noči prišel k Selanu?...
“Dobro, pojdem!” se je odločil glasnö.
“Ne gospod, nikamor ne pojdete,” se je vmešala Neža in odrinila gošarja. “Ubiti ga hočejo, ker noče z njimi!” je viknila ljudem.
Da je ni duhovnik zadržal, vsa srenja bi se vrgla na partizana.
“Bodite no pametni,” jih je miril gospod Feliks. “Kaj pa mi morejo? Resniea še nikogar ni pogubila, tudi mene ne bo. Pojdem!” je še enkrat pribil gošarju in se spet sklonil k mizi. Potem je obhajal sebe in vse, ki so bili z njim. Partizan 'pa je čakal v veži.
Svitalo se je, ko se je gospod Feliks s svojim čudnim vodnikom mimo Koprivnika spuščal globoko v hosto. Vso dolgo pot nista govorila. Gospod Feliks je nosil Boga na prsih in molil. Dlje ko je hodil, bolj je bil
vzburjen. Mehka sreča je bila v njem, kajti zdaj je bil trdno prepričan, da mu je odločil tudi palico Dobrega Pastirja, ki vse ovce pusti, če gre izgubljeno reševat.
Sonce še ni vzšlo, ko se je od nekje pri' kradel vonj po dimu. Brez besed so ju straže pustile naprej. Ustavila sta se ob ugašajočih ognjih pred kolibami. Nekaj zaspanih mladih ljudi je čepelo ob njih.
Visoki človek jima je prišel naproti. Fe' liksov vodnik je dvignil pest in izginil.
“Dobro jutro, prijatelj,” je neznanec nagovoril duhovnega.
“Bog daj,” je skoraj v zadregi odvrnil Feliks. Začuden je gledal.
“Me ne poznaš, kaj?” se je zasmejal °n*'
Feliks je osupnil. Dolgo je gledal v bra; dati obraz človeka, ki je stal pred njim- ™ verjel očem: bil je Klančar. . .
“Kaj. . . kaj nisi. . .” je ječal duhovnik-
“Nič takšnega,” se je spet zasmejal Kla°' čar. “ Vem, da smo ti zoprni, in prav gotov bi ne prišel k nam, da ti niso rekli, kako bÜz groba sem že... ”
Feliks je za korak odmaknil. Trdö 1 vprašal:
“Kaj hočeš, Martin?”
Klančar ga je potegnil za kolibo in šepa*1'.
“Sit sem vsega. Uvidel sem zmoto, Noe® bomo napadli. Nekaj mi pravi, da se ne bo vrnil. Zato sem hotel, da me prideš sP°
Neverno ga je gledal duhovni. Sedla s.g na rob jase. Sinja megla med borovci J znanila dan. Ko se je prva zora prerila košate drevnate vrhe, je Feliks videl, da vsa jasa en sam velik encijanov cvet. N-je11 modrina mu je bila prva sled vere sredi h verne hoste. Prisluhnil je k Martinu, P1^ jatelju iz prejšnjih dni, ki je otroško ProS začel svojo žalostno povest. . .	v
“Takole je moralo biti Nikodemu, ko ie temno noč zavit prišel k Gospodu," je P j letelo Feliksa, ko je dvignil desnico h Klančarja in v slovesnem šepetu izgovoril- „ “Ego te absolvo. . . Odpuščeni so ti greh Nato je vstal, razprl srajco na prsih klečečemu položil Boga na ustne. . . ig Feliks je bil tako zatopljen v svojo sre<y da ni videl, kdaj so ju obkrožili, ženske moški, vsa tropa v razcapanih cunjah, s rogeljnico na glavah.	jj.
Blazen ženski smeh je duhovnika zc*ram ^ Dvignil se je, videl, da se mu krog in kr -g posmehljivo reže. Tudi Klančar se niu zlobno smejal.	>•
“Bog,” je pomislil duhovnik, “Tvoj kelih-“. “Pojdi, Feliks,” mu je glasno velel K-čar, “pri nas ni mesta zate!”	aJ~
S težkim pogledom je Feliks premeril P nä tizanovo lice. Trpko je vzdihnil, stop11 jaso med encijan in šepnil sošolcu:
“Martin, stori brž... Bog s teboj! Počasi je odšel.	.^.^11
Klančar se je zarežal, iztrgal najbli^J
orožje in sprožil. . .	. - je
Duhovnik je razpel roke v sonce, v prav tistikrat poljubljalo široko ■las°'jhliž' padel, legel je na modro blazino. K naJ ^g. jemu cvetnemu kelihu je nagnil glavo i polnil svoje delo.	c.
Smehljal se je.	Miklavž Trpen
povedal ti bom...
>. povedal ti bom, kako je pri nas na sv. jtešnjega Telesa dan lepo. Vsi čutimo, da ®0ra ta dan dobiti Bog vso čast, kolikor , d je moremo dati. Zato se tega dne vedno / vnaprej veselimo, saj se nam zdi, kakor >a. bomo olajšali svojo vest. že priprave ka-/•l0, da mislimo zares. Kako pospravljamo F ed hišami in po poteh, kjer bo zmagoslavno °dil Bog in obiskoval svojo lastnino. Misliš, za se nam zdi škoda mladih drevesc, ki jih a Boga tako radi posekamo in postavimo v /sto kakor vojake? Nobene stvari se nam / zdi škoda: najboljši fantje morajo nositi /ttdera, najlepše cvetice morajo v cerkev in ,a okna, najlepše obleke bodo nosili otroci 6 dekleta. Vse je tokrat samo za Boga.
Ni treba dolgo slovesno pritrkavati zjutraj, v 3 komaj čakamo, da se bodo začele slovesnosti. živina je opravljena, otroci so na-jj rožic, s katerimi bodo posipali pot, kjer v duhovnik nosil v zlati monštranci Kruh , e svetosti. Možje se ustavljajo pred cer-jj., lJo, gospodarji so prišli, saj se danes Bogu s atl3a vsaka oblast. Matere so danes po-Čak ° slovesne in tihe. V cerkev hitijo in r 5ajo, kdaj se bo začela sveta daritev. Od-senik se bo najprej daroval, potem pa na-Pot po naši zemlji. Kako da mu ne bi ten! hvaležne časti? Te dobre matere, tudi ob slovesnem dnevu se s svojim Bogom Y ®°varjajo in ga častijo z rožnim vencem °ki — brez Marije nočejo nikoli k Jezusu, da vidiš naša dekleta! Pomladna obleka, g/, hja Marijina na srcu in še šopek cvetlic. (ja) bi rade kam zvedavo pogledale, pa prav ya®s se ne spodobi, danes tudi oko in y Sib samo za Boga!
če n® v procesiji. Veš, pri nas je sramota bič
kdo stoji ob strani, kakor da bi ga Bog
he brigal in kakor da on ni božji in mu
Pro° n?.treba dati časti. Kdor res ne more v p aa8ij°, izostane zato, da bo lahko doma - Z18al luči in pokleknil pri oknu ali na
kij*1 hiše, saj veš, Bog prihaja, še župnik bolj
> , Or rl Til rrn	Xnti lrolrn	OO m rt l"t rt v 11 el 11 -
/bnik r°bštr
Žah °.r drugače čuti, kako je samo božji slu-n, UI11k in nič več. Glej, kako se skriva za
bost ranco> ki jo dim zavija v skrivnost-slav’’, in kako moli: “Tebi gre vsa čast in * a- Ti moraš rasti, jaz pa se manjšatit” VoJo°lj lepo se vsa njegova in vse soseske siol/danost pokaže pri evangelijih in blago-vSe lti- Vsi počakajo, vsi se obrnejo k oltarju, kleč vtlhne, ko dvigne Najsvetejše in nad daj 6hi° mn°žico zapoje: “Nebeški blagoslov ib yWag°slavlja, varuje in ohranja ta kraj «etn]?6, ki v njem prebivajo, tudi polja in tegg^*16 sadove. V imenu Očeta in Sina in Svete,/ ,ha-” “Amen!” odgovorijo pevci in s "Tak °Tesno izpovedo, potrdijo in zaprosijo: bika o» "*e in tako bodi. Hvala, Sion, Reše-
«ad0Z Ce.rkev se vračamo veseli in s posebnim hbd0 >n^em" Zdi se nam> da smo popravili kak0 krivico Bogu: včasih smo mu dali le Se naUr° al* kak dan, danes pa vsi vse. Zdi sbt0 d1; da je Bog z nami zadovoljen, ker ih Vgpriznali resnico: Gospodova je zemlja da bo’i!tar na njej prebiva. Imamo občutek, baša d°žji blagoslov, ki so ga bila deležna ijai n in vasi, gozdovi in vode, sprem-aso lepo zemljo in naše delo vse leto.
Prizori iz procesije Presvetega Rešnjega Telesa v begunskem taborišču v Servigliano
Corpus Christi Mysticum
Iz nauka apostola Pavla o Cerkvi kot Skrivnostnem Kristusovem telesu
Pri zadnji večerji je povedal Kristus apostolom med drugim tudi tole: “še mnogo vam imam govoriti, a zdaj bi še ne mogli nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo učil popolne resnice; ne bo namreč govoril sam od sebe, temveč, kar bo slišal, bo govoril in prihodnje reči vam bo oznanjal. On bo mene poveličal, ker	bo iz mojega	jemal	in	vam
oznanjal. Vse,	kar ima Oče,	je moje;	zato
sem rekel, da	bo iz mojega	jemal	in	vam
oznanjal" (Jan 16, 12—15).	V teh	besedah
je povedano tudi to, da so apostoli prejemali božje razodetje še po Kristusovi smrti, šele s smrtjo zadnjega apostola, to je apostola sv. Janeza, ki je umrl nekaj let pred 1. 100, je bila zaključena enkrat za vedno doba javnega božjega razodetja.
PAVLOV NAUK — KRISTUSOV NAUK
Nekateri izmed apostolov so nauke, ki so jih prejemali v teh razodetjih, tudi napisali. Največ je napisal sv. Pavel. Ta sicer ni bil med onimi dvanajstimi apostoli, ki jih je Kristus spočetka zbral. Ko je Kristus govoril pri zadnji večerji gornje besede, Pavla torej ni bilo zraven. Vemo tudi, da je po Kristusovi smrti sprva nastopal kot preganjalec prvotne Cerkve, dokler se ni na potu v Damask spreobrnil na čudežen način in postal ob tej priliki pravi apostol, od Kristusa osebno na poseben, nenavaden način poklican v to službo. Pavel v svojih pismih to izrečno naglasa, Pismo Galačanom, v katerem zlasti proti svojim nasprotnikom brani svoj apostolski poklic, na primer začenja takole: “Pavel, apostol ne od ljudi, tudi ne po človeku, temveč no Jezusu Kristusu.’’ Malo naprej še v istem poglavju piše: “Opozarjani vas, bratje, da evangelij, ki sem ga jaz oznanil, ni človeški. Zakaj jaz ga tudi nisem prejel in se ga nisem naučil od človeka, marveč po razodetju Jezusa Kristusa’’ (Gal 1, 11, 12).
Svojemu nauku pravi torej Pavel, da je evangelij, ki ga je prejel po razodetju Jezusa Kristusa. Ta evangelij sv. Pavla ni ne po vsebini ne po obliki tako preprost evangelij prvih treh evangelistov sv. Mateja, Marka in Luka; je tudi dosti težje razumljiv kot evangelij sv. Janeza. Vendar pa ni med Pavlovim evangelijem in evangelijem štirih evangelistov prav nobenega nasprotja, marveč le izpopolnjevanje. Sv. Pavel marsikatero
resnico, ki je v evangelijih le preprosto V°" vedana, globlje utemeljuje in pojasnjuje.
piS®^
NEIZČRPNE GLOBINE PAVLOVIH
Sv. Pavel je napisal 14 takozvanih piše111' ki so po vsebini in obliki podobna papeški10 okrožnicam in pastirskim listom, ki jih daneS pošiljajo škofje svojim vernikom. V teli l,is mih je apostol Pavel zajemal iz božjega rltZl’ det ja, ki ga je prejemal neposredno od K
tudi 6olJ estih’
stusa. Pisma so zelo globoka, pa težko razumljiva, vsaj na nekaterih mes V njih se Pavel dotakne skoro vseh velik
bogoslovnih vprašanj, le prav redka so, ki jih prav nič ne omenjal.	^
Apostol Pavel pa ne rešuje v teh piSI1
naj s°
bogoslovnih in verskih vprašanj, pa
bolj teoretična ali bolj namenjena za
vsak'
danje življenje, ločeno, vsako zase,
mai'11

jih spravlja v določen bogoslovni sistemi
a11
bolje povedano: Pavel izhaja pri svojem
velik' mih
goslovnem razmišljanju iz nekaterih osrednjih misli. Te misli ponavlja v pis" v raznih variantah; jih razčlenjuje, P0, . njuje, utemeljuje in naobrača na življ*'10 _ Te osnovne misli, zajete iz brezdanje »
bine božjega razodetja, so tako globoke,
.	.	.	• vsak
gate in polne in tako zelo presegajo
ustvarjeni um, da sv. Pavlu le prevečkrat
od'
pove jezik, ko jih hoče izraziti, čepr»1 bil sicer močno zgovoren in izredno liada človek; veleum, ki mu na svetu ni enak e Pod težo teh misli začne Pavel jecljati. -
se mu gromadijo kot oblaki ob najhujši 1
vihti na oceanu, druga drugo prehitevaj0
bese"
ne more slediti. Odtod je to, da je
lij"'
govih pismih polno pretrganih period. n<H
m°'
vršenih in nepopolnih stavkov. Preden Je gel Pavel eno periodo dokončati, da, V ^ je mogel en stavek dovršiti, je že vre a
njega druga misel, prav tako globoka 1,1
edi"’
V
(A
gl
polnosti prekipevajoča. Ta neizrekljiva
dostoi1..
bina misli in slabost človeške besede,	j,i
jih izraziti, povzročata težave pri branKj^ premišljevanju Pavlovih pisem. Toda ^ temu je to branje za umevanje kršca11' zlasti pa za poglobitev duhovnega živ . ^ izredno koristno. S ponovnim prebira" razmišljanjem in študiranjem morem0^^,, časi počasi prodirati v globino božjih s nosti, ki jih je gledal Pavel v božjem 1 det.ju. Trud pa se nam bogato izplača.
— ISO —
Pii prebiranju Pavlovih pisem in razmišljanju o njih je zelo koristno, če imamo pred 'Očmi osnovne misli Pavlovega bogoslovja, ker Pavel izhaja iz njih, jih ponavlja, razčlenjuje, pojasnjuje in utemeljuje.
SKRIVNOSTNO TELO KRISTUSOVO
Med take osnovne misli Pavlovega bogoslovja spada tudi nauk o skrivnostnem Kristusovem telesu. Ta nauk torej pri Pavlu ni Hekaj postranskega, brez česar hi mogli l‘avla razumeti; ni le neka pobožna misel, ki bi sledila za praktično življenje iz razglabljanja drugih velikih misli, marveč spada med same osnove Pavlovega evangelija.
Nauk o skrivnostnem Kristusovem telesu ■je zato razodet nauk. Tudi o njem velja, ko Pi*avi apostol Pavel, da njegov evangelij ni človeški, da ga ni prejel in se ga ni naučil od človeka, marveč po razodetju Jezusa Kristusa, faradi neizrekljive globine, ki jo v sebi hrani, 'n zaradi slabosti človeške besede, da bi to globino dostojno izrazila, pa je tudi ta nauk, kot druge osnovne resnice Pavlovega evangelija, v Pavlovih pismih bolj težko ra-Zl,mljiv. Vendar nas to ne sme oplašiti, da bi 11(1 skušali prodreti vanj, kolikor pač zmo-len‘o. V časih je namreč prav, da vzamemo, k°l pravi apostol Pavel, bolj močno hrano, k' se ne zadovoljujemo v svojem duhovnem življenju vedno le z mlekom in lažjo hrano.
Najbolj osnovna misel, iz katere izhaja aPostol Pavel v svojem evangeliju, misel, ki **uži za osnovo drugim osrednjim mislim in tudi nauku o skrivnostnem Kristusovem )*lesu, je misel o BOŽJI PRAVIČNOSTI, jlPliAVlčENJV ter o EKONOMIJI, kot praxi Pavel, BOŽJEGA ODREŠENJA.
■č'"1 človeštvo velja po apostolu Pavlu v nadnaravnem redu osnovni zakon solidarnosti,
je
faradi
neke realne skrivnostne vzajemnosti, te solidarnosti je bilo možno, da Adam
I S1*ešil le zase, marveč da je v njem gre-^ ° Vse človeštvo. “Po enem človeku je pri-1 greh na svet in po grehu smrt in je tako prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili,” apostol Pavel v pismu do Rimljanov
’ 1-). Zaradi te usodne, skrivnostne in za
haš
1azum nerazumljive solidarnosti je z ^ l0lu Adama, glave človeškega rodu, vse °'«*tvo postalo “obsojena masa", kot pravi ‘ Avguštin. Vse človeštvo bi moralo biti a k11 Mjeno. Bog |>a se je človeštva usmilil, Ä "ačin, da je bilo tudi njegovi pravičnosti Šif°S-Cen0"	nova skrivnost, kako zdru-
ihbezen s popolnim zadoščenjem. Bog je j, avU novo duhovno glavo človeškemu noveSa Adama, v učlovečenem božjem • "Jezusu Kristusu. V njem je človeštvo po
istem zakonu solidarnosti, v katerem je prej po prvem Adamu grešilo, dalo popolno zadoščenje za greh. “Kakor je torej po enem prestopku prišla za vse ljudi obsodba, tako bo tudi po eni sami spravi prišlo za vse ljudi opravičenje, ki ilaje življenje. Kakor je namreč po nepokorščini enega človeka množica postala grešna, tako bo tudi po pokorščini enega množica postala pravična,” piše Pavel v istem pismu Rimljanom (5, 18. 19). “Eden je umrl za vse, torej so vsi umrli,” sklepa Pavel v drugem pismu Korinčanom (5, 14).
KRISTUS GLAVA — Mi UDJE
Z učlovečenjem je postal Jezus Kristus duhovna glava človeškega rodu, ki bo vodila človeštvo v večno življenje, kakor ga je prvi Adam v pogubljenje. Med Kristusom in človeštvom je torej že ob učlovečenju nastala skrivnostna, a realna vez. Marija svojega privoljenja pri učlovečenju božje Besede ni dala le v svojem imenu, marveč tudi v imenu človeškega rodu. Glavi odgovarja telo in na telesu udje. če je Kristus postal z učlovečenjem duhovna glava človeškega rodu, je postalo človeštvo njegovo duhovno telo.
Zveza med Kristusom in človeškim rodom se je poglobila s Kristusovo smrtjo na križu, s katero je bilo dokončano odrešilno delo. “Eden ie umrl za vse, torej so vsi umrli."
Prav posebno močna, živa in realna pa postane zveza med Kristusom in tistimi, ki po krstu vstopijo v njegovo Cerkev. “Ali mar ne veste — izprašuje apostol Pavel Rimljane — da smo vsi, kateri smo bili krščeni v Kristusu Jezusu, bili krščeni v njegovo smrt? Pokopani sino bili torej z njim po krstu v smrt, da bi tako, kakor je Kristus vstal od mrtvih s slavo Očetovo, tudi mi zaživeli novo življenje. Kajti, če smo se z njim zrastli v podobnosti njegove smrti, se bomo tudi v podobnosti njegovega vstajenja” (ti, 3—5). To tretjo zvezo med Kristusom in njegovimi verniki apostol Pavel imenuje Kristusovo telo; danes ji pravimo skrivnostno Kristusovo telo. “Kakor je namreč telo eno in ima mnogo udov, vsi udje telesa pa so, čeprav jih je mnogo, vendar eno telo: tako tudi Kristus. V enem Duhu namreč smo bili mi vsi krščeni v eno telo, naj bomo Judje ali Grki, sužnji ali svobodni, in vsi smo bili napojeni z enim Duhom. Zakaj tudi telo ni iz enega uda, temveč iz mnogih” (1 Kor 12, 12—14). V tem besedilu Pavel Cerkev naravnost istoveti s Kristusom. Telesu, ki ima mnogo udov, ne primerja Cerkve, marveč Kristusa. “Tako tudi Kristus,” pravi. Na drugih mestih pa Pavel razlikuje med glavo in udi v skrivnostnem Kristusovem telesu:
glava je Kristus, udje pa verniki. “Mož je glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi, sam odrešenik telesu” (Ef 5, 23). Oče “je vse podvrgel Kistusovim nogam in njega je kot glavo čez vse dal Cekvi, ki je njegovo telo, polnost njega, ki vse v vsem napolnjuje” (Ef 1, 23).
MI V KRISTUSU IN KRISTUS V NAS
Vsebino zveze med Kristusom in nami v skrivnostnem Kristusovem telesu izraža apostol Pavel v dveh formulah, ki se neprestano ponavljata v njegovih pismih, namreč: mi v Kristusu in Kristus v nas. Če gobo, ki jo rabimo za čiščenje, potopiš v vodi, je goba v vodi in voda v gobi. Podobno smo mi v Kristusu in Kristus v nas. To tesno zvezo je napovedal Kristus, ko je govoril o sv. Reš-njem Telesu: “Kdor je moje telo in pije mojo kri •— je rekel — ostane v meni in jaz v njem” (Jan 6, 56). “živel bo po meni.” Pavel vzklika v pismu Rakičanom: “živim pa ne več jaz, ampak v meni živi Kristus; v kolikor pa zdaj živim v telesu, živim v veri v Sina božjega, ki me je vzljubil in zame dal samega sebe” (2, 20).
življenjsko počelo, ki oživlja skrivnostno Kristusovo telo, je po Pavlovem nauku Sv. Duh, tisti Duh, ki je bil tudi Duh Kristusov in ki ga je Kristus pri zadnji večerji obljubil poslati Cerkvi. Zato smo “eno telo in en Duh” (Ef 4, 4). “V enem Duhu smo bili mi vsi krščeni v eno telo” (1 Kor 12, 13). Ta Sveti Duh naše duše posvečuje. “Božja ljubezen je izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan” (Rim 5, 5).
Na svetu “se zida telo Kristusovo, dokler vsi ne dospemo do edinosti vere in spoznanja božjega Sina, do popolnega moža, do mere polne starosti Kristusove, da ne bomo več nedoletni otroci, omahljivci in po vsakem vetru nauka zanašani, kadar ljudje varajo in zvijačno zavajajo v zmoto, marveč bomo ostali v resnici in bomo v ljubezni v vsem rastli k njemu, ki je glava, Kristus; iz njega prejema vse telo rast, ko se zlaga in sestavlja z vsakršno vezjo medsebojne pomoči,po delovanju, kakršno je primerno vsakemu poedinemu delu, in telo samo sebe zida v ljubezni” (Ef 13—iß).
Misel na skrivnostno Kristusovo telo, na čudovito realno zvezo med Kristusom in nami, na skrivnostno prelivanje božjega življenja v nas, nam nudi izredno močne nagibe za naše krščansko življenje.
“Oblecite se novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v resnični pravičnosti in svetosti,” nas opominja Pavel v pismu Efežanom, potem ko ie razvil nauk o skrivnostnem Kristusovem telesu.
Rožnik nad Ljubljano
“Opustite laž in govorite vsak s svojim bti^' njim resnico, ker smo udje med seboj • • • Sobice naj ne zaide v vaši jezi in ne dajaj h’ prostora hudiču. . . Kdor je kradel, naj ®e krade več. . . Nobena slaba beseda naj ,,e Pride iz vaših ust. . . Ne žalite Svetega Duba božjega, s katerim ste zaznamovani za dah odrešenja. . . Vsaka zagrenjenost in srditost in jeza in vpitje in zmerjanje naj izmed vi!~ izgine z vso hudobijo vred. . . Nesramnost i® vsaka nečistost ali lakomnost naj se med vami niti ne imenuje. . . tudi ne nespodobno
vedenje in nespametno govorjenje ali »°r' čevanje. . . Bodite pa drug do drugega dol®1* in usmiljeni, in odpuščajte drug drugem11' kakor je tudi Bog po Kristusu nam odp*1' stil. . . Posnemajte torej Boga kot ljubijo®* otroci, kakor je tudi Kristus ljubil nas in ge za nas dal v daritev in krvavo žrtev, Bog® v prijeten vonj" (Ef 4, 24 in ml.).
Zlepa ni verske resnice, ki bi bila za tako tolažijiva. kot je velika resnica o skrB' nostnem telesu. Kristus je v nas in n® V Kristusu. To je živa resnica, ako smo ži'* udje na skrivnostnem telesu Kristusovem-živi pa smo, ako smo v stanju posvečujoče
milosti.
Ali bi ne premišljevali večkrat o tej reS' niči?
“Vzdrami se, kateri spiš, in vstani od mft' vih in razsvetlil te bo Kristus” (Ef 5, < t) •
PROF. A. ODAR
povojni socialni problemi
3. In kaj je s socializmom
1.	Katoliško stališče
Ne nameravamo razpravljati o družab-^e'u in gospodarskem sestavku socializma kot «snega, ki ga splošno dobro poznamo, tem-'e o sedanji orientaciji katoličanov na-®rani socializmu. Jasno, da pod besedo “so-^•aiizem” tukaj ne razumevamo onega sploš-^eSa pokreta za izboljšanje delavnih razmer, «or so ga izpočetka mnogi razumevali (be-j6(*a se pojavi prvič v Angliji okrog 1. 1830) n kakor so jo večkrat rabili tudi krščanski ,°ciologi, hoteč označiti gibanje v prid de-av'ceni in družbi. Besedi, “socializem” daje-j 0 tisti pomen, ki ga danes splošno ima, to Pokret za izboljšanje delavskih razmer, a ^ zvezi s posebnim nazorom o človeški druž-' smislu človeškega življenja. Ta zgodo-^*Pski socializem, ki je nastal po 1. 1848., so-slT ^St'‘t'ni Pokret in socialistični nauk, ki se SoU- uveljaviti v svetu, je tisti, ki je ob-®Jen 0(j o e r k v e kot nezdružljiv s krščan-
®tvom.
‘prav za prav hi po letu 1931, ko je izšla Peska okrožnica “Quadragesimo anno” in ,^Sti Po letu 1937, ko je Pij XI. izdal okrož-0 “Divini Redemptoris” o brezbožnem ko-niZlUu’ za katoličane v tem pogledu ne bi Ce^0 biti več problematike. Socialni nauk )(o Ve tako glede skrajnega socializma ali ]j2lllUtlizma kakor glede zmernejšega socia-a je poslej nedvoumno jasen: n' Komunizem je po svoji naravi brezbo-j zločest. Kjer pride na oblast, je never-■Ce n° *n Srozno krut in nečloveški. Za Slovenja ,6 dovolj, če pomislimo na strašno razdejo 6; ki ga je povzročil v naši domovini in
j, 11'egov očiten boj proti Cerkvi in samemu °ŠU.
ki
b > Pa
tudi milejši ali zmernejši socializem,
h0j ' Pri nasilja in tudi omiljuje razredni _ ter ne zahteva odprave zasebne lastnine združljiv s katoliškimi načeli. “Sociali-^li i, Prav* Pij XI., “nai se motri kot nauk
zeiH’ kot
zgodovinsko dejstvo ali kot akcija, če Ug^ij * res socializem, se tudi potem, ko je v
°stane
klor sl;vareli popustil resnici in pravici, t0n. v sklad spraviti z verskimi nauki kake j J Cerkve, zakaj njegova zamisel druž-ttjha P°P°lnoma tuja krščanski resnici” dve a^r' anno 1. Krščanstvo in socializem sta izijj. pl°tislovni reči, dvoje nazorov, ki se ^epj Ul"ujeta, ki se ne dasta združiti. Sociali-Zaöiislja družbo in človekov socialni zna-
čaj docela drugače kot krščanstvo.
Po krščanskem nauku je človek oseba, ki ima v Bogu svoj zadnji namen in družba mora človeku pomagati, da more končno doseči ta namen. Socializem pa tega vzvišenega človeškega in družabnega smotra sploh ne pozna ali pa ga popolnoma prezira in misli, da je ta namen.. Socializem pa tega vzvišenega človeška družba ustanovljena zgolj za udobnost. Potem socializem tako poudarja pravice in oblast družbe, da zanikuje svobodo in pravice poedinca. Družba mu je vse, človek in njegova osebnost pa nič. Kakor gospodarski liberalizem, tako tudi socializem prezira duhovne dobrine, ki jih daje vera. Socializem misli le na materialno blaginjo, njegova osnova je materializem in je glede tega pravi dedič liberalizma.
2.	Nove simpatije
2. Kljub jasni opredeljenosti krščanskega socialnega nauka napram socializmu, pri čemer so bili obsojeni tudi tako imenovani krščanski ali religiozni socialisti, ki so včasih dobronamerno, vendar neuspešno in s pogrešenimi metodami in napačno taktiko skušali pokristjaniti marksizem, — so se vendar tudi po II. svetovni vojski med katoličani pojavile struje, ki niso prikrivale svojih simpatij do socializma.
Tako v Italiji 1944 “Sinistra cristiana”. To gibanje je nastalo med vojno in sicer v času osvobodilnih bojev; zavzemalo se je za tesno sodelovanje s komunisti. “Osservatore Romano” in vatikanski radio sta večkrat kritizirala te katoliške socialiste, ki so se končno kot stranka 1. 1946 razpustili, priporočili pa so voditelji svojim pristašem, naj se pridružijo komunistom. Po državnozborskih volitvah 1948 pa je ta levičarska skupina znova oživela pod imenom “krščanskih progresi-stov”, ki je prav tako bila od Vatikana obsojena radi zlorabe krščanskega in katoliškega imena za svoj filokomunistični program.
Tudi med francoskimi katoličani so po letu 1945 oživele močne levičarske tendence. Znana je zlasti študijska socialna skupina v Strasburgu, na katero je papež naslovil poslanico, v katerih jih opozarja na meje po-državljenja in na pomen strokovnih organizacij. V zadnjih mesecih pa smo ponovno brali opozorilo kard. Suharda in tudi drugih
francoskih škofov glede “progresivnih katoličanov”, katerih skupine se v Franciji pojavljajo tu in tam in ki v resnici niso drugega kakor v katoliško ime zaviti komunisti.
In podobni, komunizmu prijazni glasovi iz katoliških vrst, posamični ali skupinski so se v zadnjih letih javili tudi drugod, seveda povsod le tam, kjer socializma, oziroma komunizma niso okusili. Moremo si ta pojav razlagati predvsem iz globokega in splošnega odpora katoliških množic proti gospodarskemu liberalizmu, ki je zlasti po II. svetovni vojski očiten. Pri večini so zlasti gospodarski razlogi, ki jih vlečejo v socializem. Gospodarske dobrine, pravijo, se uspešneje proizvajajo, če se delo primerno porazdeli, kakor pa če se proizvajanje prepusti razdrobljenim silam posameznikov. In ker — kratkovidno — motre le snovno plat pri gospodarski dejavnosti, mislijo, da se le-ta mora vršiti nujno socialno. Ta nuja, mislijo, sili, da se ljudje, kar se. tiče proizvajanja dobrin, docela predajo in podvržejo družbi.
Pri tem se ti katoličani morda niti sami ne zavedajo, kako postajajo glasniki v naših dneh v svetu prevladujoče materialistične miselnosti. Kajti imeti čim večjo množino dobrin, ki služijo udobnosti tega življenja, se jim zdi tolike cene,, da se morajo po njih mnenju višje človekove dobrine, tudi svoboda ni izvzeta, podrediti in tudi žrtvovati zahtevam čim najuspešnejšega proizvajanja dobrin. To izgubo človeškega dostojanstva v “socializiranem” proizvajanju mislijo, da bo zlahka izravnalo obilje socialno proizvajanih dobrin, ki jih bodo dobivali posamezniki, da jih bodo po svoji volji svobodno rabili za ugodnosti in udobnosti življenja.
Drugi zopet sodelovanje s socializmom zagovarjajo iz politično-taktičnih razlogov, ki so vsekakor bolj sentimentalnega ko stvarnega značaja. Edinole dve ideji, tako pravijo, sta preživeli strahote uničevalne vojske: krščanska in socialistična, če pogledamo med ljudstvo, nista to danes več taki antitezi kot pred desetletji. Po letih politične raztrganosti, duhovne sužnosti in letih pomanjkanja ljudstvo hrepeni po notranjem in zunanjem miru. Mar ni že prišel čas, da se stranke, razredi, narodi in svetovni nazori združijo na en skupen program, mesto da svoje sile trošijo v državljanskih in mednarodnih vojskah? V vseh taborih se dobe ljudje, ki imajo smisel za sintezo in sodelovanje, od katerega nas vseh zavist biti ali ne biti. Res, gre za sintezo vseh temeljnih nazorov: enega tostranskega in drugega onostran-skega, toda trenja bodo manjša, če se po-
misli na skupno dobro, ki bi ga sodelovanje prineslo.
3.	Po napačni poti
Kaj naj k temu pripomnimo?
a) Glede prvih, ki iz gospodarsko pro1 izvajalnih razlogov mislijo, da je treba: uvesti socializem, bodi omenjeno sledeče:
Gotovo je v interesu splošne blaginje, da se gospodarsko samodrštvo, za katerim stremi liberalno gospodarstvo, podvrže do gotove1 mere socialni oblasti, ker je le na ta način mogoče gospodarstvo urediti in mu vrniti njegov socialni značaj. To stališče katoliškega socialnega nauka je dodobra razloženo in utemeljeno tudi v okrožnici “Quadragesim01 anno”.
A da se to doseže, ni treba segati P° socializmu in še manj po njegovi skrajnosti, po komunizmu, ki gre mnogo predaleč, kamor ga žene njegova ideologija, ki daje družbi vso moč in oblast tudi nad prirodnimi oseb' nimi pravicami človeka, odpravlja zasebno lastnino in vso človekovo delavnost podredi in vpreže v družabni oziroma državni kolek' tiv. Ali naj res verjamemo, da bi takšen protinaraven socialni in gospodarski red z'i' šal produkcijo in dvignil blagostanje ljut*' stva ?
Na to vprašanje imamo že konkretne °d' govore, ki nam jih je dala boljševiška Rusii® in one satelitske države, katerim so sovjeti s silo bajonetov in diktaturo komunistične stranke usilili svoj “socializem”.
Kar tiče sovjetskega gospodarstva v siji, ki traja že dobrih 30 let in more tore! služiti kot klasičen primer do kraja izvede nega socializma, moremo tudi še danes recif kar je že pred 6 0. leti za tak način g°sP0.. darstva predvidel Leon XIII. v svoji social0 okrožnici “Rerum novarum”: zdi se,. kak°r da so se viri blagostanja posušili! KU ogromnemu naravnemu bogastvu, s kateri Rusija razpolaga, in kljub mrzlični delaje nosti, je komunistična enakost vseh še dan le “enakost v bedi” (En.)
Brez zasebne lastnine ljudje nimajo v® selja za delo. Delajo pač, dokler vlada ter°^. Toda delo zasužnjenih ljudi pod knuto ^ ne more primerjati smiselnemu gospodar s mu delu sodobnih ljudi. Kljub neizmerb1 ^ naporom komunističnega vodstva in njeg° “petletk” ,v Rusiji slejkoprej vlada b,e ^ resnična materialna beda, da o duhovni be in o opustošenju duš ne govorimo.
Pa tudi ko bi se produkcija v takem P ^ ganjaškem sistemu, ki ga je iznašel k01 a nizem. res dvignila, kakšen pomen naj bi | imelo?
Samo skrajni materializem, ki je podlaga Marksističnega socializma, si je mogel izmisliti utvaro, da bo človek, ki mu je na razlago kup snovnih dobrin v neomejeno uži-'anje, zaradi tega tudi že zadovoljen in Mečen! Niti višje razvitih živali bi se s slič-nilu Postopkom ne dalo zadovoljiti, kaj šele °veka, ki ima dušo, ki se dviga nad snov-host in tostranost, z globoko urojeno idejo, tnore biti le Bog, večna Resnica, Dobrota 1 Lepota njegov neskaljeni mir in sreča! a tudi v tostranskem življenju si človek želi t'r°stosti, svobodnega poleta, individualne elavnosti in osebne stvaritve; hoče biti sam vY°i> želi si mirnega doma in toplega doma-<ega ognjišča v krogu svojih dragih, želi si °Sl'ka zemlje, o katerem lahko reče: tu Setn jaz gospodar!
Zdi se, da komunisti vsega tega ne vedo nočejo vedeti. Z vnemo obsedenca so se na delo, da “popravijo” človeško na-a'° in človeka “socializirajo”. Z bučečo *°Pagando, mitingi, tiskom; s petletkami, azlastitvijo, kolektivizacijo in udarniškim v 0111; z ječami, sodnimi procesi z nečlove-M mučenjem in umori, potem pa z odgoni, °hcentracijskimi taborišči in z vsemi sred-*’ ki jih zmore človeška hudobija in pro-°st, skušajo svobodnega človeka spremenl-1;^ suženjskega robota in ga prepričati, ko-'-na sreča in blagostanje se mu “jutri” Jeta v rdečem paradižu!
.k) Dejansko stanje ljudstva, ki živi pod R asUo komunizma, je, mislimo,najboljši od-^ °r tudi drugim, ki iz napačne sentimental-r 1 ali nepoučenosti nudijo komunistom go_° v spravo misleč, da bo na ta način mo-ti6o kriti do trajnega socialnega in politič-'ia niiru v svetu.
,ak° se varajo takšni neorientirani katoli-tw Popolnoma prezro, da je komunizem to se pravi, da hoče vsega člo-Za sebe. Ne le njegovo delovno moč,
),< Pak tudi njegovo mišljenje, njegovo voljo, §4°v° svobodo. Gospodar hoče biti nad nje-Sj ■. ^ružino in nad njegovimi prijatelji, ki °dl v ne more izbirati po svobodni izbiri, bitje ati '10re nad vsem človekovim žitjem in 8x.,, 1,1' Komunizem je borben in nepomirljiv V;6t°vni
Vse narodi in nad vsem človeštvom
»etn
nazor, ki se bori za gospodstvo nad
po
Sog ,SVetu želi razširiti svoje nauke in pov-teii»8.. Pripadnikov — pri čemer vidi v Ve^j P Posebej v krščanstvu svojega naj-^ega nasprotnika.
,i ^ako
V
ku.šč.
a . 0 ki torej takšen materialističen tota-- lZetn kilo mogoče združiti s krščanstvom? nnumizem ne kaže volje, da bi po-v svoji brezkompromisni borbenosti,
bi za dosego “miru" pač morali od svojih načel popustiti katoličani! In tudi če bi se tak “mir” dosegel: koliko bi bil vreden in koliko časa bi trajal? Vse “ljudske fronte” so dosedaj končale v popolnem komunizmu.
Ne! To ni pot, po kateri bi mogel katoličan obravnavati svojo pravdo s komunizmom. Katoličana edino vredno in moško stališče je, da se z odkritim čelom in vso odločnostjo bori proti komunistični zablodi v vseh njenih pojavih in na vseh področjih, kjer jo najdemo. Pri tem ne bomo od svojih načel niti za las popustili, saj nam ravno krščanska verska načela in socialni nauk Cerkve nudijo najprimernejše in najučinkovitejše orožje proti komunističnemu materializmu.
Gotovo si ljudje žele miru, posebno po strašnih vojskah. Cerkev je tista, ki ga je vedno in ga tudi danes najglasneje oznanja in se z vsemi duhovnimi sredstvi, ki so ji na razpolago, zanj neumorno prizadeva. Katolicizem gotovo ne izziva prepirov med narodi in tudi ne med socialnimi plastmi ljudstva. Njegov nauk je evangelij socialne pravičnosti in ljubezni. Pač pa je komunizem tisti, ki neprestano oznanja sovraštvo, ker le s pomočjo mržnje, razredne borbe in uničenja svojih nasprotnikov upa priti do svoje razredne diktature nad ostalimi plastmi ljudstva.
Vse dosedanje izkušnje kažejo, da kom-promisarstvo s komunizmom ni nobena pot do miru, ampak vodi le še v večje zmede in nesreče. Katoličani in ves nekomunistični svet naj bi v sedanji svetovni situaciji večkrat razmišljal o zadnjem božičnem radijskem nagovoru (božič 1948) Pija XII., ki je posvečen utrditvi miru med narodi, v katerem pa papež odločno poudarja, da mir za vsako ceno in za vsako žrtev ne more biti noben mir, ker so še višje vrednote, kakor mirno sožitje, ki jih je kulturno človeštvo dolžno braniti in ohraniti. (Se nadaljuje). Dr. 1. Ahčin.
Vse naročnike lepo prosimo, da poravnajo naročnino! Kdor more, naj primakne kaj za tiskovni sklad. Z združenimi močmi dvigajmo Duhovno življenje v naše skupno dobro.
CENA MASA ZA EC BITE SLOVENCE
V mesecu juniju praznujemo spomin na vse tiste Slovence, ki so jih v usodnih letih naše okupacije pobili fašisti in nacisti, ki so pomrli po koncentracijskih taboriščih v Dachau in Rabu in drugod, zlasti pa vseli
tistih, ki so padli nasilne smrti od brata _
komunista, ki je v času največje narodne nesreče — v času sovražne okupacije! — začel pri nas s svojo svetovno revolucijo. Prav mesec junij pa je izbran zategadelj, ker je v tem mesecu leta 1945 bilo pomorjenih na najokrutnejši način največ naših najboljših fantov in mož, vrnjenih iz Vetrinja po volji Zahodne Evrope, tiste, katero so tako zvesto branili pred brezbožnim azijatstvom.
Prvič se je junij v tem smislu spominjal leta 1946 po naših taboriščih. Tedaj je tudi taboriščni pesnik JEREMIJA KALIN prišel na idejo, vso to strahotno slovensko tragedijo zajeti v okvir nekake ČRNE MAŠE ZA PODITE SLOV7ENCE. In napisal jo je, tako da se je pri prvih proslavah v taboriščih že recitiral njen uvod. In pozneje so izhajali odlomki iz njegove pesnitve v taboriščnih listih (Svet in Dom, Domači glasovi itd.), pa tudi v tisku (Duh. življenje, Koledar itd.) ; za letošnji spomin pa se je založba Svobodne Slovenije odločila, da jo izda v celoti (5000 verzov!) v obliki, kakršno zasluži spomin naših najdražjih žrtev.
Ne mislimo danes izrekati še sodb o tej gotovo najmogočnejši slovenski pesnitvi ter največjem literarnem delu naše emigracije. V spomin naših pobitih bi samo prikazali podobo tega našega protikomunističnega odpora na braniku krščanske Evrope, kakor se kaže v tej črni maši našega pesnika.
Pesnik je prišel na idejo, ko je v velikem tednu leta 1946 obiskal svete kraje v Rimu. Na kraju, kjer je bil sv. Pavel obglavljen, je tudi bral, da je na tem mestu DNE 9. JV-LIIA 498 DAL RIMSKI CESAR DIOKLECIJAN (DALMATINEC!) POBITI CELO RIMSKO LEGIJO — 12.000 VOJAKOV Z NJIHOVIM GENERALOM ZENONOM VRED, KER NISO HOTELI NASTOPITI PROTI KRISTJANOM. Ali se ni ista usoda ponovila z našo vetrinjsko vojsko!? In v tej misli je pesnik poromal nazaj v Rim, mislil ob katakombah na naše dni, šel po triumfalni poti rimskih imperatorjev in poslušal slovenske zvonove, ki so tedaj na veliki teden bili vsi v Rimu: vsak je pel samo o smrti. Na tej poti je prišel pred slavolok cesarja Tita, tistega, ki je uničil judovski narod in razrušil sveti tempel, vse ujetnike pa peljal skozi ta
slavolok v sužnost. Ob tem se spomni našeg® razdiralca svetišča in vse naše vojske P°' bitih. Zvonovi pa zvone kot k črni maši.
Ko se je vrnil v taborišče, je stopil pred oltar Brezjanske Marije in tam opravil svoj» črno mašo kot “svečenik zajetih na Sveti poti”. To je UVOD.
Preden pa začne črno mašo, opravi pred katafalkom PSALM ZA NAŠE VETRINJCE-Nato začne z velikim križem črno mašo.
V “PRISTOPNIH MOLITVAH” so prikazani početki našega usodnega boja med Mihaelom in Luciferom in še posebej v naši domovini, obenem pa tudi zavojevanje domovine po okupatorjih. V “DIES IRAE” ie podoba vseh teh grozot, ki jih je prinesel okupator, in še večjih, ki jih je zagrešil 1{0' munist nad našimi ljudmi. Kot kronist podaj® posamezne krute smrti, katere vsak izmed n®* pozna po imenu; višek doseže z opisom domobranske slave in krute smrti v breznu-“CREDO” označuje vero teh vojakov Pr°^ brezbožnim nazorom sveta. V “DAROVANJ1 se pomika mimo nas procesija novih nm1' ki jih darujejo Bogu. V “SANCTUSU" PeS' nik poveliča te žrtve in jih postavi v nebes®’ kjer že pojo slavo Bogu. “MOLITVE PR®1* POVZDIGOVANJEM" so posvečene ŽIVI>I: molitve za papeža, škofa, duhovne. . . in **
one, ki doma trpe stisko, za jetnike, preg®' njane itd. “OČE NAŠ” je molitev nas guncev in naš odnos do Boga in sveta. 1 “JAGNJE BOŽJE” moli pesnik za odpuščanj® grehov vsakega posameznika, vsega narod® in vsega človeštva, in hrepeni po SVETO1 NEM MIRU v demokraciji in krščanstvu-“DAJ JIM VEČNI MIR” je še enkrat molite1 za pobite, ki se bo brala na Orlovem vrb11 na Ljubljanskem Gradu, kjer bo nekoč ®t® Slavnostni hram: ta črna maša se spremeni Alelujo, ko sam Kristus Kralj prevzame s1’*’ za njih kosti in na NJIH ZGRADI SVOJ® KRALJESTVO MED SLOVENCI. Z aleluj se črna maša zaključi. “POMAŠNI PSAl“*1 samo še bolj poudari vdanost begunstva božjo voljo.
To je vsebina te pesnitve, ki govori za '' nas k našemu prazniku in našo žalost sP1® minja v veselje. Kdo bi je ne hotel brat» ^ tem mesecu, ki je posvečen spominu pobit'' Ko bo knjiga izšla, bomo o njej še ®P1<? govorili.
Knjiga (z 20 izvirnimi lesorezi!) stan6 ^ prednaročbi (do 42. junija) 12 pesov, poz0®3, bo stala 15 pesov. Naroča se pri Svobodo Sloveniji, Victor Martinez 50, Buenos Air®8’
MUČENCEM
OJ MUČENCI NAŠI, vi studenci božji z vodo živo, vi stebri mogočni, nezrušljivi novega redü, vi kresovi sveti, plameneči nam neugasljivo, vi nebeški vogelniki, temelj novega zidu, vi krvi semena plodna, vržena na našo njivo, vi nepremagljivo močni stolpi brambnega zidu, vi junaki, ki napeli prvi bojno ste tetivo, vi vojščaki večne slave, ki ste v smrt šli brez strahu, vi težaki, ki opravili ste delo nezmogljivo, vi svetilniki nebeški, v dneh peklenskega mraku, vi glasniki nove dobe, veka varnosti, miru, vi mejniki nravi, ki ste izravnali mejo krivo, vi vodniki nevenljive cene našega rodu, vi drevesa plodovita z blagrom zdravega sadu, vi vrtnarji, ki ruvali vneto ste osat, koprivo, vi klicarji božji, pot iz zmot kažoči nezmotljivo, vi stražarji zvesti vsega, kar pripada nam, Bogu; — ko vsi vrelci bodo suhi, še nas boste napajali, ko vse stebre čas bo zrušil, boste vi še trdno stali, ko vsi zublji bodo mrtvi, boste vi še plapolali!
OJ MUČENCI NAŠI, vi, ki z venci muk ste šli v življenje, —
vi ste nas zbudili, ko med nami zabesnel je boj,
vi kot plamenice vžgali naših src ste plaho tlenje,
vi ste s silo zgleda trgali iz nas za rojem roj,
vi ste šli pred njim, ko narod stopal v noč je in trpljenje,
vi izpričali ste, da le žrtve zmage so pogoj,
vi pognali v odločilni višek dveh svetov ste trenje,
vi z močjo nadzemsko strli ste prevrata blazni stroj,
vi ste pravo pot izbrali v narodno osvobojenje,
vi s krvjo ste podpisali in oteli naš obstoj,
vi z junaško smrtjo ste zavrli naš pogin, razkroj,
vi poroštvo ste za naše zmagoslavno prerojenje,
vi v navalu zla, laži in zmed ste bili njih odboj,
vi rešili naših dedov ste posest in plodni znoj,
vi visoka kupna cena ste za naše odrešenje,
vi v ugaslih srcih vžgali ste po Bogu hrepenenje,
vi ste svetla, ravna cesta v našo srečo in pokoj; —
ko vso slavo razveljavil čas bo, boste še sloveli,
ko bo vsak zaklad brez cene, boste ceno še imeli,
ko pa čas bo Bog ustavil, boste v večnosti živeli!
’B°GDan budnik
. X So
nlai’ <la" llilSj„ii0,f 1 Obll80t čez »«Ol je. Kdor bo imel čisto zahvale Mariji Pomagaj in Baragu za i»1	*4*1«, gesai.
učinkovito pomoč pri naši rešitvi iz Evro!" f ^ <luha ho
v to deželo blagostanja, svobode in min*, f0jt? v,ll<‘žn
kralju je in pomaga ista Marija, čeprav ne s	, 8ko
prestola na Brezjah, ampak s svojega “*•	^ ''li^ al**
v Eujanu. in na to njeno najbolj znamenj ,	S,, ^ ***
pot v Argentini, kamor romajo prebit'® j X 'krških
S t0v»a
dežel Južne Amerike, bomo poromali našem velikem slovenskem zahvalnem n"" ,/ '■ ''Sin
Kdor bo le zavedajoč se, da
količkaj ne gre
šel 1 ' 1 el»",
mogel,
le za njegovo P	lje
hvalo, ampak za zahvalo celokupnega na* ^ f	l(>
pomeni tistih nekaj pesov, ki jih bo iz‘*!l
srce, bo pristopil k bo Marija pač najbolj vesela. Enega srca mo zapeli zahvalno pesem, ki bo izrazila tudi °st za pridobitev novega slovenskega mašnika. 1 !*<> maši bomo šli iz cerkve v dvorano, kier nas Bernardka” — a žal ne vseh, ker ima sicer Prekrasna dvorana 'e 80(1 sedežev. Ta čudoviti Marijinih prikazovanjih in Bernardki, ki filmska javnost prišteva k najboljšim filmom 1)0 napolnil duše in srca z novo pobožnostjo in pol bomo živeli, se veselili in 1 hardko. Potem pa ho že čas, da se malo po-
X xad dve uri
Iv0l 'n dopoldansko slovesnost.
•I bo nekaj časa za o«led bazilike, muzejev in okolice,
, s,
in drugo, v primeri z neizmerno vrednosti» V K š,*t	m okolice, pa se bomo
na Marijino in Baragovo priprošnjo sreč»*' 't/ \* ****«« ’	'' [*? T° '	P-'-loznostnt, pridigo, nato
morda kaj ""'j/1' \ i|vzia, proces,J°» 1 k“lt‘** bomo vozi h Pijansko Marijo in nosili
,,	*.i "as 1*<> slovenskih romarjev kakih 2000, bomo šli s procesijo
roj*.ki>111.;
življenja. Tudi ne bo nikogar zadržalo vreme, če bi ker kaj pomeni par kapljic dežja v primeri s potoki krvi, katere tisoči naših rojakov v poslednjem trpljenju, s katerim je bilo na"1 šeno. Nam, novodošlim, se bodo z veseljem pridružili tudi roja * ^ V
*V O
, lj<
bo*" V
‘V
seljenci, ki so romanj v Eujan že sveto navajeni. . . Pomagal* dostojno počastiti Marijo.
Pa naše romanje bo zares romanje, ne kak izlet. Marijo in premišljevali in o Baragu se bomo pomenili. Vsaka ura bo ■	,
čim bolje izrabljena. Da bo čim več časa na razpolago, bomo P, ,1^ Eujan že v zgodnjih jutranjih urah. Zlasti tisti, ki se bodo posl*'2 ^ 1
ob (> zjutraj ali pa '	1
saj smo včasih doma vstali sredi noči in poromali "a j ,l' veljalo zlasti za one, ki bi želeli še P'
— za to priliko umetniško izdelano, v bogat okvir
•s' 1*0(1 i,1'	baziliko, če nas bo pa kaj dosti manj, se bo procesija
|)(,|i ^ ‘hgočnimi gotskimi oboki prostorne bazilike. Spet bomo
V'1 ' «les'"* ,n<>^" zaključku procesije bomo na določenem na... ______
1„''k „b	<lel'i prečne ladje obesili ljubljeno podobo naše Brezjanske
1,1 > ■ • atrri bomo kasneje uredili poseben slovenski kotiček '■ieui slovenskemu V
<lc:
ob
k " 1>H
molili
pro-
in rednih avtobusov, bodo morali že Pa kaj to
liana ura — zlata ura
v baziliki opraviti sveto spoved, kar pa je priporočljivo opraviti &e ' „|K V Eujanu se bomo ob pol devetih začeli zbirati v eni stransk**1 koncu prostornega trga pred baziliko, lepo se bomo uvrstili romarskimi znaki na prsih, z molitvijo
v baziliki,
romarju v Eujan še bolj toplo, še bolj domače |Jt.„šn. V s,ovesnili petih litanijah Matere božje bomo izlili Mariji vsak še pre-e ‘di’	llato ,,a ,las bo Ona s svojim ljubim Sinom blagoslovila.
„» W*J X”. *****' jesen8ke8» sonca bodo zlatili mogočne stolpe bazilike, ko ^ in ti ,al' ,."ia*> — vsi prepolni sonca vere, upanja in ljubezni do obnovljeni
d**'1: i*i'
v«1*
X
***a
.N,ja ,,je*'rga Sina in
v
v srcih ter pesmijo na U!,tI
vstopili v svetišče ob mogočnem pozvanjanju bronastih zvonov. 16 j i1'1
V- u‘m
v zaupanju v našega Baraga. Njuna nas bo odslej še bolj zvesto spremljala, ker bomo njunima l'\l l‘omanjein postali še bližji...
U(|,.b	' ODIE: Vsi, ki imajo slovensko narodno nošo, naj se romanja
* ’ z*asti za spremstvo lu lanski in brezjanski Mariji.
Za red bodo poskrbeli reditelji, katerih navodila je treba upoštevati.
V spelo je dobiti nekaj avtobusov, ki bodo mogli prepel jati okrog «00 romarjev. Vozni listki se dobe v Slovenski pisarni na V. Martine/. 50.
Istotam se dobe romarski znaki po 1 peso in vstopnice k filmski predstavi “Bernardke” po 1 peso in 50 centavov. Dohodki predstave gredo v kritje stroškov nabave Marijine slike z okvirjem in drugega.
V nedeljo 15 maja se bo v cerkveni dvorani Belgrano 3SSf> kot priprava na romanje predvajal film o Bujami in Marijanskem kongresu 19T7 leta, ki se je tam vršil. Vstop prost.

dfcfSlN»Mlfe
NE POZABITE NA BATAGC!
Vam, bratje in sestre, ki ste se krvavečih src odtrgali iz objema matere domovine, da si v tujini poiščete zavetja pred svojimi Herodi, velja ta poziv. Saj poleg Križanega in njegove žalostne Matere ni nihče tako razumel vaših grenkih solza, nihče tako ne razume vašega domotožja, ki vas še vedno mori, kot Baraga. Kajti grenkost slovesa od drage domovine in moreče domotožje po njej, je tudi on občutil. Tudi njemu ločitev od domovine ni bila lahka. Ko bi bil mogel kot mlad duhovnik, poln apostolske vneme, doma svobodno razpeti peruti svoje gorečnosti in iz srčnih razvalin, ki jih je pustil za seboj z jožefinizmom združeni janzenizem, priklicati novo bujno versko življenje, bi bil ostal doma. lit domovina bi ga v svoji zgodovini proslavljala kot enega svojih največjih versko-nravnih prenoroditeljev. A za ta preporod doma takrat še niso bili dani potrebni pogoji. Zato je odjadral čez morje, da mu indijska divjina da, kar mu je zasužnjena domovina odrekla.
Ko se je v Cincinnati pripravljal za misijon med Indijanci, je od časa do časa pohitel med bele naseljence, da jim oživi blagovest Gospodovo in jim prinese njena tolažila in krepila. Seveda to niso bili njegovi rojaki, katerili se je tiste čase le eden ali drugi tako daleč zatekel. Bili so povečini Francozi in Nemci. Ko je gledal njihovo duhovno zapuščenost in zanemarjenost, v kateri je večina živela, ,je začel že kolebati, ali naj med njimi ostane ali gre dalje med Indijance. Ko bi bili ti njegovi rojaki, bi bil bržkone med njimi obvisel in postal vzor izseljenskega misijonarja za vse narode. Tako je pa .šel, kamor se je nameril, med Indijance. A kadar mu je zima preveč zavirala misijonske polete med nje, ga je prijelo domotožje, plemenito domotožje po rodnih dušah, ki jih je zapustil v duhovni bedi. I)a to domotožje uteši in se rodnim dušam oddolži, je vzel v roke pero in pisal narodu slovenske knjige.
Da, bratje in sestre v tujini, Baraga razume vašo bol in sočustvuje z vami. Ne pozabite vi nanj! Priporočajte se mu, molite in delajte, da ga Bog po svoji sv. Cerkvi poveliča med nami. Ali ne čutite potrebe po svojem narodnem zaščitniku v tujini bolj kot doma? Kar mene zadeva, moram odkrito priznati. Odkar bivam v Rimu, je bilo že več služabnikov in služabnic božjih proglašenih blaženim in svetim. Vsake slovesne proglasitve se je udeležilo mogočno zastopstvo dotičnega naroda, ponosnega na take svoje sadove.
Ob vsaki taki priliki me je prijela nek» sveta nevoščljivost, zakaj Slovenci še nisi»0 doživeli te časti in sreče. Ob drugi prilik* sem to če grenkeje občutil. V našem kolegiju, v katerem je zastopanih na desetine narodov, je navada, da kadar kak narod praznuje god kakega svetnika svoje krvi. sobratu tistega naroda častitamo. Ko sen* nekoč holandskemu sobratu častital k godo-vanju gorkumskih mučencev, mi je dejal, kedaj bi se mi mogel on oddolžiti za to čestitko. žal sem mu moral odkrito priznati, da je to še v zvezdah zapisano. Morda bost® kaj sličnega sami doživeli v tujini, če že niste. Verni narodi v emigraciji povsod povesilo praznujejo svoje narodne natrone. cc mi, ki tako radi povdarjamo svojo verno6,1 in ne brez vzroka, takega praznovanj» "l poznamo, se ute"ne komu čudno zdeti. 1" deloma tudi je.
že drugo tisočletje nas obseva žarko so»(t prave vere, pod katerim zore svetniki. •''alU doslej ni dozorel še niti eden, da bi ga ni°£ 1 izvoliti za svojega patrona. Ne rečeni, nimamo resnih kandidatov za to, po s'"OJ moralni veličini vrednih te časti. Hočem
reči, da nimamo še nobenega od Cerk'1' proglašenega, ker le takim se izročajo 1,11 rodi v varstvo. In da takega še nimamo, J tudi naša krivda, čeprav ne samo n»®a Lahko rečemo, da take svetnike dela sam, mi pa tega doslej nismo znali. Moral**® svetost je delo božje milosti in dotič**®^ samega. Kanonična ali cerkveno-pravna s'~ tost, in za to gre pri proglašenju, je p» delo Cerkve, toda ona nobenemu naroda
si j'1
vsiljuje svetnikov, ampak pusti, da
narod sam, če mu je kaj na tem, Prl In tega mi do zadnjega časa nismo zna*
ib«'1'-
ževanju narodnosti in njenih junakov skih” sil, se je tudi naš narod spomnil najbolj znanih moralnih junakov **o' dobe, škofov Barage in Slomška, in se z ^
Ko je po prvi svetovni vojni vse katolik narode zajela težnja po lastnih narodi*
svetnikih, kot nekak protiutež proti .
»fco**1'
svoj«" ;e}ie z»«*1
ogrevati za njuno oltarsko čast. Saj .)*•* j med nami ni manjkalo, ki jim je pojem človekove prave veličine in so se navduševali za razne športne kot ",or8l(„i veličine. A preden je bil ves verni **a^o. zavzet za oltarsko čast teh naših dveh 11 ralnih prvakov, .je prihrula z vzhoda, **d der nam je nekdaj luč prisijala, vihra, i'1 vas, najizrazitejše pobornike za pravo no čast in veličino, vrgla v tujino. 1
A
,ll0> tla vas ta grenka preizkušnja ni oplašila, a,hpak le bolj utrdila v prepričanja, da naš a,'°d po pepelnem dnevu čaka vstajenja dan e’ čg se bo njegov mladi rod likal ob takih koralnih veličinah kot sta bila Baraga in ^'tnšek. To prepričanje čuvati, ga še bolj Oglobiti in razplamteti in po razbesneli vihri *lu>va presaditi v domača tla, z mučeniško tvjo prepojena, je vaše poslanstvo v tujini. Težnja po narodnih svetnikih sama na sebi j1* izraz narodne prenapetosti in zanešenosti, ot l)i utegnil kdo misliti, ampak je, kot zgo-'ai rečeno, le plemenita reakcija proti narod-junakom telesnih sil, ki navadno niti 'beški vzori niso, kamoli božanski. Zato te težnje Cerkev ne obsoja, ampak jo blagoslav-a- želi, da bi imel vsak narod svetniške vzo-fe svoje krvi, po katerih bi se likal. Pač do-'° ve, da milost, ki je pri oblikovanju takih 'z°r°v glavni činitelj, gradi na naravi, z na-*a'° in po naravi. In ne samo na naravi in naravi, v kolikor je vsem skupna, ampak (l1 v kolikor je svojska, vsakemu posamez-lastna, z vsemi narodnimi, družinskimi °sebnimi odtenki in značilnostmi. Zato pa 'tetniki niso kak “tovarniški izdelek”, vsi ^aaki, ampak je vsak zase poseben umotvor, 'šemi svojimi narodnimi in osebnimi, na-a'niini, a nadnaravno cepljenimi potezami.
^oglejte n. pr. sv. Frančiška Serafinskega. ,l's -ie božji, a tudi ves italijanski. Pravijo, a Je bil najbolj svet med Italijani in najbolj
bdij
*ka
je
nnski med svetniki. Vzemite sv. Franči-®aleškega. Sama ljubezen in dobrota ga bil l''a’ k<>t St* Z<1 svetnika sl,0<lobi. A tista dv Sa’ ,la n-'em tako izrazita, je vedno razo-tf.^a*a 1'rancoza. In pri sv. Tereziji Veliki je kd "*ena globoka mistika značaja, odsev ne-(|( a" b‘ narodne veličine, k; se imenuje “gran-^ 88 > P» naše morda veličanstvenost. Podob-ot SV" Tomaža Mora celo na morišču, tik pred ,j.a avljenjem ni minila znana angleška hla-hviiost in šegavost, češ, obriti sein se
' d, ker menim, da je vsaj moja brada u°lžn
^'•je
na. če tedaj milost ne zameta in ne linija narave z vsemi osebnimi značilnostmi,
Cerkev proglaša za svetnike razne narodne m
1'opi,
osebne originale po milosti cepljene in
enienitene, potem moramo priznati, da je i, 'a P° narodnih svetnikih v naravi in nad-Vj... Xl utemeljena in zato od Cerkve po pra-^ poslovljena.
Osvt,' ”*OV(‘nci smo vse doslej imeli za svoje in krajevne patrone in vzornike svetuj,^ tlruKih narodnosti, ker pač svojih imeli oV A» se nai Poslej tudi na tem polju ^apef,S1 fl'iim°? To bi pač bila narodna pre-kato|.?st in zanesenost. Svetniki so predvsem 'ski, vesoljni in dosledno nadnarodni in
mednarodni. Ivot take jih bomo še nadalje častili, jih skušali posnemati in si naklanjati njihovo varstvo. Toda kdo nam bo zameril, če bi že enkrat radi imeli svetnika “domačega pridelka", recimo cepljenega na našo lipo, vsega našega. Kdor bi trdil, da se na lipo ne prime, bi božji milosti meje črtal. Dolgo, le predolgo je trajalo, da smo prišli do tega spoznanja in te težnje. Naj vsaj zdaj celokupni še verni narod zaživi v globoko prepričanje, da so narodni svetniki najlepši cvet narodne kulture in da katoliški narod, ki nima še nobenega proglašenega svetnika, svoje krščanske kulture še ni kronal. Mi Slovenci jo hočemo vsaj v drugem tisočletju, odkar smo deležni njenega blagoslova. Zato: Ne pozabite na Barago!
Prijatelj iz Amerike, ondi rojeni laik, ki ga je sam ogenj za Baragovo oltarsko čast, mi tole piše: Vaš prevzvišeni dr. Gregorij Rožman je kmalu po svojem prihodu med nas poromal v Marquette na Baragov grob. Med njegovimi spremljevalci, samimi duhovniki, sem imel čast biti tudi jaz, edini laik. Ko smo stopili v škofi jsko grobnico in pokleknili pred Baragovo krsto, nam pravi prevzvišeni: Potrpite nekoliko, da malo pomolim. Oddaljili smo se in ga pustili samega. Približno na eno uro se je tisti “nekoliko” raztegnil, da smo postali že kar nestrpni.
Kaj je imel prevzvišeni Baragu vse povedati, česa ga prositi, mu obljubiti, če bo uslišan, tega mi ne vemo. To je njegova skrivnost, ki nam jo v celoti morda ne bo nikoli razodel. A eno lahko z gotovostjo trdimo, to, da je bila v ospredju pravična pravda našega trpečega naroda, radi katerega mu srce krvavi. To je predvsem priporočal Baragi, da jo pri Bogu neskončno pravičnemu s tisto odločnostjo in s tistim zmagovitim uspehom zagovarja, kot nekdaj indijansko proti brezvestnim izkoriščevalcem in lažiapostolom. Podpirajte tudi vi vsi proseči roki svojega Mojzesa, da ne omahnejo, dokler ne pride veselo oznanilo: Vstanite, vzemite, kar imate, in vrnite se v deželo svojih očetov, zakaj Gospodova pravična roka je zadela tiste, ki so vam stregli po življenju! In če je naš škof takrat v imenu svojega naroda Baragu obljubil, da bo v primeru naše rešitve ves narod dvignil na noge in povedel v boj za njegovo oltarsko čast, potrdite to obljubo in sveta vam bodi, če treba, od rodu do rodu, dokler ne bo naša težnja po narodnem svetniku Baragu dosežena.
Ne pozabite tedaj na Barago in Baraga ne bo pozabil na vas!
P. dr. HUGO BREN OFM
OB NOVI OBLETNICI NAŠE MAGNE KARTE
Petnajsti maj je obletnica največje delavske poslanice vseh dob svetovne zgodovine. Krščanski svet tedaj praznuje 58-letnico Rerum novarum in 18-letnico Quadragesimo anno, dveh delov iste Velike listine nove pravične družabne ureditve.
Delujoči Slovenci smo se obletnice Magne karte vedno spominjali z vsem spoštovanjem. Ena najslovesnejših proslav je bila prav ona leta 1931, ko je močna slovenska delegacija prisostvovala objavi Quadragesimo anno v samem Rimu in je bila ob tej priliki od Sv. očeta sprejeta v posebni avdijenci. Druga slovesna proslava listin o pravicah delujočih je bila leta 1946, ko je spet močna skupina delujočih Slovencev — to pot brezdomnih beguncev — dala osebno zahvalo papežu Piju XII. Pa tudi proslave vseh ostalih let, prej doma in potem v tujini niso zaostale za tema svečanima.
Pa: Duh naše Velike listine ni zahteval proslav. Zahteval je uresničenje novega družabnega reda, prepojenega s pravičnostjo. Pij XII. sam je to večkrat povdaril. Z veseljem je opažal, da o socialnem nauku Cerkve sicer govori ves svet, toda v to veselje mu je bila nalita kupa grenkega pelina, da se v premnogih državah veliko naprej od govorjenja ne pride. “Zakaj še oklevate?" je vprašal ob priliki italijanske delavce.
Slovenci smo bili res desetletja nekako vezani na obstoječi red, to je kapitalističnega. Države z enakim redom, ki so nas obkrožale, ali celo katerih sestavni del je bila naša zemlja, so bile prva ovira proti uresničenju novega pravičnejšega reda. Naša medsebojna razcepljenost druga, napačna bojazljivost često tretja. Močne delavske organizacije, prežete s pravim duhom družabnih sprememb, so se tako siljene od okolja morale zgubljati v konkurenčnih mezdnih akcijah, namesto da bi smotrno pristopile k graditvi življenja po Veliki listini. Zavedne organizacije katoliških obrtnikov so ostale, kar so bile — razredne in izgledalo je, da bodo pretekla še dolga leta preden se bo od besed prešlo k — dejanjem.
Velik korak od besed k dejanjem je bil napravljen šele med drugo svetovno vojno. Slovensko katoliško delavstvo, trdo preizkušeno od kapitalističnega družabnega reda, je spoznalo od blizu tudi fašističnega in komunističnega. Oklevanja je bilo konec. Zmotam sodobnosti, ki so naše delavstvo motile, je bil postavljen nasproti program “Stanovske ure-
ditve Slovenije", aplikacija Velike listine na naše razmere in, kar je vredno še več — takoj se je pristopilo k delu za njegovo izvedbo. Dejstvo, da je trenutno uspelo komunizmu uveljaviti svoj družabni red nad slovenskim narodom, nas ne moti, nasprotno — služi nam v jasno znamenje, da, kakor je kapitalizmu sledil komunizem, tako more slediti R°' munizmu samo nova krščanska ureditev družbe. Narod v trpljenju jo želi.
Tega smo se zavedali delujoči Slovenci, od doma pregnani. Nikdar nismo molčali. n° o trpljenju naših bratov v domovini, ne 0 naših ciljih in programu. Ob obletnici le' melja naših pravic je zato prav, če se sponi' nimo, da smo tik pred našim odhodom Evrope tudi Sv. očetu povedali, da imam0 Slovenci pripravljeno svojo aplikacijo Mag1® karte, svojo “stanovsko ureditev Slovenije • Poklonili smo mu en njen izvod, v belo vezan, z naslednjim posvetilom:
“Sveti oče! Spodaj podpisani slovenski ka toliški delavci smo kot begunci več kot d'e leti uživali gostoljubnost svetega mesta, vedno pričakujoč veselega oznanila: “Povrni te se, saj so umrli vaši preganjalci (Psalm* ’ Med tem časom smo se pridno poglabljali svoj, že trdno . izgrajeni krščansko sociala* načrt družabne obnove na temelju učeništva okrožnic Rerum novarum in Quadragesi®0 anno. Toda po nedoumljivih, a vedno sveti*1 ukrepih Božje Previdnosti smo morali usöe riti naše solzne oči v prekomorske zemlj®. upanju, da tamkaj najdemo novo domovin0 in boljšo bodočnost. Preden pa se poslovi®0 od evropske zemlje, smo pohiteli k Vaši 3ve tosti, da Vam v znak naše zvestobe P°^° nimo ta obnovitveni načrt naše domovi111, obljubljajoč, da se bomo z vsemi močmi ti11 dili za njegovo udejstvitev, ako nam ve‘‘ Bog še kdaj da videti našo ljubljeno dom0 vino, v kar trdno upamo. Ponižno prosi®0 Vašo Svetost obilnega apostolskega blal->° slova nad nas in nad našo domovino. — venski katoliški delavci. — Rim, 1- seP tembra 1947.”
Slovenci smo lahko ponosni na našo P*1^ vrženost Veliki listini. Ponosni bi bili v s'° bodni domovini, ponosni smo nanjo tudi, koli na svetu se nahajamo. Iz domovine *n begunstva nas veže ljubezen do nje. Iz te U11^ bežni delamo zanjo. Iz nje vztrajam0 njej in se spominjamo petnajstega maja dneva Velike listine.
Kobal
0
Pomen družinske vzgoje (Nadaljevanje)
Kako nemirno bitje je otrok že v zibeli. j.es je eno gibanje rok in nog, vsega telesa.
0 °<lraste zibeli in še ne more hoditi, je ves ^topljen v igro cel dan. Ko shodi, stopica '*'s božji dan od stola do mize, od mize do od drevesa do drevesa, od človeka do °Veka skoraj brez odmora. Kako zmago-av,|o vesel ;e njegov obraz, ko more prvič S e^i k očetu ali materi; potem teka in teka: *a kuro, za zajcem, za psom, za človekom, Pripogiba, se vseda, vstaja, se igra, pre-asa razne predmete iz kraja v kraj in zopet ^az®j, hoče “pomagati” zdaj očetu, zopet ma-, Vse od jutra do mraka, da se čudiš, od 0,1 jemlje to drobno bitje toliko moči.
' saka mati in vsak oče bi mogla posebej še 'k° pripovedovati o vnemi otroka za jok , kričanje ter za kramljanje brez konca.
drosti
vs8 to v otroku? Je to le dokaz mo-
- in volje božje previdnosti, če nai se ^ °troku čim prej in čim lepše razvijejo nje-' udje, njegovi organi, vse njegovo telo, se '°k mora gibati čim več, vsi njegovi or-^au> morajo biti zaposleni čim bolj. In tako Previdnosti božji narava sama nudi otro-, v njegovih razvojnih letih izredno veliko v esnih sil, ki otroka naravnost silijo k ži-^a hemu gibanju in obilni zaposlitvi in tako Usgleniu razvoju njegovih organov.
Ur a Vso otrokovo prihodnjost pa je odločil-Sa Pomena, s čim in kako bo otrok zapo-Sl|'|‘n že v tej dobi, v svojih prvih letih, že ° v zadnjem sestavku govorili o tem, da . v najzgodnejši dobi v slednjem otroku Pa	tako lepa kakor nelepa, neurejena
« ^ujenja^ ki hočejo otrokove mlade sile pri-- ait> v službo. Zato se morajo otrokove „	1 zaposliti in izčrpavati v pretepačivu ali
t|. 2,1' dobroti, v potepanju ali veselem igra-st*1 *°nia’ v sebični uživanjaželjnosti in po-zr 'an|u ali v veseli pomoči domačim, v pov-Stl aniu nereda in nesnage ali v skrbi za s |l'° in red, v prepirljivosti ali v složnem tl(, *°vanju z bližnjim itd. česar se bo Ja-'k privadil v svojih prvih otroških letih,
to bo Janez nadaljeval vse svoje življenje. In kdo more najlaže in tudi mora urejati, usmerjati in nadzorovati otrokovo zaposlenost? Starši, družinska vzgoja!
še en razlog za odločilen pomen družinske vzgoje naj omenimo. Za vzgojo otrok ni najvažnejši pouk, ampak celotno duševno ozračje, v katerem otrok živi v svojih prvih letih. Kajti že v času, ko otrok še ne more spregovoriti niti besede in pomena besed še ne razume prav nič, njegove oči že bistro opazujejo dogajanja krog sebe, njegova ušesa posredujejo njegovemu spominu zvoke še tujih besed, in vse te zaznave ostanejo v njem, podzavestno oblikujejo njegovo notranjost ter tako vplivajo na njegovo prihodnjost. Njegove oči in ušesa nazno sledijo zlasti vsemu ravnanju in govorjenju očeta in matere, v katerih vidi in čuti zase najvplivnejša, najljubša in nadragocenejša bitja.
Zato uro za uro, dan za dnem leto za letom tiho, brez besednega pouka, a zato tem globlje vzgaja otroka materina tiha dobrota in nesebičnost, očetova skrbnost in veselost, brez besed vzgaja otroka molitev pred jedjo in po jedi, praznovanje nedelj in praznikov, soglasje in ljubezen med starši, ga vzgaja resnicoljubnost in delavnost, ki jo opazuje pri drugih, ga brez besed vzgaja križ v Bogkovem kotu in nabožne slike na stenah, ga vzgaja točnost in red in snaga, ki vlada v sobah, v kuhinji, okoli hiše, skratka, vse, kar more otrok zaznati v življenju družine s svojimi očmi ali ušesi, vse lepo in nelepo, vse dobro in vse slabo, vse ne le opazuje in zaznava, ampak tudi ohranja v spominu, vse to oblikuje nevede in nehote otrokovo notranjost, ustvarja v njem nagnjenost k temu, vse to zavestno ali nezavestno hoče posnemati kot nekaj, kar posnemati mora in je posnemanja vredno, saj s tem le posnema očeta ali mater, torej bitja, ki pomenijo zanj najvišjo oblast in obvezen zgled za življenje.
Zato tako močnega in globokega vpliva, kakor ga ima družinsko celotno ozračje na
Skrivnost močne volje je
skrivnost tvojih ciljev
Nikar se ne ustraši, ko vidiš, da je danes sestavek o vzgoji volje nekoliko daljši. Obravnava namreč zelo važno snov, ki je pa ne moremo deliti v dva sestavka. Sicer pa ne dvomim, da moreš tudi današnji sestavek zbrano prebrati do zadnje besede.
čim bolj doraščaš, tem bolj raste s teboj število in velikost raznih težav, ki jih moraš zmagovati, ako hočeš ostati fant od fare. Kako mučno je za mnoge to večno srečavan.ie večjih ali manjših strmin in preizkušenj moči in poguma. Mnogi omagajo radi njih. Porazov je tem več, čim manj se kdo zaveda, čemu pravzaprav ta večni boj s slabim v sebi in s slabim izven sebe, čemu ta večni napo.11 moči volje v spolnjevanju raznih dnevnih stanovskih verskih in drugih splošno človeških dolžnosti. Zares postanejo zelo težke celo majhne dolžnosti, pretežke celo majhne odpovedi in žrtve, če ne veš ■— zakaj? Postanejo pa velike in težke dolžnosti in odpovedi lažje in celo lahke, ko vidiš v njih nek smisel, če ti pomenijo sredstvo in pot do cilja, ki ti je velik in ljub. Zato smo v zadnjem sestavku posebej naglasili: ako hočeš doseči močno voljo, to se pravi, ako hočeš postati mojster v obvladovanju težav in ovir, ki te v življenju srečujejo in te bodo še srečevale, moraš predvsem spoznati in si osvojiti primerne cilje, ki bodo mogli dati dovolj globok smisel vsemu, na kar boš naletel v življenju.
V čem naj iščem življenja smisel in cilj' Nešteto je ciljev, čim manjši so, tem ve" .jih je in so tem lažje dosegljivi. Zato se mnogi povprečni ljudje navadno zgube v majhnih in kratkoročnih ciljih. Kar je Pa majhno in kratkotrajno, more vzbuditi v 11 tudi le slabotno in le kratek čas trajajoč1’ “voljo“, če hoče n. pr. kdo študirati le žara1*’ dobrega reda, je to že nek nagib za volj0' ki postane ob njem vsaj trenutno močnejša-A takih majhnih ciljev .je vse polno, n. P1" prijetna zabava, lep izlet, popivanje v vesel’ družbi, “dolce far niente” itd., ki morejo tudi, včasih z večjo močjo, voljo pritegni** nase. če torej svojemu življenju ne posta1' ciljev, bo tvoja volja hitela od enega k <*rU gemu kakor leta čebela od cveta do cveta-To se pravi, tvoja volja bo mlahava, stalna, šibka, nezanesljiva, tebi v sramoto-že mnogo višji cilji so n. pr.:	“Hoče"'
zvesto spolnjevati svoje dolžnosti, hočem l’1 pošten, resnicoljuben, čist, ker to zalite'’1 moja čast, moj ponos." Taki cilji morejo mnogo bolj povečati moč volje, saj so cilji v skladu z najlepšimi teženji človek0'" višje narave. A sami zase še ne zadoščajo močno in trajno voljo v nas. Kajti v naravi je razen teh lepih hotenj še vse P
naš’
oh"’
[1»Š
manj lepih in celo nelepih. Dobro jih P°ZI sam, če le nekoliko poznaš sebe in svojo V'e teklost. Tudi ta nagnjenja, strasti jih ime,lU jemo, če so močna, morejo zelo močno
otroka v njegovih prvih letih, to je v najvažnejših letih za vzgojo, ne bo imela nikdar nobena družba, če je torej to ozračje vplivalo nanj blago, plemenito, ga povsem pokvariti ne bo mogla nobena nasprotna sila. če je pa bil vpliv družinskega okolja zanj neugoden, celo kvaren, bo otrok zaradi tega morda trpel vse svoje življenje.
Kako prav bi bilo, da bi se starši vselej zavedali, kako globoko in odločujoče vpliva na otroka vse, kar vidi in sliši v družinskem življenju že od prvih mesecev dalje. Kako vse
drugače bi gotovo skrbeli, da bi vsaka n seda, vsaka kretnja, vse njih in sledni01"1* člana družine ravnanje bilo vselej vsa* skladu z vzgojo otroka, če že ne njeni*1 spodbudo. Kako potrebno bi bilo, da hi starši dobro zavedali, kako odločilnega h1
slif"V
mena more biti za otroka n’egova zap°s . že v prvih letih! Kako vse drugače bi s*crl,ein da bi že od vsega početka otrokove teles»' duševne sile bile v službi lepih in ne »eU jenih nagnjenj.
Dr. HANžBLlč'
ifl
ee*
v'S*o celo močneje kakor naša lepa hotenja j lvati na razum in po njem tudi na voljo 11 r -° Pritegniti nase.
v hočeš, da bodo lepa teženja tvoje narave ^ bajnem dvoboju z manj lepimi in nelepimi '°lj močna, moraš iskati zanje dovolj a° oporo v ciljih višjih od tebe samega.
Ve aki cilji morajo biti n. pr. “Hočem biti bc>S en v spolnjevan.iu sedanjih dolžnosti, da 1,1 hekoč vpliven v svojem poklicu”; “Ho-biti čist, ker bom le tako imel pravico si v, M|č izbrati za mater svojih otrok dekle bič*° *n	! “Hočem biti pošten, nese-
, ,n’ delaven, vesten, ker vem, da bom le ,.j.,° ,nogel koristiti svojemu narodu”. Taki t\ •. niore-io biti zares izredno močna opora Ha -tem močnejša, čim globlje spoz-j as lepoto in pomen kreposti same, lepoto Pomen izbranega poklica, lepoto in pomen f za na,'°d. A tudi ti cilji, ]in naj bodo a i° lepo zamišljeni, sami po sebi še niso 01 ovilo za trajno močno voljo. Zakaj ne?
P1'1 Ves živiš za svoj bodoči ali že dose-iii * Pokli<'. On ti je najvišji smisel življenja *ato tudi najmočnejši vir moči volje. i*a

lere povzroče, da nenadoma zgubiš Po-
sk'la(,u ^ V,Žen
J
lal>ko »log
v delo, ki ni niti malo v tvojim značajem, s tvojim študijem, starostjo, s tvojo preteklostjo. Kako se tako z izgubo poklica zruši tudi tv°je Volje. Služiti narodu, to je gotovo
j„ Sloblje boš spoznal, kaj ti je narod dal li;v ' daje, kaj je tvoj narod pretrpel in
«ilj,
te ’ vreden vsega našega spoštovanja. Ob čjj^ CiI-iu bo tvoja volja postala tem močnejša,
ti še
i**ia tppi, kakšne vrline je imel in jih še l*tr» liai' če si iz narodovega občestva s silo ljH(|'a-* 'n moraš živeti na tujem med tujimi 1,. y 1,1kjer se moraš brez prestanka boriti za ,a SV<>- vsakdanji kruh? če si videl v delu m0č tUo<l edini cilj življenja in si črpal svojo tj): Vokie le iz njega, se more z izgubo tega - rušiti povsem tudi tvoja volja, cii j j tako je z vsemi zgolj zemeljskimi in Vre tnogi morejo biti zelo lepi, častni zate ho , , 111 vsega spoštovanja, a vsi so nestalni, biblij.0''* vsebini I,a tudi omejeni in tako del,j *■ 'tato bi se z enakim veseljem kakor *n z„Za nai°d mogel čez čas posvetiti delu i'oi.,t| n°st> umetnost, delu za socialno re-'s(. *’ l,ehi za kulturni napredek itd. Kajti Sep, . 1 -e minljivo, končno, ne more pov-*a Pek traJno zadovoljiti našega duha, ki je *°jep a* neskončnega, za nekaj neminljivega ^ato bo duša ob vsaki še tako lepi, a Oglobi” '"'nl'ivi vrednoti ali cilju v svojih * i'h teženjih ostala neutešena, si bo
želela novih vrednot in ciljev, in tako tudi' tvoja volja vsaj v globini ne bo stalna in ne ■ “železno” močna.
če tore! hočeš doseči, da bo tvoja volja zares trajno močna, železno vztrajna, si moraš poiskati kot cilj življenja vrednoto, ki je povsod dostopna, neodvzetna, neskončna in kot taka naj višja. Le tako bo tvoj duh imel povsod dostopen, neodvzeten najvišji cilj, višjega niti ne bo mogel niti ne bo hotel iskati, ker bo ob njem našel to, za kar je-po naravi ustvarjen in no čemer njegova duša v svojih najlepših in najpristnejših globinah nepomirljivo hrepeni in le tako bo tvoja volja postala trajno trdna.
Taka povsod dostopna, neminljiva, neskončna in neodvzetna vrednota more biti le Bog, zato more biti le on tisti cilj, ki daje duhu najglobljo vsebino in tako tudi volji najglobljo moč in vztrajnost.
Kaj pa se pravi, imeti Boga za cilj življenja? Se pravi, spolnjevati voljo božjo. Kaj P» Bog hoče od nas? Hoče predvsem, da mi rastemo v čim popolnejše osebnosti, to je, da posvetimo sebe s krepostmi, hoče, da z vsemi svojimi najboljšimi močmi služimo bližnjemu tako v krogu družine, v poklicu, da nesebično služimo narodu, državi, človeštvu, Spopolnjevanje sebe in čim vestnejša služba tem zemeljskim ciljem v družbi je točaj edina pot, ki vodi k naj višjemu cilju, k Bogu, je nujen pogoj, da ga dosežemo, in tako v luči večnega cil ja — Boga, postane vse naše osebno posvečevanje, vse naše delo za družino, za poklic, za narod, za državo — služba božja, zato pa ima tudi vsaka žrtev, vsaka odpoved, vsak napor duha in volje v luči tega cilja ne le zemeljsko, ampak tudi večnostno vrednost. Zavest, spoznanje večnostne, neminljive vrednosti naših vsakdanjih odpovedi, naših vsakdanjih žrtev v službi posvečevanja sebe, v službi družine, naroda, države, človeštva, to spoznanje Pa daje zopet volji izredno moč, ko gre zanje.
če torej hočeš uspešno služiti raznim lepim zemeljskim ciljem in smislom življenja, če hočeš uspešno posvečevati sebe, če hočeš živeti kot najboljši član družine, če hočeš vestno in nesebično spolnjevati svoje dolžnosti do naroda, do države, moraš najprej sprejeti Boga kot najvišji cilj svojega življenja ter živeti najprej za ta cilj. Zato današnja psihologija brez pridržka in brez obotavljanja uči: če hočeš postati dober, notranje umirjen in urejen človek z močno vztrajno voljo, moraš sprejeti najprej vero v Boga, moraš predvsem služiti Bogu kot najvišjemu cilju svojega življenja.
Dr. HANŽELIČ.
Piše Janez Hladnik
Nadaljevanje

30. januarja. Lep nedeljski dan, vroč pa tako, kot jih poznamo v tej deželi v pasjih dneh letnega časa. Pa človek, ki ima drugih skrbi in misli dovolj, vremenske nevšečnosti lahko prezre, šele na vlaku, ki je potegnil •ob 17 uri iz Buenos Airesa, sem začutil, da je res vroče, toda brevir mi je dal dosti posla in tudi lepih misli, da mi je brzel čas in med tem tudi vlak. Niti opazil nisem, kdaj smo drčali skozi Ballester, Pacheco, Escobar in Otamendi. šele v Campani sem naredil amen in pogledal skozi okno. Severno obzorje je zakrival gost dim; najbrže je bil tam velik poljski požar, kar pač ni čudno v taki suši, ki je prav tedaj morila deželo. Vsi sopotniki so imeli tjakaj uprte oči... Radovednost pač! Moderni ljudje so v svoji “naprednosti” po ogromni večini tako otopeli za resnično ljubezen, da niti vsak deseti bližnjemu v stiski ne pomaga. Vsakemu je skrb le za lastno kožo. Prav tako topo motre nesrečo bližnjega, kot če bi bil to umetno prirejen film. . . Vsakemu se preveč mudi in ne utegne pomagati tistemu, kateremu se je zvrnil voz. . . Niti proseči pogledi niti izgovorjene prošnje premnogih ne ganejo; šele tedaj, kadar je sam v enaki nesreči, se zave, kako brezsrčno je tako ravnanje.
Hm. Takole se vozimo; drvimo z vlakom mimo soljudi, ki trpe, pa njihovo trpljenje le vidimo, a ga ne občutimo. . .
Meni nasproti je sedel možki, ki je oči-vidno čakal prilike, da me nagovori, in ko je videl, da sem končal molitev, sva bila kmalu v besedi. Fant je prišel iz Španije in bil na potu k sorodnikom v Rosariju. Pa je kar nekam tako sledilo iz njegovih besed, kot da bi bil rad tudi on Krištof Kolumb, kajti vse se mu je videlo tako narobe narejeno, da je že skrajni čas, da pride on in Argentince nauči, kako se dela... “Mire usted”. . . Fant je vedel vse in še nekaj več! To bo pač srečen njegov stric, premožen posestnik v provinciji Santa Fe, ko bo dobil tako iznajdljivega strokovnjaka za vse pod božjim soncem! Gotovo bodo imele njegove krave sedaj po tri teleta na leto, koruza bo dala po štiri češarke, dež bodo imeli pa kadar bodo hoteli! . . .
Zarate, Baradero, San Pedro, San Nicolas, mesto velike bodočnosti, kjer se gradi ogromna železolivarska industrija. . . Med tem se je znočilo. Kmalu so zamežikale iz dalje lučke na antenah in dimnikih in še malo, pa smo zaropotali na postajo v Rosariju, ki je drugo največje mesto v republiki.
Predno sem se prav ogledal, kje opazim kak znan obraz, mi je že zagrabil nekdo za kovček. Bil je bratranec Francelj, ki mi je predstavil tudi Janeza Vidmarja iz Otlice,. ki ima v Rosariu več sorodnikov, en brat pa je imel pred leti novo mašo doma in sem prav te dni čital, da je pridigal misijon v Gorici. Kar hitro smo imelo gotov načrt za tisti
večer in naslednje dneve. V Rosariju je
kaki?
500 naših rojakov. Med njimi je kakih
novodošlih. Vsako leto navadno pohitim
na obisk, da malo pokramljamo, in

preživim tiste 4 dneve prav z velikim
doščenjem. Le škoda, da kar ne m°reI?(, izpolniti želje dobrim rojakom, da bi ka našli duhovnika, ki bi mogel prevzeti sK za duše tamkajšnjih rojakov. Dogovorili sD1f se, da bo naslednjo nedeljo sveta ma^aM, kapeli pri šolskih sestrah na ulici Cordo 1646, kjer imajo sestre svojo hišo.
V naslednjih dneh sem obiskal rojake P Saladilu in po Delicias, kjer živi največ nas naseljencev v “sladkostih”, katere uživ . opekarji. Ta in oni je imel še kake P°’ sleke, kajti “rdeči” muholovci so tako P , brisano izdelani in s tolikimi sladkost namazani, da se je lahko ujeti, a Preti5Do težko izmotati. Vendar sem pa kar na sP10^. slišal izjavo: “Gospod Janez, sedaj pa že sP . vidim, da ste vi imeli prav. Pisma, ki Pfl. dejo od tam, in tisti, kateri se vračajo, ,g kazujejo resnico.” S sveto in pravično ne'^0, je povdaril pameten mož: “Le tega ne 1 y rem razumeti, kakšno vest ima človek, goni druge, naj gredo domov, sam pa }e e. gentinski kruhek je, nas pa izpostavlja varnosti, v kateri bomo morda vsi trpek-
SANTA FE IN PARANA
zna'
Od Rosarija proti severu je vse polno Q menitih zgodovinskih krajev. San h°re>vjS je kraj, zelo pomemben v zgodovini hoje' argentinsko svobodo. Tam imajo tudi s°teje sestre mal zavod. Ob obali reke Parana g6 odlična cesta proti mestu Santa Fe,, ki ^ le z imenom, temveč tudi s cerkvami P ß kako globoka je bila verska zavest PrVOtDre-naseljencev. Mesto šteje kakih 250.000 v ^ bivalcev in je važno rečno pristanišč®^], izvoz raznih poljskih pridelkov. Je ena starejših naselbin v Argentini.	^
Naših rojakov je tam malo. Vsega gka^i kakih 10 družin in nekaj samcev in “pozabljenih” ali Izgubljenih.	.
j6*
Santa F6. . . Kako globoko pomembno Bi si morda kdo mislil, da so tam “'tß, bolj pobožni kot drugod! Pa je veliko tacer-ki se ponašajo s častitljivimi starim1 6i kvarni, pa pravijo da “nimajo časa”, d vsaj v nedeljo k maši hodili. . . I 110 l0tH Saj je tudi kje kak mežnar, ki z zV.jp, ljudi k maši vabi in sveče v cerkvi pri tem pa pozabi, da je treba biti Pn in da je treba moliti. Saj je tudi ma1 pi pevec, ki lepo poje v cerkvi, a le zato, -j» ga ljudje hvalili, in celo kak služabnik 0 vjja: lahko pride do tega, da z usti P°.r‘a ugt» “Gospod, odpri moje ustnice in m0?avSega bodo oznanjevala Tvojo hvalo,” a od us tega je resničen le “bodo”... Gospod •>	;0
je vero primerjal s skritim zaklado1 hudič dobro ve, kako je treba, da 0
^'stega, kateri tega zaklada ne varje. Ker Je krščen na krščansko ime in se je v mladih Jetih naučil katekizma, živi v misli, da je *e vedno dober kristjan, če ga pa potreseš *n pripraviš do tega, da pove, kaj zna še 39žjega, se pa nemara zgodi kot s tistim, 'i se mi je pohvalil, da zna ves katekizem na pamet, potem se je pa sredi očenaša ustali in tako milo gledal ženo, z neizmerno krošnjo, naj mu pomaga naprej, da sem se ,J=a jaz usmilil in mu pomagal: pridi k nam "voje kraljestvo. . . “Veste, Gospod, včasih 186 zagovorim...”
‘'Kaj se boš lepega delal. Kar po pravici Povej, da nikoli ne moliš, neroda. Zdaj pa imaš! Prav ti je. Gospod, le vzemite ga v f°ke. Saj je res grdo, kako živimo brez Boga JP molitve, kot da bi nam bilo zapisano, da oonio sodnemu dnevu trobili,” tako je po-,8egla žena v besedo nekje v kraju, ki tudi k°si ime prav tako pobož.no kot je Santa Fe...
Hitro sem našel rojake. Premožen stari naseljenec ima mehanično delavnico in mi je rade volje postregel ne le s kosilom, temveč u‘H z avtom in me sam spremil, da sva Pohitela v Hornos, kjer živi največ Sloven-rfv- Premalo časa je bilo, da bi še pohitela v ^hadalupe, kjer stoji znamenito Marijino fyetišče in živi v bližini tudi precej rojakov. fHteti sem moral v Parana, ki leži onstran v°he, kakih 30 km daleč.
Parana je glavno mesto province Entre Kios in ima kakih 80.000 ljudi. Industrije je mio. Pomembna je le velika cementna to-arna, Pa vendar je našlo tamkaj tudi kakih . slovenskih družin svoj kruh. So večinoma ki iz Goriških Brd. Iz Evrope so prišli po etu 1922 in se obrnili tja zato, ker so imeli aPikaj že sorodnike, ki so prišli v deželo že Pred več desetletji in imajo tamkaj svoja
Posestva.
Parana je dolga vas, zato je tamkaj mnogo lanj pohujšanja kot po velikih mestih, in f ko so se tudi naši rojaki tamkaj v vsakem 'ru zelo dobro ohranili, čeprav nimajo obene posebne organizacije ali pa morda s.av radi tega. . . Od najprvotnejše skupine oveneev, ki je prišla v deželo po letu 18 80, w 1 samo še stari Benedetič, star 84 let. Vsi n uSi v naseljih: Cerrito, Gral Paz, Maria ande, San Hipolito, San Benito in Colonia (jjv 0(išli že po večno plačilo in zapustili de-j ceni slovensko ime in spomin poštenjakov j .Jkfrnih ljudi. Pa tudi med rojake, ki so v.JHi po vojni, je posegla božja dekla. Pringi'” lcateri zapušča v Parana mnoge svojce, Uj °Ve in hčere, poročene z otroci, me ni Slng®l več sprejeti s svojim prijaznim na-don.l0m- Preselil se je v svoj zadnji zemski Ijjk’ ki leži prav v bližini. Tudi pri Perso-§0 Vlh sem zvedel žalostno vest, da je mati <j0?Pe Celestine v domovini zapustila solzno 2a)ln°- • . “Saj je danes tam postalo tako Za °Stn°’ da vsakega blagrujejo, kateri se v®dno poslovi,” tako je nekdo omenil.
j,; Pravili so mi tudi o novodošlih, katerih prj®ekaj prišlo zadnji čas iz Evrope in so esH poročila očividcev, kako je doma.
keste, da je stari Mihelčič odšel domov?” Eisern tega še vedel, pač pa mi je bilo
znano, da je ponoči in podnevi sanjal, kako lepo zvone kravji zvonci na planini v pobočju črne prsti.
3. II .je v Entre Riosu narodni praznik. Zame je bilo kot nalašč, ker sem tako dobil vse ljudi doma. Res je bilo to vzrok, da smo malo več posedeli in kak “poron” (pivo) popili, pa je tudi bilo vroče, da je kar na kožo sproti šlo ven. Entre Rios časti generala Urquiza kot svojega velmoža, a njegova slava je taka, da ga s častjo imenujejo le nekateri, drugi pa postavljajo v dvom vrednost “njegovih zaslužnih dejanj” kot generala in pre-zidenta Argentine. “Blagor njim, kateri v Gospodu umrjejo, kajti njihova dela gredo za njimi,” tako pravi Sveti Duh; mnogi prosvetljene! prejšnjega stoletja pa niso v Gospodu niti živeli niti umrli... Bog jih je sodil, ljudje pa jih eni hvalijo, drugi obsojajo, eni jim spomenike postavljajo, drugi jih onečaščujejo, toda njim ni dano, da bi prišli nazaj in popravili, kar je bilo narobe.
Naslednje jutro sem moral misliti že na povratek v Rosarijo. Zadnji hip sem stopil na ladjo, in že smo se pognali navzdol. Spet so nas pozdravljali bleščeči stolpi in kupole ter holmiči, kateri dajejo temu mestu posebno idilično sliko. Parana je v notranjosti dežele, izvzemši kraje ob južnih jezerih, najbolj idilično mestece, če hodiš po njegovih večinoma visečih ulicah ali gledaš na njegovo podobo iz dalje, zraste v tvojem spominu Kranj ali Novo mesto. Le strašila pristaniških naprav kaze idilično sliko, ki je toliko bolj slovenska, kolikor bolj od daleč jo gledaš. še in še strmita za teboj zvonika cerkve svetega Mihaela in kupola stolnice.
Dobra ura vožnje deloma po široki strugi, deloma med otoki in po tesnih kanalih pripelje človeka spet na podnožje ogromnih pristaniških skladišč mesta Santa Fe, ki so polna žita, ki zastonj čaka že dolge mesece na ladje, katerih od nikoder ni. Ko bi ljudje malo bolj zares vzeli vero in socialni program Očenaša, malo več časa posvetili duši in se bolj potrudili, da bi uresničili človeško bratstvo, bi gotovo prišel kruh v zadostni meri na vse mize. . . Ker vodniki narodov ne pokličejo v posvet nebeškega Očeta, ampak skušajo na božji mizi sami odločevati po navdihih svojih malikov, pač ni čudno, če jim razdelitev ne more uspeti.
Ob pogledu na veličastne zgradbe in nakopičeno bogastvo mesta, ki nosi tako pobožno ime, se človek domisli besede preroka Izaija: “Dežela je polna zlata in srebra in njenih zakladov je brez števila. Vse polje le polno konj in voz. Polna pa je dežela tudi malikov. Molijo bogove, katere so si napravili sami. Na kolenih so ljudje pred njimi, zato je človek ponižan.”
Pristala je ladja. Pohitel sem in takoj dobil prostor na omnibusu, da pohitim nazaj proti Rosariju, 170 km daleč. Skozi bogato polje zoreče koruze, mimo pomarančnih, breskovih in jabolčnih sadovnjakov, mimo riževih polj, čez ponosne mostove in skozi bogata mesta smo drveli proti “roženven-skemu mestu”.	(Dalje)
LA CIENCIA MODERNA?
(El IV. capftulo de "El libro de la Vida" de Dr. Aleš Ušeničnik)
Tolstoy reflexionaba: La ciencia moderna, no podrla ella decirnos que es la verdad de la vida. La ciencia moderna es ciencia de los fenömenos. La ciencia moderna no conoce el mundo que sobrepasa los sentidos. Esta es, pues, la ciencia a la cual pregunto Tolstoy.
“Buscaba —dice— la respuesta en todo el reino de las ciencias humanas; la buscaba largo tiempo y con dolor; la buscaba no su-perficialmente, sino con la escrupulosidad an-gustiosa, obstinadamente, dla y noche; la buscaba como el liombre que estä junto al precipicio y tjueria salvarse; buscaba la respuesta, pero, ;no la encontre!”
Despues de todas las investigaciones y re-flexiones, Tolstoy sacö la siguiente conclu-sidn: “La ciencia no puede responder a la cuestion sobre el sentido de la vida. Las ciencias humanas me dieron un sinnumero de Claras y precisas respuestas a lo que yo no pregunte; a mi pregunta, empero, i>que es el sentido de la vida?, no pudieron contes-tarme nada!”
En verdad: Las ciencias se dividen en dos esferas: abajo hay ciencias empiricas, experimentales; arriba hay ciencias teoricas con la filosoffa a la cabeza. Pero ni ciencias experimentales ni filosofia moderna saben la respuesta a las cuestiones de la vida.
Por lo que toča a las ciencias experimentales, no puede caber duda alguna de ello. El sentido de la vida no se puede palpar, ni medir, ni pesar tampoco. Las ciencias experimentales observan con los sentidos; el espi-ritu, en cambio, la moralidad, la responsabi-lidad, la vida despues de la muerte, aunque existan, no se las puede sentir. Supongamos, pues, que el hombre tenga el alma; que el alma sea inmortal; que el hombre sea responsable de la vida; que el objetivo de la vida sea la bienaventuranza eterna; o al contrario, que todo esto no exista: las ciencias experimentales solas no pueden comprobar ni uno ni otro. Por consiguiente es absurdo es-perar de ellas la respuesta sobre el sentido de la vida. “Las ciencias empiricas”, dice Tolstoy, “ellas mismas reconocen su ignoran-cia en las cuestiones de la vida. Las ciencias dicen: que eres y por qu6 vives, no lo sabe-mos, ni siquiera nos interesa; mas si nos preguntas: que son las leyes de la luz; las leyes de las combinaciones qufmicas; las leyes de tu espiritu: a todo esto tenemos las
respuestas Claras, determinadas, inconteS' tables! ”
Lo mismo reconoce claramente, el filösof»' alemän Federico Paulsen: “Aquel optimistu® —dice— que esperaba en que la ciencia exaC' ta resolveria todos los enigmas del mundo )r de la vida, estä retirändose en todas las Par' tes. Era, pues, el engano... La esperanza 611 qile la ciencia exacta explicarä la esencia Aer las criaturas, se frustro; la ciencia no con-duce hasta el fin de las criaturas en nin=dn punto, ni en lo grande ni en lo pequeno; s* de establecerse la concepcidn del mundo sbl® sobre las ciencias exactas, entonces, bien, re' nunciemos a ellas para siempre!”
Esta conviccion estä fortaleciendose sie®' pre mas. El ano 192 6 el Figaro parisiens® abriö una gran encuesta sobre las relacione9 entre la ciencia y la fe (le sentiment reli' gieux et la Science). M. Robert de Flers i»' vito a los academicos franceses, los rep resen' tantes de las ciencias positivas (de la fisica’ de la quimica, de la historia natural y de la' matemäticas). A la invitaciön accedieron 7®' El resultado de esta encuesta, lo resumid Perier en las palabras, que significan el fin del cienticismo (la mort de scienticisnie)' esto es, el fin del parecer de que la eiend8" fuera todo; de que la ciencia pudiera c°n testar, especialmente, a las cuestiones vital®8-Aun cincuenta aiios antes, reconocio Picard" que muchos hombres de ciencia pensaron ett que la ciencia encontraria la ultima palat>ra sobre todo. Hubo algunos que eseribieron <3U® no existia mäs el secreto. Desde entonces 1°' pareceres sobre el sentido de las cienc®8 cambiaron mucho. Las teorias cientificas si guieron una tras otra con la rapidez intran' quilizante y tienen siempre mäs solo un ca räcter formal y simbdlico. La historia de la" ciencias estä llena de ruinas. No pidamos la ciencia lo que no puede ofrecernos —' cribe Lecornu. La ciencia observa los hecho8-efeetüa los experimentos, mide las cantida des, expresa los resultados de las investiSa ciones en las leyes aproximativas: he aqui todo lo que es capaz, y aun esto sölo imPer fectamente. El verdadero hombre de ciendä^ confiesa claramente, que sus metodos de n® gün modo puedan satisfacer todos los an^® los del alma humana. Andre, el discipul°(i Berthelot, que osado afirmaba aün, que 0 _ hay secreto en el mundo”, dice humü^®


«‘J
L°s que rehusan la religiön, las mäs de las ''6ces la rehusan por soberbia. i Como si la ^'encia humana pudiera resolver todos los etlignias de la vida! La eterna cuestiön “que” 1108 Persigue por todas partes y la ciencia no “abe su respuesta.”
^°r lo que toča a la filosofia moderna, ^°nfeso ya el positivista frances August Com-’ '9ue es ella mišma, en mayor parte, la CaUsa de la gran crisis de nuestra čpoca. Y
■«sto
ocurre porq;ue en nuestra -epoca no hay
‘Psofia alguna, sino s61o una anarqula in-61ectual, “El mayor mal de nuestra epoca”, j’Jo Comte, “es que se abriö un abismo en-6 los espiritus en lo tocante a la verdad Pdaniental”. “Las opiniones sobre las cues-°bes de la vida”, dice otra vez tambien aUlsen, “son tan diferentes como las direc-^lobes en la brüjula”. Con la mirada enigmiä-ca de la esfinge del Egipto estä hoy gran l*arte de humanidad an te la cuestiön: <,De nde y adönde? Un sistema derriba a otro. _ 111 o las burbujas, para usar la trase de Itaire, suben al aire, relucen algunos mo-nHtos en los colores de arco iris, pero Que el hombre logre percibirlas bien. ^ deshacen y desaparecen en la nada. Y co-0 bien noto Voltaire de tales sistemas: aßto mäs estän hinchados, tanto antes des-_ r®cen, como las burbujas, que infla el 1$i° y deja subir al aire.
^1 Cardenal Mercier quien apreciaba mu-l°s grandes adelantos de la ciencia mo-r$la, pero rehusaba la moderna filosofia, le a, u‘a el catedrätico italiano, Luigi Credaro: 4 Oblo estä de acuerdo, que admita los pro-sos de la ciencia moderna, mientras que Use la filosofia moderna? —le contestö
preguntando el Cardenal Mercier—. <,Que filosofia moderna? iQuiön es su representan-te? <,En que Universidad de renombre se en-seiia? i En que libro se puede hallarla? Veo, bien, un nümero sobremanera grande de filo-sofos y de sistemas filosöficos, pero, la filosofia moderna, filosofia que proviniera de las ciencias modernas y les diera su caräcter, su espiritu, esta filosofia: yo no la veo en ninguna parte. Esta uniforme filosofia es fräse, ;abstracciön! Es, pues, esta filosofia el idealismo, que nuevamente estä apoderän-dose de los puestos honrados en las Univer-sidades alemanas? O lo es el voluntarismo de Schopenhauer, o el animismo de Wundt, o el fenomenalismo de Ziehen? O, tal vez, el empirio-criticismo de Avenari? O tendencias metafisicas de Volkelt, de Paulsen? O dirijä-monos a Inglaterra. iiQuizä es aquella filosofia el semipositivismo tenido de monismo? i O, por Ventura, es esta filosofia el panteis-mo napolitano de Vera y de sus discipulos? iO vamos a buscar aquella verdadera opiniön filosöfica a Francia, a los neocriticistas, como Renouvier, Secretan, Boutroux?”
iFilosofia moderna!, idönde estäs? Las adquisiciones de la ciencia moderna, las ve-mos; vemos los fragmentos; pero la sintesis, la uniforme opiniön filosöfica, no la vemos en ninguna parte. El sistema derriba el sistema, por todas partes gobierna una anarqula intelectual.
Y en esta anarqula no hay claridad en ninguna parte; ;en ninguna parte hay luz! Si preguntamos aün a las singuläres escuelas filosöficas modernas, no encontramos las con-testaciones a las primeras cuestiones de la vida: ;en ninguna parte!
Roman Hugo Wasta. (Nadaljevanje)
^v. e Pa še nekaj drugega, kar spovednikom a°v>to pomaga, da se ne po vrača jo sPoyV toislih na stvari, ki so jih slišali pri razen seveda, če gre za kakšen za-Sp 6,1 Primer. ki ga je treba preštudirati. V6(^et*n'k se navadi pozabiti, kar je bilo po-c6rn n° v spovednici; ob srečanju s spoveden-Hjv na kakšnem drugem kraju ne ve o njem ' več kot to, kar je zvedel o njem izven
^vednice.
^elen ni nič omenila patru Gazapu, da je
spremenila svoje ime, kajti po njenem ple-menitaškem poreklu bi ji pripadal naslov pl. Aguinalde y Guernizo. Tudi mu ni omenila, da še vedno upa na snidenje z možem. Sama je prav dobro poznala svoje pravice, pa tudi dolžnosti. Po vsem tem, kar je doživela, je resnica samo to, da je še vedno upala in verovala — contra toda esperanza — proti vsemu upanju, da bo še našla svojega Jorgeja in zaživela z njim skupno življenje.
Toda nekega dne ob zori, ko je začula zvon misijonarjev, ji je padlo v glavo nekaj ne-
Bazilika Presvetega Zagramenta v B. Airesu, kamor Slovenci iz iniigr. hotela radi zaliajaJ®
skončno žalostnega, kar se ji ni še nikdar primerilo: Razlaga sanj, ki jih je imela pred nekaj leti. Videla je svojega moža, kako gradi neizmerno visok zid med sabo in njo, da tako loči, kar je, združil Bog. . . ona pa je s krvavimi rokami skušala rušiti krute skale, ki jih je on grmadil. . .
Ko je začula glasove zvona, s katerim je cerkovnik farne cerkve oznanjal zorno mašo ob šestih, se je spomnila teh sanj; začutila je, kakor da bi ji nekdo z najfinejšim operacijskim nožičem zarezal v nežno tkivo srca, da mu zada premišljen in neizogibno smrten sunek.
V trenutku je tiste sanje takole dojela: Da bi njen Jorge, v trdnem prepričanju, da je umrla, šel za svojim davnim klicem in stopil — v samostan. . . ? Kaj bi storila v primeru, da najde svojega moža kot posvečenega duhovnika in celo redovnika?
Nekoč je o tem že govorila z njim samim in sicer v šaljivem kramljanju, kot se pogovarjamo o stvareh, o katerih verujemo, da se nikdar ne bodo zgodile. On ji je tedaj odgovoril: “če bi se primerilo, kar praviš, kaj bi ti kazalo drugega, ljuba moja, kakor da me pustiš v rokah Gospodovih: tudi ti bi postala nuna, in jaz bi ostal v samostanu.”
A ona, ki je čutila več poklica za morskega razbojnika, kakor pa za nuno, mu je takoj odvrnila: “Dobro se poznam in vem, da nisem za nuno. Torej če bi jaz ne hotela stopiti v kiošter, kaj bi bilo potem?”
Ko mu je omenila to težkočo, je odgovoril malce melanholično: “ V takem primeru
bi mi ne ostalo nič drugega, kakor da zaPu' stim duhovništvo in se vrnem k tebi. .
Tedaj je Belen svojega Jorgeja zmagoslav' no objela, ga poljubila in mu pošepnila ®a uho: “Prisegam ti, če bi me ti ali kralj ali papež ali kdorkoli spravili v kiošter, bi ®s!a iz njega, še prej pa bi ga zažgala. Prav tak® pa ti tudi obljubljam, da te nikdar ne bi sl' lila, če bi odkrila, da ti nočeš živeti z menoj» ampak bi... ”
“Kaj bi storila?” Tokrat je odgovorila z nejasno kretnjo in tiho dodala:	“Resnic®0
ne vem, kaj bi storila, toda na noben nači® ne bi šla proč od tebe. . . ”
No, od tedaj se je v življenju Belen marS’ kaj spremenilo. Sest let je preživela kot “ki® ljica” na skalnatem otoku v puščobi sr®^ morja... Zdaj pa je v borbi s svojo us®®0 prišla v to kulturno državo in išče izgubil® nega moža, da bi našla očeta svoji hčerk»®1 Moramyi.
In iz skritih želja, ki jih goji srce i® s! jih lastna pamet ne upa priznati, se je z ä v njeni domišljiji pojavil ta visoki zid, kak°^ ga je nekoč videla v sanjah, in začela je glabljati, kaj bi bilo, če bi se res to zgodil0^
Ne! Ne! Rajši ne misli na to! če bi Pa r®__ do tega prišlo, bi se vrgla v borbo in bi stranila vse ovire ter si priborila to, ka1 gre. Ni namreč sama. Tudi njena pravica ^ samo njena: s seboj ima hčerkico Mora®1^ rojeno na onem otoku, ki ima zdaj sedel® ^ in hodi v šolo k usmiljenkam, ne daleč od ^ danjega stanovanja, ter se prav zdaj P1®P , lja na prvo sveto obhajilo. (Se nadaU®!®
:.${., ai 'ški nadškof kardinal „ji lai'd je zavzel stališče do 'ania progresivnih katoliča-(“katoliške levice”) ter ^ ‘h sodelovanja s komunisti.
k° pravi: Katoliška Cerkev j,. s°ia vsako krivico in se bo-p z(asti za pravice delavcev.
'^ati pa moramo svoje tor* e ° delovanju tistih ka-HiHt*D0V’ hočejo v komu-stranki dosegati ures-(]nltev delavskih želja. Nava-hav Cerkev le splošna tUk Gc’.ila, drugo prepusti ver-)qv °jh, da podrobno sami od-kriv10' dar pa ob posebnih ■<, **ah vidi, da je treba po-0,1 o določiti svoje stališče,
naredi tudi to, in sicer takrat, kadar so posebej ogrožene duhovne koristi vernikov. Naredi to po svoji dolžnosti iz zavesti svojega poslanstva. Nekateri katoličani mislijo, da morejo razviti svojo politično delavnost bodisi v sami komunistični stranki, bodisi v najožji povezanosti z njo. To hoje gibanje progresivnih katoličanov. Opozoriti moramo na nevarnosti, ki jih to ravnanje skriva v sebi. Katoličani, ki sodelujejo pri delu s komunisti, pridejo v nevarnost, da se v političnih vprašanjih oklenejo načel, ki so od Cerkve obsojena. Prav tako bi zmaga
>oh* * * * vi carigrajski patriarh, je kV EPiru v Grčiji 1. 1886, ^-Un • ^eset let pravoslavni Atp llz v Bitolju, pozneje v $v ?ah, kjer je bil 1. 1923 po-j0l^n v škofa in 1. 1931 do-:j’on-n Za arhiepiskopa v New-p0stu\ odkoder so ga sedaj ke„ avHi na prestol pravoslav-■fhav £,atriarha v Carigradu. 6iu p°s^avnl amer. verniki so pj0 aa(i 500.000 dol. za zgrad-p^^.hatriarškega sedeža. Novi $k0 *arl1 ie izdal svojo pastir-Vse Pošlanico, v kateri kliče obr-Cerlcve k sodelovanju za Ive.6111,30 kršč. tradicije in eti-
riki® televiziji so v Sev. Ame-Če »ogli prisostvovati posve-bosv' T, novlh škofov, ki jih je kaga 111 kard. Stritch iz 'Chi-
bb),. ,°]s bodo na Japonskem ■sv, pl. * -tOO letnico prihoda koy0 la,,^'ška Ksaverija v nji-do n, »eii'®lo. Udeležili se bo-moslave tudi pogani.
(lil$tjn el=*ii je umrl opat bene-flu Kifcev Celestin Lou. Po ro-doS6geaiec je v svoji domovini
batnvpv visoke časti, bil hister '. Poalar|ik, zunanji mi-hlk.	nato min. predsed-
n •	min. yicuscu-
Pil 'j. ?; j® Pustil svet in vstopi, k,en"ediktincem
•Vemsi .	eiodbcij.
Zata,]j kl škofje so v strahu Sv°ji 1 l,Ue ustave sklenili na onferenci proglas, v ka-
kot nabožen pisatelj.
terem zahtevajo, naj se zagotovi staršem verska vzgoja otrok v zasebnih in javnih šolah ter sprejme tudi konkordat.
Obsodba madžarskega pri-masa in protestantskih pastorjev iz Bolgarije pred Zvezo Narodov. Vzhodni blok je napel vse sile proti tej točki, pa je bil preglasovan po državah, ki so vsaj nekoliko začele uvide-vati tiranijo modernih sovražnikov krščanstva in vsake vere.
Misijon v Celovcu od 21. nov. do 19. dec., ki se je začel na robeh mesta in Se bližal središču, je po poročilih lepo uspel. Porabili so za propagando vsa moderna sredstva. Obisk družin, kinopred-stave, letake. K pridigam je prišlo 5 0% ljudi in 2 7% k sv. zakramentom. Velik je bil zlasti obisk mož in fantov, ki pred 20 leti sploh niso hodili v cerkev. To so izkusili, da mase kot celote ne morejo zajeti brez urejenih apostolskih skupin, ki so jih tam združili v Marijan, kongregacijah.
Karto človečanskih pravic, ki so jo izdelovali tri leta, so sprejeli v ZN z 48 glasovi, ki jim ni nihče nasprotoval, le 9 članic vzh. bloka se je zdržalo glasovanja. Ni uspelo v te določbe vnesti misli o bož-
komunistov pomenila znatno oslabitev vere, krivično omejitev pravic Cerkve in porast totalitarnih metod marksizma. Zato Cerkev ne more dopustiti sodelovanja s komunisti. So primeri, ko se bodo borili katoličani vzporedno s komunisti včasih za iste dobrine, toda brez bistvene povezanosti z njih ustanovami. Cerkev ve, da komunizem tako krati pravice človekove, da se ne more resnično boriti za njegovo svobodo. Naj katoličani razvijejo svojo delavnost samostojno, ne da bi se vezali na filozofijo in organizacijo, ki v svojih temeljih nasprotuje katoliškim načelom.”
jem vladanju sveta, pač pa so sprejete točke o svobodi vzgoje in vere, varstvu družine, zasebne lastnine ter plači po določbah krščanskega socialnega nauka. Več katoliških organizacij, med njimi Pax Romana, je v posebnem pismu predsedniku ZN obžalovalo, da niso vstavili omembe božjega vladarstva sveta ter ne omenili večnostnega cilja človekovega in tako pustili ob strani versko misel velikanskega števila ljudi na svetu. Prav tako obžalujejo, da je v tej karti na tihem obsežena določba o ločitvi zakona.
Francoski škofje v svojih pismih obravnavajo moderne socialne probleme. Tako mgsr. Le Couedic iz Troyes govori o izboljšanju delavskih stanovanj. Msgr. Fleuryu iz Nancy-ja uči, da se kristjan v časih bede ne sme ukvarjati s črno
borzo. Nadškof iz Bourges poziva ljudi, naj Se vrnejo k pravičnim cenam.
Nove svetnike je predložila
v proglasitev sv. očetu kongregacija sv. obredov, in sicer sv. Ivano Valois, francosko kraljico, Italijanko Bartolo-mejo Capitanio (u.	1505),
ustanoviteljico Hčere Matere usmiljenja Marijo Jožefo Ro-sello.
“Poročilo” mednarodnega tajništva kat°i. mladine je izšlo. To tajništvo hoče povezati katoliško mladino sveta, ji razširiti obzorje ter jo med seboj upoznati.
Obsodba progresivnih kristjanov v Italiji. — Objavil jo je “Osservatore Romano”; nje pobornik dr. Rodano je bil izobčen. Ta je najprej tesno sodeloval s fašizmom, kasneje ustanovil “katoliške komuniste”, ki jih je sedaj preimenoval v kršč. progresiste.
Semenišče za sociologijo je ustanovil škof v Malagi, v katerem naj bi duhovniki študirali vprašanja socialnega apostolata in se specializirali v njem.
Zaprtih katol. duhovnikov na Poljskem je 330.
Napovedujejo proces proti praškemu nadškofu dr. Jožefu Branu. Prav tako se bojijo za polj. kardinala Sapieha.
Protest uni jat škili škofov v Romuniji, naslovljen na min. predsednika Petra Groza, pravi, da škofje, ki so ta protest podpisali tik pred odhodom v ječo, ne bodo nikdar priznali priključitve unijatske kat. cerkve k pravoslavni ter odločno protestirajo proti preganjanju duhovnikov in vernikov od strani države.
Katol cerkve v Litvi zapirajo po odloku vlade, ki je
odredila, da ne smejo biti odprte cerkve bližje kot v razdalji 7 km. S tem so zadeli zlasti dušno pastirstvo v mestih.
no družbo; proti resnicam Cerkve uči svoj lasten nauk, ki zajema že mladino in odrasle. Prišla je zato ura, ko se mora učiti in razširjati evangelij, saj je po besedi Pija XI. verska nevednost največja sramota naše dobe. .
Preveč duhovnikov v nadškofiji Boston. Po izjavi škofovi jih je namreč imel zadosti, pa se je nato še prijavilo 100 kandidatov za semenišče.
Dušnopastirski tečaj na Dunaju so imeli za letošnji Božič avstrijski dušni pastirji in so obravnavali vprašanje pod naslovom: “Cerkev v sedanjem svetu. Način in moč krščanskega vplivanja.”
Važnost sv. pisma je hotel povdariti škof iz Clermonta, ko je priredil tečaj pod naslovom “Teden evangelija”, kjer pod raznimi vidiki pov-darja pomen evangelija za sedanji čas.
število katoličanov na svetu po novejših vatikanskih statistikah znaša 725 milj. in sicer 600 milj. belih, 50 milj. črncev, 25 milj. Arabcev in 2 5 milj. pripadnikov različnih
Cerkev v sibirskih katakombah šteje okrog en milijon vernikov, in sicer Poljake, Litvance, Litavce ter Nemce.
Ob vrnitvi mehikanskega predsednika republike iz USA so eno uro zvonili zvonovi po vseh cerkvah po odločbi nadškofa iz Mehike. To kaže lepo razmerje med Cerkvijo in predsednikom, ki ne izvaja še vedno veljavnih protiverskih zakonov proti kat. Cerkvi. Ti zakoni prepovedujejo verski pouk v šolah, pogrebe, procesije, nošnjo duhovniške in redovniške obleke. Dejansko so pa že celo redovnice po bolnicah.
Francoski gen. Mademoiselle de Miribel, najožji sodelavec gen. de Ganila med vojno, ki jg vodil začasno franc, upravo v Alžiru ter bil vojaški ataše po vojni v Londonu, je vstopil h karmeličanom.
Pariški kard. Suhard je zapisal, da ateizem ne napada samo posameznikov, da bi jih osvojil, temveč proti Cerkvi postavlja povsem organizira-
Ouhovnikov na svetu je po tej statistiki 497.000, in sicer je 250.000 od teh redovnikov in 18.000 misijonarjev.
Kardinalski kolegij v začetku 1949. Od celotnega števila 5 6 kardinalov jih je v rim. uradih (kuriji) 16, zunaj pa 4 0. Po narodnosti je neitali-janov 35, Italijanov 21. Trije kardinali so redovniki (Schuster benediktinec, (Piazza karmeličan, Tien član reda Božje Besede). Po imenovanju so 3 od Benedikta XV. 26 od Pija XI. in 27 od Pija XII. Italija ima izven kurije 6 kardinalov, Francija 5, Nemčija 3, Španija 2, Belgija, Anglija, Holandija, Avstrija, Poljska, Portugalska, Madžarska po enega. V Ameriki-USA 4, Argentina 2, Brasilia 2, Chile, Kanada, Kuba, Peru po enega; Azija ima 3 kardinale, Afrika in Avstralija po enega. Po starosti nima kardinal Griffin niti 50 let, 11 jih je med 50 in 60 letom, 19 med 60 in 70, 19 med 70 in 80, in 6 kardinalov nad 80.
Aretacije na češkem, češka policija je zaprla kakih 60 oseb pod očitkom, da so vohunile v prilog USA. Med aretiranimi je 16 generalov, tri redovnice in predstojnik fran-
čiškanskega samostana v Bra' tislavi. Večina med njimi i9 Slovakov.
Javno debato sta imela ital-p. Bombardi S. J. in komuni' stični senator Spano v C»' gliari na Sardiniji. Pod našlo' vom “Za blagor človeštva krščanstvo ah komunizem’ -sta debatirala pred 40 posLj' šalci, od vsake stranke po 20, prenašali pa so debato P9 zvočnikih. P. Lombardi je re' kel, da je komunizem pole^ krščanstva edini sistem, ki da' nes vžiga, je pa konkreten iz' raz marksizma in zato mat®' rializem. Upa, da se bo zrušil-dočim se bo krščanstvo prer®' dilo. Kom. senator pa je rekel-da komunizem in krščanstvi" nista nazdružljiva, ker tudi komunizem pozna duhovn® vrednote:	domovinsko ljube-
zen, čast. Oddaljuje oba le klerikalizem. Iz nauka cerkveni/ očetov je hotel pokazati, da le komunizem le prava oblik? krščanstva. Ko je p. Lombard1 to zavrnil, sta si podala rok® in se objela. Po sodbi ital. JaV' nosti pomeni to velik uspeh P' Lombardija.
Kardinal msgr. Grifin o p°^' tični odgovornosti katoličan0'/ “Imamo splošno volilno Pr‘^ vico, kar pomeni dolžnost z ^ katoličane. Imate svobodo v0 liti vsakega kandidata 1 stranko, samo da stranka zastopa načel, nasprotnih »a ravnemu pravu in Kristus0' vemu nauku. V Angliji sin®1^ voliti vse stranke razen munistov, ki imajo za cilj ^ tajiti Boga in zatreti vero. j volitvah ni nehala vaša do ^ nost, temveč morate skrb® paziti, kaj poslanci v vas® imenu delajo. Politiki g°v.d. jo, da delajo po volji stva, ne morejo pa te voh poznati, če ljudstvo molek * to moram pozvati katolie?11 / da bolj aktivno sodelujejo politiki. Vedeti morate, ka^_ šni zakonski predlogi se sta Ijajo v parlamentu, in svoL. mu poslancu morate poved stališče. Ko je zakon sprej r je za protest že prepozno-Kardinal Spellman j® ot'<‘!1 ril zasedanje amerikansK®?-senata, kar se je zgodilo Pr v zgodovini ameriškega P tičnega življenja.
Katoliške oddaje po raty’g-so začeli na Angleškem z. s„, žičem 1. 1948. Anglikanci to že imeli. Vodi te verske ^ daje frančiškan p. A udr®r Postaja je tako močna ka vatikanska.
k
. Katoličani v USA imajo ze-l° r'azlito šolstvo. Imajo 25 Univerz, 16 8 kolegijev, 2105 pednjih in 79 44 ljudskih šol. Učiteljstva oz. profesorjev Lhajo 97.4 74 in učencev A584.644.
Caritas v USA je darovala l>°trebnim deželam v pretek-6111 letu 5 5.000 ton blaga v
vrednosti 15 milj. dolarjev, kar pomeni napredek s preteklim letom, ko so darovali 30.000 ton.
Stanje katolicizma na Kitajskem je tako: Katoličanov je 3,252.000, katehumenov 195 tisoč, škofov 93, duhovnikov kitajskih 2567, zunanjih 2833. Redovnic kitajskih 4735, zu-
Odločba hrvatske vlade gle-verouka. Znak, kako se Oga 'Jugoslovanska komuni-■ t,('na stranka za verouk, nam dokaz odlok hrvatske vlade L Zagrebu iz 1.	1948, štev
v°°42. Dobili so jo voditelji A.Seh šol. Vsebuje tale vpra-vctnja; 1. Ali se v šoli poučuje verouk? 2. Koliko učencev v sakem razredu obiskuje verouk? 3 Koliko jih hodi k ,6rouku v cerkev ali kam "Olgam? Kam? 4. Koliko 'da??cev h°di v cerkev ob ne-*1Jah? 5. Kakim slojem pridajo učenci, ki hodijo k ve-'tmÜ . ln kaki narodnosti pri-< dajo? g Navedite popolna i-nena tistih, ki poučujejo ve-■j, uk, odkod so dobili dovo-^u.uje za ta pouk, kakšno je
kalr°Vo razmerJe do učencev, ko se zadrže napram ljud-$ !m oblastem, kako se obna-in l- nai3ram drugim učiteljem kako izvršujejo svoje dolžili? ' 7' Kateri učitelji vero-a dobe kako plačo od drža-k0,a^i °d kod drugod? Koliki ' 8-v Imena vseh učiteljev, kyjUuuCujejo verouk ali v cer-te 0,1
' °'j?je ni bilo izdano? 9. Ka-a0v(luhovnik vabi starše, da
1 ali kje drugje in navedi-i'azlogg, zakaj jim tako do >0 ,nje ni bilo izdano? 9 dovBukovnik vabi starše,
:je °lijo pouk verouka za svo->a);)?troke? s kakimi sredstvi kk,,1. duhovnik otroke k vero->Ze ’ 10. Kakšno stališče za-gle.,116'10 ljudske organizacije >-	6 Poučevanja verouka? 11.
učitelji obiskujejo ne-
ateri
tfjsko
cerkCev jemljejo s seboj v čj]u 12. Ali je proti naro-se kje v kaki šoli obešeno vrenje križa ali kako drugo
^v. Zn a m om' d 1 Q Ali tci V
'slUžbo^ ali drugo
0 vseh teh vprašanjih?
trohni upravitelj iz Sv. Pelje . Ljubljani Pavlin Ivan
znamenje? 13. Ali kak še opravlja službo or-cerkveno • 14. Kaj misli učitelj-
ječi
znorel. Prepeljali so
ga na Poljanski nasip. — Prav isto se je zgodilo s kočevskim dekanom Petrom Flajnikoni, ki so ga ponovno zaprli, ko jim je ušel.
Zaprli so v Ljubljani frančiškana p. Krizologa z Viča ter tudi dr. Mikuža Metoda. V Ospu so zaprli župn. Fr. Zlobca, Izginil je župn. upr. v št. Vidu pri Stični Janez Bergant.
Smrti med duhovniki v domovini. V visoki starosti je umrl v stiškem samostanu župnik Lesar Janez. Dolgih 30 let je bil župnik v Šmartnem pod šmarno goro, odkoder so ga pred 8 leti pregnali Nemci in se ni več vrnil. S svojim zglednim življenjem in molitvijo je bil neizčrpen zaklad za faro. iDober mesec za svojim sošolcem dekanom Hladnikom je odšel kot zadnji iz svojega letnika po plačilo za svoje delo.
Na Goriškem je umrl dekan Jožef Godnič iz Dornberga. Bil je odločen, a previden nasprotnik komunizma, pa so ga kljub temu lansko leto za 14 dni zaprli, čeprav je pod fašizmom veliko trpel. — Dne 20. febr. je pa umrl starosta goriške duhovščine župnik Josip Kosovel. Na več krajih je župnikoval, nazadnje v štan-drežu skoro 60 let. _ V Ga-berjah pa je umrl upokojeni dekan Kos Jožef, star 84 let. V bivši zoni B imajo dekani pravico birmovati.
Sv. oče blagoslavlja slovenske Marijine družbe v Gorici no brzojavki, ki jo je msgr. Montini poslal voditelju msgr. dr. Brumatu.
Duhovniška imenovanja. Bernard Špacapan, dušni pastir v Jamljah, je bil imenovan za župnika v Podgori pri Gorici. Bivši škofij, kancler v Trstu dr. Škrlj gre za kaplana v Rojan.
nanjih 2046. Lepe številke.
Japonski cesar se po poročilih jezuita p. Herzoga zanima za katolicizem. Katoliški zavodi redno dobivajo podporo z dvora in jih cesar z ženo obiskuje; tako je na enem svojih obiskov na severu stopil tudi v katoliško kapelo in se dalje časa pomudil pred Najsvetejšim.
Zlato mašo je obhajal slovenski kanonik čedadskega kapitlja msgr. Ivan Petričič, na sv. Jožefa v Čedadu, drugi dan pa v rojstni vasi v Gorenjem Branasu.
P. Marijan, kapucin, je iz Gorice prestavljen v Loreto za sveto leto.
Takoj po Božiču so odpeljali župnika Kraglja iz Livka in do danes ne vedo, kje je.
Obsojeni zaradi spovedne molčečnosti so bili duhovniki gg. Planinšek in Skuhala v Ptuju.
Slovenci v Trstu imajo na 7 krajih svojo službo božjo ob nedeljah.
Duhovniška imenovanja v tržaški škofiji. Za župn. upravitelja v Dolini sal. g. Štuhec, za kaplana v Boljuncu g. Andrej Gabrovšek, za podravna-telja Ap. molitve za slovenski del tržaške škofije lazarist dr. Gracar Jože.
Zaprli so ponovno stolnega dekana dr. Kimovca v Ljubljani ter škofij, tajn. Božidarja Slapšaka.
Skrunitev letošnjih božičnih praznikov v domovini. Po vseh uradih so delali in tudi zunaj ni bilo nobenega praznika, prav tako niso imeli dijaki počitnic. Za novo leto pa so zasadili jelko prav po poganskem običaju. Rudarji v Zagorju so imeli na Božič delavsko tekmo.
Nastavljen je dr. Požar Ant. za župnega uprav, v Tinjanu v Istri, tinjanski župnik Tomo Banko pa je postal stolni kanonik v Poreču. Za profesorja na slovenskih srednjih šolah v Trstu je bil imenovan č. g. Stanko Žerjal iz goriške škofije.
Aretirana sta bila dekan v Tolminu g. Vodopivec ter župnik iz Šenčurja ter prodekan za kranjsko dekanijo Franc Vavpetič.
AVELLANEDSKI JUBILEJ
13 let bo že 12. junija, odkar se zbirajo Slovenci pri službi božji na Avellanedi-Pred 13 leti, na ta dan, j® svetniški Don Orione, ki je* med tem že odšel po večno plačilo in naše delo blagoslavlja iz nebes, prisostvoval naši prvi službi božji in nam z veseljem dal na razpolago-hiralniško kapelo, ki je bila-prav tedaj dodelana.
V 13 letih se je marsikaj zgodilo, a kljub oviram, težavam in spremembam je slovenska služba božja naprede-
VSTALI SA4C
Za večino od Slovencev v Argentini je bila letošnja velika noč prva v novem kraju.
Pripravili smo se nanjo s postnimi pridigami ob nedeljskih popoldnevih. Gledali in spoznali smo Boga v njegovem trpljenju. Hvaležnost "do Jezusa smo začutili v vse večji meri in ob njegovem zgledu ter v moči njegove milosti nam je breme našega trpljenja postalo lažje.
čim bolj se je velika noč bližala, tem bolj smo čutili, da mora obstajati naša hvaležnost predvsem v dušni čistosti — v očiščenju. Hvaležni moramo biti, da je bilo za sv. spoved tako lepo urejeno. Saj so mogli Slovenci opravljati spoved ves post. V dolgih vrstah so nedeljo za nedeljo čakali očiščenja, tja do velikega petka in sobote, ko
so duhovniki spovedovali go v noč. Posebno pripravno priliko pa smo imeli na tiho soboto, ko so slovenski duhovniki prišli v Ramos Mejio, San Justo in Florido, na cvetno nedeljo pa v San Martin, Ciu-dadelo in Montegrande. Tako je mogel vsak očistiti dušo.
Za veliki petek se je salezijanska cerkev na Belgrano povsem napolnila. V križevem potu smo spremljali Gospoda, v pridigi se poglobili v njegovo smrt. Potem nam je pa pevski zbor pel koralni liturgični pasijon v slovenskem jeziku, z dr. Kimovčevimi vložki za zbor. Iz vseh krajev so prišli Slovenci počastit sv. Križ.
Kristus pa ni ostal v grobu, temveč tretji dan poveličan vstal. Vstajenje smo še po-
sebno lepo doživeli. Na velik01 soboto smo naredili tako, kakor smo bili vajeni doma. Ta' koj po dvanajstih so šli duhovniki po vseh naseljih in središčih, kjer živijo Slovenci, da blagoslovijo velikonočno jagnje. San Justo in Moron, Ramos Mejia, San Martin in Ciudadela, Florida, Munro Carapachay, San Antonio, Ra' nus in Fraternal, v mestu na Ramon Falcon in na BelgranU po procesiji, “žegen" ni bil ta' ko bogat kot doma, a živa 1® bila slovenska vera in veselo slovensko srce...
2e se je bližala ura peti P°' poldne, ko so oživele poti Pr° ti cerkvi. Sprevodniki tramva' jev so že vedeli, da moral0 ustaviti na ulici’ Yapeyu, k°' so ves čas poslušali poznan0
slovensko govorico, dasi je nl' so razumeli. Prišlo je tolik0
'
OBLETNICE M.\Š.\TšKL(> ' POSVEČENJA MEI) SLOVE'" SKIMI DUHOVNIKI
Zlato mašo bodo obhajali
1.	Dr. Josip Demšar, Pr° j
na učiteljišču ter honorarn^ predavatelj na bogoslovni ta' kulteti do vojne.	^
2.	Erzar Franc, župni‘v Besnici na Gorenjskem. ^
3.	Kramar Janez, župnik
Ribnem.	„ r
4.	Franc Pengov, profes°
v škofijski klasični gimnazij • sedaj v Gorici.	-0T.
5.	Janc Peter, župnik v v dicah na Gorenjskem.
'Vala. ob plemenitem prizade-anju dobrih Prekmurcev in ,°žrtvovalni delavnosti pevo-jP^ij Cirila Jekšeta in Cirila z rena, katerima so pevci tudi Veliko požrtvovalnostjo od-Sovarjaii.
*2. junija hočemo proslaviti l obletnico te naše službe lik^6 in povabimo ob tej pri-ij/ tudi ostale rojake, da po-v.*te na Avellanedo k sveti ma-/ °b 10. uri ali pa k popol-j. bski pobožnosti ob 16. uri.
apela je u ulici Manuel Ese-v Vez 630, to je v prvi ulici j 2 to ost Puente Barracas na v°' Proti Dock Sudu.
$ KRISTUSOM
li kakor nismo pričakova-ualeg nad tisoč. Duhovniki {r v.perkvi odpeli slovesne ju-kainJice’ Potem pa je vse ča-{a ? trenutka, ko je izpred ol-j0 Ja zadonela Aleluja, ki so tHa?eVci prav mogočno povzeli	• Kdo na veliko soboto
^mislil na dom, na vstajenj ' Pomlad prihaja, mačice n v°di oznanjujejo vstajenje H0vP°?ovo! Zemlia vstaja v kj 0 življenje! O srečna pot, vj-jr se med belimi znamenji lijj6 vstajenjska procesija! Veto r<^eee bandero plapola. . . H)i	slepa cesta težkih spo-
tu..0v. A zdi se, da smo imeli o„j tu lepšo procesijo kakor W Se<iaj doma. Zares, bilo je ’ ker smo svobodno lahko v kaj izpovedali svojo vero Vgtgj .enie, isti Jezus, ki je jj rp' 56 šel z nami v procesi-l'ici so nas gledali; rekli
so, da so nas občudovali, mi smo pa peli in molili rožni venec. In zaradi tega smo bili lahko nrav posebno veseli! še so pokleknili zadnji v spovednice, da bodo mogli tudi oni vsi praznovati praznik Vstajenja s svojim vstajenjem. Marsikdo odkar je zapustil taborišče, ni imel več prilike, da bi k Slovencu mogel poklekniti . . . sedaj pa je vstal Gospod tudi v njegovi duši...
In za Veliko nedeljo je bila velika maša z asistenco kakor doma po velikih farah. Pevski zbor je pel latinsko mašo v slavo Gospoda, ki je od mrtvih vstal, Aleluja je donela po cerkvi v veselje tudi nam. Kako prisrčno je bilo, ko sta dva naših otrok prav za jutro vstajenja, kakor v prvih časih krščanstva, prvikrat prejela
Gospoda. Pomnila bosta svoje prvo sv. obhajilo na veliko noč 1949.
Podobno so praznovali veliko nedeljo tudi po drugih slovenskih središčih v Ramos Mejia, v San Martin, na Ave-llanedi. . .
Slovesne litanije popoldne so velikonočni praznik zaključile, ker ponedeljka tukaj ne praznujejo. Prišli so ljudje, se razgovorili in si voščili ob vstalem Zveličarju zaupanja in vstajenja svojih duš...
Velika noč je minila.__Go-
spod ITa'vlada/kakor so peli pevci v Haendlovem “Mesia-su”, “Bog, naš Gospod — Vladar je mogočen — On vlada svet od vekov!” Bog daj, da bi vladal tudi v naših dušah!
ko]„ ?]erškan Štefan, kanonik VemSl'lalneSa kapitlja v No-
Ci„mestu-
/"/setletnico posvečenja: p v i'untek Feliks, kaplan v Že; *"engšu. 2. Gnidovec Jo-Seš’eJ:eneficiat v Vogljah. 3. Prj Ivan, župnik na Homcu Žppj/^niku. 4. Zabret Franc, tla L- iz Bleda, v begunstvu lt0 . 0roškem. 5. Dolenc Jan-ta AmPnik na Polici. 6. Poren-župnik na Vačah. Vaip	mašo:	1. Benedik
liam q v Zavetišču v Ljub-Itatiai Skebe Silvester v -o, prl Hinjah. 3. šinko-tanisl. v Dolu pri Litiji.
mn


1
Novi maši sta imela v Rimu č. g. Jezernik na “Propagandi”, 6. g. p. Leskovic, S. J. pa v “Rusicumu” po bizantinsko slovanskem obredu.
V mašnika sta bila posvečena v San Luisu slušatelja slov. teol. fakultete č. g. Lovše Ivan iz Sostrega pri Ljubljani ter Novak Franc iz Device Marije v Polju. — Novo mašo bosta imela g. Novak v Buenos Airesu v salezijanski cerkvi, kjer imamo redno službo božjo ob nedeljah, g, Lovše pa na arg. Marijini božji poti v Lu-janu ob priliki slovenskega zahvalnega romanja. Prvi 15., drugi 22. maja.
Krščanski nauk za otroke po slovenskih središčih v Buenos Airesu in okolici se že vrši, doslej na petih krajih.
Šmarnice tukaj obhajajo oktobra, kajti tedaj je tu pomlad. Da pa na naš majnik po-vsem ne pozabimo, zato ob-bajamo šmarnice vsaj ob nedeljah, in sicer v salezijanski kapeli na Belgrano, v San Martinu, v Ramos Mejia in v Lanusu.
Med fanti in dekleti delujeta dve organizaciji, ki skrbita za vzgojo in razvedrilo čim večjega števila naše mla-■ dine.
“Karitas” tudi začenja z delom in ima moški in ženski odsek. Po zgledu velikih apostolov kršč. ljubezni, zlasti sv. Vincencija Pavelskega, želi rojake vzgojiti v dejavni ljubezn1 do bližnjega, onim pa, ki iz katerega koli razloga žive v pomanjkanju, želi pomagati.
Misijonski odsek kot organ •dušno-pastirskega skrbstva med Slovenci je tudi začel z delom. Njegova naloga je, ohranjevati med vsemi slovenskimi begunci, tudi izven Argentine, misijonsko zavest in zlasti jih vzdrževati kot člane DšV.
Nadškof v Buenos Airesu kar d. Copello je praznoval na tihem tridesetletnico svojega škofovskega posvečenja.
Nadškof iz La Piate insgr. Tomaž J. Solar! je prav za ve-'liko noč imel svojo srebrno mašo. Prav on je zelo razumel verske potrebe Slovencev ter
v važnejša središča nastavil slovenske duhovnike oziroma jih tam pustil. Tako jih imamo v Ramos Mejia, San Martin. Florida, Mar del 'Plata, Quil-mes in Lanus.
Duhovniške vesti. Za kaplana v Mar del Plati je nastavljen g. Boris Koman. V škofijo Bahia Blanca je odšel g. Fideršek Jakob in je nastavljen za kaplana v Tres Arro-yos. V nadškofijo Bs. Aires je pa sprejet g. župnik Franc Kolenc, ki živi še v Hogar sa-cerdotal. Nastavljena sta g. Smolič Anton v župniji sv. Pavla ap. in g. Rott Jože v župniji sv. Jakoba ap., oba v nadškofiji Buenos Aires. Redovnik p. Ciril Petelin, cist., je prevzel mesto hišnega duhovnika pri sestrah sv. Jožefa na ulici Avellaneda. Sal. g. Mernik je nastavljen v kolegiju sv. Janeza Evangelista v Boca.
Tudi v tujini se tiskajo slovenske knjige. Tako kmalu izide knjiga prelata dr. Odarja: “Katoliška akcija in delo v njenih organizacijah". Zlasti bogat je nauk o organizatorni teoriji.
Slovenske pevce Argentinci radi poslušajo in jih vabijo, da pojejo pri njih bogoslužju. Tako so peli pevci zbora “Gallus” v župni cerkvi sv. Julije za veliko mašo, podobno bodo peli pri Salezijancih. Tudi zbor iz San Martina poje v tamošnji cerkvi pri argentinski službi božji.
Posvečen je bil v škofa v nedeljo 27. marca v stolnici v Buenos Airesu msgr. dr. Manuel Tato, pomožni škof kard. Copella in generalni vikar nadškofije. Posvetil ga je kardinal sam, kot soposvečevalca sta bila msgr. Fassolini, nadškof iz Santa Fe ter Tatov prednik v Balvaneri, ter msgr. dr. Rocca, generalni vikar in pomožni škof v Buenos Airesu.
K Lurški Mariji bomo poromali Slovenci kot vsako leto na zadnjo nedeljo v majniku,
2 9. maja. Povabljeni vsi, da tamkaj zaključimo majniško pobožnost s procesijo in našo pesmijo. —• Začetek kot običajno ob 15,3 0 v votlini, nato lurška procesija in zaključek v cerkvi.
SMRT SLOVENSKE MA1
Ko smo bili še vsi pod som železniške nesreče, kat, re žrtev je bil pokojni H,a . nik, že se je zgodila druga.’ . je vzela življenje družin® materi. Nesrečna žrtev je tj* q Marija škrbe, rojena 1. 19 a v Loškem potoku. Prav 0 ^ je mnogo pretrpela v zadn) letih, ko je divjala revoluc“„
po Sloveniji, saj je izg
ubil3
moža, ki so ga ubili po hudea. mučenju 1945. leta. še
prej
so ji pri Sodražici ubili hc?1 Cirilo in nazadnje na begu ,g domovine sina Toneta, ki J študiral na ljubljanski univ zi. V najožjem sorodstvu , izgubila še 3 svake. Z drug1 slovenskimi begunci je del kruh izgnanstva, ko se J* posrečilo uiti iz goreče doB vine. živela je najprej V „ borišču Servigliano v va kjer se ji je poročila hčeIS Nada, ki živi sedaj v AnS in je prav te mesece Pr*c£La-vala, da bo spet prišla do tere ter mlajše sestre A® ki živi v enem izmed tukaj f njih zavodov. Iz taboriš1' _ Senigaliji je pokojna g.°~g. odšla gospodinjit svaku <y Stanku škrbetu na Tir° ter v 1. 1948 prišla v Ar= tino. Ni učakala mirno ®^ nega življenja ob obeh 11 Sikah, temveč jo je Bog P° rä-cal k sebi, da je tako še 5 ,je. gično smrtjo zaključila PJ(r nja polno življenje. NaJ ",^0 si pri Bogu za svojo te*
in za vse preizkušene in pene slovenske družine. vsem ostane v lepem sP00\ j0 matere-žrtve. Pokopali s® p, 4. IV. 49 v San Martinu, n. •
CERKVENI VESTNIK
4 iun. Vigilija pred Binkoš-töi, zapovedan zdržek od toesa.
jun. Binkošti. Prihod sv. ■Duha. Dopoldne spominska sv. maša za slovenske žrtve v pretekli vojni. Popoldne °b 5 krščanski nauk.
Binkoštni pon., nezapove-‘lan praznik, vaterni teden.
jun. Praznik presv. Tro-•Uce. Kvaterna nedelja.
jun. Sv. Anton Pad., cerkveni učenik.
jun. Praznik presv. Reškega Telesa. Sv. Cerkev slovesno proslavlja to ve-‘iko skrivnost krščanstva s Procesijo.
•	-■ pobinkoštna. Na Bel-Šrano procesija sv. Reš Telesa.
jun. Sv. Alojzij, zavetnik Gladine.
~4 •
<Q' !""• Presv. Srce Jezusovo.
jun. <$. pobinkoštna.
‘‘9 *,Un" ,t'V" Bma, vdova.
•	Sx-. Peter in Pavel, apostola. Zapovedan praznik. Slovenske sv. maše kakor °b nedeljah.
lVs* r°cesijo sv. Rešnjega Te-Be^ boni° imeli Slovenci na pr gruno v nedeljo v osmini Höckel, ker na praznik ne ob re htti. Najprej bo v cerkvi pr kkvadni uri sv. maša, nato Uh sija P° dvorišču. Pri šti-°br .barjih bomo opravili z y ne molitve in blagoslov Prjl.kisvetejšim. k procesiji bo t 6 V obilnem številu, ker Zla 0 res slovenska procesija. ob]'.1 naJ' pridejo otroci, belo H6gJ:6116 deklice, ki naj pri-Bot^0 s seboj tudi cvetje za tp0jje®anje. Med procesijo se
in Poje.
Stn 'banski nauk za otroke Živjt Za,'eli po središčih, kjer ko^6 Slovenci. Hočemo otro-iii «. razložiti verske resnice Uh CeF v domačem jeziku ter tHentr)riPraviti na sv. zakra-gre 6- Starši, za vaše otroke BrijL.hPs.krbite, da jih boste stg DUH- *5e otroke izgubite, ga v aPraviii velik zaklad, ki siti n01 i® Dog izročil. Krščan-eib „ auk se razlaga po slede-Vea^! F^išcih: V Capitalu v slo-II,^ 1 hiši na Ramon Falcon Vehsl’r-V hamos Mejia v slo-1 stanovanjski hiši, na v ž -Butinu in Floridi sedaj Sit; jh^šču, v Lanus v sloven-
Družinske obiske med slo-venskimi naseljenci bi radi opravili slovenski dušni pastirji, zato prosijo, da priglasite svoje naslove v dušnopa-stirskih središčih, kjer živijo slov. duhovniki, in po nedeljskih službah božjih. In sicer v Capitalu na upravi “Duhovnega življenja” in pri službi božji na Belgrano (g. Ore-har). Pri službi božji na Ave-Ilanedi (g. Hladnik), Ramos Mejia (g. Kalan), San Martin (g. Škulj), Florida (g. Avguštin), Quilmes (g. Malenšek), Bujan (g. Demšar), Boca (g. Mernik), Lanus (g. Hladnik in g. Bratulič), Jauregui (g. Skvarča).
Prejem sv. zakramentov za veliko noč! Zadnja prilika tu je praznik sv. Petra in Pavla 29. junija. Na razpolago so vam vsi slovenski duhovniki, ki živijo v vaši bližini.
Obnovitev posvečenja družin presv. Srcu Jezusovemu opravite v mesecu juniju, oziroma se na novo posvetite oni, kateri se še niste, zlasti nove družine!
Služba božja ob nedeljah za Slovence v mestu in okolici je v tem redu: Dopoldne sv. maša: 1. na Belgrano 3863 v salezijanski cerkvi ob 10, 2. na Avellanedi ob 10, 3. v San Martinu ob 8.45, župna cerkev, 4. v Ramos Mejia ob 7, župna cerkev.
Popoldne krščanski nauk ob 5. Na Belgrano, v San Martin, v Ramos Mejia. V Lanusu že ob 4. Popoldne ste vabljeni zlasti tisti, ki ne morete dopoldne k slovenskim pridigam.
Na Paternalu bodo popoldanske molitve 5. junija ob 16. uri v kapeli šolskih sester, Paz Soldan 4924.
V nedeljo 29. maja ob 3 slovensko romanje v Lourdes kakor vsako leto. Dohod iz Linirsa s kolektivom 4, 19, iz mesta z omnibusom 16 9.
Na dan slovenskega romanja v Bu jan ne bo ob 10 slovenske službe božje na Belgrano. Pač pa morete tisti, ki na romanje ne boste mogli, k sv. maši v bližnjo cerkev San Carlos, ki stoji poldrug kvader od naše slovenske cerkve na Hipolito Irygoyen.
Poročili so se: 1. Franc Faj far in Justina Lukančič, 2.
Vinko Marinšek in Terezija Lozar, 3. Jereb Jurij in Neži ka Drenik, 4. Puntar Anton in Stanislava Drenik, 5. Anton Rupnik in Milka Pregelj, 6. Oskar Otmar Deluchi in Darinka čehovinova, ki je dolgo let sodelovala tudi v listu “Duhovno življenje”, zlasti s prevajanjem iz slovenščine v španščino, 7. V Villa Devoto Robert Bespušček in Vida Pi-čulin.
Umrli so: 1. Marija Martinčič, dveletna hčerka Ferda in Marije Škrlj, 2. Novorojenček Maksa Osojnik in Francke Bidovec, 3. Franček Zabukovec, sin Janeza in Marije, 4. Janez Leskovec, sinček Janeza in Julijane, 5. Jurček Jenko, sin Janeza in Jelke Belič.
Krščeni so bili: 1. Alojzij Skubic, sin Alojzija in Marije Koščak, 2. Marija Irena Mehle, hči Alojzija in Jožefe šeme, 3. Marija Bokalič, hči Vinka in Pavle Iglič, 4. Matija Jože Kosančič, sin Matije in Frančiške Modic, 5. Marija Magdalena Grebenc, hči Janeza in Marije Grebenc, 6. Olga Ana Simčič, hči Janeza in Angele-Kraševec, 7. Jože Pavel Stefanie, sin Franceta, 8. Hčerka Frančka in Slavice Korošec, 8. Hčerka Antona in Zofke ša-bec, 9. Franc Berce, sin Dušana in Lovre Berce, 10. Magdalena Koder, hčerka Janeza in Marije Koder, 11. Sinček Matka in Ivice Lazar, 12.. Alenka Marjeta Seljak, hči Božidarja in Angele Zakrajšek, 13. Tomaž Haring, sin Milana in Štefke Haring, 14. Neža, Berta Rotter, hči Emila in Eme, 15. Hčerka Bogomila Pregelj in Jelke Jurček, 17. Terezija Marjeta Prijatelj, hči Ivan Prijatelj in Kristine Rotovnik, 18. Marjeta Fink, hči Boža in Tinke Kovač.
število nekrščenih otrok v Jugoslaviji narašča. Je to vpliv komunistične propagande in strahovanja. Zgodilo se je, da so nesli v Renčah k pogrebu nekrščenega otroka, pa so srečali drug sprevod 12 mater, ki so nesle h krstu svojega otroka.
Kap je zadela mlado ženo komunistko, ki je veliko govorila zoper duhovnike, češ . naj oblast ostreje nastopi proti njim, da je prav, da je slavolok za novo mašo podrt. Drugo jutro so jo našli v postelji, ko. ni mogla vstati in ne več od- -preti ust.
<3>ci SfllacLji
Bil je lep majniški večer. V zvoniku ljubljanske stolne cerkve sv. Miklavža je odbila ura enajst. Nad mestom je že ležal globok mir, le tu pa tam je še hitel kak zakasnel potnik.	V'
“Hu-um” je v zakristiji zaspano zazdehal cerkovnik. “Tako mislim, da je za danes končano in lahko zaklenem cerkvena vrata. Odkar imamo tukaj našo Marijo Pomagaj z Brezij, se ljudje kar ne morejo ločiti od nje. čestokrat moram čakati do polnoči in še dalj, da odidejo zadnji mo-lilci. No, danes izgleda, da ni nikogar več. Toda, ne! Neko šepetanje čujem! Odkod le prihaja? Nekdo je gotovo še v cerkvi. Le kako, da ga ne vidim? Ah da, tamle pri oltarju Marije Pomagaj še nekdo kleči. Pa saj to je vendar otrok — in ob tej uri?”
Cerkovnik je skoraj nejevoljen odšepal proti oltarju, da pošlje otroka domov. Toda nekaj korakov pred oltarjem
je obstal, kot bi ga zadržala neznana sila. Na stopnicah je klečalo dekletce, žarek večne luči je osvetljeval njeno drobno postavico, sklenjene ročice, ki so nekaj krčevito stiskale na prsi, in bled obrazek z velikimi modrimi očmi, ki so bile vdano uprte v milostno podobo. Znova se je začulo šepetanje:
“Veš, Marija, če nam umre "še. 'ona, potem pa ostaneva z Mihcem čisto sama na svetu. Saj jaz sem že velika, le za Mihca me skrbi, ko je še tako majčken in nebogljen. Gotovo
ga bodo dali takim ljudem, ki bodo grdo ravnali z njim-Morda se celo ne bova nikdar več videla. — če pa Ti vseeno hočeš, da pride mamica k Tebi in atku, pa Ti obljubim, da bom pridna, da ne bom preveč jokala. Saj vem, da -boš potem Ti pazila name, da boš še	bolj dobra moja	ne-
beška Mamica. Jaz Ti pa obljubim, da hočem biti Tvoj zvest in priden otrok. Amen-V imenu Očeta. . . ”
Dekletce se je dvignilo-Toda ne, ne gre proti izhodu-1P0 stopnicah stopa, vedno bliže	k	oltarju. Vzpne	se	n®
prste	in	s tresočo roko	poloz
nanj ___ šopek šmarnic.
VSEBINA 6. ŠTEVILKE: Radi obilice dragocenega gradiva smo morali tudi to številko povečati za osem strani. Tako smo dosegli že 2 08 strani letošnjega “DuhovneS® življenja”, dasi smo šele na polovici letnika. Junijska številka je posvečena posebej svetemu Zakramentu, novomašnim mislim in našemu romanju v Lujan. članki si sled« takole: Vzemite in jejte (dr. Filip Žakelj), Duhovnik vekomaj (A. Košmerlj), Getzeni»1*1 (Miklavž Trpotec), Povedal ti bom... (“Oznanilo”), Corpus Christi mystieum (dr. Odar L In kaj je s socializmom? (dr. Ivan Ahčin), Velika črna maša za pobite Slovence, Mučencem (Bogdan Budnik), Naša zalivala, Ne pozabite na Barago (dr . p. H. Bren OFM), Nova °D' letnica naše Mag n e Karte (Kobal), Pomen družinske vzgoje (dr. R. Hanželie), Skrivno» močne volje je skrivnost tvojih ciljev (dr. It. Hanželič), Po Argentini sem in tja (J. nik),La ciencia moderna (dr. A. Pšeničnik), Kar je Bog združil (H. Wast), Iz življenj. Cerkve, Po širnem svetu, V domovini, Med izseljenci, Vstali smo s Kristusom, Cerkven vestnik, Za naše male. — Vprilogi seznam vseh 62 slovenskih duhovnikov v Argenti11 -
Prihodnja številka izide koncem junija.
“LA VIDA ESP I R I TU AL”
VICTOR MARTINEZ 50. BUENOS AIRES, ARGENT.
“DUHOVNO ŽIVLJENJE”
Z DVOMESEČNO PRILOGO KATOLIŠKI MISIJONI
ih g H g	TARIFA REDUCIDA Conceaiön 26<Kt
8g S	
<		-
Uredniki: Hladnik, Lenček, Orehar. Upravnik: Lenček.—Celoletna naročnina 10 pes°v" prilogo 18 pesov; v USA 3 dol., s pril. 5; v Kanadi 4 dol., s pril. 7; v Chile 100 p., s pril- -IHl P'
Talleres Gräficos “Cordoba” Gutenberg 3360   18-V I91!)