Leto XXVIII Ljubljana, september 1986 Štev. 340 Temeljni kamen za novo carinsko cono sta položila delavca Blagovno tran-sPortnega centra in Gradisa položen temeljni kamen Začetek gradnje nove carinske cone v Ljubljani S- septembra je bila na Letališki cesti v Ljubljani skromna slovesnost ob Polaganju temeljnega kamna za prvi objekt nove carinske cone v Ljubljani. . ^a slovesnosti, katere so se udele-11 številni ugledni gostje, delavci 'Savno transportnega centra ' *C) in Gradisa kot izvajalca, je Pregovoril poleg predsednika de-vskega sveta BTC in glavnega di- h avnostni govornik Milan Jelenc, edsednik Republiškega komiteja * Promet in zveze j»l 0rja Vlada Zlobka tudi Milan > oc, tirerkp.dnik Republiškega iet in zveze. V svojih govorih so poudarili predvsem pomen nove investicije, ki bo ena največjih v Ljubljani in Sloveniji. Industrijska cona MP-4 se bo gradila v treh gradbenih fazah. V prvi fazi, katere začetek je bila ta slovesnost, se bo zgradil objekt v velikosti 5100 kvadratnih metrov z vsemi infrastrukturnimi objekti. Vrednost te naložbe znaša nekaj več kot 1,6 milijarde din, pri čemer je delež BTC kar 60 odstotkov. V drugi fazi izgradnje,' ki naj bi bila končana do leta 1990 je predvidena gradnja dodatnih 20.000 kvadratnih metrov zaprtih objektnih površin, za kar je tudi že izdelana dokumentacija. V tretji fazi pa se predvideva še gradnja objektov do 108.000 kva-dratnih metrov skupne etažne povr-šine. Ob polaganju temeljnega kamna so bili zelozadtivoljni tudi predstavniki Gradisa, še posebno tozda Gradbene operative Ljubljana kot izvajalca te velike investicije. Več o pomembnosti ustanovitve carinske cone v Ljubljani pa v eni prihodnjih številk. Zahtevno delo je že za nami Silosi v Kopru že zgrajeni Pogled na Luko Koper je kar precej spremenjen, odkar smo dogradili še zadnjo »baterijo« šestih silosev, tako da je sedaj dograjenih vseh 24 silosev ob že predhodno dograjeni strojnici. Konec avgusta je bil namreč od- z veliko zamudo, vendar ne po krivdi stranjen še zadnji opaž na silosih, gradbenikbv, ki so vestno in v dogo-tako da so groba gradbena dela kon- vorjenem roku opravili svoje delo. čana. Seveda pa to ne pomeni, da je Tudi navez za pristajanje ladij je delo zaključeno, saj bodo morali že gotov, ki pa bo zaradi zgoraj kmalu nastopiti monterji, pri katerih omenjenih razlogov še kar nekaj pa se je, kot je znano, zapletlo. Silosi časa sameval, bodo tako predani svojemu namenu Matija Krnc s 4. oktober — dan ustanovitve Gradisa $ 41. obletnica | 4. oktober 1945 je rojstni dan Gradisa. Lani smo slav-S nostno proslavili 40-letnico ustanovitve in obstoja, letos pa £ £ bo obletnica šla verjetno nekoliko mirneje mimo nas, pase je J * kljub temu moramo spomniti. Gradis je še eno leto starejši, je pa tudi bogatejši za nove iz- $ J kušnje pridobljene ob gradnji objektov kot so H E Mavčiče, J Jeklarna 2 na Jesenicah, 60.000—tonski silos v Luki Koper, 0 ^ ploščad Borisa Kraigherja in velikih objektov, ki so bili Gra- £ ^ disu zaupani v letošnjem letu —nova elektroliza aluminija v J Kidričevem, nova Kartonazna tovarna v Ljubljani, objekti za \ rudnik v Titovem Velenju, za termoelektrarno v Šoštanju in $ ^ nuklearno elektrarno v Krškem, nova carinska cona v Ljub-S Ijani, mostovi in ceste pri Višegradu v BiH, ter številni drugi r S objekti. Zavedamo se resnih težav, s katerimi se sedaj srečujemo, in * ki nas še čakajo, zavedamo pa se tudi sposobnosti in moči £ S Gradisa. Niso nas uspavali uspehi, pa tudi sedanja situacija J nas ni našla nepripravljene. Za Gradisom stoji skoraj 7000 delavcev —gradisovcev — 0 X na katere lahko računamo v vsakem trenutku. Zato vsem gradisovcem iskrene čestitke ob njihovem praz- * ^ niku. M. K. r~------------------------------------:----\ Seja konference sindikata Gradisa bo predvidoma 30. septembra_______ Poslovanje, osebni dohodki, tujina, novi ukrepi... Poletni meseci, ko zaradi dopustov zamre družbenopolitična in samoupravna aktivnost, so za nami. Jeseni pa bo vse drugače. Poleg živahne dejavnosti na naših gradbiščih, se bo okrepilo tudi družbenopolitično in samoupravno delovanje, saj je precej tem o katerih je treba spregovoriti in sprejeti določene sklepe in stališča. Na gradbišču RCV je živahno kot na mravljišču Tudi tokrat gre sindikat prvi v akcijo. Seja konference sindikata Gradisa bi naj bila 30. septembra, delegati pa naj bi po posameznih uvodnih poročilih in razlagah razpravljali o rezultatih poslovanja Gradisa v prvih sedmih mesecih doma in v prvih šestih mesecih na tujem (Irak, Kuvvait in ZR Nemčija) ter o pogojih gospodarjenja do konca leta, predvsem v luči novih ukrepov ZIS. Druga točka dnevnega reda naj bi bila namenjena problematiki osebnih dohodkov. Potegniti bo treba rela- cijo med novo zvezno in republiško zakonodajo, ki se nanaša na področje delitve sredstev za osebne dohodke in našimi samoupravnimi akti s tega področja, ter pričeti postopke za usklajevanje, opredeliti se do aktivnosti, ki nas v prihodnje čakajo na področju delitve sredstev za osebne dohodke (nov sistem) ter določiti naloge sindikata v teh aktivnostih. Zadnja točka dnevnega reda bo namenjena razpravi o učinkovitejšem delovanju sindikata na osnovi kongresnih dokumentov. J Nadgradnja in adaptacija Gradis v Novem mestu Gradis j e že vrsto let prisoten v Novem mestu, kjer je gradil Industrijo motornih vozil, ob tem pa je opravil tudi nekatera manjša dela na komunalni infrastrukturi ter zgradil nekaj stanovanj. Pred dvanajstimi leti je zgradil štiri nadstropne stanovanjske stolpiče za delavce IMV. Ker so takrat prevladovale ravne strehe, so takšne bila postavljene tudi na stolpičih v Novem mestu. Zob časa je strehe načel, med tem pa se je tudi pokazalo, da ravne strehe niso preveč primerne za slovensko podnebje. Zato so se v Novem mestu odločili ravno streho zamenjati s poševnimi, stolpiče pa pivišati za eno nadstropje. Dela so se lotili delavci tozda Gradbena operativa Ljubljana, ki imajo trenutno na gradbišču Indu- strije motornih vozil manj dela. S to nadgradnjo in adaptacijo bo IMV pridobil po pet novih stanovanj za potrebe svojih delavcev. Za boljšo izkoriščenost električne energije Stavba za republiški center vodenja Gradis ostaja prisoten v slovenski energetiki — za republiško elektrogo* spodarstvo gradimo stavbo, v kateri bo eden od devetih jugoslovanskih cen-trov vodenja proizvodnje, porabe in distribucije električne energije. Ko bv vzpostavljen ves sistem, bo omogočal prihranek 60 MW samo na področja Slovenije. Za EGS bomo zgradili stavbo veliko 20 x 35 metrov, štirietažno, z možnostjo nadgradnje še dveh etaž, v kleti bodo zaklonišča za 200 ljudi, na nivoju tal pa bo prehod po celi širini, da ne bi zaprli dostopa s Tržaške ceste do upravne stavbe elektrogospodarstva, stavbe 1BE ter elek-trofakultete. Delo smo pridobili po ostrem natečajnem postopku, končati pa ga moramo v osmih mesecih. Zaradi slabo nosilnih tal je moral izvajalec del, tozd Gradbenega operativa Ljubljana, stavbo Republiškega centra vodenja (RCV) temeljiti na 30-ih pilotih, ki segajo v globino 20 metrov. Če bi stavbo postavili na klasične temelje, bi se preveč posedla, kar pa je nedopustno, ker bo spojena s sosednjima stavbama. Zaradi poslopij v neposredni bližini, pilotov niso smeli zabijati, tako da je Geološki zavod zvrtal luknje, v katere so gradisovci zabetonirali pilote. Na RCV je na zahtevo investi' torja prvič iz nuklearke v Krške!" prenešena posebna kontrola kvali' tete izvedenih del za posamezne faze gradnje, imenovana QA in QC. T°' vrstna kontrola se običajno uporab' lja v tujini, tako jo moramo izvaja" tudi mi, npr. pri delih v Iraku. VsC' kakor jo bo potrebno vpeljati tud1 pri nas, in to ne le za posebne obje^' te. Na gradbišču so ob obisku betortj' rali stebre za ploščo prvega nad' stropja. poslopje bo namreč imej« armirano betonsko skeletno ko"' , strukcijo, napolnjeno s siporekso"1, razen dveh sten. ki bodo zaradi z" h te v po večji stabilnosti betoni Ob začetku gradnje je bilo zap° slenih okoli 25 delavcev, ki pa " dobili pomoč, tako da jih je sedaj zj 40. Načrtujejo pa tudi delo v d v" izmenah, če bo to potrebno, ker J1 nujno da stavbo RCV pravočas"0 končajo. VVWVV\AAAA/W,VWWWV'>/>AAAAA/ $ < ODE (beri osebni dohodek) • Konsolidacija Brez heca, ampak moram priznati, da sem s tole mojo zadnjo plačo res dobro in že kar gosposko živel — dva dni. ^ • O pomenu RCV in o pomenu gradnje stavbe centra za Gradis, je povedal nekaj besed tudi Ignac Kravcar, vodja skupine centra vodenja: »RCV je del jugoslovanskega projekta, v sklopu katerega bo zgrajenih 9 centrov vodenja, 8 republiških oz. pokrajinskih in eden zvezni. Pomembnost projekta je razvidna že iz tega, da za njim stoji Mednarodna banka za obnovo in razvoj ter Evropska investicijska banka, ki sta dali kredite za gradnjo 380 KW daljnovoda, pogoj za posojilo pa je bila zgraditev centra vodenja. Tudi Zvezna skupščina je sprejela poseben zakon o gradnji teh centrov. Celotna investicija je sorazmerno zelo visoka, 3 milijarde dinarjev, potrebno bo namreč dobiti veliko opreme in RCV povezati z vsemi slovenskimi energetskimi objekti. Iz stavbe RCV se bo vršila op-timalizacija proizvodnje prenosa in distribucije električne energije. Zato bo v njej celoten ko- ✓S/SA^AAAA/NAAA^TNAAAAAAAAA/V-/ mandni center elektroenergetike j^ Slovenije, računalniška oprema za sistem planiranja potreb po elektriki ter kontrola sprotne potrošnje v okviru optimalizacije energetske situacije. RCV bo povezan z jugoslovanskim (zveznim) centrom in na južno-evropsko energetsko zanko. Gradnja sistema je pomembna tudi zato, ker je le preko Jugoslavije povezana zahodnoevropska električna mreža z vzhodno-evropsko. Kakršna koli odstopanja od .plana bi imela težje posledice, ker bi to premaknilo tudi ostale faze, zato je pravočasna vzpostavitev sistema odvisna tudi od same gradnje poslopja centra-Zato je to delo za Gradis velikega, oziroma že prestižnega značaja.« M. Mylx Gradis je bil najugodnejši ponudnik Začetek gradnje velike .dvorane SNG v Mariboru '•Malo je takih trenutkov, ko se zberemo v taki sredini in v takem številu z ^agimi gosti in zaposlenimi delavci tukaj na gradbišču, ter se pogovorimo o dosedanjem delu in si natočimo čistega vina za delo v prihodnje. Ko smo se ■eta 1984 lotili tega starega dotrajanega objekta ni bilo verjetno med nami "■kogar, ki si je predstavljal s kakšnimi težavami se bomo med samo gradnjo *fečavali. Pa vendar, vsi skupaj smo dokazali, da je v razumevanju in strokovnem pristopu vsak problem rešljiv. In danes je ta starka, ki je odeta v nov ^tonski obroč pripravljena, da bo počasi, v etapah sprejela umetnike in Iju-"itelje gledališke umetnosti. . Mi gradbeniki smo s tem, kar smo 0 sedaj dosegli, zadovoljni in Pamo, da so zadovoljni tudi vsi vlsj|- ki spremljajo to gradnjo. Zah-aii| tu se vsem delavcem, vsem “zbam, ki so spremljale gradnjo. Posebej še nadzorni službi. Posebna ala pa gre človeku, ki je s svojim r°kovnim znanjem in razumeva-jem verjetno največ pripomogel k ijfcciji SNG Maribor. Profesorju i^enirju Vukašinu Ačanskemu se v jV*enu vseh najtopleje zahvaljujem " 8a hkrati prosim, da v svojih °eih še nadalje pomaga nam gradičem.« S temi besedami se je na svečano- 1 ‘obzaključku izgradnje in obnove taze SNG Maribor, vsem prisot- bišč t*^javcc^T1 zahvalil vodja grad- n 9 gradnji oziroma obnovi smo v n!*Scm glasilu pisali večkrat, danes J samo zapišemo še to. da smo . ’a*no zapišemo še to. da smo po ePu gradbenega odbora in gleda- liškega sveta Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru pred dnevi pričeli z gradnjo nove dvorane SNG Maribor, ki bo imela 950 sedežev in bo veljala z opremo vred 5.1 milijarde dinarjev. Gradnja naj bi trajala tri leta. gradbena dela pa naj bi gradisovi delavci končali do konca leta 1987. Mariborski gradisovci so bili uspešni pri dosedanji zelo zahtevni gradnji in obnovitvi SNG in so tako upravičili zaupano gradnjo nove dvorane. Do Borštnikovega srečanja bo obnovljen celotni pritlični del kazinskega dela. ostala dela pa naj bi končali do sredine prihodnjega leta. Čeprav predstavlja gradbena jama za novo dvorano tudi svojevrsten gradbeni izziv (tik ob predvideni dvorani so namreč dotrajane zgradbe) pa vendar gradisovci menijo. da so težavnejša in nevarnejša dela za njimi. Franjo Štromajer I, v gledališkem predporostoru Slovenskega narodnega gledališča v Mari-^ hodo talno ogrevana V minulih petih letih Manj stanovanj Cena kvadratnega metra stanovanjske površine se je v ■ninulih desetih letih (1976—1985) povečala 13,6-krat, povprečni osebni dohodki v enakem obdobju Pa 13,5-krat. V srednjeročnem obdobju 1981—85, se je cena kvadratnega metra povečala 4,7-krat, povprečni osebni dohodki pa 4,8-krat. . Ena od značilnosti tega srednjeročnega obdobja je izredno zmanjšanje obsega družbene stanovanjske gradnje. Število stanovanj se je od leta 1980 do konca leta 1985 zmanjšalo od 12.020 na 6200 ali za 48,4 odstotka. Število zgrajenih družbenih stanovanj se je zmanjšalo od 8281 v letu 1981 na 4940 v letu 1985 ali za 40,3 odstotka. Gradis je svoje delo do sedaj opravil dobro V četrtek, 21 avgusta je Železarno Jesenice obiskal član predsedstva SFRJ Stane Dolanc, ki si je ogledal tudi gradbišče Jeklarne 2 in se seznanil s potekom gradnje te trenutno največje naložbe v Sloveniji. V svojem govoru je poudaril, da mora biti Jeklarna 2 zgrajena do predvidenega roka in pozval izvajalce vseh del naj ji dajo prednost. Projekt Jeklarne 2 se po terminskem planu približuje svojemu zaključku. Le slabih šest mesecev preostaja še do februarja 1987, ko je planiran pričetek poizkusnega obratovanja. Gradbena dela so tudi v poletnih mesecih tekla pri večini objektov po planu. Ponekod so bila ovirana zaradi montaže jeklenih konstrukcij hal, žerjavov in od-pr^ševanja elektro peči. Brez pretirane samohvale lahko zapišemo, to nam priznava tudi vodja projekta s strani Železarne Jesenice tov. Ažman, da je Gradis s svojimi proizvajalci delo opravil dobro in s tem omogočil pričetek montažnih del. Edina izjema je delo na črpalnici, kjer je prišlo do dvotedenske zamude glede na dogovorjene termine. V začetku julija je bil gotov temelj kontiliva in v začetku avgusta temelj elektro peči. Tudi obe zgradbi pri napravah sta gradbeno gotovi. Pa kljub temu bi se znalo zatakniti pri dokončanju kontiliva, saj oprema zanj prihaja z zamudo, ki jo bo morala reševati hitrejša montaža. Oprema zamuja 75 dni. V polnem teku je izdelava temeljev za adjustažo. Zaključek del na tem objektu je predviden ta mesec. Tudi gradnja energetskih objektov poteka dobro — nekoliko težav je le pri črpalnici. Dve transformatorski postaji ste že zgrajeni, na preostalih pa so dela končana že več kot 70 odstotno. Enako stopnjo gotovosti imajo tudi temelji naprave za kompenzacijo jalove enegije. V zaključni fazi so tudi temelji za fasade glavne zgradbe, kanalizacija, cestno in železniško omrežje. Večinoma je končana tudi zunanja ureditev, ograja in brežine. Ta dela su uspešno opravili s pomočjo mladinske delovne brigade, ki je delala na gradbišču od 7. julija do 3. avgusta. Dobavo in montažo jeklenih konstrukcij hal opravljata Iskra Kumanovo in Fakom Skopje. Dela dobro napredujejo, tako da se že pokriva streha glavne proizvodne hale. Oprema iz uvoza je dobavljena 98 odstotno ali 787,4 ton. Manjakjoča oprema ne ovira domačih dobaviteljev in montažerjev. Izdelava, dobava in montaža domače opreme ne teče na vseh področjih po. načrtovani dinamiki. Na posameznih napravah znašajo zantude tudi do enega meseca, vendar je za pričakovati, da bodo dobavitelji in montažerji le pohiteli, in da ne bodo ogrožali predvidenega roka. Gradnjo Jeklarne 2 spremlja tudi dokaj živahna aktivnost na finančnem področju. Še vedno tečejo pogovori za tretjo korekcijo cen iz osnovne pogodbe. Železarna je izdelala svoj predlog cenika gradbenih del, ki pa zaostaja za sedaj veljavnimi cenami. Stane Dolanc v pogovoru s predstavniki Železarne Jesenice. Pozval je izvajalce vseh del, naj »ek'arni 2 dajo vso prednost Stane Dolanc je obiskal gradbišče Jeklarne 2. jugoslovansko posvetovanje o obnovi zgradb bo tudi letos v Mariboru___________ Stare zgradbe v novi preobleki V gradnji je tretja brv Most za pešce čez Ljubljanico V pričakovanju del na južni obvoznici poteka gradnja druge brvi čez Ljubljanico v Novih Fužinah, to je mostu za pešce in kolesarje, k' bo olajšal prehod na desno obrežje. Delati so ga začeli 10. avgusta-končan pa mora biti aprila prihodnje leto. Most bo Gradisove montažne konstrukcije, nosilce bodo izdelali ^ fc Nizkih gradnjah v treh kosih in jih kasneje zlepili. Zaenkrat ni nobe-' ^ nih težav, tako da rok gradnje ni vprašljiv. . ____________________________________________-^4 GE Celje v Šaleški dolini Gradisov tozd GE Celje je že dolgo časa angažiran na področju Šale5*^ doline. Dobro sodeluje s termoelektrarnami v Šoštanju, saj jih je Gradis zgradil, in z Rudnikom iz Titovega Velenja. Tako v Pesjem delajo klasim1* in silos za premog, v Novih Prelogah pa halo za obdelavo lesa za potre rudnika. Celjski tozd Gradisa skupaj z Vegradom končuje veliko stavbo kla-sirnice, železniško in kamionsko vago, presipno postajo in presipni silos za premog. Klasirnica je velik objekt, dolg 100 in širok 30 metrov, visok pa skoraj 55 metrov. Gradnja je bila zahtevna predvsem zaradi bunkerjev in lijakov za premog. Delali so jih lani poleti pogosto pri temperaturi pri 50 stopinj enako zahtevna pa je bila tudi iz lava lijakov v silosu za premog; u adi GE C6/] V Novih Prelogah gradi GE L Z 60 x 25 m veliko montažno halo j Vemont za velenjski rudnik za j delovanje jamskega lesa. Konča ^ j bodo do 20. decembra, po sed1* r mesecih dela. _, d i; Nova montažna hala za potrebe rudnika, v ospredju Obnova in sanacija strehe Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Dela izvaja tozd GE Maribor V_______________________________________________________________J V organizaciji zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije, sorodnih društev SR Slovenije ter mesta Maribora, bo prve dni oktobra v Mariboru 2. jugoslovansko posvetovanje o obnovi zgradb. Pokrovitelja tega pomembnega strokovnega posvetovanja sta skupščina mesta Maribor ter Univerza v Mariboru. Na posvetovanju, ki bo trajalo tri dni, bodo spregovorili številni strokovnjaki s področja reševanja te problematike. Prav v Mariboru se v zadnjih letih pospešeno lotevajo izgradnje oziroma prenove starega dela mestnega jedra, katerega ogled je vključen tudi v seminarski program. Na posvetovanju bodo spregovorili urbanisti, arhitekti, psihologi, konzervatorji, pravniki in nenazadnje gradbeni strokovnjaki, ki obnavljajo stare zgradbe. - Sodelovali bodo strokovnjaki iz vseh republik in pokrajin, svojo prisotnost pa so napovedali tudi predavatelji iz Avstrije, Italije, Madžarske in ZR Nemčije. Do sedaj je prijavljenih že preko 60 pisnih referatov, ki bodo pozneje služili kot znanstvena osnova pri tovrstnih obnovah. Vsi referati bodo letos prvič predstavljeni, kar pomeni, da ne gre za nekako ponavljanje že znanih stvari, kot se to prerado ponavlja pri podobnih drugih posvetovanjih. Kot zanimivost bodo letos obravnavali in med seboj primerjali domače in tuje predpise o gradnjah in obnovi objektov, vsi referati pa bodo prevedeni v nekatere svetovne jezike. Na posvetovanju bodo sodelovali tudi naši Gradisovi strokovnjaki, saj je na primer profesor Vukašin Ačanski iz tozda Biro za projektiranje Maribor eden »glavnih« pri izgradnji in obnovi mariborskega narodnega gledališča. Franjo Štromajer Na levi strani je presipni silos za premog, na desni klasirnica. Objekti bod0 velika pridobitev za velenjski rudnik Dolgoletno sodelovanje z rudnikom in elektrarna^ ^olgoletno sodelovanje Impola in Gradisa Razširitev livarne v Impolu Gradis je v Impolu prvič pričel z deli že leta 1948 in od takrat dalje je z tanjšimi presledki prisoten v tem aluminijskem gigantu vse do danes. Mari-"orski gradisovci sedaj razširjajo livarno, ki so jo izgradili že pred leti. Med l^čje objekte, ki jih je zgradil G rediš sodi vsekakor valjarna, ki je bila postavljena v letih 1964 — 68 in sicer v velični 200 x 100 metrov. V tej valjarni, kije podobno opremljena(izdelujejo nam dobro znano dvomikronsko folijo ali folij0 za gospodinjstvo. 1973 leta smo pričeli z gradnjo nove folijske valjarne. 8 dela je vodil takrat Jaka Gajšt, ki še danes bdi nad deli v Impolu. ^ tcm obdobju so gradisovci po-I še valjarno I in II, ki je tehno-<'sko sodobno "Hembe vredenje opremljena, tudi obrat ži- earne 50 x 60 metrov. Tudi zgradba *Profilarne«, ki je bila narejena ne-0|>ko kasneje je plod znanja naših ■"okovnjakov. Pomemben je tudi ?“jekt sodobne jedilnice, kjer se ^hko prehranjuje preko 800 delav-„®V' kakor tudi kotlarna za ener-jjko napajanje vseh objektov. “° letu osemdeset so gradisovci s Jpj' z gradnjo nove livarne prav ,.aj pa nadaljujejo z deli na tem bbjektu. Od takratnih 1120 kvantnih metrov bodo z dograditvijo ,0Ve hale impolčani pridobili še do-natn‘h 3360 kvadratnih metrov Vel^ - Pokr'te površine. Omeniti tja še objekt cevarne,pa še veliko p8‘h manjših objektov. : ij^ebno zahteven je sedanji ob-. l livarna, saj je potrebno kopati v I ?hino do 17 metrov. Dobra tehno-gAka opremljenost Gradisa orno-a nemoteno delo kljub velikemu j|,°blemu podatlnice, ki se v teh kra-Dj Pojavlja že na globini enega jj, ra. V starem delu livarne bodo *°pali temelje še za dve livni na-s av' v novem prizidku pa bodo pobili nove odstajne peči, ter peči za lj.y tem delu bodo aluminijasti od-l_ ki v posebnih pečeh pridobivali na $! fileti. Tako bodo v Impolu že ob-°)ečo visoko kvaliteto odlivkov še °Vno stanovanjska stavba v sre-\U Celja se res lepo vvklaplja v 0 niestno jedro izboljšali. To je predvsem potrebno za izdelavo raznih profilov, ki jih izdelujejo že preko 3.000 vrst. Dobro sodelovanje med investitorjem in Gradisom se torej nadaljuje v obojestransko zadovoljostvo. Kvaliteta izdelkov pa je porok, da bodo impolčani še nadalje zapuali Gradisu. Franjo Štromajer Z razširitvijo livarne v Impolu bodo pridobili novih 3.360 kvadratnih metrov proizvodnih površin Doma in v tujini Pestra dejavnost na sejmih V programu aktivnosti za letos sicer ni bilo predvidenih toliko razstav v tujini, na katerih bi predstavili našo dejavnost, vendar nam je zaradi dobrega sodelovanja z Jugoslovanskim gradbenim centrom in Jugoslavija pu-blikom uspelo pripraviti kar več razstav. Prva, na kateri smo sodelovali v sklopu jugoslovanskega gospodarstva, je bila v Moskvi od 3.—16. junija pod nazivom — Dnevi znanosti in tehnike Jugoslavije. Druga je prav te dni v Damasku, v Siriji, v sklopu mednarodnega sejma, tretja prireditev, na katri pa se bomo predstavili predvsem s programom industrijskih obratov, pa bo v mesecu oktobru v Moskvi. Na . prvih dveh smo predstavili celotno našo dejavnost le s slikovnim gradivom in prospektinim materialom. medtem ko bomo v Moskvi razstavili tudi oba fini-šerja ter gumi valjar. O podrobnejših rezultatih in morda tudi o poslovnem uspehu s teh predstavitev pa v eni prihodnjih številk. Seveda pa ni nič manjša tudi aktivnost na domačih sejemskih prireditvah, še posebno na jesenskem Zagrebškem velesejmu, ki bo od 14.—21. septembra. Več o razstavljenih eksponatih na njem pa bomo zapisali prihodnjič. Matija Krnc Finišer, namenjen izvozu v Sovjetsko zvezo,ima poleg druge oznake tudi nekaj tehnoloških sprememb, narejenih predvsem na zahtevo kupcev Za boljšo predstavitev Gradisa Snemanje že za novi film Čeprav ni ipinilo niti leto dni od praznovanja ob 40-letnici naše delovne organizacije, je informativno-propagandni oddelek skupaj z vodstvom DO že pripravil program za snemanje novega filma. Razlogov je več, vsekakor pa je glavni ta, da so v gradnji velike investicije (Železarna Jesenice, TGA Kidričevo, Luka Koper) in bi bila zares škoda, če ne bi napravili nekaj posnetkov tudi v fazah gradnje. Drugi razlog je ta, da bomo poskušali obdržati vsaj del kontinuitete dobro zastavljene akcije v lanskem letu, ko smo se predstavili na TV s spoti in reportažami. Kot tretji razlog za snemanje pa so sodobni prijemi na področju reklame in propagande, saj si danes brez video predstavitve delovne organizacije v svetu ni moč več predstavljati. In če hočemo na tovrstnih prireditvah pokazati kaj zmoremo in znamo, potem moramo to na primeren način tudi predstaviti. Zato bi bilo prav, da bi bilo tako v vodstvu, kot tudi na Inženiringu več posluha za to, predvsem pa v pomoč in ne v oviro informativno-propa-gandnem oddelku, ki pripravlja in organizira to delo. Mitja Krnc Atraktiven stanovanjski objekt Nova stanovanja v Cel jir Zaradi zmanjšanega stanovanjskega prispevka se je gradnja stanovanjv Celju upočasnila. Edini stanovanjski objekt, oziroma dva, ker ga gradi)0! dveh fazah, raste na Dolgem polju, izvajalec gradbenih del pa je naš celjslil tozd. Celotna stavba bo imela obliko pravokotnika z atrijem v sredini, zasnoval pa jo je naš Projektivni biro iz Ljubljane. V njej bo okoli 200 stanovanj. PrvVčlel, v katerem bo 100 stanovanj, je bil ob obisku gradbišča že v zaključni fazi. Za drugi del pa so bili že narejeni temelji. Zaradi slabo nosilnih tal niso mogli uporabiti pasovnih temeljev, prisiljeni so bili narediti armirano betonsko temeljno ploščo. Stavba bo imela pritličje in štiri etaže, fasada pa bo iz silikatne opeke. Na gradbišču dela okoli 40 delavcev Gradisa. Rok za končanje drugega dela je 16 mesecev, delo po- teka tekoče in so v gradnji celo pred planom. . Razen stanovanj na Dolgem pol| in poslovno stanovanjskega ob j ek v centru Celja, končujejo še, celjsk bolnišnico, kjer so začeli s 6. pl,otki tapo del. V Novih gaj ah si je celjsk tozd zgradil novo tesarsko delaVL co, na istem mestu pa bodo ppstavj še železokrivnico, skladišča, g°ra^ ^//////////////////////M ^ Gradimo za Hmezad iz Žalca ^ i Silos za hmelj /O \ vmiiimrntimmmmmmmmmmmmmmmmmH'1 w" '< —p- asm a * mmt 'p /r Znano je, da so delavci Gradisovega celjskega tozda strokovnjaki za ^ ^ silose. Pred kratkim so končali silos za žito za celjski Mera, sedaj pa « K gradijo velik silos za hmelj za potrebe Hmezada v Žalcu. % % Nov objekt raste ob že obstoječem silosu, kar je pozvorčilo nekaj % težav, ker so temelji novega globlji od starih temeljev in so te morali K ^ podbetonirati. ^ I ^ Do januarja bodo končali s prvo fazo, je povedal delovodja Rudi ^ z Lukner, zatem pa bodo z delom nadaljevali, če bodo na razpolago po- Z ^ trebna sredstva. M. M. % Režiser Jože Kloboves (levo) in snemalec Marijan Kregar med snemanjem prvih kadrov novega filma o Gradisu na gradbišču Jeklarne 2 na Jesenicah Projektivni biro Maribor Projektivi je treba dati večjo veljavo Projektivni biroji so običajno nekako potisnjeni v ozadje, ali drugače po-Vedan<>, mnogokrat se podcenjuje njihova vloga in pomen v gradbeništvu. Vsakdo vidi le fizično delo, oziroma materialno plat zidave, ne pa idejne zasnove, načrtov ter izračunov, ki so neobhodni, da zidava sploh lahko steče, lato v tej številki Gradisovega vestnika namenjamo več prostora Gradiso-Ven> projektivnem biroju iz Maribora. Direktor biroja, Vlado Breščak je aajprej povedal nekaj osnovnih podatkov o samem biroju. V njem je Zaposlenih 55 ljudi, organizirani pa so v dveh enotah. V mariborski enoti dela 37 ljudi, imajo pa še enoto v Hubljani z 18 zaposlenimi. Ustanovil so jo pred leti, da bi razvijala, Projektirala in sodelovala pri pla-S|ttaju montažne hale GH5, za ka-tero so licenco kupili v Italiji. Skujta je ostala v Ljubljani, da bi ahko bolje sodelovali s tozdom In-Zeniring in da bi lažje sodelovali in se Uveljavljali v širšem slovenskem Prostoru. Tudi do informacij priha-lajo lažje bližje centra Gradisa kot na periferiji. Kvalifikacijska struktura zaposlenih je dokaj visoka, okoli polo-,ICa jih ima visoko izobrazbo, večina Je gradbenih inženirjev, imajo pa udi skupino petih arhitektov. ■ Orijentirali so se predvsem na IZvajanje del po tehnologiji Gradisa, ''okviru katerega ustvarijo okoli dve retjini celotne realizacije. Največ sodelujejo s tozdom OGP, preko aterega so opravili 29 odstotkov l^alizacije, z Nizkimi gradnjami iz pribora 9 odstotkov, enak odsto- pa tudi z Gradbeno operativo 1 . Mublja na. I' Sicer pa sodelujejo praktično z < šemi Gradisovimi tozdi. Prisotni so ji glavnem v Sloveniji, z halami GH 5 i- P® tudi v drugih republikah Jugosla- Je. Pri projektiranju in pridobiva- del za te hale imajo tudi pogodbo o sodelovanju z OGP. il U; Na področju mariborske regij , ?Pešno sodelujejo tudi z Inženiring ^pjem iz Maribora. V zadnjih letih iaiejo poudarek tudi izdelavi proštov za sanacije objektov visokih pdenj ter premostitvenih objek-rgV: Projekti, pri katerih so angaži-”ni, so v glavnem manjši, kar pa j^Heni tudi manj sredstev, kot če bi ^di delo pri manjšem številu večjih I ojektov. Usposobljeni so tudi za /Odavo tehnoloških elaboratov za p°dročje gradbene industrije. Mj naštejemo nekaj večjih ob- pri katerih je sodeloval Pro-Ojdvni biro iz Maribora: Iskra i^.dSe — hala je bila odprta te dni, in njej pa so uporabili novo krovno ^strukcijo — ŠED streho, halo v Ivanjici v Srbiji, projektirali ^ sanacijo mostu preko Save v Dol-r^rp. sodelovali so pri sanaciji „ °s fako da ne bo prostora za širšo Sanjzacijo gradbišč, zato bodo po-gradnjo tako zasnovati, da bo montažnih postopkov. Ob-d l| bodo tipizirani, kolikor se bo le da bodo lahko tudi montažni ite . n,i čimbolj univerzalni. Mon-O' ^0<^° tako nosilci kot stebri, ki visoki do 60 metrov, sestav-V, 1 Pa bodo iz meter dolgih delov. Ij|.e montažne elemente bodo izde-RrsHLSv°ji bazi na Pobrežju in jih do Uja^. 'šča prepeljali z vlaki in tovor- m^eveda so zaposleni tudi v Slovenj’’, tako so npr. na Fali pričeli s sa-C|jo mostov nad v toki in pretoč- nimi polji stare elektrarne. Že letos naj bi dali razpis za gradnjo devetega in desetega agregata, ker bo stari del elektrarne, ki je najstarejša v Sloveniji, postal tehnični muzej. V Nizkih gradnjah računajo, da bodo dobili to delo. Sodelujejo tudi pri gradnji pokritega drsališča na Taboru in končujejo drugo etapo gradnje hitre ceste skozi Maribor. S prevzemom Nigradovega tozda Nizke gradnje je naš tozd Nizke gradnje razširil dejavnost tudi na cestno komunalna opravila. S tem so zapolnili vrzel v svoji ponudbi, ko so morali večkrat iskati kooperanta, ko je investitor razpisal gradnjo objekta in cestna dela v eni ponudbi. Hkrati s priključitvijo Nigrada so pridobili tudi njihova dela, ki so zajemala večje preureditve cest in zelenih površin v novozgrajenih mestnih predelih, napr. v Pristanu, Novi vasi 2, v središču Maribora ob hotelu Turist, v stanovanjski soseski S 31 in S 37, pa še ureditve kanalizacije v Kamnici in na Zagrebški cesti, napeljavo obogatitvenega vodovoda (o tem pišemo posebej), vzdrževalna dela na Ptujski cesti, izvajajo pa tudi asfaltna dela za potrebe Gradisa. Od Nigrada so prevzeli asfaltno bazo, njena lokacija pa jele začasna. Potrebno jo bo prestaviti v bližini Dupleka ob gramoznico, ki je bila prav tako Nigradova. Na tej lokaciji je predviden tudi obrat za gradbene izdelke, vendar bo potrebno ta pro- Tg ?.ec cestišča druge etape hitre ceste skozi Maribor ob Einspielerjevi ulici. W dvla pri tej etapi se bližajo koncu. V gradbeni enoti Nizke gradnje l°’ da bodo delali tudi naslednjo, tretjo fazo Danilo Bevc, pomočnik direktorja tozda Nizke gradnje, je optimist, pravi, da imajo dela dovolj gram uskladiti s kompletno dejavnostjo Gradisa. Vjekoslav Neral, pri Nigradu je delal 25 let, sedaj pa je v oddelku za pogodbe, je povedal, da so se delavci Nigrada dobro in hitro vključili v Gradisov tozd. Večjih težav ni bilo, ne z ene, ne z druge strani, razen začetnih spoznavanj in iskanj. Skozi nujnost skupnega dela je moralo priti do dobrega sodelovanja, je dodal. Zase pravi, da prehod ni bil enostaven, mogoče tudi zaradi starosti, mlajšim je bilo gotovo lažje, ker niso bili toliko navezani na staro firmo. Zaradi izkušenj, ki jih je imel iz Ni- Vjekoslav Neral — prej v Nigradu: »Mislim, da sem se dobro ujel v delo in okolje in upam, da bom tukaj dočakal čas za odhod v pokoj.« grada, se je lahko uspešno vključil v novo organizacijo. Seveda pa vseeno še ostaja nekaj nostalgije po starih časih. Morda je bil sprejem novih delavcev v skupnost Nizkih gradenj nekoliko lažji tudi zato, ker so pred leti kot delavci Tehnogradenj sami čutili, kako težko je, ko prideš v drugo okolje in se moreš prilagajati novim razmeram. V gradbeni enoti Nizke gradnje vidijo težišče bodočega dela v hitri cesti — 3. etapi, če jo bodo seveda delali oni, v delu v Višegradu in v energetskih objektih — Fali, Vrhovem in morda še kje. M. M. Za potrebe projekta v Višegradu ■ I 0 0 'i 0 0 0 \ \ m Deponija za tri leta Zaradi predvidenega prevoza 50.000 ton nosilcev in ostalih materialov za gradbišče mostov in viaduktov pri Višegradu bodo morali v tozdu GE Nizke gradnje Maribor urediti novo deponijo. Ker v bazi na Pobrežju, zaradi prostorske stiske, deponije ni moč organizirati, so se dogovorili z Železniškim gospodarstvom Ljubljana — enota Maribor, da bodo deponijo lahko uredili pri njih. Deponija bo^stala na Teznem med koroško in magistralno progo in ranžirno postajo. Gre za trikotnik površine okoli 10.000 kvadratnih metrov, ki jo bo železnica odstopila v triletno uporabo nizkim gradnjam. Seveda bo treba prostor še ustrezno sanirati in opremiti. Gre za obnovo tirnih naprav in asfaltiranje platoja za prekladanje betonskih elementov. Vrednost del znaša okoli 110 milijonov dinarjev. Ko bo Gradis nehal uporabljati ta deponijski prostor, ga bo ponovno prevzelo Železniško gospodarstvo Ljubljana.: Pogodba je omejena na tri leta zaradi načrtov hitre ceste, ki se ravno na Teznem dotika tega de-ponijskega prostora. Sanacijska dela pri opremi deponije bo izvajalo Železniško gradbeno podjetje iz Ljubljane. Končana naj bi bila predvideoma do konca leta. Ponovno v Litostroju — delo opravljeno v enem mesecu Zahtevna obnova žerjavne proge GIP Gradis je po vojni zgradil več velikih tovarniških kompleksov, ki so postali osnova našega razvoja. Med njimi tudi Litostroj, v katerem je naš tozd Gradbena operativa Ljubljana avgusta izvedel zahtevno rekonstrukcijo žer-javnih prog v livarni sive litine, ki so bile potrebne temeljite obnove. Delavci GOL-aso morali najprej razbiti stare, dotrajane nosilce, da so jih lahko ločili od stebrov Delo v vrednosti 200 milijonov dinarjev, je tozd Gradbena operativa Ljubljana dobil po natečaju, v katerem si je upal sprejeti zelo kratek rok za obnovo — časa je bilo le en mesec. Tako so morali avgusta porušiti staro žerjavno progo, ki je bila v uporabi 40 let, v tem času pa je zaradi preutrujenosti materiala razpokala, oziroma se deformirala, in dokončati novo. Pomočnik vodje gradbišča, Vojislav Antič, je razložil postopek rekonstrukcije. Najpreprosteje bi bilo porušiti stare nosilce in stebre, česar pa niso smeli, ker stebri nosijo tudi streho hale. Tako so morali odstraniti le stare nosilce, razbili so jih na stikih s stebri in jih z avtodvigalom spustili. Zatem so stebre obbeUmirali, da so dobili ležišča za nove nosilce — v stebre so zavrtali 12 lukenj za sidra, oziroma vijake, naredili armaturo in zabetonirali. Nato so montirali nove nosilce, dolge 8 metrov, 40cm široke in 9 ton težke. Demontaža starih in montaža novih nosilcev je bilaotežkočena zaradi nizkega stropa, ki je bil napoti ročici avtodvigala, pa so morali no- silce z žično vrvjo prijeti s spodnje strani, da so jih lahko spravili na pravo višino. Vmes so morali seveda čakati, da je beton dosegel potrebno trdnost, da so lahko nadaljevali z naslednjo fazo dela. Na gradbišču je delalo 60 naših delavcev, 24 ur na dan v dveh izmenah, nekaj časa celo v soboto in nedeljo. Za delo so izbrali dobre delavce, ker so dela morala potekati usklajeno, v nasprotnem ne bi mogl' uloviti roka, če bi bilo karkoli narobe. Za tako zahtevno opravilo je bil to najkrajši rok, kar so ga doslej sprejeli. Z rekonstrukcijskimi deli v lit°' strojski livarni je Gradis dokazal, djj je zmožen tudi nekonvencionalnih del, in to v izredno kratkem roku- Za nove nosilce portalnega žerjava je bilo potrebno okrepiti pete stebrov. Na sliki pripravljajo jekleno armaturo, zatem bodo pete obbetonirali Montaža novih horizontalnih nosilcev — kar zahtevno opravilo Žerjavno progo so obnavljali v dveh fazah, tako da so litostrojčani del hale že lahko pričeli usposabljati za redno proizvodnjo Priprava ležišč nosilcev za žerjavno progo Trinajst Tujec spozna v nekem baru v Ameriki mlado dekle. Povabi jo v sobo in ko se sleče jo vpraša: »Koliko si pa stara?« »Trinajst!« »O, madona, takoj se obleci in ven iz sobe!« Mladenka ga užaljeno pogleda in reče: »Praznoveren, a?« Dve ženski nista enaki »Moja žena je izredno pametna — vse ve.« »Moja je pa čisto neumna — vse hoče vedeti.« Teorija Mimo vseh filozofskih teorij ugotavljam, da v naši družbi sa-mourejevalni mehanizmi dobro delujejo — moja plača se na primer izgubi kot kafra, pa verjami-te, sam ne storim v tej smeri prav nič. Priimek »Kako se pišete?« vpraša psihiater pacienta. »VVinston Churchil.« »Pred dvema tednoma ste pa zatrjevali, da se pišete Margaret Thatcher!« »Že v redu, to je bil moj dekliški priimek.« disovo delo Naši delavci obnavljajo tudi jez na Savi ob elektrarni. Pri delu pomagajo tudi potapljači Nizkih gradenj Uspešno sodelovanje JE Krško in Gradisa Stalno smo prisotni v nuklearki Krško Jedrska elektrarna v Krškem je bila eden od preizkusnih kamnov usposobljenosti našega gradbeništva. GIP Gradis je bil pri tej naši edini nuklearki največji gradbeni izvajalec. Z uspešnim delom je dokazal svoje sposobnosti •udi pri najzahtevnejših opravilih in dokazal, da je tudi v jugoslovanskem merilu na področju energetike eden prvih izvajalcev. T^di po začetku obratovanja nuklearke je Gradis, oz. njegov tozd Gradbena operativa Ljubljana ostal v elektrarni. Z njo imamo celo sklenjen poseben samoupravni spora-Zum o poslovno tehničnem sodelo-vanju, ki nam omogoča delo skozi eeloleto. Ostali izvajalci pa izvajajo tlela le v času rednega letnega remonta preko pogodbe z Jugoatome-nergom, katerega član smo tudi mi. Tako smo 20. avgusta s tehničnim Pugledom končali gradnjo troetaž-| nega objekta s tlorisom 70 x 12 m. V sP°dnjih prostorih bodo garaže in mehanične delavnice za službozava-i r°vanja ter intervencijske službe, v ! gornjem delu s tisoč kvadratnimi metri površine pa bodo prostori za ^eč služb, med njimi za kontrolo ^uidete, 1SEK, službo, ki spremlja P°Vo tehnično zakonodaji in za Gcnter za šolanje strokov..ih kadrov. Stavba je montažna Gradisova hala VELO sistema, zgrajena pa je Pila v zelo kratkem času, v sedmih mesecih, kljub temu, da je v času lZyajanja del prihajalo do sprememb načrtov, investitor je namreč prilagal zgornje prostore glede na tre- nutne potrebe. Poslopje je v celoti Gradisovo, tako od projekta, zasnoval ga je Projektivni biro Ljubljana, do končne izvedbe. Konec lanskega leta smo predali v uporabo tudi drugo fazo servisno upravne zgradbe, v njej je kuhinja in ambulanta, računalniški center, arhiv, fotolaboratorij ter zaklonišče. V prvem delu te stavbe, ki smo jo končali leta 1981. pa so službe za vzdrževanje elektrarne. V pripravi je še tretja faza, to bo skladišče rezervnih delov, zaradi katerega pa bodo morali prestaviti komunalno infrastrukturo na zemljišču, kjer bo postavljeno. Skoraj, gotovi smo, da bodo tudi to delo zaupali Gradisu. Prav tako 20. avgusta je bil tehnični pregled manjše gradnje, kovinskega nadstreška skladišča tehničnih plinov nad manipulativrfim prostorom. Samo stavbo smo dokončali 1984. leta. velika je 24 x 18 m, z nadstreški vred pa 30 x 51 m. Zgradili smo tudi prizidek stavbe službe za pogon — to je skupine, ki rokuje z jezom. Naši delavci izvajajo še vzdrževalna dela na dovodnem in odvodnem cir- hj°va garaža in mehanična delavnica ter prostori za razne službe v jedrski e,®ktrarni — Gradisova hala VELO sistema je bila zgrajena v sedmih mese-cUi kulacijskem tunelu, kjer teče savska voda za hlajenje. Pregledujejo in tesnijo diletacijske stike, ter mažejo stene tunela z epoksidnim materialom, da se zaščiti beton. Dela je precej. saj je dovodni tunel dolg 238 metrov, odvodni pa 344 metrov. Ob primarni stavbi elektrarne od srede avgusta dalje gradimo tudi ----------------------------- • Sedaj v okviru rednega letnega remonta izvajamo tudi vzdrževalna dela na betonskih površinah prelivnih polj na jezu. Pomembno vlogo pri tem ima potapljaška skupina gradbene enote Nizkih gradenj iz Maribora, ki bo pregledala pragove prelivnih polj. v ______________________________J manjši objekt za potrebe radiološke zaščite, velikosti 21 x 9,5 m s kletjo, pritličjem in dvema nadstrpjema. Stavba bo klasična, z betonskim jedrom in aluminijasto fasado. Stisnjena je že med obstuječe objekte in z njimi jo bodo tudi kasneje povezali. Zanjo so morali prestaviti napeljavo za vodo in kanalizacijo, ne morejo pa električne napelajve tervoda za prenospodatkov, ker jih ne smejo prekiniti. Zaradi vsega tega je bilo veliko težkega ročnega dela, pa tudi grad- benega žerjava ne bodo mogli postaviti zaradi bližine visokih glavnih objektov. P od betonirati so morali tudi eno od sosednjih stavb, vendar so prepričani, da bodo kljub vsemu z delom končali v zahtevanem roku enajstih mesecev. Izvajamo tudi vzdrževalna dela v notranjosti glavnih objektov, in to razna vrtanja, podlivanja in premaze betonskih površin. Na področju elektrarne imamo še vedno lastno betonarno ter kontrolo kvalitete betona, ki ustreza vsem merilom, ki so jih upoštevali pri gradnji glavnih objektov. To pomeni, da delamo tudi sedaj enako kvalitetno, kot smo pri gradnji najzahtevnejših stavb. Na gradbišču elektrarne v Krškem je zaposlenih 44 delavcev, stanujejo pa v delavskem naselju, kilometer in pol do elektrarne. Zaradi težkih delovnih razmer v tunelu in na jezu, kjer delajo na višini nad vodo, je seveda poostrena tudi kontrola varstva pri delu. Kot praktično edini izvajalec elektroenergetskih objektov v Sloveniji želimo seveda ohraniti stik s takšno gradbeno dejavnostjo, še posebej, ker trenutno ni v gradnji nobena elektrarna. Tako želimo ohraniti izkušnje, s kvalitetno izvedenimi deli pa obdržati zaupanje v naše sposbonosti. Spremljamo največjo stanovanjsko gradnjo v Ljubljani___________ Kmalu nova stanovanja v ljubljanskih Fužinah Boris Golob je šofer avtomešalca, sodeluje pa pri gradnji stanovanj v Fužinah. Zanj pravijo delavci, da ima najbolj čisto »raketo«. Če je to res, si vsekakor zasluži vsaj sliko v Gradisovem vestniku V Novih Fužinah Gradbena ope-rativa Ljubljana nadaljuje z gradnjo stanovanj. Tako bo stavba A-32, to je osemetažni blok s 96 stanovanji končan v oktobru, vseljiv pa enkrat do novega leta. Stavba A-27 bo končana do 15. aprila drugo leto, A-33 pa bo kmalu pod streho. Ob Gradisovem samskem domu v Novih Fužinah raste »dom malih stanovanj« za Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Moste-Polje in bo enak kot naš samski dom. Načrtovana je še gradnja večjih stanovanjskih blokov A-20 in A-21 med staro in novo Zaloško cesto, vendar še ni določen čas začetka del. M. M. Ivan Bukovec, sektorski vodja na gradbišču v Fužinah ima vedno polne roke dela Nekaj spominov Alojza Lisjaka na povojno gradnjo v Kidričevem Gradili smo skoraj z golimi rokami »V zadnji številki Gradisovega vestnika sem prebral članek o uspešnem pričetku del na izgradnji elektrolize C in tovarne primarnih anod v Kidričevem. Misli so mi same »ušle« na leta po vojni, bilo je leta sedeminštirideset, ko smo gradisovci prvič zasadili lopate v »Sterntalu« kot so imenovali takrat Kidričevo. Veliko slik imam še iz tistih časov, bili so težki, a ostali so sami lepi spomini.« Takole se je povojne gradnje v Kidričevem v začetku najinega razgovora spominjal delovodja Alojz Lisjak, ki je sedaj že nekaj časa v upokojit. Nekateri bralci se še spominjajo njegovega imena, kajti bil je prvi predsednik, takrat še poizkusnega, delavskega sveta v gradbeništvu oziroma Gradisu. Človek, ki ga je takratno ministrstvo za gradnjo premestilo iz Primorske, kjer je živel, na Dravsko polje. »Začeli smo pravzaprav brez večjih izkušenj pri takih gradnjah. Za nameček so proti koncu vojne Nemci odnesli s seboj skoraj vso dokumentacijo in načrte, odpeljali pa so tudi vse gradbene stroje in stroje, ki bi naj jih montirali v proizvodne dvorane. Na pomoč so prLkočili madžarski strokovnjaki, toda zaradi znanih dogodkov takoj po vojni ni s tem sode- lovanjem' bilo nič. Zato smo skoraj leto dni »stali na gradbišču«. Šele po daljšem premoru smo pričeli z gradnjo. Toda končnega roka izgradnje nismo presegli. Celo predčasno smo končali z deli, čeprav smo delali z zelo staro mehanizacijo. Od investitorja smo dobili celo denarno nagrado, žal pa delavci od tega niso dobili niti dinarja. Pili so časi, ko smo potrebovali novo mehanizacijo in je bil ta denar porabljen verjetno za nakup le te. No, saj smo to razumeli, prav pa le ni bilo. Žalostno je bilo tudi to, da se nam delavcem ni nihče niti zahvalil. Na to imam še danes grenak spomin. K ljub temu, da sem v upokojit rad prebiram Gradisov vestnik še posebej sedaj o Kidričevem, kjer sem delal polnih I 7 let.« Franjo Štromajer f Jmt t j J3jr J mi A Hi 14 Delovodja Alojz Lisjak (v sredini) s skupino delavcev v Kidričevem takoj po vojni Zaradi velikega obsega del v Novih Fužinah je Gradis odstopil delo še Pio* nirju iz Novega mesta in SGP Grosuplje. Med že vseljenima blokoma A 25 in A 26 ki jihje gradilo naše podjetje, se vidi kako delavci Pionirja zidajo 12 nadstropni stanovanjski blok Fazlija Ruždi in Zuhdija Džehverovič Od začetka gradnje v Krškem Fazlija Ruždi in Zuhdija Džehverovič sta v Krškem že od začetka gradnje nuklearke. Vse pride, pravita, dobro in slabo. Bolj pa bi bila zadovoljna, če gradbišče in delavsko naselje ne bi bila toliko oddaljena od mesta. Prevoz do Krškega ni urejen, peš je predaleč, kje bliže pa ni ne trgovine ne bifeja. Tudi med pogovorom nista prenehala delati — v novi garaži sta delala zaščito za toplotno napeljavo Javna razprava še poteka — 23. novembra bo pa referendum Četrti samoprispevek v ljubljanskih občinah Ljubljančani se bomo v kratkem odločali o četrtem samoprispevku, ki naj bi rešil trenutno najbolj pereč in obsežen ekološki problem našega glavnega m_tsta, ki načenja zdravje prebivalstva. Po javni obravnavi in razpravi gradiva za samoprispevek, bo potekal drugi del razprave v delegacijah, potem Pa še v MK SZDL in skupščini mesta Ljubljane. Referendum naj bi uvedli 23. novembra. Z dosedanjimi tremi samoprispevki, smo v Ljubljani odleta 1972 zgrdili 123 objektov družbenega standarda, 8 objektov je v gradnji, 5 Pa jih bomo še zgradili do leta 1990. To pomeni, da je bilo zgrajenih 59 vrtcev v'katerih je 8182 mest, 56 osnovnih šol s kuhinjami in telovad- nicami, 12 zdravstvenih objektov, 11 domov za starejše občane ter svetovalni center, glasbeno šolo Vič, varstveni delovni center in Lutkovno gledališče. Dosedanji samoprispevki so postali uspešna oblika urejanja družbenega standarda, predvsem v Četrti samoprispevek obsega: 1. ekološko sanacijo termoelektrarne-toplarne Ljubljana — vgraditev naprav začiščenje plinov, izgradnja novega 180 metrov visokega dimnika, tehnološki ukrepi za zmanjšanje dušikovih oksidov in žveplovega dioksida, vse za izboljšanje zraka v Ljubljani, 2. gradniopovezovalnega sistema mestnega vodovoda — primarni vodovod od Titove do Celovške ceste in dalje do Dolgega mosta ter primarni vodovodi na Viču, 3. zaščito varstvenih pasov vodnih virov — gre za gradnjo kanalizacije vodarn v Klečah, Šentvidu, Hrastju, Jarškem brodu in Brestu, 4. izgradnjo lokalnih vodovodnih virov na območju vodovodov Dolsko, Horjul, Turjak, Brezovica, Brest, Medvode, Zbilje, Vodice", Besnica in Vikrče, 5. sanacijo lokalnih vodovodov — gre za sanacijo 55 lokalnih vodovodov v upravljanju krajevnih skupnosti, 6. izgradnjo centralne čistilne naprave — I. faza, 7. sanacijo grajskega pobočja — vsebuje komunalno in energetsko opremo ter sanacijo pobočja (odstranitev nevarnih dreves, zasaditev ustreznih rastlin, sanacija opornih zidov, počivališča, igrišča, kažipoti in podobno), 8. izgradnjo odlagališča komunalnih odpadkov, 9. komunalno ureditev potniške postaje Ljubljana. Abrahami! Prišel je pote Abraham, te popeljal v svoj hram. Ne skrbi, če je mimo pol stoletja, pri nas si -deležen večnega poletja! Septembra pred 50. leti je bilo rojenih osem delavcev Gradisa. Ob srečanju z Abrahamom jim voščimo vse najboljše in jim želimo pri-jetno praznovanje. Na zdravje! ™ — Fadil Bašič — GE Koper ■ Maks Bogataj — Lesno industrijski obrat Škofja Loka - Pavla Destovnik — GE Celje ■ Slavoljub Dordevič — Gradbena operativa Ljubljana ■ Marija Kešnar — Gradbena operativa Ljubljana Miodrag Kneževič — GE Jesenice Mijo Kostanjevec — GE Maribor Milan Ristič — GE Nizke gradnje Maribor. I Vsem 50-letnikom iskreno čestitamo! M. F. 1 ! zdravstvu, osnovnem šolstvu, vzgoji in varstvu predšolskih otrok in skrbi za starejše občane. Investicijski znesek za uresničitev programa četrtega samoprispevka j e 40,845 milijarde dinarjev, od katerih naj bi znašala sredstva samoprispevka 19,860 milijarde dinarjev in sredstva zagotovljena po samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnih planov Komunalne skupnosti ljubljanski občin, sisov za energetiko in območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava v znesku 20,995 milijarde dinarjev. Samoprispevek naj bi plačevali šest let in sicer 1,5 odstotka osebnega dohodka. Pri tem je pomembno dejstvo, da odločitev za četrti samoprispevek ne pomeni nove obremenitve osebnega dohodka, ampak gre le za podaljšanje našega dosedanjega referendumskega ZA, ki je zagotovil tisoče novih mest v vrtcih, osnovnih šolah, domovih za ostarele občane, zdravstvenih domovih itd. Samoprispevek se ne plačuje od naslednjih prejemkov: — od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, — od priznavalnin, od invalidnine in drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, — od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, — od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, — od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, — od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Predsedstvo Mestne konference SZDL Ljubljana pa je na svoji seji 20. avgusta letos sprejelo stališče, naj bi bili oproščeni plačevanja samoprispevka IV vsi delavci, ki ne dosgajo 65-odstotnega povprečnega osebnega dohodka v Ljubljani. To bi na primer, za prvih šest mesecev letošnjega leta pomenilo, da samoprispevka ne bi plačevali tisti občani v Ljubljani, ki ne presegajo zneska 69.515 dinarjev osebnega dohodka ali pokojnine na mesec. Objekti, ki si jih bomo Ljubljančani pridobili s četrtim samoprispevkom niso pomembni le za zdravje nas vseh, pač pa tudi rodov, ki prihajajo za nami, zato se bo samoprispevku gotovo težko odreči, saj bi to pomenilo, da bomo številne objekte zgradili šele po letu 2000, ne pa v šestih letih, kot je to predvideno v programu četrtega samoprispevka. Na nas je odločitev, da še enkrat glasujemo ZA. Literarni kotiček MINLJIVOST Brez veze so vse zveze, vize in devize, po denarju vso hlastanje, za lepoto vzdihovanje. Vsa imetja, vsi naslovi, vse obleke, avti novi. Kadar kruta smrt za vrat te zgrabi in prereže nit življenja, takrat za te vse neha, se menja. Mrzlega te s krsto v zemljo položijo, svojci se za tabo osolzijo, premoženje razdelijo. S časom na te še spomin zbledi, v dolgi večnosti se vse zgubi. Ruša te predela v novo hrano za rastline in ž’vali. Tisočletja se kolo življenja le naprej vrti, nazaj ga obrniti nikomur ni dano. Milka Tutek Dvorec Hluboka Pogled na vladno palačo Hradčani v Pragi. Nekateri si v razgovoru pomagajo kar z rokami Gradis in Bytostav sta tudi letos nadaljevala z izmenjavo dopustnikov Dopust v ČSSR je bil za vse veliko doživetje Ne da jugoslovanske in češkoslovaške narode povezuje samo slovanska kri, povezuje nas tudi dolgoletno prijateljstvo, ki ga še bolj utrjujejo delavci Gradisa in Bytostava iz Ostrave, z vsakoletno izmenjavo dveh skupin dopustnikov in ene skupine učencev. Tako vsako leto letuje na Češkem okrog 120 gradisovcev in v Jugoslaviji ravno toliko Bytostavcev. Vsaka skupina, ki je bila dosedaj, v 21. letih sodelovanja, na dopustu v ČSSR, se je domov vrnila polna prelepih vtisov in s samimi superlativi. Tako je bilo tudi z udeleženci izleta na Češko v času od 15. do 27. avgusta. Videli smo mnogo, doživeli paše več. Po 741. prevoženih kilometrih je skupina 43 gradisovcev prispela v Prago in se namestila v dom Byto-stava v Letnany, nedaleč Prage. Čakal nas je naporen program ogledov Prage. V petih dnevih smo si ogledali stari del mesta z mestno hišo, Hradčane, najbolj znamenite lokale, kjer smo uživali ob češkem pivu — v Tomasu je celo zmanjkalo temnega piva, privoščili pa smo si tudi kosilo ob prijetni lajni v značilnem ambientu Kalike, kjer je svoj čas popival tudi Švejk — obiskali smo tudi znani Variete in svetovno znano zdravilišče Karlovi Vary, kjer si je večina kupila za spomin oka-menelo vrtnico, značilno za Karlove Vary. Dodobra smo spoznali tudi Prago v noči. Po' napronih ogledih in še bolj utrujajočih nakupih (porcelan, obutev, usnjena galanterija, potovalni kovčki) smo zapustili Prago in se odpeljali v 200 kilometrov oddaljen rekreacijski center Bytostava, De-trichov, kjer smo imeli na razpolago številne rekreacijske objekte od bazena in savne do zdravniške nege s prijaznimi maserkami. Bili smo tudi na najvišjem vrhu Moravske, Pradedu in v starem mestu z bogato kulturno dediščino, Olomoucu, ki je bil nekoč celo glavno mesto Moravske. Prijazni in požrtvovalni gostitelji so nam priredili tudi piknik in slavnostno poslovilno večerjo po kateri smo se odpeljali proti Dunaju in preko Graza prispeli v domovino. Da je bil dopust na Češkem kronan s piko na i, so bili vsi udeleženci naj-. bolj zadovoljni s tem, da so preko vseh meja prešli brez večjih problemov in težav. Verjetno bi bilo letovanje popolnejše, če nam ne bi ponagajalo slabo vreme, saj nas je v Pragi vsak dan Mestna hiša z znamenito uro v Olomoucu preganjala nevihta. Vendar vreme ni skalilo našega dobrega počutja, za katero sta skrbeli tudi vodički, Ana in Šarka ter požrtvovalna tovariša Vibiral in Navratil. Letovanje v ČSSR je bilo za vse delavce Gradisa, od Maribora, Skupina gradisovcev pred vstopoo* na Karlov most v Pragi Raven, Celja in Ljubljana, pa d° Kopra in Jesenic, veliko doživetja Zato smo se tudi razšli z obljubo, da se bomo ponovno srečali čez leto al* dve, pri nas v Jugoslaviji, ali pa na Češkem. Ivan Dolar ........................................ - s Ivo Mamič iz Žebča 5 23. let dela pri Gradisu : Na gradbišču v Novih Fužinah dela tudi Ivo Mamič iz tozda Grad- J bena operativa Ljubljana, pri Gradisu pa ježe polnih 23 let, tako daje » delal že pri mnogih projektih. Doma je iz bosanskega kraja Žebče, kamor odahja vsaka dva mese- » ca, da vidi domače, pa čeprav le za kratek čas. Do upokojitve mu J manjkata, še dve leti ali dve in pol. Pravi, da je pri Gradisu kar v redu, » sicer pa, kaj da more, če ni boljše. Novo zaposlitev pa bi pri teh letih J težko našel. MM e 0000000000000000000000000000000000000000000Š/* 21. in 22. februarja v Kranjski gori Zimski ŠIG Ostale športne aktivnosti, ki bodo v okviru letnih iger, pa se bodo za- Po poletnem mirovanju je delo v posameznih komisijah Republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva ponovno oživelo. V prvih dneh septembra se je sestalo že več komisij, med drugimi tudi komisija za šport in rekreacijo. Na svoji tretji letošnji seji je sprejela več odločitev, med katerimi je najbolj aktualna ta, da bodo XXV. zimske športne igre gradbenih delavcev Slo-yenije 21. in 22. februarja prihodnje leto v Kranjski gori v organizaciji Gradbinca iz Kranja. čele v marcu. Od ostalih sklepov, ki so bili sprejeti, je pomemben tudi ta, da se bo že konec tega meseca pričela akcija za enovit nastop ob dnevu gradbincev. Vse tri komisije naj bi delovale koordinirano, pa tudi finančni delež bi bil razdeljen drugače in ne bi bilo Startnin in prispevkov udeleženih ekip, temveč naj bi vse gradbene organizacije prispevale k tem manifestacijam. To je seveda šele predlog, ki pa ima vso podporo tudi pri ostalih komisijah. Ker so znani tudi organizatorji zaključnih prireditev ob dnevu gradbincev (za kulturo Vegrad — T. Velenje, za proizvodni del Ko-grad-Dravograd in za športni del Konstruktor-Maribor), ki bo v Titovem Velenju 6. junija prihodnje leto, bo skupna akcija verjetno uspela. O poteku koordinacij pa bomo bralce Gradisovega vestnika sproti obveščali. Matija Krnc kakija Bajrektarovič, čuvaj v fužinah, si močno želi lažjega delovnega mesta Hakija Bajrektarevič Invalid kot čuvaj gradbišča V gradbeništvu je težko najti Primerno delo za invalide. Ena °d redkih zaposlitev, ki pa tudi ni najbolj primerna, je delo čuvaja gradbišča. , V Novih Fužinah je eden od cuvajev tudi Hakija Bajrektare-y‘č, ki je invalid tretje kategorije. Potožil je, da mu je delo na tako Velikem gradbišču pretežko, ker Je preveč hoje, pa tudi preveč °dprto je, tako da večkrat zavije Vanj kak nepoklican. Da bi lažje opravljal delo, je *japrosil za baterijo, a je še ni dobil. Že nekaj časa mu obljubijo tudi delo na manjšem grad-b'šču, ki bi bilo zanj bolj primer-n°. pa ne ve, zakaj ostaja samo Pri obljubah. M. M. DOPISUJTE V SVOJE GLASILO l Novi objekt Železniškega šolskega centra Gradis na BAI K uspešni organizaciji za 45. balkanske atletske igre, ki so se pravkar končale v Ljubljani, je svoj delež prispeval tudi Gradis oz. tozd Gradbena operativa v Ljubljani, ki je pravočasno dogradil nov objekt železniškega šolskega centra, v katerem je bil »glavni štab« iger. V avli novozgrajenega objekta je muzej železniškega gospodarstva pripravil priložnostno razstavo. Del panojev na tej razstavi pa je bil opremljen z Gradisovimi dosežki. Udeležencem balkanskih iger smo preko fotografij predstavili naše glavne dejavnosti. Mitja Krnc Priložnostna razstava v avli novega centra je (tila odprta pred pričetkom Balkanskih atletskih iger HUMOR Skrb za otroka »Ti si pa res dobra...« očita mož ženi, ko se vrne z roditeljskega sestanka. »Kaj pa sem storila takega.« »No ja. Pošlješ me na roditeljski sestanek, pa mi ne poveš, na katero šolo hodi naš mule...« Darilo Petrček je prinesel mami šopek rož. »Kje pa si jih nabral, sinko?« »Na Moljkovem vrtu.« »Pa tovariš Moljk ve za to?« »Seveda, saj je tekel za mano!« 5 N k i k S § k ; k ! k k GRADISOV VESTNIK je glasilo delavcev delovne organizacije GIP GRADIS. Izdaja ga Odbor za informacije v sestavi: predsednica Karolina Vodopivec, člani Štefan Rac, Sonja Gračanič, Ludvik Rudolf, Miranda Cattonaro in tajnik Gojmir Bernot. Glavni in odgovorni urednik Cveto Pavlin. Tehnični urednik Matija Krnc. Člani uredniškega odbora: Milenko Nikič, Vesna Gregorič, Ludvik Rudolf, Vlado Ferbici, Vinko Damjan, Jani Klančar, Aleksander Bo-janič in Tatjana Savinšek. Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naklada 8.800 izvodov. Naslov uredništva: GIP GRADIS, Gradisov vestnik, Šmartinska 134 a, 61000 Ljubljana. Telefon (061) 441-422 int. 232 in 220. Nagradna križanka Tudi za avgustovsko križanko smo prejeli manj rešitev, kot običajno. Dopusti so opravili svoje, vendar upamo, da bo v prihodnje več rešitev. Nagrajence smo izžrebali 10. septembra. Nagrade prejmejo: 1. nagrada 700 din. — Said Mi-skič, Kovinski obrati Ljubljana 2. nagrada 600 din. — Stane Simeonov, GE Jesenice 3. nagrada 500 din. — Marija Krivec, Ptujska 18/1, Ljubljana 4. nagrada 400 din. — Francka Trstenjak, GE Maribor 5. nagrada 300 din. — Marjeta Čeme, Inženiring Dobitnikom čestitamo! Rešitve križanke iz septembrske številke Gradisovega vestnika pošljite do 10. oktobra na naslov: GIP GRADIS, Šmartinska 134 a, Ljubljana, s pripisom — Za nagradno križanko. NAGRADNA KRIŽANKA