DELEGATSKA VPRAŠANJA
IN ODGOVORI, PREJETI DO 10.4.1984
19. seja družbenopolitičnega zbora, 30. januarja 1984
Vprašanje:
Katera območja v letu 1984 se načrtujejo, da se pristopi k saniranju onesnaževanja okolja ter v kolikšni meri so na področju varstva zraka upoštevane usmeritve SML, s po-sebnim   poudarkom   na  občino   Ljubljana-Šiška?
Katere aktivnosti predvidevajo odgovorni subjekti v letu 1984 za izboljšanje stanja na področju varstva zraka?
Pomembno mesto pri sanaciji varstva zraka ima toplifi-kacija stanovanjskih sosesk, oziroma odpravljanje indivi-dualnih kurišč, ki poleg industrijskih onesnaževalcev vpli-vajo na kvaliteto zraka v Siški.
V  dosedanjih aktivnostih so bile predvidene v te namene v planih SIS komunalnih in stanovanjskih skupnostih mož-nosti sofinanciranja oziroma soudeležbe stanovalcev v so-seskah.
Občani opozarjajo, da zaradi upadanja življenjskega standarda nosilcev stanovanjskih pravic v stanovanjskih soseskaih, teh aktivnosti na že dogovorjeni način niso zmožni sofinancirati.
Odgovor:
V  okvirnem sanacijskem programu za izboljšanje okolja v Ljubljani obravnavamo območje mesta kol celoto in po-samezne   naloge   po   nosilcih.    Opredeljeni    nosilci  so  bili s sklepi skupščine mesta Ljubljane zadolženi, da konkretno razdelajo,    terminsko    in    finančno    opredelijo    sanacijske ukrepe.
V  letu 1984 so po sklepih zborov skupščine mesta Ljub-Ijane,  z  dne  2. 2. 1984  kot  prioritetno  opredeljene  nasled-nje naloge na področ|u varstva zraka:
1.   Nadaljevanje  toplifikacije   in   plinifikacije  novih   in   že zgrajenih sosesk. Pomembno je. da dosežemo polno izko-riščenost že zgrajenih primarnih toplovodov in plinovodov. Naloga   SIS  za   energetiko,   SIS   za   komunalo   in   SSS  |e. da z ugodnimi  kreditnimi  pogojj omogočijo priključevanje na toplovod in plinovod.
2.  SIS za energetiko mora nadaljevati s prizadevanji za zagotavljanje   premoga   s  čim   manjšo   vsebnostjo    žvepla tako za široko  porabo  kot za toplarne  in   kotlovnice.  Za-vedamo   se   težav   prj   zagotavljanju    kvalitetnejših    goriv. poudariti pa je treba, da je zagotavljanje čistejšega goriva najustreznejši ukrep varstva zraka.
3.  Zelo   pomembno  je  vzdrževanje  dimnovodnih   naprav zato mora KPL TOZD Dimnikarstvo uvesti in izboljšatj redni nadzor  nad   kurišči,    dimnovodnimi    napravami   in   dimom. Poleg TOZD Dimnikarstvo je dolžnost tudi vsakega lastnika ali   uporabnika   kurišča,   da   skrbi   za   brezhibno   delovanje kurilnih  naprav in s tem za čim manjšo emisijo strupenih plinov v zraku.
Iz katastra večjih onesnaževalcev zraka v Ljubljani je razvidno, da so v občinj Ljubljana-Siška številne delovne organizacije, ki onesnažujejo zrak preko dovoljenih sto-penj kot na primer LEK. TIKI  in TUBA.
Odgovor pripravila:
sKupščina mesta Ljubljane,
mestni komite za urbanizem
in varstvo okolja
jevne skupnostj ni obvestila. Na razpravi je bil predstavnik IS SML.
Odgovor:
Skupščina mesta Ljubljane je 20. 2. prejela sklep Ustav-nega sodišča št. Ul 9/81-51 z dne 13.2.1984. Ustavno so-dišče je sklenilo ». . . Na predlog skupščine mesta Ljublja-ne se rok, ki je bil določen s sklepom Ustavnega sodišča z dne 10. 2. 1983, podaljša do 30. 7. 1984.«
Tak sklep je bil sprejet očitno po tem, ko je izvršni svei SML dne 13.2.1984 pod štev. 147/1-84 poslal dodatna po-jasnila, tudi glede ocene posledic razveljavilve spornega odloka. Strinjamo se z ugotovitvijo v delegatskem vpraša-nju, namreč, da bi razveljavitev odpravila vsa prizadevanja občinskih in krajevnih dejavnikov in redne poti urejevanja ter »postavila zadevo za deset let nazaj«.
Ne moremo pojasnjevati zakaj organi krajevne skupnosti niso bili vabljeni k razpravi na Ustavnem sodišču, to vpra-šanje je treba nasloviti Ustavnemu sodišču!. Vendar je tre-ba pripomniti, da je bila javna obravnava razpisana v dnev-nem časopisju.
Na javni obravnavi je bilo med drugim rečeno. da priso-stvujejo tudi predstavniki krajevnih skupnosti. vendar se je kasneje izkazalo, da so to bili nekateri funkcionarji KS. ki so se pridružilj skupini občanov —¦ pobudnikov obrav-nave katerih pravni zastopnik je bil tov. Pirnovar.
Obravnavi so prisostvovali: dva člana izvršnega sveta SML, tov. Poličeva in tov. Mušič ter v imenu SOb Ljubljana-Siška tov. Poženel. član izvršnega sveta SOb in tov. Ko-vačič.
Predlog noveliranega urbanističnega načrta Tacen-Smar-tno-Gameljne. ki je bil usklajen z družbenim planom občine Ljubljana-Šiška in s tem tudj z zahtevami mterventnega zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosli (Ur. iist SRS, št. 44 82) ter s kmetijsko zem-Ijiško skupnostjo Ljubljana-Šiška v postopku uskla|evan|a pa tudi s predstavniki zajetih krajevnih skupnosti. v razpravi ki je potekala v novembru in decembru lanskega leta, ni bil sprejet. Zaradi tega so bile ustrezne točke dnevnega reda zborov skupščine mesta Ljubljane na seji dne 27. de-cembra 1983 umaknjene iz programa dela skupščine mesta Ljubljane in je bil sprejet sklep. da se območje TŠG vključi v osnutek novega urbanističnega plana L|ubl|ane.
Glede na citirani sklep ustavnega sodišča bo treba po-novno sprožiti usklajevalni postopek o čemer je že bil opravljen konkreten dogovor s krajevno skupnostio Ga-meljne-Rašica dne 22. 2. t. I.
Glavni problem je trenutno v tem_ da občani KS Ga-meljne-Rašica nasprotujejo ¦¦. . . vsaki pozidavi na tem območju . . .<• kar je seveda nesprejemljivo stališče ob oce-ni perspektivnih potreb po izgradnji slanovanjskih. zapo-slitvenih in drugih zmogljivosti. kj jih predvideva že doslei pripravljeno gradivo projekta »Ljubljana 2000« in po.trebe spoznane v operativnem delu upravnega organa za urba-nizem v občini Siška.
Z urbanističnim načrtom in le-temu sledečimi zazidalnimi načrti je potrebno preprečiti stihijsko pozidavo kot po-sledico parcialnega in zasebnega prometa s stavbnimi zemljišči. Hkratj pa se je treba zavedatj dejstva, da bocfo nove zazidalne zmogljivosti omogočile postopno in na-črtno  komunalno ureditev celotnega območja TSG
Odgovor pripravila:
skupščina tnesta Ljubljane
komite za urbanizem
in varstvo okolja
21. se|a zbora krajevnih skupnostl, 30. |anuar|a 1984
KS Edvard Karcfelj.:
Vprašanje:
»Ustavnc sodišče SRS je 24. januarja 1984 obravnavalo zadevo iz področja urbanizma, ki so jo začeli občanj iz te KS. Gre za veljavnost temeljnih dokumentov; ni še znano kaj bo dokončno razsodilo US. Njihova razveljavitev lahko odpravi vsa prizadevanja občinskih in krajevnih dejavnikov in redne poti urejevanja ter postavi zadevo za deset let nazaj. Nihče iz organov KS ni bi! povabljen k razpravi, da bi vsaj videf razpoloženje in kaj se dogaja, še manj seveda, da bi vsaj k zadevi kaj prispeval. Tudi občina o tem kra-
20. seja zbora krajevnih skupnosti, 26. decembra 1983
KS Litostro).
Vprašanje:
Kako je s participacijo za zdravstvene usluge koristnikov oziroma zakaj so razlike v participaciji tako med občinami. kot republikamj in zakaj se ne bi participacije uskladile na rcvni SFRJ?
Odgovor:
Skladno z ustavno vlogo socialistične republike in avto-nomne pokrajine samostojno urejajo sistem zdravstvenega
varstva in druga temeljna vprašana iz tega področja. Tudi vprašanje participacij oziroma prispevkov posameznih upo-rabnikov k plačilu za določene zdravstvene storitve iz svojega osebnega dohodka alj iz drugih svojih sredstev je stvar presoje in odločitve posamezne republike oziroma pokrajine.
Kot je znano, se tudi v drugih republikah odločajo ali so že uvedli participacijo, ki je sicer nižja kot v SR Slo-veniji, kar je tudi razumljivo, saj je pri nas tudi najvišji nivo zdravstvenega varstva, standarda zdravstvenih storitev, zdravstvene službe, itd. Skladno z razvojnimi usmeritvami zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, cilji, ki jih želimo doseči na tem področju in skladno tudi z načeli socialne politike, ima participacija k zdravstvenim storitvam poleg ekonomske vloge predvsem vzgojno-usmerjevalni namen. Uporabnike zdravstvenih storitev naj bi zlasti osveščala in usmerjala k uveljevljanju le tistih in takšnih zdravstvenih storitev in tedaj, ko je to utemeljeno in potrebno.
Odgovor pripravila:
občinska zdravstvena skupnost
Ljubljana-Šiška
KS Litostroj je na 21. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 30. januarja 1984 posredovala naslednje
Vprašanje:
»Take odgovore lahko pišejo le zdravi Ijudje, kj nimajo tozadevnih stroškov, ne pa bolniki. Delegacija zahteva po-polno pojasnilo za participacijo zdravil, ker iz omenjenega odgovora ni razvidno, da je sprememba participacije tudi na embalažo zdravil in navadni omot.
Odgovor:
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev sta 12. 9. 1983 na skupni seji skupščine OZS Ljubljana-Šiška obravnavala predlog ukrepov za spremembo in dopolnitve planov SIS družbenih dejavnosti občin in mesta Ljubljane za leto 1982 z usmeritvami za leto 1984.
Oba zbora sta tudi sprejela spremembo 45. člena SaS o uresničevanju pravic, kjer je tudi navedeno, da se pla-čuje za zdravila, pomožnj in sanitetni material ob prevze-mu v lekarni na recept za vsak omot na receptu 40 din.
Odgovor pripravila:
občinska zdravstvena skupnost
Ljubljana-Šiška
KS Na Jami:
Vprašanje:
Izgradnja priključnega vročevoda v zvezi z izgradnjo ŠS4 1.
Odgovor:
Izvršni svet občine Ljubljana-Siška je sklad za komunal-no urejanie zemljišč L|ubljana-Šiška. katerega pravni nasled-nik je sedaj komunalna skupnost občine Ljubljana-Siška, obvezal, da v okviru opremljanja soseske šS 4 1 — zgradi preko Tržne ulice priključni vročevod do stanovanjskega objekta Tržna 6. To zahtevo je postavila vaša KS na zboru krajevnih skupnosti, dne 28. 11   1975.
Komunalna skupnost je bila s tem sklepom zavezana, da obračuna stroške priključnega vročevoda (predvidoma din 1.500.000) v neto površini novih stanovanjskih površin v so-seski ŠS4 1.
Ker gre za precejšnja sredstva, prosimo KS, da komu-nalni skupnosti sporoči če so stanovalci Tržne 6 in 8 za-interesirani za toplifikacijo objektov. škoda bi bilo in zelo neodgovorno. da se priključni dovod zgradi, potem pa se stanovalci ne bi odločiii za izgradnio centralne napeljave po objektu, ki ga bodo morali sami financirati. Za lažjo opredelilev vam sporočamo še oceno stroškov za napelja-vo centralne kurjave po objektu, in sicer:
—  din  200.000  do  250.000  na  eno  stanovanjsko   enoto (stanovanje) in
—  din 276 za 1 m2 neto etažne površina stanovanja kot prispevek na priklučno moč objekta po zakonu
Pogoj je seveda, da se v izgradnjo centralne kurjave pri-ključijo vsi stanovalci objektov.
Poleg obvestila, da so se stanovalci pripravljeni priklju-čiti na vročevod, naj nam KS sporoči, v katerem delu objekta Tržna 6 bi naj bila toplotna postaja za oba objekta, ker moramo ta podatek posredovati projektantu priključ-nega toplovoda.
Odgovor pripravil: Staninvest — enota šiška
22. seja zbora krajevnih skupnosti, 27. februar 1984
KS dr. Petra Držaja
Vprašanje:
»Prosimo strokovno službo Staninvesta — seklor Siška, da pojasni, zakaj je ponovno izvedeno točkovanje stanovanj — v mesecu februarju, pri čemer je dvignjena višina točk preko 100%.
Odgovor:
Po predhodnih razpravah v vseh Ijubljanskih občinah samoupravnih stanovanjskih skupnostih so bilj sprejeti sklepi, da se tudi v Ljubljani pristopi in opravi novo točko-vanje stanovanjskega in poslovnega fonda. Razen Mari-bora so v vseh ostalih občinah v Sloveniji točkovanje že opravili.
Ugotavljanje vrednosti stanovan] (točkovanje) poteka v skladu s členi 88—92 zakona o stanovanjskem gospodar-stvu (Ur. list SRS, št. 3/81) in pravilnikom o merilih in na-činu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš (Ur. list SRS, št. 25 81).
Točkovana stanovanja po omenjenem novem pravilniku dejansko izkazujejo večje število točk, kar pa v večini pri-merov ne pomeni večje vrednosti oziroma večje stanarine.
V skladu z dogovorom s stanovanjsko skupnost|o Ljub-Ijana smo v maju 1983 opravili poiskusno točkovanje 1 % stanovanjskega sklada. to je 566 stanovanj različnih kva-litet.
Namen poiskusnega točkovanja je bil, da se na n|egovi podlagi realno oceni in odloči o izvedbi točkovanja v ce-loti, predvsem z vidika njegovih posledic na izračune re-valoriziranih vrednosti in stanarin na posamezna stanova-nja kot tudi stanovanjskega sklada kot celote.
Ugotovitev je bila, da v seštevku vseh poskusno točko-vanih stanovanj ni bistvenega odstopanja v revalorizirani vrednostj in stanarin med izračunom po starem in novem sistemu točkovanja. V celoti je vrednost oziroma stanarina večja le za ca. 2 %.
Odgovor pripravil: Staninvest Ljubljana — sektor Siška
23. seja zbora krajevnih skupnosti, 22. marca 1984
KS Slanežiče-Medno
Vprašanje:
»Delegacija je obravnavala odgovor, kj ga |e pripravil komite za urejanje prostora v zvezi z kanalizacijo v zazi-dalnih otokih ŠS115 3 — v Stanežičah. Delegacija z od-govorom komiteja n| zadovoljna, saj meni, da ni točen. Mestni IS je sklepal o gradnji skupinske septične jame za 7 stanovanjskih objektov v ŠS 115, 3 v Stanežičah. V odgo-voru komite navaja, "da se dovoljuje začasna ureditev odvodnjavanja odpadnih voda v vodotesne greznice«.
Če bi bila možnost gradnje individualnih greznic y cit. otoku, bi bil ves problem rešen, odpadla bi skrb nado-mestnih gradenj, gradnja po prednostnem ključu itd. Toda mesto o tem nič ne ve. Mestni IS vztraja na skupinski greznici za 7 izjem. Ta rešitev nj sprejemljiva. Gradnia kanalizacije ostaja še vedno nujnost, ki je ni moč obiti.
Delegati smatrajo, da se na področju Stanežiškega polja od 303.000 m3 izkopr.nega gramoza nateče v blagajno ko-munalne skupnosti toliko denarja, da ne bi smel biti pro-blem kanal v dolžini ca. 1000 m.
Samoupravni organi KS bodo še naprej vztrajali pri zahtevi po gradnji kanalizacije. Razne začasne rešitve so običajno dosti dražje ter manj sprejemljive
Odgovor:
Na osnovi opozorila delegacije KS Stanežiče-Medno na netočnost v našem odgovoru na delegatsko vprašanje nji-hove delegacije na 20. seji zbora krajevnih skupnosti, 26. 12. 1983 se opravičujemo: nameslo v množini (vodo-tesne greznice) bi odgovor moral vsebovati precizno opre-delitev, da je mestni izvršni svet soglašal z gradnjo ene same (skupinske) vodotesne greznice. Bistvo problema na katerega je opozorila delegacija KS Stanežiče-Medno vse-buje tudi predlog SKS, da bi spremenili zahtevani pogoj iz sklepa mestnega izvršnega sveta in v ta namen je tukaj-šnji komite za urejanje prostora sklical razgovor, ki je bil 4. aprila 1984.
Na razgovoru je bilo dogovorjeno, da bodo mestni uprav-nj organj še v tem mesecu sklicali razgovor o vključitvi izgradnje kanala v program za leto 1985. Do tega razgo-vora pa bo KS opredelila svoje stališče do pobude, da bi gradnjo v otoku šS 115/3 uvrstili v program usmerjene stanovanjske gradnje, kar bi bila dodatna osnova za iz-gradnjo kanalizacije.
Odgovor pripravil:
komite za urejanje prostora
občine Ljubljana-šiška
21. seja zbora krajevnih skupnosti, 30. januar 1984 KS Sora:
Vprašanje:
V letu 1983 je bil v fazi sprejemanja ter tudi v II. polo-vici leta sprejet urbanistični načrt Medvod. V prvi fazi je bil občanom posredovan grafični prikaz urbanističnega načrta, po korekciji UN z ozirom na sprejet nov interventni zakon v kmetijstvu pa krajani do sedaj niso seznanjeni z grafičnim prikazom urbanističnega načrta. Kdaj to lahko pričakujemo?
Odgovor:
Zaradi določenih težav pri kompletiranju materialov, ki so sestavni del že potrjenega urbanističnega načrta Med-vod, je prišio do časovne zakasnitve glede dostave posa-meznim krajevnim skupnostim.
Po  zadnji   informaciji   projektanta  bo  urbanistični   načrt Medvod skompletiran najkasneje do konca meseca aprila. Prosimo, da zgornje   pojasnilo   sprejmete z razumeva-njem.
Odgovor prlpravil:
komlte za urejanje prostora
občine Ljubljana-Šlška