)PORf
/ju&eo/oM
~//fh N D
{-'/učtCce-..
NO. 244
Aueki$ka Domovina
3/? o
Teiffc,.,
L£^/tr°^'e
AMERICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LAN0UAG6 ONU
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 19, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Komunistična Evropa se zapira pred Zahodom
Vste komunistične države Evrope so začele načrtno zavirati širjenje zahodnih vplivov v svojih mejah, ker jih smatrajo za škodljive gradnji socializma.
DUNAJ, Avstr. — V Jugosla- vladata, viji so začeli v zadnjih, tednih Nič manj v skrbeh niso na Če-nastopati proti malomeščanski škem in Slovaškem, kjer zahod-miselnosti, ki prodira tja z Za- ni vpliv preganjajo, odkar so hoda. Tito sam je govoril o tem, pregnali Dubčka. Nič boljše v kako hodijo razni ljudje na obi-' tem pogledu ni na Madžarskem ske na Zahod, nato pa ideje, ki in v Romuniji, da ne omenjamo so se jih tam navzeli, širijo do-’ Bolgarije.
ma. Tito je pri tem mislil v prvi! Komunistična vzhodna Evro-vrsti na intelektualce, pa kasne-' pa je odločena zapreti svoje je opozoril tudi na nevarnost; meje zahodnemu vplivu prav v teg vpliva na delavce, ki so za- ■ času, ko svobodna Evropa stav-posleni v zahodnih državah. j Ija predloge o “večji odprtosti’’ Strah pred vplivi Zahoda ni | med obema deloma starega kon-nič manjši drugod v komuni-! tinenta v okviru priprav za ev-stičnih državah Evrope. Naj- ropsko varnostno konferenco, prej in najbolj dosledno nasto-. Morda bo prav to različno gle-pajo proti njemu v Nemški de- danje ena glavnih težav, ki jih mokratski republiki, od koder bo treba premagati, predno bo se prebivalstvo stalno ozira v. do take konference sploh pri-Zvezno nemško republiko in na šlo, če pa bo do nje prišlo, pa blagostanje in svobodo, ki tam vsaj za njen uspešen zaključek. --------------------------o---------
§631. Haig ¥ Saigonu	M razgovore
_____	med Evrope ia Ameriko
Prvi pomočnik dr. H. Kissinger ja gen. A. Haig je v Saigonu, od koder bo poletel tudi v Laos, Kambodžo in Tajsko.
WASHINGTON, D.C. — Vojskovanje v Indokini je zopet prešlo od političnega boja do vojaških nastopov. Ameriško letalstvo je bilo že včeraj nad Severnim Vietnamom in je odvrglo na pristanišče Haifonga in vhode vanj nove mine. Pogajanja, o katerih so trdili, da so že čisto pri kraju, so zastala.
Predsednik Nixon je poslal v Saigon, v Vientiane, Phnom Penh in Bangkok gen. A. Haiga Jr., glavnega pomočnika dr. H.
Kissingerja p o j a s nit tamkaj šnjim vodnikom, kje in zakaj so se razgovori zataknili in kaj je sedaj treba pričakovati. Haig naj bi posebej zagotovil zavezniške vlade, da Nixon ne bo podpisal nobenega sporazuma, kot je to izjavil Kissinger, ki bi “v prikriti obliki pomenil zmago” za Severni Vietnam.
V Saigonu so sprejeli nov razvoj z zadovoljstvom, pa objavili, da bodo njihove oborožene sile držale za Božič in Novo leto premirje. Premirje so za ta dva praznika objavili tudi rdeči.
Hudi boji v Quang Tri pokrajini v J. Vietnamu
SAIGON, J. Viet. — V zadnjih dneh je prišlo do ostrih in trdih spopadov med vladnimi silami, ki skušajo razširiti področje, ki je pod nadzorom vlade, in rdečimi. Okoli topniškega o-porisča Anne je prišlo do obsežnih dvodnevnih bojev med vladnimi padalskimi oddelki in rned rdečimi. Rdeči naj bi imeli v njih 151 mrtvih, dober del od tega ubitih od topništva in letalskih napadov.
Vladne sile naj bi imele dva mrtva in 66 ranjenih. To naj bi loili od preteklega septembra najobsežnejši spopadi na severnem bojišču.
Vremenski prerok pravi;
Oblačno in toplejše. Naj višja temperatura okoli 42.
PARIZ, Fr. — Predsednik F ra n c o s ke republike George Pompidou je v razgovoru s so delavcem NYT dejal, da je za posvetovanja in razgovore med predstavniki ZDA in Evrope o denarju, trgovini in o političnih odnosih v prihodnjem letu. Politika bo prešla prihodnje leto novo razdobje in potrebno je. da pride na tem polju do bolj šega razumevanja med ZDA in Evropo, pa tudi Japonsko.
Vprašanja denarja in trgovine običajno povzročajo spore in dele države, toda kolikor so ta vprašanja važna, morajo biti šele na drugem mestu. Prvo je treba rešiti temeljna politična in filozofska vprašanja, ki zahtevajo več razpravljanja kot v preteklih letih, je razlagal Pompidou ameriškemu čashkarju J. Restonu svoje gledanje na a-meriško-evropske odnose.
Glavna ugotovitev Pompidou-ja je bila, da so se vse velike države sveta znašle na pragu novega leta v popolnoma drugačnem položaju, kot so bile ob koncu druge svetovne vojne. Z reorganizacijo Evrope, s pomi-! ritvijo Zahoda s Sovjetsko zve-- zo, z vstopom Velike Britanije v Skupni trg in z uveljavitvijo Japonske kot vodilne gospodarske sile sveta, s pojavom Kitajske v mednarodni politiki, s ponovno izvolitvijo Nixona in Brandta, z izvolitvijo Tanake je prišel čas, ko je treba celoten položaj temeljito znova proučiti ne le na polju denarja in trgovine, ki države delijo, ampak tudi na poljih, kjer so stvari, ki države družijo in povezujejo.
Pompidou je dejal, da se države zahodne Evrope ne morejo znebiti vprašanja: Kaj če se ZDA in ZSSR sporazumejo med seboj mimo in preko Evrope, kar bi nujno zmanjšalo vpliv te in jo potisnilo na drugo mesto.
Novi grobovi
Frances Jaklič
V Slov. starostnem domu na Neff Road je umrla v nedeljo 79 let stara Frances Jaklič, preje iz New Smyrna Beach, Fla., vdova po 1. 1939 umrlem možu Josephu, mati pok. Josepha in pok. Franka, 5-krat stara mati,
15-krat prastara mati,- sestra pok. Mary Hočevar in Alice Ku-mel. Pokojna je bila rojena v Velikem Liplju pri Žužemberku, od koder je prišla v ZDA 1.
1906. Bila je članica SŽZ št. 10,
Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzete in SNPJ št. 5. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče. Namesto cvetja priporočajo darove za Slovenski starostni dom.
Katherine Roberts
Včeraj je umrla Katherine Roberts z 905 E. 237 St., žena Josepha, mati Josepha, Anthony j a, Walter j a, rev. Edwarda 3.S.S. in br. Ralpha S.S.S. Pogreb bo v četrtek ob 9. iz Brick-man & Sons pogreb, zavoda na 21900 Euclid Avenue, v cerkev sv. Kristine ob 10., nato na Ali Souls pokopališče. Družina prosi namesto cvetja darove za misijone v skrb rev. Edwarda. Pokojna bo položena na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Milorad Cvetkovič
V nedeljo je nenadno umrl na svojem domu pri kidanju snega 54 let stari Milorad Cvetkovič, 1560 E. 34 St., rojen v Srbiji, zaposlen v Twist Drill Co. zadnjih 16 let. Zapustil ni tu nobenih sorodnikov, za pogreb skrbi njegov prijatelj Se-, kula Bjelicich. Pogreb bo V če-' nai konča vsako cenzuro in mu trtek iz Grdinovega pogrebnega, da popolno svobodo v poroča-zavoda na E. 62 St. ob 1.15 po- nJu z izjemo poročil o vojaških
S K S!"
Po zadnjih cenitvah zveznega urada za ljudsko štetje ute p r e b i valstvo ZDA do konca tisočletja ne bo pomnožijo veliko preko 250 milijonov.
WASHINGTON, D.C. — Urad za ljudsko štetje ZDA ima poseben oddelek, kjer proučujejo naraščanje prebivalstva in na temelju tega računajo, koliko bo narasla v prihodnjem letu, v 10 letih in koliko do konca tega tisočletja in preko njega. Pred nekaj leti so napovedovali, da bodo ZDA imele leta 2000 lahko 322 milijonov prebivalcev, ne pa izpod 271 milijonov.
Zdaj so te cenitve in račune precej znižali. Leta 2000 naj bi imele ZDA od 251 do 300 milijonov prebivalcev, torej nekako 20 milijonov manj, kot so mislili pred nekaj leti. Trenutno naj bi ZDA imele 209.3 milijone prebivalcev.
Manjši porast prebivalstva naj bi doprinesel k ustaljevanju razmer in pomagal v boju proti revščini, kot trdijo zagovorniki majhne rasti ali celo popolnega zastoja rasti prebivalstva. Ta je v zadnjih dveh letih res kar skokoma začel pac’ati in je rodnost sedaj pod mejo, ki je potrebna na dolgo roko za ohranitev obstoječega števila.
Ko sta Amerika in ves svet upala na skorajšnji konec vojskovanja v Indokini, je v času, ko se krščanski svet pripravlja na praznovanje Božiča, praznika miru, Nixon odredi! najobširnejši letalski napad na Severni Vietnam, da bi ga omehčal in prisiiil k pristanku na premirje.
WASHINGTON, D.C. — Vče“ rej je objavil Hanoi, da so ame-
riška letala vrgla nove mine pred p r i s t a nišča Severnega Vietnama, posebno pred Haj-fong, ter začela napadati področje severno od 20. vzporednika, kjer se po 23. oktobru niso
na konec v bližnji prihodnost. Nasprotniki vojne v Kongresu so se že oglasili in napovedali nov boj proti predsedniku Nixo-nu in njegovi vietnamski politiki.
Obnova letalskih napadov na Severni Vietnam ne bo ostala
pojavljala. Obrambni tajnik M.ibrez p°sIedic v ■>« ZDA a v • , •	,	.	,	, Sovjetsko zvezo in s Kitajsko,
Laird je kasneje priznal, da so	. ,	,	,	.
ZDA obnovile letalske napade pS ''erjetno_tudl v odn<,slh 2 2i“
na ves Severni Vietnam. Pre-
t
| Iz Clevelanda in okolice
I
Egipfcfc« eest dsje za konec nadziranja
KAIRO, Egipt. — Zveza egipt-skih časopisov je pozvala vlado,
poldne v cerkev sv. Save ob dveh, nato na rusko pravoslavno pokopališče sv. Teodozija.
teklo noč so bila ameriška letala stalno nad Hanoiem in ostalim Severnim Vietnamom od mraka do zore. Bil je to naj večji letalski napad na Severni Vietnam v vseh letih vojne v Indokini. Nixon naj bi skušal z njim prepričati Severni Vietnam, da je zanj najboljše, da pristane na končanje vojne, ki je že 99% dogovorjeno, kot je v soboto izjavil dr. H. Kissinger.
Nad Hanoi so prihajala ameriška letala vso noč val za valom in napadala vojaško važne cilje severno od mesta. Slično se je godilo Haifongu in ostalim središčem dežele, ki so pomembna za nadaljevanje vojne. Po omejenih vesteh o tem strahovitem letalskem napadu naj bi ZDA izgubile dva B-52 bombnika in eno F-lll letalo. Osem letalcev pogrešajo, 7 pa je bilo rešenih. V Hanoiu trdijo, da je bilo pri letalskih napadih ubitih vsaj 30 civilistov.
Odločitev za obnovo letalskih i napadov naj bi bil napravil
zadevah in drugih zadevah dr-žavne: varnosti.
Zveza je v svojem pozivu predsednik Nixon preteklo sre-spomnila predsednika Sadata, cj0) j^0 je spšal podrobno poroda je že davno obljubil ukini- Qj]0 0 poteku razgovorov v Pa-! tev cenzure, kakor hitro bodo rižu. Postopek rdečih naj bi ga časnikarji sprejeli in uvedli pra- bil hudo razjezil. Vojaški in vila o etičnem pisanju. Ta pra- politični vodniki so o obnovi na-
Papež žalosten ob zastoju v pogajanjih za končanje vojne
r t	Pavf vila 50 bila od skuPščine zveze padov razpravljali nato vse dni,
soglasno sprejeta.	J dokler ni prišlo do podrobnih
Vodilni časnikarji sodijo, da načrtov in končne odločitve o bo predsednik republike na po- njih.
ziv odgovoril ugodno, ker hoče V Kongresu in v ameriški jav-veljati za liberalnega politika, nosti je vest o zastoju pogajanj ki dovoljuje več svobode izra- v Parizu in še bolj vest o obnovi žanja kot jo je njegov pokojni letalskih napadov v polnem ob-prednik Naser.	, segu napravila težek vtis. Ubila
Prevladuje mnenje, da bodo je upanje na skorajšnji konec
__ tl
Seja—
Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje ima v četrtek, 21. decembra, ob enih popoldne v navadnih prostorih SND svojo redno mesečno sejo. Vse članstvo vabljeno.
Sestanek—
St. Clair Business Ass’n ima danes, v torek, ob 8. zvečer redni mesečni sestanek v Hofbrau House.
Pozdravi iz Slovenije—
Rojakinja Urška Ule pošilja prijateljem in znancem pozdrave iz Kranjske gore v Sloveniji. Prav tako tudi Jim in Rose Ferlin iz Tampe, Fla., ki so v Sloveniji na obisku.
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ sporoča, da bo pobirala asesment v torek, 26. decembra od 5.30 do 8. zvečer v spodnjih prostorih šole sv. Vida.
Odbor za 1973—
Društvo Kristus Kralja št. 226 KSKJ ima za leto 1973 sledeči 1 odbor: duh. vodja rev. R. Praz-I nik, predsed. Ulrich Lube, 1269 I -E- 59 St., tel. EX 1-5344, pod-: predsed. Mary Naggy, taj. Mary 17 Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel
-	- — ----- -- bo 432-2833, blag. Jean Gercar, za-
pristal danes popoldne ob 2.24 pis. Mary Semen, nadzor. Frank na Pacifiku v bližini otočja Sega, Ivan Rigler, Lillian Hlab-Samoa, kjer čaka na astronav- se; zastopniki za SND in Klub te letalonosilka Ticonderoga. Ulrich Lube, za Ohio KSKJ pik-Astronavti so iiheli včeraj	federacije Ulrich Lube,
tiskovno konferenco iz vesolj- Frank Sega, Mary Zupančič, za ske ladje, tekom katere je H. domačo bol. blagajno in poroče-Schmitt razlagal, da sta s Cer- : valka v Jedncto Mary Zupančič, nanom tekom treh dni na Lu- ! Seje so vsako 3. nedeljo v meni verjetno našla najstarejše seču v šoli sv. Vida ob 2. pop.
kamenje na vznožju Taurusa. Tečaj slovenščine_____
KANSAS CITY, Mo. — Stanje Tečaj slovenščine na Cleve-bivšega predsednika H. S. land State University se nada-Trumana je še vedno skrajno ljuje; drugo tromesečje začne 2. resno, četudi je včeraj prišei januarja 1373. Tudi začetniki se k zavesti in je celo govoril, še vedno lahko vpišejo in pouk
vezniki v Evropi, ki so upali, da bodo ZDA prihodnje leto posvetile svojo glavno pozornost .Evropi, ko bodo končale vojskovanje v Aziji.
Ko meče Washington vso odgovornost za propad pogajanj v Parizu na Hanoi, izjavlja ta, da je vsega kriv Washington, ki da je stavil nove zahteve, namesto da bi podpisal sporazum, dosežen v oktobru.
Zadnje vesti
HOUSTON, Tex. — Apollo je točno na poti domov in
VI. je v svojem nagovoru zadnjo nedeljo “mestu in svetu” z balkona bazilike sv. Petra izrazil žalost in bridkost nad dejstvom, da “mir še ni dozorel” v Indokini.
Izrazil je upanje, da bodo pogajalci le razvozljali spor in1 spoznali neločljivo vez med mi- ^
iom in pravičnostjo. Brez pra-j dopisniki tujega časopisja ped- vojskovanja in obnovila boja-vičnosti mir ni možen, je dejal^ vrženi cenzuri, četudi bi bila ta zen, da se utegne že tako naj-sv oče. Pravičnost mora varo-|za domače časnikarje omejena daljša vojna v ameriški zgodo-vati temeljne človeške pravice, le na vojaško-varnostne zadeve, vini vleči še dalje brez upanja
Njegove ledvice ne vrše svoje naloge.
NEW YORK, N.Y. — Glavna skupščina ZN bo danes zaključila svoje letošnje jesensko zasedanje. Uspehi njenega dela so pičli.
WASHINGTON, D.C. — Pred
Nekaj političnih jetnikov v Grčiji puščenih
ATENE, Gr. — Predsednik vlade G. Papadopoulos je v petek objavil izpust 9 političnih jetnikov in uknili izredno stanje v Solunu in še nekaterih predelih Grčije, obdržal pa ga v glavnem mestu.
Predsednik vlade je v svojem govoru razlagal napredek Grčije, njen notranji mir in varnost, po povedal tudi, da ,za bližnjo bodočnost ni izgledov k vrnitvi v ustavno vlado.
za njih bo v posebni skupini. Osebno vpisovanje bo od 28. decembra do 3. januarja na univerzi; za nadaljne informacije kličete Department of Modem Languages 687-4645.
Policaj obstreljen in oropan— Včeraj popoldne okoli 4.15 je sednik Unije premogarjev til 35 let stari Thomas E. Mur-Tony Boyle, ki je pri unijskih phy Jr., detektiv pri policiji v volitvah propadel, je včeraj Clevelandu ustavljen, ko je ku-odstopil s svojega mesta in s poval božično drevo, obstreljen tem omogočil nastop A. Mil- in oropan. Zadet v glavo je iz-lerja, zmagovaca pri volitvah. ven nevarnosti v St. Vincent MOSKVA, ZSSR. — Vrhovni Charity bolnišnici, policija pa je sovjet je včeraj razpravljal o prijela tri osumljene napadalce.
novem proračunu ZSSR in!	------o_____-
odločil, da ostanejo izdatki za narodno obrambo isti kot lani, povečani pa bodo za poljedelstvo in v industriji za vsakdanje potrebščine.
-o-
NADZORNO SREDIŠČE ZA POLETE APOLLO - Slika kaže del nadzornega središča za polete Apollo, od koder nadzirajo povratek poleta Apolla 17 na Zemljo, ki je določen za danes popoldne ob 2.24 na južnem Pa cifiku 320 milj jugovzhodno od otočja Samoa.
Marji m tatekradje opli, zlagal
WASHINGTON, D.C. — Boj za vodstvo v Uniji premogarjev je končan. Skupina “Rudarji za demokracijo” je uspela, njen kandidat za predsednika Unije Arnold R. Miller, upokojeni rudar, je zmagal nad T. Boylejem, ki je vodil Unijo 10 let po svoji volji in prišel pri tem nekaj krati v spor z zakonom.
Prav to je privedlo delavsko tajništvo, da je žrtvovalo 4 milijone javnega denarja za natančno in nepristransko izvedbo volitev. To, kar ni uspelo J. Yablonskemu, ki so ga zaradi njegovega delovanja proti tedanjemu vodstvu Unije premogarjev najeti lopovi umorili, je uspelo združenemu naporu “Rudarjev za demokracijo”.
Pes zmrznil, gospodar moral za. 10 dni v zapor
BANGOR, Maine. — Lastnik 12 tednov starega psička, ki je zmrznil pripet na verigo, je bil obsojen na $50 globe in na 10 dni zapora v okrajni ječi.
Okrožno sodišče je 23 let starega Aliena W. Younga iz Old Towna, ki je priznal obtožbo, da je bil krut do živali, pa policiji zabrusil, da je bil pes njegov in zato njo nič ne briga, kaj on z njim počne, trdo prijelo in mu pokazalo, da je tudi nepotrebna krutost do živali kaznji-va.
Potrebna je le še potrditev Zveznega sodnika W. Bryanta, ki je volitve odredil in A. Miller in drugi zmagovalci pri unijskih volitvah bodo prevzeli njeno vodstvo. Miller je zmagal nad T. Boylejem s preko 14,000 glasov večine. Z njim je bil izvoljen tudi nov tajnik-blagaj-nik, ki ga je prav tako podpirala skupina “Rudarjev za demokracijo”.
sfw[ /ImeriSka Dosiovihia
j; I J » i ržjrTn;
O/VIE
Sl 17 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
ga Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec«
Ca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES;
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 244 TuesdayToecV 1971972
Amerika bo posvečala prihodnje leto večji del pozornosti Evropi
Od leta 1965, ko so ZDA posegle v velikem v vojskovanje v Indokini, je bil večji del njihove pozornosti obrnjen v Azijo. Evropa je bila nujno potisnjena na drugo mesto, ker tam ni bilo nobene vidnejše in nevarnejše mednarodne krize, če izvzamemo razvoj v Češkoslovaški repub-iiti leta 1968, ki je privedel do sovjetsko-satelitskega vojaškega nastopa proti njej in končno do njene zasedbe.
Tedaj so bile za kratko dobo oči Amerike obrnjene preko Atlantika. Ko se je ozračje pomirilo in je v Romuniji in Jugoslaviji izginil strah pred sovjetsko zasedbo, ki sta se jo obe bali, ko je Moskva tako vztrajno razlagala doktrino o omejeni suverenosti “socialističnih” držav in sovjetski odgovornosti za nje.
Srednji vzhod z arabsko-izraelskim sporom in vojskovanji je bil ves čas nevarno ognjišče, ki bi se moglo raztegniti in potegniti v svoje mreže tako Sovjetsko zvezo kot Ameriko. Obe sta se tega zavedali in se trudili, da ne bi v podpiranju svojih varovancev šli predaleč.
Predsednik Nixon je obljubil, da bo končal vojskovanje v Indokini in je iskal pota za to. Ta pota so vodila preko Pekinga in Moskve. Ker drugega izhoda ni bilo, je odločni in prepričani protikomunist Nixon šel in se pomP ril z obema vodilnima silama komunističnega sveta. Ko je šlo za reševanje Amerike iz nesrečne, dolgotrajne vojne, ideologije niso bile važne, važen je bil smoter, važna je bila korist. Nixon je vedel, da more vojskovanje v Indokini končati kolikor toliko uspešno in častno samo tedaj, če mu uspe Severni Vietnam vsaj delno izoilirati, mu omejiti podpiranje v taki meri, da se bo moral pobotati.
V	Pekingu in v Moskvi niso bili vneti za izpolnitev Nixonovih žislja in predlogov, zato so mu ustregli le toliko, kolikor se jim je zdelo potrebno, da se ne bi Nixonu in 2DA prehudo zamerili.
V Hanoiu so spoznali, da je prišel čas, ko je treba iskati politične rešitve, ko z orožjem Južnega Vietnama ni bilo mogoče osvojiti in tam utrditi komunistično oblast.
Če bo vse po sreči in po Nixonovih načrtih, bo vojskovanja v Indokini za Ameriko letos konec. Minilo bo seveda še nekaj let, predno bo tam prišlo do kakega trdnejšega miru in ustaljenosti, če sploh bo. Nihče namreč ni gotov, če bo v Parizu sklenjeni sporazum sploh veljal in če že bo, kako dolgo bo.
Vsekakor Nixon zagotavlja domačo in tujo javnost, da hoče ustvariti v jugovzhodni Aziji časten in trajen mir, ki bo omogočil ZDA delen umik s tega področja. ZDA se ne bodo umaknile iz južne in jugovzhodne Azije, dokler mednarodni položaj zahteva tam njihovo prisotnost, toda ta bo manjša in —- cenejša.
V	prihodnjem letu bo Amerika posvetila večjo pozornost Evropi, kjer mora na novo urediti svoje odnose z zavezniki v okviru NATO, pa tudi s Sovjetsko zvezo, s katero se razgovarja v Ženevi v Švici o omejitvi strateškega jedrskega orožja kot nadaljevanju uspešno zaključenih razgovorov v Helsinkih in na Dunaju v preteklih letih.
ZDA bi rade omejile svojo prisotnost tudi v Evropi. Ta hoče med tem, da ZDA obdrže svoje vojaške sile v Evropi za skupno obrambo te pred sovjetsko nevarnostjo, niso pa pripravljene prevzeti svojega deleža tega bremena. Ameriko stane vzdrževanje oboroženih sil v Evropi preko 4 bilijone dolarjev letno. To je hudo breme in ni čudno, da se ga je. začela zavedati in se ga skuša rešiti ali pa ga vsaj zmanjšati.
Razgovori o tem bodo trdovratni, toda upanje je, da bodo uspešni in za obe strani koristno zaključeni.
ZDA morajo urediti s svobodnim delom Evrope tudi vprašanje medsebojne trgovine, zaradi katere je na obeh straneh obilo pritožb. V preteklosti, ko je bila mednarodna plačilna bilanca ZDA trdna, ko je bil dolar “prav tako zanesljiv” kot zlato, so ZDA Evropi marsikaj spregledale in se niso oglasile pri vsaki oviri, ki jo je ta stavljala ameriškemu izvozu. Sedaj je položaj drugačen. ZDA hočejo spraviti svojo zunanjo plačilno bilanco v red in takih stvari nočejo in tudi ne morejo več mirno gledati.
Narodne banke evropskih držav imajo velike vsote papirnatih dolarjev, ki bi jih rade zamenjale v zlato, pa ga Amerika niti nima toliko, da bi vsem ustregla, če 'bi tudi hotela. Ne mara niti povedati, kdaj bo to storila, če bo sploh kdaj. Zakladni tajnik G. Shultz je obljubil, da se bo to zgodilo, ni pa povedal kdaj. Verjetno bo vzelo še kako leto, vsekakor toliko časa. da bo ameriška plačilna bilanca zopet kazala prebitek v korist ZDA. To napovedujejo čez dve, tri ali celo šele čez 4 leta.
V	Evropi se jezijo na velike ameriške družbe, ki skušajo kupiti manjša evropska podjetja in si tako od znotraj osvojiti tamkajšnji trg. Evropa je bila od nekdaj tudi v go-
spodarskem pogledu nacionalistična, ni ji bilo všeč, če se je skušal tuj kapital preveč košatiti v njenih mejah. Čeprav je Amerika zaveznica in zaščitnica svobodnega dela Evrope, se je ta med seboj gospodarsko povezal v skupnost, ki je odločena ameriški gospodarski vpliv v Evropi o-mejiti ali vsaj zavreti njegovo rast. V ta namen hoče ustvariti svojo lastno skupno valuto, ki bi mogla uspešno tekmovati z dolarjem in temu odvzeti njegovo sedanjo premoč v mednarodni trgovini in obračunavanju.
Vsa ta vprašanja in trenja bo treba urediti, če naj a-meriško-evropska ali atlantska skupnost tudi v bodoče vpliva na dogajanja v svetu ter varuje njegovo svobodo.
BESEDA IZ NARODA
* KAJ JE NOVEGA V NA-iba tudi v naši demokratični A-ŠEM VELIKEM CHICAGU vjmeriki gledati, ocenjevati in so-dnevih, odkar sem pisal moj diti o politiki in politikaših na-j
zanima, kako težka bremena bo- mladina in pomehkužena in po-do nam naložili na naše hrbte z kvarjena, temveč je mladina, na davki. Nekateri so obljubljali,1 katero smo lahko ponosni. Sicer da jih bodo olajšali. Ali jih bo-|je res, da je nekaj mladih ljudi do? Smemo verjeti v naprej? | zbežalo v sosednjo Kanado in Počakajmo. Bomo videli, kako druge države, ker niso hoteli iz-
bo?
Vsi lepo drugič kaj.
pozdravljeni, pa še
R.
Ziafomašnšk Jože Zalokar umrl
zadnji dopis? Veliko ,veliko je novega! O dnevnih dogodkih objavljajo in poročajo uro za uro radio oddaje in televizijske postaje. Znani so, kdor jih čuje, da so se dogodili. Mnenja o njih pa imamo vsak po okusih našega gledanja na nje, kolikor so nam znane in jih poznamo. Tako gledamo na nje vsak po svoje. Take so tudi naše sodbe in mnenja o njih. Vsak sedi o vsem tako, kakor se ga to tiče — posebno pa še, če ga to kaj ščiplje in tišči. To je zelo dobro pojasnil neki čevljar, ki je delal in popravljal obuvala tam nekje pri Zidanem mostu blizu Save, kakor mi je to nekoč pravil moj prijatelj Paš, ki se je tam rodil in sem z njim stanoval pred 60 leti v La Salle. Takole mi je o tem slučaju povedal:
“To, kar bom povedal, se je godilo v času tistih let in dni, ko smo Slovenci spadali še pod krono habsburškega Franca Jožefa. Ukaz je prišel iz samega Dunaja. Cesar Franc Jožef in tisti, ki so se v frakih sukali in vrteli okrog njega in vse njegove žlah-te, so postali radovedni, kako so kaj, kako se kaj dobrim in pridnim državljanom godi in vse do-pade. Da bi to dognali, so po vsej državi ukazali popis tega. Vsak okraj je moral poslati v mesta in vasi posebne “šribar-je”, da bi to pravilno sestavili in popisali. In tako so prišli v Zidani most k nekemu čevljarju. Ko so potrkali popisovalci, jim je mojster odprl vrata in jih povabil:.
“Dobrodošli gospodje! Vstopite in povejte, kaj bi radi? Znam napraviti čevlje in škornje, da pristojajo na vsako nogo...”
“Dobro, dobro,” so mu odvrnili. “Povej nam, kako se ti godi, kako si zadovoljen z razmerami in naročniki in odjemalci?”
Tedaj se je pa čevljar po glavi popraskal in jim podal svoje mnenje:
“Veste, gospodje ‘šribarji’ — ljudi je težko zadovoljiti z obuvali. Vsi od cesarja in cesarice doli bi radi v takih čevljih hodili, da bi bili lepi in da bi ves svet gledal za njimi. Tega se pa
šib političnih strank. Skozi celo leto smo čuli, kako so aspiranti za razne politične položaje ene in druge stranke bobnali s svojimi bobni in se ponujali volivcem. Obljub nič koliko! Rešitev raznih sitnosti in težav na koše, kakor raznih pilul za kašelj in prehlade. To pred vsakimi volitvami. Po volitvah pa zopet vse kašlja in stoka. In če pobaraš, zakaj ste pa tako obljubovali, zdaj pa ... ? Odgovor na to ti daje omenjeni čevljar v Zidanem mostu, prej omenjen: “To je pa naša politika.'. .” Da, politika in še kakšna!
Če par dni bo zaprisežen in u-stoličen v Springfieldu novoizvoljeni guverner Dan Walker. Z njim je zmagalo po državi in v našem Cook okraju precej demokratov. Kakor vsak kandidat je nam Walker v svoji kampanji za izvolitev dal precej obljub. Osebno^ je prikupljiv in prijazen mož. Zanimanje za izvolitev je neutrudljivo širil po vsej državi. Obiskaval je male naselbine, farmarje in se poučeval, kaj v sedanjih časih ljudje vseh stanov najbolj potrebujejo. Posebno mali ljudje. Veliki si že znajo najti izhode iz kakih težav. To so industrijska podjetja in razne ustanove, take in take. Mali ljudje pa nimajo sredstev za razne pritožbe in raziskave proti visokim davkom, proti temu in onemu, kar jih žuli. Posebno farmarji ne morejo vsak posebej najemati odvetnike za pritožbe in raziskave, zakaj padajo na nje visoki davki" in to in ono. Take raziskave in pritožbe tudi državi in okrajem požro mnogo denarja, kar ni potrebno, če bi zadeve prav uredili, da bi služile vsem prav. Walker je omenjal, da če bo izvoljen, da bo skušal to spraviti na boljša pota. Zdaj bo imel priliko to napraviti, kolikor bo to mogel. Njegovi načrti bodo odvisni kolikor toliko, kako jih bo državna zakonodaja sprejemala in odobravala. Brez težkoč seveda ne bo. Politični nasprotniki radi mečejo polena pod noge.
Novemu guvernerju Walker-ju mnogo sreče in blagoslova!
Med demokrati, posebno v na-
ne zavedajo, da vsak ima dru- šem Cook okraju, to je vse gori gačno nogo in na take noge ne'od “demokratskega gazde“ — to
pristoja vsak čevelj. Vidite, to so moje sitnosti pri moji obrti.” Popisovalci pa: “To že verjamemo. Ampak — primojdunaj! — kako pa, da glasno poudarjate vsakemu, ki vaša vrata odpre, “da imate in da znate napraviti
je od župana Daleyja, se vsak nekako po svoje obrača in vrti. Pred konvencijo stranke in na njej so se po nekem čudnem “bratskem” načinu med seboj kavsali, drug drugega odrivali. Zdaj, ko bodo razni položaji
čevlje in škornje, da na vsakoiPadli v roke novoizvoljenim in
nogo pristojajo?”
Modri čevljar se je zopet po glavi popraskal, šribarje lepo pogledal in dejal:
“Gospodje, to je pa moja politika! Saj tudi naš cesar pravi, da zna vse — ali zna?!” Popisovalci so se spogledali in odšli.
Ta nepomemben dogodek ve-
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 3. t. m., ob šestih zjutraj je zlatomašnik Jože Zalokar v 01-ševku mirno zatisnil svoje oči in se tako za vedno poslovil s tega sveta. Poleg moje sestre Mici Vrtačnik je bila ob poslednji uri rev. Jožeta Zalokarja pri njem vsa mežnarjeva družina z Olševka. Isto nedeljo, kot je pokojni J. Zalokar umrl, so se ga v župnijski cerkvi v Rovtah z molitvijo na najlepši način spomnili, ker je bil on nekoč župnik te fare.
Zlatomašnik Jože Zalokar se je rodil na Bledu. Tamkajšnji župnik Ignacij škoda je vse potrebno uredil, da bi bil pok. Jože Zalokar pokopan na Bledu, kar je bila tudi želja podpisanega. Vendar se je vse to zgodilo drugače in je tako bil rev. Jože Zalokar 6. t. m. pokopan v Olševku. Njegov pogreb je bil nadvse veličasten in ganljiv. Vodil ga je pomožni ljubljanski škof dr. Stanko Lenič s 30 duhovniki. Pri vsem tem je bilo prisotnih veliko ljudi. Blejski župnik rev. Ignacij Škoda se je udeležil pogreba in z njim več drugih blejskih župljanov.
Dne 2. julija 1.1. je imel rev. Jože Zalokar svojo zlato mašo na Bledu. Da se je vse to na naj-lepši in zaželjeni način zgodilo, gre vsa zasluga blejskemu župniku rev. Ignaciju Škodi. Že tedaj se ni rev. Jože Zalokar več počutil dobro, ker ni bil več zdrav. Od tega-časa dalje je bil vedno slabši in ni mogel več o-pravljati svojih duhovniških dolžnosti. Kakor večini duhovnikov v sodobnem času ni z rožicami postlano, tako tudi rev. Jožetu Zalokarju ni bilo. Njegova nečakinja Mici Vrtačnik je bila stalno kot kuharica pri njem in mu je bila vedno v pomoč, čeravno ji to vedno ni bilo lahko.
Rev. Jože Zalokar zapušča svojo edino sestro, ki mu je bila vedno nad vse ljubeča in dobra Elizabeth Mertel v Ely, Minn. Ona ima še živeče svoje otroke Jožeta Mertel, hčeri Elizabeth Smolej in Rozy Planton. Na Bledu zapušča pokojni nečaka Jožeta Zalokarja in njegovo sestro, na Olševku nečakinjo Marijo Vrtačnik, v Clevelandu nečaka Jožeta Vrtačnika.
Vsem se podpisani prav iz srca zahvaljujem, ki ste pok. rev. Jožetu Zalokarju kdajkoli kaj dobrega storili in kdor bi se ga še nadalje v molitvi spomnil. Bog naj vsakemu stotero poplača. Istočasno vam želim vsem vesele božične praznike ter obilo sreče in božjega blagoslova v letu 1973.
Jože Vrtačnik
Imerika, v kalen Imm
pa druge politične okoliščine, bodo marsikaj spremenili. Mno-j Ijavimi nogami, gi, ki so bili nastavljeni v razne službe po strankinih voditeljih, bodo ob službe. Vsak tak ne bo z veselim obrazom odšel od mize, pri kateri je dozdaj sedel. Vse gladko ne bo, vsaj kar čez noč ne.
Za nas preproste tudi
II.
MILWAUKEE, Wis .— Zgleda, da bo v bližnji prihodnosti po več kot desetletnem bojeva-' nju v Vietnamu prišlo do sporazuma in težko pričakovanega miru. Največje breme v teh borbah v džungli Južnega Vietnama je bilo na ramah mladih vojakov, ki so se borili tudi z žu-
vršiti državljanske dolžnosti. Toda prepričan sem,t da bo njih življenje manjvredno in kanček sramote bo padlo tudi na njih otroke, ki ne bodo mogli reči, da so imeli odločne, značajne in razsodne starše.
Kar se tiče šolske mladine in študentov, najsibodo na nižjih ali visokih šolah, pa smemo reči še manj, da so pomehkuženi ali pokvarjeni. Preko 90 odstotkov študentov redno in pridno študira, ker imajo možgane na pravem mestu. Veliko število teh študentov sodeluje pri neštevil-nih povorkah s svojimi godbami, s svojimi nastopi na raznih športnih in dobrodelnih prireditvah. To zahteva od njih rednega posedanja vaj, stroge discipline in žrtvovanja. Ta mladina zasluži vse naše spoštovanje. Tistih nekaj odstotkov, ki so se skregali s svojo pametjo in so malce čez les, organizirajo nerede, pretepe in razne proteste, so tudi človeška bitja, ki rabijo veliko več časa, da bodo postali bolj razsodni in vredni člani človeške družbe. Znano je, da navadno mladi prekucnili in protestarji v starejših letih postanejo naj večji sovražniki in nasprotniki novih, mladih pre-kucuhov.
Kakor je znano, v oktobru vsakega leta švedska akademija znanosti v Stockholmu podeluje Nobelove nagrade (diplome in okrog 90,000 dolarjev) za medicino, fiziko, kemijo, literaturo, ekonomijo in za. mir. Letos je bilo nagrajenih 8 Amerikancev in to za medicino, ekonomijo, trije za fiziko in trije za kemijo. Od prve podeljene Nobelove nagrade v letu 1901 pa do danes je Amerika prejela 48 nagrad za medicino, 34 za fiziko, 19 za kemijo, 16 za mir, 6 za literaturo in 3 za ekonomijo, torej skupno 126 nagrad. Na drugem mestu v skupni oceni je Anglija z 64 nagradami, sledi Nemčija s 55 nagradami, nato Francija s 46, Švedska z 21 nagradami, Švica z 12, sledi Rusija in Italija z 10 nagradami, 24 držav pa ima manj kot 10 Nobelovih nagrad. Jugoslavija je do zdaj prejela 1 nagrado in to leta 1961 v literaturi. če dodamo v tem ame-rikanskim znanstvenikom še 12 astronavtov, ki so stopili na Luno, je to dokaz, da Amerika ni samo najboljša in naj bogatejša država na svetu, ampak tudi prva v znanstvenem raziskava-nju in doseženih uspehih.
Jugoslavija ima v pisatelju Ivanu Andriču prvega Nobelovega nagrajenca v literaturi. Pisatelj Ivo Andric je prejel nagrado leta 1961 za knjižno delo “Most na Drini” .Toda verjemite ali ne, med Nobelovimi nagrajenci sta “neslužbeno” tudi Slovenec Fritz Pregl in Hrvat Lavoslav Ružička. Profesor kemije Fritz Pregl se je rodil v Ljubljani za časa rajnke Avstrije leta 1869. Po nižji ljubljanski šoli se je preselil v Gradec, kjer je postal na tamkajšnji univerzi profesor kemije in kot tak je le-i ta 1923 kot Avstrijec prejel Nobelovo nagrado. Lavoslav Ružička je Hrvat, rojen v Vukovarju, ki je kot švicarski državljan leta 1939 dobil Nobelovo nagrado ,za kemijo skupaj z nemškim kemikom Adolfom Bu-tenandtom.
L. G.
Zaposlitev v Nemčiji
Število brezposelnih v Zapad-z vsem pogu- ni Nemčiji polagoma narašča. V mom in junaštvom ter tako pre- oktobru lani je bilo 170,000 prečili severnim Vietnamcem1, brezposelnih, letos pa 215,000. zasedbo in bratsko krvoprelitje! ČePrav istočasno pada tudi šte-v Juž. Vietnamu. Preko 50,000 vilo služb, ki so na razpolago, mladih amerikanskih vojakov je ima se vedno vsak brezposelni žrtvovalo svoja življenja za svo-f več kot dve prosti službi na iz-i bodo, ne samo za Južni Viet-, biro. Lani je bilo 570,000 odprtih bo nam, ampak tudi za nas v A- delovnih mest, letos jih je še
liko pove in pokaže, kako je tre-j vse gladko. Vse nas več ali manj meriki in drugod po svetu. Ta 558,000.
Iz naših vrst
Fairfield, Conn. — Sprejel sem Vaše pismo, za katerega se Vam naj lepše zahvaljujem. Prilagam Vam denar za naročnino za eno leto. Kar je preveč, naj bo za tiskovni sklad. Z Domovino sem zadnje čase bolj zadovoljen, kot se bil poprej, ker je začela postajati bolj slovenska in udarniška. Treba je pisati res samo resnico, pa četudi ta včasih boli. “Naš tednik” na Koroškem je v tem oziru mnogo boljši. Edino v tem smislu bo A.D. slovenskega človeka bolj privlekla, ako se bo ta res zavzemala za slovenske pravice.
Nikdar nisem bil proti veri, še manj pa proti božjim poslan-cem-duhovnikom. Toda, če pomagajo, oz. pospešujejo asimilacijo slovenskega človeka, pa je treba to karati, oz. se zavzeti za pravice slovenskega človeka in te braniti.
Bralci bodo v tem videli, da se nekdo briga za nje in da niso osamljeni na tujih tleh. Saj je dovolj velika pokora, ako smo morali bežati pred lastnimi brati in iskati zatočišča na tujem. Slovenske fare, posebno pa slovenski duhovniki bi morali v prvi vrsti se zavzemati za slovenskega človeka, radi katerega so pravzaprav tukaj. Ako to nočejo, potem bi pa vsaj tako delali, da bomo enakopravni z bratom, ki mu morda angleški jezik bolj teče. Pa brez zamere! Pa drugič spet kaj. S slovenskimi pozdravi!
Armin Kurbus *
Geneva, O. — Bliža se konec leta in tako se bliža konec moje naročnine. Tukaj Vam prilagam ček za eno leto. Težko berem zaradi slabih očes, ampak brez lista bi mi bilo dolgčas posebno sedaj pozimi, ko so dnevi tako dolgočasni. Samo gledam skozi okno kako snežinke naletavajo.
Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem v uredništvu in vsem bralcem A-meriške Domovine. Želim, da bi ta list imela vsaka slovenska družina.
Mrs. Uršula Chuch *
Lemont, 111. — V zahvalo za Vašo veliko dobroto, da nam pošiljate Ameriško Domovino, smo Vam res hvaležni. Želimo Vam vesele božične praznike in srečno novo leto. Obilo božjega blagoslova pri Vašem delu. Lepe božične pozdrave vsem
od hvaležnih sester iz Lemonta
G.	s
Lethbridge, Alta. — Ko boste dobili to moje sporočilo, Vas prosim, da mi takoj pošljete list na moj naslov v Lethbridge-u. Uredništvu lista A.D. se naj lepše zahvaljujem za premenjavo naslova in delo. Celemu uradu in usluzbenstvu želim prav vesele, srečne božične praznike in zdravo, blagoslovljeno novo leto 1973?
Ker ne vem, če bom kaj pisal za praznike, pa kar tukaj želim veselja, sreče in blagoslove vsem mojim znancem v Lethbridge-u in po Kanadi, posebno pa še mojim sodelavcem. Želim, da mi pripravijo vse naj lepše znamke. Dela bo dovolj, ker misijonarjev je zmeraj več. Po šestih mesecih stojim še dobro! Se enkrat Bog lonaj za vse obiske, posebno še župniku iz Toronta č. g. Zrnecu, ki me je tudi obsikal.
Jože Dimnik, st.
------o------
Padec mu je vrnil vid
Eugene Phillips iz Teksasa, ki je oslepel 1956 po padcu s kon-ja, se je te dni na verandi spotaknil padel in — spregledal.
Zdravniki domnevajo, da se je pri padcu strgala mrenica, ki je pokvarila očesni živec. Mož sicer ne vidi tako dobro kot nekoč, vendar je ves srečen.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega 1 oronta ližlill VOšolLA
Najprej “AMERIŠKI DOMOVINI”, oz. vsem, ki se pri njej trudijo in jo ohranjajo pri življenju. Vam lastnica, ga. Mary De-^evec, in tebi gl. urednik, Vinko Lipovec ter vsem vam drugim, ki vas ne poznam: VSE BLAGOSLOVE SVETE NOČI IN BOŽIČNEGA DNE!
Hvala vam vsem za vaš trud; z njim vsako leto pripomorete, slovenski božični pozdravi gredo po vsem svetu. Teden za ted-t*0«! uspehi vaših trudov prihajajo v slovenske domove in pomagajo v njih ohranjati slovensko misel in krščansko prepričanje.
&og daj, da bi to zmogli še mnogo let!
Božične pozdrave vsem dopisnikom, poročevalcem, naročnikom in bralcem in po .njih vsem Slovencem. Naj bi letošnji Bo-pomenil vsem začetek sprave med duhovnim in telesnim in kil tako začetek novega miru, nove sreče in novega zadovoljstva,
Prav kakor je v sveti noči oznanil angel iz nebes: SLAVA BOGU tudi duhovno plat in jih ne re-VIŠAVAH IN MIR LJUDEM NA ZEMLJI, KI SO BOGU še^ati samo vodoravno, ampak ^0 VOLJI!
Torontski dopisnik Kanadske Domovine
starejši ljudje imajo tudi svoje.! turno nagrado za leto 1972 naj Kako težko se je danes pribli- dobi preč. g. dr. Jakob Kolarič žati osamljenim, ko vsak vidi C.M.”
samo sebe in lastno udobnost.! Predsednik g. Peter Markeš Lačnih in revnih je še vedno 'je predlog utemeljil takole: Dr. poln ta svet. Nepoštenost v bu-'Jakob Kolarič C.M. je z usta-sinessu je rak rana v današnji j novitvijo slovenske župnije po-družbi. Nihče ne bi bil več rad stavil tudi temelje slovenskemu
delavec. Prava soseščina umira. Mesta postajajo beton in množica tujih si ljudi. Pojem oblasti je zlorabljan na vrhovih in zato omajan v družbi. Naštevanje bi lahko nadaljevali.
Reševanje teh problemov samo na človeški ravni, samo s pomočjo časa in z materialnimi sredstvi ne prinaša ne reda ne miru. Problemom je treba dati
tudi navpično. Zakaj ne bi stopili v hlev in bi jih skušali reševati pri Sredniku. On je bil namreč zato rojen na svet, da bi pomagal reševati svet in njegove probleme. V življenju je pokazal pot, postavil zgled življe
kulturnemu delu v Kanadi. Dalje močno pobudo za ustanovitev Hranilnice in Posojilnice slov. župnij in je pri ustanavljanju pomagal. Ustanovil in dolgo časa urejal je revijo “Božja Beseda”. Sedaj pridno in z znanstveno marljivostjo zbira zgodovinski material za najtežjo dobo slovenske zgodovine ob veliki osebnosti škofa dr. Gregorija Rožmana. Izdal je že dva dela “Škof Rožman”. Trenutno pridno piše že tretji del.
Pripis poročevalca:	H.P.S.Ž.
je začela s kulturnimi nagradami ob svoji desetletnici. Gotovo je želja rojakov po svobodnem svetu, da bi s temi nagradami nadaljevala in bi tako pomagala slovenskih kultur-
Slovensko zaledje za slovenski misijon
Blagajnik Baragovega misijonskega krožka g. Jakob Kvas je nja in je oznanil resnico. Sedaj ohranjanju v mesecu novembru zelo zaposlen. Poskrbel je, da je precej je pa na nas, da sodelujemo in nih vrednot v svobodi, slovenskih misijonarjev še dovolj zgodaj pred Božičem prejelo ustvarjamo mir, vsak dan,
lil
J
Sil
200
70
70
70
70
^Hlni pozdrav od Slovencev iz Toronta. Iz spodnjega poročila lle razvidno, kako so člani krožka razdelili svoj “pridelek”.
I- Rev. Franc Buh, C.M., za vse slov. mis. na Madagaskarju $1400 ž- Rev. Joseph Kokalj, S.J., Zambija ($100 za njegov mis.,
$100 za B. Rous, Lileta Lepros.)
Sr. Anica Miklavčič, Taiwan (Formosa)
A Rev. Vladimir Kos, S.J., Japonska ^ Sr. Magdalena Kajne, Indija k- Sr. Ana Zidarič, Čad, Afrika ^ Sr. Ksaverija Lesjak, O.S.U., Južna Arika k- Sr. Jeanne E. Pogorelc, Južna Afrika ($50 posebej d.)
9- Sr. Miriam Zalaznik, I.B.M.V.. India Sr. M. Vincent Novak, Obl., Južna Afrika Sr. Josephine Zupančič, Japonska Sr. Rozalija Brilej, H. of the H.S., Taiwan (Formosa)
Sr. Frančiška Novak, O.S.U., Tajska Sr. Marie X. Pirc, O.S.U., Tajska Sr. Lidija Krek, Čile k- Sr. Ivanka Pokovec, F.M.M., Malasyia Sr. Cecilija Rode, .F.D.G., Iran Rev. Joseph Cukale, S.J., Indija Ob obisku prevzv. škofu Jenku
vsaki okoliščini, v sebi in soseščini.
Šesta kulturna nagrada
Glasilo H.P.S.Ž. “Naša Moč” v svoji božični izdaji poroča o šesti kulturni nagradi, ki jo je za leto 1972 podelila ta usta-70 | nova. Nagrajenca letos ni izbi-120 j rala posebna komisija, kakor je 70 70 70 70 70 70 70 70 70 70 100
Skupaj $2870 Misijnoski por.
PROSIMO ZA MIR V BOŽIČNI NOČI
Od Sinajske puščave do močvirij v Indokini ljudje z ustnicami blebetajo o miru, z rokami pa se vojskujejo in ubijajo.
BRAT SE BORI PROTI BRATU,
kar samo dokazuje človekovo izvirno rano in
potrebo po Tvoji navzočnosti, Gospod.
MIR in njegova sestra PRAVICA
pa prihajata samo po jasnovidnosti, disciplini in ljubezni. To vse pa nam moreš dati edino Ti, Gospod.
Daj!
Mogoče smo pa že pripravljeni, da sprejmemo, Amen.
Chr. N. N.
bila to navada druga leta.
Upravni odbor je na skupni seji s kreditnim in nadzornim odborom dne 21. nov. 1972 sprejel predlog predsednika o nagrajencu in o načinu podelitve nagrade. Nagrajenca bi predlagali članom na občnem zboru v odobritev.
Letošnji občni zbor H.P.S.Ž., ki je bil v nedeljo, 26. novem-I bra 1972, je zaključil 15-letno delo te denarne ustanove. Ob tej priliki so se člani z vso hvaležnostjo spomnili ustanovitelja prve slovenske župnije v Kanadi dr. Jakoba Kolariča C.M. S soglasnim odobravanjem so sprejeli predlog, narejen na o-menjeni seji in se glasi: “Kul-
Fraiiiic liny
praznikih, kot so božični ri, o duhovni plati, o nadnaravi. Se človek nekako razneži. Pre- Kaj svetni tisk, radio, televižen, s,,,7 gledališča omenjajo Boga? Pišejo in se obnašajo, kot da Ga ni. V človeku današnjih dni se je ravnovesje med duhovnim in materialnim podrlo. Zato ni miru!
Kaj ko bi poskusili v tem Božiču izprositi: jasnovidnosti, discipline in ljubezni! Jasnovidnosti, da bi spoznali božje in človeško, duhovno in materialno, časovno in večno. Discipline, da bi znali in hoteli v vseh dneh leta gornje povezovati in presojati dogodke okoli sebe in po svetu ter ljudi okoli sebe in po svetu pod vidikom te jasnovidnosti. Ljubezni, ki duhovno u-smerja človeka na bližnjega in na skupnega Stvarnika.
S temi duhovnimi sredstvi bi potem skozi vse leto skušali reševati probleme, ki prihajajo nasproti in to vsak dan sproti. Naj omenim samo nekatere, ki so nujni in so ljudem res blizu.
Problem edinosti in needino-sti, ko trdimo, da je resnica samo ena. Starejše skrbi mladina in njeni problemi. Starši in
Za soseda, za bližnjega
Pomagaj mi, Gospod, razumeti odgovor, ki si ga dal na vprašanje: “Kdo je moj bližnji?”
Bil je govor o človeku, ki je ležal ob poti,
o tistih, ki so šli brezbrižno mimo
in o tistih, ki so nesrečnežu pomagali.
Daj mi, da bom bolj dovzeten za čustvovanje tistih, ki jih srečavam doma. v trgovinah, v avtobusih, med mrzel dan. množico.
NA POTI V VESOLJE - ZDA so pretekli mesec pognale v vesolje komunikacijski satelit za Kanado “Anik”, ki naj bi pomagal boljše povezavati posamezne predele Kanade med Pacifikom in seveda daleč na sever do Ledenega, morja.
-------o------
i oronto ima novega župana
Daj, da bi se bolj zavedal, da so oni, če jih poznam ali ne, če vem za njih imena ali ne, če so mi sovražni, če so v skrbeh,
da so vsi ti ljudje, kjer koli naletim nanje, moji bližnji v Tebi.
Nihče mi ni v resnici tuj, razen, če sem ga jaz sam naredil za tujca. Amen.
Chr. N. N.
MŠiSLI IZ TORONTA, 0 H T.
iadie ga prijetno čustvo in v aValu čustvenosti vošči prija-in sosedom. V takem sta-jh preživi praznike in misli, da 11 3& dobro obhajal. Ko je pa aznikov konec, postane zopet ■ H človek, ki hitro pozabi, kaj ^ ^omu voščil ter kaj je lepega in slišal.
a je vendar Božič veliko več-u ^alnost kot trenutno čustvo S6^en°sti. Božič govori, kako + duhovnost združila z ma-i ll°- Bog, ki je duh, se je ute-Iz večnosti je stopil v čas. V 1° se je sklonilo k zemlji. In eJ sintezi je spočetje miru.
s.
Clox
kftI°Vek današnjih dni boleha,
pozna miru. V njem ga jjr’. °koli sebe ga ne najde. Ne £cj 2ilva namreč, da je on sam tJj^itev duhovne duše in ma-J1 e^a iel®33- Ravnovesje te ^ dtve prinaša mir. atles	bdi človek sa-
mesa. Želi urejati stvari 1 sebe brez ozira na duhov-lljj ^°č®lo, ki je v ljudeh in nad tji l> ki vlada svet in stvari na ■ oram ga je govoriti o ve-
m
m
$
gl
I
ABC Fire Deer Testing 4 Manufacturing Ltd,
želi vsem delavcem in znancem BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ in USPEŠNO NOVO LETO
16 ADVANCE ROAD, TORONTO 18, ONTARIO
Lastnika:
'Jjj FRANK PARADIS: 239-1166 LUDVIK STAJAN: 239-1167 ^
______	i
VESELI BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
želi
vsem Slovencem
TONE AMBROŽIČ I DRUŽINO
1
ti
n
$
!
™ pravico. Izvolili so za župana
V	ponedeljek, 4. decembra, je čez toronsko metropolo divjala snežna nevihta. Bil je ledeno
In v tem neprijetnem dnevu so volivci izvolili novega župana za mesto Toronto, precej novih občinskih mož, nove župane za obrobna mesta kot Etobicoke, York, North York, East York in Scarborough.
Novi župan je 36 let stari David Crombie, ki je dosedaj poučeval na Ryerson Polytchnical Institute. Dobil je 82,754 glasov, kar je 43.7% oddanih glasov ali samo 18.6% vseh mestnih voliv-nih upravičencev. To se vidi, kako torontski župan navadno predstavlja zelo malo mestnih prebivalcev. Novi župan je človek sedaj vladajoče konservativne stranke v provinci. Izvolila ga je njena mašinerija. Njegov tekmec Tony O’Donohue je dobil 58,364 glasov. V volivni borbi je prednjačil in javnost je pričakovala, da bo z lahkoto izvoljen. Toda ni še prišel čas, da bi smel v mestno hišo v Torontu. stopiti katoličan kot župan. Še bo treba znoja in potrpljenja in discipline.
Tudi v občinski svet je prišlo precej novih obrazov, devet v celoti. Mesto Toronto ima 11 vo-livnih okrožij in vsako izvoli dva občinska svetovalca. Občinski svet pa potem izmed sebe izvoli štiri izvršne člane, ki vladajo z županom. Večino v novem občinskem svetu bodo imeli t. zv. reformisti, bolje rečeno levičarji, ki se borijo proti velikemu businessu, ki podira enodružinska naselja in zida visoke stolpnice — stanovanjske bloke.
N o v o i z v oljeni prevzamejo mestno upravo s 1. januarjem 1973.
Mesto Etobicoke ima novega župana v osebi Denisa Flynna, popolnoma nove osebe v mestni upravi. Tudi tukaj je zapihal veter sprememb. Volivna udeležba 28.1%.
Milijonar Mel Eastman je postal župan v North Yorku. V tem mestu je samo 30.2% voliv-nih upravičencev odšlo na volišča.
V	Scarborough je volilo samo okoli 30% tistih, ki imajo voliv
' advokata Paula Cosgrove, ki je premagal bivšega župana R. White-a.
V	East Yorku je bil izvoljen Willis Blair, edini obrobni župan, ki se ne prišteva k t. zv. reformistom. Volivna udeležba je bila 33.9%.
V	Yorku je bil pa edini kandidat za župana oklican Philip White. Županskih vohtev sploh ni bilo, ker je bil dosedanji župan edini kandidat. V tem me-j stu torej ni bilo županske spremembe.
Po volitvah nastajajo navadno vprašanja, kaj pa sedaj. Te občinske volitve so nakazale predvsem dvoje vprašanj: 1. Kako bodo v teh mestnih upravah gospodarili t. zv. reformisti? 2. To vprašanje je pa že staro, oz. bi se moglo ali bolje moralo postaviti po vsakih občinskih volitvah. Zakaj se tako malo ljudi zanima za občinske zadeve? Človeku se zdi, da se svobodni ljudje igrajo z lastno svobodo. Kako dolgo še? Mogoče se odgovor na to vprašanje že pri-pravja v kuhinji t. zv. reformistov.
Por.
Obema lovcema iskreno čestitamo, posebno še Jožetu, ker je bil to njegov prvi mus.
Rogovje bo razstavljeno na “Mus banketu”, ki bo 20. januarja 1973 v Slovenskem domu na Pape Ave. Igra orkester “Veseli Alpinci”. Karte imamo že tudi na razpolago. Dobite jih pri odbornikih društva. Vse prav prisrčno vabimo na banket v Slovenski dom!
STZ Toronto
Drobna knjižica
Po dolgem času smo dobili novo pošiljko drobnih knjižic, ki nosijo naslov: “V Rogu ležimo pobiti”. Napisal je to delo Tomaž Kovač, izšlo je v samozaložbi, natisnila pa ga je Mohorjeva v Celovcu. Knjižica stane $1. Prva pošiljka je naglo bila prodana, tako da nismo mogli ustreči vsem, ki so po tem delu spraševali. Sedaj pa znova vabimo naročnike, naj pohitijo, da ne bo zopet prepozno. v Še nekaj malega družinskih pratik imamo na zalogi. Novo leto se bliža, odpreti bo treba novo pratiko. Kdo je še nima? Stane samo 75c. Poštnino je treba računati posebej.
Uprava Slovenske pisarne 618 Maninng Ave.
Toronto 4, Ont.
¥ Bonnu predsednica!
BONN, Z. Nem. — Novi parlament Zvezne republike Nemčije je izbral za predsednico AnneMarie Renger, plavolaso staro mater, ki se rada vozi v športnih avtomobilih in se vnema za ženske pravice. Stara je 53 let in članica socialistične stranke.
Bolj vnete zagovornice ženskih pravic so A. Renger pozvale, naj mesta ne prevzame, ker dejansko ne predstavlja nobene moči, le nekaj časti. Ona je izvolitev sprejela in pripomnila, da je prva na tem mestu in da bo to morda pomagalo zmanjšati predsodke proti ženskam na važnih političnih položajih.
V bonnskem parlamentu je le 30 žensk od skupno 496 članov, četudi predstavljajo 51% celotnega prebivalstva Zvezne republike Nemčije. A. Renger je v parlamentu 19 let in je bila izvoljena za njegovo predsednico na predlog kanclerja Willyja Brandta. Njen prvi mož je padel v drugi svetovni vojni leta 1944 v Franciji. Dve leti kasneje se je poročila z dolgoletnim prijateljem Aleksandrom Lon-carevicem, bivšim jugoslovanskim diplomatom.
-------o-----
— Jezero Titikaka v Južni A-meriki je po površini za polovico manjše od jezera Ontario.
CLEVELAND.

Male Help Warned
Lovska sreča
TORONTO, Ont. — Sedaj, ko je v glavnem lov na veliko divjačino že zaključen, lahko že| bolj gotovo poročamo, da vodi v lovskem tekmovanju STZ Lino Podgornik s 51 točkami, ki mu pa takoj sledi Jože Škulj s 501 točkami.
Lino je pred nekaj tedni u-strelil v Bancroftu med sezono za jelene lepo košuto. Tisti dan je lovil čisto sam in sneg, kateri je padel čez noč, mu je pomagal, da je naletel na 3 jelene in ustrelil košuto, kar mu je prineslo 45 točk k prejšnjim 6, ki jih je dobil na lovu za malo div-j ačino.
Letos je bilo na lovski farmi v Bancroftu kar veliko divjači-ne, saj je skoraj vsakdo streljal jelene, videli so celo divjo mačko.
Jože Škulj je v začetku oktobra ustrelil musa-bika, kateri je imel zelo lepe roge s šestnaj štirimi izrastki. Bika je streljal, ko sta skupno s Frankom Grmekom klicala muse. Po treh dneh klicanja se je bik prikazal izza močvirja in Jože je oddal vseh
Delo na strojih “Drill Press”
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
___________________ (6)
Wanted: Experienced Centerless Bar Grinders & Machinists to work third shift. High hourly rate, steady increases for conscientious workers, excellent fringe benefits including 10 paid holidays, paid vacations, paid hospitalization and life insurance. Apply in person. Nortiiern Cross Steel Co., 5251 W. 137th St. (off Brookpark Rd.). ___________ (248)
HELP WANTED — MALE
Young man for office work in steel warehouse. High school degree required. Excellent working conditions. Apply in person.
Wheelock-Lovejoy & Company 1250 Marquette
(251)
MALI OGLASI
Zadnja razprodaja
ah uuac je uuuai vsen .	—^
10 strelov in ga končno zrušil. ; Nainoveiša plošča ansambla ------	! Hanček, “Njegovi Fantje” Kli-
čite 486-1985 po 4 uri.
(244)
GIFT-MAKING IDEA—Ever think of using cotton swabs on the wall? Here’s how: create a picture of a Victorian-styled house by gluing swabs against a bright-colored cotton fabric. Glue on cotton embroidery trim for shrubbery, and set the finished picture in a simple black frame. Created by 1,001 Fashion & Needlecraft Ideas magazine.
Pohištvo naprodaj
Prodamo hladilnik, železno in I leseno posteljno ogrodje, zofo, i preprogo 11 x 14 čevljev, naslonjač z električnim gretjem in tresenjem proti raznim bolečinam. Cena zmerna. Koristno božično darilo!
Pridite od 9. do 11. dop. in po 5. pop. na 1008 E. 79 St. (blizu St. Clair Avenue).
—(15,19,20 dec.)
V najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, plinsko ogrevanje, zgoraj na 6013 Bonna Ave. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122.
(247)

I
♦♦
S
Imenik raznih društev

Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Rudolph Praznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racie; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzorniki: Frank Zupančič, Joseph J. Nemanich, Rudolf Drniota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zooruje vsaK. prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St: J. M/. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.: blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St: Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. —• Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. česti.
nik dr. Valentin Meršdl 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Jugoslovanski delavski narodni dom Jakob Gustinčič, zastopnik za Baragov dom Jože Grdina. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St, ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670.
lesnik; predsednica Mary Bostian;, PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ podpredsednica Cecilia Žnidar; taj. j Duhovni vodja Rev. Jcsept Varga in blag. Josephine Comenshek, 924 častna predsednica Terezija Bizjak. E. 223 St., 731-8698; zapisnikarica (predsednica Jennie Gerk; pod Anna Tekavec. Nadzornici: Mary preds. Julia Mezgec, tajnica 'jen-
Drobnič, Barbara Baron. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izv-zemši feb., julij, avg., in nov.
DRUŠTVO SV. MARIJE
MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema članstvo od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macerul, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. Reditelj ica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar. Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure tudi spodnjih prostorih šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18E00 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik Matt Tekavec; zapisnikarica Aru Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Troha: poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki:	Dr.
Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska in angleška poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNIC!A ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addie Humphreys. — Seje se vršijo vsak prvi < torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
nie Pugely, 10724 Ptym.imh rt v Garfield Hts.. O., tel. 587-4230; bla gajničarka Mary V1 c e k, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzo; nice: Anne Kresevic, Anna Christo-
HOLMES AVE. MARKET
15638 HOLMES AVE.
LI 1-8139
opozarja, da so vsi njegovi mesni izdelki
VRHUNSKE KVALITETE!
Zato že sedaj naročite ali nabavite za BOŽIČ: naše odlične domače mesene klobase, šunke, želodce, salame, riževe in krvave klobase, vsakovrstno sveže meso. — Imamo tudi vse, kar je potrebno za potice in druge božične posebnosti. — Dobite lahko tudi vse vrste grocerije, zelenjavo in sadje.
fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Pauline Strnad, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Frances Okorn, in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive. IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor:
Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. - -Di-ustvc iboruje vsako i repo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj.uraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednik Henry Medved, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., 481-
7554; blagajničarka Catherine Me -ved, zapisnikarica Ann Cecelic-Nadzor odbor: Jean Fabian, Harry Cecelic, Pauline Boštjančič. Zdravniki:: vsi slovenski. — Seje se vr šijo vsak tretji petek v mesecu Slovenskem društvenem domu; 20713 Recher Ave., ob 7;3Q Url zvečer.

NAROČITE ŽE SEDAJ
SVOJO BOŽIČNO IN NOVOLETNO MESNINO TRI
CIMPERMAN'! CHOICE MEATS
520 EAST 200 STREET
481-2386
Imamo prvovrstno sveže meso, domače kranjske klobase, želodce in šunke, riževe in krvave klobase, domače kislo zelje in repo ter domačo svinjsko mast.
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO' VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
'V

6R1HN0VA POGREBU ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDIROVA TRG0VIHA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Ren Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, častni predsednik John Pez-dirtz, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. 531-7131; pomožni tajnik J os. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Gary Koketec, Mary Okicki. Vratar: Frank Supa-nick. Zdravniki: Dr. L. Perme, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu n.a Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta brez zdravniške preiskave ter odrasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica in tajnica Frances Novak, 3553 E. 80 St. 341-3513; blagajničarka Theresa Jeric. Nadzornica Jennie Zupančič. — Seje so vsak drugi torek vsak drugi mesec ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Sylvia Plymesser, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, HE 1-6933; zapisnikarica Marie Telich; rediteljica Molly Dežeian. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 1:30 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
V blag spomin
PETNAJSTE OBLETNICE, ODKAR NAS JE ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE IN TAST
FRANK ZALLER
ki je umrl 19. decembra 1957.
MINILO JE ŽE PETNAST LET,
Odkar si Ti zapustil nas in svet
ali nismo na Te pozabili: spomine svetle vedno v nas budiš
v ljubečih srcih nam živiš.
Sladko spavaj, dragi naš, Pa prišlo bo vstajenje, mirno snivaj večni san,	ko združili se bomo vsi,
tam, kjer ni križev in ne ran. pri Bogu skupaj srečni ’bili,
V RAJU TAM — NAD ZVEZDAMI! žalujoči:
MARY — soproga
družina JANEZICH: Carolyn — hčerka,
BEANIE — zet, člen - vnuk družina FRANK ZALLER:
FRANK — sin, DONNA JEAN — vnukinja družina PAKIŽ: HELEN — hčerka,
STANLEY — zet CHRIS — vnuk družina ZALLER: RICHARD —; sin,
MARY LOU — snaha, Michelle in Melissa — vnukinji družina ZALLER: WILLIAM — sin,
BETTY — snaha, DEBRA — vnukinja,
WILLIAM JR. in STEVEN — vnuka.
Cleveland,1 Ohio, 19. decembra 1972.
m
HLLILLf POGREBNI ZAVOD
PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Joseph

Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. I56th St.	KE 1-941J
Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi * Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani.
■fr Parkirni prostor. ZračevaJm sistem.
24 urna ambuiančna posluga in aparat za vdihavanje kisika
ranim iMrMiM*! ■	/	/w.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph !H. Lach, zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Albert Hosta, Mary Gustinčič in Štefanija Zamlen. Društveni zdrav-
i Sledeče trgovine bodo odprle 24, decembra
|	od 12. do 5. popoldne
S	STEM’S SHOE STOPE.............6! 07 S!. Blair lus,
Sf	GODINA BRIDAL SHOPPE..........01II Sl, Blair Ave.
M	MANUEL’S SHOE STORE...........0125 Sl. Olair Ato,
|	STARC FLORIST.................6131 SL Glair Ave.
S	MELAHER MEN’S WEAR............ 1205 SL Clair Ave.
NORWOOD FURNITURE S Appliance - 0202 SL Glair Ave. ANZLOVAR’S DEPARTMENT STORE-6214 SL Glair Ave.
LOUIS MAJER SHOES............6410 SL Olair Ave.
LOUIS SLAPNIK & SONS FLORIST . 6102 SL Olair Ave. JAMES SLAPNIK FLORIST........ 6620 SL Olair Ave.
1889

1972

r	vJ!
NAZNANILO IN ZAHVALA
>1
V i
.
v
- V
■; ; -
I č
'M* '■.'■ti
m
m
n
I
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je p° kratki bolezni in dolgem bolehanju umrl naš lju hijeni soprog, oče in stari oče, tast in brat,
JOHN JALOVEC
Previden s sv. zakramenti je izdihnil svojo dušo na dan 19. novembra 1972.
Rojen je bil 23. avgusta 1889 leta v vasi Malo Mrasevo, fara sv. Križ, preje Leskovec. V Arne riko je prišel pred 66. leti.
Pogreb se je vršil 22. novembra 1972 iz Grdinavega pogr- zavoda v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je pogrebno sv. mašo daroval F. Victcr Tomc. Potem pa smo truplo pokojnika prepeljali na pokopališče All Souls in ga tam položili k večnemu počitku.
Rajni je bii član društev: sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Kras ADZ, kamor je prestopil od društva Slovenec št. 1 3DZ, katerega ustanovni član je bil, društva Katoliških borštnarjev št. 1640, društva Najsv. Imena fare Marije Vnebovzete, Marijine Legije in društva Brotherhood of Railway Carmen Collinwood Lodge št. 1055.
Pokojni se je vsestransko udejstvoval v cerkvenih in farnih organizacijah in bil tudi sponzor cerkvenim orglam, postavljenim v cerkev Marije Vnebovzete.
S tem se iskreno zahvalimo F. Victorju Tomcu za molitve v pogrebnem zavodu, za darovano pogrebno sv. mašo, za lep in stvaren poslovilni govor, ki ga je Father imel v cerkvi in v katerem se je spomnil tudi sina pokojnega Johna, ki je že umrl, ki pa je bil vnet cerkveni delavec. Hvala F. Tomcu za spremstvo na pokopališče.
Toplo se zahvalimo organistu M. Vnebovzete Ivanu Rigler za lepe žalostinke med pogrebno sv. mašo in članicam Oltarnega društva, ki so pokojnemu v slovo zapele Angelovo češeenje, ko so rajnega peljali iz cerkve.
Prisrčna hvala vsem, ki so pokojnika prišli krepit, med njimi posebno F. Vargi, F. Pajku, Msgr. Bazniku, v velikem številu so člani rnzrih društev prišli rajnega kropit, istotako prijatelji in znanci. Hvala vsem, ki so ga spremili v tako velikem številu na grob in vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše ter vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremljevalce na pogreb.
Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto rajnega, iz vsakega društva po dva člana. — Isto-
žalujoči:
tako se toplo zahvalimo zastopnikom društev, ki jim je rajni pripadal in ki so se z lepimi govori poslovili od svojega umrlega sobrata.
Iskrena hvala tudi vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli svoje sožalje in poslali svoje darove, med njimi Father Pircu iz N. Dakote in bivšemu župniku M. V. Father Jageru. Vsem prisrčne hvala!
Toplo se zahvalimo vsem, ki so darovali za vence cvetja, za sv. maše in dobrodelne namene ter za Dom ostarelih na Neff Rd., še posebno pa sosedom naših hčera, ki so nabirali za venec in sv. maše.
Hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina & Sons za lepo urejen in voden pogreb ter za vsestransko izvrstno postrežbo.
Pogreščino je pripravilo osebje pogr. Grdi-novega zavoda, sodelovale pa so s svojimi darovi prijateljice in izvrstno posluževale pogrebce in. spremljevalce, ki so bili na pogrebu. Srčna jim hvala!
Razposlali smo zahvalne karte vsem, ki smo imeli za njih naslove. — Ako kdo take karte ni prejel, naj nam oprosti in naj s to javno zahvalo prejme našo iskreno hvaležnost!
Dragi soprog, oče in stari oče, tast in brat, počivaj v miru v ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda. Globoko žalujemo za Teboj. Sedaj je naša hiša prazna in pusta in povsod Te pogrešamo. Bil si mi ljubeznjiv in zvest soprog, in dober oče svojim otrokom. Veliko si prestal v svojem življenju in v svoji dolgi bolezni, pa si vse bolečine prenašal vdan v voljo božjo, a svoje delo v družini in za delo v cerkvi v čast božji Te bo BOG obilno poplačal v nebesih. Mi pa se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v naših mislih in molitvah.— Ti pa bodi, skupaj s Tvojim sinom, ki že prebiva pri GOSPODU, priprošnjik za vse nas, da se bomo enkrat združili vsi v nebeškem kraljestvu.
ANNA — soproga
ANNA por. KRETTČ, JENNIE por. STRLE — hčere EDWARD in LENART — zeta VNUKA — LENNIE JR., in TOMMIE STRLE VNUKINJE — MARY ANN in SUZANNE STRLE, KAREN ANN KRETIČ
V starem kraju žalujeta za njim brata Lojze in Tone.