» St. 16S fjitoica plačana i gomili ([lito rnienti tw Urota) v patak 13; JulIJa 1923. Posamezna številka 20 cent. Letnik KLVSSt (rfaja, Uvseaši pondeljck. vsak ~ * H 30. L osMopic. Otrktc - Lastnik l 7—, a 4 lire taten M v: ulica IMA. J^**1^**^* edniftvti. Nrrttkima^^ J^gP® ■NOSI Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Vrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poshmic« fa vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L X — Mali oglasi po 20 cent. besed«, najmanj pa L Z — Oglasi, naročnina In reklamacije se poifljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica s* Frančiška Asiikega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredniitva te uprav« 11-57. Ne igrajte se z ognjem I- Zopet enkrat je splezal naš «Piccolo» l na sv o jo prapovednico, dia nam skudko in obenem z resnostma najčistejšega pravičnika razlaga, kaki ne bi smeli biti in kaki bi morali biti — drugi! Govori tako milo in svareče, da mjora vsakdo, ki ga ne poanta. verjeti, da poisluša propovednika, ki iz globine svojih čustev obsoja, kar ni prav in kar razdvaja ljudi, m ki z vsem žarom srca uči, kak* bi motaH biti ljudje-, eča bi živeli v božjem- miru med seboj. , Pa pustimo parabole! To pot je naš «Piccclo» silno ozlovoijen radi vesti, ki jih jugoslovenski tisk razširja te dni o pret-veznih fašistovskih namerah za ekspedicijo na vzhodno obal Jadrana, ki naj z enim ma.hom, z dovršenim činom preseče vozel reškega vprašanja! Že nekaj dni — pripoveduje «Piccolo» v svojem večernem izdanju od 11. julija — razširja jugoslovenski tisk naravnost senzacij on elne vesti o namerah g. Mussolinija v jadranski politiki. Će so iskrene izjave jugosl. vlade — da želi dobre gospodarske in politične cdnošaje z Italijo — jih mora postopanje jugcslovenskega tiska le kompromitirati. Kajti politični krogi Jugoslavije so se morali pač že uveriti o resnični volji Italije za dosego dobrih političnih in gospodarskih od no-š a je v med obema državama. Pridružujemo se trditvi «Picccla», da res razburljive vesti, ki so se širile te dni po jugoslovenskih listih, morejo silno kva-,-iti razpoloženje na obeh straneh za mirno in za obe strani zadovoljivo rešitev spornih točk Ob jadranskem vprašanju. Odklanjati pa moramo njegovo očivicfcno priza-de\anje, da bi vso krivdo zvalil na eno stran. Odklanjati moramo to njegovo prizadevanje, ker mu je isti «Piccolo» sam takoj v prvemi odstavku svojega spisa odtegnil podlago. Ugotavlja namreč, dia je bila rimska «Voce Republicana» — torej italijanski list — prva, ki je vrgla v svet vest o rečeni nameravani fašistovski ekspediciji ter da je to vest petem posnelo in s tem nekako potrdilo tudi tržaško komunistično glasilo, torej zopet italijanski list. Seveda skuša «Piccclo» cdbiti ta neprijetni vogal s tem, da govori zaničljivo o fantazijah republikanskega lista in skuša s tem očividna uveriti, da to, kar piše kako republikansko ali komunistično glasilo, ne more iti na račun pravega italijanskega tiska. Ali tudi če bi hoteli to priznati kot pravilno, vendar še ni s tem razbremenjen italijanski tisk. Kajti resnica je, da je vsa pisava raznih nacionalističnih listov taka, da daja oni vesti v republikanskem listu vsaj videz verjetnosti. Mari ne pišejo ti listi neprestano, da Italija more privoliti le v tako rešitev reškega vprašanja, ki zagotovi suvereniteta Italije nad tem mestom ob Kvarneru? Mari ne pišejo ti listi vedno, da priključitev Dalmacije k jugoslovenski državi ne smatrajo za končnoveljavno, da se ne mejrejo toldreči svojim aspfraicijam po Dalmaciji, ker da so opravičene po zgodovini, po tradicijah in tudi po nacijonal-neui načelu?! Če je torej tudi resnično, da v sedanjem konkretnem slučaju italijanski nacionalistični tisk ni fbil neposredni zažiga lec, vendar ostaje dejstvo, da ta tisk vedno znaša na kup netivo za take požare. To so dejstva, ki izpodbijajo prizadevanje Piccola», da bi le na eno stran zvrnil kriv do na tem, da je ladja pogajanj za rešitev reškega vprašanja zašla v nevarne vode. Očitanje «Piccola» nal naslov jugo-sk> venskega tiska, češ da brez nobenega pravega povoda razburja jugoslavensko javnost, je neopravičeno tem bolj, ker piše «Piccolo» sam.: «Naranmo j®« ga- sovi — četudi so brez vsake podlage in jim oficijozne agencije oporekajo — vznemirjajo t sosedni državi SHS ter dajejo jugcslo venskemu tisku povoda za proti-italijansko postopanje*. Torej — naravno je! Ali ni v tem pripo-znanju tudi pripoz nanje, da je krivda tudi na strani italijanskega tiska?! To smo hoteli ugotoviti «Piccolo» ugotavlja, da take vesti v ju-goslore nskem tisku ne razburjajo italijanske javnosti, da ta ohranja mirno kri in zaupa delu vlade, da hoče slej ko prej z modrim in spravljivim postopanjem odgovarjati na vse bojazni in vznemirjenje v jugoslovenskih krogih na načelu čistega in lojalnega sodelovanja. Če je res tako, moramo le z zadovoljstvom pozdravljati to sporočilo. Še ene naglašanje v «Piccolovem» članku moramo posebna podčrtati, ker ped-kreplja naše tozadevno; naziranje. Ko je zatrdil, da Italija in nje vlada z vso resnično voljo stremita po dobrih gospodarskih in političnih ctdfrošajih s sosedno Jugoslavensko! i držaivo, piš^f' dojbesedno: «Toda ta blaga volja ne more trajati do' neskončnosti Absurdna bi bilo, da bi narod! štiridesetih miljonov prebivalcev moral odpirati poti govoričenjem in fantazijam, ki krožijo v jugeslaveitskih pcirKčnih krogih». — Ni prav jasno, kaj je hotel «Picco!o» reči s tem: adi hoče le svariti air tudi groziti. Vsekako pa: namiguje, da bi mogla mera italijanske potrpežljivo&ti postati polna in dai bi moglo prekipeli. Mi pa pravimo, da ravno zato, ker je narod italijanski velik, ker je štirideset-miljonski, in ker jugoslavenska država šteje le kakih dvanajst miljonov, ker je torej nerazmerno šibkejša, je naravno in razumljivo, če take alarmantne vesti, ki jim je bil začetek v rečenih italijanskih listih in ki jim donašajo netivo malone vsi italijanski nacionalistični listi, spravljajo jugoslovenski tisk v vznemirjenje in da povzročajo razburjenje t jugoslovenski javnosti!! Že po tislero znanem pravilu «No)blesse ob lige* — ker je italijanski narod neraizmerno močnejši — naj bi bilo oficijelni in neoficij&Ini Italiji — posebno pa italijanskemu tisku — v tem večjo dolžnost, da se v vseh ovojih izjavah previdno izogibljejo vsega, kar bi moglo na drugi strani vznemirjati, četudi »neopravičeno«! Če se šibkejši, v bojazni, dia bi mu mogla zagroziti nevarnost, vznemirja, včasih morda tudi po nepotrebnem, je razumljivo! Močnemu — v zavesti njegove varnosti — ni treba tega. če je nasvet v «Piccolu», da naj se italijanska javnost ne vznemirja radi raznih vesti v jugoslavenskih listih, umesten in celo hvalevredon, še bolj potreben pa bi bil nasvet, naj se italijanska javnost ne pušča razburjati od često zelo nepremišljenih vesti v lastnem italijanskem tisku! Taka modra vzdržnost na vseh straneh bi ugodno povspeševala delo za dosego cilja, po katerem hrepenimo zlasti md: da se ladja še nerešenih vprašanj izvije iz kalnih voda in dospe v vami pristan — zadovoljive rešitve. Zato kličemo na ves glas: ne igrajte se z ognjem! rasprava zakona o ustrojstvu vojske tn mornarice. Po prečrtan ju poročila se je oglasil k beseda voljna minister general Pe-šič, ki je v dbštrnem, lepo zasnovanem govoru naglašal potrebo novega zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Razpravljajoč o vodilnih kfejak novega zakona je vojni minister povdarjal, da je glavni namen zakona, da se stvori dobra in prava narodna armada, ki bo lahko vsak čas stopila v obrambo domovine in njenih interesov. S ponosom lahko trdi, da nikjer ne obstoja tako tesna zveza med armado in narodom, kot ravno v Jugoslaviji. (Splošno pritrjevanje). Minister osobito naglaša dejstva, da se mora država zahvaliti za slavne zmage odločnim voditeljem armade in veliki ljubavi in zaupanju, ki je vladalo med častniki in vojaki na eni in med narodom in armado na drugi Strani Nato je vojni minister razpravljal prednostih novega zakona, ki so v giavnenr sledeče: rok službe v kadru je skrajšan na 18 mesecev, a za mornarico na dve leti. Rok službe v kadru je isti za vse vrste orožja. Vojaki se ne bedo sa.no mehanično ve zbali, temveč tudi poučevali in vzgajali. Ustaa*ov:li se bodo posebni tečaji za pismena in ekonomsko vzgojo. Za hranilce rodbin, člnne zadrug, kojih starši so pomrli v dobi vc^ie in za dijake je določena službovanje v kadru na 9 mesecev. Splošna vojaška obveznost traja do 55. leta. Za čatsta mobilizacije ostanejo vse nepogrešljive dek>vne moči na svojem- mestu, delavci ostanejo v tvornicah, da tako skupno delujejo na zmagi armade. Vsak vojak mora vsako leto dobiti nafm«sij 15 dni dopusta. Vojaki imajo pravico do brezplačnega prevoza po železnici. Naprediavanje častnikov se ba vršilo po stvarni potrebi vojske in po proračunski možnosti, a rok za napredovanje je skrajšan. Rezervni častniki se pozivajo na enomesečno orožno vajo na leta. Živina in vozovi se v času rekvizicij odi Ijudlstva ne smejo vzeti proti pobotnici, aimpak se morajo takoj plačati. Nato je vojni minister pozval narodno skupščino, da zakon odobri, ker je velike važnosti zai napredek naroda in sigurnosti domovine. Rekonstrukcija jugoslovenske vlade. vorov med Benešem in Potne are jem niso brla razna vprašanja, ki vi&iio med1 Francijo in malo entento, ampak da so se razgovori pečali s splošnim evropskim, položajem. Beneš se je omejil na to, da sliši mnenje francoske vlade. V francoskih političnih krogih se trdno vzdržuje prepričanje, da bo BeneS poskusil posredovati med Francijo in Anglija. O tem pa, koliko uspeha bi utegnilo imeti tako posredovanje, gredo mnenja zelo narazen. V poučenih krogih se živahna razpravlja dejstvo, da je Italija izbrala ravno čas BeneŠevega potovanja, da potem ofioijoznega tolmačenja agencije Vsita povdarja svojo željo po angleško -francoskem zbližanju na podlagi znanega italijanskega repai acijskega načrta. Mnogi bi hoteli sklepati iz tega, da Italija ne bi rada videla, če bi mala ententa utegnila igrati vlogo posredovalca med Anglijo in Francijo. Pri tem se spominja, da je italijanska vlada -tudi vi vprašanju pomožne akcije za Avstrijo skušala preprečiti, da bi mala ententa preveč stopila v ospredje. V uradnih krogih je ta oKcijozni korak italijanske vlade zbudil velika zanimanje. V ministrstvu zunanjih zadev pripominjajo, da Francija pozdravlja dejstvo, da Italija ponovno povdarja važnost vprašanja med-zarvezniških dolgov za splošna ureditev. Če prevzame Italija inicijativo, da pripravi Anglijo k točni izjavi o vprašanju medza-vezniških. dolgov, bo zastopala isto naziranje kakor Francija. Francoska vlada želi, da bi se Anglija jasno izrekla o vprašanju dolgov. — Do sedaj ni še znano na uradnem mestu, če se ima smatrati italijansko časnikarsko vest kot napoved for-meinih korakov italijanskih poslanikov v Parizu in Lomfonu ali pa, če se vest nanaša samo na delovanje poslanikov, ki so ga razvili v zadnjem času. Rusija Francoski otjgovor na ruski protast radi pro-,B-------- ------ i daje rnskik ladij. Francija obdrži ladje kot'različni. — Včeraj je lord Curzon povabil delo in svoje ambicije. Bolj verjetno je, da bo krenit spretno nekoliko na stran, da tako ne kompromitira ničesar, in da bodo osebe, katerimi je odstopil svoje mesto, skušale pobijati fašizem potom vsrkavanja; in nekega lepega dne, ko se bo zdelo, da je ugoden trenutek tu, se prikaže boječi duhovnik iz Caltagire spet na političnem odru. Don Sturzo — piše «Gau-lois* — morda upa, da si pripravi kako senzacijonalno povrnitev? Mogoče je. Njegova ostavka znači necporeldjivo zmago fašizma. On. Mussolini je s tem odstranil edino resna zapreko, ki je bila na poti njegovi oblasti in politiki. Več vojakov obsojenih na smrt ORLEANS, 12. Vojni svet v Orleansu je obsodil na smrt one 3 vojake, ki so aprila meseca v vlaku Nancy-Pariz napadli poročnika La Carriere, ga usmrtili, okradli ter vrgli skozi okno. Letali trčili v višini 1000 metrov — Dva letalca mrtva PARIZ, 11. Dve letali, ki sta pluli nad letališčem Martineiry, sta v višini 1000 m trčili skupijj. Qba< letalca sta izgubila življenje. Poslanska zbornica odobrila učno pre-osnovo PARIZ, 12. Sinoči je zbornica zaključila razpravo o učni preosnavi na srednjih šolah. Zbornica, je odobrila preosnovo s 330 proti 255 glasovom. Anglija Beneš povdarja važnost enteute LONDON, 12. Nekateri listi prinašajo pogovor z Bcnešem. Beneš je izjavil, da mora ostati ententa še nadalje, kajti ne sm.em.ci pozabiti, da je imperializem edina večja moralna sila v Nemčiji. Dostavil je še, da so po njegovem mnenju nameni zavezniških državnikov isti, le sistemi so jamstvo za ruske dolgove, čičerin vnovič protestira, MOSKVA, 11. V odgovoru na ruski protest radi namere francoske vlade, da bi prodata ruske ladje, ki jih je odpeljal Wrangel, 'trdi BELGRAD, 11. Snoči se je v kabinetu g. Poincarž, da Francija priznava, da so ladje last Pašića vršila zaupna seja ožjega odbora ra-j Rusije; toda vrnila jih bo edine zakoniti vladi dikalakega kluba, na kateri so bile, kakor iz-; m ne sovjetski, ki je ne smatra za tako, ker ne gleda, definitivno določene kandidature za' izpolnjuje mednarodnih obvez. Francija ima, posamezna ministrstva cdn. podtajn. mesta.1 kot upnica pravico, da si obdrži ladje v jam-Ćuje se, da izstopi minister Markovi«;, ki cd~;.stvo. Čičerin odgovarja, da bo ruski narod, ide v Pariz za šefa reparacijske komisije.'ne g!ede na formalne od-nošaje med Rusijo in Kandidat za ministra atgrarne reforme je Na- Francijo, smatra! pridržanje ladij, ki so jih, stas Perovič, za podtajnika v tem ministrstvu! odvedli ruski izdajalci, za razžalsnje in za nc-1ZZ.V^.f "f™,"« rasi vomne presnove, Milan Simonovič, za ininistra ver dr. Laza prMatelfeki čm od strani Francije. Kar se tiče! nalepila strasno odgovornost napram lta-" * ~ * - — -- tiranom m vsemu svetu. Beneša na mala južino. Angleški «Times» o italijanski voHlni preosnovi LONDON, 11. «Times!» podaja v svojem poročilu, da- je Mussolinijeva vlada predložila zbornici načrt za volilno pre-osnovo z ne ravno pomirljivimi izgledi, razlaga vsega načrta. Prati zaključku kaže list na veliko nevarnost, ki bi nastala po porazu vlade ter pripominja, da bi si vsaka oseba ali stranka, ki bi direktno izzvala konflikt radi volilne preoonove, Mar.kovic, za podtajnika v tem ministrstvu dr Voja Jančić, za ministra pravde Marko Trif-ković, za podtajnika v tem ministrstvu dr. Kojić, za ministra trgovine c£r. Velizar Janko- ircfHve, da Francija postopa na podlagi pravic, ki jih ima kot upnica, Črčerin ugovarja, da ta argument ne drži; .kajti Francija bi n. pr, gotovo ne dopustila, da bi ji njeni upniki Anglija se vic, za podtajnika dir. Velja Popovič, za mmi- m Amerika zasegli ladje. Načela, katerih stra poljoprivrede dr. Dušan Peleš, za pedtaj- drži francoska spomcnica, izključujejo vsako nika Petar Stanković, za ministra sact>račaja možnost trgovinskega razvoja med obema dr-Andra Stanič, za podtajnika v mrnk-trstu pošte] žavama ter tako škodujejo gospodarstvu ome-in brzojava Milan Nedieljković, za podtajnika j njenih dežel. Trditev, da Rusija ne izpolnjuje v ministrstvu notranjih del dr. Vlada Andrič.j mednarodnih obvez, ne odgovarja resnici; saj Veliko pozornotst vzbuja odhod drja Janko vi ća' je vendar Rusija izjavila v Genovi, da bo pri-iz prometnega ministrstva. ' znala dolgove caristične Rusije, ako bodo za- Razburjenje v Jugoslaviji radi reškega V'Z^v » njene upravičene zahteve. C '. ^ „_. r. . . . ^ i v zakliučkuobžaluje Cicerm, da vziraja Franci vprašanja — Po^ct zahtevno ta?no sejo -}a na Rusiji neprijaznem staiišČM,ter vnovič pro- testira proti pridržanju in prodaji ruskih ladij. Italija Poslanska zbornica nadaljuje razpravo o voli*ni preosnovi — Poslanca Labriola in Aiessio proti preosnovi RIM, 12. Zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o načrtu za volilno preosnovo. Posl. Labriola je odločno nastopil proti preosnovi; ravno tako posl. Aiessio. Poslanci fašistovake stranke in pristaši desnice so skušali z medklici motiti razpravo; posebna poslanec Giunta ni štedil z medklici. Predsednik je zaključil sejo med viharnim krikom- poslancev. Drzna tatvina pri belem dnevu t Milanu MILAN, 11- Včeraj opoldne so neznani tatovi vdrli v urarno Costa, ki se nahaja v n: ob Ijind enejšem delu mesta, ter ukradli razne dragulje in zlatenine v vrednosti okoli 300.000 lir. Letalec pri prvem vzletu smrtne^ ponesrečil PULA, 11. Poročnik Vittorio Pomilio se je danes zjutraj ob 8. uri prvič dvignil s pomorskim letalom v spremstvu svojega tovariša Rebussi. Nenadoma se je letalo vsled zgrešene poročnikove poteze preobrnilo ter z velikanskim treskom treščilo na tla. Letalca sta bila ubita. Jugoslavija Seja narodne skupsčine. Minister vojne o novem vojaškem zakonu BELGRAD, II. Na včerajšnji seji narodne skupščine so poedini ministri odgovarjali na razna vprašanja poslancev. Posl. EHmitrijevič (rad.) je interpeliral vojnega ministra glede njegove naredbe, da se vojaških beguncev iz krajev, kjer žive Arnavti, če se vrnejo prostovoljno, ne sme postaviti pred sodišče, temveč se jth naj le disciplinarno kaznuje. Vojni minister Pešič je odgovoril, da je to storil zaradi tega, ker ti ljudje niso pobegniK iz lastne jraioiative, temveč nahujskani od agitatorjev. Vojni minister je nato odgovoril posl. Reis-nerjii na njegovo interpelacijo glede vojaških skladišč, ki se nahajajo v neposredni bližini Ljubljane. Minister meni, da bi bilo treba prej velikih kreditov za zadaj*je skladišč na drugem mestu in tolaži poslanca s tem, da se v današnjih skladiščih n« nahaja tako strelivo, ki bi blo nevarno za Ljubljano in njeno oko lico. Zgradbe, ki so se pričele graditi okoli skladišč, se zaradi tega lahko dovrše in ne ogrožajo Ljubljane. Zaradi varnosti se naj razdalja municijskih skladišč od zgradb poveča še od 750 do 1000 m. PoaJ. Reisner je zahteval, da se vojni minasier sporazume z gradbenim ministrom, da se vojaška skladišča čimprej premestijo z Ljubljanskega polja. Skupščina je prešla nato na dnevni red: volitev sedmih skupščinskih odborov. Glasovanje in štetje lističev je trajalo nad eno uro. Glasovalo je poslancev, 106 glasov je bilo oddanih za radikalce, ki dobe po 12 članov v vsak odbor, 31 glasov za demokrate (po 4 člane), 11 glasov za zemljoradnike (po 1 član), 18 glasov za SLS (po 2 člana) in 16 za spa-hovce (po 2 člana). Skupščina je po razglašenih volitvah začela j debato o zakonskem •vocio««« v«:®1 S narodne skupščine BELGRAD, 12. Italija je že predložila zahtevo po reviziji rapallske pogodbe in je otvorila vprašanje aneksije Reke. Italijanska vlada je svoje zahteve sporočila juigosl. paritetni komisiji v Rimu, ki pa je izjavila, da ni kompetentna sprejemati predlogov, ki gredo daleč preko okvira njenih pooblastil. Smatrati je, da bo sedaj italijanska 'vlada sporočila svoje predloge direktna v BelgradL Vesti o poostritvi položaja trajna razburjajo vso politično javnost. Predstavniki opozicije zahtevajo, da poda zunanji minister izjave o položaju na tajni konferenci parlamenta ali pa na sestanku šefov parlamentarnih skupin. Zunanji minister namerava prihodnje dni povabiti šefe strank, da čuje njihovo mišljenje. Povdarja se tudi potreba, dia izbere parlament zunanjepolitični odbor, ki bi kontroliral m podpiral akcijo vlade v obrambo državnih interesov. Posvetovalni odbor za reško vprašanje je včeraj nadaljeval razpravo o položaju ter se je danes ponovno sestal. BELGRAD, 11. Včeraj popoldne sta pose-tila polnomočnega ministra Ljubo Nešiča čtana paritetne komisije Laginja in admiral Priča. Oba sta bila včeraj pozvana od vlade v Bel-Kmalu potem se je pod predsedstvom Laziča (zemlj.) o zavar^ P^sev^ pS t ,^ 'f. ločo in poplavo. Poslal« pred- r?n.Ca'50 ^ "dc!e"1' L'UOa L,a- laga, dase o tem zaCkt c 2KePl m^kaler,_strokqvn,ak, ,n po.- _ . _____projektu ne raz- pravlja, temveč naj skupščina sklene izročiti odboru vladni predlog o isti stvari. Podpredsednik Bakič je ob 1. uri zaključil sejo. BELGRAD, 12. Narodna skupščina je včeraj zaključila debato o zakonskem predlogu V oje Laziča (zemlj.) in tovarišev glede hitre pomoči poškodovancem po toči in poplavah. Po govoru Nikole Sreteno-viča in Josipa Gostinčarja je minister Trif-kovič kot zastopnik ministra poljoprivrede predložil vladin predlog zakona o pomoči poškodovancem po toči in poplavah in zahteval* da se o zakonskem predlogu] Laziča razpravlja paralelno z vladinim Po Siska Avtomobil s 25 osebami ptoakne v reko DUNAJ, 12. V okolici mesta Zakopane v poljski Galiciji je neki avtomobil, ki je vozil 25 oseb, telebnil z mosta v reko. Štirje potniki so izgubili življenje. Šofer, ki je nalašč pokvaril krmilo ter tako povzročil nesrečo, je bil aretiran. Ekspcze ministrskega predsednika Cankova SOFIJA, 11. Ministrski predsednik Cankov je v svojem govoru karakterizii^i prejšnjo vlado kcsi ne žrtvujejo. tičarji. Predmet razprave je bila zunanjepoli-i napram našim sosedom lahko rečem, da tična situacija, z ozirom na reška vprašanje,! smo lahko z vsemi brez izjeme v prija tel j-za katero se smatra, da je stopilo v zelo kri-j skih stikih. Vendar pa je že skrajni čas, tično fazo. t j da pridejo naši sosedje do spoznavanja, da P.o konferenci, ki je trajala do 7. ure, udeleženci niso hoteli dati nobenih obvestil. Zve- čer pa je iz političnih krogov pronikla vest, da je šef jugoslov. delegacije v Rimu dr. Ry-baf pozvan v Belgrad. Paritetna komisija Še ni obnovila dela, ker delegacije v paritetni komisiji delajo edino po informacijah svojih vlad. * Včeraj dopoldne so posetili Belgrad pred sednik občine v Sušaku in trije občinski od borniki. Goste je službeno sprejel zastopnik belgrajske občine Joca Pajevič, ki se je z njimi dolgo časa razgovarjal in jih nate pove-del na obed, ki jim ga je priredila belgrajska občina. Čahoslovaika Beneševo potovanje is Italija DUNAJ, 12. «Neue Freie Presse» pri* obču>3 brzojavko svojega pariškega dopisnika, v kateri pratvij da predmet razgo- Bolgarija v interesu miru na Balkanu in blagostanja balkanskih narodov ne more in ne sme biti več odrezana od morja. Sedanja vlada je takoj po prevratu izjavila, bo lojalno izvajala mirovne pogadbe m mi smo ta že dokazali. Nato je ministrski predsednik predložil vladi finančni načrt in izjavil, da finančna politika ne sme pripadati enemu razredu in nikoli ne sme biti naperjena proti kapitalu. Francija Francoski glasovi o ostavki don Sturza PARIZ, 12. «PetH Journal» posveča u-vodni članek odstopu glavnega tajnika popolarske stranke, don Sturza. Najprej omenja njegovo delo kot ustanovitelja stranke; dalje pravi, da nikdo ne pričakuje, da bo don Sturzo popolnoma opustil svoje Romunska Sirašna železniška katastrofa PARIZ, 11. Iz Bukarešta poročajo, da. se je pri KInusenburgu pripetila straf'na železniška nesreča, radi katere je bilo baje ubitih 74 oseb. Podrobnosti niso še znane, ka Pogajanja med Ograko in Romunijo radi aapleuitve premoženj romunskih državljanov so se razbila BUDIMPEŠTA, 12. Zunanji minister je v odgovoru na vprašanja raznih poslancev izjavil v zbornici, da niso pogajanja mod njim in romunskim zunanjim ministrom radi zaplenitve premoženj onih, ki so cptirali za Sedmagraško, privedla do nikakega zaključka. Gospodarski položaj na Ogrskem BUDIMPEŠTA, 12. Trgovinski minister \Valko je včeraj v zbornici poročal o gospodarskem položaju v državi: uvoz je znašal v preteklih petih mescih 210 miljonov zla tih kron ter je presegal za 4 mi-Ijone izvoz. Tekstilna obrt se lepo razvija in minister upa, da bo dala boljše uspehe v drugi polovici tekočega leta. Sploh pa se je proizvodnja tkanin podvojila v toku zadnjih treh let, volnena obrt se je sedemkrat pomno'žila. Premogovniki so dali v teku tega časa 4 miljone premega, številke, ki jih Ogrska do sedaj še ni dosegla. Zboljšanje glede izvoza in uvoza bo gotovo ugodno vplivalo na valuto. Dasi se Ogrska ne nahaja ra^-no v ugodnem gospodarskem položaju, bo kljiib temu mogoče preprečiti nazadovanje, _ Avstrija Potres na Štajerskem DUNAJ, 12. Sinoči so čutili na Štajerskem močan potresni sunek, kateremu je sledil drugi nekoliko šibkejši. Sestanek Male Antante odgoden? DUNAJ, 11. Listi poročajo iz Bukarešte: Po informacijah v političnih krogih, se je otvoritev konference Male Antante v Sinaji, ki je bila določena za 20. julija, odgodila za nedoločen Čas. Po eni verziji je dr. Beneš prosil za odgodite v, ker takrat še ne more priti v Sinajo. Druga vest pravi, da s sklepi v Sinap nočejo prejudicirati lausannski konferenci, ki se ne bo končala pred 31. julija. Sinajska konferenca bi se potemr sestala tekom avgusta. Po svečani otvoritvi konference bo rumunski ztn nanji minister Duca predložil v odobritev po« ročilo o delovanju belgrajske politične misije« V glavnem se bodo na konferenci razpravljal^ gospodarska vprašanja, in sicer končnovelja-vna ureditev trgovskega prometa s Turčijo, Grčijo in Bolgarijo. Politična točka programa! bo vstop Grčije in Poljske v Malo Antantov Cep rav še ni pozitivnih poročil, je splošno razpoloženje to, da nobena teh držav še ne mor4 biti sprejeta v Malo Antaoto, ker hočejo najprej dosedanje države ustaliti skupno zunanja politiko. V ta namen se bo usAanovOa politična centrala, čiji sedež bo aH v Belgradu aH pa K Pragi. * DNEVNE VESTI Obletnica...I Dasrcs pišemo dan 13. pili}«! Spominski l&o je to, ki nam žge v dušo. Dne 13, ju-hia L 1920. proti večeru je začel goreti baš «Narodni dom*. Strašni plameni razjarjenega, elementa so razsvitljali tisto grozno nosč. Izfanatizirane maožice so vri-Bksie. NaSi ljudje pa so grenko plakali ob razvalinah rgradbe, ki ye dajala zavetišče našemu kidžurnem-u in gospodarskemu 6f*ovanju. In danes še stoje razvaline, ki Obujajo spomine na tisto neizmerno du-ftevno trp^enje, ki je našemu ljudstvu stiskalo srca ob strašnemu udarcu. In kar posebno označuje sedanji naš položaj, je, setih razstave, kar najtopleje Lvj in ker je obljubil, da vse plačal, ko se mu' priporočamo vsem društvom in korporacijam. Ka"! posreči dobiti kako delo. Mladenič je kmalu] Ogled razstave bo obenem obsegu. Poleg cvetlic, zelenjave itT sadja bo obsegala tudi drevesnico, kar bo zanimalo zlasti sadjarske kroge. Razstava bo torej ne aamo zanimiva, ampak tudi v vsakem pogledu poučna. Posebno pozornost posveča razstavni fc»d-bor letos tudi gradbeni razstavi. Na tej razstavi bodo razstavljeni vsi najmodernejši in najnovejši vzorci stavb m način zidanja, ki je mnogo cenejši in omogoča tudi revnejšim slojem. ne razpolagajo z velikim kapitalom, zgradbe lastnih domov. Pa tudi na polju umetnosti bo nudila razstava lep užitek. Mariborski umetniški klub "Grohar* bo tudi letos priredil razstavo slik! svojih članov. Bilo bi nepotrebno o tej razstavi mnogo govoriti, ker bodo razstavljena dela povedala več, kakor pa zmore še tako dolg članek. Kakor za razstavljalce. je preskrbljeno tudi za obiskovalce v vsakem otziru na vseh železniških progah države 50% popusta, aloo se izkažejo z legitimacijo, ki se dobi pri vseh denarnih zavodih. Legitimacija, ki velja za zunanje obiskovalce obenem kot permanentna vstopnica, stane z vstopnino vred samo Din. 20.—. Poseben odsek bo skrbel za prenočišče, na željo tudi za prehrano, zlasti pri C3C3C-!£=3C=3CZJC šanju vseh odposlancev je kongres prišel v vseh vprašanjih do konkretnih sklepov, ka-j ™ "ia'dcitott ki^dSo '"Md^dč Te Wlu! °žled razstave bo obenem najboljša prilika teri se bodo izvršili v najkrajšem času. ' F^srecl aoon» Kat© delo. miaaenic j e *maiu * mGs{a tn okolice Za časairazstave 7nalri h*>A* v m Lu, 7alP»va n- pričakovala< e | bo odprt tudi mestni muzef, ki vsebuje mnogo Nekega dne, ko se je vrnila od nakupovanja j zanimivosti, domov, je našla vrata svoje sobe šiloma vdrta; i Ze doslej se je prijavilo toliko razstavljavcev iz omar, ki so bile tudi s silo odprte, je izgl- iz vseh krajev države, da je bil prvotno na- Fran in Marija z dvema otrokoma 2 in pol oz. 9 an pol leta sta stanovala v pritličju hiše št. 99. ŠkorkSja S. Pietro. Ker je bil glavar družine dlje časa nezaposlen in ni mogel redno/ «&iboKŠe perilo"[n vse dragocenosti, "ki' menjen prostor premajhen. Razstavnemu od plačati stanarino, mu je lastnica hiše sodnim ^ iil^ spr^li^e v nfih vse sk^jTv^ed- boru se je posrečilo pridobiti še nekaj prosto-Ml^rno^ai^TZr^ ^S lS lir. oz "Siradenimi ra, tako/da lahko ustreže vsestranskim željam lega^c^T^^ n^dll^, * ^ ^ ndadi podnajemnik.! in sprejema. Se. nadaljne prijave, toda najkas- ORrojna posojilnica v Kotnim rogietrovana zadruga z neom. aaveco vabi svoje zadru2nfke na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 22. julija 1923, ob 5. urf popoldne v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo o poslovanju. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Potrjenje letnega računa 1922. 4. Volitev načelništva m nadzorniŠtva. 5. Morebitni predlogi. NAČELN1ŠTV0. Opomba: Ako ob določeni uri občni zbor ns bo sklepčen, ae vrSi eno uro pozneje drupi občni zbor z Istim dnevnim redom v smialu § 39 zadr. pravil. (404) Z3CZ3S 3£ 3E a stanarine tudi ni mogla ptačati, ker je nje glavar šc vedno bre^ vsakega zaslužka. Predvčerajšnjim popoldne pa je prišel sodni izvrševalec v spremstvu orožnikov. Ker pa je bdLo stanovanje zaprto, so orožniki šiloma razbili velernico enega okna in si tako odprli pot v stanovanje. Siromašno pohištvo so — KtH1*or *? ' l'n to nri 4f»m rrnrala nnm 1 rin t; uume so ga pa pnjeu oroznnu«r ga -ocveau _________ je izginil 1ndi mladi podnajemnik. _ . Spričo te ckolščine je njen sum glede tatvine; neje do 20. julija. Po tem roku dešle prijavnice padel seveda na podnajemnika. j pod nobenim pogojem ne bodo več sprejete, Pred včerajintim se je poslednji zopet vrniV na kar opozarjamo zlasti one, ki se §e niso domov, a to pot jo je izkttpil. Pri vratih ga prijavili. Omenjamo še, da bodo najboljša dela je zasačil mož Kerielove iter ga hotel ustaviti,1 tudi letos odlikovana. Zato naj nikdo ne za-toda mladenič jo je urno popihal na ulico in mudi te prilike in se razstave zanesljivo u-de-fcežal kolikor so ga mogle nositi noge. V uliet ležL m je pri tem morala pomagati -tudi 9-lena hčerka, ki je bila zaprta v stanovanju — naložili na voz ter odpeljati neznano kam. Žena še včeraj ni vedela, kam so ji ga spravili. Družina je morala prenočiti pod milim nebom na nekem travniku... Kaj pa bo prihodnje noči?! Kam naj se ubogi ljudje obrnejo, kje naj iščejo — etrehe?! In pa — kar je še po na polic, komisariat v ul. S, tam v «apor v u!. Coroneo. Giovanni in od Vesti x zirajo dejstva, eta ee socialno vprašanje v na- . . . t ,___ j _ šern mestu razvija v smereh, ki morejo po- obstoja v vrstah popolarsice stranke mo- fiUti 2€lo reane, Ce ^ ^ 'kdo kakor-sibodi čna opozteirja proti Don bturzu. 1 o je ta- planove družine, naj stori to! Imel koimenovanai desnica stranke, katera je bo zavest, da je storil pravo samaritansko odločno za sodelovanje s fašizmom in tuda delo. za novi volitveni red, ki ga je izdelala fa- Rekordi ▼ letanju. K našemu včerajšnjemu članku ^Splcžmo oboroževanje» bo čitatelji zanimalo, če jim na podia^Ji rekordnih številk pokažemo, kako je v zadnjih letih rasla hitrost v letanju. Dne 22. X. 1919. je postavil Bernard de Romanet rekord 268.631 m na uro. 4. X. 1920. je isti letalec dosegel 309 km. Letalec Saddi Leccinte je 7. II. 1920. dosegel 275.862 m in je stopnjevaja prišel do 375.132 m, ka«tere je dosegel 15. II. 1923. Že 29. m. ga je prekosil Maitland s 386 km, a seda; prihaja iz Amerike vest, ki sicer še ni uradno porjena, da je bil tam dosežen reikord 402 km na uro. Počitniška akcija. Otroci, ki so določeni na poči&nice v Vipavsko dolino (Vipava, Slap, Planina, Erzelj. Goče itd.), naj se zglase danes, v petek pop. v ^Organizaciji vdov in sirot*. Ker je še neka? mest prostih, naj se prijavijo otroci, ki žele na počitnice, čimprej pismeno ca «Žensko dobrod. udruženje», Trst, ceistro, casella postale 384. Odbor «2en. dobrod. udruženja*. Ruski igralci na Opcinah. Znana skupina ruskih gledaliških igralcev priredi v soboto in nedeljo na Opčinah dve predstavu Prireditev se bo vršila v dvorani «Saione Mičel», Začetek v soboto in v nedeljo cb 8 in pol zvečer. Glasbeni večer Šole «Glasbene Matice«. Ker je dvorana D. K. D. pri Sv, Jakobu v popravilu, se napovedani jutršnji glasbeni večer gojencev Šele «G1. preloži na prihocLn|o soboto, 21. t. m. — Šolsko vodstvo. V nedeljo, dne 15. t m. ob 5. uri popoldne priredijo gojenci otroškega vrtca iz Vrdelce v dvorani «Pogreb nega društva» svojo zaključno veselico. Ker je to prva prireditev, ki jo po vojni pirredijo naši malčki in z ozirom na te, da je čisti dobiček namenjen za vzdrževanje refekcije v omenjenem vrtcu, upamo, da se b*$o stariši in prijatelji naše mladine odzvali vabilu in se udeležili predstave v polnem številu. Pevsko društvo «Ilirija». Danes točno ob 20.30 vaja za ženski zbor, ob 21.30 pa za moški zbor. — Odbor, Tolszs, (Učiteljski koncert pri Sv. Luciji). — Pevski zbor «Zvezo slov. uč. društva* priredi . dne 15. t. m. ob 4. popoklne v prostorih go- sebno hudo — ali naj poginejo od lakote? In; &tilne pri Sv. Luciji koncert z velikim in i zbra-vrhu vsega: koliko je že takih slučajev, a ko- sporedom. Iikt> jih še le bo?! Koliko brezupnega sir o- ~ mast v a je danas v tem metsiu, ki je nekdaj s svojim gospodarskim življenjem dajalo kruli a tisočem in tisočem, da ni bil brez zaslužka, kdor je hotel delati Vsi tisti pa, ki imajo usodo tega mesia v svojih rokah, naj ne pre šistovska vlaila. Da je napetost med desnico in Don Sturzom že začela zavzemati nevarne dblike, je dokazal nedavni proglas italijanskih katoličanov, kateri je bil očitno naperjen proti Don Sturzovi politiki. N-ekateri poslanci popolarske desnice so tudi že odkrito grozili, d^a se bodo Don Sturzovemu dikiatus uprli, in slišala se je tudi beseda razkol. Ako promatramo Don Sturzov cdstop s tega vidika, rnoram-3 videti v njem redek primer csisebn-ega samo-zatajevanja iz ljubezni do stvari in iz ozi-rov do interesov stranke, Don Sturzo je torej odstopil, da ohrani edinstvo in celo^-kupnesL stranice, -ki je v največji meri njegovo delo. Vendar pa je v tem le delen razlog za, njegov nepričakovani korak, kajti pri znani odločnosti in samozavesti bivšega tajnika pcpclanake stranke si je le težko misliti, da bi se- bil kar take uklonil pred voljo nekaterih desničarjev, ko je vendar znano -nvj na njegovi strani in zanj. V tem mnenju nas morajo potrditi tudi razne izjave Don Sturzovega osebnega, glasila «11 Popelo*, ki je ponovno grozil nepokornežem z izključitvijo iz stranke. Predvčerajšnji govor poslanca Groirchija pri razpravi o novem. voliivenem redu, njegova izjava, da bo popolarska stranka vztrajala tudi po odstopu) Don Sturza. v svoji opoziciji, in kc^rrčno bume ovacije, ki so jih prirejali cdstopivšemu tajniki? vss popclarski poslanci, vse to dokazuje, dai ni iskati pra-~rega> vzroka odstopm Don Sturza niti v njegovem zadržanju v vprašanju novega volitvenega reda, Vsled tega postaja bolj in bolj očitno-, daj se je odstopi Don Sturza izvršil pod: pritiskom: iz vatikanskih krogov. Njegova oseba je postajala v zadnjem času; zelo nevamai za razvoj odnošajev med uradno Italijo in cerkvijo^ Tako poroča «Corrfere della Sera», da je izvedel iz popclar&kih krogov, kako so bili vatikanski krogi v zadnjem času v velikih skrbeh radi fašistovskih nasilij nad duhovniki in katoliškimi organizacijami. Boječ se hude ofenzive proti cerkvi, ki bi lahko nastala vsled razdraženosti fažistov proti Don Sturzu. se je videl Vatikan, pri- Razstava vajenskih del. — Velikanski pomen razstav« vajenskih del se je pokazal že na lanski razstavi. Razstava podžiga vajenq? k vztrajnosti in pridnosti in je zato zelo važno vzgojno sredstvo. Razstavni odbor je dal tud!i letos razetavmi pnostor brezplačno na razpolago. Vsem mojstrom svetujemo naj dajo svojim vajencem priliko, da se s kakšnim majhnim. delom razstave udeležijo, s čimer obenem dokumentirajo sposobnost mojstra. Opozarjamo nato, da se bodo najboljša dela nagradila. Iz Sela, Bralno' društvo v Selu se tem potom najtopleje zahvaljuje gg, trgovcem iz Gorice in Ajdovščine ter gg. obrtnikom iz Sela za podarjene srečke. Dalje se zahvaljuje g. Br., .u za šminkanje pri igri, bralnemu druš~tvu j y počaščenje spomina Viktorije Vodopivec iz Črnič za nabrani enesek in sploh vsem. ki rojene čehovin je zbralo prisotno učiteljstvo Kmetijsko društvo v vabi svo]e člane na izredni občni i ki se bo vršil dne 29. t m. ob 3.30 popoldne v zadevi vinske kupčije in vinskega davka. Vsi tisti, ki so zadrugi prodali vino, naj se občnega zbora gotovo udeleiijo. Kdor ne pTi-de, bo smatran, da soglaše z večino. Ako ne bi bilo ob določeni uri navzoče zadostno število članov, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ,in bo sklepal brez ozira na število članov. (405) NAČELNIŠTVO. ffsjtfi ilovosski tami imi so kaj pripomogli, da je veselica kljub nagajanju vremena povoljno uspela. Sport Nogomet. — Tekme za dunajsko prvenstvo, ki so se odigrale med raznimi udružen j i v zadnjih mesecih, so se zaključile. Prvenstvo je dosegel Rapid s 36 točkami. Za njim prihajajo: Amaterji (32 t.}, AcEmira (27 t), Vietma (25), S-portklub (25), Wacker (25), Hakoah (24), Heriha (24), Simanering (23). Šah na dan njenega pogreba v Kamnjah 76 Lir za ešolsko društvo«! Stotera hvala! G. Vojko Tomažič poslal «šoi. društvuL 45 namenjene za dneva «Za našo decos. Srčna hvala! TečaH: legistrovsoa zadruga z omejenim poroštvom uradufe v svoji lastni hl^i ulica Torrebianca Štev. 19, I. n. ComffoTi • • • ' T almttla > • • Gerollmicb • Likera Trieatia* Llejd . . . . 7 ti sine ... BTartinoIidi . • Iz tržaškega živlfenia Ukradena, vojaška blagajna aa tfradu Sv. Jesta. Na gradu Sv. J usta je biia pred sinoč-njim ukradena železna blagajna, v kateri fe bilo spravljenih okoli 400 lir nikelnastega denarja. Preiskava je dognala, da je blagajna bila vržena raz obzidja grada na cesto, kjer jo je pobral dosedaj neznani aokrivec tatov ter jo pozneje izpraznil. Razbito blagajno so našli na Bergerjevem zemljišču pri Sv. Justu. — Kot Mednarodni šahovski turnir v Moravski Oetravi je prinesel kakor tttdi zadnja tekma • v Mar. Lažnih veliko presenečenje glede če- Xripe«vicb * l I škega mojstra Reti-ja, kateri je bil do sedaj! Ampe|cs _ ' * * v vsakem turnirju med zadnjimi. V Moravski Cement Dal mat U Ostravi je do sedaj, po 7 v krogu, prvi s 6 CimantSpiUto . točkami. Koj za njim prihaja stari nemški svetovni mojster dr. Lasker s 533 točkami. Odločitev bo padla najbrže v 9. krogu, ko si bosf-a stala Reti in Lasker nasproti. Uspeh; avstrijske kron* Retija je pri .tem večji, ker se tekme udele- češkoslovaške krone žujejo drugi mojstri na glasu kakor Rubinstein, Bogoljubov, Tartakower, Tarrascb, Emoe, Spietmann in dr. 310 8(X) ZW7 423 1405 A5'J 143 liti 67« tžB i 5(0 34U 227 Valuta na tržaškca? trga, ipske krone •• G^ipodsrstvo ^In dusi>ijsko.obrtno-vzorčna Szlcžba^ v Mariboru^ sth-ožeua z vrtnarsko, vinske, umetniško ic gradbeno razstavo. (Od 15» do 26, avgusta 1923. — S p&tno paro se vrše priprave za to razstavo, ki obeta, tako glede razno-ličnosti, kakor glede obsega postati najboljša in največja industrijsko-obrtna razstava v Jugoslaviji. Že na dosedanjih <3rveh razstavah, so mariborski in okoliški obrtniki pokazali, da stoje na višku in lahko z mirno vestjo sprejemajo vsako inozemsko konkurenco. K letošnji razstavi pa je pritegnejna tuidi industrija, ki je fe do slej uspešno izpodrivala tuje izdelke. Zato bo letošnja razstava, kar se tiče obrti in industrije, pokazala gospodarsko moč Jugoslavije ob najsevernejši itteji, ki je že doslej stala glede obrtništva in industrije na. prvem, mestu. O tem so se prepričali iiudi ob-iskovaki lanske razstave, ki je širom vse dežele vzbujala prozornost. Poleg industrije m obrti pa ae bo vršila tudi vrtnarska razstava. Vrtnarstvo predstavlja v gospodarskem življenju; važno panogo, ki pa tu pri nas še ni dovolj razvita, dasi ima zato vse predpogoje. Tem bolj je potrebno, da se s to panogo narodnega gospodarstva, ki lahko postane eden izmed glavnih virov dohodkov, Č3m temeljite j še upoznamo. NajSepfio priliko zato nudi letošnja razstava v Mariboru. 2« lanska vrtnarska razstava — prva v Jugoslaviji — i« vzbujala vsestransko pozornost. Letošnja vrtnarska razstava je zamisljsna v mnogo večjem dinarji « » • • • • • le j i ••«••!*•• marke •••••••• dolarji ••••••• i rnneceki franki • • • švicarski franki • • • angleški iuati papirnati 0.2lii>0 0.275^ j 0.03V0 0.033 f> G9 40,— tiS^vO 24.70 11.50.— 12.— 0.0'/05 0.0135 23.15 23.30 187.75 137.25 299.—.— +0?.— 10^.30^106.00 m fe računajo po 20 stot. beseda« — Naimaalša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 etot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—> Kdor išče služba* plača polovično cena SLUŽKINJA, pridna, se išče za gostilno. Naslov pri upravirištvu. 978 ZALOGA istrskih pridelkov. Vino od 8 do 11 stopinj po L 17.— stopinja, brinj po 65 cent kg. Ovčji air po L 8.— kg. Ivan Gržinič, Roč (Rozzo) Istra. 951 BABICA, diplomirana (govori slovensko), sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Tajnost zajamčena. Corso Garibaldi 23, I. 966 P0ZO5Ž2 Krone, korale, zlato, platin In zobov-oajviifth cenah plačuje edini grosiaf leti Vita. via Madonnlna 10, I. 32 SREBRO, zlate in briljante plača več kot drugI Psrtot, via S. Francesco 15. II. 43 KRONE 1.75, goldinarji 4.66 20 kronski zlati 35.50 Pondares 6-1. 44 PODLISTEK WILKJF. COLLINS: w belem 138 semkaj, da uredi rno^e zadeve. Mojemu zaupniku boste izročili pisan ukaz na moža, ki ima vaše zapečateno pismo, naj mu ga izroči. Vi počakate tukaj, dokler ne pride moj zaupnik z neodprtim pismom in mi ga izroči v roke, nato mi daste še dobre pol ure časa, da zapustim hišo, nakar ste vi prosti in morete iti, kamor vas je volja. Tretji pogoj! Vi mi mo-Dobro! Vj ste povedali svoje pogoje, zdai^rate dae rekel, — ter me gledal črez rame. Literarno delo mi je popolnoma domače. Eden nafredkejš& talentov, ki jiK more imeiii moški, te sposobnost, da zna urediti svoje mtdi. In jaz imam ta dar. Sprejema navadne hraniine vloge na knjižice, vloge na tekočI račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogevoru. Daje posojila na vknjižbe, menfice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Orodne ure m strani od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67. C2S53SSSS® a^BBE^SO ® O«! in prlliofil Uilfe JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič, Červinjan, Portogruaro - Benetke Odhodi: 0.15 o; 5,— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.; 10.10 brz,; H,— eks.; 15.40 o.; 18,— o.; 19.05 eks. Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o.; 8.15 o.; 10.05 eks,; 14,— brz,; 15.40 eks.; 19.23 o.; 23.25 eks. Trst, Gorica, Kormin, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.40 o.; 13.10 o.; 16.40 brz.; 18.— o. Dohodi: 8.15 o.S 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.; 22.45 o. Trst, Mabrežina, Divača, St. Peter, Postojna. Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz, 8.30 o,; 11.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz.; 23.50 o. KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (držami)-Trst, Koper, Bnje, foreč. Odhodi: 5.40, 8.50*. 12.35, 18.30*. Dohodi: 8.30% 12.30, 17.55-, 21.25. Trst, Gorica, Podbrdo. Odhodi: 5.35 brz.; 6.10 o,; 16.30 brz.; I7-25 , 0)te Dohodi: 7.45 o.; 12.25 brz.; 21.15 o,i 23.45 brz, Trtt, Herpelje, Buzet, P«Ha. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35, 10.05 o.; 15.50 brz.; 21.32 p, • Ne vozi ob nedeljah. obrazu tekom psjfaiegto pogovora. Puh) je vzkliknit in * oči vidnim ugodjem iztegnil roke, boj je bil vroč, dokler je trajal. Izvolite sesti, gospod Hartright? Pozneje enkrat si bova slala