Poštnina piafaría  v gotovini.
Posamezna številka i Din.
Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo In uprava Strossmajerjev trg I. Telefon St. 73.
L,«sto XXIII. St. II.
Kranj, 18. marca 1939
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40- din, polletno 20-= din, četrtletno 10 - din.
Razprava o občinskem proračunu na seji 13. t. m.
Za 13. i. m. zvečer je bil sklican o' činski odbor k proračunski seji, potem ko je bi', proračun od 6. marca razgrnjen na o! čini in vsakomur na vpogled. Pripomb k p-orafunu ni 'bilo vloženih, iz česar je sklepati, da je prora-ion povsem stvaren in premišljeno sesestavljcn.
Is poročil g. župana posnemamo sledeče: Proračunski izdatki kot dohodki so približno t isti višini kot v letu 1938-39., to je ca. din \0ü0.000.—. T ¿r so se lanski leto nekatei začudili višini proračuna, je pojasnil g. župan, da jc pregledul proračune prejšnjih po ojnih ilet in konštatiral, da proračun v tej višini popolnoma odgovarja porastu prebiva'stva, pridobitnim in ostalim razmeram ter potrebam. To dokazuje tudi to, da imajo mesta s približno istim številom prebivalstva proračune v .enaki višini. Je to tretji proračun, ki ga predlaga uprava oziroma finančni od ek. V dveh letih je bil izvršen velik del delovnega programa sedanjega odbora, kar še ni, v glavnem vodovod in kopališče, bo dovršeno še tekoče •teto. S tem bo u-treženo d-ilgo'etnim željam velike večine meščanstva, ki je dolgo dobo Čakalo n« šolo, na most, bo še letos lahko u-iivalo dobrote kopališča in ne bo več v skrbi aa vodo. Zato smo tudi prepričani, da bodo ■meščani to malo žrtev, ki se jim nalaga od strani občine, radevolje doprinesli, zlasti še. ter glavno breme itak odpade na industrijo in' 1fl" majhen del na meščanstvo. Tako bodo n. pr. plačali zasebni nameščenci, ki prihajajo * poštev, mesto dosedanjih 624. din na osebo povprečno ca. 680—, hišni posestniki mesto dosedanjih 226.— din 250.—', trgovci mesto 409 «a. 450—, obrtniki mesto 380.-— ca. 410.—, gostilničarji mesto 290.— ca. 320.— din občinskih doklad.
V proračunu znašajo osebni izdatki ca 17% •seh izdatkov, od materia'nih pu zavzema anui-tetna služba ca. eno tretj-no celega proračuna* Osebni izdatki so razmeroma nizki, če vpošte-lamo, da znašajo v proračunih enakih mest 20 do 30'/o vseh izdatkov.
Proračunska seja je potekla mirno in stvarno, če izvzamemo pripombe nekaterih dema-goških „firerjev", ki jim žilica ne da miru, da A6 bi pokazali svoje „velike skrbi'- za dobrobit »nežčanov. Pri debati o osebnih izdatkih so ádrele udarjale posebno v nagrade, zlasti one finančne hontrole, ker so „firerji" mnenja, da fci to boljše opravljala občina v lastnem delokrogu. To pa že vemo kako' Ker so oebni izdatki določeni deloma po pragmariki, deloma po pogodbah, se seveda ne da kaj izpreminjati in so bili z zneskom din 557.900.— kot predlagano sprejeti.
Materialni izdatki znašajo skupaj dinarjev 2,472.546.—, ki so liili vsi z manjšimi spremembami večinoma soglasno sprejeti. Debata f* je razvilu pri finančni stroki, ki po predlogu znaša sama din 1.121.000.—. Pri anuiteti za Prevolo, ki znaši 256.000. - je predlagal g. župan, da bo glede Prevole treba nekaj ukreniti. Stopil je že v stik z Usmiljenimi brati v Kundiji, da bi oni prevzeli celo posestvo in se obvezali zgraditi bolnico, ki nam je gotovo potrebna, za katero pa ni nobenega izgleda, da bi jo mogla graditi občina, ker bi bilo za njo I© preveliko breme, še manj pa banovina ali
država. Tudi če bi se združili vsi trije gorenj-ski okraji, ne bi Sla zadeva od rok. Olč na bi v tem slučaju odstopila zemljišče tako, da bi bratje prevzeli še obstoječi dolg ca. din OOO.OOO—. To bi bila gotovo najboljša rešitev tega vprašanja, ki bi ga gotovo vse meščanstvo brez razlike z veseljem pozdravilo. Ustanoviti lastno ekonomijo občini ne kaže, ker skušnja uoi, da je to Jako drago. Razparcelira*i in prodajati zemljišča je špekulativen posel, ki prav tako ni za občino. Sprioč velikih drugih potreb držati zemljišče občine ne kaže, ker je zgubonosno. Morda bi kazalo občini ol držati južni del zemljišča ca. 5 ha za vsak slučaj in za poznejša leta, glede ostalega pa se bo treba odločiti za prodajo. Zato je predlagal g. župan, naj bi se vnesle za letos v proračun samo obresti, dočim se din 200.000.-h zaenkrat črta, kar je občinski odbor odobril. Pri ostalih anuitetih za amortzicijo posojila din 2,800 000,— in din 1,500.000.— za šolo, din 1,000.000.— za kopališče, din 1,000.000— za vodovod, ki znašajo skupno din 865.003.—, se je v splošnem ugovarjalo, da je amortizačna doba prekratka, češ, da so to naprave, ki bodo sV-žile še poznim rodovom. Zupan pojasnuje. da so se najemala posojila v času, ko je vladala na denarnem trgu kriza in moramo gotovo biti hvaležni industriji (Jugočeška, Jugobruna, Intex, Semperit), ki nam je priskočila na pomoč s posojilom in to po 4°/« četudi samo za 10 let. Kdor pozna denarni trg, ve, da tudi po krizi velja tendenca le za kratkoročna po~o-jila, kar je umevno, ker pri obstoječih razmerah in razburljivem trgu ne kaže vezati denarja na dolgo dobo let. Vslrd tega je umevno, da smo mogli samo pri Mestni hranilnici doseči pet, trinajst in šes*najtletno anior-tizačno dobo in se zaenkrat moremo zadovoljiti s tem in vnesti anuitete kot so predlagane. Za prihodnji proračun pa lahko poskusimo z event. konverzijo, za kar pa bo t-eba uvesti postopek od občine tja do finančnega m'ni-strstva. S tem pojasnilom je bil občinski odbor očividno zadovoljen,
Da!je izkazuje 3.030.446,— din dohodkov. Od dohodkov ostanejo takse in trošarine v isti izmeri kot v zadnjem proračunu s skoraj istim donosom 886.100.— din, zvišali so se le dohodki iz doklade od 35 na 4'S0/», o čemur je g. župan podal pojasnilo že v svojem poročilu.
Pri glasovanju o skupnih izdatkih din 3,030.446,— in prav toliko dohodkov je bil proračun za leto 1939-40 odobren.
Priznati moramo, da je sedanja uprava veliko storila za napredek mesta in s tem ugodila željam meščanov, ne da bi jih preveč obremenjevala. Kar še ni izvršenega, bo izvršeno še letos, to lahko verjamemo, saj se je dosedaj izvršilo še vse, kar je uprava napovedala. Ne dvomimo, da zna občinstvo ceniti veliko delo in da ne bo nasedalo poklicnim de-magoškim zabavljačem, ki so kot vedno na delu in hočejo s svojim besedičenjem in za-buvljanjem podcenjevati ali omalovaževati velika izvršena dela, ki so bila nujno potrebna, ker jim ne gre v račun, da se pod sedanjim županom dela v dobrobit in koristi vsega na-mesta. !
Kranjski občinski proračun za leto 1939-40
L IZDATKI:
ftedni izdatki
*.. OSEBNI IZDATKI:
t. Prejemki občinskih uslužbencev, l) Občino upravno oblastvo 244.040.—; 2) Osebna in imovinska varnost: Redar, in policijsko urad-• ištvo 104.400.—. Kmetijstvo živin, in gozdar., poljski čuvaji 3.700.-. Narodno zdravje: 4 babice 8.400.—. Občinsko gospodarstvo in podjetja 43.200.   . Pokojnine 12.000.-. Stanarine
Prosimo cenj. Čitatelje, da nam oproste, ker
»udi tehničnih zaprek rte moremo o'javiti irrlprnvljenepn uvodniku. Uredništvo.
20.100.-. Nagrade dnevničurjem 19.200.—. Po sobne nagrade in doklade 102.860.-, skupaj 557.900.-.
B. MATERIALNI IZDATKI:
Občno upravno oblnstvo: Izdatki za vse stroke službe: 127.200.-. Osebna in imovinska var-nort 238.500.—. Ljudska prosveta: vzdrževanje šole v Kranju in na Primskovem 100.000.-. Najemnina tekstilne šole 40.000.—. Snažen je tek-stiine šole 2.500.--. Podpora Glasbeni šoli 9000.—. Prispevek meščanski šoli v Kranju 38.696.-. Podpora Sokolu in športnim organizacijam 15.000-, Podpora kulturnim društvom 5.000.—, ■ Podpora za Prosveti.i dom W.00*l.--. Podp- r,i r\i Učiteljski dom \ Ljubljani 10.000,
Podpora za Jegličev akademski dom 6.000.—. Dijaška kuhinja 14.000.—. Rdeči križ 1.OC0.— Za obvezno telesno vzgojo 3.000.—. Skupaj 254.196.—.
Finančna stroka: Odplačilo posojila Prevola 56000.—. Za plačilo šolskega dolga din 2,800.000 375.000.—, dtto 1,500.000.— 180.000.—. Za vodovod 1,000.000.— 205.000.—. Za kopa'išče 1,000.000.—  105.000—, skupaj 921.O0O.— din.
Gradbena stroka: Vzdrževanje in poprava občinskih cest in potov 180.000.—. Vzdrževanje in poprava občinskih mostov (Huje, Rupa) 15000.—. Vzdrževanje in popravila občnskih zgradb 20.000.—. Kanalizacija 65.000.—. Vzdrževanje drž. in banovinskih cest 8.459.—. Regulacija 40.000.—. Škropljenje in kidanje snega 60.000.—. Vodovod 60.00a—, skupaj 449.450—.
Kmet., živinoreja in gozd.: Prispevek občinskemu kmetijskemu skladu 10.000.—. Prspe-vek občinskemu veterinarskemu skladu 5.400. Podpora kmetij, gosp. org, 1.000.—. Zatiranje sadnih škodljivcev 3.000.-, skupaj 19.400.-.
Ljudsko zdravje 26.000.— Socialno skrbstvo: Prispevek ubožnemu sk-adu 130.000—. P-<e-skrba brezposelnih 5.000.—. Bo-za dela 8.000. Podpore brezposelnim in bolnim 15.000.— Fond za brezposelne 50.000.—. Podpore dobrodelnim društvom 15.000.—, skupaj   2"309*i,—.
Trgovina, industrija, obrt in turizem 64O0O. Občinsko gospodarstvo in obč. podjetja 100.800. Nepričakovani izdatki: Kredit za nezadostno preliminirane mat. izdatke po vseh strokah proračuna 25.000.—. Kredit za nepričakovane mat. Izdatke 25000—.' sknpaj 50.000.—.
Materialni izdatki skupaj 2 472.546.—
1) Osebni izdatki skupaj 557.900- . 2) Materialni izdatki skupaj 2,472.546.-. Izdatki skopaj 3,030.446.- din.
II. DOHODKI:
Redni dohodki:
Občinske doklade: Doklade na državne neposredne davke 45'/o od Din 3,479.427,— 1.565.742.—.
Občinske trošarine: Na vino kot 193A-39 340.000.—. Na pivo kot 1938-39 70.000.—. Od alkohola in luks. pijač 50.000.—. Od uvoženega mesa 50.000.—, skupaj 510.000—
Gradbene in druge občinske takse 60 000.—. Sejmnine 28.100.—. Tržna davščina 15000.—, Stojnice 3 000.—. lehtarina 20.000.—. Vodarina 250 000.-, skupaj 376.100.—.
Dohodek od občin, posest, in podjetij; Zakupnina Prevole 13.000,—. Najemnina poslopij 30.000.—. Zakupnina lova 2 500.—. Zakupnina ribolova 7.762.--. Občinske klavnice 49.0*0—, Obresti PAB 150.—. Kuponi Invest. posojila 875.—, skupaj 94.287.—.
Dolgovani dohodki: neizterjane občinske davščine od ..Jugočeške* in ..Jugobrune" 208.000.—.
Razni nepričakovani dohodki: Povrnjeni dohodki uradništva 3.880.—. Prenos b'a?aj. saldo 94.686.—. Nepričakovani dohod. 177.751, skupaj din 276.317.—.
Dohodki skupaj 3,030.446.—.
III. REKAPITULACIJA:
A. Izdatki skupaj din 3,030.446.--
B. Dohodki skupaj din 3,030.446—
Franc Gorjanc 50-letnik
Te dni se je srečal z Abrahamom obče spoštovani in ugledni kranjski meščan Franc Gorjanc, posestnik hotela »Stara pošta" in trgovec. Njegova življenjska pot je najlepši dokaz, kako se more preprost kmečki fant dvigniti umsko in gospodarsko do največje stopnje v meščanski družbi, če se vzgaja v naših prosvetnih organizacijah. On sam pogosto in odkrito poudarja, da se ima zahvaliti zu svojo izobrazbo in velik napredek predVscm Prosvetnemu društvu in pa bivšemu Orlu, kjer je bil  vedno med nujudličncjšiiui člani.
Nuš jubilant je bil rojen v Čirčičah pri Kranju iz ugledna kmečke družine, njegov stric je bil pokojni g. župnik Strupi. V ljud sko loto je zahajal v Kranj. 'Iakoj ob ustanovitvi je pristopil h kranjskemu Orlu. Kot 1" letni fant je ?o sodeloval pri Kmečki in Gospodarski zvzi, od lei.i 1912 pa je trgoval samostojno z deželnimi pridelki in so /o takrat
pečal z izvozom v inozemstvo. V svetovni vojni je bil ves čas na raznih frontah. Po svetovni vojni se je začel takoj baviti z lesno trgovino, bil je eden prvih slovenskih trgovcev, ki je začel z izvozom tudi v Italijo. Polagoma se je njegova trgovina razvila v eno največjih gorenjskih trgovin in lesnih industrij, ki izva ža naše lesne izdelke v Italijo, Grčijo, Nemčijo in tudi v razne kolonije. Pred leti je rmel skupaj s svojim družabnikom g. Schindlerjem žago pri kranjskem kolodvoru, lansko leto pa si je ob Kokri v Prevolah zgradil lastno Žago. poleg tega ima tudi lesno industrijo pri Sv. Križu nad Jesenicami. Leta 1920 je kupil staro znamenito kranjsko gostilno .Stara pošte* od pokojnega Jožefa Goloba in jo prezidal * velik moderen hotel ter preredil v nekako centralno kranjsko trgovsko hišo, kjer imajo svoj sedež razne trgovino, banka in zadnje ča se tudi Putnik.
Leta 1931 se je poročil z Marico Strojevo ia ugledne Strojeve družine iz Zapuž, s katero živi v srečnem zakonu, katerega je Bog blagoslovil s štirimi krepkimi fantki.
G. Gorjanc je bil vedno zaveden in odločen član naših političnih pa tudi vseh krščanskih kulturnih in gospodarskih organizacij, obenem pa tudi več let č'an kranjskega občinskega odbora. Vse naše kranjske kulturne in gospodarske organizacije ga štejejo med svoje naj boljše dobrotnike. Ves čas po vojni je član na čelstva Hranilnice in posojilnice v Kranju ia od leta 1933 je tudi predsednik njenega na čelstva. Ob njegovem vestnem vodstvu ris j« ta denarni zavod razvil v največji zadružni denarni zavod na Gorenjskem, ki ima danes nad 2l milijonov dinarjev vlog. Jubilant je član kranjskega Gremija trgovcev in pa tudi Trgovske zbornice v Ljubljani. G. Gorjanc je prava kranjska dobričina, ki šteje po Sloveniji in tudi daleč preko nje polno prijete* ljev, zaradi svoje dobrosrčnosti in p'emenitosti pa nima gotovo niti enega nasprotnika. Pripominjamo še, da je cerkveni ključar kranjske župne cerkve, ki je s svojim nasvetom in tud1 z denarnimi prispevki mnogo pripomogel k njeni restavraciji.
G. jubilantu iskreno želimo, da bi Še mnogu let ostal tako čil in zdrav in tako 'mogel mno go koristil s svojim delom našemu narodu.
Damjan Vahen, Ljubljana:
Esperanto - zagotovilo miru
Nihče ne more zanikati, da stojimo na prelomu dveh dob, dveh dob, ki sta si tako raz lični po ljudeh, kakor tudi po gledanjih na
svet.
Lahko bi rekel, dva svetova si stojita nasproti: Vojna : mir; narodnost : mednarodnosti; in ta dva svetova ne najdeta poti, ki bi jih združila, ali pa vsaj zbližala.
Današnji mladi svet se vzgaja v strogo racionalnem duhu, v posameznih državah so na oblasti skrajno nacionalno usmerjene politične struje, *.. .    % 1. •   %   v * ~ ■
* " ** " In tako se svet razkraja t sovražne si tabore. Se večl Pripadniki istega naroda se politično tako do skrajnosti podrede svojim voditeljem, da postanejo slepo orodje svojih voditeljev. In ta slepa udanost je tako velika, da pride do državljanskih vojn, revolucij ... želja posameznikov do nadvlade dobi izraza v strasteh in podivjanosti pripadnikov Vsaki sili moramo postaviti nasproti proti-silo, da dosežemo ravnovesje in tako moramo volji, hotenju po krvi, po vojnah postaviti voljo, hotenje po miru, po sodelovanju, po ibli-žanju, po razumevanju. Če bi se narodi spoznali med seboj, se sporazumeli, bi ne bilo več vojn, ki so le sad nesporazumevanj. pohlepa po dobičku, zavisti, sovraštva in borb z« nadvlado. Ce bi narodi spoznali idejo espe ranta, da smo si vsi ljudje enaki, da imamo vsi ljudje enake težnje, enako pravice, bi M svetovni mir zagotovljen, vse dosedanje mi rovne konferenco pa so lo »pesek v oči" Is zapravljanje narodnega denarja. Cu bi vsi ljudje sjtoznali esperantskp idejo, da bi se človeštvo vzgojilo v ljubezni in spoštovanju d«
STRAN 2
Voščilo za god
bratu duhovniku
Oh, pomlad, kako si dobra, rože se ješ ti povsod! O, podaj še meni eno, da jo nesla bom za god!
Ta naj bode lepo plava,
ki na žalost se pod«.,
a naj bode vsa vonjava.
ki tolažiti lepo zna. In naj bode lepo bela, ki resnico zna, uči, da za vdanost božje volje treba čistih je moči
Tretja naj bo živo rdeča.
ki v ljubezni vsa žari.
ki na trnje svoje kaže • ■.
»Mene ono le rodi" Ah, srce je mehko, ubogo, ran od trnja se boji in zato z zelenim vencem še ovijem rože tri.
O, zeleni mehki venec
trnje vse pokriti zna
kakor vera, up, ljubezen
rane on celiti srca: Vera kaže nam v nebesa, kjer so rane vse zlate in ljubezen jih obveže, da preveč ne krvave.
Upanja .ze'.enja kaže.
dalje — v večno nam pomlad.
kjer so dragih, ljubih duše.
kakor rože božjih trat. Ki tolaži naj v zgubi maminega Te srca, da 90 v srečni, lepši hiši kakor bili so doma.
Da žc drugi god v nebesih
zaté prosijo dobrot,
tía 'žele samo le eno,
gor* zvabiti vse od tod. In zato še eno rožo, — ta naj pride iz neba, voščim — ta je božja sreča, ki naj polni Ti duha.
Ta naj cvete Ti v življenju,
a duhti n« božji vrt,
da. ko smrt prišla bo blaga.
na stežaj bo že odprt.
Marija Ferjan.
HRANILNICA IN POSOJILNICA
V KRANJ U R.Z.Z N. Z. (LJUDSKI DOM)
Sprejema hranilne vloge in tuai vloge na te ko S i račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poitne hranilnice in «o tlagateljem to*adevne polomniee na razpolaga
Hranilne vloge se obrestujejo po 1% ff* *° r'a" gateljem vedno na razpolago, Vesane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5°/«,
«*~»> »GORENJEC«
bližnjega brez ozira na njegovo pripadnost, kur je ena izmed najvažnejših sestavin es-perantske ideje, potem šele b: lahko sklicevali politične konference, na katerih bi razpravljali po volji vsega človeštva, v korist vsega sveta, ne pa po svoji mili volji ozirajoč se urno na svoje koristi in koristi svojegu naroda!
In če bi posamezniki kakor tudi narodi gradili ne samo sebi novo državo, ki naj je močna, temveč nov svet, ki bo delal v korist vsega človeštva brez ozira na posameznike, tedaj bo svetovni mir in blagostanje sveta zagotovljeno, s tem pa tudi blagostanje narodov in posameznika.
Tedenske novice
KRANJ
f Marija Zupan. V torek zjutraj je preminula po dolgem trpljenju in mučni bolezni ga. Marija Zupan, vdova usnjarja in posestnika v Kranju. Pokojna je bila velika dobrotnica revežev, njeno usmiljeno srce je bilo vedno pripravljeno deliti tolažbo potrebnim. Pokopali so jo v sredo popoldne. Naj počiva v miru, ostalim pa naše sožalje! >
Vsakdo greši, kdor ne uporablja edinstveae-nega Solea mila. Dobi se v vsaki boljši trgovini. Cena din 7.50. HINKO • KRANJ.
Vse stavbenike in druge interesente opozarjamo, da je razpisana licitacija za grudbo novega kopališča v Kranju. Licitacija se bo vr-
šila dne 28. mana na občini, kjer se dobijo tudi vse potrebne informacije.
Blago za obleke, krasne športne in vsakovrstne druge obleke, damski kostumi, obleke za birmance in prvoobhajance, nepremočljivi jopiči v veUki izbiri pri ALB. JAZBECU V KRANJU.
Vihar, ki vlada zadaje dni, je prizadejal precej škode sadnemu drevju. Največ škode pa je menda prizadejal stavbi Pokojninskega zavoda, kjer je v noči od srede na četrtek odnesel del strehe.
Solea krema 5.-, 5-, 10.-, milo 7.50: Za trgovce po originalni tovarniški ceni. Glavno zastopstvo za Gorenjsko HINKO PODJAVOR-SEK, KRANJ, Strossmajerjev trg 4.
Nova krajevna postojanka Legije koroških borcev v Kranja. V petek 10. marca so imeli v Kranju bivši koroški borci informativni sestanek, na katerem sta med drugimi poročala o ciljih in uspehih organizacije člana glavnega odbora, gg. Marušič in Sefman. Da se zapo-četo delo za dosego dobrovoljskih pravic nadaljuje v pravcu začrtanih smernic vabi pripravljalni odbor vse borce na sestanek v restavracijo »Stara pošta" v nedeljo, dne 19. marca ob 11. uri dopoldne.
Potovalna pisarna M. Okorn, LjnMjana priredi od 24. do 26. marca izlet v Trst (din 120.-), v Gorico (din 130.-) in Idrijo (din 105.—). Prijave sprejema do 18. marca trafika Mrak Kranj.
Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno peri i kuro, kjer Vam naš pedfker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih
Odprli smo našo prodajalno
v KRANJU
Prešernova ul. 5.
Priporočamo se za Vaš cenj ob'isk
JUUO MEINL
uvoz kave — uvoz čaja
sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata,
Predstojništvo mestne policije v Kranju poziva vse prebivalce občine Strnžišče. da se v smislu Uredbe o prijavljanju prebivalstva B dne 15. I. 1930 Uradni list 32-141 od 19 februarja 1930, prijavijo za bivanje najkasneje do 1. aprila 1939 pri tuk. predstojništvu na policijski stražnici, kjer dobijo tudi potrebne tiskovine.
Proslava sv. Jožefa. Na praznik sv Jožefa, zaščitnika delavstva, priredi Zveza združenih delavcev v Kranju ce!odnevno proslavo. Ob 8. uri bo skupna sv. maša v farni cerkvi, nato ob 9. uri v Ljudskem domu veliko delavsko
Ugodno se kupijo razni ostanki manufakture.
Crobath - Kranj
KAZIMIR CE6NAR:
„Kino Šmartinski dom"
Vam ima priliko prikazati:
Pozor i Kdor želi, da prikažemo njegov reklamni diapozitiv, naj se zglasi na Cojzovi cesti št. 3.
Velefilm iz časov, ko je ljudstvo verovalo v čarovnice
Čarovnica i» Salema
V GL. VLOGAH: Fred Mac Muray, Olaudete Colbert, Gale Sondergaad.
Film iz leta 1692, ko so ljudje še verovali v čarovnice in mislili, da jih morajo sežigati — DODATEK: risana šala in žurnal. — Danes teden: predvajamo :i velefilma: ..ZgodDa neke duše" (sv. Terezika) in pa turi8tovski film ..Modri sij gora".
PREDSTAVE t z rednimi cenami>
V soboto, dne 18. marca 1939
ob 8. uri zvečer, v nedeljo, dne 19. marca 1939
samo ob 6. in 8. uri zv.
Mitnica Zagorska: 8
Marija Taborska
w      (Zgodovinska povest iz dobe turških časov.)
(Dalje.)
Odšel je. Vilibald je ostal sam s svojimi skrbmi. Mrtvec pod Pečino, tabor, zagonetni popotnik, Turki in spet Turki. Pri njih mu je obtičala misel.
Se nekaj je doživel tisti dan, kar mu je skrb podvojilo. Po cesti je prijezdil tujec zagrnjen v dolgo, črno haljo. Dirjal je in spotoma vpil:
„Rešite se, dokler je še čas! Poskrbite za dušo, poskrbite za imetje! Polmesec ze zlohotno bliska!..."
Vilibald je planil na dvorišče in gledal za njim. Ko je jezdec izginjal že v Srednji vasi, je na Vilibaldova ušesa še vedno udarjal zamolkli klic:
„ ... Polmesec se zlohotno bliska! • •."
Svobodnjak se je obrnil proti jugu, kakor bi že res hotel videti grozeči sij polmeseca. Toda večer je bil miren in teman, Vilibalda pa je objela tiha groza, skoro teka, kakor prejšnji večer v Gobovcah. Hitro je stopil >• hišo. Iz omare je vzel nerodni železni prstan. Potem je poklical k sebi Martina in mu nataknil županski prstan na sredinec in rekel:
„Martin! Pojdi po vseh hišah in povabi gospodarje, naj pridejo juti i zvečer na večo. Povej, da bo obenem tudi sodina sredi vasi pod lipo. Nikogar ne sme manjkati. Si razumel ?"
»Razumel," je krepko odgovoril pokorni sin. »Pojdi," mu veli oče župan.
»Presneto trda se nam obeta. Vilibaldbu venda/ ne smejo očitati, da se ni brigal za svoje," je polglasno v razmišljanju govoril za sinom. Prižgal je svečo, da bi si odgnal mračne misli, pa gu skrb in strah le nistu hotel« pustiti.
111.
Drugi dan dopoldne je županovi ženi nenadoma postalo salo slabo. Vilibald, Martin in Micka so stali okrog nje. nol>enden ji ni magel pomagati.
»Ali stopi Martin v Kranj po padarja?" je vprašal zaskrbljeni mož. svojo trp+čo ženo.
..Soj je vseeno," je vdano vzdihovala bolnica.
..Marijana, ti ne smei umreti!" je sočutno trpeče govoril gospodar. Joka! bi ml. pa «e je sramoval otrok...
„Ce je pa božja volja da umrem, kdo bi se ji protivil?" je umirjeno šepetala Marijana. »Dovolj trpim in tudi drugi ste mučenci z menoj."
»Kaj bo tisto," je odvračal Vilibald. ..Domačija Vili-baldov še potrebuje gospodinje."
»Saj nič ne delam," je prepričevalno govorila tenkočutna bolnica...
"Vendar ukazuješ." modruje Vilibald, ki je v življenju iskal vedno le najboljše ureditve vsem v dobro. ..Hej Martin, stopi po Volbenka!"
»Volbenka se bojim," je tožila Marijuna.
»Martin, mene poslušaj!" je ukazal Vilibald s takim glasom, ki ni trpel nobenega ugovora, to pa le takrat, kadar je bilo treba nagle odločitve brez oklevanja, ob v važnih trenutkih v življenju. »Po Volbenka stopi, pa le hitro! Reci, da mora takoj priti," je /brano ukazoval župan Vilibald svojemu sinu.
»Ali vzamem konja'" vpraša Martin tudi to svojegu modrega očeta.
»Le," je bil odgovor očeta na pameten predlog sina.
Martin je hitro odšel. Kmalu se je čul peket kopit Zupanov sin je jahal v Gorenjo vas. Na koncu sela je stula stara, nizka, začrnele koča. Nekdaj je bila praznu, nato se je vzel od nekod Volbenk i« bajto kupil. Mračni samotar se je naselil v bajti. Ni se menil za ljudi in tudi oni ne zanj. Večkrat so je zgodilo, da je obolel ta ali oni v vasi, Volbenk je prišel k njemu, dal mu zdravilnih zeli in bolnik se je izlizal Volbenk je kmalu zaslovel po svoji spretnosti v zdravilstvu, ljudje so vedno bolj iskali pri njem pomoči v boleznih. Sicer so se pa izogibali mračnega starca, skrivnostnega kakor noč.
Martin se Volbenka ni bal. Ko je dospel k samotarjevi koči je našel vrata zaprta, tega se je l>olj ustrašil, kakor pa če bi stal sam starec čarovnik pred njim. Razjahal je rjavca in udaril s pestjo po Utripajočih vratih. »Volbenk! Hej Volbenk!"
Nihče se ni oglasil. »Prokleti copernik, mar ga ni doma?" se je jezil in bal Murtin. Stopil je okrog hiše in gledal v mala okenca, tu so bila skrbno zadelana. Spet je stopil pred vrula in tolkel po njih. da se je bajta tresla.
»VolbenkI Volbenk!' je skoro vpil in tolkel po vratih Martin.
Vrata so se tedaj sunkoma odprla, da je razburjeni Martin kar omahnil v vežo. Pred njim je stal Volbenk jn grd«      je gledal.
»Se bajto mi podereš!" ga nahruli sicer molčeči in brez besedni samotar.
»Ne bom je, Volbenk stopi no brž z menoj k nam, mati je hudo bolna.**
»Ali takoj?" vpraša Volbenk Martina, ki mu je bilo žal za vsako minuto, ki sta jo po nepotrebnem izgubljala
»Kar z menoj pojdi. Oče želi."
»Čakaj. Tja v hosto moram po neke koreninice, da jih bom vzel s seboj. Ti lahko odideš," govori nekoliko zmedeno Volbenk.
»Počakal te bom," reče umirjeni Martin skrivnostnemu starcu, ki ni dosti zaupal tem besedema.
Volbenk ga je nezattpno ogledoval. V hišo ga ni maral spustiti. Fant je uganil njegovo misel in rekel:
»Kar tu pred hišo te bom počakal. Konj je isker, moram ga držati, sicer mi bo ušel." In že je prijel konja zu uzdo.
Volbenk je prikimal in izginil za kočo v gozd.
Martin je pogledal v vežo. Na ognjišču je trepetal modrikast plamen. Na ognju je bila široka ponev, v njej se je cmarilo nekaj, kar je strašno smrdelo. Martina je silno mikalo, da bi pogledal v kočo. Ozrl se je okoli, toda Volbenka ni bilo nikjer, davno je že izginil v gošči. Radovedni Martin je izpustil konja in stopil v vežo. Močno si je želel, da bi si ogledal skrivnostno stanovanje tega ljudskega zdravnika, ki ga doslej še nihče ni videl.
V ponvi se je cvrla neka mast, ogabno rdeča je bilu in smrdela je, da je mladcu zaprlo sapo. V kotu veže je stalo tnalo, zraven pa je bila zdrobljena kost, tnalo in sekira sta bila krvava, kakor bi kdo sekal meso. Mladec se ni utegnil pečati s tem. Odprl je vrata v hišo. Notri ni videl nič poselmega. Po vseh policah so stali lonci, v njih so bile razne maže in vsemogoča zdravila., veliki in mali svežnji korenin, suhih rož in drugih zelišč so bili obešeni po kljukah ob steni. Martin je šel iz hiše. V nasprotnem kotu je videl vrata. Poskusil jih je odpreti, toda niso se udula. Zato si je temeljito ogledoval vežo. Za tnalom, prav v kotu je zapazil s platnom zakrit predmet, ki ga prej ni opazil. Martin je vzdignil platno, sapo mu je /uprlo in hitro ga je vrgel nazaj. Pod njim je ležala človeška noga, prava človeška noga, odsekana v kolenu Bil« je močna, mišičasta, moška noga. Odkod je tu noga? Ali je Volbenk koga ubil? se mladec zgrozi... •
Martin ni utegnili premišljevati. Zunaj je zarezgetal vranec in tudi hitri koraki so se začuli. Volbenk gret Martin ni Domišljal. Brž je zgrabil ponev, da se je pol masti razlilo, druga je odstavil na stran.
»GORENJEC«
STKAN "i
^oVllB " pul»* boste-
zborovanje. Zvečer ob «• uri istotum delavska akademija s prav pestrim sporedom.
Vabimo vse katoliško misleče občinstvo, da proslavi i nami delavci naš praznik.
IV. akademski večer
ge vrši v četrtek 23. marca 1930 ob 8. uri zv. v Ljudskem domu. Govori g- Ciril Murnik o temi
Narod ali pleme?
Vsi vljudno vabljeni!
Razglas. Vojni obvezniki, rojeni leta 18S9 do 1918 in so pristojni v občino Kranj ter bivajo v Kranju, se pozivajo, da oddajo svoje »vojničke isprave" v občinski pisarni — vojaški urad —najkasneje do 18. marca 1979.
PRIMSKOVO
Meškovo igro „Mati" pripravljajo fantje in dekleta v Prosvetnem domu. Igrali jo bodo v nedeljo 26. marca na kar že danes opozarjamo. Igra je prav lepa in času primerna, saj na praznik Marijinega oznanjenja praznujemo materinski dan. Igralci se bodo pa tudi potrudili, da se dobro pripravijo na svojo krstno predstavo. Upamo, da jih bo občinstvo nagradilo s številnim obiskom.
ŠMARTIN PRI KRANJU
Kino .-»martinski dom nam bo prikazal ta teden znani umetnici Claudete Colbert poznano iz filma »Klcopatra" in Gale Sondergaadovo, poznano iz filma »Vest človeštva", v zgodovinskem vclcfilmu »Čarovnica iz Salfema". To je veliki film ljubezni viteza, ki si je z mečem sekal pot pod vislice, da reši drago izpod njih. na katere jo je obsodilo ljudsko praznoverje. Film izredne napetosti in strogosti ameriškega mesta Solema 1. 1692. Poleg tega filma bomo tudi videli risano šalo: »Beti Bup ni moderna" in tednik v besedi in sliki.
Kakor lansko leto, tako bo tudi letos Dobrodelno društvo v Šmartnem prodajalo oljko za cvetno nedeljo. Vse farane prosimo, naj se poslužijo te prilike in naj kupujejo oljko doma, ker je čisti dobiček te prodaje namenjen za pirhe našim domačim siromakom.
Oljka bo na prodaj v trgovinah v Stražišču. na Marijin praznik, tiho in cvetno nedeljo pa tudi pre l cerkvijo v Smartne.
STRAZTSCE ALI ZE VESTE ZA NOVO TRGOVINO NA KALVARIJI, ki Vam nudi poleg specerije tudi sveže sadje in zelenjavo, raznovrstno galanterijsko blago po najnižjih cenah? Česar ni v izložbi si brezobvczno oglejte v trgovini. Novo blago, nove cene I Za cenj. obisk se toplo priporoča EDI GRZETIC trgovina z meš. blagom. Nad postajo.
Couch zofe, otomane, divane
in vse tapetniške tzdelke izvršuj« točno in solidno
V.TONEJC
tapetnlk, Kranj
SKOFJA LOKA
Vojni razpored v našem okraju. Sresko na-čelstvo razglaša, da bo objava letošnjega vojnega razporeda v nedeljo 19. marca, na sv. Jožefa, za vse vojne obveznike in dajalce živine in vozil za vse občine našega okraja in sicer za vojaške obveznike in dajalce živine m vozil iz občine Javorje, Oselico. Trata in Poljano v Poljanah;
za vojaške obveznike in dajalce živine in »oz.l li občin Selca, Železniki in Sorica v Selcih;
za vojaške obveznike in dajalce živine in vozil iz občin Skofja Loka, Stara Loka. Zrni-nec in Črni vrh pa v SkofjJ Loki.
Objava vojnega razporeda se "no pričela na vseh treh zbirališčih točno ob 8. uri zjutraj.
Pozivu na vojaški razpored se m0rajo odzva-li vsi vojni obvezniki vseh letnikov od 1889 do 1918.
Opozarjajo se tako vojaški obvezniki, kakor dajalci živine in vozil, da se pozivu brezpogojno odzovejo, ker se bo sicer proti njim postopalo v smislu vojaških zakonov.
V času in kraju razporeda Se ne sme točiti aikakih opojnih pijač v smislu čl. 6*5. in 66. snkona o notranji" upravi. Na razpored ni treba priti rezervnim oficirjem, priznanim vojnim invaCidom vsem vojničarjem, stalno tfl začasno nesposobnim, ter onim, ki so od re-ffrutnih komisij spoznani kot sposobni, vendar pa še niso odslužili kadrovskega roka.
Kolportaža »Gorenjca* v Skofji Loki naproša vse svoje cenjene odjemalce, da naj z enako ljubeznijo podpre novega kolporterja kot so prejšnjega.
Pred veliko akademijo FO in DK. Naš Fan-
tovski odsek in dekliški krožek, ki imate mnogo agilnih članov oziroma članic, lepo napredujeta. Za sv. Jožefa pripravljata veliko skupno telovadno akademijo, ki naj bi bila nekak obračun dosedanjega dela. Akademija bo pokazala, da vsa sila pred leti ni mogla kloniti železne volje naših fantov in deklet, du kljub vsem težkim udarcem, ki so padali ravno pri nas, naši fantje in dekleta krepko korakajo naprej k napredku, k čimvečji dušni in telesni popolnosti. V nedeljo 19. t. m. vsi prijatelji mladine v Društveni dom na njene akademijo.
Res čudno se nam zdi, da neko tukajšnje društvo, ki vse leto ne priredi nobene gledališke igre, ne najde oziroma ni našlo bolj primernega časa, recimo predpusta za komedijo, ki jo je priredilo 5. marca.
PREDOSLJE
Fantovski odsek in Dekliški krožek priredi ta v nedeljo, dne 19. marca na dan sv. Jožefa ob treh popoldne v dvorani telovadno akademijo. Spored je zelo pestro sestavljen. Poleg prostih vaj, ki so bile namenjene za letošnji izlet v Prago bomo videli tudi precej simboličnih vaj s petjem. Mladenke nam bodo zaigrale tudi igrico »Živela telovadba". Fantovski odsek in dekliški krožek p* nam bosta pokazala, kaj so člani in članice delali in kako so se vadili v zimskih tednih med telovadnimi urami. Veliko dela in požrtvovalnosti je vloženega v organizacijo in pri akademiji na sv. Jožefa se bodo člani in članice še bolj navdušili za svoje vrste in za svoje delo.
Za tiho nedeljo pa naše prosvetno društvo pripravlja nekaj posebnega. Spomnili se bomo naših mater in z lepo ganljivo igro tudi žrtev, ki so v svetovni vojni zgubili svoje živ-ljenje. Pričetek bo ob poli štirih. Ne zamudite izredne prilike. Vabljeni vsi od blizu in daleč.
CERKLJE
Misijonski dnevi preteklega tedna so za nami. To so bili res dnevi pravega veselja in sreče za vse farane. Trikrat na dan smo se odzvali klicu misijonskega zvona in nap lnili prostorno farno cerkev. Lepi in pomenljivi so bili govori, pn katerih smo presodili svoje dušno stanje in spoznali edino pravo pot po kateri moramo hoditi v bodoče, če hočemo, da bomo prišli do zaželjenega cilja, k Bogu. S prav malimi izjemami smo vsi prejeli sv. zakramente, saj je bilo ta teden razdeljenih čez 8000 sv. obhajil. Lepe in ganljive so bile po-bošnosti v petek popoldne ob spravni pridigi in v nedeljo zjutraj pri skupnem sv. obhajilu, h kateremu je med petjem evharističnth pesmi in slovesnim zvonenjem pristopila vsa fara, saj je trajalo celo uro. Veličasten je bil tudi zaključek sv. misijona, ko se je po sklepnem govoru in po posvetitvi vse fare presve-temu Srcu Jezusovemu, razvila procesija s sv. Rešnjim Telesom, katerega je nosil škofiiski kuncler g. Jagodic ob asistenci domač* in okoliške duhovščine. Procesije so se udeležile vse družbe in društva z zastavami in je bila nenavadno dolga. Bila je lepa manifestacija za evharističnega Boga, h kateremu smo se ob sv. misijonu vrnili in ga prosili odpuščanja. Sv. misijon so vodili č. oo. lazaristi.
Mladinsko kmečko zvezo smo ustanovili. Prav lepo število, okrog 80 fantov in deklet, se nas je zbralo in poslušalo govornika od Kmečke zveze iz Ljubljane, ki nam je govoril o nalogah in namenu mladinskih odsekov. Vzgojiti namreč, kmetsko mladino v katoliško-slovenskem duhu čimbolj stanovsko zavedno, jo stanovsko izobraževati in ji pokazati vso lepoto kmečkega stanu in njegove zemlje, da se ne bo sramovala kmečkega imena. Zavedati m mora kmet, da je kmečki stan tisti na katerem sloni narod, kajti on ga vzdržuje, on num je ohranil slovenski jezik in narodnost, iz njega izhajajo veliki možje in dobri duševni delavci. Zato naj vzljubi svoj stan in ne beži s svoje zemlje v tovarne, mesta in drugam. To so glavne misli, ki jih je nanizal govornik o namenu mladinskih odsekov. Poudar. jal Je pa tudi, da ime organizacije v kateri se to delo vrši ni važno. Lahko se to tudi vrši v Prosvet'. društvu,, Dekl. krožku ali Fant. odseku. Zlasti te, v osnovnih vprašanjih sorodne organizacije lahko delujejo v tej smeri, ker je ljudstvo tako enotno po stanu, kot je v naši fari, samo kmečko. Zato bo tudi sicer formalne ustanovljen fantovski odsek Kmečke zveze imel skupne sestanke s Fantovskim odsekom, na katerih se bo program delil na prosvetno in kmečko tvurino. Gornji predlogi so vsi navzoči z odobravanjem sprejeli. Glavno je, <l« bo udeležba na sestankih čim večja.
ŠENČUR
»Prosvetarska banda mora ponoči spat," je
pisano na veliki hiši v Šenčurju. Poleg s0 na. pisane še razne himne itd.
Glede spanja: Nihče ne bo nikomur predpisoval, kdaj mora spati. Ako je komu ljubo, lahko vso noč hodi po vasi, seveda tiho in mirno, pa naj bo to klerikalec ali pa liberalce. Tistim pa, ki mažejo in pišejo po zidovih in ograjah, pa svetujemo, naj s takim izziva vanjeui prenehajo, pa naj bodo tega ali onega prepričanja.
Občinski proračun je gotov, kljub velikim
Pranje je postala cenejše!
Sedaj pač lahko vsaka gospodinja pere s Persllom in Henkom ter tako Izkoristi vse prednosti, ki jih nudita oba pralna pripomočka. Po danih navodilih, natiskanih na vsakem zavitku, doseiete brez mučnega mUjenja perilo belo  kot sneg. (Nobenega drgnjenja več).
Persil in Henko
Jamčita za presenetljiv uspeh!
dajatvam za vodovod itd., doklade niso povišane. Dobili bomo novega občinskega cestarja, ki ga zelo želijo predvsem — ceste.
Vsi vojaški obvezniki, ki so pristojni v občino Šenčur se pozivajo, da takoj prinesejo svoje vojaške knjižice v občinsko pisarno.
SMCUMNA TRGOVINA SAtTv
•VJfcAA/jr VUmwdmm»km O* 6
HRASTJE
Grda tatvina. V Hrastju pri Kranju je pre tečeni teden neki neznanec ukradel iz tamoš-njega znamenja relief, ki predstavlja »Boga očeta,". Splošno je znano, da pomeni ta relief veliko vrednost kot stara umetnina, za katero se sicer ne ve, čigavo delo je.
To je moral vedeti tudi ta nesramni tat, ki je relief lepo in varno odvil, ker je bil namreč pritrjen z vijaki, da bi umetnino čimbolj nepoškodovano snel in jo tako vnovčil.
Vendar se tatu to ne bo posrečilo, ker tako originalno umetnino ni lahko prodati, saj bi ob nakupu vsakdo vedel, da je to tista ukradena umetnina, pogrešana v Hrastju. Torej je pole« bogoskrunstva tat s tem izkazal še veliko porcijo neumnosti, kar znači, da to ni kak spreten poklicen tat, ki bi kaj takega gotovo ne bi naredil, že radi tega samega ne. Ali pa se je te umetnine polastil morda s pohlepa po umetnini kak človek, ki ni imel s to umetnino koristolovskih denarnih namenov, kar tudi ni izključeno.
Ali pa gre pri tem morda zgolj samo za hudobijo, kar pa dvomimo, da bi bili ljudje tako' pokvarjeni pri nas.
OLšEVEK
Ko smo igrali na svečnico prvič v novi dvorani kpmedijo »Namišljeni bolnjik", je igra vsestransko dobro izpadla. Gledalci so se od srca nasmejali in zajeli tudi važne nauke za življenje, pa tudi mi smo bih zadovoljni, ker so nas podprli z udeležbo, saj je bila dvorana nabito polna. Za denarno pomoč, ki jo tako nujno potrebujemo,, da plačamo dolg, ki smo ga naredili z zidavo, se sedaj zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pripomogli k tako povoljnemu uspehul
Ob priliki prve igre v novi dvorani smo obljubili, da bomo sredi posta igrali pretresljivo dramo »Hasanaginica". Ker pa se še izdeluje naš novi oder in predvsem ker se vedno oziramo na sosednja, bratska društva, da ne i-gramo istočasno in istih iger, smo odstopili nedeljo sv. Jožefa Šenčurju, kjer igrajo lepo igro »Vislavina odpoved".
V Olševku pa bomo igrali dobro pripravljeni, že dolgo obljubljeno Ogrizovičevo pretresljivo dramo v treh dejanjih »Hasanaginica", ter' »Prizor malih muslimančkov" na tiho nedeljo t. j. 26. marca ob 3. uri popoldne. To bo prva proslava na ravnokar novem odru (zadnjič smo si ga izposodili). In druga v novi dvorani, ki vas že sama vabi s krasnim razgledom po okolici. Vabimo pa Vas tudi v tolikem številu, kot zadnjič. Ne bo vam žal, to obljubimo naprej. Nastopilo bo 40 oseb v slikovitih  turških nošah.
Za moško obleko in perilo kupite  dobro  in  poceni pri
CROBATH-KRANJ
BESNICA
V nedeljo 19. marca priredi Pevski odsek Prosvetnega društva pod vodstvom organista g. Kozjek Janeza pevski koncert z selo obširnim sporedom. Na programu so skladbe najbolj znanih in najboljših skladateljev kakor: Adamičeve, Aljažave, Foersterjeve, med njimi tudi nekaj naronih. Vse farane. kakor tudi oko-
ličane vabimo, da se koncerta udeleže, kjer se jim nudi prilika poslušati lepo slovensko pesem in da s tem dajo pevcem in pevovodj* priznanje za njih trud in požrtvovalnost. Upamo, da bo lepa prilika in dobro izvajanje istih privabilo obilo poslušalcev.
V letošnji sezoni kaže članstvo Prosvetnega društva za knjižnico izredno zanimanje. Do Sedaj je bilo izposojenih že nad eno petino knjig. Knjižnica je pred kratkim dobila več novih knjig slovenskih pisateljev, med njimi tudi večje število prevodov. Toda nikakor še ni krito število knjig s primanjkljajem iz prejšnjih let. Mnogo knjig se je izgubilo, nekaj pa ni bilo vrnjenih, zato se članstvo naproša, da knjige vrne in da poizve tudi pri nečlanih, ki so si knjige izposojali. Za vsako vrnjeno izgubljeno knjigo se dobi primerna nagrada. Obenem pa se opozarjajo vsi, da kupi naše Prosvetno društvo vsako lepo vezano knjigo naši knjižnici primerno. Informirajte se pri knjižničarju!
Za damske obleke in plašče svilene rute, najnovejše pri
CROBATH-KRANJ
PODBREZJE
Fantovski odsek in Dekliški krožek priredita v nedeljo tía svoj mladinski praznik sv. Jožefa ob 3. uri popoldne v gasilski dvorani akademijo. V začetku bo govor g. prof. Bajea. Nato sledi igra, ki točno podaja sliko današnje* ga sveta, »Antikrist". Potem bodo izvajali člani, članice, mladenke in mladci lepe proste in simbolične vaje. Vmes zapoje moški zbor dve pesmi: »Tiha luna" in »Mladini".
Fantje in dekleta se priporočajo Podbreža-nom in okoličanom, da jim s številnim obiskom poplačajo trud za mnogoštevilne vaje.
Električno razsvetljavo v glavnem oltarju Taborske cerkve smo dobili v nedeljo. Ta tako lepa slika bo še bolj povečala obisk vernikov v postnih nedeljah.
BREZJE
V nedeljo, dne 26. februarja t. 1. se je vršil redni občni zbor skupine Bojevnikov.Brez je z običajnim dnevnim redom.
Po kratkem nagovoru predsednika, ki je posebno naglašal tovariško vez, ki druži vse bojevnike in po poročilu funkcionarjev odbora, je bila volitev novega odbora. Izvoljen je bil v celoti stari odbor s predsednikom vred.
Občnega zbora se je udeležil tov. Košfr iz Ljubljane, član osrednjega odbora, ki je s toplimi besedami pozdravil zborovalce in lepo poudarjai misek da je bojevniška organizacija nekaka KA, ki naj s svojim mirovnim strem, ljenjem in vsestranskim delom pomaga duhovščini prepojiti javno življenje s krščanskim življenjem ter naše slovensko ljudstvo prenoviti v Kristusovem duhu.
Občni zbor se je zaključil z veselo zavestjo, da se bojevniško gibanje med nami vedno bolj širi.
KRI2E
„0 veselju brez srčne kulture". Pod tem naslovom je prinesel »Učiteljski tovariš" t št. 28 z dne 16. februarja t. 1. članek, odnosno izvleček iz našega poročila v št. 5. »Gorenjca" pod naslovom »Njega — njega pa od nikoder ni".
Ne mislimo se spuščati v polemiko i „Uči-teljskim tovarišem", ampak hočemo pribiti samo dejstvo, da bi do tega našega žalostnega poročil nikdar ne prišlo, ako bi pobegli g. V. imel vsaj trohico srčne kulture, katero .tovariš" tako podčrtava. Drugo pa je, d« ni bii naš namen nikdar udarjati po učiteljskem stanu, kar je iz našega dopisa razumel sleherni Križan. Grehi tega sejavca »srčne kulture", ki smo jih iznesti v našem listu, so kakor kaplja v morje, napram enim, katere smo zamolčali.
To naj bo zaenkrat naš odgovor! V bodoče pa naj se sotrudniki o stvari katero mislijo iznesti na papir, malo natančneje informirajo da se jim ljndje ne bodo smejali.
STRAN 4
»GORENJEC«
ESPERANTO
Tečaj vodi Damjan Vahen.
(Nadaljevanje.)
VIII.
Sur la herbejoj paštas pastistcj la bovojn (vole), bovinojn (krave), bovidojn (teleta), por-kojn (prešiče), safojn (ovce), fe.alojn (konje), kaj la čevalidojn (žrebeta)!
— Id : je priponka, ki znači potomca, tako:
rego "* kralj : regido " kraljevič : regi dino ~ kraljična
zevalo = konj : čevalido = žrebe
kato = maček : katido = mucek.
Bovo estas granda besto. De la bovo ni ri-cevas viandon. Al 1k>vo ni donas por mangi berbon. Bovon paštas la paštisto sur herbejo. Ce la bovo estas ankau bovido. Kun la bovo estas sur paštejo ankau la bovino.
BESEDE: besto - žival, ricevi = dobiti, viando = meso, kapo ™ glava, korpo — telo. kolo = vrat, piedo = noga, vosto = rep, ačeti =•' kupiti, vendi = prodr'i, kna'o = deček, knabino = deklica, hnndo = pes, vetnri ~ voziti, štono = kamen, lernanto = u"enec.
Stopnjevanje pridevnikov: Kakor v slovenščini, tako tudi v esperantu pridevnike stopnjujemo, tako imamo primerjalno in presežno stopnjo.
Primerjalno stopnjo pridevnika tvorimo z besedico pli = 1 olj.
Presežno stopnjo pridevnika pa tvorimo i besedico la plej = najbolj.
bona = dober : pli bona = boljši (bolj dober) : la plej bona " najboljši (najbolj dober)
verda = zelen : pli verda ■ bolj zelen ■ la plij verda = najbolj zelen
kara = drag : pli kara • dražji : la plej kara = najdražji
mia bona lernanto — mia pli bonn lernanto, mia plej bona lernanto
mia bona rego, mia pli bona regino, mi« plej bona regido.
Mia libro estas bona, via libro estas pli bona. sed la libro de mia frntino estus la plej bona.
Besed'ce ko, od, nego, kakor, kot prevajamo » primerjalni stopnji namesto z de z besedico ol, v presežni stopnji pa prevajamo besedice od, iz, izmed, med z predlogom el.
Vi estas bela, sed m:a fratino estas pli bela ol vi. La papero estas blanka, sed la nego estas pli blanka ol papero. La dumo estas alta, sed la monto estas pli alta ol la domo.
Putrino estas unu cl la plej bonaj homoj de Id mondo. La plej bela el činj knabinoj estas mia filino.
Oslabljenje uli stopnjevanje navzdol pa izražamo z predponko mu!-, tako:
bela : malpli bela : la malplej bela malpli ■ manj, la malplej = najmanj
jn... des = čim ... tem (ju znači vzrok, des znači posledico).
Jn pli bona des pli mabriea = Čim boljši, tem revnejši.
Jn pli granda estas la domo, des pli multaj homoj iogas en gi. = Čim večja je hiša, tem več ljudi stanuje v njej.
BESEDE: tre - zelo, tro * preveč, fidela zvest, -a, -o, trinki = piti, tuj = takoj, utili = koristiti, sezono ** letni čas, printempo = pomlad, somero = poletje, autuno r= jesen, vin-tro = zima. jaro " leto, flori =* cvete;i birdo = ptica, varma = topel. -a. -o, longa ■ dolg, -a, -o, strato " cesta.
La jaro havas kvar sezonojn: printempon, so-meron, aiitunon kaj vintron. La printempo es tas la plej bela sezono de la jaro. La floroj ekfloras. la birdoj ekkantis la suno varne brilas. La vintro nstas la plej malvarmu sezono de la jaro. Nego estas čie.
Prevedi: Kaj je bolj belo kakor snegf Pes je velik, psiček je manjši, maček je najmanjši. Steza je dolga, pot je daljša, cesta je najdaljša. Kjer sonce sije, tam je lepo. Kakršen si ti, tak je tudi tvoj prijatelj! Če bi sonce sijalo' bi šel s teboj. Ker sonce ni sijalo, nisem šel s teboj. Kdor dela, ta srečno živi, kdor ne dela, ta je nesrečen. Najmanjša žival na svetu je najlepša. Njegov zvesti prijatelj je moj sovražnik.
Pazi na pomen predponke mal — ■ lermi : matfermi = zapreti : odpreti ami : malami ~ ljubiti • sovražiti amiko : malamiko = prijatelj ; sovražnik. Via filo havas pli belan ludilon ol mia fratino. Se vi estus bona, vi donus tian belan ludilon unknii al mia frutino. kiu estus goja. se vi donus al ši tian ludilon. Mi ne povns ačeti gin, čar mi estas mairica. Se mi estus riča, mi ačetus cent tiajn Indiiojn por via filo, čar mi vian filon amus. Tio estas la plej bele, se ni amas čiujn homojn. Mi scias, kc vi amas ankau mian malgrandan fratineton. frato = brat,   frateto ;r brntec fratino = sestra, fralineto   7 sestric« filo * sin, fileto "" sinček filino = hčerka, filineto hčerkica Pono\ i vse!
(Sf bo nadaljevalo.)
Ali že ves?
da je bilo vlomljeno na pošti in da so vlomilci odnesli le en izvod .Slovenskega naroda", pustili pa so sekiro za odškodnino,
da bi bila v Krizah potrebna racija na razne sumljive tipe,
da je v soboto 11. februarja ob 8. uri zvečer začelo goreti v Ziganji vasi .Peskova" hiša. Požar je temeljito izvrš 1 svoj grozni posel. Domneva se, da je bil požar podtaknjen,
da se je na Studenec pri Ljubljani prišel zdravit .sorodnik" Križanov, kjer pa so ga zdravniki zavrnili z motivacijo, da si oni sami žc'e tako zdravega razuma,
da je nekdo nameraval odpreti za Križe šolsko pisarno v garderobi ljubljanskega kolo dvora, kamor je že shranil vse knjige,
da se je v kopališču g. Zupana oglasil prvi kopalec 3. t. m . in se temeljito ohladi.
Bcn-hur, ta težko pričakovana igra to sezono ne bo uprizor;em, ker društvo ne more dobiti za to potre' nih oblek. Mesto te igre pa uprizori Dramatični od ek Prosvetnega društva na cvetno nedeljo sodobno dramo: .Podrti križ". Na to dramo že danes opozarjamo.
TR2IČ
Starši, pozor! Drušivo šola in dom v Tržiču priredi v nedeljo popoldan ob 3. uri V telovadnici meščanske šole vzgojno predavanje: Napake v značaju naših otrok. Govori ga. prof. Černejeva iz Ljubljane.
Če-. J jurska zadruga za tržiški sodni okraj obvešča vse čevljarske mojstre, da se bodo vršile pomočniške preizkušnje od sedaj na. prej vsake tri mesce in sicer prvo nedeljo v mescu januarja, aprilu, juliju in oktobru. Prva prihodnja preizkušnja bo mesca aprila. Po čl. 7 izpitnih pravil je vsak mojster dolžan prijaviti svojega vajencu zadrugi za pomoč, niški izpit. Tej prijavi pa mora biti vedno priloženo izpričevalo vajenca o dovršeni strokovni nadaljevalni šoli. Vajenci, ki tega izpričevala ne bodo predložili, ne bodo pripušČeni k preizkušnji. Tisti vajenci, katerim poteče učna doba med šolskim letom, ko še obiskujejo obrtno šolo. se morejo prijaviti za izpit šele po sklepu šol. leta v julij kem terminu.
V ponedeljek zvečer je prosvetni večer, kateri bo posvečen v spomin padlim vojakom. Vabljeni vsi, zlasti pa tisti, ki imate še žalostne spomine na težke čase svetovne vojne. Padlim pa izkažimo čast z obilno udeležbo!
5. marca je bil ustanovni občni zbor podružnice Udruženja bivših mornarjev za Tržič in okolico. V združenje lahko pristopi le oni, ki je služil pri vojaški ali trgovski mornarici, bodisi v Jugoslaviji ali pa še v bivši Aystio-ogrski državi, le da je jugoslovanski državljan. Svoje prostore ima društvo zaenkrat v gostilni .Ljubelj".
V soboto 18. marca zvečer priredi Bralno društvo v Sokolskem domu .valčkov večer". Tako čitamo na plakatih. Nehote pa se človek povpraša ali je tako nujna potrebo za ples, da se mora vršiti ravno v postu, zakaj se ni vršil ta .ečer že v predpustu uli pa bi se preložil za nekaj tednov, to je po Veliki noči. Posebno značilno je pa še to, da se priredi ravno na predvečer sv. Jožefa, katerega smatra Tržič za svojega zavetnika in se naše me-sto pripravlja za svečano praznovanje drugega dne. Ali pa je to iz kljubovalnosti napram katoliškim društvom, katera pros'ave sv. Jožefa čim sijajnejše. Pametni ljudje in starši, pa naj si bodo kateregakoli političnega mišljenja, nuj presodijo, katera pot je prava, ali ona, po kateri si naša mladina krepi svojega duha in telo, ali ona, ki pleše po široki cesti v svojo pogubo iu nesrečo naroda''
19. marec — praznik sv. Jožefa. Za Prosvetno društvo sv. Jožefa in za Fantovski odsek praznik, ki ga vsako leto dostojno proslavimo. Tudi letos bomo ta dan slovesno praznovali in to na sledeči način: Zjutraj pri prvi sv. maši je za vse člane obeh društev skupno sv. obhajilo. Ob 9. dopoldne so zberemu pred .Našim domom" od koder krene slovesen sprevod z godl>o k cerkvi sv. Jožefu, kjer b'> sv. maša 'a vse žive in mrtve člane Prosvetnega društva.
Zavedajmo se svojega praznika! Nni ne bo nikogar, ki se ne bo udeležil skupnega sv. obhajila in istotako naj ne bo nikogar, ki sc ne bi udeležil sprovoda. Kdor ima kroj se udeleži sprevoda v kroju, vsi ostali v civilu / znaki!
Zvečer pe pri.cdita v ..Nušem domu" Fantovski odsek in Dekliški krožek telov dn i uka. demijo. Spored, ki je skrbno pripravljen, obsega 19 točk. Izvajale se bodo razne telovadne. gimnoLstične.   simbolične  in   težkontletske va-
Priporočamo vsem, da si oskrbe knjige: Uspernnto, Korenska  metoda,   slovnica in
■-lovni- din 7,-
Dr. Prešeren       D, Valien: Bapio če Savica
din 7.50
knjige se dobe pri: Ludvik Slabe. Kranj, Mestni trg It.
je, vaje na orodju in rajanje z motivi iz narodnih plesov. Za akademijo vlada veliko zanimanje, za'.o si vstopnice pravočasno preskr-bite — predprodaja v trafiki ge. Perne.
Preteklo nedeljo je priredil pevski odsek Prosvetnega društva pevski koncert. Na sporedu je bilo 17 pesmi, po večini za moški zbor. Med njimi nekaj težjih skladb, nekaj pa narodnih pesmi. Pri poslušalcih so vžgale posebno zadnje. Pesmi so bile zelo dobro izvajane in gre zahvala organistu g. Planinšku za trud, ki ga je vložil vanje. Poslušalci, ki so dvorano popolnoma zasedli, so zadovoljni odšli domov in želijo, da bi se pevci še oglasili, če ne letos, pa drugo leto.
V nedeljo 26. marca ob 9. uri dopoldne ima občni zbor Legija koroških borcev, krajevna organizacija Tržič, v prostorih kavarno Ja-vornik. Člani so vabljeni k polnoštevpni udeležbi. Poročali bodo delegati iz Ljubljane.
Priporoča se v Kranju
JANKO RANT
špecerija in trgovina z dežel* Rimi pridelki.
TELEFON štev. 6 5.
nirniilTni
ZAKŠ
Zveza absolventov km. šol, podružnica Kranj, sporoča, da ima v nedeljo 19. marca ob t. uri popoldne članski sestanek in sicer pri tov. Vehovec Janezu v Vokljem.
MALI OGLASI
Za vako besedo v malih oglasih se plača D 0"50. Najmanjši znesek je 6 D.
Važno! Modroee, otomnne. spalne divjine i. t. d. i/deluje solidno in po nizki
ceni BERNARD MAKS, tapetnik Nn skali 5 (v hiši g. Šipica).
Tri stanovanjska hiša in vrt se o!da v najem nli posamezno. Poizve se Breg pri Kranju št. 1.
Slav! uu parcela ob glavni cesti v izmeri cca 1300 ms se takoj proda. Vodovo:! in električna razsvetljava ob purceli. Pojasnila daje Grmek, Kranj.
Proda se takoj stav'ni svet v sredini Straži šča. Naslov v upravi.
S I, aprilom oddam meblirano sobo za 2 osebi, tudi s hrano. Istotam se odda soba s štedilnikom. Naslov v upravi.
..Gleichstrom" motorje, stare rabljene, kupimo. Vprašati pri: Val. Čop, Kranj. Kokriško predmestje 9 (elektrarna).
Oddam takoj stanovanje 2 žensk;mu osebama. Kuhinja nu razpolago. Mestni trg št, 17, I. nadstropje.
Enosobno stanovanje s kuhinjo takoj oddam. Tretju hiša od Mavrjevc elektrarne proti Rupi.
Lepo dvoso' no stanovanje se odda Klane št. 80.
najem.
Stavbeno in pohištveno mizarstve mrtvaške rakve v zalogi
MARKIČ MATEVŽ NAKLO
Slike za nove delavske knjižice
dobite najlepše in najca-cenejše pri
Foto Jug - Kranj
Vina
i/ Centralne vinarne v Ljubljani, Frao-kopanska ulica M. bodo zadovoljila Vaše pivce najhnlj!
Kmetovalci!
Čas setve je žel
Pesa Eckendorfer rumena in rdeča — Črna detelja, lucerna (nemška detelja) — oves, čebulček kakor tudi vsa vrtna semena. Zanesljiva kal ji vosi 1
DRAGO FUCH8
preje J. A. MAJDIČ - KRANJ
KUPIM MALO HIŠO v mestu ali v bližini Kranja. Pogoj je primeren prostor za nemoteno sončenje na balkonu ali v skritem vrtu, da ni pogleda Is drugih hiš. Naslov v upravi Gorenjca.
STAVBNI MATERIAL
to je cement, betonsko železo, lepenko, štorje, asfaltno smolo, žico, žičnike, stavbno okovje, strešno o-peko, vso opremo za kopalnice dobite po najnižjih cenah pri
P. Majdič „MERKUR" - Kranj
Prepričal'« se pred nakupom
ur, zlatnine, srebrnine, kristala, očal, toplomerov, vseh optičnih predmetov, nalivnih peres „Haro* itd. pri znani domači tvrdki
B. RAN6US
zlatar in sodni cenilec v KRANJU
ki Vas postreže z domačin delom in nizkimi
cenami. —  Zahtevajte cenik! Staro zlato in srebro n al boljše plačam.
Zn urednika in izdajatelja odgovarja Vcrtovšck Milon v Kranju.
k    •<w^k «a»«-«v «V    "V    ^ t».    «, •* v v
Tiska tiskarna Tiskovnem društva .v Krunju.
48482353234823482348235323532348480102485353235353482353235323482353235323532348235323485353235323532348535323
000000000000020202020002000001000102010201020102
^^//+:.:+/+/C
SD^^$Y