Leto LXXIH, št. is*
Lfabljana,
Cena Dia
Izhaja, vsak dan popoidne tmmecnm m pnotj, — Timmi »ti do 89 petit
Trst a Din 2, do 200 vrst a Din USO, od 100 do 900 vrst a Din *. večji tnserati pet*
vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, mseratnl davek posebej — >Slovenski Narod« ▼elja mesečno v Jugos*avty Din H.—, m mnssiiistpo Din 96.—. Rokopisi se ne vračajo.
»nhtvo ur umnoim
LJUBLJANA, Kaafljeva vslea št. 5
»M, 31-23, 31-14, 31-36 m 31-3$
Podrilnlc« : MARIBOR, Grajski trg »L J — telefon it. 36 — CKLJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva uhca 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova u L 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVKfJ GRADBC, Slomškov trg 6. — Postna hranilnica v Ljubljani 9L 10.381.
Pred odločilnim spopadom
0b glavnem napadu na Anglijo se bo istočasno pričela tudi ofenziva v Afriki in Mali Aziji, kjer naj bi se dokončno odločila vojna z Anglijo
New York, 15. juL e. Kakor poroča dopisnik Associated Press, so v Rimu mnenja, da bo v novi fazi borbe med Italijo in Nemčijo proti Angliji glavno bojišče Afrika in Mala Azija, kjer se bo odločila usoda te vojne. Napad na angleško otočje bo samo pomožna operacija. Po zadnjih vesteh iz Bengalije je guverner Libije Graziani že vse pripravil za napad na Sueški prekop in za napad v južni smeri proti Sudanu. Ta napad se bo pričel z vsemi močmi, s katerimi razpolaga Italija, že v prihodnjih dneh. V političnih krogih v Rimu so mnenja, da se bo sedanja vojna končala že ob koncu tega poletja. Prav resno pa računajo v italijanskih vojaških krogih z možnostjo angleške ofenzive v smeri proti Libiji in Abesiniji z vojaškimi silami, ki jih ima Anglija zbrane v Keniji.
Rim, 15. julija, e. V tukajšnjih političnih krogih živahno razpravljajo o načinu nemške ofenzive proti Angliji, kakor tudi, da gre pri tem za veliko vojaško tajnost. Po mnogih znakih se lahko sklepa, da se bo obračun z Anglijo kmalu pričel. Glede pričetka ofenzive se poudarja, da so Angleži skušali v dveh smereh napasti Italijo in sicer na jugu in z ligurske obale, napad pa se ni posrečil in je angleško brodovje spremenilo smer, preden je prišlo do svojega cilja. Po tem neuspehu angleških vojnih sil na morju se je samozavest Italije zelo dvignila. V političnih krogih so tudi mnenja, da ofenziva proti Angliji ne bo trajala dolgo in bi se mogla sedanja vojna zaključiti že v začetku septembra.
Vse priprave končane
Kim, 15. juL e. (Evrooa Press). V italijanskih političnih krogih se sedai zanimalo samo še za drueo fazo vojne, ki se bo pričela z napadom na Anglijo. Ker je zaključena r>rva faza volne na evrooskem kontinentu, ie naravno, da ie prišlo do posvetovanja med Nemčijo in Italiio ob sestanku v Monakovem, kier so se razgo-varjali grof Ciano. Ribbentrop in Hitler. More se sklepati, da bo izvršen v najkrajšem času napad na Anglijo. Italijanski listi poudarjajo, da ie dan za napad že določen, toda iz razumi ii\-ih razlogov o dnevu odločitve ne govore v odgovornih nem-ših krosih. Ve se samo to. da je ta dan zelo blizu. Vse priprave za napad na Anglijo so končane. Vojna prehaja v drugo fazo. ki na i bi definitivno zaključila borbe z Anglijo z zmago Nemčije. Italijanski listi pišejo nadalje, da se le prav za prav že pričela bitka, ki na i bi odločila usodo Anglije. Treba ie samo počakati na nadaljnji razvoj dogodkov. V rimskih političnih krogih ie zbudil precejšnjo pozornost članek dr. Gayde. v katerem ie poudarjeno, da ie Turčija odstopila angleškemu brodovi u pristanišče v Smirni in da ie neka druga država v Sredozemlju dovolila anffleškemu brodovju, da ima svoje ladie na nekih otokih.
Obrambni ukrepi
v Angliji
London. 15. jul. e. (Eutropa Press). Ves
angleški tisk piše o skorajšniem napadu nemške vojske na angleško otočje. »Dailv Express~ poudarja v svojem uvodniku, da ie treba zbrati vse moči. da se prepreči nemški in italijanski načrt. List predlaga, naj bi Anglija organizirala kadre za ofenzivo proti Nemčiji in Italiji in ne samo kadre za defenzivno vojno. Z ofenzivo bi bilo treba pričet: na nemškem ozemlju in na Sredozemskem morju.
Prvi lord angleške admiral i tete Alexan-der ie eovsril po radiu in ie med drugim izjavil, da je Anglija ukrenila vse potrebno, da se prepreči vpad nemških sil na angleško o toč i e Posebno pa je vse pripravljeno, da se prepreči izkrcanje nemških čet na angleških tleh. O teh pripravah, ki jamčijo za varnost aneleškega otočia se iavno seveda ne more govoriti.
Letalske priprave za glavni napad
London. 15. jul. s. (Reuter.) Letalski strokovnjak angleškega radia Oliver Stuart komentira zadnje nemške napade na Anglijo ter opozarja na dejstvo, da ti napadi veljajo zaenkrat večinoma ladjam v Kanalu in ob angleških obalah. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da skuša zaenkrat Nemčija izvajati s temi napadi letalsko blokado Anglije.
Obenem pa opozarja Stuart, da so val sedanji napadi šele samo uvod v glavni napad na Anglijo ki se se ni pričel. Po obsegu napadov zadnjih dni pa se zdi verjetno, da bo prišlo do tega napada prav kmalu. Tak napad bo izveden potem gotovo v ogromnem obsegu, kakršnega zdodovina ie ni videla. Nemška letalska ofenziva se bo
BI ooe točke, kjer
bodo p odvzeti tudi napadi nemške monari-ce in kopne vojske. Zlasti je pričakovati kooperacije letalstva in nemške kopne vojske. Stuart pravi, da Angleži sovražnika sicer ne smejo podcenjevati, da pa so rezultati letalskih bitk zadnje dni pokazali, da so osnove angleškega letalstva dobre.
Irska se zaveda nevarnosti
Dublin. 15. julija, s. (Reuter). Irski obrambni minister ie govoril včerai po radiu ter je opozoril prebivalstvo južne Irske, da bi se utegnila v kratkem znajti v težavnem položaju. Dejal je. da se vsak čas lahko razvijejo v južni Irski vojaške ooeraeiie. Minister ie pozval prebivalstvo, naj pazi
na glasove irskih radijskih napovedovalcev, za primer da bi skušale tuje oostaie dajati napačna poročila v imenu irske vlade. Minister ie nadalje apeliral na prebivalstvo, nai pomaga irski vojski in nai ne sodeluje s sovražnikom v primeru invazije. Po uradnih podatkih se je v zadnjih 6 tednih prijavilo v irsko vojsko 120 000 prostovoljcev, od teh samo pretekli teden 25.000.
češka vojska v Angliji
London, 15. julija e. Angleški listi so objavili podrobnosti o prevozu šestega češkega armadnega zbora iz Francije v Anglijo. Armadni zbor je pod poveljstvom ge-
nerala Ingra. Češki armadni zbor se je umaknil do Bordeauxa, od koder je bil poslan v Severno Afriko, med vožnjo pa so češki legionarji zvedeli o sklenitvi premirja med Francijo in Nemčijo. Kmalu na to so dobili ukaz, naj se vrnejo v kako francosko luko. Tega ukaza niso izvršili, temveč so se pridružili angleškemu brodovju. Pod zaščito angleških vojnih ladij so češki vojaki srečno dospeli v Anglijo. Med njimi je 200 pilotov, ki so se zelo izkazali na zapadni fronti. Pridružili se bodo 300 pilotom in 200 mehanikom, ki so v Angliji na razpolago angleškemu vrhovnemu poveljstvu.
London, 15. jul. s. (Reuter.) Vojni minister Eden je v imenu angleške vojske poslal češki in poljski vojski, ki sta dospeli v Anglijo, posebno pozdravno poslanico.
Anglija se bo branila do skrajnosti
Govor angleškega ministrskega predsednika Churchilla po radiju - Anglija se bo kljub težki borbi branila z vsemi sredstvi in ne bo klonila, čeprav bi se vsa Anglija spremenila v r azvaline
London, 15. julija s. (Reuter). Snoči ob 21. je govoril preko angleških radijskih postaj ministrski predsednik VVinston Churchill. Govor so prenašale tudi radijska postaje v dominionih in Zedinjenih državah. Churchill je izvajal med drugim:
Tekom zadnjih 14 dni je angleška mornarica dodatno k blokadi Nemčije in zasledovanju italijanske mornarice morala izpolniti neprijetno dolžnost, da uspešno spra vi izven akcije do konca vojne glavne edi-nice francoske vojne mornarice. Te bi bile sicer na podlagi določb premirja iz Com-piegnea prišle pod nemško nadzorstvo. To bi bilo spravilo v nevarnost ne samo Anglijo, temveč tudi Zedinjene države. Zato nismo imeli nobene druge izbire, kakor da se odločimo za dejanja in to hitro. Ta neprijetna dolžnost je sedaj dovršena, čeravno je nedovršena francoska oklopnica »Jean Bart« še v maroški luki in je nekaj drugih francoskih ladij v Toulonu in drugih francoskih lukah širom sveta, niso te ladje v takem stanju in take kapacitete, da bi lahko ogrozile našo premoč na morju. Dokler se ne poskusijo te ladje vrniti v luke, ki so določene v premirju, da pridejo pod nemško ali italijansko kontrolo, jih ne bomo nadlegovali. Ta melanholična faza v naših odnošajih do Francije je z naše strani končana. Mislim pa na bodočnost.
Danes je 14. julij, francoski nacionalni praznik. Pred letom sem gledal v Parizu parado francoske armade. Tedaj ni bilo mogoče predvideti, kaj se bo v tem letu zgodilo. Danes pa tudi ni mogoče predvidevati, kaj prineso prihodnja leta. Imam pa svoje zaupanje in vero, da jih bo nekaj med nami ostalo, ki bodo doživeli zopet tak 14. julij, ko bo svobodna Francija zopet vzpostavljena v svoji veličini in slavi in bo zopet stala na prvem mestu kot branilec svobode in pravic človeštva. Ko ta čas pride, in prišel bo, bo nastopil čas radosti za vse one Francoze, ki v teh najtežjih urah niso obupali nad svojo republiko.
Med tem pa ni časa za očitke. Če imate prijatelja in tovariša, s katerim ste iz-vojevali velike bitke, pa je potem ta tovariš padel pod udarcem sovražnika, se morate zasigurati, da orožje, ki je padlo iz njegovih rok, ne bo dodano k orožju sovražnika. Skupnost najvišjih interesov med Anglijo in Francijo pa je kljub temu ostala. Tudi naš skupni cilj je ostal in dolžnost je ostala. Dokler naša pot k zmagi ne bo ovirana, smo pripravljeni pokazati svojo dobro voljo napram francoski vladi, kolikor je možno. Pospešili bomo trgovino in upravo onih delov francoskega Imperija, ki so od Francije odrezani, pa so ohranili svobodo. Borimo se ne samo za Francijo, temveč tudi za vse države v Evropi, ki so podjarmljene. Vsaka angleška zmaga pomeni korak k osvoboditvi Evrope.
Vse kaže, da bo sedanja vojna dolga in huda. Nihče ne ve, kdaj se bo razširila. Eno pa je sigurno:' Nemčija ne bo dolgo vladala nad Evropo in svet ne bo podlegel nemđki oblasti. Sedaj je prišel čas na nas, da stojimo sami in gledamo v obličje najhujšemu napadu, ki ga sovražnik lahko podvzame. Branili bomo rodno zemljo proti napadu, ki nam grozi. Stojimo sami, toda ne borimo se samo za nas. V tem mestu, ki je zatočišče beguncev in branik krščanske civilizacije, od koder dirigiramo svojo mornarico in letalstvo, čakamo neizogibne rešitve. Mogoče nocoj, mogoče prihodnji teden, mogoče pa tudi nikdar se bo pričel napad na nas. Moramo nokazet: enako sposobnost, da sprejmemo udarec takoj ali pa, kar je huje. da nanj dolgo čakamo. Naj si bo kakorkoli! Ne bomo k-o-nili in če bomo tudi kdaj mi izkazovali milost, nikdar zanjo ne borne nrcs-li.
Nadi prijatelji preko Atlantika ir. v Ev-* naa ko so vtttii, ksiso
je bilo toliko držav druga za drugo uničenih. Toda Nemčija doslej še ni -laletela na narod, ki bi se ji zoperstavil z vso trdnostjo svoje volje. Dosedaj so bile i-inoge | države uničene od notranjih intrig. Kdo bi j mogel pojasniti, kaj se je zgodilo s Fran- J ctjo, z njeno armado, narodom in njenimi voditelji ? Toda tu na našem otoku stojimo trdni in odločni. Nemci so gotovo po načrtih uničevali svoje sosede. Gotovo imajo tudi načrte, morda že več let, za uničenje Anglije. Končno je za nas čast, da smo ostali glavni in največji sovražnik Nemčije. Vsak načrt za napad na nas, ki je bil morda napravljen dva meseca preje, pa so morali Nemci med tem popolnoma .'spremeniti, ker smo sedaj v popolnoma novem položaju.
Pred dvema mescema, pred enim mescem so naše glavne sile, naše glavne armade stale v Franciji. Vse nase čete, municija in velik del letalstva so bili v Franciji. Sedaj pa imamo vse to doma. Nikdar v svetovni vojni ali v tej vojni nismo imeli armade, ki bi bila po opremi in številu enaka tisti, ki stoji nocoj na straži v Angliji. Imamo nocoj en in pol milijona vojakov pod orožjem. Vsak teden v juniju in juliju je videl napredovanje njihove organizacije, oborožitve in udarne sile. Nobena cena nam ni bila v ta namen prevelika Za to vojsko pa stoji en milijon prostovoljcev ali kakor je bolje rečeno, domače garde. Vsi ti naši oficirji in vojaki imajo največjo željo, da se spopadejo s sovražnikom, kjer koli se pojavi, če sovražnik napade Anglijo, ne bo prišlo tu do prijetnega zloma kakor se je to zgodilo drugod. Branili bomo vsako hišo, vsako vas, vsako mesto. London sam lahko v pouličnih borbah uniči veliko armado. Rajši bomo pustili, da se zruši London v razvaline In pepel, kakor da bi bili zasužnjeni. Potrebno Je, da to dejstvo povem, ker je potrebno, da nas narod ve, kakšni so naši nameni.
Pretekli teden je prinesel velike uspehe za naše letalstvo. Prizadeli smo sovražniku izgube v razmerju 5:1 pri njegovih napadih proti našim ladjam in obalam. Toda to so bili samo uvodni napadi, uvod za veliko letalsko bitko, ki Je morda pred nami. Nimamo pa nobenega razloga, da bi bili nezadovoljni z dosedanjimi rezultati.
Naša mornarica z več nego tisoč ladjami je sposobna, da poseže v akcijo povsod, kjer so nase pozicije ogrožene, in da vzdržuje naše zveze z novim svetom, ki nam bo v nadaljnjem teku vojne pošiljal vedno večjo pomoč. Ali ni značilno, da imamo po 10 mesecih vojne večje zaloge živil nego kdajkoli preje, da je naša mornarica, ki je pod našo zastavo, ne glede na ladje drugih prijateljskih držav, večja nego ob začetku vojne?
7ikaj vam vse to pripovedujem? Ne zato, da bi zmanjšali svoje napore. Nasprotno, podvojiti jih moramo. Pripraviti se moramo ne samo za poletje, temveč tudi za zimo, za leto 1941, pa tudi za leto 1942. ko bo vojna, kakor sem prepričan, spremenila svoj značaj in ne bomo več v defenzivi. Zaupam v elemente naše moči in naše vere. Za svojo dobro stvar lahko gremo skozi temno dolino, toda prt tem vidimo solnce za obzorjem. Imamo vlado vseh strank, vlado, »ki zastopa vse razrede pod žezlom stare monarhije, s podporo svobodnega parlamenta in svobodnega tiska. Vse to pa veže ena vez, namreč: Vedno večja odločnost, da gremo s svojimi napori do skrajnosti. To je vez, ki nas veže. Samo na ta način lahko nacija ohrani svojo svobodo in samo tako lahko dosežemo oni cilj, ki nam je poverjen. Vse zavisi od življenjske sile an«rleške rase po vsem svetu. Napeti moramo vse - sile do skrajnosti, fkodanja vojna si vojna so
sedanja vojna je vojna narodov in načel. Ob naši strani se bori mnogo mož, katerih ime ne bo nikdar znano. Sedanja vojna je vojna neznanih vojakov. Naj vsak stori svojo dolžnost in sovražnik bo premagan.
Odmev v Ameriki
Ottaua, 15. julija, s. (Reuter) Snočnji govor ministrskega predsednika Churchilla, ki ga je bilo v Kanadi odlično slišati, je napravil po vsej Severni Ameriki zelo velik vtis. Današnji kanadski listi poudarjajo, da je vlil Churchill vsem poslušalcem novega poguma.
V Zedinjenih državah je bil govor prav tako ugodno sprejet. Predsednik zunanjepolitičnega odbora reprezentančne zbornice Blum je izjavil, da vzbuja govor upanje, da Anglija v sedanji vojni ne bo nikdar klonila.
Angleško brodovje v Sredozemlju
Rim, 15. jul. s. (DNB.) O moči angleške vojske, mornarice in letalstva dajejo sedaj merodajni italijanski krogi nekaj podatkov. Virginio Gavda piše, da razpolaga Anglija v Sredozemlju s skupno 1250 vojaškimi le-
tali. Giusepe Ansaldo pa pravi, da šteje angleška kopna vojska v Egiptu in Palestini trenutno skupno 120.000 mož. To vojsko tvorijo Angleži, Novozelandci in Indijci.
Vojna mornarica v Sredozemlju je razdeljena v dve brodovji, zapadno in vzhodno. Izmed teh ima vsako po enega nosilca letal, obe skupaj pa še 7 oklopnic, 10 težkih križark, mnogo rušilcev, podmornic in drugih ladij. Ansaldo pravi, da je angleška vojna mornarica v vzhodnem Sredozemlju koncentrirana v Aleksandriji. Haifi in še neki luki neke druge države. Imena te države Ansaldo noče imenovati, pravi pa, da bi bilo zanjo bolje, če bi uporabljala svoje luke za lastne svrhe.
»Are Royal« ni bil potopljen
London. 15. jul. s. (Reuter). Uradno ponovno zanikajo vesti, da bi bil anzleški nosilec letal »Are Royal« notoolien ali težje poškodovan.
Ob te i priliki ie bil sestavi i en ore sled nemških in italijanskih ooročil o žrtvah angleške voine mornarice v zadnjih 3 mesecih. Pregled kaže. da ie bilo do teh poročilih potoplienih 20 angleških oklopnic. 8 nosilcev letal, 77 križark. 78 rušilcev. 44 podmornic in več drugih ladii. Skupno z drugimi poročili iz prejšnjih mescev bi bila na ta način angleška voina mornarica izgubila že 30 oklopnic. medtem ko tih ie ob izbruhu voine v resnici imela skupno samo 15. Podatki o izgubljenih angleških kri žarka h pa navajaio 15 križark več nego iih ie Anglija v seotembru imela Prav tako bi na podlagi teh poročil Angliia razpolagala sedaj samo še s skupno 14 podmornicami.
Potopljen angleški rušilec „Escort"
London, 15. jul. s. (Reuter.) Angleška admiraliteta javlja, da je bil v zapadnem Sredozemlju potopljen angleški rušilec »Escort« (1400 ton). Zadet je bil od torpeda sovražne podmornice. Druga angleška vojna ladja je sicer skušala odvleči torpedirani rušilec v luko, vendar se je rušilec na poti potopil. Dva člana posadke sta pri tem izgubila življenje.
Anglija je doslej v teku vojne izgubila skupno 22 rušilcev, ter razpolaga sedaj s 163 rušilci, ne glede na one, ki so bili v teku vojne na novo zgrajeni, in tudi brez rušilcev zavezniških mornaric, ki so sedaj v angleških lukah.
Angliia oosredirie za mir med Japonsko in Kitajsko?
Želi se čimprej rešiti slerbi, da bi se mogla z vsemi silami posvetiti vojni v Evropi
Singapore. 15. jul. s. (Rerter). Guverner malajskega polotoka ie govoril sinoči po radio. Izjavil je, da H Anglija prizadeva, da pride do sklenitve miru med Kitajsko in Japonsko. Stavljeni so bili že gotovi predlogi in Anglija hoče upoštevati prave želje kitajskesra in japonskega naroda ter bo storila vse, da se ne bi vojna nadaljevala, temveč bi bila čim preje končana. Guverner je izjavil, da bo v kratkem mogoče glede teh prizadevanj izvedeti konkretnejše rezultate.
London, 15. julija. 8. (Exchange Tele-graph,} Na pristojnih mestih v London poudarjajo, da angleško-japonska pogajanja glede prevoza orožja skozi Birmo na Kitajsko se nikakor niso zaključena. Anglija tudi gotovo ne bo sprejela takih sklepov, ki bi prizadeli maršala čangkaj&ka, ali pa bi kršili pravice dragih držav. Vendar pa naglasa jo v angleških diplomatskih krogih, da bo treba v prihodnjih mescih storiti vse za ureditev angleško-japonskega spora. Pri tem je treba upoštevati na-
slednja dva momenta: 1. vojno v Evropi. Sovražniki Anglije bi gotovo želeli, da se Anglija zaplete v spor tudi še na Daljnem vzhodu. 2. če Anglija tudi napravi Japonski začasno koncesijo, da v prihodnjih treh ali štirih mescih ustavi promet skozi Birmo, bi to ne spremenilo položaja, ker je v tem času promet skozi Birmo zaradi deževja tako nemogoč. BSedtem pa bi bilo mogoče iskati definitivne ureditve vseh vprašanj.
Tokio, 15. juL a List »Niča-Niči« trdi, da ie pričakovati v kratkem, da se bodo uredili od noša ti med Sovjetsko Rusiio in Japonsko. Stabilizirali se bodo na ta način, kakor odnošaji med Sovjetsko Rusiio in Nemčijo. Posledica ureditve razmeri a med tema državama bo veri etno velika akciia Japonske z zasedbo Nizozemske Vzhodne Indije, katero bo Japonska izvedla, če tudi bi se temu Amerika protivila. Izvozno blago iz Amerike na Japonsko bi se nadomestilo z uvozom nemškega in italii an-skega blaga preko Rusije.
Turčija in Rusija
Med Moskvo in Ankaro ni nobenih nasprotuj
Carigrad, 15. julija e. V teh dneh, ko je pozornost vsega sveta obrnjena tudi na odnosa je med Sovjetsko Rusijo in Turčijo, se v Turčiji na vse načine prizadevajo, da se izkaže prijateljstvo med Turčijo in Rusijo. Vsi listi obširno razpravljajo o odnošajih med obema državama. >Tanc piše, da more samo vprašanje morskih ožin pokvariti rusko-turške odnošaje. Nadalje obravnava časopis politiko Sovjetske Rusije v Črnem morju do pričetka sedanje vojne. Rusija se je skušala zavarovati proti imperijalističkim težnjam, ker je vedela, da je lAngli?a ščuvala Nemčijo proti Rusiji in si je Anglija hotela pridobiti tudi monopol v BjsnMfc ožinah, ki vodijo v
je v Dardanelah. Po sedanjem razvoju v Evropi je Sovjetska Rusija lahko prepričana, da je nevarnost napada kapitalističnih držav močno zmanjšana in more zaradi tega gledati vprašanje morskih ožin v drugi luči. Sedaj je na dlani, da interesi Turčije niso v nasprotju z interesi Sovjetske Rusije.
Carigrad, 15. julija. AA. (DNB) Predsednik turške republike Ismet In eni je prispel v zdravilišče Jalovo pri Carigradu, kjer bo ostal več dni na oddihu. Iz Ankare so odšli tudi Številni poslanei potem ko je parlament dobil 12 dnevne počitnice. Da novembra m bo parlament sestajal vsakih
mm*
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«,   ponedeljek, 15. Julija 1*40.
8ter. 159
Letalske bitke nad Kanalom
Nemški napadi aa angleške konvoja — Prva radijska reportaža o letalski kitki
London, 15. jul. a. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja, da so ponoči nemika letala metala bombe na lsollrane točke južnovzhodne in juinozapadne Anglije. Resna Škoda ni bila povzročena in po dosedanjih podatkih je bila pri napadih samo sna oseba lažje ranjena.
Berite, 15. jul. s. (DNB). Včeraj je prišlo nad Kanalom do več letalskih bitk, v teku katerih je bilo sestreljenih 10 angleških lovskih letal in samo eno nemško. V glavni bitki je 19 nemških lovcev sestrelilo 6 angleških Hurricanov izmed 45. V drugi bitki med 10 nemškimi lovci in 18 angleškimi Spitfirei sta bili izgubljeni 2 angleški letali. Nemci pa so izgubili eno svoje letalo. V tretji bitki sta bila sestreljena 2 Spitfirea. V vseh dosedanjih bojih so sicer angleška letala pokazala izredno hitrost in izvrstno oborožitev. Nemci pa razpolagajo z boljšimi piloti, kar jim je ob vsaki priliki zasiguralo premoč.
L°nd°n, 15. jul. s. (Reuter). Včeraj popoldne ie prišlo nad Kanalom do nove ve-UKe   letaisKe   oiuce.   4(j   nemSKin Domoni-
kov strmoglavce v tipa Junkers je napadlo konvoj angleških ladij. Pri tem je bilo o nemsKin DomoniKov sesireijenin, prav taKo pa 2 nemSKi jovsKi 'etali Messer-schmitt. 6 izmed tel letal so sestrelila angleška lovska letala, eno pa protiletalsko topništvo. Uradno poročilo pravi, da je bilo v bitki še več drugih nemških letal najbrže tako močno poškodovanih, da se niso utegnila vrniti v svoje oporišče.
Fosebni poročevalec angleške radijske družbe Charles Gardener je z obale opazoval potek bitke ter je podajal po radiu neposredno reportažo poteka. To je prvi primer, da je bila reportaža letalske bitke podana po radiu. V reportaži je bilo mogoče dobro slišati tudi eksplcziie bomb, streijsnje protiletalskih topov, regijanje strojnic in brnenje letaš. Gardener opisuje,
London. 15. jul. s. (Reuter) Preteklo noč so bila nemška letala zopet nad Anglijo, in sicer zlasti nad južnozapadno in južnovzhodno obalo. Tu so se dvignila tudi angleška lovska letala ter so nemška letala pregnala. Nemški bombniki so vrgli več bomb, ki pa so povzročile le malo škode.
London, 15. jul. s. (Reuter) Angleška letala so izvedla v noči od sobote na nedeljo in včeraj zjutraj doslej najobsežnejše napade na vojaške objekte v Nemčiji, na Nizozemskem in v Belgiji. Med drugim so veljali napadi otoku Rligen ter letališčema na Borkumu ter Nordernevu. Najmočnejši pa je bil napad na Bremen. Bombardirana je bila predvsem ladjedelnica in tvornica letal. Povzročeni so bili požari v dokih in zadete so bile tudi železniške naprave. Naipad na Bremen Je trajal eno uro.
TVashlngton, 15. jul s. (Reuter). Kakor
poroča i o iz Kostarike, je seda i neaiška vlada n.^slala tudi kostariški vladi noto. v kateri jo opozarja, da na1 na havanski pan ameriški konferenci ne zavzema pj-oti-nemškeea stališča. Obenem na postavna Nemci ia zahtevo r>o ureditvi predvolneea nemškega posojila Kostariki. Slične note sta pred dnevi prejeli tudi vladi Nikara-gue in Guatemale.
Buenos Aires. 15. iul e. (Eurotps Press). Listi v južnoameriških republikah objavljajo vesti o prizadevanju Anglije, da bi se ustanovni poseben kartel za nakupovanje vsesa izvoznega blasa v Ameriki, s čimer bi se onemogočilo oskrbovanie Nemčije in Italije s surovinami iz teh držav-Lord Lothien se že dolgo pogaja z odločilnimi činitelji glede tega vprašanja in ie že predložil konkreten načrt za izvedbo tega novega sistema blokade oroti Nemčiji in Italiji. Ta načrt nai bi bil predložen na pan ameriški konferenci. Del južnoameri-
Bukarešta, 15 julija, p. Ministrski predsednik Gigurtu je imel snoči po radiu govor rumunskim kmetom, ki predstavljajo ■ 80 odstotkov rumunskega prebivalstva. Govoril je o novih rumunskih političnih nalogah. Glavni nalogi sta obramba rumunskih meja in razvoj rumunskega kmetijstva. V bodoči organizaciji evropskega gospodarstva, je dejal, cene kmetijskih proizvodov ne bodo več odvisne od mednarodne spekulacije, temveč bodo njihovo stalnost določali drugi faktorji. Rumunskim kmetom bo tako zagotovljen večji dobiček kakor doslej, potrebno pa bo, da dvignejo proizvodnjo. V bodoče bo treba na vsakem oralu pridobiti 100 ali 200 kg žita več kakor doslej. Vlada bo preekrbela kmetom poljedelske stroje, ki jih bodo odplačevali v majhnih obrokih, zahtevala pa bo od njih popolno zaupanje in delovno disciplino.
Bukarešta, 15. julija, s. (Štefani) List >TimpuI< piše o mednarodnem položaju in poudarja, da bo odslej vladal na Podunav-ju mir. Madžarska in R-umunija sta demobilizirali večji del vpoklicanih rezervistov, ki bodo lahko opravili doma potrebna poljaka dela. Demobilizacija je važen znak, ki
kako je najprej skupina 7 Junkersov napadla ladje, ki jih je bilo približno 10 v
konvoju. Protiletalski topovi ob obali in na ladjah so stopili v akcijo. Napad je trajal samo nekaj minut. Takoj nato je sledil nov napad 10 Junkersov. Tedaj So posegla v borbo tudi angleška lovska letala. En nemški bombnik je bil sadet in pilot se je spustil s padalom. Nobena ladja v konvoju ni bila zadeta od bomb. Angleška lovska letala so končno prisilila nemške bombnike, da so se umaknili k francoski obali. Nato pa je sledila nova bitka med angleškimi lovci in nemškimi lovskimi letali, ki so ščitili svoje bombnike. Ta bitka se je razvila v višini 700 do 1000 m.
Napadi na Gibraltar .  in Malto
London, 15. jul. s. (Reuter). Včeral so sovražni bombniki trikrat bombardirali Gibraltar. Protiletalsko topništvo v trdnjavi in na ladjah pred luko ie stopilo v akcijo.
Tudi Malta ie imela včerai tri bombne napade. Vrženih ie bilo več zazidalnih bomb. ki pa nišo psv zre čile škode. Sovražna letala so bila kmalu pregnana.
Anglija zahteva protektorat na Martinlqueu
Wa>hington, 15. julija, e. (United Pres.) V tukajšnjih političnih krogih so mnenja, da je na Martiniqueu velika količina francoskega zlata in da je Anglija zaradi tega otok blokirala. Zaradi tega so angleške oblasti, kakor poročajo iz Trinidada, predložile francoskim oblastem na Martiniqueu, naj dopuste, da pride Martin!que pod angleški protektorat. V pristanišču Marti-niquea so samo ena francoska križarka, en nosilec letal, ena šolska ladja in en ml-nolovec. torej samo neznaten del francoskega brodovja.
Druge skupine bombnikov so napadle letalsko tovarno v Daixhausenu, kjer je bilo vrženih 6 bomb, od katerih, jih je 5 zadelo, dalje kemično tovarno v Monhei-mu. drugo v Leverkusenu, bencinsko rafinerijo v Hamburgu, železniške naprave v Soestu in tako dalje. Napadenih je bilo tudi 14 letališč v Nemčiji m Nizozemski. Na Borkum je bila vržena vrsta visoko eksplozivnih in zažigalnih bomb, ki so zadele zgradbe na letališču.
Pri Briiggeu in St. Pierreu v Belgiji so bile napadene tovorne ladje v kanalih. Vrženih je bilo več zazidalnih bomb, ki so povzročile tudi požare ob obalah kanalov. Ameriški bombnik Lockead-Hudson je bombardiral pristanišče v Rarlingenu na Nizozemskem. Zadetih je bilo več skladišč in pomol.
Z vseh teh poletov se nista vrnili dve angleški letali.
skesa tiska poudari a. da bi bil tak načit v nasprotju z načelom ameriške nevtralnosti in zaradi tega ni upania. da bi Angleži z njim prodrli.
Reosevelt pripravlja proglas kongresu
Chicago, 15. jul. e. (Reuter). Predsednik Roosevelt križari s svoio jahto po morju in pripravlia evoi proglas za kongres demokratske stranke. Prva zasedanja član v mu prežident Roosevelt ni opustil politične delavnosti ter ie preko državnega kongresa se bodo pričela danes. Kljub teta i nika Hopkinsa v stalni zve^i z Belo hišo. V političnih krogih so orepr čani. da bo Roosevelt pri volitvah kandidata iz demokratskih vrst za predsedniško mesto v četrtek dobil najmanj 90Cr vseh glasov. Ce bi se zgodilo, da bi Roosevelt odk'oiil kandidaturo, bo Roosevelt prvi ameriški predsednik, ki je odk.cciU izvolitev v takih okoliščinah.
kaže na zmanjšanje napetosti med obema državama
Demobilizacija v Romuni]!
Bukarešta, 15- julija, s. (Ass. Press.) Domnevajo, da je odredila rumunska vlada demobilizacijo pod nemškim vplivom. Nemika vlada si hoče zagotoviti preskrbo živil iz južnovzhodne Evrope in zato predvsem teli. da bi imela Rumunija dovolj poljedelskih delavcev, da bi bila lahko žetev nemoteno in pravočasno Izvedena.
General Parite lov o vlogi Bolgarije
Sofija, 15. julija, e. (DNB) Bolgarski vojni minister general Daska lov se je udeležil otvoritve nove tovarne za municijo pri Sopotu v osrednji Bolgariji. V svojem govoru ob tej priliki je poudaril, da je Bolgarija trdnjava miru na Balkanu. Zato mora \ voditi politiko, ki ustreza željam naroda, toda v večji meri kakor doslej sta potreb-
I na v javnosti potrpežljivost in molk, i
Goopodartka pogajanja z Nemčijo
Berlin. 15. julija, s. V Berlin 1« dosoola jujfosiovrnska sjoaoodarsks deloaacila. ki so jo na kolodvoru soroioli slufbtni predstavniki nemške vlada Našo delegacijo vodi dr. Pili a in dr. Boiin. Dstesiacija bo ostala v Berlinu vtč dni in se bo ooaalala o rasnih gospodarakhih vprašanjih, ki se tičejo Obeh držav. Podrobnosti o ooteku pogajanj bodo objavljana šele po končani konfaranci. V barllnskih gospodarskih in političnih krogih pripisujejo sestanku velik pomen
Delna demobilixaeija v Grčiji
Atene, 15. julija, e. (Štefani.) Radio je objavil, da bodo obvezniki letnika 1939, ki so bili vpoklicani za osem mescev, odpuščeni domov 21. t. m. Letnik rezervistov 1933 bo vpoklican na orožne vaje 22. julija, letnik 1934 pa bo odpuščen domov 26. julija
Vojaška imenovanja v Španiji
Madrid, 15. julija. AA. (DNB) Ministrski svet je imenoval generala Munosa Grande za vojnega guvernerja gibraltarske okolice in istočasno za poveljnika 22. divizije. General Bautisa Saces je postavljen za državnega podtajnika v vojnem ministrstvu. Razen tega je ministrski svet
Kranj. 13 julija Snoči ie bila do proračunski seji prva seja občinskega odbora v tem letu. Zupan je poročal med drugim o stanju blaeaine v zadnjih treh mesečin, kakor tudi. da ie banska uprava odobrila proračun občine s črtanjem previška 100.000 din. ki ie bil spregledan pri sestavi proračuna. Ravnotežje v proračunu ie bilo doseženo s črtanjem anuitete za Prevolo in znižani em nekaterih postavk. Anuiteta za Prevolo ie bila črtana predvsem zato. ker bo Prevela prodana in je akcija župana in o. o. Focka v Beogradu uspela. Banska uprava ie Črtala tudi obč. takse na kolesa. Davčnih olajšav hišni posestniki v priključenih vaseh še vedno ne bodo deležni, ker uživa to prednost predvsem mesto, ki mu ie priznana pravica klimatskega kraia. Občina bo sicer še nadalje poskušala doseči, da bi. tudi okolica prišla do istih pravic, saj je mesto sedai skoro že povsem povezano s svojimi okoliškimi vasmi, vendar pa bodo v tem primeru tudi kmetski posestniki morali plačevati zgradarino.
Nadalje je župan poročal o organiziranju zaščite pred letalskimi napadi, o gradnji potrebnih zaklonišč, o organizaciji sanitetnih posadk in tečaiih. ki so v vsakem pegledu uspeli za kar imata največ zaslug zdravnika dr. Novoselski in dr. De Gleria. Mesto raroolaea danes z osebjem. ki je dobro izvežbano v sanitetni službi. Istočasno posveča tudi gasilska četa specijalnim vaiam vso pozornost in ie odlično pripravljena za vsako posredovanje v primeru letalskih napadov. Vse te priprave seveda ne kažejo na skorajšnje napade, temveč le pravočasno skrb za bodočnost. V ta namen služi tudi pripravi ianie načrta za evakuacijo prebivalstva oziroma prvenstveno mladine. Občina ie stopila v stike rudi z merodainimi krogi za nabavo rezervne hrane, za katero ie bil zbran iz ramih fondov potrebni denar.
Kar se tiče modernizacije cest skozi mesto, je podjetje zagotovilo, da bodo sedaj dela hitreie napredovala in brdo do jeseni v vsakem primeru končana. Ker je poštna direkcija že odobrila nabavo in nane^avo telefon "k4 h kablov skozi mesto, se bodo obenem pričela tudi dela za ureditev tlaka, v posameznih delih mesta.
Jesenice, 15. julija Prebivalce našega mesta je zelo razburila vest o zahrbtnem umoru splošno znanega in priljubljenega tovarniškega pred-delavca Toneta Pintarja, uslužbenega pri KID na Javorniku. Zločin je bil storjen včeraj ponoči okrog dveh. ko se je Pintar vračal domov. Njegova tragična smrt je vzbudila tem večje presenečenje, ker pokojni ni imel nobenih sovražnikov.
Pintar 3e je vračal ponoči domov z družbo in pri Kasti KID je stopil za hip v stran. Tako je ostal sam. Ta Čas je prihitel za njim neznanec In mu zasadil nož v levo stran prsnega koša. Pintar se je na mestu zgrudil. Prepeljali so ga v bolnico Bratov-
Smrtna nesreča in nenadna smrt
Ljubljana. 15. julija.
Služkinja Jožefa Jerele. uslužbena pri gostilničarju Ivanu Useniku na Dolenjski cesti 23. je prihitela včeraj zjutraj ob 5.30 na stražnico povedat, da je pravkar našla v šupi mrtvega neznanca. S stražnice so obvestili policijsko upravo in je v Usenl-kovo šupo kmalu prispela policijska komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik g. Ivan Podobnik. Mrtvec je bil Baletni izdelovalec suhe robe Peter Požar, doma iz žimaric pri Sodra-žici. Požar je prišel že zvečer v Usenikovo gostilno, kjer je s tovarišem Jožetom Mat-kom popil liter vina. Matko je potem odšel domov na Ižansko cesto, Požar pa je po 22. zlesel po lestvi na iupo in legel v seno. Ponoči se je dvignil in hotel iti na stran, pa je v temi izgubil orientacijo in padel zviška skozi odprtino več metrov globoko na tla Priletel je s glavo naprej in mu je počila lobanja. Požar je bil najbrž pri priči mrtev. Truplo so po komi^jskem ogledu prepeljali v mrtvašnico na Žale.
Policijska komisija je morala vče^ai tndl v DravJje. kler so n*».*H mrtvega 47*etnega brezposelnega zidarja Antonu O roma. doma s Vrhnike. Grom je prišel ponoči v
imenoval generala Barona za poveljnika 9. armadnaga zbora, generala Perela za vojnega guvernerja Valencije, generala Fuen-tesa za vojnega guvernerja Kanarskih otokov, generala Ralaaaa aa vojnega guvernerja Maloree, generala Rodrigueaa za generalnega ravnatelja utrdb, generala Aran-da sa sata višje vojne akademije ln generala Seradora za poveljnika oborolenm sil na Kanarskih otokih. Ministrski svet Je imenoval tudi 19 polkovnikov za generale. Izdal Ja istočasno odlok, da se v vojski ustanovi posebna vojaška duhovščina. Istočasno Je bilo sklenjeno, da se ustanovi nacionalni institut za zemljepisje In kartografijo. Uveljavljen je vojni kodeks od 14. aprila 1941.
Demobilizacija holandske vojske
London. 15. jul. s. (Reuter). Nemška radijska postaja v Bremenu iavlia. da ie sedal demobilizacija holendske voske končana ter da bodo oni vojaki, ki ne bodo dobili službe, z današnjim dnem pritegnjeni k neke vrste prisilni delovni službi.
Nov francoski minister
Vichy, 15. julija. AA. Štefani: Maršal Petain je izpopolnil svojo, vlado s tem, da je imenoval Rene Belina za ministra industrijske proizvodnje.
Sorzna poročila
Curih, 15. julija. Beograd 10.—, Pariz —, London  16.25,  New York 441.—, Milan
22.30, Madrid 40.—, Berlin 176.375, Bue-nos-Aires 94.75.
Računski zaključek mestne hranilnice le bil do kratkih ugotovitvah nekaterih postavk soglasno odobren.
Javna not do ceste na Golnik se na oro-šnio g. Grmeka proda oo ceni 11 din za m2 s pridržkom, da uredi s prevzemom ceste vse obveznosti do sosedov.
V imenu kopališkega odseka ie poročal inž. g. Hinko Brilly o gradnji kopališča, za katero so bili prvotno cenjeni stroški na 1,398.000 din. po dosedanjih delih sodeč pa bo kopališče stalo 1,575.000 din. Zvišanje Drvotno določene sa zneska are na račun podražitve materiala in zvišanja delovnih mezd. Bila na ie potrebno preurediti zlasti zemeljska dela zaradi neugodnega terena, kar je prav tako povečalo izdatke. Kopališče v tem letu še ne nameravajo dograditi po definitivnih načrtih. Tako še ne bodo zgrajene terase ob bazenu niti ne bo narejen celotni tlak ob bazenu, temveč bo le nujni del prostora okoli bazena tlakovan. Prvotno je bila tudi zamišljena postavitev lesenih kabin, ker pa bi v tem času stale le malenkost manj. se bodo že sedaj zgradile kabine iz betona. Po končnem načrtu bodo že letos zgradili filter z desinfekcijsko pripravo, ogreva 1-nico in na drugi strani vloda v kopališče restavracijo. Nadaljna dela v kopališču so bila oddana tvrdkam inž. Pretnar, inštalacija Store. Kom. Alpina. Oselji. Nadižar, Pajer. Grebenšek in tvrdki »Skoda« za dobavo električnega motorja. Oddana so bila predvsem lesna dela. inštalacijska, nabava stroiev in skakalnih priprav, opekarska, mizarska, krovska, kleparska in pleskarska dela.
Za tem so bile odobrene parcelacije zemljišča lastnikov Graši'a in Maidiča na Klancu. Kozine in Bavdeka ozir:ma Sif-rerja v CirčiČah, Celestine v Struževem, Klemenca na Jezerski cesti in Polaka na Planini. G. Slavec ie poročal, da ie banska uprava zavrnila načrt tržnega reda in ie prosil za odobritve v formalnem posledu izpopolnjenega tržnega reda. ki bo ponovno predložen banski  uoravi v potrditev.
Ob koncu ie bil spreet še cdobren pravilnik o'poslovanju 7. denarjem, ki ie namen ien za protiWrT*k~» obrambo.
S tem ie bil d^e^.i red izčrpan in je župan zaključil sejo.
ske skladnice, kjer je pa čez pol ure izdihnil. Zdravnik mu ni mogel pomagati, kajti rana je bila smrtno nevarna in nesrečnež je v bolnici izkrvavel.
Pokojni je bil splošno priljubljen, miren in simpatičen fant. Bil je član Narodno strokovne zveze na Jesenicah. Doma je bil iz Gorenje vasi nad škof jo Loko ln star šele 38 let. Najbrž gre za pomoto. Morilec je najbrže Pintarja zamenjal s kom drugim, kajti pokojni kot rečeno, ni imel sovražnikov in zato ni verjetno, da bi bil zahrbtni napad namenjen njemu. Oblasti so uvedle strogo preiskavo in tako smemo upati, da bo morilec kmalu Izsleden, s tem pa tudi zahrbtni umor pojasnjen.
listnjak v DraveljskI ulici 26, kjer je legel, ponoči pa ga je zadela srčna kap. Zjutraj ga je našla upokojena učiteljica ga. Antonija Smrekarjeva. ki je obvestila stražnico po nekem mesarskem pomočniku. Pri mrtvem Gromu so našli delavsko knjižico in tri dinarje. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na 2ale.
Pijan šofer zakrivil nesrečo
v Celje, 15. julija
V nedeljo ob 18.45 ie odoelial redni poštni avtctous s 15 potniki iz Logarske doline proti Smartnu ob Paki k večernemu vlaku. Šofer avtobusa Friderik Kramberger. ki le bil močno vinjen le že med vožnjo iz Logarske doline vozil zelo neprevidno in nesigurno ter se ie dvakrat zadel v mostno ograjo, na srečo oa tedaj ni bilo nesreče.
Ko ie Kramberger privozil ob 19.30 do ' Repove gostilne pred Luča mi. kjer se C2pi J od Savinie stranska struga na ^vo stran
ceste, je šofer iztrubil oblast nad volanom.
Hotel je krenit! z avtobusom na desno, a j b;lo ie že prepozno Avtobus 1e zdrknil v
Irt-a-^-o strugo Vcr*a. ki ie na tem mestu Hc*>*« so cm glebr'-a 1e vdr'a v n 4 ran 'ost avtobusa, ki je precej razbit obtičal »re»
vrnjen v strugi. Pritekli to takoj domačini, katerim se ie posrečilo rešiti vae potnika,
ki so bili samo lažje ranjeni. Nekateri potniki so se z osebnim avtomobilom takoj odpeljali naprej v Šmartno ob Paki. Poštni avtobus so danaa izvlekli iz struge.
J$eC Q%nica
KOLEDAR
Danes: Ponedeljek, 15. julija: Henrik, Vladimir.
DA N A & N J E PRIREDITVE
Kino Matica: Zaprto.
Kino Sloga: Orlakove roke.
Kino Union: £enina osveta.
Kino tiska: Sergij Pan in.
Kiiw» Moste: Poročnik Indijske brigade in Tajinstvena ulica.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, selenbur-gova ulica 7.
Vlak mu je odrezal noge
Celje, 15. julija V soboto ob 14. uri je stal OOleLii posestnik Avgust LovrenCič iz Tekačevega, oče pokojnega hotelskega vratarja Avgusta Tekavčiča iz Celja, na železniški progi v Rogaški Slatini in je štel denar. Tedaj je privozil vlak. katerega LovrenOič ni slišal in opazil, zaradi tega se je pripetila strašna nesreča. Vlak je pregazil Lcvren-čiča In mu odrezal obe nogi pod kolenom. Ponesrečenca so odpeljali v celjsko bolnico, kjer je v soboto ob 23.30 izdihnil. Lov-renčičevo truplo so prepeljali danes iz Celja v Tekačevo.
Vojaška služba in članske pravice pri OUZB
Na  prošnjo OTJZD  v Ljubljani objavljamo:
Zakon o zavarovanju delavcev določa, da v času orožnih vaj delavčevo članstvo pri OUZD ne preneha in da se zavarovalni prispevki za ta čas ne plačajo. Razen tega določa, da. se čas vojaške službe zavai-o-vancu vračunava v pokojninska leta. Čim je bilo zanj vplačanih vsaj 50 tednov pokojninskih prispevkov. Da more OUZD zaradi teh določb po eni strani pravilno predpisati zavarovalne prispevke, odnosno jih za čas delavčeve orožne vaje odpisati, po drugI strani pa delavčevo vojaško službovanje upoštevati v pokojninsko dobo, je potrebno, da delodajalci in delavci z vojaškimi listinami ali od občine overovljenim prepisom ali izpiskom prijavijo OUZD. od katerega dne ln do katerega dne je član služIl orožne vaje ali vojaško službo vobče. Podrobna navodila za to je OUZD objavil v svojem listu »Delavsko zavarovanje* št. 7, ki ga morejo Interesenti dobiti brezplačno pri poslovalnicah Okrožnega urada.
Prijavljanje delavskih zaslužkov pri OUZD v primera skrčenja obrata
Iz pisarne OUZD smo prejeli: Zaradi pomanjkanja surovin so nekateri obrati skrčili svoje obratovanje za enega ali več dni v tednu tako, da so se povprečni zaslužki delavcev na ta način znižali. Ker delovno razmerje zaradi kratkodobnih prekinitev ne preneha, delodajalci ne morejo tako zaposlenih delavcev za vsak delovni dan posebej prijavljati ln odjavljati, marveč je treba njih zmanjšani zaslužek prijavljati OUZD a >prijavnicami o spremembi« zaradi uvrstitve v nižji mezdni razred. To velja za vse delavce, ki so plačani na akord ali od ure. »Prijavnice o spremembi« naj predlagajo delodajalci mesečno do vsakega 8. dne v mescu na temelju povprečnega zaslužka delavčevega iz preteklega mesca. Tako je delodajalcem olajšano prijavljanje, delavcem pa so obvarovane njihove pravice. Navodila za prijavljanje povprečnih mesečnih zaslužkov so objavljene v 4. številki lista vDelavsko zavarovanje«, ki ga izdaja OUZD v Ljubljani.
Pokojninsko zavarovanje trg. pomočnikov
Od 1. julija so trgovinski pomočniki in pomočnice zavarovani za onemoglost, starost in smrt pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Zadevno prijavo so dolžni delodajalci predložiti temu zavodu v roku 14 dni. Da se izognejo naknadnemu odpisu prispevkov za to zavarovanje in nepotrebnemu pojasnjevanju, naj delodajalci, ki imajo trgovinske pomočnike prijavljene v zavarovanje pri OUZD v Ljubljani, sporoče temu uradu z dopisnico, da so svojega pomočnika prijavili v zavarovanje pri Pokojninskem zavodu. Okrožni urad bo mogel prenehati z nadaljnjim predpisovanjem prispevkov za onemoglost, starost in smrt le tistim delodajalcem, ki bodo zadevno obvestilo poslali uradu še v mesecu juliju t. 1^ sicer pa le na podlagi odloka, ki ga bo pozneje izdal Pokojninski zavod. Vsem delodajalcem, ki bodo sami javili prenos zavarovanja, bo urad že od 1. julija 1940 dalje predpisoval samo še prispevke za bolezensko in nezgodno zavarovanje, drugim pa z mescem, ko bo uradu dostavljeno obvestilo Pokojninskega zavoda, da je zavarovanje izvršil.
Šolstvo
Enoletni trgovski tečaj mestne občine ljubljanske. Redno vpisovanje bo 9. septembra, vendar se učenke lahko priglasijo pismeno v teku počitnic. Ker je Število učenk omejeno, bodo imele le-te pri sprejemu prednost. Prijave je nasloviti na ravnateljstvo tečaja, mestni licej, Bleiwelsova cesta. 23. Opozarjamo, da se sprejemajo izključno učenke z malo maturo ali završnim Izpitom.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Angleži bombardirajo Nemčijo« Nemci fia južno Anglijo
Obsežne letalske akcije z obeh strani
Diplomatska bitka za Ameriko
Pred sestankom panameriške konference — iNemško opozorilo — Angleški načrti
Preusmeritev rumunskega narodnega gospodarstva
Min« predsednik Gi*urtu o novi agrarni psljtikl Rumtinije
Kranjske občinske zadeve
Prevola končno prodana — Odobritev računskega zaključka mestne hranilnice — Gradnja kopališča se nadaljuje
Zahrbten umor na Jesenicah
Umorjen je bil tovarniški preddelavec Tone Pintar
^^+1%/+%+$+/+%+%+/$4 +$-
»SLOVENSKI NAHOD«, mii^t IS. »sj» nšk
Slast
aIAO SLOGA« teL 27-30 MM jstrsko delo demonske napetosti, kakor ga ie ni bOo ni _ QR! AITAVV  p Airt  v ^o*1 ««a lorke
" *U      SV U f fi   AUi\£   o katerem pravi Charlie Chaplin. Po noveli Maurice Renarda. da je največji živi igralec.
Film močne impresije, neobičajne vsebine in skrajno razburljivih dogodkov..
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri,
Danes zadnjikrat francoska komedij«
ženina osveta
z Vlviane Romance v gl. vlogi KINO UNION — tel. 23-21. Predstave ob 16., 19. in 21. url
DNEVNE VESTI
— Proslav* f ra-ncoSkeg* narodnega prmx-nlka v Beogradu. Včeraj dopoldne so bile na francoskem vojaškem pokopališču v Beogradu v proslavo francoskega narodnega praznika, proglašenega za dan za-lovanja, prirejene mafte zadušnice za francoske vojake, padle na bojiščih. Službe božje sta opravila v Beogradu živeča francoska duhovnika Trivat in Jean. Prisostvovali so jim francoski poslanik na našem dvoru Brugere s soprogo, odpravnik
poslov francoskega poslaništva svetnik Coche, svetnik francoskega poslaništva JDeon, francoski vojaški ataše general Meri Ion in vse osebje francoskega poslaništva
— Udeležba nase države na mednarodnih sejmih.  Trgovinski muzej ministrstva
za trgovino in industrijo objavlja, da se bo naša država udeležila jeseni naslednjih mednarodnih sejmskih prireditev: v Smir-ni od 20. avgusta do 20. septembra, na Dunaju od 1. septembra do 7. septembra in v Solunu od 15. septembra do 6. oktobra. Vse podrobne informacije glede udeležbe daje Trgovinski muzej. Tvrdke, ki se želijo udeležiti navedenih sejmov z vzorci blaga, na prijavijo to muzeju (Beograd, Miloša Vel  29) najkasneje do 20. t. m.
— Pred konferenco gospodarskih strokovnjakov drŽav Balkanske zveze. Te dni bo sklicana konferenca gospodarskih strokovnjakov Balkanske zveze v Carigradu. Naloga konference je, da prouči vprašanje izmenjave blaga, predvsem sirovin, med članicami Balkanske zveze, kakor je bilo sklenjeno na zadnjem sestanku delegatov Balkanske zveze v Beogradu.
— Gospodarska pogajanja s Švico odložena. Te dni bi morala biti sklicana pogajanja naših in švicarskih trgovinskih delegatov v Bernu. Ker je pa naša trgovinska delegacija odpotovala v Berlin, so gospodarska pogajanja s Švico začasno odložena. Verjetno je, da bodo sklicana ob koncu tega mesca.
— Ustanovitev industrije umetnega prediva. Nekateri slovenski in hrvatski industrije! proučujejo vprašanje ustanovitve tovarn umetnega prediva. kakrSne Že delj Časa obratujejo v Italiji in Nemčiji. Nekatere naše tekstilne tovarne že delajo v ta namen poizkuse, predvsem za izdelovanje umetne svile. Na leto izdamo okrog 200 milijonov din za uvoz umetnih vlaken; industrije! se sklicujejo na to, češ da smejo upravičeno pričakovati podpore za ustanovitev domaČih tovarn. Upanje je, da bodo tekstilna podjetja kmalu začela ustanavljati nove, odnosno preurejati stare tovarne.
— Zagreb dobi vinski muzej. Hrvatski vinogradniki in sadjarji so pokrenili akcijo za ustanovitev Prvega hrvatskega vinskega muzeja v Zagrebu, ki so Že začeli zbirati predmete zanj. V muzej pridejo vsi Zgodovinsko važni predmeti, nanašajoči se na vinogradništvo in sadjarstvo. Na ozemlju banovine Hrvatske se goji vinska trta že 2000 let.
— Jadranski Institut v Zagrebu. Zagrebška Jadranska straža je ustanovila posebno sekcijo, ki bo pripravila vse potrebno za ustanovitev velikega Jadranskega instituta, s sedežem v Zagrebu. Institut bo imel dva oddelka geografsko-prlrodo-slovni in gospodarski.
— Uredba o organizacij prodaje bombaža. Osnutek uredbe o organizaciji uvoza in nro^aje bombaža je že izdelan. Na podlagi te uredbe bo ustanovljena centrala za uvoz in prodajo bombaža in bombažnega prediva. Centrala bo regulirala vso trgovino z bombažem v naši državi. Uvažala bo bombaž in bombažno predivo ter ga prodajala domačim kupcem. Glede zasebne trgovine predvideva uredba možnost, da lahko zasebniki s pomočjo svojih posebnih zvez z inozemstvom kupujejo in uvažajo bombaž. Toda od celokupne uvožene količine bodo morali odstopiti centrali bombaža po lastni ceni.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno in toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku in Splitu 28, v Kumboru 27, v Ljubljani Zagrebu. Eeogradu. Sarajevu 25, na Rabu 24, na Visu 23, v Mariboru 22. Davi je kazal' barometer v Ljubljani 764, temperatura je znašala 13.
— Smrtna nesreča. Na 41etno hčerko soboslikarskega pomočnika Jelko Tomaži-novo iz Mlake pri Ribnici Je včeraj popoldne padla z voza gramozna truga in jo pokopala pod seboj. Nesrečno dekletce so takoj prepeljali z avtom v ljubljansko bolnico, kjer pa je davi umrlo.
— Nad življenjem je obupala. Včeraj ponoči se je zastrupila v Zagrebu 24 let stara hišnica Marija Dreta. Odpeljali so jo v bolnico, kjer so ji izprali želodec, tako
da njeno življenje nI več v nevarnosti. Kaj jo ie pogmalo v obup ni znano.
— Ponarejevalca afera v  Zagrebu Se
Siri. Zagrebška policija z vso vnemo raziskuje ponarejevalsko afero in na dan prihajajo vedno nove podrobnosti. VBe niti
Se pleto okrog enega najpremetenejših zločincev Juliusa Brunnerja-Langerja, ki se
je izdajal tudi za Weisa. Popoviča in Novaka, tako da policija Se ne ve, Kako se prav za prav piše. Aretiranih Je Že pet v ponarejevalsko afero zapletenih krivcev. Razen tega pa tudi neka Zofija Tippel, ki
je baje v zvezi z bratoma Langer.
_ Svojevrsten raKord. Zagrebška policija je prijela oni dan zasebnega nameščenca Antona Kremenica s Krka, ki ima na vesti okrog 30 tatvin pisalnih in računskih strojev. Njihovim lastnikom povzročena škoda znaša okrog 150.000 din.
MOt 8e je predstavljal kot enažilec pisalnih  in računskih  strojev  in tako so mu
bile tatvine olajšane. Kradel je komaj pol leta. En ukradeni pisalni stroj je prodal
nekemu trgOVCU V Ljubljani za 1.300 din.
_ jk»ad 38 let Je presedel v Je«. Okrožno
sodišče v Požegi je obsodilo na 7 let robiie
simo Novakovića. Mož je star 55 let, pa ie presedel že nad 38 let v jeci. zdaj je t>u
Obsojen Se na t let, ker je uicradel nekem« kmetu konje z vozom.
— Nov grob. Včeraj je umrla v Ljubljani ga. Pavla P 1 e h a n, roj. Lesar, vdova po nadsprevodniku in hišna posestnica. Pokojnica je bil nad vse blaga žena, ki je živela samo svoji družini. Pogreb bo jutri ob 15. iz hise žalosti, Zalokarjeva ulica 4, na pokopališče k Sv- Križu. — Pokojnici blag spomin, žalujočim nase iskreno so-žaije!
— Jadrnica «e je potopil«. Pri rtiču Pe-legrinu blizu Hvara se je potopila jadrnica, last Dinka Franetovića iz rlvara. Plula je iz Hvara proti Splitu, Kjer so jo hoteli natovoriti, pa jo je zajela močna burja, ld ji je zlomila jadra in jo vrgla na pečine. Nesreča se je pripetila v petek popoldne.
— Nesreče. Dveletni posestnikov sinček
Ladislav Jerič iz Mirne na Dolenjskem je padel v živ pepel ln se hudo opekel po obrazu in po životu. — Posestnikova žena Tereza Resnik iz Uršnih sel je padla z lestve in se pobila na glavi. — Kolporter-ka Ana Radoš iz Ljubljane je padla s kolesa in se občutno poškodovala na glavi. — V bolnico je moral tudi 17 letni hlapec Jože Hribar iz št. Vida, ki se je pri delu poškodoval na glavL
Iz Ljubljane
—lj Proslava francoskega narodnega praznika v Ljubljani. Generalni konzul Francije, g. Remerand, je povodom praznika 14. julija v spremstvu g. Lacroixa, ravnatelja franc. instituta v Ljubljani, položil v nedeljo ob 10. uri venec pred spomenik neznanega vojaka Napoleonove armade. Tej slovesnosti so prisostvovali g. Sušnik, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave, kot zastopnik bana, g. general Janež zastopajoč komandanta dravske divizije z delegacijo oficirjev garnizije in g. direktor Jančigaj za g. župana ljubljanskega. Skupina iz krogov franc. instituta in društva prijateljev Francije je bila ob tej priliki zbrana okrog spomenika.
—lj V obupu je pila oetovo kislino, včeraj so bili reševalci poklicani v siško, kjer so naložili na avto in odpeljali v bolnico 281etno tovarniško delavko Ivanko s. Ne-srečnica je v obupu izpila večjo količino oetove kisline. V bolnici so ji izprali želodec in Je že izven nevarnosti.
—Ij Zaradi snaženja prostorov mestni kulturni odsek, knjižnica in arhiv v Turjaški palači za stranke jutri ne bodo poslovali.
—Ij Tatvine. S podstrešja v Kotnikov! ulici 19 sta bili ukradeni Neži Kocjančičevl dve posteljni odeji svetlordeče barve, vredni 600 din. — V stanovanje Janka Lipnika na Sv. Petra cesti 79 je vdrl s ponarejenim ključem tat in ukradel 2500 din. — Iz avtomobila v Beethovnovi ulici je nekdo ukradel Emeriku Zelinki 1500 din vredno rjavo suknjo. — Iz avtomobila v Beethovnovi ulici je najbrže isti tat ukradel Mihaelu Kajfežu moški plašč i2 balonske svile ter novo uro budilko. Kajfeža je tat oškodoval za 600 din. — Na fetepaniski cesti 2 je nekdo ukradel Antoniji Komatar-jevi dvokolesni ročni voziček, vreden 800 din. — Antonu Cerinu v štepanji vasi pa je tat odnesel nekaj obleke, posteljno odejo, dežnik in nekaj fižola v skupni vrednosti 400 din.
—lj Ukradena kolesa. Trgovcu Francu Khamu je nekdo ukradel izpred trgovine na Kongresnem trgu 1000 d'.n vredno črno pleskano kolo neznane znamke. — Karlu Kruševcu je tat odpeljal 700 din vredno kolo znamke >Atlas« z dvorišča splošne bolnice. — Jos:pu Glaviču je bilo ukradeno 500 din vredno kolo znamke »Columbla« izpred gostilne >Pri levu« na Gosposvetski cesti. — Z dvorišča banke Slavlje je bilo ukradeno   1000 din   vredno   kolo znamke
»Sport« Antonu Porenti. — Izpred iste palače pa je bilo odpeljano 1800 din vredno kolo znamke »AGE«, last Stavbne družbe.
Iz Celja
—e TrboveU»Kl atevček je priredil v nedeljo dopoldne pod vocstvom pevovodje g. Avgusta Suiigoja na dvorišču vojašnice kralja Petra koncert za vojaštvo celjske garnizije. Koncertu so prisostvovali vojaki z oficirskim zborom, predstavniki ob-lastev. uradov, šol, korporacij in društev ter nad 1000 poslušalcev iz Celja, okolica in drugih krajev. Po petju državne himne se je mladinski pevski zbor poklonil pred spomenikom na Koroškem padlim junakom 39. pp. Po lepem nagovoru Danice Grač-nerjeve je deček položi) venec z državnimi trobojnicami pred spomenik. Sledil je koncert slovanskih umetnikov ln narodnih pesmi ter čeških in slovaških plesov. Koncert je dosegel izreden umetniški uspeh.
Mladi pevci in pevke ter pevovodja so bili deležni navdušenih ovacij. Pri koncertu je sodelovala tudi vojaška godba 39. pp. pod
vodstvom kapelnika g. Pera Fabijanoviča,
ki je bila tudi deležna iskrenega odobravanja. Ob zaključku je »Trboveljski slav-eek« ob spremljevanju vojašKe godbe zapel himno »Hej Slovanic. Celje je doživelo edinstveno umetniško in patnoticno prireditev, ki bo ostala vsem udeležencem v najlepšem spominu.
—e Na cesti je podlegel Kapi. V soboto ob 20.80 so našli na cesti, ki vodi s Hriba sv. Jožefa na mestno pokopališče, truplo BOIetnega slikarja Alojza    Bezgovška ia
čreta pri Celju. Bezgovaek Je bil na cesti podlegel srčni kapi. Truplo so prenesli v mrtvašnico na bližnje mestno pokopališče.
—c Sedem vlomov v dveb nočeh. V noči od petka na soboto so bili v Celju izvršeni
štirje vlomi odsotno poskusi vlomov. Ne-znani storilci bo poskusili viomiti T trafiko Ane Haaove pri mostu Cez Voglajno v Klavniski ulici, v Kropičevo Špecerijsko trgovino v Razlagovi ulici m čevljarsko delavnico Antona Zontiča v Gosposki unci
ter vlomili v frizerski salon JL-v&vmta. Tačica v Gosposki ulici m odnesti 50 din go-
V n°a od sobote na nedeljo ao
poskusili vlomiti v trgovino Ivana Golma-jerja na Mariborski časti ▼ Oaberju In v gostilno Josipa Leniča na Sp. Hudinji,
posrečil pa se jim je vlom v gostilno Ivana Svete la na Mariborski cesti v Gaber ju, kjer so ukradli blaga in gotovine t vrednosti 1.150 din. Policija je storilcem na sledi. Izgleda, da se bo kmalu posrečilo prijeti drsne vlomilce in jim onemogočiti nadaljnje zločine.
—c V celjski bolnici je umrla sedemletna posestnikova hčerka RozTka ZaloŽniko-va iz »t. Janza pri Zibfkl.
—c lastnike orožnih listov ln posestnih dovoljenj za orožje opozarja predstojnl-štvo mestne policije, da morajo plačati banovinsko takso na orožje najpozneje do konca septembra. Da ne bi stranke proti koncu meseca septembra čakale zaradi večjega navala, naj takso že sedaj poravnajo. Takso je treba plačati pri pred stoj-niitvu mestne policije v sobi Stev. 37.
c—- Prizidek ta amtmUtorij OUZD in regulacija Samostanske ulice. Mestno poglavarstvo v Celju razglasa: Mestni svet celjski le na svoj! seii dne 28. 6. 1.940 v zvezi s prošnjo SUZOR-ja za gradbeno dovolilo za prizidek ambuiatortja OUZD v
Vodnikovi ulici sklenil dokončno elede regulacije Dodaljska Samostanske ulice med
Za kresno m Vodnikovo ulico: 1. Sklop mostnega svota z dno 11. 4. 1939 so razve« liavi. 1. Regulacija DOdalfftka Samostanske ulice med Za kresi jo in Vodnikovo ulico se določi v obliki 10 m široke od d rte zvezne ulice v trasi, označeni v načrtu tehničnega oddelka z dne 18. 4. 1939, z dvonadstropno zazMavo. na s oridržkom. da se del podaljšane Samostanske ulice od ulice Za kresi i o na do severne meie posestva Dolžan sme izvesti tudi z nadzidavo ulice v obliki oasaže. ako bi to bilo no-trebno iz arhitektonskih ali kakih drugih urbanističnih razloaov Proti temu skleou so dooustne ori tožbe na kr. bansko nora v j dravske banovine v Ljubljani, ki bi jih bilo vlagati ori mestnem do ala varstvu v 15 dneh. Rok za pritožbe oricne teči 19. t m. Pravico do pritožb imajo člani mestne občine, ki smatralo, da skleo nasorotuie veljavnim in zakonitim nalogam oblasti.
c— Sokolsko društvo CelJe-matfca orosi bratska društva, ki so prejela /letno jubilejne znamke, razglednice ali >-Zgod^.vino Celiskeea Sokola«, da račune plačajo Z odlašanjem plačila društva sebi ne koristijo. Škoduieio Da Sokolu Celiu-matici. ki ne more kriti svojih obveznosti. Zato s»e društvo Donovno oriooroča vsem bratski-n edinicam za naklonjenost in razumevanie
Strašno je toča opustošila okolico štrigove
Po nji povzročena škoda sega v sto tisoče — Uničeni so
skoraj vsi poljski pridelki
Strigova, 12. Julija. Danes je bil lep sončen in vroč dan. Nekaj oblačkov je bilo na nebu že dopoldne, popoldne se je pa še bolj pooblačilo. Do treh je bilo vroče, nakar so se oblaki vedno bolj kupičili in prinesli močan naliv s točo. Ob 15.30 se je pripodil od jugozapadne strani velik Črno siv oblak. Med hudim nalivom se je vsula toča po Strigovi in njeni neposredni okolici od Krpeca tja do Mure. Med nalivom je padala 20 minut gosta, kot lesniki, vmes pa tudi kot orehi debela toča, ter težka do 25 gramov. V 20 minutah je toča z nad prst debelo plastjo pokrila zemljo. Na tleh je bilo kot pozimi vse belo, v jarkih pa na kupe toče. fte nad dve uri po nalivu je bilo polno točke na prisojnih stranih, čeravno jo je je vroče sonce nagle pobiralo, na mestih, kjer je voda tekla od več strani, pa je bilo toče kakor bi je nasul iz koša. ( Hud naliv s tako debelo točo, kakršne ljudje tu sploh Se niso videli, je uničil skoraj vse na polju in po vrtovih, napravil pa je tudi veliko škodo po sadovnjakih in vinogradih. Polje nam nudi strašno Sliko, žito je zbito v tla kakor bi valjal sode po njem, mnogo klasja je odsekanega, mnogo zrn izluščenih. Koruza je podobna trstju, krompir moli v zrak gole peclje, dočim mu je listje odsekano, sončnice stoje puste kakor kolje, buče pa so zbite v zemljo. Vrtovi so popolnoma uničeni, vsa zelenjava zlasti ona z večjim listjem, je
zdrobljena. Drobci lista leže po vrtu in poteh, ker jih je vihar raznesel. Nekatero sočivje je tako uničeno, da ga sploh ni mogoče spoznati. Vse bo treba zasaditi znova, razen čebule in česna.
V sadovnjakih je pod drevjem toliko listja, da Je kar nastlano z njim. Med listjem je tudi mnogo pecljev in vejic s plodovi, ki jih je toča odsekala z drevja. Na drevju viseči plodovi pa so močno poškodovani ter nekateri celo razklani ali nasekani. Trtje ob hišah je okleščeno, listi so povečini razklani, grozdje pa leži na tleh. Kar ga je še ostalo na trtah, pa je močno poškodovano. Trta v vinogradih je izgubila nad 70% letošnjega pridelka. Skoda v vinogradih se bo videla šele čez nekaj dni. Silen naliv s točo je močno poškodoval na nekaterih mestih ceste in poti ter jih zasul z drobci listja in vejic bližnjih sadovnjakov in nasadov. Kanali pa so bili zamašeni z blatom, ki ga je voda nanesla z okoliških bregov.
škoda, ki jo je povzročila toča, sega v stotisoče. Ljudje jokajo, ko gledajo uničena sadove svojega dela, saj so ostali brez vsake zelenjave, poleg tega pa je še druga Skoda ogromna. Neki 89 letni starček ne pomni take toče, škoda, ki jo je povzročila toča pred tremi leti, je bila malenkostna napram sedanji. Na srečo pa je sedaj toča zajela manjši pas. Nujno je potrebno, da bi se škoda ocenila in upoštevala pri odpisu davkov.
V juniju dežja pod povprečjem
Po količini letos v juniju v Ljubljani nismo imeli toliko dežja kakor draga leta
Ljubljana, 15. julija Splošna sodba :e bils, da že dolgo nismo imeli tako žalostnega poletja kakor letos doslej. Posebno deževen se nam je zdel junij. Toda ne le deževen, temveč tudi hladen, da se kopalna sezona še ni mogla začeti. Naši kopalci tožijo, da dosiej še ni bilo prave, poletne nedelje. Razumljivo je, da so zelo prizadete uprave letnih kopališč in »pospete vatel j i tujskega p»rvmeta« v naših letnih kopališčih vzdolž r*k. Redki kepalci, ki so se doslej prihajal; »ončit na bregove rek, so zahaiali v gostišča le. ko jih je zeblo, da so se pogreli s čajem. Kljub temu smemo trditi, da je bil letošnji junij mnogo manj deževen kakor navadno v Ljubljani. Številke našepa meteorološkega zavoda v Ljubljani nam kažejo, da so sodbe ljudi o vremenu zelo nezanesljive ter relativne.
Na meteorološkem ravodu »o nedavno izračunali povprečja pidavin v zadnjih 21 letih v Ljubljani, to se prav' od 1. 1919 j (vključno) do letos. Po ugotovitvah zavo- i da je v Ljubljani najbolj deževen septem- I ber s povprečjem 170 mm padavin. Sledi 1 oktober s 165 mm padavin, a že na tretjem I mestu je junij s povprečjem 156 mm pada- I vin. Morda bi kdo sodil, da je trlo v le- ' tornjem juniju :>e mnogo več padavin, ven- j dar »previdimo po podatkih meteorološke- j ga zavoda, da je bilo junija cele  znatno I
manj dežja kakor znaša povprečje. Ie 127.7 mm. Ljudem se je zddl .uini i tako deževen, ker je deževalo pogosto, saj je bilo 17 deževnih dni. Tods količina dežja je bila vendar manjša. Letos juniia namreč ni bilo mnogo hudih nalivov, k: ficer trajajo navadno le kratek čas, ko pa vendar pade mnogo dežja. Deževalo je torej bolj rahlo, zato pa tem bolj pogosto Upoštevata je tudi treba, da je deževalo navadno
podnevi, ko ljudje poloti najtežje prenašajo del, meščani kakor kmetje, slasti k tisti, ki Jih slabo vreme ovira pri delu; 6a
bi deževalo ponoči, četudi mnogo boi j pogosto kakor letos junija, bi se nam junij ne zdel tako deževen kakor se nam je.
Junija se nam je zdelo še tem bolj neprijazno vreme, ker je bilo mnogo dni oblačnih in meglenih. Skoraj povsem oblačnih dni je bilo junija 10, a 7 dni smo imeli meglo. Zelo pogoste s*> bile jurti ja tudi nevihte; v Ljubljani je Mlc 10 dni z nevihtami, kar je skoTaj rekord Enkrat smo imeli tudi točo.
Toplih dni junija sicer res nj bilo mnogo. Za topel dan velja, ko znaša maksimalna temperatura naimam 25 C. Takšnih dni je bilo 10. Nekaj dn je bilo v resnici hladnih. Absolutna najnižja temperatura je znašala junija 0.4 C. absolutna najvišja temperatura pa 28.4 C Junija torej nismo imeli nobenega vročega dne. ko bi temperatura znašala 30 ali već stopinj.
Doslej tudi $e nismo bili posebno zadovoljni z vremenom v tem mesecu. Do danes je bilo že 10 dni s padavinami. V prvi polovici julija je bilo 53.4 mm padavin. Povprečje padavin za julij znaša v Ljubljani 113 mm. prav toliko kakor za december. Po tem takem je verjetno da bo v tem mesecu ?-c najmanj toliko padavin, kolikor jih je bilo dos>'ej
Najbolj suh inese~ v Ljubljani je februar, ki ima tudi record z najmrzlejšimi dnevi. Februarja znaša povprečje padavin samo 63 mm. Precei suh je tud- ianuar, s povprečjem 83 mm pa<.tavin Marca znaša povprečje 108 mm. aprila 140. maja 131, avgusta 148. oktobra lf>5 in noven bra 153.
Na^ naloga ni ir tudi nismo upravičeni prerokovati, kakšno bo letošnje poletje po-s'ej. Potolažimo le lahko ljudi da poslej ne bo več tako pogosto deževalo in da se nam obetajo toplejši daevi.
Strašne posledice avtomobilske nesreče
Maribor, 15. julija Ves Maribor je pod vtisom hude avtomobilske nesreče, ki se je pripetila včeraj popoldne na državni cesti pri Slovenski Bistrici. V nekem osebnem avtomobilu se je peljalo več oseb iz Maribora proti Ro-g-aški Slatini. Približno kilometer daleč od Slovenske Bistrice je med vožnjo nenadoma počila pnevmatika na sprednjem levem kolesu avtomobila. Vozilo je zaradi tega z vso silo treščilo v brzojavni drog in obstalo z razbitim sprednjim delom. Popokale so vse šipe. iz vozila pa je z vso silo vrglo tudi vse potnike.
Med potniki je bil tudi poveljnik mariborskega 45. pcSpolka polkovnik Božovič s srvojo družino, ki je bil namenjen v Rogaško Slatino. Pri padcu iz avtomobila je polkovnik Božovič dobil hude poškodbe na glavi. Ima presekan nos, težko poškodbo na roki in tudi zlomljeno nogo. Poškodovana sta bila tudi njegova dva otroka, nje-gva soproga pa se je na srečo samo laže poSJtodovala.
Usoden pa je bil padec za polkovnikovo teto, ki jo je vrglo najbrže v steno avtomobila. Nesretnica je obležala z razbito lobanjo in je bila pri priči mrtva. Vsem ponesrečencem je nudil prvo pomoč bližnji zdravnik. Težko poškodovanega polkovnika Božoviča so odpeljali takoj v mariborsko bolnico. Na kraj nesreče je prišla sdna komisija, ki je ugotovila dejansko stanje in bo skušala dognati podrobne okolnosti  te  tragične  prometne nesreče.
Alf sem prispeval za
sokolshi dom v Trnovem?
■ ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi našega nepozabnega
Mirka Budala
đijaka I. letnika drž. učiteljišča
se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo dolgujemo direktorju g. Prijatelju, katehetu dr. Pogačniku, vsem tovarišem ln tovaiiaicam drž. učiteljske šole, ki so se udeležili pogreba, sokolski Četi Zalog, zastopnikom Sokola Polje, g. Cirilu Požarju in tovarišu učiteljiščniku za njuna poslovilna govora, pevcem za žalestinki, gg. zdravnikom za trud in g. kaplanu Vukseniču za poslednjo tolažbo. Vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so nas podpirali v teh težkih urah, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku — bodi Bog plačnik.
ZALOG pri LJUBLJANI, dne 16. julija 1940.
Žalujoča družina BtDAL
ALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda din 1.—
davek posebej
Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko - Popustov za male oglase ne priznamo.
Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din
50
914mb
IGH.VOK
uv
ZA VSAKO PRILIKO
najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri
P R E S K E R
Sv«   Petra   cesta 14
ZA WEEKBL4D
ieaalne atole, otomane In drugo praJcticno opremo najceneje
pri tapetništvu LJUBLJANA
Miklošičeva H - leiefto «9-70
FI20L ZA KUHO
po najnižji ceni nudi Sever & K oni p.. LJubljana. 1710
Oglata}
nate
f
Slovetuki Narod
ker se • t t o e a e I i 11
MEDUSKE TOrUCC prt Zagorja
termalno kopališče in letovišče 28° C topla akrato-terma. bazeni na prostem, dobra ln cenena oskrba, krasni izleti, penzija din 50.— do 55.—.   93. L.
KLIŠEJE
H
Beaeda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico dobite   najceneje v
MEDARNI
Ljubljana, židovska ul. 6. 18/1.
VEČ GUMI VOZOV tovornih in luksuznih (breke) ugodno prodam. V račun vzamem tudi nerabne avtomobile. Porenta, iacdelovatelj gumi vozov. Mengeš 58. 1738
KHA
novozgrajena, pri kolodvoru v
Brežicah, naprodaj. Pripravna tudi za vsako obrt. — Marija Vrečko, Leskovec pri Krškem.
1739
VEC ZIDNE OPEKE
zelo poceni prodam radi selitve. Istotam naprodaj hud pes čuvaj za nizko ceno. Bernard Setina. Depala vas 1 pri Trzinu. 1731
PREMOČ
/>    OKS DRVA
audJ
I. POGAČNIK
BOHORIČEVA 5 — TEL. SH-5U Postrežba orezbibnai
MREŽE
za postelje dobite najceneje v Komenskega ul. 34. — Zaloga posteljnih žičnih vložkov. 1741
SVEŽE HRUŠKE slive, fipingie, košare po 45 kg
din 220.—. kolare po 12 kg din 65.—, mladi fižol kg din 5.— franko voznina razpošilja — G. Drechsler, Tuzla. 1740
Najboljši vodnik po radijskem svetu je
»NAŠ VAL«
Sporedi evropskih postaj na vsen valovih,, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega ln televizijskega sveta, filmski
pregled, nagradni  natečaj, smesnice
lahajja vsak petek in Je tudi lepe Ilustriran: UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5.
.......,•»••••«•##••••••§••••••••••••#••••••••••»•»••••••••
4
>8£<>VENSKI NAROD«,   peuedeljek. 18. julrja 1M0.
***** 159
Kratek občni zbor Pokojninskega zavoda
Odobritev važnih računskih zaključkov
L ju bflja na, 15. julija Zaradi bližnje izločitve dalmatinskih zavarovancev iz Pokojninskega zavarovanja zm nameščence v Ljubljani bi marsikdo pričakoval, da bo občni zbor zavoda posebno živahen Včerajšnji redni letni občni zbor PZ pa je bil menda doslej najkrajši; trajal je le približno pol ure. Udeležba delegatov obeh skupin, nameščenske in de-todajslskc. je bila lepa, ni pa bilo ugotovljeno število prisotnih delegatov. Zborovanje je brlo v veliki dvorani Delavske zbornice. Sklicano je bilo ob 9., a se je začelo približno pol ure pozneje. Občni zbor je vodil predsednik PZ dr. A Mrlavec. Delegati obeh skupin so temeljito predelali poslovno poročilo zavoda z bilanco za leti 1938 in 1939 na svojih sejah Dalmatinski delegati so prišli v Ljubljano že dva dni pred občnim zborom ter so imeli tudi priliko temeljito proučiti zavodove računske zaključke.
Predsednik je pozdravil zastopnika ministra za socialno politiko, ministrskega načelnika Jeremiča in predložil je v da nos t no brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II ter pozdravne brzojavke banom: dravske banovine, banovine Hrvatske in zetske banovine in pokojninskim zavodom v Zagrebu. Beogradu in Sarajevu.
V svojem poročilu se predsednik ni spuščal v podrobnosti in značilnosti poslovnega poročila, ker je bilo. kakor je dejal, letos natisnjeno še tem bolj izčrpno zaradi odcepitve dalmatinskih zavarovancev. Pri sestavi bilance jih je vodila želja, da bi računski zaključki omogočili pravično likvidacijo dalmatinskega dela. tako da bi ljubljanski PZ ne utrpel škode, pa da bi tudi zagrebški zavod ne prevzel preveč obveznosti. Zato so še posebej povabili dva člana upravnega odbora iz Dalmacije, ki sta zasledovala sestavljanje bilance in ugotovila, da je bilo poslovanje ljubljanskega zavoda pravilno, ter sta tudi gtasovala za odobritev bilance. Predsednik je izrazil tudi željo, da bi prišlo čim prej do reorganizacije socialnega zavarovanja po pravičnih načelih.
Sporočil je. da je državni svet zavrnil pritožbo delegatov zaradi volitev v Pokojninski zavod. Nagilasil je, da je vladalo med upravnim odborom m eksekutivo popolno soglasje ter so bili vsi sklepi vselej soglasni Prav tako je vladala sloga med obema skupinama delegatov. Upravni odbor je bil v stalni zvezi s člani zavoda, ne le v Sloveniji, temveč tudi v drugih pokrajinah po odborih zavarovancev, ki so delovali v Splitu, JDubrovniku. Mariboru in Celju, nedavno je pa bil ustanovljen še odbor v Kranju. Prav tako je bil upravni odbor v najboljših odnosih z nadzorno oblastjo, z ministrstvom za socialno politiko.
Predsednik je naglasi!, kake važen činitelj je v gospodarskem in socialnem življenju pokojninsko zavarovanje nameščencev. Če računamo, da ima ljubljanski zavod približno 13.700 zavarovancev, beograjski 16 tisoč, zagrebški 14.000 in sarajevski 4000, je v vsej državi zavarovanih skoraj 48.000 ■snebsuh nameščencev, a upoštevati je treba, da bo število zavarovanke erv še naraščalo. Letni predps zavarovamm pt ispe?kun> je pm že dosegel 120 milijonov din. Čeprav so nosBct poirojninskega zavarovanja nameščencev samostojni, vendar delujejo v parnem vsi po enakih načelih ter je potrebno sodelovanje med njimi, oprto na skupno socialno zakonodajo v državi.
Predsednik se je tudi dotaknil časopisnih napadov hrvatskih ki beograjskih listov na ljubljanski PZ. češ da je bito njegovo gospodarstvo slabo ter da gredo izgube v stotine milijonov, ki tri jih naj prevzel po delitvi zagrebški zavod. Ljubljanski PZ je o teh napadih informiral nadzorno oblast in bana banovine Hrvatske. Ugotovil je, da so vsi ti napadi izvirali od komisarja, ki je imel na&ogo, da bi ščirm interese dalmatinskih zavarovancev. Komisar je bil odstavljen in moral je preklicati ob-dolžitve, ker bi ga sicer prijaviti dSŽBSMS mu tožilstvu.
IZJAVA NAMEŠČENCEV
Po predsednikovem poročilu se je najprej prijavil k besedi zastopnik nameščen-skih delegatov ki sporočil, da so delegati slovenskih naTrieščenskm organizacij včeraj na svojih sejah razpravijsli o poslovnem poročilu PZ in sklenili, da glasujejo za odobritev bilance ter da v zvezi s tom podajo naslednjo izjavo.
Z zadovoljstvom ugotavljajo, da je bilo po splošni razširitvi pokojninskega zavarovanja na vso državo uvedeno tudi zavarovanje za trgovske pomočnice, zebotehni-ke in strojnike z izpiti, kar je znatna zasluga vztrajnih prizadevanj uprave ljubljanskega zavoda. Sodijo, da je naravno, da se Dalmacija čim prej vključi v terito-
rialno pristojnost Pokojninskega zavoda v
Zagrebu, k; naj bo izključni nosilec tega zavarovanja na območju banovine Hrvatske. Odobravajo napore samouprave našega zavoda za preprečitev škode ki bi lahko nastala zaradi likvidacije dalmatinskega dela. Likvidacija naj bo pravična za obe strani, tako da zagrebški zavod prevzame vsa aktiva in pasiva, ki so nastala z izvajanjem zavarovanja v Dalmaciji. Nujno potrebna je uvedba novih plačilnih razredov v pokojninskem zavarovanju, da bodo zavarovanci zavarovani za svoje dejanske prejemke kaT bo znatno zvišalo odmerno osnovo za rentne dajatve.
Ponovno ugotavljajo, da je zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev potreben temeljitih sprememb, zlasti zaradi olajšanja pogojev za pridobitev rentnih dajatev in zato zahtevajo, da bi se na pristojnih mestih vendar že lotili reševanja tega vprašanja. Predvsem zahtevajo znižanje starostne meje na 60 let, službene dobe pa na 35 let pri moških, pri zavarovankah pa starostne dobe na 55 m službene dobe na 30 let. Temu primerno je treba prilagoditi plačilne razrede in rentno odmero. Vdovam bi naj priznavali vsaj 60*/o rente umrlega zavarovanca in naj bi imela pravico do nje tudi. ko bi se poročila z zavarovancem, nad 50 let starim. Otroško rento je treba podaljšati do 21. leta če otrok študira, pa do 24. leta starosti.
Zahtevajo, naj ministrstvo za socialno politiko čim prej izda uredbe o ureditvi medsebojnih odnosov med nameščenskrm in rudarskim zavarovanjem za primer onemoglosti, starosti m smrti Pridobljene pravice, ki izhajajo iz tega zavarovanja, morajo biti v polnem obsefu varovane.
Sredstva PZ je treba upravljat« čim bolj varčno in po zdravih gosrx »dar:-k. vh osnovah. Upravni strošk ne smejo presegati 10°/o predpisanih premij. Temu primerno je treba reorganizirati administracijo.
Z razdelitvijo delavskega soc-alnega zavarovanja  je dana  ugodna prilika, da se
bolniško in nezgodno zavarovan te nameščencev in nezaposlen ost na preskrba izločijo iz delavskega zavarovanj* ;n organizacijsko povežejo z nameščenskim pokojninskim zavarovanjem po načelu teritorialne decentralizacije novih nosilcev celotnega nameščenskega socialnega zavarovanja. V Sloveniji naj bo poseben nosilec nameščenskega socialnega zavarovanja in njegovo organizacijsko osnovo naj tvori ljubljanski PZ kot najvažnejši sestavni del socialnega zavarovanja nameščencev v Sloveniji.
V imenu delodajaiske skupine je izjavil dr. Božič, da delodajalci soglašajo s to izjavo, pripominjajo pa. da se na I pri sklepanju o teh zahtevah ozirajo na nase gospodarske razmere ter na veliko obremenitev gospodarstva s socialnimi dajatvami. — V imenu dalmatinskih delegatov »e izjavil Pavič, da se bodo vzdržal« glasovanja in razprave, ker še ni bHo ustrežen^ njihovi zahtevi po priključitvi k zagrebškemu zavodu.
Predsednik je prečital poročile namestnikov revizorjev s predlogom za razrešnico upravnemu odboru. Predlogu ni n-hče ugovarjal, s čimer so bili odobreni zelo važni računski zaključki, ki bodo osno-a za razdelitev sredstev med ljubljanskim m zagrebškim zavodom. — Predsednik ie prečital še predloge upravnega odbora* da občni zbor odobri za podpiranje nezaposlenih nameščencev 160.000 din: da odobri 100.000 din za podpore vdovam in sirotam; da pooblasti upravni odbor za nakupe nepremičnin, zemljišč ter stavbišč in da sme zidati stanova v ske hiše po zdravih načelih gospodarstva z zavodovtrni sredstvi ter da pri tem upošteva vse kraje v sorazmerju s številom zavarovancev v tistih krajih.
Končno je predlagal še delegat Klarič s Sušaka odobritev 50.000 din za podpore nezaposlenim mornariškim nameščencem, ki so zadnje čase še posebne prizadeti zaradi zastoja v pomorski plovbi Kakor vsi predlogi, je bil tudi ta sprejet brez ugovora. — Pri slučajnostih se ni priglasil nihče k besedi.
Kako je Julij Cezar osvojil
Anglijo
Navalil je nanjo s petimi legijami in Z0-OOO konjeniki
Anglija je veljala do dandanes za nedotakljivo otočno državo, varovano »s srebrnim pasom morja«. Glede na sedanjo vojno bo marsikoga zanimalo, da je angleški otok napadel že sloviti vojskovodja starega veka Gaj Julij Cezar.
L 55 pred Kristom se je JuH j Cezar odločil za pohod proti Britaniji. Z drznimi boji si je podvrgel vso Galijo (sedanjo Francijo) in stremel je proti skalnatemu britanskemu obrežju. Ni sicer nameraval podvreči si Britov, temveč je hotel enkrat za vselej omejiti nevarnosti, ki so grozile rimskemu gopođarstvu v Galiji od prebivalcev otoka. Gali in Briti so bili keltskega izvora. Mnogi galski begunci so našli na otoku zatočišče in Briti so svoje brate na kontinentu pogosto podpirali. Rimljanom seveda to ni bilo všeč.
Cezar je najprej poslal svojega visokega častnika, Id naj bi ugotovil, kje bi bil mogoč pristanek na britanskem otoku, kjer bi ne bilo pristanišča, in navezal
stike s prebivalstvom. Oficirju se je v resnici rx>srecalo pridobiti nekaj prebivalstva za Cezarja. Tako so bili izpolnjeni pogoji, da se je Cezar lahko odločil za napad na otok. V mesečni noči je rimljansko bro-dovje dvignilo sidra pri Cap Grla Nez v bližini Boulogne in že zjutraj prihodnjega dne je bilo ladjevje pred Doverjem. Sovražnik je pa sprejel Rimljane v gostih vrstah na obali Cezar je sprevidel, da pristanek ni mogoč. Zato se je ladjevje usmerilo proti severovzhodu ter doseglo kraj, kjer je dandanes Valmercastle. Britanci so pa zasledovali gibanje rimljan-skega brodovja in so se umaknili od obale šele po hudem obstreljevanju. Rimljani so jih obstreljevali s posennlmi metalnimi stroji z ladij. Cezar je zapovedal, naj bi se vojaki izkrcali, pa se niso upali. Končno se je opogumil neki praporščak Cezarjeve telesne garde in potegnil za j seboj evo je tovariše, ki niso hoteli pustiti, da hi prišel prapor v roke sovražnikov. Izbira ni bila več mogoča. Vojaki so se izkrcali ter napadli sovražnika, vendar pa ga niso zasledovali dolgo, ker rimska vojska ni imela konjenice. Utaborili so se na obali ter odbijali sovražne napade; sovražnik se je kmalu opogumil po prvi zmedi.
Slabo vreme z viharji je zelo poškodovalo rimsko ladjevje in vojakov se je polastil preplah, zlasti še. ker so se bali, da se ne bodo mogli umakniti na ladjah ter da bodo morali slabo oboroženi nadaljevati vojno na suhem. Zato so se naglo odločili, da odplujejo. Čeprav niso dosegli velikih uspehov, je vendar rimski senat pripisoval velik pomen junaškemu napadu na otok, kar spre vidimo že lz tega, da so priredili Juliju Cezarju zahvalne slovesno- j sti, ki so trajale 20 dni.
Cezar pa ni bil zadovoljen s prvim pohodom, že naslednje leto je organiziral drugi napad. Odplulo je nad 800 ladij s petimi legijami in 20.000 jezdeci. Pristali so v Kentu in sovražnik njihovega pristanka ni motil. Viharji so pa zopet uničili precej ladij, ki so bile zasidrane na odprtem morju. Vendar ta neuspeh Cezarja ni odvrnil od pohoda v notranjost otoka. Rimske legije so premagovale hrabro vse naravne in umetne ovire ter pognale sovražnika po zmagovitem noju nad bri-
tanskim poveljnikom Casstvellanom v beg.
Rimski vojaki so se kmalu navadili na posebne bojne vozove Britov, čeprav so se jih v začetku silno bali. Rimljani so prodrli kmalu do Temze in jo prekoračili nekje nad krajem sedanjega Londona, približno med Klngstonom in Breetfordom. Britanski poveljnik Cassivellan je bil po teh zmagah Rimljanov pripravljen pogajati se. Premoč rimskega orožja in vojaške sposobnosti Cezarja so prišli do popolne veljave. Rimljani so dosegli svoj smoter, da se Briti pozneje niso več vmešavali v zadeve na kontinentu. Z zadoščenjem se je lahko Cezar vrnil kot zmagovalec v Rim.
Američani proti nebotičnikom
V Ameriki se že delj časa širijo govorice, da se nebotičniki niso obnesli in da se ni izpolnilo, kar so od njih pričakovali. Američani so jih zidali, ker so bili prisiljeni zaradi zelo dragih parcel. Zidali so jih pa tudi zato, ker da bi trgovsko središče zavzelo čim manj prostora ter bilo čimbolj koncentrirano. Pri tem je igral veliko vlogo zopet prihranek časa. Pričakovali so, da bodo prihranili mnogo časa, če bo poslovni del mesta ves koncentriran v središču. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. V nebotičniku je zaposlenih po 3000 do 5000 ljudi, to se pravi, da je koncentrirano na mali mestni površini izredno mnogo ljudi, ki pa morajo tudi prihajati in odhajati, tako da je prihod zjutraj v službo in zvečer iz službe podoben preseljevanju narodov. Ulice so prenatrpane in vožnja z avtomobili je skoraj nemogoča. To velja zlasti za New York, pa tudi Chi-cago in druga trgovska središča. Zaradi tega so tvrdke v teh velemestnih trgovskih središčih uvedle različen delovni čas, tako da bi nameščenci ne prihajali vsi hkrati v službo in ne odhajali iz službe v istem času.
Strokovnjaki so tudi ugotovili, da imajo nebotičniki sorazmerno kratko življenje. Po njihovih računih vzdrži vsak nebotičnik povprečno okrog 20 let. Zato nebotičniki niso donosni, kakor so računali, tako da so bili milijoni in milijoni dolarjev zelo slabo investirani in so izgube neprecenljive.
sem terenu.   Povprečna  liMirosi  vozni« S) kolesom  znaša dandanes  20 do 25 km. Dirkači vozi i o seveda mnoeo hitreje.
Surovo meso je zdravo
Newyorški zdravnik dr. Lieb je ugotovil, da pečeno in kuhano meso ni zdravo za ljudski organizem, paC pa je zelo zdravo surovo maslo. Dr. Lieb se sklicuje na primer polarnega raziskovalca Stef-fanssona. Steffansson ni bil v svoji mladosti nikdar bolan, obolel je pa v polarni pokrajini za tifusom, pozneje pa še za pljučnico. Bil je tri mesece bolan in moral je prehoditi 40 milj po zasneženi pokrajini, preden je prispel do človeškega naselja. Tam so mu predpisali dleto, kakršna je .potrebna za bolnike, bolne za tifusom, to se pravi zelo malo mesa. Toda. ker se bolniku zdravje ni izboljšalo, so ga odpravili s sanmi v 300 milj oddaljeni kraj, kjer je bila bolnica. Bolnik se je med vožnjo hranil po večini z mesom, predvsem z zmrznjenim surovim mesom. Ko je prispel v bolnico, je bil že ozdravljen in tehtal je 13 kg več kakor pred boleznijo.
Odslej uživa Steffansson, ko se mudi v polarnih pokrajinah, predvsem surovo meso. V polarnih pokrajinah je živel doslej že 12 let in 9 let se je prehranjeval predvsem z mesom. Počutil se je vselej mnogo boljše telesno in duševno, ko je jedel samo meso. Nikdar ni trpel zaradi zapeke. Ima tudi dobro ohranjene zobe in goste lase. Podobne ugodne učinke sirove mesne hrane je ugootovil dr. Lieb pri Eskimih in nekaterih Američanih, ki jedo samo beafsteak.
Starost kolesa
Nekakšen zarodek dandanašnjega kolesa je bila priprava, ki io je sestavil 1. 1817. badenski gozdar Drais in ki se ie imenovala po njem draisina ali drezana. To Drai-sovo prevozno sredstvo ni imelo pedalov in »kolesar« se ie nosaniaL opirajoč se z nogami ob tla
Dandanes ie ime drezina omeieno le na štirikolesni železniški voziček, ki ga uporabljajo železniški nadzorniki na železniških progah. Dandanes so v prometu že na železnicah tudi avtomobili, ki čedalje boli izpodrivajo dreza ne.
Iz Draisovega vozila se ie predvsem oo zaslugi francoskega mehanika Michauxa razvilo sedanje kolo. Michaux je 1. 1855. pritrdil na prednje kolo pedale in imenoval novo prometno sredstvo velociped. Od tiste dobe se ie kolo naglo razvijalo in njegova uporaba se je hitro širila. V začetku ie bilo prednie kolo izredno visoko in na njem je bila os s pedali, tako da ie bil pogon direkten. Vozni a na teh kolesih ni bila prijetna. Da tudi ne Dosebno varna.
Kolesu ie dal dandanašnjo obliko šele leta 1879. Anglež Lawson. Kolo ie postalo boli varno prometno sredstvo in ker je bilo poceni se ie kmalu zelo razširilo. Vendar si ie kolo pridobilo svoio pravo ceno ter pomen šele 1. 1890.. ko ie Dunloo uvedel pnevmatike.
Dandanašnja kolesa so že zelo izpopolnjena in zato so tudi izredno lahka. Turno kolo tehta koma i okroe 15 kg. SDortna in dirkalna kolesa na le 6—7 kg. a prenesejo I2krat več i o obremenitev. Posebno trdna so voia-ka kolesa, konstruirana za mnogo večjo obremenitev in za vožnio do najslab-
Nesrečen zakon in želodec
Nevropsihiatrični oddelek stoekholmske javne bolnice je ugotovil, da Je vzrok mnogih bolezni želodca, glavobola, omedleva-nja in nepravilnega, močnega utripanja srca duševnega izvora, in sicer posebnega duševnega razpoloženja, želodčne bolezni povzroča tudi ljubosumnost, občutek manjvrednosti itd. Ugotovili so pri neki ženi, ki je pogosto omedlevala, da je vzrok njenih slabosti skoraj vsak prepir z možem Onesvestila se je vselej po prepiru z možem, ki se je iz nje norčeval ter jo omalovaževal. Ko so to možu povedali, se je začel ozirati na zdravje svoje žene ter se ni več z njo prepiral, žena je bila ozdravljena. Ugotovljeno je bilo, da je bil v mnogih primerih nesrečni zakon vzrok želodčnih težav, pa tudi skrbi zaradi dolgov, nezaposlenosti itd. Nepravilno utripa nje srca je po večini primerov povzročala ljubosumnost.
Carina na meteor
Lani jeseni je padel v državi Oregon na polje meteor, ki je tehtal okrog 20 kg. Za ril se je v globino enega metra. Našel ga je farmer ter ga izkopal. Razstavil ga je v leseni utici in za ogled je poribal 50 centov vstopnine. Lastnik njive, kjer je bil najden meteor, je pa zahteval, da mu podjetni farmar, razstavijalec meteorja, izroči iz podnebni dar. Razvil se je spor in končno se je vanj vmešal še carinski urad. Zahteval je zaplenitev >surovega železa«, ki je bilo uvoženo v Zedinjene države, ne glede na carinske predpise in brez plačila »carine«. Ker odpošiljatelja niso mogli ugotoviti, sta morala odgovornost prevzeti farmerja. Meteor je bil končno v resnici zaplenjen kot >sirovo železo, uvoženo po nedovoljeni poti«.
Število kokoši
Največ kokoši rede v Zedinjenih državah, in sicer 412 milijonov. Na drugem mestu je Kitajska (287 milijonov), na tretjem mestu Rusija (200 milijonov) in na četrtem Nemčija s 97 milijoni živali. To so pa absolutne številke; glede na število prebivalstva rede relativno največ kokoši na Nizozemskem, Danskem in v Švici.
Potrtega srca javljamo, da so nas zapustili naša nadvse rjtmrjeoa zlata mama, stara mama, tašča, teta in svakinja, gospa
Plehan Pavla, roj. Lesar
vdova nadsprevodnika in hišna posestnica
previđena s tolažili svete vere.
Na zadnji poti jih spremimo v torek, dne 16. t m. ob 3. «ri popoldne iz hiše žalosti, Zalokarjeva ulica 4, na pokopališče k Sv. Krizu.
LJUBLJANA, dne 15. julija 1940
Mejoča rodbina PLEHAN m ostalo sorodstvo
Krinka liu
ni
— Bogme, med zaljubljenci je človek odveč. Povejte, Gairlance, čemu ste me prav za prav vzeli a* seboj ?
Princ se je obrnil. To je bilo svarilo. Navzočnost tretjega naj bi ga bila obvarovala slabosti in popuščanja.
In vendar je bilo Escaldasovo posredovanje slabo sprejeto.
— Saj lahko odidete, dragi moj, če vam ni prav.
— Kaj ? — je vzkliknil Bolivijec, — saj se morava sele domeniti. Odkar so me izpustili, se Se nisva mogla...
Gilbert se je zasmejal in dejal, obrnjen k Ber-trandi:
— Saj vendar veš, da je nad ubogi Inka pravkar prišel iz zapora.
Princ se je maščeval s posmehovanjem za svojo zvezo s človekom sumljive preteklosti. Zdevek Inka, ki je kazal, da se pretaka pod rjavo kožo mulata
precej indijanske krvi, je razburil slednjega tako, da je izgubil oblast nad seboj.
To pot je bila žalitev samo postranski vzrok bes-nosti, ki je obšla Rscaldasa tako, da je njegov obraz kar posinel.
— Iz zapora! — je kriknil. — Iz preiskovalnega zapora, ki so mi ga naprtili zaradi potvorbe. Da, gospodična. — In oči so se mu zaiskrile tako, da se je Bertranda kar prestrašila. — No, torej, aH veste, kdo je povzročitelj potvorbe, ki je niso mogli dokazati meni? To je tisti mož, ki je vam tako blizu. To je bandit, ki ga zagovarjate, ker veste, da je vaš oče, čeprav bi ga morali vprav zaradi tega odkloniti. Prekosil je naju lopov .\. Kako to, ne vem. Eno pa vem, namreč to, da se mu bom osvetli. Potrpežljivo bom znova gradil poslopje prepričevalnih dokazov, stavbo, ki jo je on porušil. Imam še orožje, s katerim ga uničim. Bomo videli... bomo že videli.
— Dovolj, Escaldas, — je vzkliknil Gilbert. Obenem je pa prestregel Bertrando, da se ni onesve-ščena zgrudila. In že sama okolnost, da je držal v naročju to dražestno bitje, po katerem je dvojno hrepenel, zaradi nje same in zaradi njene podobnosti z drugo, je dramila v njem vrtinec še neugaslih čustev.
Toda Bolivijčev gnev se ni dal potlačiti z eno besedo.
— Potvorba naj bi bila tu, notvorba, — je ponovil. — Ponarejeno pismo, ki sem ga videl pred štirimi leti in ki so ga iskali zame v kartonu, kjer ie spalo dvajset let, tam za morjem, tisoč milj od tod! Fismo,
ki se je znova pojavilo tu, pisano malone 8 svežim črnilom na papirju, čigar vodni znak je star samo osemnajst mesecev... Ah, ah, vprav s tem zgrabim tega hudiča... Nedvomno je prišel zopet do svojega pravega pisma in na njegovo mesto je podtaknil drugo. Toda s tem se še ni rešil ta markiz de Valcor. Imam ga v rokah... jaz, Escaldas. Pri tem sta dva, vel možni gospod. Ah, tak papirnat vel-mož, mornar-begunec, ponarejevalec in zločinec! Naprtim mu tožbo zaradi žaljenja časti. Pobudo dam za preiskavo. Mož, ki je oropal starega Fabra, da, morda ga tudi ubil, mora biti izsleden.
Vzrok tega prekipevanja gneva je bil nenaden strah, da bi se utegnila Gilbert in Bertranda pobotati. Dokler je ljubezen preveč nasprotovala interesom mladega lahkoživca, niso mogle lepe oči in lepe besede ubogega dekleta pomeniti prevelike nevarnosti. Toda Jose Escaldas je zvedel nekaj drugega, česar ni niti najmanj slutil:
Zvedel je za ponudbo markiza de Valcora princu, da bi dal sam dekletu doto.
In kakšno doto? Naravnost kraljevsko doto, Če naj bi se meril znesek po zahtevah princa de Villin-gena in po ogromnem premoženju dozdevnega očeta. Toda princ je govoril o tej ponudbi z dostojanstvenim zaničevanjem. Odklonil jo je samozavestno in prezirljivo, kar je povzročilo dvoboj.
Toda takrat Gilbert ni dvomil o tem, da vzame za ženo Francpise de Plesguen, ki naj bi bil njen oče priznan za pravega dediča vsega imetja de Valcorov. Zdaj, ko so splavale te nade po vodi, bo morda ponos
mladega moža usahnil. Naj bo že kakorkoli, princ je ljubil dražestno Bertrando tembolj, ker je imel z njo tako lepega otroka. Biti bogat in živeti z njo! Uiti neizprosnim upnikom!
Ta čas, ko sta se princ in njegova naivna ljubica krepko držala za roke in si gledala globoko v oči, je Escaldas v nenadnem prividu zagledal pred seboj razvozljanje idile. Po odstopu Marca de Plesguena in ob pokopanih nadah njegove hčere, je bil to pravi konec Valcorove afere.
Kaj je mogel on sam pri vsej svoji bahavosti proti markizu? In kaj bi dosegel? Ničesar! Toda njegova ognjevitost, ki se jo je bila Bertranda prvotno ustrašila, je napravila pozneje na njo drugačen vtis. Bertranda se je vzravnala in obrnila k njemu, željno je lovila vsako njegovo besedo.
Gilbert je pa s porogljivo resignacijo čakal, kdaj poide Bolivijcu sapa. Ko se je to zgodilo, je dejal mirno, tikajoč mulata, kakor je storil včasi iz zanič-ljive zaupljivosti:
— Ali si končal?
Escaldas je srdito izbuljil oči in skomignil z rameni.
— Na, vidiš, tvoja zgovornost priča, da imaš slab okus. Povabil sem te, da bi mi pomagal prepričati to dekle, ne pa da bi za desert nalil strupa, s katerim so tvoji predniki zastrupljali puščice. Odpeljem jo domov. Ni naju treba čakati.
— Kaj pa načrt ekspedicije, ki sem vam ga hotel predložiti?
Urejuje Josip Zupančič u Za Narodno tiskarno Fran Jer&n ti   Za upravo in inserauu Oei lisi* Ouau Chimoi U Vsi % Ljubljani
flter. i5g
VENSKI NAROD«, ponedeljek, 15. julija 1040.
Strmi
Danes
ženina osveta
s Vivlaae Romance v gl. vlogi KINO UNION — tel. 22-21. Predstave ob 16., 10. in 21. url
1
Železničar — prvak SNZ
V tretji finalni tekmi je le zmagal nad I. SSK Mariborom a s O (O s o) in zasedel
Maribor. 14. julija.
Na stadionu Železničarja ob Tržaški cesti ie bila danes popoldne slednjič le odigrana radni a tekma za izročitev naslova nogometnega nrvaka Sloveniie. Ena j stori -ci Maribora in Železničarja, id sta odigrali v ta namen že dve tekmi — obe sta se oo obojestranski zmasrt z 2:1 končali s skupnim neodločenim izidom 3:3 — morali danes zaradi tega nastopiti K'- v tretji finalni tekmi, ki jo je 2elezničar od ločil v svojo korist in osvojil tako nogometno prvenstvo Slovenije.
Pred 14 dnevi, ko je Maribor zmaga! v drugi finalni tekmi proti Železničarju, smo zapisali, da je bila tak- t ona igra naravnost vzorna in nadvse zanimiva. Tega danes ne moremo ponoviti, temveč moramo poudariti, da je bila ta današnja tekma ob Tržaški cesti
vse prej kanor propagandna
kajti to, kar smo videli ne zasluži označbe, da je bil nogomet. Tekma sama je potekala v silni napetosti in vsa nervoza, ki je vladala na igrišču, je polagoma zajela tudi igralce in občinstvo, ki ga je bilo Okoli 1.200. Oba nasprotnika sta se od vsega začetka vrgla v defenzivo, tako da se ni mogla razbiti igra, ki bi navduSila. Nekatere poteze so biie sicer lepe, toda te so bile silno redke. Obe moštvi sta uvedli oster tempo in igra je večkrat prestopila meje dovoljene po pravilih. V drugem polčasu je prišlo tudi do mučnega incidenta, in sicer takrat, ko je Lešnik v 25. min. iz gneče pred golom Maribora dosegel vodilni gol za Železničarje. Mariborčani so proti tej sodnikovi odločitvi protestirali in ker je sodnik vztrajal pri njej, so nekateri igralci navalili nanj. Ze se je zdelo, da bo prišlo do splošnega pretepa, pa so slednjič nekateri    treznejši tovariši le
dosegli pomirienje duhov. Posledica tega incidenta pa je bila, da ie moral igralec
Maribora Gajšek zapustiti isrrisce. Po pet-minutnem prerekanje se je nazadnje tek-
ma vendarle nadaljevala in v 43. min. J« potem isti strelec — Lešnik — zabil ie drugi gol za Železničarja. Današnjo zmago
je Železničar zaslužil«
To je nepobitno... Imel je nekoliko več od igre, kar izvira predvsem od boljšega starta njegovih igralcev. Najboljšo formacijo so imeli današnji zmagovalci v ožji obrambi, pa tudi krilska vrsta je smiselno podpirala napad, obenem pa tudi defenzivno delala izvrstno. Napadalni kvintet je bil danes pri Železničarju pod vsako kritiko, ne glede na to, da mu je uspelo dvakrat potresti nasprotnikovo mrežo. Imel je namreč celo kopico zrelih pozicij, pa od vseh teh ni znal izkoristiti skoraj nobene.
Pri Mariboru ni ilo ...
Tudi Maribor je imel svojo najslabšo formacijo v napadalni vrsti. V njej se Je močno poznala odsotnost Vodeba, zaradi česar vsa prva vrsta ni bila skoraj prav nič povezana in  je vsak igral na svojo
roko. Slabo je bilo tudi, da sta bili obe dobro razpoloženi krili premalo zaposleni.
V enajstorici je v pravem pomenu besede »garala« ožja obramba, pa tudi krilska vrsta si je vidno prizadevala, da bi kolikor toliko koristila napadu. Toda kljub vsemu temu Mariboru danes nikakor ni šlo in posledica je bila neizogibna, zmago je moral prepustiti nasprotniku.
Sodil je g. Višnjič iz Zagreba.
Pred tekmo je bila na sredini igrišča majhna svečanost, in sicer v počastitev Mariborovega igralca Gomola. Pri tej priliki je magistratni ravnatelj g. Rodošek izročil Gomolu. ki je z današnjo tekmo opravil svoj stoti nastop za barve ISSK Maribora, krasno spominsko darilo.
V predtekmi sta nastopili mladini železničarja in Maribora in se je pri i a tel i ska
tekma med njima končala neodločeno 2:2.
Zbor delegatov največjega društva v državi
Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev ima 12.592 članov in 12 stanovanjski* iti*
Maribor, 14. julija Danes dopoldne je bil v veliki dvorani Narodnega doma redni občni zbor delegatov Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev. Občni zbor je otvoril
in vodil predsednik p. Simon Lorger, ki je pozdravil vse navzoče. Njegovemu uvodnemu poročilu so sledila izčrpna poročila tajnika Henrika Frangeša, blagajnika Ivana Wurzingerja, gospodarja Ivana Ternov-
ŠKd in ^- Karla Rebrška za nadzorni odbor. Vsa poročila so pričala o marljivem,
prizadevnem delovanju društvenega odbora.
Podporno društvo železniških delavcev in Uslužbencev, je kakor je razbrati iz poročil društvenih funkcionarjev, menda največje društvo v državi, saj šteje 12.592 članov. Društvo ima 12 hiš, ki predstavljajo bilančno vrednost več kakor 6 milijonov din.
I>ruštvo ima svoje hiše na Aleksandrovi cesti 65, v Studencih v Erjavčevi ulici 18. na Frankopanovi cesti 57, v Kejžarjevl ulici 9. na Betnavski cesti 18, na Ruški cesti 5 do 7 in v Frankopanovi ulici 59, razen
teg-a novozgrajeno stavbo v ulici kraljeviča Marka. Za posmrtnine in odpravnine je šlo 1.052.830 din, vloge izkazujejo 5,856.14650 din. Aktiva m pasiva 11,899.846.96 din. Društvo je razširjeno po vsej državi. Organizacija je izvedena tako,
da ima druStvo 112 poverjeništev in 94 zaupnikov. Odposlanih je bilo v preteklem letu 1133 dopisov, sprejetih pa 973. Skupni dohodki znašajo 2.456.479.96 din. Razveseljivo dejstvo je. da so v Mariboru vsi na novo sprejeti železniških uslužbenci korporativno Stopili v druStvo. Društveni odbor je posvečal Interesom članstva smotrno In največjo pozornost. Upravni odbor je stavil Nabavljalnl zadrugi železničarjev V
Mariboru na razpolago 500.000 din za novo stavbo, ki jo gradi v Cafovl ulici.
Zbor delegatov je z odobravanjem vzel na  znanje  poročila funkcionarjev. Razen
tegra je razpravljal občni zbor o raznih aktualnih organizacijskih in drugih tekočih zadevah. Društvo bo vodil tudi v novi poslovni dobi dosedanji odbor, ker volitev letos v smislu društvenih pravil ni bilo.
Strašno ]e toča opustošila okolico štrigove
Po nji povzročena škoda sega v sto tisoče — Uničeni so
skoraj vsi poljski pridelki
Štrigova, 12. julija.
Danes je bil lep sončen In vtoč dan. Nekaj oblačkov je bilo na nebu že dopoldne, popoldne se je pa še bolj pooblačilo. Do treh je bilo vroče, nakar so se oblaki vedno bolj kupičili in prinesli močan naliv s točo. Ob 15.30 se je pripodil od jugozapadne strani velik črno siv oblak. Med hudim nalivom se je vsula toča po *trigovt ln njeni neposredni okolici od Krpeca tja do Mure. Med nalivom je padala 20 minut gosta, kot lešniki, vmes pa tudi kot orehi debela toča, ter težka do 25 gramov. V 20 minutah je toča z nad prst debelo plastjo pokrila zemljo. Na tleh je bilo kot pozimi vse belo, v jarkih pa na kupe toče. še nad dve uri po nalivu je bilo polno točke na prisojnih stranih, čeravno jo je je vroče sonce naglo pobiralo, na mestih, kjer je voda tekla od več strani, pa je bilo toče kakor bi je nasul iz koda.
Hud naliv s tako debelo točo, kakršne ljudje tu sploh se niso videli, je uničil skoraj vse na polju in po vrtovih, napravil pa je tudi veliko škodo po sadovnjakih in vinogradih. Polje nam nudi strašno sliko. Žito je zbito v tla kakor bi valjal sode po njem. mnogo klasja je odsekanega, mnogo zrn izluščenih. Koruza je podobna trst ju, krompir moli v zrak gole peci je, dočim mu je listje odsekano, sončnice stoje puste kakor kolje, buče pa so zbite v zemljo. Vrtovi so popolnoma uničeni, vsa zelenjava zlasti ona z večjim listjem, je zdrobljena. Drobci lista leže po vrtu ln poteh, ker jih je vihar raznesel. Nekatero sočivje je tako uničeno, da ga sploh ni mogoče spoznati. Vse bo treba zasaditi znova, razen Čebule in česna.
V sadovnjakih je pod drevjem toliko listja, da je kar nastlano z njim. Med listjem je tudi mnogo pecljev in vejic s plodovi, ki jih je toča odsekala z drevja. Na drevju viseči plodovi pa so močno poškodovani ter nekateri celo razklani ali nasekani. Trt je ob hišah je okleščeno, listi so povečini razklani, grozdje pa leži na tleh. Kar ga je Se ostalo na teta*, pa je močno
poškodovano. Trta v vinogradih je izgubila nad 70% letošnjega pridelka. Skoda v vinogradih se bo videla Sele čez nekaj dni. Silen naliv s točo je močno poškodoval na nekaterih mestih ceste ln poti ter jih zasul z drobci listja in vejic bližnjih sadovnjakov in nasadov. Kanali pa so bili zamašeni s blatom, ki ga je voda nanesla z okoliških bregov.
škoda, ki jo je povzročila toča, sega v stotisoče. Ljudje jokajo, ko gledajo uničena sadove svojega dela, saj so ostali brez vsake zelenjave, poleg tega pa je Se druga škoda ogromna. Neki 89 letni starček ne pomni take toče, Skoda, ki jo je povzročila toča pred tremi leti, je bila malenkostna napram sedanji. Na srečo pa je sedaj toča zajela manjši pas. Nujno je potrebno, da bi se škoda ocenila ln upoštevala pri odpisu davkov.
Strašne posledice avtomobilske nesreče
Maribor, 15. julija Ves Maribor je pod vtisom hude avtomobilske nesreče, ki se je pripetila včeraj popoldne na državni cesti pri Slovenski Bistrici. V nekem osebnem avtomobilu se je peljalo več oseb iz Maribora proti Rogaški Slatini. Približno kilometer daleč od Slovenske Bistrice je med vožnjo nenadoma počila pnevmatika na sprednjem levem kolesu avtomobila. Vozilo je zaradi tega z vso silo treščilo v brzojavni drog in obstalo z razbitim sprednjim delom. Popokale so vse tipe, iz vozila pa je z vso silo vrglo tudi vse potnike.
Med potniki je bil tudi poveljnik mariborskega 45. peSpolka polkovnik Botovič s svojo družino, ki je bil namenjen v Rogaško Slatino. Pri padcu iz avtomobila je polkovnik Botovič dobil hude poekodbena glavi. Ima presekan nos, težko poškodbo na roki in tudi zlomljeno nogo. Poškodovana sta bila tudi njegova dva otroka, nje-gva soproga pa ae je na srečo samo laže
Usoden pa je bil padec za polkovnikovo teto, U Jo je vratio najbrže v steno avto-motila. Nesrečnica   je obležala z razbito
lobanjo in je bila pri priči mrtva. Vsem ponesrečencem je nudil prvo pomoč bližnji zdravnik. Težko poškodovanega pol-
kovnika Božoviča so odpeljali takoj v mariborsko bolnico. Na kraj nesreče je prišla adna komisija, ki je ugotovila dejansko stanje ln bo skušala dognati podrobne okolnosti te tragične prometne nesreče.
Mariborske in okoliške novice
— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Vidmarjeva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu 20, tel. 20-05, ln Savo-stova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu S, tel. 22-70.
— O tem ln onem. V zadnjem času so številni posestniki v Pekrah opazili, da so neznani zlikovci posekali v njihovih gozdovih več dreves- Preiskava je dognala, da je bilo pri tatvini dreves udeleženih sest oseb, ki so drevesa spravile iz gozda ter jih prodale raznim strankam v Mariboru in okolici. — Za diplomatskega konzularnega atašeja ministrstva za zunanje zadeve je imenovan Mariborčan Revnold Macun. — S srebrno kolajno je bil odlikovan orožniski narednik g. Franc Knafelc iz Maribora. — S kolesa je padel na državni cesti pri Hočah 231etni delavec Ivan Babic, ki si je pri padcu zlomil levo nogo.
Prepeljali so ga v mariborsko splošno bolnico, kjer se zdravi tudi 171etna posestnl-kova hči Terezija Rebernik iz Svečine, ki je padla tako nesrečno z drevesa, da si je
zlomila levo nogo in levico. — Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju sta trčila motorno kolo in osebni avto. Pri karambolu je dobil 251etni kovaški pomočnik Franc Tožnik hude poškodbe po vsem telesu, tako da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. Pri karambolu sta bili obe vozili močno poškodovani.
— Vse kradejo, železničarju Vinku Kra-nerju, ki si gradi ob Tržaški cesti hišico, je neznani zlikovec ukradel s stavblšča nekaj sto kosov opek, ki jih je odpeljal kar z vozom. — Posestniku Avgustu Lešniku iz Spodnjega Radvanja je izginila iz stanovanja večja vsota denarja. Tatvine je bil osumljen neki mladoletnik, ki je pri zaslišanju tatvino priznal ter povedal, da je denar z nekaterimi tovariši zapravil. — Na Vodnikovem trgu je doslej se neznan
dolgoprstneZ izmaknil zasebnici Julijani Cerm ročno torbico, v kateri je bilo okoli 200 din gotovine.
— Čigavo je kolo? Na križišču Radvanj-ske ceste in Fochove ulice je bilo najdeno moško kolo znamke »Wanderer« z evid. št. 2-139S70. ki ga dobi lastnik na policiji.
— Gori! v flmartnem je ogenj upepelil
domačijo posestnika Štefana Pačnika. ki ima zaradi požara preko 40.000 din škode. Preiskava je ugotovila, da je ogenj Izbruhnil zaradi slabega dimnika.
— Studenške novice. Na petkovi seji stu-donškega občinskega odbora, ki jo Je" otvoril  in vodil župan g. A. Kaloh, je bilo
sklenjeno, da bo občina, uredila novo ogrrajo okoli novega zemljišča studenikega
pokopališča. Nadalje bo studenška občina elektrificirala Radvanjsko cesto in v podaljšku Bolfenkovo ulico. Za delegata Kmetijske zbornice je bil izvoljen g. Omulec. Škropljenje studenških cest in ulic je letos
poverjeno Pavlu Pe2dičku 2a ceno 115 din dnevno. Ustanovljen Je bil tudi cerkveno-
konkurenčnl odbor, kl mu naceluje Zupan g.  A. Kaloh.   Občinski odborniki so tudi
sklenili, da bodo studenškim gostilničarjem črtali trošarino na pivo za dva mesca.
— Iz mestnega poglavarstva. V sredo 17. julija bo s pričetkom ob 18. v mestni posvetovalnici   VI. seja   mestnega sveta
mariborske mestne občine. Dnevni red obsega le eno točko, in sicer volitev volilca za volitve v Kmetijsko zbornico.
— Strahovito sesuli je spet divjalo nad
51ovenskimi goricami. Med treskanjem ln nalivom je padala kakor oreh debela toča, ki je oklestila vse  kar je ostalo po zadnti
toči Se neno£kodnvaneara. Zlasti hudo so prizadeti kraji Sv. Miklavž pri Ormožu, Jeruzalem, Svetinje, Sv. Bolfenk nad Središčem in ljutomerska okolica, kjer je toča uničila   polja,   sadovnjake   in vinograde.
škoda, ki jo je povzročila toča, se ne da preceniti.
— Imajo ga. Orožnikom se je posrečilo, da so izsledili in aretirali I9letnega Ivana Z?jška, kl Ima na vesti celo vrsto vlomov in tatvin. Doslej je pri zasliševanju priznal dva vloma, in sicer v stanovanje Jurijn Dobnika na Pobrežju pri Ptuju, kjer Je ukradel 3400 din gotovine, in vlom v stanovanje trgovca Alojzija Meglica v Vin-šeku, kjer je odnesel razno posteljnino, obleke, čevlje in druge predmete v skupni vrednosti okoli 4000 din. Zejška so pripeljali rački orožniki v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
— Pripravljalnemu odbora na Koroški cesti 26 naj se javijo vsi, ki se nameravajo udeležiti ovoritvene slovesnosti nove pohorske ceste, ki bo izročena prometu prvo nedeljo v avgustu. Ob 9. dop. bo v Reki sprejem odličnikov, ob 10. pa bo na kraju banov, ceste škof dr. Tomažič blagoslovil novo cesto, nakar jo bo otvoril g. ban. Ob 11. bo pri Arehu škofova maša. Sodelovali bodo pevci in m a rib. gasilska godba. Popoldne ljudska veselica. Gostje izven Maribora naj javijo svojo udeležbo pripravljalnemu odboru, da bodo preskrbljeni avtomobili. Slavnost bo ob vsakem vremenu. Vozni red avtobusov bo še objavljen. Vožnja z avtomobili med 8. in 11. dop. bo dovoljena le iz doline navzgor, ne pa v obratni smeri.
— Piegled ln žigosanje meril. Na dan. ki bo ie določen, naj prinesejo stranke vsa merila V čistem stanju k oddelku kontrole mer v Frančiškanski ul. 11. K pregledu je prinesti tehtnice, uteži, tekočinske mere, votle mere za suhe predmete, dolžinske mere, debelinske mere, okvire za merjenje drv, aparate za merjenje tekočin, bencinske črpalke in posode za mleko. Odzvati se morajo vsi, ki s svojimi merili kupujejo ali prodajajo lastne izdelke.
— Požar. V Doklecu je nastal požar v gospodarskem poslopju kovača Ivana Predi-kake. Zaradi močnega vetra se je ogenj razširil tudi na stanovanjsko hišo. Oba objekta sta pogorela do tal. Predikaka je močno prizadet, ker je bil zavarovan le za majhno vsoto.
— Vreme. Tezcnska vremenska postaja napoveduje za mariborski okoliš deloma oblačno in toplo vreme. Toplota se bo še dvignila. Včerajšnja maksimalna temperatura je bila 25.2 C, današnja minimalna temperatura davi pa 17.6 C. Ob 10. je kazal toplomer 22 stop. C.
Iz Celja
—c TrboveljsKi slavčok je priredil v nedeljo dopoldne pod vodstvom pevovodje g. Avgusta Suligoja na dvorišču vojašnice kralja Petra koncert za vojaštvo celjske garnizije. Koncertu so prisostvovali vojaki z oficirskim zborom, predstavniki ob-lastev. uradov, šol. korporacij in društev ter nad 1000 poslušalcev iz Celja, okolice in drugih krajev. Po petju državne himne se je mladinski pevski zbor poklonil pred spomenikom na Koroškem padlim junakom 39. pp. Po lepem nagovoru Danice Grae-nerjeve je deček položil venec z državnimi trobojnicaml pred spomenik. Sledil je koncert slovanskih umetnikov ln narodnih pesmi ter čeških in slovaskm plesov. Koncert je dosegel izreden umetniški uspeh. Mladi pevci in pevke ter pevovodja so bili deležni navdušenih ovacij. Pri koncertu je
sodelovala tudi vojaška godDa 39. pp. pod
VOdStvom kapelnika g. Pera Fabijanovića, ki je bila tudi deležna iskrenega odobravanja. Ob zaključku je »Trboveljski slav-ček« ob spremljevanju vojaške godbe zapel himno »Hej Slovani«. Celje je doživelo edinstveno umetniško in patnotično prireditev, ki bo ostala vsem udeležencem v najlepšem spominu. —c Sedem vlomov v dveh nočeh, v noči
Od petka na seboto so bili v Celju izvršeni štirje vlomi odnosno poskusi vlomov. Neznani storilci so poskusili vlomiti v trafiko Ane Hasove pri mostu cez Voglajno v KlavnisKi ulici, v Kropičevo špecerijsko
trgovino v Razlagovi ulici ln čevljarsko delavnico Antona Zontiča v Gosposki ulici ter vlomili v frizerski salon Avgust* Tac-
ka v Gosposki ulici ln odnesli 50 din gotovine. V noči od sobote na nedeljo so poskusili vlomiti v trgovino Ivana Golma-jerja na Mariborski cesti v Gaberju in v gostilno Josipa Lebiča na Sp. Hudinji, posrečil pa se Jim Je vlom v gostilno Ivana Svetela na Mariborski cesti v Gaberju, kjer so ukradli blaga ln gotovine v vrednosti 1.150 din. Policija je storilcem na sledi. Izgleda, da se bo kmalu posrečilo prijeti drzne vlomilce in jim onemogočiti nadaljnje zločine.
—c Na cesti je podlegel Kapi. V soboto ob 20.30 so našli na cesti, ki vodi s Hriba sv. Jožefa na mestno pokopališče, truplo 501etnega slikarja Alojza Bezgovška iz Greta pri Celju. Bezgovšek Je bil na cesti podlegel srčni kapi. Truplo so prenesli v mrtvašnico na bližnje mestno pokopališče.
—c V celjski bolnici je umria sedemletna posestnikova hčerka Rozlka Založniko-va iz št. Janža pri Zibiki.
.—c Lastnike orožnih listov in posestnih dovoljenj za orožje opozarja predstojni-štvo mestne policije, da morajo plačati banovinsko takso na orožje najpozneje do konca septembra. Da ne bi stranke proti koncu meseca septembra Čakale zaradi večjega navala, naj takso že sedaj poravnajo. Takso je treba plačati pri predstoj-nistvu mestne policije v sobi štev. 37.
c— Prizidek za ambulatorij OUZD in regulacija Samostanske ulice. Mestno r>c— glavarstvo v Celiu razglaša: Mestni svet celjski 1e na svoji seii dne 26. 6. 1.940 v zvezi s prošnjo SUZOR-ja za gradbeno dovtslilo za prizidek ambulatori.ia OUZD v Vodnikovi ulici sklenil dokončno elede regulacije podališka Samostanske ulice med Za kresiio in Vodnikovo ulico: 1. Skleo mestnega sveta z dne 21. 4. 1939 se razveli a vi. 2. Regulaciia Dodali ska Samostanske ulice med Za kresijo m Vodnikovo ulico se določi v obliki 10. m široke odprta zvezne ulice v trasi, označeni v načrtu tehničnega oddelka z dne 18. 4. 1939, z dvonadstropno zazidavo. oa s pridržkom, da se del podaljšane Samos'anske ulic? od ulice Za kresiio na do severne meie posestva Dolžan srne izvesti tudi z nadzidavo ulice v obliki pasaže, ako bi to bilo no-trebno iz arhitektonskih ali kakih drugih urbanističnih razlosrov   Proti temu fkleou
«o doDustne oritožbe na kr. bansko noravo dravske banovine v Ljubljani, ki bi jih
bilo vladati pri mestnem poglavarstvu v 15 dneh. Rok za pritožbe prične teči 19. t. m. Pravico do pritožb imaio člnr-i mes'ne občine, ki gmatraio. da skleD nnsnrntuie veljavnim in zakonitim nalngam oblasti.
C— Sokolsko društvo Cel'e-matica nrosi bratska društva, ki so oreiela zletn« jubilejne znamke, razglednice ali »Zftod vino Celiskesa Sokola«, da račune plačajo Z odlašanjem plačila društva sebi ne koristijo, škodnieio r>a Sokolu Celiu-matici. ki ne more kriti svojih obveznosti. Zn.to SO
društvo ponovno priporoča vsem brn\skim edinicam za naklonjenost in razmr.evanie,
Četrtek, 18 julija Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7 05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan ven ček veselih Zvokov (plošče). — 12: Iz Mozartovega carstva (ploš<e;. — 12.30- Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Harmoniko igra g. Ivo Ped ob nikar. — 14: Poročila. 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Železarska industrija v Slovenij — njena zgodovina in sedanje stanje (Drago Potočnik). — 19.40: Objave. — 20: Dese« minut zabave. — 20.10: slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 20.30; Pevski zbor »Sloga«. — 21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22. Napoveci, poročila. — 22.15:  Citraški  trio Vesna.
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi našega nepozabnega
Mirka Budala
dijaka I. letnika drž. učiteljišča
se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo dolgujemo direktorju g. Prijatelju, katehetu dr. Pogačniku, vsem tovarišem in tovarisicam drž. učiteljske soie,
ki so se udeležili pogreba, sokolski četi Zalog-, zastopnikom Sokola Polje, g. Cirilu Požarju in tovarišu učiteljiščniku za njuna poslovilna govora, pevcem za žalostinki, gg. zdravnikom za trud in g. kaplanu Vukseniču za poslednjo tolažbo. Vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, kl so nas podpirali V teh težkih urah, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku — bodi Bog plačnik.
ZALOG pri LJUBLJANI, dne 16. julija 1940.
Žalujoča družina BUDAI.
MALI OGLASI
Beseda 50 par. davek posebej Preklici izjave oeseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba prlložiu znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek 8.— din
DDI
IGN.VOK
UUtUAMA.TAVtfAaK**' SI
ZA VSAKO PRILIKO
najboljša in najcenejša oblačila • 1 nabavite pri
PBESSEB
Sv. Petra cesta 14
ZA WEEKEMD
ležalne stole, otomane ln drugo praktično opremo najceneje pri tapetništvu
LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 4S-70 (
FIŽOL ZA KUHO
po najnižji ceni nudi Sever A Korap., LJubljana. 1710
Oglata)
neJe osiiaee v
Slovenski Narod
ker se ■ •leeoetill
MEDIJSKE TOPLICE prt Zagorja termalno kopališče in letovišče 28° C topla akrato-terma, bazeni na prostem, dobra In cenena oskrba, krasni izleti, penzija din 50.— do 55.—.  33. L.
KLIŠEJE
JUGOGUAHU.
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanji! znesek 8.— din
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico dobite   najceneje v
MEDAKNI Ljubljana, židovska ul. 6. 18/1.
VEC GUMI-VOZOV tovornih ln luksuznih (breke) ugodno prodam. V račun vzamem tudi nerabne avtomobile. Porenta, izdelovatelj gumi vozov, Mengeš 58. 1738
HIŠA
novozgrajena, pri kolodvoru v Brežicah, naprodaj. Pripravna tudi za vsako obrt. — Marija Vrečko, Lesko ve c pri Krškem.
1739
VEC ZIDNE OPEKE
zelo poceni prodam radi seUtve. Istotam naprodaj hud pes čuvaj za nizko ceno. Bernard fletina, Depala vaa 1 pri Trzinu. 1731
Apremoc
y\ lOKSDRVA
■odi
I. POGAČNIK
BOHORIČEVA 5 — TEL. Ž0-6V Postrežba oreznionai
MREŽE
za postelje dobite najceneje v Komenskega ul. 34. — Zaloga
posteljnih žičnih vložkov. 1741
SVEŽE HRUŠKE "
slive, špingle, košare po 45 kg din 220.—, košare po 12 kg din 65.—, mladi fižol kg din 5.— franko voznina razpošilja — O. Drechsler, Tuzla. 1740
NajboljSl vodnik po radijskem svetu je
„NAŠ VAL"
Sporedi evropskih postaj na vseh valov m, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled,  nagradni  natečaj, smesnice.
petek te Je tudi lepo •ustrtran UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ollca 5.
ZG
4
>SLOVENSKI NAROD«,   pe«eds!jek, 1B. julrja l#4o.
159
Kratek občni zbor Pokojninskega zavoda
Odobritev važnih račnukih zaključkov
^ Ljubljana, 15. julija
Zaradi bližnje izločitve dalmatinskih zavarovancev iz Pokojninskega zavarovanja zrn nameščence v Ljubljani bi marsikdo pričakoval, da bo občni zbor zavoda posebno živahen Včerajšnji redni letni občni zbor PZ pa je bil menda doslej najkrajši: trajal je le približno pol ure. Udeležba delegatov obeh skupin, nameščenske m de-todajaJske, je bila lepa, ni pa bilo ugotovljeno število prisotnih delegatov. Zborovanje je bilo v veliki dvorani Delavske zbornice. Sklicano je bilo ob 9., a se je začelo približno pol ure pozneje. Občni zbor je vodil predsednik PZ dr. A Milavec. Dele-gati obeh skupin'so temeljito predelali poslovno poročilo zavoda z bilanco za leti 1938 in 1939 na svojih sejah Dalmatinski delegati so prišli v Ljubljano že dva dni pred občnim zborom ter so imeli tudi priliko temeljito proučiti zavodove računske zaključke.
Predsednik je pozdravil zastopnika ministra za socialno politiko, ministrskega načelnika Jeremiča m predložil je vda nohtno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II ter pozdravne brzojavke banom- dravske banovine, banovine Hrvatske in zetske banovine in pokojninskim zavodom v Zagreba, Beogradu in Sarajevu.
V svojem poročilu se predsednik ni spuščal v podrobnosti in značilnosti poslovnega poročila, ker je bilo. kakor ie dejal, letos natisnjeno še tem bolj izčrpno zaradi odcepitve dalmatinskih zavarovancev. Pri sestavi bilance jih je vodila želia, da bi računski zaključki omogočili pravično likvidacijo dalmatinskega dela, tako da bi ljubljanski PZ ne utrpel škode, pa da bi tudi zagrebški zavod ne prevzel preveč obveznosti. Zato so še posebej povabili dva člana upravnega odbnra iz Dalmacije, ki sta zasledovala sestavljanje bilance in ugotovila, da je bilo poslovanje ljubljanskega zavoda pravilno, ter sta tudi glasovala za odobritev bilance. Predsednik je izrazil tudi željo, da bi prišlo čim prej do reorganizacije socialnega zavarovanja po pravičnih načelih.
Sporočil je, da je državni svet zavrnil pritožbo delegatov zaradi volitev v Pokojninski zavod. Nagflasil je, da je vladalo med upravnim odborom m eksekutivo popolno soglasje ter so bili vsi sklepi vselej soglasni. Prav tako je vladala sloga med obema skupinama delegatov. Upravni odbor je bil v stalni zvezi s člani zavoda, ne le v Sloveniji, temveč tudi v drugih pokrajinah po odborih zavarovaneev, ki so delovali v Splitu. Dubrovniku, Mariboru in Celju, nedavno je pa bil ustanovljen še odbor v Kranju. Prav tako je bil upravni odbor v najboljših odnosih z nadzorno oblastjo, z ministrstvom za socialno politiko.
Predsednik je naglasi!, kake važen činitelj je v gospodarskem in socialnem življenju pokojninsko zavarovanje nameščencev. Če računamo, da ima ljubljanski zavod približno 13.700 zavarovancev, beograjski 16 tisoč, zagrebški 14.000 in sarajevski 4000, je v vsej državi zavarovanih skoraj 48-000 nase hi lih nameščencev, a upoštevati je treba, da bo število zavarovancev še naraščalo. Letni piedpšs zavarovalnih prispevfaov je pa že dosegel 120 milijonov <fin. čeprav so nosilci pokojninskega zavarovanja na-mescencev samostojni, vendar dežujejo v glavnem vsi po enakih načelih ter je potrebno sodelovanje med njimi, oprlo na skupno socialno zakonodajo v državi.
Predsednik se je tudi dotaknil aih napadov hrvatskih m beograjskih listov na ljubljanski PZ. češ da je bHo njegovo gospodarstvo slabo ter da gredo izgube v stotine milijonov, ki bi jih naj prevzel po delitvi zagrebški zavod. Ljubljanski PZ je o teh napadih informiral nadzorno oblast m bana banovine Hrvatske. Ugotovil je, da so vsi ti napadi kzviraii od komisarja, ki je imel nalogo, da bi šesti interese dalmatinskih zavarovancev. Komisar je bil odstavljen in moral je preklicati ob-dolžitve. ker bi ga sicer ]■ ijsjii ji državnemu tožilstvu.
IZJAVA NAMEŠČENCEV
Po predsednikovem poročilu se je najprej prijavil k besedi zastopnik nameščen-skih delegatov in sporočil, da so delegati slovenskih nameščenskih organizacij včeraj na svojih sejah razpravljali o poslovnem poročilu PZ in sklenili, da glasujejo za odobritev bilance ter da v zvezi s tem podajo naslednjo izjavo.
Z zadovoljstvom ugotavljajo, da je bilo po splošni razširitvi pokojninskega zavarovanja na vso državo uvedeno tudi zavarovanje za trgovske pomoćnike, zebotebni-ke in strojnike z izpiti, kar je znatna zasluga vztrajnih prizadevanj uprave ljubljanskega zavoda. Sodijo, da je naravno, da se Dalmacija čira prej vključi v terito-
Krinka liu
rialno pristojnost Pokojninskega zavoda v Zagrebu, ki naj bo izključni nosilec tega zavarovanja na območju banovine Hrvatske Odobravajo napore samouprave našega zavoda za preprečitev škode ki bi lahko nastala zaradi likvidacije dalmatinskega dela. Likvidacija naj bo pravična za obe strani, tako da zagrebški zavod prevzame vsa aktiva in pasiva, ki so nastala z izvajanjem zavarovanja v Dalmaciji Nujno potrebna je uvedba novih plačilnih razredov v pokojninskem zavarovanju, da bodo zavarovanci zavarovani za svoje dejanske prejemke kar bo znatno zvišalo odmerno osnovo za rentne dajatve.
Ponovno ugotavljajo, da je zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev potreben temeljitih sprememb, zlasti zaradi olajšanja pogojev za pridobitev rentnih dajatev in zato zahtevajo da bi se na pristojnih mestih vendar žt lotili reševanja tega vprašanja. Predvsem zahtevajo znižanje starostne meje na 60 let, službene dobe pa na 35 let pri moških, pri zavarovankah pa starostne dobe na 55 in službene dobe na 30 let. Temu primerno je treba prilagoditi plačilne razrede in rentno odmero. Vdovam bi naj priznavali vsaj 60% rente umrlega zavarovanca in naj bi ime'.a pravico do nje tudi, ko bi se poročila z zavarovancem, nad 50 let starim. Otroško rento je treba podaljšari do 21. leta če otrok študira, pa do 24. leta starosti.
Zahtevajo, naj ministrstvo za socialno politiko čim prej izda uredbe o ureditvi medsebojnih odnosov med nameščenskim in rudarskim zavarovanjem za primer onemoglosti, stiiosti m sm^-ti Pridobljene pravice, ki izhajajo iz tega zavarovanja, morajo biti v polnem obsegu varovane. •
Sredstva PZ je treba upravljat' čim bolj varčno in po zdravih gospodarskih osnovah. Upravni strošk ne smeje presegati 10°/« predpisanih premij Temo primerno je  treba  reorganizirati administracijo.
Z razdelitvijo delavskega soc;alnega zavarovanja ie dana ugodna prilika, da se
bolniško in nezgodno zavarovan ie nameščencev in nezapoalenostna preskibs izločijo iz delavskega zavarovanj* ;n organizacijsko povežejo z nameščenskim pokojninskim zavarovanjem po načelu teritorialne decentralizacije novih nosilcev celotnega namešcenskega socialnega zavarovanja. V Sloveniji naj bo poseben nosilec namešcenskega socialnega zavarovanja in njegovo organizacijsko osnovo naj tvori ljubljanski PZ kot najvažnejši sestavni del socialnega zavarovanja nameščencev v Sloveniji.
V imenu delodajalskc skupine ie izjavil dr. Božič, da delodajalci soglašajo s to izjavo, pripominjajo pa. da se naj pri sklepanju o teh zahtevah ozirajo na naše gospodarske razmere ter na veđike obremenitev gospodarstva s socialnimi dajatvami. — V imenu dalmatinskih delegatov ie izjavil Pavič, da se bodo vzdržali glasovanja in razprave, ker še ni bilo ustrežer.r njihovi zahtevi po priključitvi k zagrebškemu zavodu.
Predsednik je prečrtal poročile namestnikov revizorjev s predlogom za razrešnico upravnemu odboru. Predlogu m nihče ugovarjal, s čimer so bili odobreni zelo važni računski zaključki, ki bodo osnova za razdelitev sredstev med ljubljanskim m zagrebškim zavodom. — Predsednik ie prečita! še predloge upravnega odbora- da občni zbor odobri za podpiranje nezaposlenih nameščencev 160.000 din; da odobri 100.000 din za podpore vdovam in sirotam; da pooblasti upravni odbor za nakupe nepremičnin, zemljišč ter stavbišč in da sme zidati stanova^ske hiše P° zdravih načelih gospodarstva z zavodovimi sredstvi ter da pri tem upošteva vse kraie v sorazmerju s številom zavarovancev v tistih krajih.
Končno je predlagal še delegat Klarič s Sušaka odobritev 50.000 din za podpore nezaposlenim mornariškim nameščencem, ki so zadnje čase še posebne prizadeti zaradi zastoja v pomorski plovbi Kakor vsi predlogi, je bil tudi ta sprejet brez ugovora. — Pri slučajnostih se ni priglasil nihče k besedi.
Kako je Julij Cezar osvojil
Anglijo
Navalil je nanjo s petimi legijami in Z0JO9O tumjenlki
Anglija je veljala do dandanes za nedotakljivo otočno državo, varovano >s srebrnim pasom morja«. Glede na sedanjo vojno bo marsikoga zanimalo, da je angleški otok napadel že sloviti vojskovodja starega veka Gaj Julij Cezar.
L. 96 pred Kristom se je Julij Cezar odločil za pohod proti Britaniji. Z drznimi boji si je podvrgel vso Galijo (sedanjo Francijo) in stremel je proti skalnatemu britanskemu obrežju. Ni sicer nameraval podvreči si Bratov, temveč je hotel enkrat za vselej omejiti nevarnosti, ki so grozile rimskemu gopodarstvu v Galiji od prebivalcev otoka. Gali in Briti so bili keltskega izvora. Mnogi galski begunci so našli na otoku zatočišče in Briti so svoje brate na kontinentu pogosto podpirali. Rimljanom seveda to ni bilo všeč.
Cezar je najprej poslal svojega visokega častnika, ki naj bi ugotovil, kje bi bil mogoč pristanek na britanskem otoku, kjer  bi ne  bilo  pristanišča,  in navezal
stike s prebivalstvom. Oficirju se je v resnici posrečilo pridobiti nekaj prebivalstva za Cezarja. Tako so bili izpolnjeni pogoji, da se je Cezar lahko odločil za napad na otok. V mesečni noči je rimljansko bro-dovje dvignilo sidra pri Cap G ris Nez v bližini Boulogne in že zjutraj prihodnjega dne je bilo ladjevje pred Doverjem. Sovražnik je pa sprejel Rimljane v gostih vrstah na obali. Cezar je sprevidel, da pristanek ni mogoč. Zato se je ladjevje usmerilo proti severovzhodu ter doseglo kraj, kjer je dandanes Valmercastle. Britanci so pa zasledovali gibanje rimljan-akega brodovja in so se umaknili od obale šele po hudem obstreljevanju. Rimljani so jih obstreljevali s posennimi metalnimi stroji z ladij. Cezar je zapovedal, naj M se vojaki izkrcali, pa se niso upali. Končno se je opogumil neki praporščak Cezarjeve telesne garde in potegnil za seboj svoje tovariše, ki niso hoteli pustiti, da bi prišel prapor v roke sovražnikov. Izbira m bila več mogoča. Vojaki so se izkrcali ter napadli sovražnika, vendar pa ga niso zasledovali dolgo, ker rimska vojska ni imela konjenice. Utaborili so se na obali ter odbijali sovražne napade; sovražnik se je kmalu opogumil po prvi zmedi.
Slabo vreme z viharji je zelo poškodovalo rimsko ladjevje in vojakov se je polastil preplah, zlasti še, ker so se" bali, da se ne bodo mogli umakniti na ladjah ter da bodo morali slabo oboroženi nadaljevati vojno na suhem. Zato so se naglo odločili, da odpluje jo. Čeprav niso dosegli velikih uspehov, je vendar rimski senat pripisoval velik pomen junaškemu napadu na otok, kar sprevidimo že lz tega, da so priredili Juliju Cezarju zahvalne slovesnosti, ki so trajale 20 dni.
Cezar pa ni bil zadovoljen s prvim pohodom, že naslednje leto je organiziral drugi napad. Odplulo je nad 800 ladij s petimi legijami in 20.000 jezdeci. Pristali so v Kentu in sovražnik njihovega pristanka ni motil. Viharji so pa zopet uničili precej ladij, ki so bile zasidrane na odprtem morju. Vendar ta neuspeh Cezarja ni odvrnil od pohoda v notranjost otoka.. Rimske legije so premagovale hrabro vse naravne in umetne ovire ter pognale sovražnika po zmagovitem noju nad bri-
tanskim poveljnikom Caaaivellanom v beg.
Rimski vojaki so se kmalu navadili na posebne bojne vozove Britov, Čeprav so se jih v začetku silno bali. Rimljani so prodrli kmalu do Temze in jo prekoračili nekje nad krajem sedanjega Londona, približno med Kingstonom in Breetfordom. Britanski poveljnik Cassivellan je bil po teh zmagah Rimljanov pripravljen pogajati se. Premoč rimskega orožja in vojaške sposobnosti Cezarja so prišli do popolne veljave. Rimljani so dosegli svoj smoter, da se Briti pozneje niso več vmešavali v zadeve na kontinentu. Z zadoščenjem se je lahko Cezar vrnil kot zmagovalec v Rim.
Američani proti nebotičnikom
V Ameriki se že delj Časa širijo govorice, da se nebotičniki niso obnesli in da se ni izpolnilo, kar so od njih pričakovali. Američani so jih zidali, ker so bili prisiljeni zaradi zelo dragih parcel. Zidali so jih pa tudi zato, ker da bi trgovsko središče zavzelo čim manj prostora ter bilo čimbolj koncentrirano. Pn tem je igral veliko vlogo zopet prihranek časa. Pričakovali so, da bodo prihranili mnogo časa, če bo poslovni del mesta ves koncentriran v središču. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. V nebotičniku je zaposlenih po 3000 do 5000 ljudi, to se pravi, da je koncentrirano na mali mestni površini izredno mnogo ljudi, ki pa morajo tudi prihajati in odhajati, tako da je prihod zjutraj v službo in zvečer iz službe podoben preseljevanju narodov. Ulice so prenatrpane in vožnja z avtomobili je skoraj nemogoča. To velja zlasti za Nevv York, pa tudi Chi-cago in druga trgovska središča. Zaradi tega so tvrdke v teh velemestnih trgovskih središčih uvedle različen delovni čas, tako da bi nameščenci ne prihajali vsi hkrati v službo in ne odhajali iz službe v istem času.
Strokovnjaki so tudi ugotovili, da imajo nebotičniki sorazmerno kratko življenje. Po njihovih računih vzdrži vsak nebotičnik povprečno okrog 20 let. Zato nebotičniki niso donosni, kakor so računali, tako da so bili milijoni in milijoni dolarjev zelo slabo Investirani in so izgube neprecenljive.
Starost kolesa
Nekakšen zarodek dandanašnjega kolesa je bila priprava, ki jo ie sestavil 1. 1817. badenski gozdar Orais in ki se ie imenovala no njem draisina ali dre za na. To Drai-sovo prevozno sredstvo ni imelo pedalov in »kolesar« se ie Doganial. oDiraJoč se z nogami ob tla
Dandanes ie ime drezina omeieno le na štirikolesni železniški voziček, ki ga uporabljajo železniški nadzorniki na železniških progah. Dandanes so v prometu že na železnicah tudi avtomobili, ki čedalje boli izpodrivajo drezine.
Iz Draisoveea vozila se ie predvsem oo zaslugi francoskega mehanika Michauxa razvilo sedanje kolo. Michaux ie 1. 1855. pritrdil na prednje kolo pedale in imenoval novo prometno sredstvo velocined. Od tiste dobe se ie kolo naglo razvijalo in njegova uporaba se je hitro širila. V začetku ie bilo orednie kolo izredno visoko in na njem je bila os s pedali, tako da ie bil pogon direkten. Vožnja na teh kolesih ni bila prijetna, pa tudi ne posebno varna.
Kolesu ie dal dandanašnjo obliko šele leta 1879. Anglež Lawson. Kolo ie postalo bolj varno prometno sredstvo in ker je bilo poceni se je kmalu zelo razširilo. Vendar si ie kolo pridobilo svoio oravo ceno ter pomen šele 1. 1890.. ko ie Dunlop uvedel pnevmatike.
Dandanašnja kolesa so že zelo izpopolnjena in zato so tudi izredno lahka. Turno kolo tehta komai okrog 15 kg. soortna in dirkalna kolesa Da le 6—7 kg. a prenesejo 12krat večio obremenitev. Posebno trdna so voiarka kolesa, konstruirana za mnogo večjo obremenitev in za vožnio po najslab-
šem terenu.   Povprečna  hitrost vožnie s kolesom  znaša  dandanes  20 do 25 km. Dirkači vozijo seveda mnogo hitreje.
Surovo meso je zdravo
Newyorški zdravnik dr. Lieb je ugotovil, da pečeno in kuhano meso ni zdravo za ljudski organizem, pač pa je zelo zdravo surovo maslo. Dr. Lieb se sklicuje na primer polarnega raziskovalca Stef-fanssona. Steffansson ni bil v svoji mladosti nikdar bolan, obolel je pa v polarni pokrajini za tifusom, pozneje pa še za pljučnico. Bil je tri mesece bolan in moral je prehoditi 40 milj po zasneženi pokrajini, preden je prispel do človeškega naselja. Tam so mu predpisali dleto, kakršna je potrebna za bolnike, bolne za tifusom, to se pravi zelo malo mesa. Toda. ker se bolniku zdravje ni izboljšalo, so ga odpravili s sanmi v 300 milj oddaljeni kraj, kjer je bila bolnica. Bolnik se je med vožnjo hranil po veČini z mesom, predvsem z zmrznjenim surovim mesom. Ko je prispel v bolnico, je bil že ozdravljen in tehtal je 13 kg več kakor pred boleznijo.
Odslej uživa Steffansson, ko se mudi v polarnih pokrajinah, predvsem surovo meso. V polarnih pokrajinah je živel doslej že 12 let in 9 let se je prehranjeval predvsem z mesom. Počutil se je vselej mnogo boljše telesno in duševno, ko je jedel samo meso. Nikdar ni trpel zaradi zapeke. Ima tudi dobro ohranjene zobe in goste lase. Podobne ugodne učinke sirove mesne hrane je ugootovil dr. Lieb pri Eskimih in nekaterih Američanih, ki jedo samo beafsteak.
Nesrečen zakon in želodec
Nevropsihiatrični oddelek stockholmske javne bolnice je ugotovil, da je vzrok mnogih bolezni želodca, glavobola, omedleva-nja in nepravilnega, močnega utripanja srca duševnega izvora, in sicer posebnega duševnega razpoloženja, želodčne bolezni povzroča tudi ljubosumnost, občutek manjvrednosti itd. Ugotovili so pri neki ženi, ki je pogosto omedlevala, da je vzrok njenih slabosti skoraj vsak prepir z možem Onesvestila se je vselej po prepiru z možem, ki se je iz nje norčeval ter jo omalovaževal. Ko so to možu povedali, se je začel ozirati na zdravje svoje Žene ter se ni več z njo prepiral. 2ena Je bila ozdravljena. Ugotovljeno je bilo, da je bil v mnogih primerih nesrečni zakon vzrok želodčnih težav, pa tudi skrbi zaradi dolgov, nezaposlenosti itd. Nepravilno utripanje srca je po večini primerov povzročala ljubosumnost.
Carina na meteor
Lani jeseni je padel v državi Oregon na polje meteor, ki je tehtal okrog 20 kg. Zaril se je v globino enega metra. Našel ga je farmer ter ga izkopal. Razstavil ga je v leseni utici in za ogled je poribal 50 centov vstopnine. Lastnik njive,   kjer je bil najden meteor, je pa zahteval, da mu podjetni   farmar,   razstavljalec meteorja, j izroči iz podnebni dar. Razvil se je spor in j končno se je vanj vmešal še carinski urad. f Zahteval je zaplenitev >surovega železa«, , ki je bilo uvoženo v Zedinjene države, ne glede na carinske predpise in brez plačila »carine«. Ker odpošiljatelja    niso mogli ugotoviti, sta morala odgovornost prevzeti farmerja. Meteor je bil končno v resnici zaplenjen kot >sirovo železo, uvoženo po nedovoljeni poti«.
Število kokoši
Največ kokoši rede v Zedin,jenih državah, in sicer 412 milijonov. Na drugem mestu je Kitajska (287 milijonov), na tretjem mestu Rusija (200 milijonov) in na četrtem Nemčija s 97 milijoni živali. To so pa absolutne številke; glede na število prebivalstva rede relativno največ kokoši na Nizozemskem, Danskem in v Švici.
t
Potrtega srca javljamo, da so nas zapustili naša nadvse Ijubrjeua zlata mama, stara mama, tašča, teta in svakinja, gospa
Plehan Pavla, roj. L
vdova nadsprevodnika in hišna pocestnica
previđena s tolažili svete vere,
Na zadnji poti jih spremimo v torek, dne 16. t. m. ob 3. mi popoldne iz hiše žalosti, Zalokarjeva ulica 4, na pokopališče k Sv. Krizu.
LJUBLJANA, dne 15. julija 1040
Sala joča rodbina PLEHAN m ostalo sorodstvo
— Bogme, med zaljubljenci je človek odveč. Povejte, Gairlance, čemu ste me prav za prav vzeli s seboj?
Princ se je obrnil. To je bilo svarilo. Navzočnost tretjega naj bi ga bila obvarovala slabosti in popuščanja.
In vendar je bilo Escaldasovo posredovanje slabo sprejeto.
— Saj lahko odidete, dragi moj, če vam ni prav.
— Kaj ? — je vzkliknil Bolivijec, — saj se morava šele domeniti. Odkar so me izpustili, se še nisva mogla...
Gilbert se je zasmejal in dejal, obrnjen k Ber-trandi:
— Saj vendar veš, da je naš ubogi Inka pravkar prišel iz zapora.
Princ se je maščeval s posmehovanjem za svojo zvezo s človekom sumljive preteklosti. Zdevek Inka, ki je kazal, da se pretaka pod rjavo kožo mulata
precej indijanske krvi, je razburil slednjega tako, da je izgubil oblast nad seboj.
To pot je bila žalitev samo postranski vzrok bes-nosti, ki je obšla Escaldasa tako, da je njegov obraz kar posinel.
— Iz zapora! — je kriknil. — Iz preiskovalnega zapora, ki so mi ga naprtili zaradi potvorbe. Da, gospodična. — In oči so se mu zaiskrile tako, da se je Bertranda kar prestrašila. — No, torej, ali veste, kdo je povzročitelj potvorbe, ki je niso mogli dokazati meni? To je tisti mož, ki je vam tako blizu. To je bandit, ki ga zagovarjate, ker veste, da je vaš oče, čeprav bi ga morali vprav zaradi tega odkloniti. Prekosil je naju lopov... Kako to, ne vem. Eno pa vem, namreč to, da se mu bom osvetil. Potrpežljivo bom znova gradil poslopje prepričevalnih dokazov, stavbo, ki jo je on porušil. Imam še orožje, s katerim ga uničim. Bomo videli... bomo že videli.
— Dovolj, Escaldas, — je vzkliknil Gilbert. Obenem je pa prestregel Bertrando, da se ni onesve-šcena zgrudila. In že sama okolnost, da je držal v naročju to dražestno bitje, po katerem je dvojno hrepenel, zaradi nje same in zaradi njene podobnosti z drugo, je dramila v njem vrtinec še neugaslih Čustev.
Toda Bolivijčev gnev se ni dal potlačiti z eno besedo.
— Potvorba naj bi bila tu, potvorba, — je ponovil. — Ponarejeno pismo,.ki sem ga videl pred štirimi leti in ki so ga iskali zame v kartonu, kjer ie spalo dvajset let, tam za morjem, tisoč milj od tod! Pismo,
ki se je znova pojavilo tu, pisano malone s svežim črnilom na papirju, čigar vodni znak je star samo osemnajst mesecev... Ah, ah, vprav s tem zgrabim tega hudiča.. • Nedvomno je prišel zopet do svojega pravega pisma in na njegovo mesto je podtaknil drugo. Toda s tem se še ni rešil ta markiz de Valcor. Imam ga v rokah... jaz, Escaldas. Pri tem sta dva, velmožni gospod. Ah, tak papirnat vel-mož, mornar-begunec, ponarejevalec in zločinec! Naprtim mu tožbo zaradi žaljenja časti. Pobudo dam za preiskavo. Mož, ki je oropal starega Fabra, da, morda ga tudi ubil, mora biti izsleden.
Vzrok tega prekipevanja gneva je bil nenaden strah, da bi se utegnila Gilbert in Bertranda pobotati Dokler je ljubezen preveč nasprotovala interesom mladega lahkoživca, niso mogle lepe oči in lepe besede ubogega dekleta pomeniti prevelike nevarnosti. Toda Jose Escaldas je zvedel nekaj drugega, česar ni niti najmanj slutil:
Zvedel je za ponudbo markiza de Valcora princu, da bi dal sam dekletu doto.
In kakšno doto? Naravnost kraljevsko doto, če naj bi se meril znesek po zahtevah princa de Villin-gena in po ogromnem premoženju dozdevnega očeta. Toda princ je govoril o tej ponudbi z dostojanstvenim zaničevanjem. Odklonil jo je samozavestno in prezirljivo, kar je povzročilo dvoboj.
Toda takrat Gilbert ni dvomil o tem, da vzame za ženo Frangoise de Plesguen, ki naj bi bil njen oče priznan za pravega dediča vsega imetja de Valcorov. Zdaj, ko so splavale te nade po vodi, bo morda ponos
mladega moža usahnil. Naj bo že kakorkoli, princ je ljubil dražestno Bertrando tembolj, ker je imel z njo tako lepega otroka. Biti bogat in živeti z njo! Uiti neizprosnim upnikom!
Ta čas, ko sta se princ in njegova naivna ljubica krepko držala za roke in si gledala globoko v oči, je Escaldas v nenadnem prividu zagledal pred seboj razvozljanje idile. Po odstopu Marca de Plesguena in ob pokopanih nadah njegove hčere, je bil to pravi konec Valcorove afere.
Kaj je mogel on sam pri vsej svoji bahavosti proti markizu? In kaj bi dosegel? Ničesar! Toda njegova ognjevitost, ki se jo je bila Bertranda prvotno ustrašila, je napravila pozneje na njo drugačen vtis. Bertranda se je vzravnala in obrnila k njemu. Zeljno je lovila vsako njegovo besedo.
Gilbert je pa s porogljivo resignacijo čakal, kdaj poide Bolivijcu sapa. Ko se je to zgodilo, je dejal mirno, tikajoč mulata, kakor je storil včasi iz zanič-ljive zaupljivosti:
— Ali si končal?
Escaldas je srdito izbuljil oči in skomignil z rameni
— Na, vidiš, tvoja zgovornost priča, da imaš slab okus. Povabil sem te, da bi mi pomagal prepričati to dekle, ne pa da bi za desert nalil strupa, s katerim so tvoji predniki zastrupljali puščice. Odpeljem jo domov. Ni naju treba čakati
— Kaj pa načrt ekspedicije, ki sem vam ga hotel predložiti?
Urejuje Josip Zupančič u Za Narodno u&karuo ffiau Jeran u  Za upravo in inaeratiii det u&u* uu*a Ciu^ioi u y*i m Ltfahljan*