MOVI IVA AM€mCAN IN SPIMT tom&n u« uNeuAe« omf National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 24, 1968 SLOVCNIAN momm ncwspah^ ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI Izraelsko potniško jet letalo moralo v Alžir Trije Arabci prisilili pilota izraelskega potniškega jet letala na letu iz Rima v Tel Aviv v Alžirijo. ALŽIR, Alžirija. — Z bombami oboroženi Arabci, po italijanskih virih palestinski begunci, so prisilili pilota izraelskega potniškega jet letala na letu iz Rima v Italiji z 48 osebami na krovu v Tel Aviv v Izraelu, da je krenil proti Alžiriji in pristal na tukajšnjem letališču. Grozili so, da bodo vžgali bombe in pokončali letalo. Izraelske oblasti so zanikale vesti, da bi bil v letalu neki član izraelske vlade. Vodstvo letalske družbe El Al Airlines, ki mu letalo pripada, je izjavilo, da sta med 38 potniki dva ameriška državljana. Letalo jet B 707 se je dvignilo včeraj zjutraj v Rimu in se us-hierilo proti Liddi v Izraelu, dve hri kasneje je pilot letala spo-Vočil, da je pristal na tukajšnjem letališču. Poleg 10 članov posadke letala je bilo v letalu še 12 izraelskih državljanov, 9 italijanskih in 17 drugih narodnosti. Izraelske oblasti so se obrnile Ea Italijo, naj v Alžiriji posreduje za vrnitev letala in moštva. Ali bo Alžirija na to pristala, za sedaj še ni gotovo. Alžirija je hamreč lani v juniju napovedala Izraelu vojno in te uradno ni končala. Fronta za osvoboditev Palestine, ki ima sedež v Kairu, je izjavila, da so izraelsko letalo hgrabili njeni člani, poseben za t° izvežban tričlanski komandos. Alžirske oblasti so poslale tuje Potnike ugrabljenega letala v ^ariz, posadko letala in Izraelce v njem pa zadržale. Sodijo, da htognejo letalo obdržati kot v°jni plen”, v njem ujete Iz-^aelce pa kot “vojne ujetnike”. Dr. Derlin Zinsou - bela vrana sredi črne Afrike COTONOU, Dahomey. — Politična zgodovina črne republike Dahomey v Afriki je precej podobna politični zgodovini drugih afriških republik, kar jih je nastalo po vojni. L. 1965 so vojaki pregnali civilno vlado in prevzeli oblast. Niso pa znali gospodariti, zato so jih pred Božičem spodili z vlade mlajši oficirski krogi. Ti so sedaj sami prišli do prepričanja, da niso sposobni za vladanje. Zato so izbrali dr. Derlina Zinsou-ja za predsednika in mu izročili vlado. To se je zgodilo 27. julija. Dr. Zinsou mandata ni odklonil, zahteval je pa, da mu izrazi zaupanje tudi 2.5 milijonski na-lod z glasovanjem, ki naj bo prihodnjo nedeljo. Dr. Zinsou je ta teden na potovanju po deželi z namenom, da se pokaže javnosti in potegne za zaupanje. Ako bo prihodnjo nedeljo zmagal na plebiscitu, bo sestavil vlado, drugače se bo umaknil. Politični krogi v Cotonou kot tudi tuji diplomat j e pričakujejo, aa bodo volivci izrekli dr. Zinsou zaupanje, akoravno so proti temu tisti politiki, ki so 1. 1965 pobegnili iz dežele in živijo sedaj v političnem begunstvu. Da bo zmagal, govori še poseben razlog: državna blagajna je prazna, za plače uradnikom je treba imeti 1. avgusta $1.4 milijon. Navadno krije De Gaulle take primanjkljaje. To bo storil tudi sedaj, toda zahteva, da ablast preide v civilne roke. Dr. Zinsou ima torej v rokah orožje, ki ga nimajo ne vojaki in ne politiki v begunstvu. Nemiri na univerzah delo "nove levice"! u 1 Johnson bi rad potoval Washington, d.c. —Pred- Sednik L. B. Johnson bi rad kot ^rvi ameriški predsednik obi-s^al Japonsko, Sovjetsko zvezo j11 črno Afriko. Rad bi potoval, Jot trdijo glasovi iz Bele hiše, v Južno Ameriko, na Noriško in Finsko. Glasovi o podobnih predsed-^ikovih željah so krožili v jav-llosti že lani, vendar vojskova-^ v Vietnamu potovanj ni do-V°ljevalo. L. B. Johnson je z ^^jitvijo letalskih napadov na eVerni Vietnam in z izjavo, da bo več kandidiral napravil "a Svet splošno dober vtis in si 1(lobil celo nekaj naklonje-ftt, vendar mora še vedno Clinati s sovražnim razpolože-jeern' Sp°mmmo se samo, kako 6 bilo, ko so pripravljali obisk !edsednika Eisenhower j a na bonskem. kaže, da bo L. B. Johnson c ra* svoje načrte o potovanjih ^Uti in počakati na njih jji^^bo, ko ne bo več v — Beli roče in soparno, možnost dež-t Naj vif ■ ’ 86 stopinj Najvišja temperatura okoli Egipt podaril tempelj Združenim državam ALEKSANDRIA, ZAR. --Vlada Egipta je poslala v Združene države starodavni tempelj iz Dendurja v zahvalo ameriškemu ljudstvu, ki je s svojimi prispevki pomagalo rešiti nubijske arheološke zaklade pred poplavo umetnega jezera, ki nastaja za Asvanskim jezerom ob Nilu. Starodavni tempelj je bil razžagan v kamnite bloke in ga bodo ponovno sestavili v nekdanji obliki v Metropolitan muzeju v New Yorku v Združenih državah, kakor bo pošiljka priplula v nekako treh tednih. Letno poročilo FBI trdi, da so nemire na naših univerzah v preteklem šolskem letu načrtno organizirale skupine “nove levice”. WASHINGTON, D. C. —Pred nekaj dnevi je bilo objavljeno letno poročilo FBI o vzrokih in ozadjih izgredov in nemirov na naših univerzah v preteklem šolskem letu. Direktor E. Hoover poroča, da je bila večina teh izgredov započeta in izvedena po naporih in načrtih podtalnih skupin, ki postajajo vedno številnejše in udarnejše. To so skupine “nove levice”, katerih jedro je organizacija “Študentje za demokratično družbo”. “Zamisel nasilja kot sredstva za uničenje obstoječega družbenega reda je Nova levica podedovala po komunistih starega kova, ki so se trudili leta in leta, da bi spodkopali osnove te dežele. To je bilo posebno vidno na letni konvenciji Študentov za demokratično družbo v E. Lansingu, Mich., v preteklem mesecu. Posebna skupina na tej konvenciji se je posvetila razpravi o raznih uspešnih sredstvih za načrtne napade na naprave vojaške naborne službe ... govorila o rabi Molotovljevih koktajlov,” pravi poročilo FBI. Komunistična partija se je na svojo letni konvenciji v New Yorku nedavno sama pobahala s svojim deležem, ki ga je imela pri nemirih in izgredih na naših univerzah. V sinočnjem boju med policijo in črno tolpo v Clevelandu 10 mrtvih. Narodna garda pomaga delati mir Bivši minister Bolivije dal kopijo dnevnika Che Guevare Castru na Kubi BOGOTA, Col. — Bivši član vlade Antonio Arguedas je pobegnil v Čile in prosil tam za politično zatočišče, ko je prišlo v javnost, da je on posredoval kopijo dnevnika pokojnega Che Guevare, ki je padel v roke bolivijskim vojaškim oblastem, ko so Guevaro ujele preteklo pomlad. Ko je Fidel Castro začel objavljati dnevnik na Kubi, so v Boliviji trdili, da je to potvorba, pa so končno le morali priznati, da je verodostojna kopija dnevnika, ki je padel v roke boliv-skim oboroženim silam. Vojaške vaje NATO v bližini ČSR odpovedane BONN, Z. Nem. — Že dolge časa je imela NATO načrt izvesti v septembru letos obsežne vojaške vaje, ki naj bi se vršile vse od Schwartzwalda pa do neposredne bližine meje Češkoslovaške. Njihov cilj naj bi bil preskusiti možnosti zavrnitve napada z vzhoda. Vojaških vaj naj bi se udeležile vse skupine NATO, poleg zahodnonemških in ameriških tudi francoske. Ko je prišla vest o nameravanih vajah v javnost, je nemški zunanji minister W. Brandt proti njihovi izvedbi protestiral in zahteval, da se odlože ali pre-meste drugam, da ne bi mogli Moskva in njeni podporniki v sedanjem sporu s ČSR trditi, da imajo te vojaške vaje protisovjetski namen. Vojaki so nekaj godrnjali, pa so se morali vdati, ko je Brandtovo stališče odobril kancler dr. G. K. Kiesinger. Včeraj je bilo objavljeno, da bodo vojaške vaje NATO prestavljene na dnig Ain nemara tudi na drug kraj. Humphrey skrbi radi volivnega programa? WASHINGTON, D.C. —Predsednik L. B. Johnson je ukrenil vse potrebno, da bodo na demokratski konvenciji prihodnji mesec sestavljali demokratski vo-livni program njegovi ljudje. Tako bo ta slonel na delu sedanje administracije in nadaljevanju njenih naporov. Podpredsednik Humphrey, ki bo po vsem sodeč izbran za demokratskega predsedniškega kandidata, s tem ni nič kaj zadovoljen. Zaveda se, da mu bo sodelovanje v Johnsonovi administraciji pri volitvah nekaka coklja, ki bi se jo rad znebil. Tega ne bo mogel, če bo strankina konvencija sestavila voli-ven program po Johnsonovih željah namesto po njegovih. Sinoči okoli pol osmih je nenadno in brez pravega vzroka začela skupina črncev, oborožena z vojaškimi avtomatskimi puškami in opremljena z večjo količino streliva, streljati na policijski tovorni avto na Auburndale Avenue na vzhodni strani mesta v takozvanem Glenville črnskem področju. V boju, ki je trajal več ur, je bilo 10 oseb mrtvih, od tega trije policaji, 46 pa ranjenih. Na županovo prošnjo je poslal guv. J. Rhodes v mesto 200 narodnih gardistov, danes pa jim bo sledilo še večje število. CLEVELAND, O. — Nepričakovano je sinoči prišlo v črnskem predelu Glenville na vzhodni strani mesta do spopada med črnsko, dobro oboroženo tolpo, in policijo. Črnci so brez vzroka začeli okoli pol osmih zvečer streljati iz pušk na policijski tovornjak na Auburndale Avenue. Ko se je boj razširil in je bilo streljanja iz zased vedno več, je policija celotno področje med Lakeview Road, Superior Ave. in Auburdale Avenue zaprla. V akcijo je vključila oklopne avtomobile, ki si jih je izposodila od Brinks Co. Črni napadalci so se zabarikadirali, stisnjeni od policijskih sil, v stanovanjsko hišo na Lakeview Road in Auburdale Avenue in od tam streljali na policijo, ki je hišo oblegala. Med tem je prišlo do izgredov tudi drugod vzdolž Superior Avenue med E. 105 in E. 125 St. Več poslopij je bilo zažganih, razbite šipe pri trgovinah, v katere so vdrle tolpe plenivcev. V streljanju okoli stanovanj- ske hiše, v katero so se zabarikadirali črnci, so bili mrtvi trije policaji in vsaj trije civilisti. Število mrtvih civilistov je po zadnjem poročilu doseglo sedem. Skupno je bilo ranjenih 46 oseb, od tega 13 policistov. Nekateri od ranjencev so v kritičnem sta n ju. ^ ilfflPi Mestni župan Carl Stokes je preko televizije pozval prebivalstvo predela, kjer je prišlo do streljanja in izgredov, naj ostane doma, če pa je na cesti, naj gre domov, da bo oblast lažje vzpostavila mir in red. Napovedal je najstrožjo kazen za vse, ki so izgrede začeli in pri njih sodelovali. I Ko je nastopila nevarnost, da pride do večjih izgredov, je župan Stokes poklical guv. Rho-desa v Columbusu, ki je bil prav tedaj na banketu, kjer je govoril predsednik ZDA L. B. Johnson, in ga prosil za narodno gardo. Ta je prošnji ustregel in nekaj Johnsonova administracija se uspešno borila proti boleznim WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je že lani naročil pri Narodnem odboru za zdravje in prosveto poročilo o zdravstvenem stanju dežele. Verjetno ga je mislil porabiti za svojo volivno propagando, pa je ta potreba odpadla. Zato je poročilo, ki je bilo sedaj objavljeno “očiščeno” vseh propagandnih pripomb in podaja res lepo sliko o zdravstvenem stanju naše dežele. Nabrali smo iz njega samo nekaj značilnih številk, ki povedo, kako zelo se federacija briga za narodno zdravje in kakšne uspehe je dosegla po 1. 1963. Posledica večjega zdravstvenega skrbstva se vidi najbolj po tem, da je po 1. 1963 umrljivost v naši deželi padla za 3%. To pomeni, da je v 1. 1967 umrlo 54,000 manj Ame-rikancev. Pri tem je treba vpoštevati, da je prebivalstvo narastlo v tej dobi za dobrih 7 milijonov. Ta uspeh je v velikem obsegu treba pripisovati zakonu o bolniškem zavarovanju vseh nad 65 let starih državljanov, ki jih je po zadnji cenitvi nad 19 milijonov, 8 milijonov prebivalcev je pa deležno pomoči pri zdravljenju, ne da bi bili kje zavarovani. Za njihovo zdravljenje skrbijo v glavnem občinske uprave, dobivajo pa v ta namen izdatne podpore od federacije. Povrhu pa dobiva še 390,000 mater in 680,-000 otrok od federacije podpore, ki krijejo stroške za zdravljenje v izrednih slučajih. Več kakor 2 milijona otrok, starih do 6 let, pa dobiva od federacije še posebne podpore za svoje zdravje. Posledice te obsežne zdravstvene politike so očitne. Smrtni slučaji radi jetike so od 1963 do 1967 padli za 31%, radi pljučnice 20%, radi srčnih bolezni 19%. V isti dobi je umrljivost dojenčkov padla za 21%. Federacija je pri svoji zdravstveni politiki mislila tudi na posamezne sloje našega prebivalstva, ki jih posebno pogosto obiskuje bolezen. Za naše Indijance so bile po 1. 1964 postavljene štiri posebne bolnice. Indijanske naselbine so dobile od federacije vodovode, kanalizacije in posebne postojanke “prve pomoči”. Zdravstvena raven Indijancev se je tako močno približala narodnemu povprečju. Podobno skrb posveča federacija zdravju poljedelskih sezonskih delavcev in njihovih družin, kar je sila težaven in drag posel, ker se delavci neprenehoma premikajo iz kraja v kraj. Na narodno podlago je postavljen tudi sistem cepljenja proti boleznim posebno otroškim. Sistem je bil ustvarjen med 1. 1966 in 1967. Tako je sedaj že 75% vseh otrok, ki so stari pod pet let, cepljenih proti vsem otroškim boleznim, posebno pa proti tetanusu in polio. Radi tega je bilo na primer lani v naši deželi manj kot 100 slučajev polia s smrtnim izidom. Posebno uspešen je boj proti ošpicam. Računajo, da bo ta bolezen postala v 1. 1970 že redkost. Tudi boj proti raku dobro napreduje, akoravno prave metode za boj še niso odkrite. Rak ubije še zmeraj vsako leto nad 300,000 človeških življenj. Žal v boju proti duševnim boleznim uspehi niso tako očitni in veliki. Se zmeraj odpada 38% vseh bolniških postelj v naši deželi na umobol-ne. Pred 4 leti je bilo še slabše; takrat je odpadlo na umobolne kar 44% vseh postelj. Ni pa naše zdravstveno skrbstvo že popolno. Treba bo še par desetletij, da dosežemo greben. Seveda bodo temu primerno rastli tudi stroški za zdravstveno politiko naše federacije. ur nato so bile na poti v vzhodni del Clevelanda že prve enote oborožene narodne garde. V zgodnjih jutranjih urah je pomagalo policiji nadzirati nemirno področje 200 članov Narodne garde. Objavljeno je bilo, da jih utegne priti kasneje do 2000. Guv. J. Rhodes je pozval vse enote Narodne garde v državi v pripravljenost. Skupno ima ta v Ohiu okoli 15,000 mož. Od tega jih je preko 1000 v Akronu, kjer je prišlo do izgredov in nemirov sredi preteklega tedna. Ustreljeni so bili od policije Lt. LeRcy C. Jones, Louis Go-lonka in Willard Wolf. Vsi so bili smrtno ranjeni in jim v bolnici, kamor so bili pripeljani, življenja niso mogli rešiti. Od mrtvih civilistov še niso vseh identificirali. , i Policija ni mogla do ranjenih in umirajočih, ker je bilo nekaj časa streljanje premočno. Po u-kazu predpostavljenih policija in gasilci niso šli globlje v črno naselbino, da ne bi padli v zasede. Tako je okoli ene ponoči gorel cel blok na E. 123 St., in Superior Avenue, pa gasilci niso mogli blizu zaradi streljanja. Po poročilu prič je začela streljati na policijo skupina petih črncev, oboroženih z vojaškimi puškami in opremljenih s pasovi s strelivom. Ko je policija pritisnila od vseh strani proti njim so se zatekli v stanovanjsko hišo na 1383 Lakeview Ave. Po več urah obleganja in streljanja med člani tolpe in policijo je poslopje začelo goreti in je zgorelo. Po boju so našli ob zidu poslopja tri mrtvece, eden pa naj bi bil v samem poslopju. Maj. gen. Sylvester T. Del-Corso, poveljnik Narodne garde, ki je prihitel v Cleveland iz Akrona na razgovore s policijo, je izjavil, da izgleda po podatkih oblasti, da je bil sinočni črnski napad v Clevelandu del splošnega načrta za vso deželo, ki so ga izdelali črni nacionalisti. /z Clevelanda in okolice Pobiranje asesmenta— Jutri je 25. v mesecu, ko društva običajno pobirajo asesment. Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala jutri, v četrtek, od 5. pop. do 8. zvečer asesment v šoli sv. Vida. V bolnišnici— Dr. James Nousek Jr., sin Mr. in Mrs. James Nousek Sr., 17621 Schenley Avenue, je v Cleveland Clinic srečno prestal operacijo. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Pogreb— Pogreb pok. Henryja F. Zor-rr.ana, o katerega smrti smo poročali včeraj, bo jutri, v četrtek, ob 9.15 iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Križa ob desetih, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru oo danes od 2. popoldne do 9. zvečer. Pokojnikova hčerka Janice bo priletela na očetov pogreb iz Afrike, kjer je v Mirovnem zboru delala v Malaviju. Danes odpro White City— Danes popoldne ob 1.30 bodo odprli kopališče v jezeru Erie pri White City. ( iLa Zelenjavo, sadje in sočivje uničujejo BRUXELLES, Belg. — Pri-ielek sočivja, zelenjave in sadja ,e letos tolikšen, da v državah Skupnega trga ne vedo kam z njim. Da ne bi prevelika ponud-oa znižala preveč cene, so začeli pridelek enostavno uničevati. V istem času strada v raznih ielih sveta na milijone ljudi, posebno otrok, žena in starčkov. Vojne konec tekom pol leta? WASHINGTON, D.C. — V Pentagonu krožijo govorice, da ahko stavimo 1:7, da bo vojne v Vietnamu konec še pred umestitvijo novega predsednika ZDA 10. januarja 1969. — Oceansko pristanišče Montreala je dejansko 100 milj od Atlantika. ■ Zadnje vesti MOSKVA, ZSSR. — Tu je bilo uradno objavljeno, da se bodo do srede prihodnjega meseca vršile v zahodnem delu ZSSR obsežne vojaške vaje, pri katerih bodo sodelovale tudi rezervne enote. Področje vojaških vaj sega neposredno do meje ČSR. PARIZ, Fr. — Danes je prišlo do ponovnega sestanka med zastopniki ZDA in zastopniki Severnega Vietnama. Nihče ne pričakuje od njega kakega tre nutnega uspeha. Obe strani vojskovanje v Južnem Viet namu nadaljujeta v doseda njem obsegu. SAIGON, J. Viet. — Enote ame riške 9. pehotne divizije so za vrnile napad rdečih na Saigon s področja Mekongove delte. V drugem spopadu v bližini Saigona je padlo preko 60 rde čih, medtem ko so bile ame riške izgube majhne. Do bo jev je prišlo tudi v severnem delu Južnega Vietnama na področju Da Nanga. CINCINNATI, O. — Sinoči je prišel sem na povabilo guv. Rhodesa na konferenco guvernerjev predsednik L. B. Johnson. V svojem kratkem govoru je poudaril, da njegova vlada ne bo pristala na nobeno koalicijsko vlado v Saigonu in sploh ne na nobeno vlado, ki bi bila Južnim Vietnamcem usiljena. Ameriška Domovina 8117 ;ialr Ave. — Hinder ion 1-06211 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: E* Združene države: l $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I mcMtt Ka Kanado in deželo izven Združenih držav: L $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto I"" SUBSCRIPTION RATES: ” United States: , r ; , . i $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: i $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months f Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 8S No. 141 Weds., July 24, 1968 politiko, ki podpira ruske satelite v boju za neodvisnost od Moskve! Tako se je pokazalo, da domača komunistična hladna vojna vpliva tudi na hladno vojno v Evropi. Dokler bo trajala za železno zaveso, ni dosti upanja, da se bo polegla v zahodni, svobodni Evropi. Za železno zaveso bo trajala še dolgo, saj se sateliti ne bojijo danes Moskve tako, kot so se jo bali pred leti. Brandt ima edino tolažbo v tem, da socijalistične stranke ne odobravajo ruske politike do Zahodne Nemčije. Mislijo, da bi morala bolj vpoštevati Brandtove cilje. To bo imelo še drugo posledico: stiki med komunističnimi in socijalističnimi strankami se ne bodo zboljševali. To bo med drugim bolelo tudi Tita, ki se stalno napenja, da bi pospešil prijateljstvo med socijalisti in komunisti. Tako se bo podrla še druga njegova ideja. Ima res dosti razlogov, da je postal tako čemeren. i Na kratko povedano : Čim bolj se zahodna Evropa trudi, da bi omejila hladno vojno z ruskinu sateliti, tem bolj tp gleda postrani Moskva in tem manj ji je na dobrih stikih z Zahodom. I. A. Pennsylvanski prepihi (Poroča Majk) ' ‘ - Hladna vojna v Evropi Hladna vojna med kontinenti je očitno ponehala. Ni je še čisto konec, pa vendar se je unesla do take mere, da jo komaj še opazimo. Močno se je namreč spremenila zunanja politika obeh glavnih sil v mednarodnih odnosih: Amerike in Rusije. Amerika ima svoje razočaranje v Vietnamu, doma pa dosti volivnih skrbi, Rusija pa ne more napraviti reda med komunističnimi strankami in to hromi njeno zunanjo politiko. Zato pri nas radi mislimo, da je hladna vojna ponehala po vsem svetu, pa ni tako. V Evropi traja na primer še kar naprej, morda je še celo nekoliko zaostrena, vendar ne toliko, da bi utegnila postati nevarnost za novo svetovno vojno. Evropska hladna vojna ima svoj vzrok in povod v napetosti med svobodnim zahodnim evropskim delom in komunističnim vzhodnim. Hrbtenica hladne vojne so seveda odnosi med Zahodno Nemčijo in Rusijo. Ko je voditelj nemških socijalistov Brandt prevzel vodstvo nemške zunanje politike, si je pred par leti postavil tudi cilj, da zboljša stike med Bonnom in Moskvo, ministrski predsednik dr. Kiesinger ga v tem odločno podpira. Brandt je torej opustil politiko dr. Adenauerja in dr. Erhar-da, ki se za zboljšanje stikov s Kremljem nista ravno napenjala. Brandtova taktika je bila vsaj navidez realna in dosledna. Hotela ni le zboljšanja stikov med Bonnom in Moskvo, ampak tudi stikov med ruskimi sateliti in Bonnom. Brandt je torej hotel istočasno ubiti dve muhi z enim udarcem: približati Nemčijo Moskvi in moskovskim satelitom. Pokazalo se je kmalu, da je to zelo tvegana taktika, ki nič ne vpošteva, ali vsaj premalo vpošteva, kaj bodo na Brandtovo taktiko rekli v Kremlju. Da je bila tveganost prevelika, se je pokazalo prav v zadnjih tednih. Moskva je namreč objavila nepričakovano celo vrsto diplomatskih dokumentov, ki jih je dobila iz Bonna, moskovsko časopisje je pa dodalo dosti kritične komentarje. Brandta je to hudo ujezilo. Saj so vse nemške diplomatske note na ruski naslov imele le en cilj: ublažiti napetost med obema državama. Poteza kremeljske diplomacije je v s e napore ubila z enim mahom. Med Moskvo in Bonnom so zavladali nekdanji hladni odnosi. Brandt upravičeno misli, da Moskvi ni sedaj nič do dobrih odnosov do Bonna, in ima prav. Če bo dosleden, si bo tudi moral priznati, da je to deloma zakrivil tudi sam. Ko se je Brandt potegoval za boljše stike z ruskimi sateliti, je imel kar lep uspeh. Romunija je obnovila redne diplomatske zveze z Bonnom, Madžarska je tudi za tak korak, čaka samo na primerno priliko. Praga ni daleč od podobnega stališča, Brandt se pa napenja, da bi podobno razpoloženje ustvaril tudi v Varšavi. Brandta ni podpiral pri taki politiki samo nemški kancler dr. Kiesinger. Kar odkrito so jo hvalile tudi vse socia-jalistične stranke po vsem svetu. Saj so vse že site “partijske hladne vojne” med socijalisti in komunisti. Je pa tudi dosti komunističnih strank, (na primer italijanska, jugoslovanska itd) ki mislijo, da morajo socijalisti in komunisti iskati živahnejše zveze med seboj. Brandt je torej postal “junak dneva” med socijalističnimi voditelji. To ga je zapeljalo, da je premalo vpošteval, kaj misli Kremelj o njegovi politiki do ruskih satelitov. Kremelj ne misli nič kaj lepega o njej. Zameri vsaki satelitski državi, ki želi revidirati brez soglasja z Moskvo svoje stike z Zahodno Nemčijo. Kako vroča je ta želja, je pokazal slučaj Romunije. V Moskvi so tako zelo zamerili romunski zunanji politiki obnovo rednih diplomotskih zvez z Bonnom, da so obnovo javno napadli. Budimpešti so odkrito “odsvetovali” romunsko taktiko, Pragi pa med drugim hudo zamerijo, da govori vse preveč o novih stikih z Zahodno Nemčijo. Stališče ruske politike nam mora biti razumljivo. Vsi sateliti po vrsti bi radi hodili po svoji poti v komunizem; to se pravi, ruska pot se jim ne zdi dobra, to pa smatrajo v Kremlju kot klofuto njihovemu komunizmu. Odtod izvira hladna vojna za železno zaveso. Sedaj ti pa pride nemški zunanji minister s politiko, ki očitno podpira satelitske želje po večji samostojnosti tudi v mednarodni politiki. Kaj pa potem še ostane Kremlju, ako bo vsaka satelitska država vodila svojo neodvisno zunanjo politiko? Kakšen pomen naj ima potem še Varšavska obrambna zveza? Ali ne bo povečana nevarnost, da bosta tudi nemški Ulbricht in poljski Gomulka spremenila svojo politiko do Bonna. Njuna dosedanja politika se je namreč do pičice krila z rusko. Da se Moskva v domači komunistični hladni vojni ne počuti dobro, je jasno, saj tega ne tajijo niti v Kremlju. Pa ti pride sedaj nemški zunanji minister Brandt in vodi tako uaumiiimnnmnuiiHHUiiniiimimiuuimuiiiiinniiiiiiuui Pittsburgh, Penn. — Čim bolj se pomičemo po času k zaključku tega dvajsetega veka, tem bolj so od dneva do dneva čudne razmere po svetu. Mislil bi kdo, da bi moralo biti bolje, pa ni. Saj je človeštvo šlo že skozi toliko trdih in žalostnih preizkušenj, bi bilo misliti, da so ga preizkušnje izučile in izmodrile — ali so ga? Na to vprašanje odgovarjajo politične in druge razmere današnjih dni. Gospodarske, ideološke, politične in racionalne ideologije so tako različne in ene drugim tako nasprotne, da je trenje med njimi od dneva do dneva večje. Dogovori, pogodbe nimajo več veljave. Tisti, ki jih kujejo in sklepajo jih sami ne vpoštevajo. Od dneva do dneva se ravnajo kakor po vremenu, stalnosti ne poznajo nikjer. Zadnje mesece je zlasti po za-padnih demokratičnih deželah (kolikor se jih da upoštevati kot take) politično življenje zelo razruvano in napeto. To pozvročajo največ mednarodna gospodarska trenja. Tekmovanja v tehnikah izboljšujejo in zvišujejo proizvodnje. Slednje se dvigajo od leta leta. Vsega je več, kakor more svet použiti. To izpodnaša ene na trgu in stalnost se ruši. Čutijo to večji, tembolj seveda mali, ker jim to uničuje obstoj. Te krize rešujejo zopet vsak po svoje. Dvigajo ene, kjer mogoče, znižujejo stroške pri proizvodnjah, tu pridejo na vrsto delavci, ker znižanje stroškov pri proizvodnjah, jim znižuje zaslužek. Ko-nečno, ko se to kolo preureje-vanj (po sebičnih čifutskih načinih) obrne na okrog, vsi trpijo in v novih godljah so. Taki slučaji ustvarjajo splošno nezadovoljstvo proti predstavnikom oblastij in vlad. Vse se pritožuje in zabavlja. Vse zahteva sprememb v vladah in drugod. Zahtevajo nove volitve, nove vlade. In po volitvah, je tu pa tam nekaj sprememb, a kmalu so zopet na starih potih, nekaj po lastnih krivdah, nekaj po krivdah drugih dežel in zopet nastanejo novi politični viharji, ker “pečenih golobov” nobena sapa, noben veter ne pri-piha. V takem položaju je svet in v takem položaju smo tudi mi v naših Z.D. Zraven imamo še druge socialne težave. Vsak stan je organiziran, doli od pometačev, gori do naj višjih uradnikov in profesijonistov. Vsak stan ima že svojo unijo. Če dobijo v eni uniji kak “kvoder” poviška, v drugih unijah jutri zahtevajo tudi in največkrat še malo več. Kje se bo jemalo? Tisti, ki plačujejo pravijo: Ne moremo. Nastopi , oblast in poziva sporne stranke k spravi. Tudi oblasti imajo sitnosti z uradništvom. Saj se vsi stanovi poslužujejo stavk. Kako jih oblast rešuje? Ali zna čudeže delati? Take moči Bog politikarjem ne daje, kar tako. Kako potem? Rešujejo jih po svoje, namreč, če vidijo da javnost sočustvuje z zahtevami, istim ugode, javnost inmnininniunMMflmmiinnn»iMii»iiiniiiiiitti*jiifiiiffiiiinii pa obdavčijo. Mislijo si, če tako želite damo, plačali boste pa sami. In tako take sitnosti v vseh slučajih sežejo zopet in zopet v naše žepe in stroške za iste nosimo vsi, hočemo ali nočemo. Letos smo v volilnem letu. V Ameriki imamo v teh časih gospodarskih, političnih in drugih sitnosti, več kakor jih moremo prav rešiti. Kandidati obljubljajo vse vprek, kako bodo rešili, to in ono. Vsak ima svoje vrste “žavbe” za vse bolezni. Od mesta do mesta, potujejo po vseh državah, kakor so nekoč v prejšnjih časih vozili s kakim kljusetom zdravila (country doctors) , ki so pomagala za vse bolezni in slučaje. O yes, ta in eni obljublja, da bo uredil to in ono, znižal izdatke, da ne bo vedno višjih davkov, itd., itd.! So izjeme, nekateri pošteno mislijo. Niso vsi enaki, taki so razočarani potem, ko padejo bremena dolžnosti na njihove rame. A mnogo je tudi takih, ki si mislijo, glavno je, da pridem k skledi, kako potem, to prepuščam bodočnosti... Uspešno reševanje vseh sitnosti in težav, ki nas tarejo se tičejo nas vseh. Brez sodelovanja javnosti in vsakega izmed nas ne bo prave rešitve. Vsak izmed nas bi moral sprejeti na svoje rame del težav, potem bi bil uspeh. Drugače ne. To se tiče vseh od najvišje glave, doli do najnižje. Čudež je le, da se tega ne zavedamo! * TEŽAVE V JEKLARSKI INDUSTRIJI. — Združeni jeklarski delavci (United Steelworkers), so zahtevali pred mesecem mezdno povišanje povreč-no okrog 90c. na uro. U.S. Steel družba, zaposluje po svojih topilnicah in drugih delavnicah okrog 450,000 delavcev. Po poročilih vladnega delavskega urada prejemajo jeklarji povprečno $3.71 na uro. Družba U. S. Steel pa omenja, da jo delavci stanejo z vsemi obligacijami kot prispevki za starostno pokojnino in razne zavarovalnine do $4.93 na uro. Zato ugovarja, da zahteve so previsoke. Dosedanji dogovor poteče sredi meseca augusta. Upanje je, da se bo zahtevi ustreglo, vsaj delno, če popolnoma, bo odvisno od pogajanj. Pri tem sporu, če se bo zavlekel bo dosti političnih prerekanj, ker pogajanja potekajo tik pred volitvami. Težave delajo temu tržno tekmovanje tujezemskih jeklarskih podjetij, ki nudijo za jeklo nižje cene, kakor jih morejo pri obstoječih razmerah naše ameriške jeklarne. Mnogo jekla uvažamo zadnja leta iz Japonske, ki kljub temu, da je nanj precejšna uvozna tarifa, pride še vedno ceneje, kakor domače jeklo, ker tu radi visokih plač, jeklo stane več. Konkurenco nam dela po raznih evropskih dežalah rusko jeklo, ki ga radi političnih ozirov ponujajo nalašč za nižje cene. Tako ima naša trgovina na tujih trgih tekmece. Sicer naša višina tega izvoza ni tako visoka in radi tega ne tako pomenljiva, ker radi Vietnama potrebujemo dosti jekla za lastne potrebe. Prav radi tega je upati, da bodo jeklarjem ustregli, kar zahtevajo, če tudi drugače ne radi. — Naj zadostuje za danes, pa še drugič kaj o čem drugem. Stari Majk -----o------ Kam v nedeljo? Vsi na Slovensko pristavo! Cleveland, O. — V nedeljo, 28. julija, vabi Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti na svoj letni piknik na Slovenski pristavi. Še ni dolgo tega, ko se j p nekdo pritoževal, da je piknik enak pikniku in da so se jih ljudje že naveličali. Mirno lahko rečemo, da je piknik Slovenske šole iz Collinwooda vsako leto nekaj posebnega. Pridite že zgodaj, da se bodo otroci lahko do 5. ure že nakopali. Ob petih bomo imeli pete litanije pri Spominski kapelici na Orlovem vrhu. Slišali bomo tudi kratek govor pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana. Marijo Pomagaj bomo prosili za zdravje našega župnika v pokoju preč. g. M. Jagra, ki je vsako leto tako rad prišel na Slovensko pristavo in prepeval Mariji v čast, sedaj je pa že delj časa težko bolan. Prepričani smo, da se mu bo zdravje zboljšalo in da ga bomo še pozdravili na Slovenski pristavi. Molili bomo tudi za pokojnega dobrotnika naše Slovenske šole g. Ernesta Terpina. Na vsako našo prireditev je vedno z veseljem prišel in vselej tako lepo poročal o uspehih naše šole v Ameriški domovini. Bog mu daj večni mir! Po pobožnosti bodo otroci imeli nagradno tekmovanje, mi se bomo pa ob veselih zvokih Avsenikov prijetno okrepčali v hladni senci. Uspeh piknika je zelo važen za našo šolo, ker je skoro edini vir dohodkov. Nikoli ne nadlegujemo slovenskih trgovcev ali društev za pomoč. Seveda z hvaležnostjo sprejmemo vsak dar, kadar se nas kako društvo spomni. Zato vas še enkrat lepo vabimo, pridite v nedeljo na Slovensko pristavo in pomagajte Slovenski šoli, da jo bomo še par let imeli. Na svidenje! Za odbor staršev Frank Urankar -----o------ Kovice iz Loraina v Ohiu LORAIN, O. — Vsakemu se enkrat stečejo leta, steče življenje, pa naj bo doma ali na poti, v postelji ali na plesu! Vsi pridemo na vrsto in vendar nam je hudo, ko se poslovi tako nenadno kdo od starih znancev iz naše srede. Tako se je pred par tedni podal na počitnice v Kalifornijo rojak John Kozjan in njegova žena ter njun sin Edward s svojo ženo. Vozili so se z avto 8 dni, predno so prišli v Kalifornijo. John se ni dobro počutil, pa se je z ženo z letalom vrnil domov. Z letališča Hopkins pri Clevelandu, kamor je priletel iz Kalifornije, se je podal domov, kjer pa se ni dobro počutil. Odšel je v bolnišnico v Lorainu, kjer je 12. julija zatisnil za vedno svoje oči. Bil je 77 let star in bi bil prihodnje leto z ženo Angelo, roj. Pogorelc, praznoval zlato poroko. Pokojni je bil rojen v Steeltonu, Pa., pa se leta 1913 preselil v Lorain, kjer je do svoje upokojitve leta 1959 delal pri U.S. Steel Co. Bil je član Društva Ameriški Slovenci št. 21 ADZ, Društva sv. Cirila in Metoda št. 101 KSKJ in Društva Bled št. 17 SNPJ, bil je faran slovenske fare sv. Cirila in Metoda ter delničar Slov. nar doma. Posebno znan je bil pri ADZ, ker se je udeležil več njenih konvencij, med njimi tudi zadnje. Zapustil je ženo Angelo, hčer Angeline Voytka in sina Edwarda, vnuke in vnu-1 kinje ter sestro Ano Kaine. Pogreb je bil v ponedeljek, 15. julija iz J. Bodzash pogreb, zavoda v cerkev sv. Cirila in Metoda, kjer je župnik rev. L. Rupar opravil sv. mašo, nato na domače pokopališče na Kalvariji. Pogreba so se poleg velikega števila domačinov udeležili tudi predstavniki ADZ iz Clevelanda. Dragemu pokojniku naj sveti večna luč, njegovim sorodnikom ob tej nenadni izgubi iskreno sožalje! * Za 4. julija so pripravili drugič zapored tu krasno parado, ki so se je udeležil tudi Slovenski narodni dom. Rojak Edward Kos je na lepo okrašenem vozu s svojimi otroci igral živahne polke in valičke v tako navdušenje gledalcev in sodnikov, da je bila Slovencem priznana prva nagrada. Na vozu Slovenskega narodnega doma v sprevodu sta se vozila tudi dva zastopnika SND, prvi tajnik Louis Balant in prvi blagajnik John Buchar. Dom je bil ustanovljen leta 1917 in se je v njem srečavalo, zabavalo in vzgajalo že več slovenskih rodov. L. Balant ------o------ Pionirka z Zahoda piše Valley, Wash. — Drago uredništvo Ameriške Domovine! Naj se Vam še jaz oglasim s par vrsticami z daljnega Zapada, iz države Washington, kjer še vedno živi manjše število slovenskih rojakov. Kaj naj Vam najprej napišem? O vremenu, seveda, o katerem se običajno znanci najprej povprašajo. Letos imamo precejšnjo vročino in sušo. Toplomer kaže od 90 do 100 stopinj F., kar je že precej. Farmarji imajo lepo vreme za sušenje sena, katero se dobro in hitro suši. Saj še pregovor pravi, da se seno dela pri soncu! Obeta se nam srednje dobra letina, ker smo spomladi imeli sušo in dolgo mrzlo vreme. Šele proti koncu maja .smo dobili malo dežja, da sta se opomogla trava in žito. Seveda tistim farmarjem, ki imajo namakovalne naprave, vse dobro raste, ker je toplo vreme, zemlja pa umetno namočena. Vsem pa nihče ne more ustreči, zato moramo biti zadovoljni s tem, kar nam dobri Bog pošlje, ki je še vedno neskončni in edini Vladar neba in sveta! Kot po navadi smo imeli tudi letos procesijo Svetega Rešnje-ga telesa. Mislim, da je v celi naši škofiji Spokane to edina tovrstna procesija. Pri fari sv. Jožefa imamo tudi lastno dvorano, kjer se vrše razne družabne prireditve. Oltarno društvo te cerkve je zelo delavno, dohodki se porabijo v cerkvene namene. Sedaj pa še nekaj žalostnih vesti, brez katerih v življenju pač ne gre. V torek, 28 maja ’68, nas je po več kot enoletnem bolehanju za vedno zapustila moja ljubljena hčerka Rezika, poročena Dodd, stara 55 let. Zahrbtna bolezen — rak na pljučih — ji je končala življenje. Tukajšnji duhovnik Rev. Bernard Schiller je dne 1. junija opravil za pokojno v cerkvi sv. Jožefa sv. mašo in pogrebne molitve, nato pa smo jo prepeljali v Spokane, Wash., ter jo položili k večnemu počitku poleg njenega moža Harryja Dod-oa, ki je umrl pred 14 leti. Krsto je krasilo veliko rož v znamenje prijateljstva in priljubljenosti in tudi svetih maš je bilo mnogo darovanih. Moja pokojna hčerka je zapustila tudi štiri sestre, dva brata, nečake in nečakinje ter več drugih sorodnikov. -i- Dne 3. julija 1968 zjutraj pa je Jack Tomsha našel svojo mater Mrs. Frances Tomsha mrtvo v postelji. Več let je bolehala za srčno boleznijo, kateri je sedaj na nagloma podlegla. — ..■1.1. ■■■.I. I 1^« Tudi za njo je bila sv. maša žadušnica darovana v tukajšnji cerkvi sv. Jožefa in to v soboto, 6. julija, ob devetih dopoldne. Daroval jo je Rev. Bernard Schiller. Po sv. maši je bil pogreb na tukajšnje pokopališče poleg cerkve, kjer večji del počivajo vsi tukajšnji Slovenci. Tudi njeno krsto je krasilo veliko rož v znak prijateljstva in bilo darovanih veliko sv. maš. Pokojna Frances Tomsha je bila mati 14 otrok, od katerih jih živi še deset, šest sinov, Joe, Stanley, Jack, Matt Louis in Leo, ki so nosili krsto pokojne matere na pokopališče, in štiri hčerke, Annie Herman v Salernu, Ohio, Mary Linkie v Che-welah, Agnes Lee v Seattle, Wash., in Elizabeth Gradišek v državi Illinois. Pokojna je zapustila tudi več drugih sorodnikov v Ameriki in v Sloveniji- Zanimiva, a tudi težka je bila njena življenjska pot. Pokojna Frances je bila rojena 25. septembra 1884 v 21ebah — Stešca pri Medvodah, po domače Srba-vjova Franca. Leta 1905 je oče France, ki je že bil v Ameriki, poslal denar za pot za dva sinova: Franceta in Lojzeta in za hčerko Francko. Vsi trije so bili mladi, okrog dvajset let so imeli-Ze leta 1906 se je Frances poročila z Matevžem Tomsha. V tistih pionirskih časih, je bilo v novi domovini še dvakrat tež-,-T., r~TU f _T . V . vTv . y T.T Y-T.T_T^.T_T_7^.T^T.T„7«T_T_T-.T^T_Tj.T_: _r^f_V 2HEBIBKX PPSKQVOT, POGLED NA PISO TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 I Rudi mu je bilo ime. Kako bi drugače odločil oče — visok državni uradnik? Za Janeza ali za Primoža ga ne bodo pokrstili, ko je bil sam prestolonaslednik Rudolf. Ali naj kličejo sina tako odličnega gospoda s kmečkimi imeni? To bi ne bilo spodobno. Zato je bil Rudi tudi vzgojen, kakor se spodobi. Oblečen, kot se za takega sina zagre, v vedenju brez spotike. Do ljudske šole ga je spremljala mamica, do gimnazije mu je nosila šolsko torbo hišna. Strogo mu je bilo naročeno, da se mora odkriti vsakemu profesorju, čeprav ga nič ne pozna. Ta ukaz ga je zapeljal, da je pozdravljal tudi višješolce. Ti so bili v tistem času že brkati, celo bradati možakarji. Časih ga je sošolec dregnil s komolcem, ko je takega brkača pozdravil, in mu razložil: “To je študent, ni profesor! Kaj se mu odkrivaš?” Ko se je nekega dne globoko priklonil študentu s silnimi' brkami in dolgemu kakor nati-ška prekla, je ta študent stopil smehljaje se do njega in ga poučil: Fantič, nikar se ne odkrivaj nam, ki smo študenti kakor ti. Tudi tole gosposko cajnico s knjigami bi že sam zmogel in ti ni treba še hišne na pomoč! Ser-Vus, fantič!” Rudi je zardel do ušes, zardela je tudi lepa hišna. Hitro mu je izročila torbico in izginila. Po tem dogodku si'je. Rudi sam nosil torbico. V šoli se je takoj prvo uro, tako ga je poučil oče, usedel v prvo klop na koncu. V klopi je bilo prostora za šest učencev. Razrednik si ga je z veseljem ogledal in potrdil njegov sedež. Rusobradi profesor je imel veliko zaupanje v gosposke učence. Tam zadaj so se naselili kmečki glavani in za njimi tisti meščanski fantini ki so dodobra poznali Vso Ljubljano in se skozi ljudsko šolo ljudsko šolo pretolkli le s korenitim ponavljanjem. Tak je bil začetek Rudijevega gimnazijskega šolanja. Brez posebnega truda so njegova spričevala imela samo en red, ki se mu pravi “odlično”. V višji gimnaziji se je razžarela pamet tudi kmečkim glavanom. Zlasti dva sta se spustila v tekmo z Rudijem; a ta dva sta brez posebnega napora grozila Rudiju, da ne bo več prvi. Rudija je popadel strah. Res ni bil brez darov, a več je dosegel s pridnostjo. Zato je začel žrtvovati nočne ure za uk, da bi ga tekmeca ne prehitela. Do-tekla sta ga, a Rudi je bil vendar prvi. Ko so abiturienti praznovali slovesno razhodnico, se je je Udeležil tudi Rudi. Prvič je bil v krčmi v družbi svojih sošolcev. Bil je nekam neroden in ves tuj, da so se mu skrivoma nasmihali. Ko je pa pozdravil in zahvalil Uavzočnega razrednika s sijajnim govorom, kamor je vpletel Polno latinskih in grških stavkov, in nazadnje končal s kitico Prešernove “Zdravice”, je omizje zahrumelo in mu zares od srca čestitalo. Ko se je razrednik poslovil, je brž za njim odšel Rudi. Vse prigovarjanje tovarišev ga hi udržalo. Strt in truden je prišel domov. Teden dni je nekam otožen poležkaval, da je očeta zaskrbelo. Odvedel ga je k zdrav-niku. Ta je dognal, da je živčno yes zdelan. Vsaj leto dni naj počiva. Naj ne študira, dokler se ye okrepi. Zares. Ne knjige ne časnika ni mogel brati. Celo leto he. V glavi mu je brnelo, ob knji-ga je napadala omotica. “Počitek in mnogo mora v naravo, v §ozd, na polje!” je bil zdravnikov ukaz. Natančno ga je izpolnil. Lovil je metulje, iskal hroščev, tudi rastlinstva se je lotil ih si nabral lepe zbirke. S tem Je pregnal žvično oslabelost in P° preteklem letu je šel za eno-letnega prostovoljca k vojakom. Telesno in duševno spet čil je odlično zmagoval vojaške vaje in pri naučnih predmetih prehiteval tovariše. Potem je krepak odšel na Dunaj. Na univerzi je ostal prejšnji, dobro vzgojeni, pridni Rudi. Rad je prisluhnil operi, stopil časih v dramo, zelo redko se je za kako uro pridružil akademskim študentom pri veseli večerni popivki. In tako se je Rudi prvi izmed sošolcev poslovil od Dunaja in prinesel domov doktorsko diplomo. Doma ga je mamica objemala in hau močila lice s solzami veselja. Celo oče, resen im trd višji pravni svethik, je. bil ali ganjen ali tako ponosen na sina, da se je dvakrat po' nepotrebnem useknil in z robcem zakril solzo. Tako je Rudi postal mož in ob očetovi roki stopil * po kratkih počitnicah takoj kot pripravnik v državno službo. Tudi v tej je bil vzor, vsem. Ko je po dveh letih dokončal pripravniško dobo, je bil nameščen v podeželskem mestu. Mamica je možu Kudo zamerila, ko se ni potegnil zanj, da bi bil ostal doma. “Ne boj se, dragica, in se mi ne cmeri. Tudi jaz sem obredi tri mala mesta, preden sem prišel v Ljubljano. Življenje tako zahteva. Od klina do klina moraš plezati, preden prideš na vrh.” Slovo mladega doktorja od doma je hotela mamica slovesno praznovati. Povabila je strica, tri svoje sestre — Rudijeve tete — in še nekaj svojih" prijateljic. Čeprav možu vse te poslovilne ceremonije niso bile nič pogodu, se je pač vdal. Mamici je tako velevala silna ljubezen do sinčka edinčka, a nič ni skrivala, da se je hotela z mladim doktorjem tudi postaviti. Zato je bila večerja tako gosposka, da so celo stare tete, n/eščanke bogatih hiš, pri vsaki jedi od začudenja in pohvale sklepale roke in iskale besed, kako bi vse te umetne dobrote zadostno prehvalile. Ko se je bližala večerja koncu, je vstal oče, segel po šam-panjki in goste prisrčno zahvalil, da so se udeležili poslovilnega večera. Potem se je obrnil do sina: “Ljubi Rudi! Poslavljaš se, da kot samostojen mož pri-meš za delo. V trideseto leto stopaš — to je Gospodovo leto. Dozorel si. Nič več ti ni treba ne mojega ne maminega vodstva. Bodi varuh pravice, a nikoli ne pozabi iljubezni do vseh, ki zaidejo Bog s teboj na poti skozi življenje!” Šampanjka je počila, družba je ganjena pozdravljala poslavljajočega se doktorja. Sin je pretresen odgovoril: “Oče, vse doslej si mi bil vzor delovnega in pravičnega moža. To mi ostaneš do smrti!” Večer se je zategnil prek polnoči. Slovo samo je trajalo lep čas, saj. so tete Rudija poljubljale, mu stiskale roke in mu prerokovale sijajno prihodnost. Ko so gostje odšli, je mamica spremila Rudija v njegovo sobico in mu, žareča od šampanjca, skrbno naročala: “Rudi, lepo te prosim, pazi, da te ne ujame kaka ženska. V malih gnezdih so na take, kot si ti, kakor ose na med.” “Lahko noč, mamica!” je rekel Rudi nekam malomarno z rahlim nasmehom in si pričel slačiti suknjič. Mamica je odšla, dasi nerada, in pri vratih še enkrat ponovila: “Pazi, pazi!” (Dalje prihodnjič) LEPO PROSIMO: Poravnajte zapadlo naročnino že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj. Hvala! Julija Meredith je oblekla za ta večer svojo smaragdno zeleno obleko, ki je zelo pristajala njenim živahnim očem, temnim lasem in bledemu obrazu. Prižgala je vse luči v dnevni sobi, poravnala blazinice na kavču, a eno izmed njih je predela na udoben moder naslanjač. V drugem, prav takšnem naslanjaču je sedel mož Charley. Malo predtem je prišel domov, se okopal, preoblekel in vzel časnik. Videti je bil zdrav in svež. Trudila se je, da bi ne bila preveč zaposlena s pripravami, ker bi Charley sicer lahko pomislil, da ji je obisk Coltonovih tako pomemben. Vedela je, da ima Charley rad Sama in Angelo Colton. Bila sta idealna soseda, zakonski par z dvema dobro Vzgojenima otrokoma. Prijateljstvo z njima je bilo prijetno. Charley je bil včasih ljubosumen, zdelo se mu je, da je njegova žena v svoji prirodnosti z ljudmi preveč prijazna. Tedaj je utihnil in ostal tako nem ves večer. Pozneje, ko sta gosta odšla, je Julija čutila, da komaj zadržuje jezo. Včasih je tudi izbruhnil. Ko je na vratih zazvonilo, je Charley odložil časnik. Zena se mu je nasmehnila in odšla k vratom. “Končno!” je vzkliknila. — “Srečna sem, da sta se vrnila.” Prisrčno je objela Angelo. Nato se je vzpela na prste in poljubila Sama na lice. “Vstopita in sedita! Imenitna sta videti, vsa sta porjavela. Kaj je v Italiji avgust tako sončen?” Sam je razdelil darove, ki sta jih prinesla iz Italije. Charley je ponudil pijače. Julija je raztrgala ovoj svojega darila in našla v njem lepo, veliko slamnato torbico. “Oh, kako je lepa!” je vzkliknila. “Iz Firenc je,” je rekla Angela. “Mesto je lepo kot sanje. Poleg tega lahko tam kupiš čudovite stvari iz slame in iz usnja. Ne moreš si misliti, kako so lepe.” Julija je odprla svojo novo torbico in našla v njej smešnega majhnega oslička, prav tako iz slame. “Kaj je to?” je smehljaje se vprašala. “To je Samova podoba!” je rekla Angela. “Zares sta čudovita!” je vzkliknila Julija. Medtem je Charley odvil svoje darilo: lepo usnjeno škatlo, v kateri so bili gumbi za manšete. Tudi on je vzkliknil od presenečenja. Darilo ga je navdušilo. “Sedita že, popij ta kaj in pripovedujta o svojem potovanju po Italiji! Kdo ve, morda se bova tudi midva nekega dne odpravila tja.” Coltonova sta pripovedovala o svojem potovanju. Angela je navdušeno opisovala neko cerkev v Raveni. Julija je opazovala Sama, kako je smehljaje se in z zanimanjem gledal svojo ženo. To je zelo neumno od mene, je pomislila Julija, saj sem odrasel človek in vem, da moram svoje življenje in svojega Char-leya jemati takšna, kot sta. Tega, da je Charley ljubosumen, če ona posveti več pozornosti komu drugemu, in da ne mara otrok, ni mogoče spremeniti. S tem se mora sprijazniti. Ona je to že tudi storila. Vendar je vedela in tega ni hotela priznati niti sebi: komaj čaka, da gre Sam pozno popoldne mimo njunega vrta in obstane, da bi občudoval njene vrtnice. Ona tedaj presenečeno dvigne glavo, kot da ga ni pričakovala. Ob pogledu na vitkega, nasmejanega in prijaznega moškega ji je tako tesno pri srcu, da se ji “Dober večer, Sam,” zatakne v grlu. “Oprostite, moram v kuhinjo,” je rekla in izpila svoj kozarec ter odšla, a se je zopet kmalu vrnila. Angela je dalje veselo pripovedovala o Sorrentu, kjer je hotel zgrajen na grebenu, visoko nad Sredozemskim morjem. S Samom sta sedela v mraku na balkonu svoje sobe, pila “cinzano” in opazovala brezkončno modrino. “Na eni strani sva videla obrise Caprija, na drugi Neapelj. Teh srečnih trenutkov ne bom nikdar pozabila.” Živahen pogovor je tekel dalje. Nenadoma je Julijo prevzel občutek globoke osamljenosti. Tako si je želela, da bi tudi ona s Charleyem doživela kaj takega. Opazovala je Charleya, ko je točil pijače, in zdelo se ji je, da so njegova usta nekoliki mehkejša in brada manj toga kot sicer. Charley in jaz morava vsekakor potovati v Italijo, si je mislila. Naredila bova načrt, naročila sobo, morda se bova tudi nekoliko učila italijanski — to bo čudovito! V Benetkah, v Rimu, v Florencah bova morda našla to, kar sva izgubila: recept za srečo. — Krožnik s pecivom je postavila na pladenj, na katerem so bile že skodelice za kavo. Kuhinja je prijetno dišala po kavi. Julija je zopet stala pri štedilniku in čakala, da bi kava zavrela. Nenadoma se je ob njej pojavil Sam. Pobral je krožnike in jih prinesel v kuhinjo. Trenutek ga je molče gledala. “Hvala,” je slednjič rekla in vzela krožnike. “Lahko še kaj pomagam?” je vprašal Sam in se smehljal. Seveda, to je prijazen sosedni nasmeh, je pomislila. Ne sme si delati nobenih utvar. No, zavedela se je, da ji je za trenutek zastal dih . . . “Angela pripoveduje Charleyu o Benetkah,” je rekel Sam. Poskušala se je nasmehniti. “Kava bo kmalu kuhana j lahko odneseš pladenj v jedilnico.” Hotela se je pošaliti: “Kaj bi počela jaz brez tebe?” , Nenadoma se je zavedela, da Sama Coltona ljubi, da ga spoštuje, da ga obožuje. “Še nekaj je, česar ne bom nikdar pozabil,” je rekel Sam. “Z Angelo sva se peljala z vlakom od Neaplja do Rapalla. Dolgo potovanje, od poldneva do pozne noči. Na obeh straneh proge so cveteli oleandri, beli in rožnati.” Julija ga je pogledala. Tudi on jo je gledal in se smehljal, a njegov pogled je bil nekje daleč. “Zvečer sva se peljala skozi Piso. Samo mimogrede sem lahko pogledal na viseči stolp. Želel sem si, da bi ostal tam en dan, a bilo je prepozno, da bi spremenila program potovanja.” Resignirano je skomignil z rameni. Postala je žalostna. Da! Ko je prepozno, potem gre človek po določeni poti. Ali je morda hotel povedati, da tudi on pozna neizpolnjeno hrepenenje? Ali je le ona tako razumela njegove besede, ker si je tega želela. “Pazi!” je rekla. “Pladenj je težak.” Vzel je pladenj in ga odnesel v sobo. Zares sem neumna in smešna, si je mislila. Dva majhna kozarca vina in že sem pijana. Rada imam oba, Sama in Angelo, si je govorila. Vesela sem, da sta srečna v zakonu. Vem, da je tudi moj in Charleyev zakon v glavnem dober. * Ko sta Coltonova odhajala, sta Julija in Charley stala na pragu in gledala za njima. Julija je prijela Charleya za roko. “Bil je lep večer,” je rekla. Charley se je molče odmaknil. Pričela je tiho mrmrati kot vedno, ko so ji v oči silile solze. “Ali moraš ljudi vedno postreči z Izbranimi jedmi? Vsem se hočeš prikupiti, samo meni ne!” Odgovorila je, kot je v zadnjem času vedno odgovarjala: “Skupaj bova v dobrem in slabem, v sreči in nesreči. Jutri ti bom pripravila tvojo naj ljubšo jed: pečenega piščanca s krompirjem.” “Dovolj mi bo tudi sendvič,” je mrmral on. “Danes sem preveč jedel.” Julija se je silila, da bi se nasmehnila. A to je bil krčevit, nenaraven smeh, ki ji je ostal na obrazu kot zmrznjen tudi potem, ko je Charley odšel v sobo in jo pustil samo v kuhinji pri pospravljanju. Pozneje je odšla v sobo in sedla v drugi naslanjač, nasproti Charleyu. Nekaj imava vendar skupnega, je pomislila, imava enaka fotelja. Na mizi je še vedno stal osliček. Ime mu moram najti, je pomislila Julija... F. Sabath ...o Dunaj gleda z mešanimi občutki proti Pragi DUNAJ, Avst. — Če izpustimo Zahodno Nemčijo, gotovo nobena dežela ne sledi dogodkom v Pragi s tako pozornostjo kot Avstrija. Avstrija ima dolgo skupno mejo s Čehoslovaško, zveze med obema deželama ni mogla zamoriti ne Masarykova ne rdeča Čehoslovaška. Še vedno so med češkimi komunisti bivši češki socijalisti, ki so se kdaj družili z avstrijskimi sodrugi v isti stranki. Poleg tega je sosedstvo rodilo celo vrsto obmejnih gospodarskih stikov, ki jih tudi nesposobnost režima A. Novotnega ni mogla uničiti. Prijateljskih zvez med levičarji v Pragi in na Dunaju je torej dosti. Zato je razumljivo, da na Dunaju želijo vsi brez izjeme, ne samo avstrijski socijalisti, vse dobro češkim naporom, da ustvarijo lastno por v socijalizem. Kot druge mori tudi Avstrijce vprašanje, ali ne bo novi češki režim podlegel ruskemu pritisku. Mnenja o tem so na Dunaju zelo deljena, vendar je optimistov več kot pesimistov. Seveda želi avstrijska vlada pomagati češkemu režimu, kar se le da. Veliko pa narediti ne more. Avstrijski zunanji minister je že govoril s češkim v Bratislavi, seveda le o tem, kako bi Dunaj in Praga poravnala razne sporne gospodarske zadeve. Morda so bili ti uradni razgovori le zavesa, ki so se za njo vršili čisto drugi, politični razgovori. Vsekakor je avstrijska vlada izjavila, da njeno zanimanje za ureditev spornih predmetov ne pomeni želje, da bi se vse skupaj kmalu uredilo. Tempo pogajanj je torej prepuščen Pragi. V Pragi so to gesto dunajske politike zelo dobro razumeli. ---------------o------ Draginja gre svojo pot WASHINGTON, D.C. — Raven cen se je v prvih šestih mesecih dvignila za okroglo 2%, kar pomeni 4% na leto. Med tem so se plače in mezde dvignile v prvem tri^eštru za 5.8%, vidru-°gem pa za nad 6%. Sedanja'mez-dna pogajanja, na primer v jeklarski industriji, napovedujejo, da se naraščanje plač in mezd ne bo zaustavilo. To se pravi: plače in mezde naraščajo za 50% hitreje kot cene in seveda tudi hitreje kot delovna storilnost. Vse to je dalo odboru za stabilnost cen, ki ga je Johnson ustanovil pri svojem kabinetu, povod, da je ponovno naslovil na unije in podjetja poziv, naj zavrejo naraščanje mezd ter plač in seveda tudi cen. Če smemo kaj dati na skušnje, bi rekli, da je sedanji poziv ravno toliko vreden kot vsi prejšnji. Prejšnji so vsaj vživali Johnsonovo podporo, sedanji pa še tega nima. Sicer pa, kdo bo na Johnsonov podpis kaj dal, ko ve, da bo 20. januarja zgubil svojo veljavo. Ne bi vsega tega, navajali, ako ne bi številke podprle našo napoved, da zadnje povišanje davkov ne bo takoj rodilo posledic, ako jih bo kaj. Če se bodo posledice pokazale, se bodo šele prihodnje leto. Šele takrat bomo videli, ali lahko upamo na tako stabilne cene, kot so bile med leti 1955 in 1965. Bojimo se, da bomo morali na podobno desetletje čakati morda tudi celo desetletje. Med tem nas bo pa tepla draginja po vseh pravilih. .....o -....- Evropske ladjedelnice tekmujejo z japonskimi ROTTENDAM, Hol. — Evropske ladjedelnice so začele zniževati cene, tako ponujajo za nekatere ladijske gradnje do 20% nižje cene kot japonske. Posledice tega je, da so v zadnjih mesecih dobile že vrsto naročil, ki so šla preje na Japonsko. Evropski graditelji ladij imajo obilnejšo skušnjo in lahko nudijo naročnikom tudi večjo in boljšo izbiro, kot trdijo v tukajšnjih ladjedelnicah. Glavni vzrok je vendar v stalno naraščajočih plačah in cenah surovin na Japonskem. Te so bile pred 3 leti še sorazmerno veliko nižje od onih v Evropi in seveda še bolj v Ameriki. Sedaj so plače porastle v taki meri, da je razlika z onimi v Evropi sorazmerno majhna, s tem pa je nastopila možnost učinkovitega tekmovanja. Japonska je prva začela graditi supertankerje s 100,000 in sedaj že s preko 200,000 tonami. V tem menda še vedno vodi, v ostalih vrstah ladij, pa je Evropa zopet uspešno v tekmi. V zadnjih mesecih so evropske ladjedelnice dobile naročila za 24 novih velikih ladij. Motki dobijo delo Custodian — Middle-aged 11-suite apartment. Lake Shore Blvd.; part rent free. Call KE 1-8092. (14% Ženske dobijo delo Help wanted — Female Girls 30-40, for Westlake area. Good pay, short hours. Car needed. Please call: 331-4048. . (144) MALI OGLASI V najem Oddamo 4 neopremljene sobe, mirnim ljudem srednje starosti, zgoraj, Blizu E. 185 in E. 200 St. blizu trgovin in transportacije. Kličite 531-0371. (142) Hiša naprodaj za eno družino, štiri sobe, zaradi bolezni in starosti. Kliite 486-5396. (144) V najem Tri neopremljene sobe, kopalnica, furnez. Vprašajte na 1193 E, 60 St., ali kličite HI .2-2009'po 7. uri zvečer. (144) Lastnik prodaja Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinsko hišo, 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se .osebno ali kličite 391-3720. — (30,31,5,6,8,12,14 15 21 22 avg) PRESTAL JE SKUŠNJO — Novo britansko letalo za 10 oseb je prestalo uspešno preskušajo, ko je pristalo in vzletelo s krov.a letalonosilke Hermes. S tem je dokazalo, da potrebuje za vzlet in pristanek skrajno mal prostor. D. RAUL JEN: .IjIJ Mrtvi ognjenik “Če bo treba, če ob kazalo ... kdo bi segal tako daleč! Nikar me ne izpoveduj, rajši ti meni povej, kako si si zamislil življenje! Če dovoliš; kar takole ... umetnik, sicer po božji volji, ampak brez stalnih zaslužkov ... to, dragi moj, ni življenje.” “Življenje! Mar ti živiš? Ali je to, vse to, kar počenjaš, vredno velike besede: življenje! Posli, zaslužek, zabava, vrtiljak samega poslovanja in zabave in užitka, zlaganega užitka, mar je to življenje? ... Prav, ne bom te izpovedoval, svoje življenje pa si bom sam krojil. Nikjer in nikogar še nisem prosjačil milosti in je tudi poslej ne bom.” “Nu, nu, nikar tako burjasto. Ti si umetnik, dobro. Jaz sem gospodarstvenik. Ti ustvarjaš, jaz poslujem. Jaz brez umetnosti lahko živim, ti brez kupcev ne moreš. Toda treba je, da umetnost podpiramo. Podpiram jo tudi jaz. Prosim, samo besedo, pa te priporočim pri znamcih v Ljubljani, celo štipendij bi se našel, načinov podpore je mnogo .. “Pustiva prazno razdiranje, Ignacij. Še enkrat: ali si kupil kmetijo samo zato, da si spravil nekaj denarja na varno, torej iz gole špekulacije? Ali pa si se morda vendarle zagledal v tole čudežno lepoto, ki se ti ponuja tako obilno, kakor da je sam ljubi Bog na široko odprl svojo darežljivo dlan? Povej, Ignacij, ali je v tebi kaj prida človeka, ki mu vendarle ni samo do denarja in do tistih plehkih užitkov, v kakršnih se utaplja dan za dnem večina naše gospode?” Ignacij Orehek se je v zadregi zahehetal. “Saj si mi nastavil kar nož na prsi! Dovoli, da premislim. Še nikoli nisem razmišljal o tem.” “Le premisli, Ignacij! Še boš klican na odgovor!” “A, to se izvrstno čuje. Ti me boš klical na odgovor. Prav, odgovoril bom pod pogojem, da tudi ti meni odgovoriš, če vprašam naravnost: kaj nameravaš z Lenko?” Mirt se je zdrznil in zardel. “Nu, le na dan z besedo! Ali si se zatreskal v njo, ker je — kako bi dejal — golobica in pol? Ali pa imaš — kakor pravite idealisti — lepe in čiste namene?” “Če to ni prazna mlačva slame .. “Prav, pa nič, tudi to je odgovor. Toda meni, Mirt, bi vsekakor zelo ustregel, če bi se neko- CHICAGO, ILL liko določneje izjavil o tem.” “Dovolj tega!” se je ujezil Mirt, vstal in se z rokami uprl ob mizo. “Mar si me zato povabil s seboj, da bom priča tvojega paševanja na kmetiji in da boš povrhu še meni levite bral? Pa če bi že vse drugo bilo, naj ti bo. Nemara se ti hoče take zabave. Toda — Lenkinega imena mi ne izusti več po nemarnem!” Mahoma je bil Ignacij Orehek ves majhen in priliznjen. “Nu, saj nisi ogenj! Saj sva vendar moža! Če ti začnem jaz pripovedovati o dekletih, fant, boš strmel, čeprav si že tako mlad trapal po svetu, kakor si se sam hvalil.” “Jaz, da sem se hvalil?” “Tak nikar ne vzplamti za vsako besedo! Če boš tak, Mirt, ne ostaneva prijatelja.” “Ne ženem se za tem.” “Ti, pa se nemara še boš! ... Mirt, nisem hudoben človek, kakor sodiš. Odprto srce imam in, če je treba, odprto listnico. V Ljubljano pojdi z menoj, službo ti pomagam poiskati, primerno, lepo, lahko službo, da boš zraven še meni lahko v pomoč. Marsikateri lepo urico bova prebila. Zdaj je še čas. Klub, teater, izleti, vesela dekleta ... to bi bilo kaj za tebe, Mirt ne pa puhla kmečka romantika ... Čakaj no, saj nisem nič rekel.” Mirt je zakrilil z rokami. Bebasti Boltek, ki je sedel nedaleč od njiju v senci na travi, se je zahihital. Kako čudna in smešna sta se mu pač videla tujca iz doline, razgreta v razgovoru, od katerega še besede ni razumel! Mirt je opravil. Škoda je bilo tratiti besede. Veliki svet, v katerem je bil videl tolikanj blišča in pošastnih senc, je bil zdaj daleč za gorami in Mirt ni prav nič želel nazaj, odkar je tako preprosto spoznal mik domačih krajev in se nasrkal vonja domačih gozdov. Mali, plitki duh Ignacija Orehka se mu je zazdel kakor gosenica, ki vse obleze, CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE For Sale By Owner — 166th Street-Lathrop Ave. 3 blocks west of Hal-sted. Conv. to everything. LOT — 30 by 125’. $1,900. VI 7-6691. (141) NEAR SAUGATUCK-DOUGLAS AREA — Attractive sm. 3 bdrm. country home on approx. 1% Ac. Country style kitchen. $9,000. CE 6-0633 wkdays 9 to 5. (141) REAL ESTATE FOR SALE INCOME PROPERTY — By Owner — Busy traffic area. Store & three rms. rear. 2nd floor — 7 rms. 3rd floor — 6 rms. Gar., gd. monthly income. $2,000 down. Price: $22,000 472-2574 141) HOUSEHOLD HELP WOMAN OR GIRL — For child care & lite housework. Stay or go. Professional family. 386-6059 (141) MALE HELP ENGINEERS Challenging opportunities with a progressive State Highway Department THE IOWA STATE HIGHWAY COMMISSION NOW HAS OPENINGS IN DESIGN, CONSTRUCTION MATERIALS AND PLANNING Send resume to: PERSONNEL DIRECTOR samo da se napase. Brez besede se je poslovil. “Vsaj zahvalil bi se lahko,” je mrmral Ignacij Orehek, ki je iztočil poslednje kaplje iz steklenice v čašo in jih z naslado posrebal. Tedaj je bil Mirt že na pobočju in se je spuščal v gozd, v sotesko. Ignacij Orehek si je bil zamislil za to popoldne kopico opravkov. Zato je kuhal jezo, ker je Mirt odnesel pete prav zdaj, ko bi ga bil najbolj potreboval. Novi gospodar je začel natančneje ogledovati kmetijo. Od prilike do prilike se je vrnil k mizi in je, občudovan od bebastega Boltka, skrbno zapisoval svoje domisleke in risal načrte, kako bo vse predelal in prenovil. “To se bo kar svetilo,” je rekel Štaknetu, ki ga je spremljal, trudeč se ob palicah, od poslopja do poslopja, od hleva do Slivnika in do prvih njiv. “Pokazal bom, kakšna mora biti prava kmetija... A, da ne pozabim. Stakne: v ponedeljek pridejo zidarji iz doline, dotlej mora biti hiša izpraznjena.” “Bog se usmili, saj ne zmorem, gospodar! Bajta za gozdom, kjer smo nekoč imeli kaj-žarje, je bila predolgo izpostavljena vetru in dežju, to se ne da kar tebi nič meni nič popraviti. Prosil sem tesarja in zida- rja, pa tudi onadva ne utegneta prej, kakor v ponedeljek.” “Povedal sem pravi čas. Meni se mudi, Stakne. Moja beseda pri tej hiši mora veljati!” “Kakor nerad prosim, — vsaj še štirinajst dni odloga, gospodar!” “Vsaj še štirinajst dni!” je prijokala iz hiše Štaknela, ki je bila že ves dan boječe na preži za besedami novega gospodarja. “Oha, v mlin ste mi prinesli!” se je ogorčil gospod Orehek. “Mar je treba take umazanije pri hiši?” . “Ni je treba, res da ne, gospodar. Ostarela sem, oči sem izjokala, trpela sem kakor črna živina, napol sem oslepela, zdaj ne morem več.” “Ne more!” se je vmešal bebasti sin in se nakremžil p o 1 smešno, pol jokavo. “Štirinajst dni odloga, — velja, Stakne! Toda to je moj zadnji odlog. Saj vendar sprevidite: lep dom hočem imeti, snažen hlev, živine nakupim, Stakne, hlev bo spet poln. Kakšne živine, Stakne! še vam bo v veselje, Artnik pa bo zelenel od jeze in zavisti.” “Nemara res,” je pohlevno pritrdil Stakne, oči pa so ga izdale, da misli drugače. “A kaj naj počnem s tole sestradano živadjo, Stakne?” (Dalje prihodnjič) Imenik raznih društev Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis, Leonard Poljšak. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank Česen in Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Fred Krečič, podpredsednik Anton Perusek, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Louis Kastelic. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Hočevar, Fred Krečič, Anton Gorenc, Antonia Stokar. Seje vsak mesec v drugem narodnem domu četrto sredo v mesecu ob 2. uri pop. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Jože Okorn, pod-preds. Frank Majer, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar, Dorothy Sternisa, Barbara Babnik, Mike Vidmar, Andrew Kaučnik. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik John Ažman, podpredsednik Marian Mashel, tajnik in blag. Blaž Skok, 16306 Huntmere Avenue, KE 1-1443, zapisnikarica Ursula Brainsel. Nadzorni odbor Jack Marinko, Rose Paulin, Marianne Mashel. Zastop. za fed. klubov: John Ažman, Louis Dular, Blaž Skok, Marian Bashel. Seje so vsaki drugi torek v mesecu ob 2. ur pop. v SDD na Waterloo Road. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave. častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik Wm. J. Kennick; II. pod-predsed. Joško Yerkič; tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Poznik, John Habat, Štefka Koncilja. — Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. 'domu na Holmes Avenue. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Joseph Okorn; 2. pod-pred. Anton Perušek; tajnik Wm. Kennick, 2675 Rockefeller, 943-3670; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Joseph Babnik, Louis Dular, in Leon Polšak. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Ig. Pavlovič, tajnica-blagajničarka, Mary Šušteršič, 405 Van Street, Barberton, Ohio 44203, tel. 753-2135, zapisnikar, Anton Okolish, nadzornice, Josephine Plainer, Frances Žagar, Jennie Troha. Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 IOWA STATE HIGHWAY COMMISSION AMES, IOWA 50010 w - * J- KriErr' i An Equal Opportunity Employer r - ----- - (142) ROJSTNE ČESTITKE — Gorilski par v živalskem vrtu v Frankfurtu na Maini v Nemčiji je dobil lani dva mladiča, ki pa ju ni maral. Mladiča so kljub temu ohranili pri življenju in sta nedavno praznovala prvo obletnico rojstva. Na sliki ju vidimo pri praznovanju tega dogodka. E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, ta j. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Willowick, O.; nadzorniki; John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik z? klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipold, za konferenco SND Albert Marolt. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino In zdravniško preiskavo. Društvo pla-6uje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment Je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daljne informacije se obrnite na društven« zastopnike. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO Max F. Gerl, predsednik; Al Sajevic, podpredsednik; Jennie Fonda, tajnica, 23101 Chardon Rd., IV 1-8871; Alma Epich, blagajničarka; Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik članskega odbora. — Slovenski demokratski klub v Euclidu zboruje vsak četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Jože Odar, predsednik, 6605 Bonna Ave. Cleveland. O. 44103; Vida Dolenc, I. podpred., 362 Welesley St. E., Toronto 5, Ont, Canada; Marija Zupan, II. podpred., 1259 E. 61st St., Cleveland, O. 44103; Anci Stele, tajnica, 929 E. 78th St., Cleveland, O. 44103; Darko Medved, blagajnik, 86 Fern Ave., Toronto 3, Ontario, Canada; Ludvik Burgar, urednik Odmevov, 1702 Linden St., Ridgewood, N.Y. 11227; in Serges Delak, urednik — Odmevi, 1167 E. 18th Street, Brooklyn, N.Y. 11230. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duhovni vodja Rev. Jože Falež, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, gospodar Lojze Petelin ml., vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Lojze Petelin ml., Marta Potočnik, Ana Žnidaršič, Dana Lobe. BALINCARSKI KLUB Predsednik Milan Jager, I. podpreds. Anton Novak, II. podpreds. John Habat, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Avenue, Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikar Mike Jakin; nadzorniki: Tony Primc ,T. Umek in. Viktor Bergoč. Ba-lincarski referent: Andy Božic; namestnik Stanley Grk; Kuharice in pomoč pri bari: Rose Čebul, Kristina Jager, Rose Jakin, Anna Zupančič, Rose Zavbi in Mary Umek. Prosvetni odbor: Tony Novak in Jos. Ferra. Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: sreda, petek in. sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Miodrag Savernik, 676 Birch Dr., Cleveland, Ohio 44132, podpredsednik Jože Zelenik, tajnica ga. Julka Ferkulj, 1109 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103, blagajnik Mirko Antloga, gospodar Matija Matija Kavaš, pomočnik gospodarja Stanko Kodrin. Odborniki: Karel Fajs, Slavko Zagmajster, Avgust Šepetave, Martin Valenčak, ga. Slavica Turjanski. Nadzorni odbor: predsednik John Vinkler, Karel Gumzej, Rudi Kristavčnik. Razsodišče: predsednik dr. Jože Felicijan, Paul Sirnik, John Kostanjšek. Kuharica ga. Lojzka Feguš. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES Voditeljici skupine: ga. Eda Vovk in ga. Breda Lončar. Predsednik Ivan Zupančič, podpredsednik Tone Ovsenik, tajnica Cvetka Ovsenik, 7505 Cornelia Ave., Cleveland, Ohio 44103, telefon UT 1-3118, blagajnik Ivan Zakrajšek, odborniki: Marta Potočnik, Stane Mrva, Lojze Pugelj, Peter Jančar. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu. __ ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Perčič, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik Jože Kokal, podpred. Marchello Lumpert, tajnica Marija Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleve., Ohio 44103, tel. 881-2641, blagajnik Franc Sever, odborniki: Jože Košir. Charles Lončar, Josie Kamin, Marinka Mrva in Mario Perčič, preglednika: Majda Stanonik, Pavle Košir, duhovni vodja č.g. Jože Falež. BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Rev. Jožef Kichak, eksek. taj. in urednik Father Howard Brown, tajnik Rev. Tomaž Ruppe blag. Msgr. Nolan McKevitt, Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašen je škofa Baraga blaženim in svetnikom. BELOKRANJSKI KLUB Predsed. Max Traven, podpred-sed. Mrs. Milena Dovič, taj. Matt Hutar, 21020 Westport Avenue, Euclid, Ohio 44123, tel. 481-3308, blag. Vinko Ivanc, Zapisnikar John De-jak, nadzor. M. Golobič, E. Mauser in Mrs. C. Traven, gospodar Milan Dovič, kuharica Mary Ivec. Seje: Vsaki drugi mesec, na tretjo nedeljo. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. Arthur Zanutic, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Stephanie Novak. Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu. ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; tajnik Lojze Ferlinc, 915 E. 73 St., tel. 431-8447; blagajnik Rudi Kristavčnik; gospodar Jože Zelenik; odborniki: John Vinkler, Matija Kavas, Rozi Fais, Kristina Ferlinc, Ivanka Kristavčnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler. GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East G2nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers SVOJEVRSTEN LEŽAJ — Slika kaže kroglični ležaj iz plastike, ki je bil nedavno razstavljen na neki industrijski razstavi v Nemčiji. V blag spomin na naše ljubljene: mamo, oeefa m sestra mama JOHANNA ARKO oče FRANK ARKO t 25. aprila 1950 1 t 24. julija 1959 t 12. decembra 1964 ,• 4;______j___4 cvtdi nrnsimn Te usliši nas! sestra FRANCES ARKO Žalujoči: JENNIE PRIMC, ANTOINETTE GERBEC, LOUIS, JOSEPH, FRANK in VICTOR ARKO Cleveland, O., 24. julija 1968. z družinami