(8. itevniNL v umu. v toni, l Min mo. aIID. leto. „Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dos>ta\lj*n v upcavnUtvo prejemati: eelo leio......K 24— oHt rito ~ol leta........ l>— i n -i 'cta četrt leta.......9 6*— četrt '-ta na mesec........ 2'— r^esec K 22*- ' . 5 50 . 1 90 Dopisi naj se franKirajo. Rokopisi se ne vračajo. lakaja vsak aaa sveder Isrsssmsl aeseli* ta inserati veljajo: t>eterostc*pna petit vrsta za enkrat po H vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjan po dogovoru, rpravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd, to je administrativne stvori. -----Fossmetaa iievflka velja to vtaarjer.------- Na pismena naročila brez iModobne vposiatve naročnine se ne ozira. .Slovenski Narod za Avbiro-Ograko: celo leto.......K 23*— i pol leta.....• « ,13- četrt leta........650 na mesec. . . . . . 2*30 velja po poŠti: za Nemčijo: celo leto......♦ §* 28'-* za Ameriko in vse SKied dežele celo leto......K 30--\ Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamk* Uredništvo s K* M lova ulica »t 5, [I. nac*ct^opje levo), telefon it 34. Nerodna ttskaraa tekofon mL as. Cprai raiatro: Kami (lova alioa it. 5V (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85« * - * • -s • ' ■. " •» : - . JEM t Največji dobrotnik družbe sv. Cirila in Metoda Po dolgotrajni« trpljenja pol u i bo lomi je včeraj zjutraj na svojo rti domu na Verdu pri Vrhniki končat svojo zeinsko muoenistvo mlad mož, o katerem sirsi svet ni nikoli slikal in o katerem tli nikoli govoril, cigar ime pa bo slovenski narod vse čase imenoval z največjo hvaležnostjo. V starosti >4 let je moral umreti gospod Karol Kotnik, tovarnar in veleposestnik. Ko ran je smrt pogledala v oči, ko je spoznal, da se bliža ura slovesa, tedaj so njegove trepetajoče ustnice izgovorile njegovo poslednjo voljo, ki priča, da je bila sreča vsega s'ovenskega naroda njegova pos!pdrt73 misel. Zapustil je ta svet takorekoe z blagoslovom lovcn-r^emn narodu na ustnicah, iu vidi:o in trajno znamenje tega je, da je ». lii in Metoda postavil za svojega glavnega dediča ter ji volil približno slu ir Ko je Ljubljana >iuoči izvedela za to velikanskg darilo naši ljubljeni šolski družbi, jreševalki slovenske mladine, j«1 vss zatrepetala ranjeno-sti nad tako plemenitim izrazom gorečega rodoljuba in vsa Ljubljana je blagoslavljala dobrotnika, kakor ga bodo sedaj blagoslavljali povsod, koder slovansko čutijo. Kotnikov i. hiša na Verdu pri Vrhniki je od prvib časov slovenske ga prerojenja pravo ogujišče narod ne misli m slovenskega rodoljnbja, V tern tradicionalnem rodoljub j u Kotni kove hise je bil vzgojen tudi pokojni gospod Karol Kotnik. Njegov ote« fce avgusta 1890 umrli gospod Frane Kotnik, ustanovitelj aorketae tovarne na Verdu, je bi J eden sloveuskib prvo-b ori tel je v v dobi preporoda, deželni posfafiec kranjski in velikodušni podpornik \-M»a narod nt b nap rt v. Fo s-iirti starega gospoda Kotnika je r»r**vze7 tovarno in posestva njegov sir Psaec Ivotnik, ki pa jo umrl že čez eno ietc?. namreč dr;e *2 avg^ii-ta 1691.. zapi:.-iiv;i oporoko, ki je priča.!:? o njegovem navdušenem rodoljubju. Gospod Frane Kotnik, ki je nmrl v starosti 20 let je t^daj volil za dijaško nstanovo 40.000 K, ^Narodnemu dotuui' v Ljubljani 8W) K in vse parkete, ki so bili vredni lepe tiso-eslte, »Dijošti kubinji - 4«.»0n K. »Slovenski Mpti! i :Y?00 K, družbi sv. Cirila in Metoda 2003 K. >> I h-* m Mi enemu r»kolu<' 1000 K. »Slovenskemu društvu^ v Ljubita,ii 1000 K. rev- nim dijakom ljubljanske realke 1000 krtr, , za druge dobrodelne namene pa okroglo 30.000 kron, torej več kot sto tisoč kron. V takih 1 radieijab je bil vzgo jen sedaj umrli gosp. Karol Kotnik, ki je družbi sv. Cirila m Metoda kot edini naši obrambni organizaciji volil približno pol milijona kron. Porojen je bil gospod Karol Kotnik dne 21. septembra 187o. leta. Študiral jc v Ljubljani najprej gimnazijo, po smrti svojega brata gospoda Franca Kotnika pa je bil poklican prevzeti domačijo in tovarno ter je vsied tega prestopil na realko ter po dovršenih realčnih stndijah absolvi-ra3 dunajsko tehniko. Njegrrv} tov-a-izza diješkib let ga imajo v tako lepem spominu, kakor malokateraara. Eil je ustanovitelj in duša > Kluba, slovenskih teanikov« in bil je dobro ga srca in dobrih rok ter je tovarišem pomagal kolikor je mogel. Pred desetimi leti je prevzel posestva in tovarno na Verdu in od tedaj je bilo vse njegovo življenje posvečeno delu in samo delu. IVLladi mož, ki je bil v sijajnih gmotnih razmerah, je bil delaven in marljiv kakor mravlja in je tako s dejanji kazal, da v dolu in marljivosti, v gospodarskem sapi etiko je rešitev slovenske narodnosti. Zanimal se je za vsak gospodarski pojav, z« vse, kar bi povzdignilo in utrdilo gospodarsko moč slovenskega naroda in je vztrajno sodeloval tudi pri gospodarskih zavodih. Pokojnik je bil uzor narodnega moža. Kaj more to bolje dokazati, kakor njegova poslednja volja, kakov njegovo velikansko darilo dražbi sv. Cirila in Metoda. A pokojnik je bil tudi skozinskoz naprednega mišljenja do zadnjega zdi hl jaja in kakor skala zaneskjiv pristaš napredne stranke, ker je uvide val, da je naprednost prvi pogoj eksistenci, breci in razvoju Slovenskega naroda. Tihi, skromni mož, ki je živel samo delu, je nosil v srcu gorečo ljubezen do slovenskega nn-roda in spomenik te njegove ljubezni je njegovo volilo družbi sv. Cirila in Metoda Pokojnik je že od novega leta sem močno bolehal, a legel sploh ni. njegova železna volja ga je do zadnjega pokoncu držala. Z njim je umrl zadnji moški iz Kotnikove rodovine na Verdu, ali to ime ne bo nikdar pozabljeno, kajti: Nobena hiša na vsem Slovenskem ni za slovenski narod toliko žrtvovala, kakor hiša Kotnikov. Slava spominu Kotnikov. V e č-na slava največjemu do« b r o t n iku družbe sv. Cirila in Metoda Karolu Kotniku ! t • A- LISTEK. Kale mestsa togM. Spisal M. P u g e 1 j. (Dalje.) In to bi ^e vse bilo, če bi zadostovalo samo poslušanje, pritrjevanje in kimanje. A treba je bilo del»atira-ti. Kar tako meni in tebi nič j*j\eda-svojs misli, svoje prepričanje, llolger l)iachmann! Kako vam je na primer všeč Holger Drach-manu— No, le preiJii*>lite, le povejte, kako vam je vseč Holger Drai-bniann, če se niste vse svoje življenje siisaJi ga imena in bi ga nikoli ne bili, Če bi vat* ne bilo tako čudno zamorile in zamešale ljubezenske izkušnjave. Odgovoriti je pa treba, vsekakor treba. G epodiČnai Beatrika vpraša o tem kaker bi se pozanimala, če še niste popolnoma opustili krščanske e, rp se znate mogoče deset b->žjih »vedi ali ocenas ali česi^enojiiari-Kaj boste stali tam kakor lipov (r, zinili na široko pa zavrti!i oči, kaki r bi nebo prosili, da bi vas sveti Duh obsenčP, napravil čudež in razni \-aše možgane, da bi znali vsa-- avljeno vprašanje tako razreši-i. da bi se TK»kazala na obeh straneh adovoljnoat in dobra volja? To ni nič, vsekakor nič. Torej ne kaž,? dru-?rga kakor orevidno govoriti. »Da!" — je storii ravnota-ko gospod uradnik >n odgovoril. »D.! No ja! Precej mi je zavoljo, seveda — ri sti, no, kakor ste ga imenovali. Vam tudi. ali ue*x< — -Holger brar-huia^iu — o! —c je vzkliknila goruodična Beatrika — »to — je krasen, izvan reden talent! Ali ste čitali na. primer njegove pomorske povesti .*« — s* jf zanimala dalje. -Aha!- — je mislil na tibero go-uradnik. »Tore,j tudi drame je pisal!« vesti je pisal !«< — In na glas je dejal: »Seveda ;>em jih čital! Posebno so mi bili všeč, kakor se vem dobro spominjati, opisi morja! Ti so v svetovni literaturi brez primere!« — Tudi drame ima, par imenitnih dram!« — se je navduševala delje go-podična Beatnka. ?>Ali teh ne poznate? — »Aha!« - si je mislil gospoit iiadnik. »Torei tudi dran^e je pisal!« — In glasno je povedal. ^>So že dobre stvari, celo precej dobre, vendar mi lK)lj ugaja novelist kakor dramatik!« — Težke zadeve so bile to, včasih ni bilo mogoča drugače kakor priznati nevednost in resnieo. In takrat je bilo nekakšno pomilovalno iu poniževalno začudenje takoj na dlani in v očeh in v besedah. Dogodilo se je nekoč, ko se je čutil gospod uradnik po sebno ponižanega zaradi perzijske književnosti, da se je oklenil eplob in na celi črti umakniti. Kar brez pojasnil izstati in izginiti kakor megla. če se zakadi vihar vanjo. A ni mogoi. ker je na svetu večkrat tako, da zma-ir;». srce nad pametno mislijo, da jo uniči do korenine, ta,ko odpravi, kakor bi je sploh nikoii ne nilo. Tu prepričan je bil na zadnje tudi, da ga gospodična Beatrika vseeno kolikor to-Jiko ceni, da nima v čas j h proti večt»-ru čisto nič proti temu, če on poljubi njeno ozk^ roko. de večkrat rada posluša, kako bi bilo broz nje njogo vo življenje v !>odoče megleno, puste, j »razno, stranjo!« V zadnjem času se je domislila na slovensko lucteratoro. Ona je sorodnega naroda hči, slovensko že dobro razume iu govori tudi za silo. Zdaj boce čita-i, seznaniti se z .^doso narodovo«. »Kaj je z vašimi pisatelji '« — sprašuje. »Kako se zovejof« Gospod uradnik se trudi in izni-slja vseh takih imen, ki jih je že po-gostokat Čital. >Koprivmk« — našteva — - »Barom ej Koprivnik, Jože Strunar in Lojze Pesjan!«< — »Vi gotovo katerega osebno poznateAli no?« — se je zanimala lepa prijateljic*. »O« — se je z glasom pohvalil uradnik in ae domislil na Pesjana, svojega davnega in malopridnesra sošolca. »Zadnjega« — je govoril možato — »zelo dobro poznam! Moj sošolec je bil!« »Vidite! To me zanima! To je nekaj izvanrednoga poznati takegm človeka v mladih letih!« — je ftvgo- lela Beatrika. »Gotovo je bil njegov um že tnkrat si,iajen!« — ^>To je naravno!« — je lagal uradnik, samo da ji ugodi in se ji prikupi. »Kadar ;,e odprl usta, pa so profesorji kar strmeli!« —- »Knjig mi preskrbite, knjig in mesečnikov, vse mesečnike, da bova skupaj čitala v tem gozdnem kotičku, ki sva si ga danes izbrala!« — je nekako nervozno prosila gospodična Beat rika, >0 — jaz imam vsega dovolj!« — se je pohvalil uradnik. Sproti prej-mem vse nove knjige in broŠnre in tudi vse le)>oslovne mesečnike sprejemam. Samo založeno! Treba bo poiskati!« — »Nagli bodite, nagli!« — je priporočala gospodična Beatrika in se odzivala klicu, ki je prihajal izza bližnjih nasadov letoviščnega parka, »Mama kliče. Z bogom!« — In odšumela je med nizkimi borovci proti parku. OL Gospod uradnik Podbregar je najprej nasamem dolgo premišljeval, hodil po gozdnih stezah na desno in na levo in neprenehoma ugibal, kako bi se dobile na najložji in najbolj ceni način v njegovem slučaju čez vse mere potrebne slovenske leposlovne knjige in mesečniki. Drago je vso skupaj kakor poper, tisto je vedel, in če bi tudi no bilo, toliko denarja ne premore njegova služba, da bi ga trosil na tako lehkomiiljen in nepo- treben način. Prislužiti si ga mora z veliko težavo, z resnim trudom, ki "zahteva vsak dan sest dolgih pisarniških ur poštenega dela, pa ni misliti, torej, da bi resno prislužene novce si-pal na debelo in široko za neresno potrato. Njemu zadostuje vsakdanji dnevnik, ki ga čita pri večerji brez plačila v vsaki krčmi. Ko mu je ne koč izdatelj leposlovnega mesečnika pisal in list ponudil, je vrnil vse skupaj in v takem smislu odgovoril: »Hvala, ne potrebujem, ker za* me zadostuje oštarijski dnevnik!« A razmero so se zdaj pročudne zasukale. Kar je bilo prej nepotrebno, je postalo zdaj nujno in silne stvarno. Gospod uradnik je imel prijate* lja souradnika, doktorja Cipresarju po imenu, ki se mu je zdel zelo parne-ten in premišljen gospod, in h kateremu se je že večkrat ob premišljevanju potrebnih slučajev isateke\ Tudi to pot jo je mahnil naravnost v gostilno, kamor je vedel, da doktor zahaja* Malo je tam posedel in počakal, pa ga je imel kmalu tik sebe za mizo. Gospod doktor je gladil svojo črnikasto bradico, gledal z živahnimi in temnimi očmi krog sebe, potegnil od časa do 5asa po svojih vidno rr dih, sčetinastih in ob strani počesanih laseh s plosko dlanjo in jih taka epe zar jal na njihove dolžnosti. (Komet prihoda**.) Kršrnnsneocialni »Volksrat« za Dolenje Avstrijsko. — Stališče aerniko. nacionalnih deželnih poslancev. Krščanski socialei so ai kot konkurenco nemškonacionalneuiu na rodnemu sveto osnovali svoj lastni narodni svet za Dolenje Avstrijsko. Ustanovni shod je bil v nedeljo. Ta krščanskosoeialni narodni svet obstoji vsled sklepa shoda iz vseh nemških deželnih in državnih poslancev dolenjeavstrijskih — z izjemo soe. demokratov stveda — iz štirih županov mesta Dunaja, sesterih mastnih in dvanajsterih občinskih svetovalcev dunajskih, predstojnikov 21 dunajskih okrajev, županov 14 provincijalnih mest in iz članov, ki jih posamezni sodni okraji pošljejo v nar. svet. Vsi ti člani imajo vsaj enkrat na leto skupno zborovanje. Poleg; tega pa obstoji še delavni odsek 12 članov. Predsednik je dunajski župan. Eno mesto v tem odseku je rese rv i rano nemškim nacionalcem. Ta odsek se je sestavil takoj po plen ar nem zborevan,in. Predsednik je dr. Lueger. podpredsednika pa Frsuden-thaj in dr. iVssmann. Odsek je skle nil pozvati voditelja nemških nacio-nalcev v deželnem zboru posl. Hof bauerja naj nominira enega zaMopni-ka nem. nacionalcev v odsek. Odsek je povabil tudi »narodna obramben** društva« dolenjeavstruska naj nomi tiirajo zastopnike, ki bodo v nar. svetu imeli posvetovalno pravico. Nemški n^eionalei »o vabilo za sodelovanje odbili. V posebnem do pisu utemeljujejo svojo odklonitev s tem. da krščanski socialei nemške na-cionalce pri t£,aki priliki briskirajo; poleg tecra da obstoji že par let nr» rodni svet, ki iza krsč. socialci niso se nikdar podpirali in vendar zdaj zahtevajo podpore nemških nacionalcev. — Teg s pisma n* ustanovnem shodu nar. sveta niso prebrali. Rekonstrukcija ministrstva, — Stališče i>hov in Nemcev. Iz dobro informiranih političnih krogov se sli? i. da namerava baron Bienerth ministrstvo dopolniti še pred Veliko nočjo; in sicer bo oddal samo izpraznjeni mesti obeh ministrov rojakov. Bienerth u se zdi. da je treba z ozirom na važna pogajanja med velikimi strankami in vlad*> glede določitve delavnega programa in posebno z o?irom na resko-nemška pogajania zopet zasesti obe izpraznjeni mesti. — Kar se tiče stališča strank glede Bienertbove namere, se javlja, da Cehi nimajo baje ni* proti temu, Nemci pa so sploh sami direktno to zahtevo postavili. Pred-sedništvo »Nemške narodne zveze« be bo z zadevo še pečalo. Skupna ministrska konferenca. — Trgovinske pogodbe. — Grof Aebren- tnal. Iz Dunaja se včeraj poroča: Danes dopoldne se je tu vršil pod predsedstvom ministra grofa Aehreutba-la skupen ministrski svet, ki so se g* udeležili pole~ treh 6kupnib ministrov še min. predsednik Bienerth, fin. minster Bilinski, trg. minister j VTeiskirehner m sekc. šef Pop ter min. predsednik Khuen-Hedervarv in ministri Lokacs, Serenvi in Hie-ronvmi. Na programu so bile v prvi vrsti trg. poerodbe z balkanskimi državami. Predvsem trg. pogodba z Ru m unsko. Ogrska vlada neče pritrditi tej trg. pogodbi (ki jo je že odobril avstrijski parlament) dokler jo ne odobri ofirrski parlament. Ko bi ogrska vlada *o storila brez sklepa parlamenta, bi svojim nasprotnikom potisnila v roke prenevarno orožje* očitek kršitve zakonov. Kaj tak^jra bi si vlada smela dovoliti le, če b: imela za seboj zanesljivo večino. Kar se tiče Srbije, zavzemata obe vladi čakajoče stališče, dokler se ne razjasnijo popolnoma intencije, ki so vodile srbsko vlado pri zadnjih njenih carinskih odredbah. Grof Aehrenthal je podal informacije o svojem po to van jn v Bero-lin in Monakovo in sploh je navzočo informiral o zunanjem položaju. O svojem berolinskem potovanju se je izrazil prav zadovoljivo in je povedal, da vlada popolno soglasje med nazori nemškojra državnega kanclerja in njegovimi. Dobil je to d i vfisk. da so se razmere med Nemčijo na eni strani in Anglijo ter Francijo na drugi strani zelo izboljšale. Nazadnj" je orientiral grof Aehrenthal ministrsko konferenco o stanju po*rajar»j za zbližan je med Avstro-Orrsko in Rusijo. Balkan« Bolrarsko-rusko prijateljstvo. — Kr»li Peter. — Balkanska zveza. — KonfMktl na bolr«rsko-tnrškl me.11. Bolgarsko-rusko prijateljstvo m posebno zadnie potevanie bolg»rsk<*flra krali* v Petrotrrad kritizi^io tur*ki li^ti deloma v prav ogorčenih besedah. Tako piše »Jeni O*zeta«, ria je potovanie odkrilo vkltub zagotovilom o miru vendarle prave cili* Bolgare, A v*trn-Ocrr*V* in Nemeiia na kpfetn. H« «*n prlornvileni fcianffl z interesi Turčije obenem tudi interese mira. Pogajanja mej srbsko in vlado glede potovanja kralja Petra v Petrograd so imela — tako zatrjujejo v Belgradu — ugoden uspeh. Kralj Peter as poda henaom meseca mama v Peirngrad. V Nemčiji zasledujejo dogodke zadnjih dni, ki se tičejo Balkana, s veliko skrbjo in se boje, da bi se ne ustanovila Hal genska zveza- Potovanje bolgarskega kralja in nameravane potovanje srbskega kralja v Pe-trograd povzroča v berolinskih krogih veliko vznemirjenje, Po oficijelnih informacijah iz Carigrada so bolgarski častniki odklonili podpis na protokol o zadnjem konfliktu pri Tamrašu. Bolgarska in turška vlada *ta strogo naročili poveljnikom na meji, naj se varujejo vseh konfliktov. Dnevne vesti. + Klavrno vlogo so igrali klerikalni poslanci pri glasovanju o re krntnem zakonu v poslanski 7borni-ci. Opozicijonalne stranke so ali glasovale proti okrutnemu zakona ali pa so se glasovanja sploh vzdržale. Ah smatra dr. Sustersič glasovanje o rekrutnem zakonu za politicum ali ne, je čisto postranska stvar, ker lahko danes reče. da je politicum, jutri pa da ni, kakor pač bolje kaže Fak tum pa je, da klerikalci še vedno tro bentajo. kaKo opozicijo delajo vladi, dočim priča njih glasovanje pri rekrutnem zakonu, da o kaki opczici.]i še govora ni veo, nego da z vsemi štirimi lezejo vladi pod suknjo. Vsako glasovanje za vladne predloge je v bistvu izraz zaupanja vladi, toliko v tem slučaju, ko je bila tladi ii.*k in na vsak način zagotovljena večina. Dočim pa se je Zveza južnih Slovanov glasovanja * zdržala in s tem po-svedočila svoja ope^zicijonalno stališče, so klerikalci br,ez najmanjše potrebe, zgol da demonstrativno pokažejo vladi svojo odanost, glasovali za vlado. S tem ji izrekli zaupanje in jo takorekoč prosili odpuščanja za svoje početje v prešnjih sesijab. Ker je že davno znano, da bi klerikalci radi presedlali m prišli zopet v milost vladi, ki jim doslej se ni 'zposlo* vala sankcije *a nobeno, v dež. zboru kranjskem sklenjeno stvar, so temn glasovanju o rekrutnem zakonu prav nič ne čudimo. O čem klerikalci molče? V zadnjem času smo razkrili celo vrsto škandaloznih afer, v katere so zapleteni klerikalci. V interesu javnosti bi bilo. da bi se te afere temeljito pojasnile Vkljub temu, da smo > Slovenca« opetovano pozvali, naj javnosti natoči o vseh onih aferah čistega vina, vendar klerikalno glasilo o vseh razkritjih trdovratno molči, kar pač zadostno dokazuje, da so vsa ona razkritja povsem resnična, O čem torej molče klerikalci kakor nemil Molče o aferi Šoki je - Pattav - dr. Slejko Mazelle, ne črhnejo niti besedice o aferi Pattai - dr. Slejko« Leban, ne upajo se niti ziniti o hranilni knjižici in zavarovalni polici umobolne Marije Rozmanove, ki jih je spravil v svojo bisago škof Anion Bona ven tura, in molče o posojila v znesku pol milijona kron, ki so ga klerikalni poslanci izposlovali škofu od države na škodo davkoplačevalcev. Molče o vsem tem, ker mislijo, da bodo s svojim molkom spravili resnico 6 sveta, in ker se nadejajo, da njihovi verni bački ne bod« izvedeli za te lopovščine, ako o njih ne bodo izpregovorili v svojih listih. Toda v tem oziru se korenito motijo! Če nihče drugi, mi bomo poskrbeli za to, da se vest o teh klerikalnih lopovščinah razširi v zadnjo našo gorsko vaa. 4- Nepotizera. Deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnemu sodišču na Krki (Gurk) na Koroškem je imenovan podpredsednikom deželnemu sodiščn v Celovcu. Preskočil je celo vrsto prednikov in celo višje štetnike, ki so se za to mesto zanimali, a imenovan je bil Potiorek, četudi se doslej ni še zgodilo, da bi bil deželnosodni svetnik z dežele poklican na tako mesto. Imenovan pa ni bil zaradi svojih izrednih zmožnostij — temuc zategadelj, ker je brat — ekscelence feldcajgrnajstra Potiore-ka. Najprvo se vtikuje vojaška oblast v konfiskacijo narodnih kolkov, sedaj, v Hochenburgovi dobi, pa, kakor vidimo, celo vpliva na imenovanje sodstva. — Slovensko deželno gledališče. Iz pisarne: Danes se poje četrtie in zadnjic v tekoči sezoni velika italijanska opera »Toska« z gg. Nordgar-tovo, Fialo in pl. Vulakovuem v glavnih vlogah. Predstava se vrsi za nepar • abonente. — V četrtek se vprizori prvič v sezoni 8n p izjeva prelepih melodij razkošno bogata opereta »Donita Juanita« na korist g. kapelnika Hilarija Đe n i i k a. Predstava se vrši Izven aeonneaseata (na lože par). Marljivost in vestnost g. kapelnika Beniška, ki je v tekoči sezoni naštodirni in dirigiral 6 oper in 4 operete ter deluje požrtvovalno že 16 let za slovensko opero in opereto, da jo ranam* aaee eManatan z ponetoen. Ako kdo, si je nas g. kapelnik Beuišek z delom prislužil hvaležnost slovenske publika. — V soboto ae igra prvič velika f-naketpaarova tragedija mJntfj Cesar« (na pat abonenta), ki se ponavlja v nedeljo popoldne kot dijaška predstava izven abonaementa, V nedeljo sveder se poje tretjič Verdijeva opera »Trubadur« (sa nepar-aboneu te). — Dražba sv. Cirila In Metoda vabi vse svoje prijatelje, da se po možnosti udeleže pogreba po njenem največjem dobrotniku g. Karlu Kotniku, H se vrti jutri ob 3. popoldne na Verdu s pokojnikovega domovanja, Radi pogreba g. Karla Kot aika se je br/o javno odpovedala jutrišnja redna plenarna seja sodstvi »Družbe sv. Ciril« in Metoda a, in je sklicana izredna ceja za četrtek popoldan ob 3. v družbine prostore v »Narodnem domu«. — Na krsto g. Karla Kotnika y položila »Družba sv. Cirila in Metoda« v imenu slovanske ogrožene mladine venec s trakovi in napi&om: »Otroci riril-Mctodovp družbe potuj -čevij« rešeni — svojemu dobrotniki!« — Pevci, ki se udeleže p.>gr*>ba po rajnem g. Kotniku se zbero jutri oh V« na 1. popoldan na južnem ko lo.Tvoru, odkoder se odpeljejo potem z vlakom na Vrhniko. Ker se vrača vlak z Verda že ob V« 6. uri je ta t veza vsem udclcznikom pogreba najbolj priporočljiva. — Mrtvaško masko pokojnega tolikega narolneera dobrotnika Kotnika bo snel g. akad. kipar Ivan Za-ie*- po naročiln -Družbe sv. Cirila in Metoda«. — Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 576. Fran Matejčič. e. kr. dež. šol. svetnik v Trstu (plačal 200 kroni; 577. Prvi krožek magistrat-nih uradnikov: Jan Duffe, stavb, svetnik. Al. Ciuha, ravnatelj in Dan. Šaplja, pristav (plačali 200 K) ; 578. Drugi krožek magistratnib uradnikov: Ivan Sesek, svetnik, Fran Trdina, knjigovodja in Janko Rnpnik, koncept ni pristav (plačali 200 K) ; 570. Tržaški kvartet: Dr. Irgolič, Mahkota, Pmnk in Sink; 580 P. J. t Trstu; 581. Kmetska posojilnica na Vrhniki (plačala 200 K) ; 582. Posojilnica v Zuzonberku (plačala 200 kron). — Iz Dola: Za »Cirilmetodarijo.< so nabrali »pajzlčani« v gostilni g. Laznika v nedeljo 20. t. m. 5 K. — Pri koncertu »Glasbene Matice« dne 9. marca bodeta poleg dru-erih sodelovala dva domaČa, najboljša umetnika - pevca: priljubljeni naš izborni basist, sedaj e. kr. dvomi operni pevec na Dunaju, gospod Ju« lij Betetto in nov slovenski operni pevec izborni bari ton ist gosp. Ivan Levar, gojenec c. kr. akademije za glasbo in uprizoritveno umetnost. Pevski zbor »Glasbene Matice« bo v tem koncertu izvajal izključno izvir« ne slovenske koncertne skladbe, sedem najnovejših, ki se morajo k najboljšim koncertnim skladbam Slovencev prištevati in se razven ene dosedaj sploh še nikdar in nikjer niso izvajale. — Znanstveni odsek »Matice Slovenske« l>o imel prvo svojo sejo v sredo, dne 2. marca t. 1. ob 6. zvočVr v društvenih prostorih. Na to sejo vljudno vabi >Matica Slovenska« vse, ki se zanimajo za naša znanstvena vprašanja, — Javno predavanje. »Sr.lošno slovensko žensko društvo« priredi v petek. 4. t. m. ob 8. zvečer javno predavanje v »M*»stnem domu«. Predaval bode meseni tržni nadzornik gofnv Adolf R i b n i k a r o živilih in o razvadah na ljubljanskem trgu. — »Ljubljanski Zvone, priljubljeno pevsko društvo, je imelo včeraj v »Narodnem domu« svoj občni zbor. Podnačelnik, g. Magister, je poudarjal, da je doseglo društvo v mi-nolem letu leno število podpornih in rednih članov, a tudi smrtna kosa je imela med društveniki bogato žetev. O društvenem delovanju je poročal g. Z o r k o. Odbor je imel 8 rednih in več izrednih sej. Društvo je imelo preteklo leto skupno enajst lastnih prireditev in sodelovanj. Poleg lastnih priredb je zlasti omeniti sodelovanje pri veselici političnega in izobraževalnega društva za kolizejski okraj, 251etnice pevskega društva »Slavec«, izleta večje deputacije v Idrijo k 25Ietnici delavskega bralnega društva, veselice »Narodne delavske organizacije v Ljubljani« v Narodnem domu in veselice »Sokola« na Viču. Za dober pevski uapeb pri vseh prireditvah in sodelovanju je skrbel razen odbora v prvi vrsti društveni pevovodja g. Alojzij S a c b s, ki se je mnogo trudil s poučevanjem ter deloval vztrajno, dokler ga ni zajelo klerikalno omrežje ter mu takorekoč zabranilo nadalnje pevovodstvo pri »Ljubljanskem Zvonu« (ogorčeni klici: »Fej!«). Društvo je med letom irarubilo tudi svojega predsednika, g. Zirkelbacha, ki je bil navdušen aa društvo in de'n ven ter pOes ovalen predsednik. Za gmotni napeli vseh društvenih prireditev so največ skrbeli nekateri člani vesel i 6-nega odseka, med temi g. Anton Kav* i c f mnogo pa so pripomogle tudi društvu naklonjene gospe in gospodične. Zahvala gre tudi časopisju, ki je društvu šlo na roke, namreč »Slov. Narodu« in »Ljubljančanki'«. Ker jo društvo imelo od prej ogromen dolg, ee je obrnilo do raznih prijateljev društva in sploh petja aa prispevek. Pobiranje sta prevzela gg. Magister in Zor ter nabrala precejšnjo svoto. C. kr. deželnosodni svetnik, g. Ivan Nabemik, ki je društvu daroval že večje, svote pa je pristooH kot ustanovni k. Društvo ima sedaj enega častnega člana, 8 ustanovnikov, okrog 240 podpornih in 42 rednih članov, skupno okrog 300 članov. Mnogo dela je torej storilo društvo v preteklem letu, mnogo ga čaka za pribodnjost. — Iz blagajnikovoga poročila posnemamo, da je bilo dohodkov 4^74 K 15 vin. in stroškov 4638 K 16 '»'in. Knjižni prebitek znaša 220 K 13 vin. Denarni promet 9496 K 45 vin. Dolga se je poplačalo 1800 K. Skupno imetje znaša 5540 K 62 vin. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik dr. Anton Sv;gelj; pod predsednik Magister; tajnik Zorko; blagajnik bumbar; odborniki: Jamnik, Ilaufel, (iartner in Pipp; revizorja: Pintar in Zirkelbach; zastavon. Pipp. V raznoterostih se je sklenilo otvoriti še v tekočem letu tečaj za pevsko teorijo, v katerem naj bi poučevala Stam-car in Rus. Krepko napredujočemu društvu naše gorke simpatije. Občni zbor šišenske moške in ženske podružnice »Družbe sv, Cirila in Metoda« se je. ob povoljni udelež-' bi vršil, dne 27. t. m. ob 2. uri popoldne v »Čitalnici«. Po primernem pozdravu otvori prvomestnik g. Mohar zborovanje in povabi navzočega zastopnika glavne družbe, g. Ante Bega, da poroča o aktualnih d ruši veni li zadevah. G. Beg — živahno pozdravljen — izjavi, da je od vodstva pooblaščen, cenjene zborovalce najtop-leje pozdravit). Potem je v daljšem govoru podal lasno sliko o vzrokih, zakaj je svoj čas morala obrambna šolska družba nastati, koliko Ciril-Metodova družba šol, vrtcev vzdržuje ali podpira, koliko tisoč sloven skih, večinoma delavskih otrol Družba leto za letom rešuje io odg* juje, da je v 25 letih nad 2 in pol milijona kron, katere je slovenski narod daroval, za narodno odgojo slovenske mladine izdala, da je baš sedaj Družba vredna in potrebna podpore, ko krvna sovražnika — Nemec in Lah — po svojih organizacijah vedno hujše pritiskata in se je v no vejšem času, kot sotrudnica tema pridružila takozvana Vseslovenska ljudska stranka. — G. govornik je pohvalil dosedaine delovanje šišenskih podružnic in Šiškarje sploh, prištei jih je prvim in apeliral na vrlo šišensko občinstvo: naj ne odjenja v požrtvovalnem deln v korist Ciri!-Metodovi družbi. G. Beg se je spominjal rudi zloglasnega »Slovenčevega*< članka »Cirilmetodarija« z dne 7. svečana 1010 in je dokazal zlobno krivic-nost očitkov, da bi on (Beg) po podružnicah propagiral politiko in brezverstvo. Tajniško in blagajniško poročilo se je vzelo na znanje in blagajniku izrekla zahvala za vzorno delovanje. Število uanovo nabranih članov in podpornikov dokazuje lep napredek. Denarja so podrrržnice pre-tečeno leto oddale glavni blagajni nad 1200 K, brez zneskov iz nabiralnikov. — V novi odbor so bili voljeni z vzklikom: g. Dracotin Mohar, predsednikom; odborniki pa gg.: Cimerman Milan, Kralj Fran, Kovic Ivan. Kol man Albert, Novak Anton, dr. Rezek, Rojina Ivan, Siraik Ivan, Seidl Josip. Tej volitvi je sledila volitev odbora ženske podružnice Na občno željo navzočih gosna in gospodi čen se vprihodnje pridruži ženska oodmžnica moški podružnici, tako. da bosta oba >dbora skupno delovala nod enim prvomestnikom. Članice ?euske«ra odbora so: gospe Kozelieva Katarina, Novakova Ivanka, Pirko-vičeva Ivana, Roiinova Frančiška, Seidlovn Marija. Simikova Frančiška, Votkarieva Katarina, ter irosoo-rffcne ČVdn*V^va Marija, Jan?i«*«jeva Ivanka te §tmkijeva Antonija, V sklepnem govoru nriporočal je crosp. Ante Beg gospodinjam in dmeim, nai IniTmVio hlaaro pri tvrdkab. k? dajeio Družbi zdatne odstotke. Rekel je: Tako bote podnirali narodna podjetja, narodne tvdke in velevazno Ci-ril-Metodovo družbo, ter na najleoši rm*ftt hrrajaB gesto: Svoff k svolini! Oblina Zotvmia fttKka. ki je dosedaj orioadala Sned. Šišenskim podružnicam si ustanovi samoeto fceg podružnico, ki bo gotovo tudi dobro uspevala. fTifiela le dne 25. t. nt. na Selu ga. Marija Stare. N. p, v m.! i Zabavali se bodo izvrstne oni, jki bodo prišli k predstavam bnrk '»Bratranec« in »TCno uro doktor«, ki jih uprizore diletantje škofelr-ke podružnice družbe sv. Cirila in Me* toda v nedeljo, dne 6. marca 1910. — Slovenci, odgovorite na »Slovencev« podli napad z obilno udeležbo. »Sokol« na Bledu je imel svoj redni občni zbor dne 20. februarja. Navzočih je bilo 43 članov. Brat starosta Jak. Peternel je otvoril občni zbor s presrčnim pozdravom, nato 6o podali funkcionarji svoja poročila o delovanju društva, iz katerih se je razvidelo, da Sokol, kakor je še mlad, krepko vztraja v svojem delu, da napreduje in da mu je obstoj več kot zagotovljen. Omeniti nam je pri tej priliki, da ima društvo res vrlih podpornih članov, med temi blagorodno gospo pl. Fišerjevo, koja je naklonila društvu velik dar s tem, da je kupila »Sokolu« tamburice za sokolski tamburaški zbor, ki bo prinesel v društvo gotovo mnogo življenja. V odbor so bili izvoljeni sledeči bratje: starosta Jak. Peternel, pod-s t ar os ta Vilko Repe, načelnik Andrej Šoklič. podnačelnik Karel Pi-ber, tajnik Ivan Erbežnik, tajnikov namestnik Avgust Erat, blagajnik Frban Plemelj, blagajnikov namesl-nik Al. Šoklič. Odborniki: dr. Gabi. Hočevar, Jožef Stare, Peter Dolar, Anton Ropert, Iv. Kokalj in Anton J Rus. Gospodar: Anton Konic. Pre-gledovalca računov brata: Ivan Pretnar in Ivan Plemelj. — Ko je starosta br. Peternel zaključil občni zbor, spodbujajoč člane k vztrajne mu delu, so je izpregovorila se marsikatera o narodnem delu in o vsem kar mora biti pravemu Sokolu pri srcu. Na zdar! Katchet Ažman aH inkvizicija v Postojni. Razun slučaja Vičič, ima Skatehet Ažman na grbi še veliko drugih dejanj. Ze pred leti zlasal je neko učenko s tako 6veto jezo, da ji je izpulil cele pesti las in jo tako poškodoval, da je krvavela iz ust ter ležala ves teden bolna doma. Že takrat je njen oče nameraval napravi-{ti kazensko ovadbo, a je to na prigovarjanje žene, nekaterih prijateljev in šolskega vodstva opustil. Takra: bi razkrili to surovost javno, a smo opustili, v nadi, da bo to zadnji izbruh podivjanosti. Le v »Slovenskem Narodu« smo ga na rahlo okrcali s pozivom, naj kroti svojo jezo. Vzlk našemu prizauašanju se pa katehetova surovost noče ublažiti, marveč napreduje vedno bolj. Zaznamovali bi lahko nebroj slučajev; omejim'* se le na slučaj Vičič. Istega dne je katehet Ažman popolnoma podivjal. Razun Vičiča čutilo je katehetovo inkvizicijsko roko še več dmgib učencev z bolj ali manj vidnimi zr» -ki, a starši drugih se iz bojazni niso pritožili- O inkvizatorskih zmožnostih kateheta Ažman a bi vedelo povedati največ šolsko vodstvo. Da tudi v bodoče ne bo bolje, smo zdaj overjeni, ko ima Ažman v žepu do-volilni dekret v obliki oprostilne razsodbe. Obrtne zadruge na Bledu občni zbor bo dne 6. marca t. L, v nedeljo popoldne ob 2. v prostorih hotela ^Evropa« na Bledu. Porotne obravnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Uboj. Tnv-2. decembra 1909 zvečer so šli štirjv fantje iz vasi Straža sv. Valentina pri Krškem, med njimi tudi obtoženec Franc Škoda, 171etni mladenič v vas Sen u če, vasovat. Ko so se vračal; domov, vrže eden izmed domačih fantov, ki so se medtem zbrali, da bi napodili tuje vasovalce, na nje kamen in ko vasovalci zbeže, jo udero za njimi domači fantje, oboroženi s palicami. Medtem dohiti 21 letni Janez Kerin,'eden izmed domačih fantov, vasovalca Franceta Škodo, ki so je skril za sušilnico ob cesti. Kerin zamahne s palico po Škodi, a ta se mu umakne. Ko pa hoče Janez K<-rin udariti drugič, ga sune Frane Škoda s precej dolgim nožem v levi* stran prsi, da ranjeni sicer še skoei 2a njim, a se takoj nato zgrudi na tla in Čez nekaj minut izdahne. Natančnih pojasnil pričo ne morejo dati, ker se je dogodek vršil v temni noči in so bili fantje drug od drugega v precejšnji razdalji. Ker potrdijo porotniki prvo glavno vprašanja o krivdi in zanikajo drugo o potrebni obrambi na krivični napad, se spozna Franc Škoda krivemu hudodelstva uboja to je § 140 in se obsodi pu § 142, oziraje se na § 265 in z uporabo § 338 na tri leta teške ječe s trdim ležiščem vsaki mesec in po 389 in 369 v povrnitev pogrebnih stroškov v znesku 50 K. Iz Dola. Dotični dunajski visoko soleč, za katerega se je nabrala po %. Miroslavi od požrtvovalnih dolsko-hrastniških narodnjakov znatna denarna podpora, se tem potom odkritosrčno zahvaljuje svojim blagoduš-nim darovalcem, ter jim kliče prisrčno— hvala. Is celjske okolice se nam poroča-. »Bismarckturr.i« na Lisci še no stoji. Koliko se je trobilo v nemški svet o tem, le da se je naberačilo nekaj krone A kronce so izginile. Kam ? To bodo že vedeli Gussenbauer & Co. Predavanje v Celju. V nedeljo zvečer je predaval v gostilni »pri Jelenu« vodja jugoslovanskih socialnih demokratov Etbin Kristan slovenskim delavcem v nemškem jeziku. laval Je o p—Mu ta aveem se je tako čudno zdelo, da lava Kristan v nemškem jeziku, je nekdo za vpil: »Pri moj duš, te I pristan!« 1'mrl je v Rogaški Slatini v »tati 49 let gospod Andrej Dru-v i Č , bivši trgovec z železnioo jnbljani. N. v m. p.! Sad nemške šole. Pod tem našlo-smo minule dni priobčili kratko jco, da je učenec nemške šole An-Bela v &t. Lenartu v Slov. gor. edel učenca slovenske šole, Frana »pa, katerega so morali radi ne-poškodbe prepeljati v bolniš-v Maribor. Nemški šolniki se > ram uje jo vzgoje, kakršno poda-svojim učencem, zato izjavljajo yniskih listih potom šentlenart \& nemškega šolskega odbora, da nameravali učenca Belo že preje [iiučiti iz nemške šole radi -labega jenja. Ta izgovor pa ne opere iškega učiteljstva grdega made-da je njihovo delovanje v šoli mjšljivo za Slovenske učence. Lvenski starši naj pazijo, da ne pole jo njihovi otroci na nemških lah ubijalci in morilci, »oljski ^Deutsches Haus«, ti java celjskega »nemštva«, vkljub reklami, nikakor noče uspevati. -■ ves ta »Haus« ne nese nič, po ivil je že zdaj pri tej spakedrani (adbi mnogo, fonda v 1o pa — nič. Etilna je večjidel prazna, nobeden ir ne more shajati; tudi sedanji \e maja meseca. — Tako se pač vedno bolj. da je bil ta />dom« č ter da bode pritiral še marši-ua kan?. Eden najoblastnejšin 'herjev« pri tej zgradbi, ki je A j kričal »Dure h muss des Kie-|Erz!«, jo je že zdelal. Celo iz stare protestantovske občine so goIah! I koncert tržaške podružnice isbene Matice«. Pišejo nam iz -oboto, dne 12. marca bo v ;eni dvorani 'Narodnega do-Trstn I. koncert tržaške po-tce ljubljanske »Glasbene Ma-\~a tem prvem koncertu na-moški in mešani društveni solistinja gospa De v - Costape-n popolni vojaški orkester 97. Ika pod vodstvom kapelnika g. tra. S tem koncertom stopi jeseni novoustanovljena trža->odružnica »Glasbene Matice« :rat v javno>t. - To društvo "amen: vzdržavati glasbeno šo-rojiti zborovo petje in dosledno jeva nje koncertov. -— Prvo na-izvršoje društvo s tem, da vzdr-''}rn*> kurze za glasbeno teorijo, in vijolino. O uspehn te glas-sole bo pričal javni nastop fev ob koncu šolskega leta km junija). S pravkar objavili prvim koncertom pa se novo fco oddolži napram javnosti druge točke svojega delovanja. *rno pa gotovi, da tržaški Slo-• z veseljem pozdravijo ta prvi ti nastop tega novega društva in dne 12. t. m. v velikem številu ■ > vabilu na I. koncert, ki bo 'Sale»-m brezdvomno nudil obi-iusevnega užitka. Kwiva Italia!« V kavarni *n<' v Trstu je minulo nedeljo "i Bedela okoli okrogle mize ita- > < družba elegantno oblečenih gospodov«, ki so v enomer vali izzivalne irredentistične in kričali »Evviva Italia«. — I i kavarni se je ob istem ča-phajalo več častnikov, katere so ! Italijani na ta način provoci-so jim namreč toliko časa nos »Nella patria di Rossetti parla che italian« in kričali 'va italia«, dokler se častniki Pričeli odpravljati na odhod. — pa irredentarje še bolj navdu- m Ali v lena tramotkn vratih »polumeaec«, policijski iiiapek tor z oddelkom stražarjev. — Irre-dentarji so seveda postali takoj mirni, ali — prepozno, kajti inspektor je že napovedal vsem aretacijo. Ne-odreeenci so bili odpeljani na inspektorat, vzeti na zapisnik in vtak-ujeni v zapor. Francoska velealeparka odnesla raznim lankoverneieni nad 100.000 kroa vrednosti. Več časa sem je inserirala v tržaških italijanskih listih neka Fra»icozinja pod imenom M. Andree oglase, kjer se je ponujala kot i nf orni ■ torka sedanjosti in uro rokova lka :*.a bodočnost. Imela je tu nogo sreče. Klijentele posebno žensk — se je kar trlo pri njej. — Seveda za dobro plačo. Zvita ženska je raznim svojim »klijentom« naročila, da naj jej primao vrednostne predme te, kakor zlate verižice, prstane itd. ker iz teh predmetov jej je najložje »prorokovati dot ion i ku srečo ali nesrečo«. — In r^s so jej nanesli skupaj cele kupe dragocenosti, katere je pa sleparka pod pretvezo spravljale, češ, da mora sama, nemotena iz predmetov seznati - skrivnosti, ki o tem in onem v njih tičijo. — Klije nt je so jej seveda svoje stvari zaupali. No zvita sleparka jo je v petek ko je imela teh »šoasov« in — dragocenosti dovolj, z vsem tem premoženjem« kar skrivaj popihala, ne ve se kam iz Trsta. — Opeharjene lahko verke so se obupane obrnile na policijo, ali le *a. ni mogla drugega, kakor konstatirati, da je velesleparka izginila brez sledu. Odnesla je samo eni lahko venu ženski dragocenosti vrednih nad 2000 kron. Sleparska Francozinja je nila zelo lepa ženska, ki je razkošno živela. In kako tudi ue, dokler ue se toliko babjevernih ljudi ? Njeno pravo ime je Marija Perrier in ne Andree, katero si je Hi I a nadela sama. Gostovanje hrvatske opere v Dubrovniku. Hrvatska opera priredi meseca maja ciklus predstav v Dubrovniku. Pele se bodo te - le opere: ^Onjegin«, Carmen«, »Trubadur«, v Prodana nevesta«, »Lohengrin<; in »Mignon«. »Kras« društvo slov. agr ;ia Dunaju priredi svoj IV. redni občni zbor dne 5. sušca t. 1. točno ob pol 8. zvečer z običajnim dnevnim redom v XVIII. vogal Dittes in Hoistatt-gasse. Slovanski gostje dobro došli! Slovenci na južnem Tirolskem nameravajo prirediti sestanek vseh tamkaj živečh rojakov. Kraj in čas sestanka se določi pozneje. V kratkem obišče vse tamkajšnje znane Slovence vrli narodnjak gosp. V a-lant. Kdor bi vedel za naslov kakega Slovenca ali Slovenke, ki živi v južni Tirolski, naj ga blagovoli naznaniti na naslov: And. Valant. Schlos-ser, Fntermais - Meran, Reichsstras-se 123 iSiid - Tirol). Smrt »veleizdajnika«. V Katin-<*ih je v petek umrl pravoslavni župnik Platon Soiarič v 64. letu svojego dodonosnega. svojemu narodu posvečenega življenja. Pokojnik je bil eden izmed 52 Srbov, ki so na podlo frankovsko denuncijacijo skoro po>-drugo leto zdihovali v zagrebški ječi, osumljeni zločina veleizdaje. Kden najstarejših m^d njimi je bil Solari^. Starčku je ječa seveda škodovala. Ko je ob novem letu zapustil ječo, je bil telesno docela strt, v petek pa mu je smrt prestiljrla nit življenja. Narodnemu mučeoiku večen spomin tudi med Slovenci! Prijet vlomilec v Zagrebu. V so-l»oto okoli polnoči je dobila zagrebška policija ovadbo, da so neznanci vlomili v stanovanje poslovodje Antona Žužulje v Gnndnlioevi ulici. Policija je takoj prihitelo na lice mesta ter jela izsledovati storilec. Na V senči-Iiškem trgu je zalotila dva možakarja, ki sta se med sabo prepirala in tepla. Posrečilo se ji je enega izmed njih aretirati, dočim je drugi uteke*. Na begu se je okrenil ter dvakrat ustrelil z revolverjem na zasledujoče ga redarje. Neznancu se je posrečilo uteči. Približno eno uro kasneje je prišel h klobasičarju na Jelačieevcm trgu mlad človek, ki si je kupil klo-basieo in jo tam jedel. Mimoidoči ljudje so prijavili na trgu stoječemu redarju, da je tisti človek približno pred eno uro na VseučiIiškem trgu streljal na redarje in na to pobegnil. Na to ovadbo je redar neznanca aretiral. Na stražnici je are t i ran ee povedal, da se piše Josip Ocepek in da je doma v Blagovici v kamniškem okraju na Kranjskem. Ko so ga preiskali, so našli pri njem revolver, dve srebrni uri in zlat prstan. Vse te predmete je ukradel pri vlomu v Gundu-ličevi ulici. Ko so Ocepka aretirali, se je ustavljal na vse načine. Kakor besen je bil okrog sebe, tolkel in gri-zel redarje, da so ga jedva z naporom vseh svojih sil uklonili. Preden so mu dali okove na roke, je s pestjo udaril s tako silo nekega redarja po licu, da se mu je takoj ulila kri Ocepek je star šele 22 let, a ima, kakor se zdi, že celo vrsto zločinov na svoji vesti. Vodnjak na Cojsovi cesti, ki je eelo vrsto let zamakal celo okolico, »»» m meno uravnali. 6 tam iafime priljubljeno in vsakdanje zabavišče nase šolske mladine a prizorišča. Poleg juh* tajskega zaznan se je na levem bregu Ljubljanice svet nekoliko u dal, ker so vsled preobile moče tamkaj zabiti stebri nekoliko od-jenjali. Pretekli teden pa so začeli 8 temeljito popravo in bo tozadevno delo v nekoliko oneh dogotovljeno. Is zapora pobegnila. Iz celovškega dezelnoaodnega zapora sta pobegnila 361etni Ivan \Varmuth in 271et-ni Iv. Pogačar. Ker »ta oba nevarna tuji lastnini, naj se, koder bi se pojavila, takoj ovadita najbližiijemu varnostnemu oblastvu. Posebno Pogačar je navajen nastopati kot klati-vitez. V Ljubljanico padla je včeraj pri pranju na Franeovem nabrežju Marija Pirnatova ter si izpahnila v rami desno roko. Iz vode so jo iztegnile ženske, ki so tudi tam prale Pir-natovo so po1?m odpeljali na njen dom Nesreča. Danes zjutraj je v Na brezini padel z vlaka sprevodnik Ivan Salomon in se tako močno poškodo val, da so era morali prepeljati domov. Delavsko gibanje. Včeraj se je k južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 180 Macedoncev, 160 Hrvatov in 68 Slovencev. V Heb je šlo 25, v Bnchs pa 30 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 90 Lahov in 25 Koče. v a rje v. Izgubljeno in najdeno. Perica Magdalena Janežičeva je izgubita denarnico z manjšo svoto denarja. Na južnem kolodvoru sta bile najdene dve naglavni ruti in škatulja igel za ženske klobuke. r radne vesti. Dne 7. maja bo pri okrajni sodniji v Krškem dražba zemljišča vlož. št. 72 in vlož. št. 73 kat. obč. Krško. Prvo navedeni vložek je cenjen 580 K in znaša najmanjši ponudek 386 K. Drugi vložek je cenjen 546 K in znaša najmanjši ponudek 364 K. Izpred sofltfn. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča O ta nesrečni nož. Na zatožni klopi sedi danes 22letni Pavel Mako-vec, sedaj pešec 17. pehotnega polka, zaradi hudodelstva uboja. Bilo je dne 6. oktobra m. 1., ko se je zbralo v Dolinarjevi gostilni več vojaških novincev, ki jim je bilo treba drugi dan odriniti k vojakom. Proti večeru so se začeli precej vinjeni fantje bahati vsak s svojo močjo. Makovec, ki je hotel svoje tovariše prekositi, je zložil skupaj nekaj stolov ter jih je jel prizdigovati. Pri sosedni mizi sedečemu in tudi vinjenemu čevljarju so se te vaje zdele smešne in jih je jel spremljati s porogljivimi opazkami. To je Makovca razjezilo in je je1 Vrhovca obkl.idati z raznoterimi psovkami. K»r le ni obdolženec hotel prenehati, stopil je Vrhovec k Ma-kovčevi mizi, pograbil stol ter ga hotel z njim vdariti. V tem hipu so priskočili fantje; Rudolf Velkovrb je prejel Vrhove.i in ga držal čez prsa. da se ni mosrel ganiti, drugi so držali obdolženca, ta je pa segel po nož, ga odprl in ž njim Vrhovca trikrat v trebuh sunil. Z enim sunkom mu je predrl jetra, z drugim pa, ki je predrl trebušno vol lino. je prerezal važno žilo odvodnico, s tretjim sunkom ga pa je le na sredi trebuha lahko ranil. Po izreku zdravniških izvedencev so bile prve dve okvare smrtonosne. Navzoči so nato Makovca in Vrhovca iz sobe spehali. Slednji se j? pa vrnil v sobo in je svoje rane kazal navzočim. Ker mu je postalo slabo, so ga odvedli v bolnico, kjer je drugi dan umrl. Obdolžence je priznal svoje dejanje, zagovarjal se le s tem. da ga je prijel Vrhovec od zadej in da ga ni hotel izpustiti, na kar je rabil nož, da bi se ga otresel. Vse zaslišane priče so temu oporekale in naglaša-le, da je to storil Makovec brez potrebe in le iz irole jeze. Porotniki so pritrdili vprašanju na uboj, na kar je sodišče Makovca obsodilo na dva in polletno težko ječo. Nesrečna brata. Mlinar, 53 let stari Jožef Sire in njegov brat Janez sta skupaj stanovala v Trsteniku. Oba sta ga rada pila, zlasti žganje. Ko sta se pa tako opila, sta se vedno prepirala. Dne 28. novembra m. 1. sta se oba napila žganja. Med prepirom v hiši je Jože udaril brata Janeza z neko copato. Ta prepir se je nadaljeval zunaj hiše; tu se je pa razjezil Jože Sire, je pograbil motiko in udaril Janeza s tako silo po glavi nad levim očesom, da je prebil bratu lobaj-no, kar je povzročilo bratovo smrt. Jožef Sire je skesano priznal svoje nesrečno dejanje in trdil, da ni imel namena brata umoriti, marveč je ta nesreča povzročila edino hipna jeza. Zdravnika izvedenca sta konstatova-la, da je bil obdolženec še od mrtvo-nda zadet, enkrat pa je na glavo padel, in da je mogoče, da se veted na-vlitega žganja ▼ ueodaeai trenutku ni zavedal svojega dejanja, ga j* zzv Min, rinuti kar en Mli tndi Tehtata Iffzojflvnii poroffliL Poslanska zbornica« Dunaj, L marca. V današnji seji poslanske zbornice je predložil finančni minister vitez Bilinski dve zakonski predlogi o davku na vino in sicer na vino \ sodih in v steklenicah. Na to je zbornica pričela L čitanje proračuna. Govorili so socialist Bcer, nemški nacioitalec dr. Svlvester, češki radikalee dr. Bas;i in krščanski socialec Schaehinger. Seja še traja. Jubilej politika. Dunaj, 1. marca. Član gosiK>s>k': zbornice dr. Habietin^k, bivši pravosodni minister v kabinetu grofa Ho-henwarta, slavi jutri svojo osemdesetletnico. Dvoboj s smrtnim izidom. Dunaj, 1. marca. Namestniški koncipist dr. Maver, ki je v soboto v dvoboju ustrelil svojega tovariša barona Widerhoferja, se je vrnil iz Cu-riha in se v spremstvu svojega zagovornika dr. Rosenfelda javil sodišču Dr. Maverja so pridržali v zaporu. »Slovanska Enota«. Dunaj, 1. marca. Parlamentarna komisija »Slovanske Enote« ima danes ob 5. sejo. O kandidatih za portfelj jugoslovanskega ministra. Dunaj, t. marca. X*j kompetentnom mestu dementnjojo vest, da bi bila grof Christalnigar in dvorni svetnik Okretič v kombinaciji za portfelj jugoslovanskega ministra. Tržaški poštni ravnatelj gre v pokoji Dunaj, 1. marca. Iz zanesljivegK vira je poizvedel vaš poročevalec, da namerava tržaški poštni ravnatelj dvorni svetnik Pattay stopiti v pokoj. Za pravi vzrok tega njegovega koraka, se ne ve. Znano pa mi je, da se je ministrstvu poslala ona številka »Slovenskega Naroda«, v kateri se je obširno govorilo o aferi Patt/ - dr. Slejko - Mazelle - Leban. Minister si je dal dotični članek prevesti na nemški jezik. Dr. VVeisskirchner je članek pazno prečita! in se baje izrazil: »Pat ta y ju preostane sedaj samo dvoje — ali tožiti ali pa iti v pokoj.« Za pen zi on is te po tobačnih tovarnah. Dunaj, 1. marca. Finančni minister vitez Bilinski je deputaciji poslancev obljubil, da bo tekom poletja zvišal pokojnine penzionistom po tobačnih tovarnah. Dr. Lucgerjeva bolezen. Dunaj, 1 marca. Zdravstveno stanje župana dr. Luegerja se je danes ponoči znatno preokrenilo na bo lje. Rana se je malodane zacelila, src* bije dokaj normalno in dihanje je izredno lahko. Bolnik se je zbudil zjutraj ob treh in se je jel takoj živahno razgovarjati z zdravniki. Dr. Lneger je še tako krepak, da se je sam dvignil brez pomoči na postelji. Zdravniki izjavljajo, da stoje pred veliko uganko in da ne morejo izreči nobene prognoze. Odstavljeni zadrški nadškof Dvornik. Dunaj, 1. marca. Radi glagoljice odstavljeni zadrški nadškof Dvornik je prišel semkaj in je imel danes z ministrskim predsednikom baronom Bienerthom izredno dolg razgovor. Rodoljuben čin znamenitega elektri-čarja Tesle. Sarajevo, 1. marca. Pokojni tukajšnji srbski metropolit Mandič je postavil za svojega glavnega dediča svojega nečaka — znamenitega elek-tričarja Nikola Teslo, ki živi v Ame riki. Tesla je poslal sedaj sodišču pismo, v katerem odstopa vse svoje dedne pravice srbski šoli v Gospiću na Hrvatskem. Poset kralja Petra v Petrogradn. Belgrad, 1. marca. Listi potrjujejo vest, da poseti kralj Peter ruski carski dvor koncem meseca marca. Vi Petrogradu ostane osem dni. Kralj« bodo spremljali ministrski predsednik Pašič, minister zunanjih del dr* Milovanovič, vojni minister in velika vojaško spremstvo. Bosanski izseljenci. Skopi je, 1. marca. Preko Srbija }t: došlo semkaj 13 mohamedanskih rodbin iz Bosne, da se nasele tu v Makedoniji. Izseljenci se nahajajo as skrajno bednem stanju. Turki proti latinici. Solun, 1. marca. Naučno mirni-strstvo je poslalo valiju kosovskemu (namestniku) odlok, s katerim ukazuje, da se mora odslej v V6eh ar-navtskih šolah albanski jezik pisati z arabskimi pismen kam i, Češ, da se je vsa albanska javnost izrekla za arabsko pismo, da si je prav nasprotno res. Obeuem je vlada odstavila učitelja na turški šoli v Skopi ju Be-dri efendija, ker je znan kot navdušen pristaš latinice. Reforma turškega pravopisa. Carigrad, 1. marca. Pod predsedstvom naučnega ministra Emrulab efendije je imela te dni sejo posebna komisija, ki ima razpravljati o reformi turškega pravopisa. Na seji so je sprožilo vprašanje, ako bi ne kazalo uvesti v turški jezik latinico. Komisija je reformirala abecednik z*i osnovne šole in rešila vprašanje o pravopisu. Nekaj izrednega na Turškem. Carigrad, 1. marca. Predsednik ■senata Said paša, ki je bil že petkrat veliki vezir, je bil primoran najeti [K>sojilo. Ker ga ni vrnil, a tudi ni plačal obresti, ga je sodišče na predlog upnika rubilo. Ta dogodek je vzbudil v Carigradu velikansko senzacijo, zakaj do sedaj se še ni prigod'-lo, da bi bil kdaj kak višji uradnik, kamoli bivši velik vezir rubljen, ker ni poravnal svojih dolgov. Odprava potnih listov na Turškem. Carigrad, 1. marca. Parlament je sprejel vladno predlogo, s katero se odpravljajo potni listi, ki so bili potrebni za vsakogar, ki je hotel potovati po Turčiji — ne glede na to, ali je bil državljan ali tujec. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemšck. Svežo glavo I Močne živce! Zdravo spanje! Ne bole nas prsa, ne boli vrat, odkar uporabljamo Fellerjev fluid z znamko .,EIzin fluid", ker blaži bolečine, zmanjša onemoglost in osveži. Tucat franko 5 kron. Ne poznamo želodčnih bolečin, ne krčev, uzpehavanja, ne tiščanja v želodcu, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne kroglice z znamko „Elzine kroglice". 6 škatljic frank« 4 K. Prave se dobe pri E. V. Fellerju v Stubici. Elzin trg št. 238 (Hrvaško). Žitne cene v Budimpešti. Dne 1. marca 1910. Termin. Pšenica za april 1910 . . za 50 kg 13'6*. Pšenica za okfober 1910 . . za 50 kg lil* Rž za april 1910.....za 50 kg 9-0* Koruza za maj 1910 . . za 50 kg 63S Oves za april 1910 . . . za 50 kg 7'4* Efektiv. Neizpremenjeno. Hiša w Domialab pri lami cerkvi z gospodarskimi poslopji, sadnim vrtom ter 3 orali zemlje za obdelovanje, se po primerni ceni takoj proda. Pripravna je za gostilno in za prodajalno. Plačevalo se bode lahko na obroke ter se lahko takoj prevzame. 261 Več pove Andrej Triknn, Ceg-narjeva ulica it 4 v Ljubljani. roj. Hnjielj javlja tužnim srcem v imenu svojih otrok Andreja in Mnre ter drugih sorodnikov žalostno vest o smrti svojega dragega soproga, ljubega očeta, oziroma brata, strica in svaka, gospoda 739 Andreja Drušković MvScga trgovca ia posestnika kateri je po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 49. letu svoje dobe, danes ob 5. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bo v talftekf dM a. znnma ak aaaaHi ajatraj iz hiše žalosti na po kopališče k SvJ Trojici Sv. masa zadušnica se bo služila v petek, dne 4. marca zjutraj v farni cerkvi pri Sv. Križu. Rogaška Slatina, 1. marca 1910. a^aa^H Brerstidrdru iszivačem v »Domoljubu« povem v odgovor le to, da sem v dolgoletni orož. službi dosegel vse. kar sem želel. Dosegel pa bi bil gotovo le kaj veo, ako bi mi bilo mogoče še dalje akoUtOvnat Iščite sarž pri svojih ljudeh, ker jaz sem s svojo popolnoma zadovoljen, zlasti ker je moja šarza zv-est, da sem to, kar uživam seda,1, zaslužil zvesto in pošteno. Da ni delat mojim bivšim tova rišem preglavi- neki sedaj tako visoko povzdignoni vaš pristaš, je preprečila ravno moja tašča. V zahvalo za storjeno mu veliko dobroto se jo >kazai hvaležnega s tem, da je njeno hčerko, sedanjo mojo ženo, radi neke trg. naredbe ovadil kr. okr. gl%-varstvu v Litiji. Ker gospodje niso našli prav nič nezakonitega, j- bila na podlagi tega vsake kazni oproščena. Bil pa ji je tudi v nekaterih drugih slučajih prijateljski naklonjen. Se pač držite izreka; hvaležnost je *epa čednost. Končno Se pripomnim kot lovcem, mesto da lovite številk^ I k) Vacab, raje študirajte lovski ?a-Vrii z dne 15. srndna !Ha I $5 2 § 14, in kaz. zak. § -159. To je moja KOdnja beseda, ker sem re> toli r»ono>en, c\a na vaše neslanosti ne bom vee odgo a-a rja 1. Vače, dno 26. februarja 1910. RADO KOZJFK, kr. oroz. postajevodje. v p. • Za vsebino tega spisa Je arvdoUt^ odgovorno 1* toliko, kolikor doleča zako* Posi£*"\*) V zadnjom času širijo moji neprijatelji po Ljubljani govorico in sicer, da dolgujem v Slavoniji tan;-kajšnjim kmetom na blacn fm 70.000 kron in pa da sem i/gubu vsled ponesrečenih borznih špekulacij velike vsote denarja. Ker je vse fo čisto navadna in podla laž, poživljam razžirjevalce teh govoric, naj dokažejo to svoje natolcevanje. Da jim pa nekoliko olajšam to ;eio, bocem navesti nekoliko $>od.i!-kov o onih ponesrečenih^' kapljah. Po g. Milanu Zdjelarieu, ^elepo-sedlniku v » ovaću 'Slavoniji) »cm liupil večje uinožine blaga ter izplačaj tamkajšnjim kmetom Čez 100.000 -on v gotOMni. Ker pa v zadnj* i «}asu nekaj bla^a, ni odgovarjalo vsen) pogojenim zabtevam, nisem bctel izplačat i tozadevne vsote 3000 krou (reci: tritisoj krou). Seveda rudi g. Zdjelario ni plačal km^roin tc«re bla-rza^ 21. t. m. so prišli dolični slavou -ki kmetje v Ljubljano ter precej glasno zahtevali na mojem domu izplačilo tega denarja. Mene pa slučajno ni bilo do'ota — kar je pa popoi '»oma nepomembno, ker sem skleni kupčijo z g. Zdjelarieem in ne £ brneti. Kar se pa tiče mojih borznih ^pekulacij. se ti moji prijatelji« prav lahko prepričajo pri komercialnem in borznem svetniku ar. Wetzl?r-ju, borznem agentu g. Weissn in odvetniku dr. Hoffmgerju, vsi na Duju, da nisem ničesar izgubil in do -o moji računi 7 mojimi dunajskimi odjemalci popolnoma v redu. Koneeno izjavljam, da bfim zo-jmlT v:*ako2:ar, ki bo še ra/irjal to govorice, brez pardona sodnieko nastopil. V Ljubljani, 28. tebruarja 1910. ALBIN ANŽIĆ. * Za vsebino t* s 3 sptaa *e m-cj-.j.vo jdsovomo le toliko, kolikor doloma zakon. Izvid g. prof. dr. Scbererja profe?cr:a za bolezni novorojenčkov in dojenčkov na c. kr. češki univerzi * v Pragi. Gospodu J. Serravallo Trst Dovoljujem si Vam sporočiti, da sem se prepričal v svoji privatni praksi v najrazličnejših primerliejdi, da je Vaš izborni izdelek »Serravaliovo kina vino z železom« jako učinkujoč ton'kum, ki ga mali bolniki prav radi jemljejo Praga, 18 septembra 1903. Prof. dr. Scberer. Kralj. hnr. - slav. - dalm. deželna vlada, oddelek za notranje sadove. St .5802 Prevod. Zagreb, 11. februarja 1910. Na v&c komitetne oblasti in magistrate mest Zagreb, Osijek, Varaždin in Zemun, Na prošnjo tvornice za Portl and-cement, d. d. .CroHtia" v Zagrebu in na podlagi izvida. Id ga je izdal po Izvršeni preizkušnji deželni kemiako-analitični zavod, po katerem izvidu v omenjeni tvornici Izdelani cement spada v vrsto onih cementov, ki počasi spajajo in je po uspehih analize in izvršeni preiskavi blago prve vrste, ki ga je toplo priporočati £4 vrhu-talne in podtalne stavbe, posebno pa za vodne *>tavbc »n izdelovanje cementnega blaga ter železni beton — dovoljuje kralj, deželna vlada, oddelek za notranie zadeve, da s€ sme pri vseh javnih delih na Hrvaškem in v Slavoniji rabiti v gori omenjeni tvornici izdelani cement To se Vam javlja obenem s pozivom, da '»bvestite o tem podrejene stavbne oblasti. Za bana: kraljevi banalaki svetnik; •. r. MU as, -.. * f mm jlda* ■ miil i Mali Mfc n. Prtu i Klati neieurniFSiuii porodio. en 7ssi j čas i miii Stiajtj tero- j f aaja VHMM ' F1 BI T 28. > pop. 734 7 9 j 9. zv. i 7362 1.1 7. tj. I 7366 7 7 ar. vzhod 5 3 j sr. jug 301 sr. zahod oblačno de* Srednja včerajšnja temperatura 30°, norm. 12 . Padavina v 24 urah 08 mm Zahvala« izreka svojo iskTeno zahvalo ~a vsestranske izraze sožalja ob bolezni in smrti predrage soproge in matere. — Srčna hvala tuk. gg. duhovništvu za zadnja tolaž>ia, \6em tuk c. kr. uradnikom, domačemu učiteljstvu jn sosednim, kakor tudi pevcem za ganljivo petje in tuk c. kr. mesč. godbeni gardi, zdravniku g dr. Alb :>esarek-u, ki ji je lajšal v dolgi mučni bolezni grozne muke in vsem posameznikom, ki so pokojnico spremili k večni poti in ti izkazali Gostilna Kje, pove upravnižtvo »Slovenskega Naroda". 57a Lokal za brivca na zelo prometnem kraju ▼ L;uHjani se za nizko najemnino takof oMaU Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 732 VmWn vfiimitin lit prodajalka v tobakarni ali peka rij i. Nastopi takoj -— Ponudbe do 15. m. pod „r. In 113". LJubljana, poštno 72"-* zadnjo ča^t. Kostanjevica, 26. teb. 1910. '21 btajjninjk, za raznovrstna podietja, Te*č slovenščine m nemščine, 4 večlatatm iuibovanjem :o najboljšimi referencam?, želi premen iti službo. l\:-r*cdbe pod ^JT, P.Mf Seljak, poštno ležeče* no I" meso!! Raipoailjam vsak dna sveže telooje in goveje meso od stegna ali pljučno pečenko v košaricah po S kg za 3"25 K. 737 F. Gautz, Podwoloczyska. Zastonj I in poštnine prosto dobi vsak moj glavni katalog s čez 5000 bilkami porabnih in darilnih predmetov vsake vrste, ki 5a na zahtevo po~1jem takoj C. ta kr. dvomi dobavitelj JAN EOMRAD, Most Št 484 (Češko). 34 lafe tajil M izueen kovač in strojni ključavničar, si ton promoAltf sodnafo almibo a L nprilmn. 728 Ponudbe pod „knr|a6" na uprav-oištvo »Slovenskega Naroda«. 726 jDžBO ladje in zelenjavo n nmn trhli tna Tslu intnlba. Josip Dolčič v Trstu. mi*. Prvi M L slovenski A iipralaii optik ii strokovni lu Dragotin Jurman ^/ Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1. 0 iijl i Kmetska fionojtinica na Vrhniki javlja tužuo vest, da je njen mnogoletni predsednik njiš^orstva gosp. ' tU" Karo I Kotnik veleposestnik in tovarnar, dne 2b. svečana t. I. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb rajnega vrši se dne 2. raarca i. 1. ob 3. uri popoldne iz niše žalosti v Verdn. Vrhn?ka, dne 1, marca 1910 In modno Biatt za oaleke prlaareea tirata Karel [man tvornica za sakoe v Humpoicu Prostor za delavnico se oddajo takoj, Naslov pove uprav. »Slov. Nan Proda ae mlin In ža na stanovitni in močni vodi, od kolodvora Jui. žel, na dobrem štoru. Je okoli 3 orale (johe) 2« in prav na lepem kraju. Proda se i drugega podjetja. Kupci naj se og! da se na mestu pogodimo, pri R. Kunce, Št. Juri ob juž. že« s hišo in gospodarskim poslopieirj je v dobrem stanu, se vsled druži razmer ugodno proda« Nahsj ▼ bližini železnice na Noiranjsker: ▼asi je mlekarna. Cena približno kron. — 9 oralov zemljišča; pri do skupnrga pašnika, ki bode v| krajšem času razdeljen, vreden 2( Nadalje 4 dele listnatega gozda. Pojasnila pri S. Ranalcul Preatranku. coni berna Cannabfs indr| doslm. Sig. cigarete iz indijske konopi; S tem receptom se dobi \ lekarni samo proti zdravniki vemu prentpisu škatljico za 1 k Obenem sredstvo proti naduhi, luje porrrirjcvalno in bolezni tolažeč? vsa sopila. Edini izdelovale«: . lekarnar Trnkocz Eoablsa Staretova namanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preljubljena soproga ozir. mati, gospa Marija Stare po dolgi mučni bolezni, previđena z zakramenti za umirajoče, sinoči ob polu °. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage je v nedeljo, dne 27. februarja na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi sv. Petra. Selo, 26. februarja t910. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sožalja v bolezni in ob smrti nepozabne soproge, oziroma matere, gospe Marije Stare izTeka najtoplejšo zahvalo pred. duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem; posebno rodbini Bučarjevi, Mlakarjevi, Slapničarjevi in Smolja-novi, darovalcem vencev, g. ravnatelju Pehani ter uradništvu „Vzajemne zavarovalnice" rodbina Stare. Selo, 26. februarja 1910. Kdor ni dobil posebnega naznanila, naj blagovoli oprostiti! 725 ** ■ '* J V dno srca pre4gunjeni naznanjamo vsemu slovenakemu narodu, da je včeraj dopoldan na Verdu umrl v najlepši moški dobi, gospod Karol Kotnik tovarnar In velepoieiUiffc. pogreb tega največjega dobrotnika slovenske mladine, kateri grozi smrt potujčenja, node fatrl, v sredo, aaa 1. auvca ob 3. ari popoldan iz hiše žalosti na pokopališče Sv. Antona ▼ Verdu. V Ljubljani, dne 1. marca 1910. Vodstvo „tažbe sv. Orila bi JfetoM" v Ijubljanl 6345 1921 I ! m '-a ta h i m ini aji m >0 ra v X se lise rtanovanje 5 J ali 4 sobami U s 15. aprili Ponudb*1 p- d „E, Loka, poste restante. ali tudi že 677 izarja poHcBf ga. izurjenega r izdelovanju zabojev sprejme ru 3:vozr.a pivovarna slataica v Senožečah. i ' DttiKiieioaPolianstitesti81. \>" j t ve pri £. Zakotnlku, H^nafske cesta it 40. 488 a k« 71 Prodajalna v črnem vrhu nad Idrijo, obstn- 31 nad 35 let, dubr« **oča. SO da zdravs*' *n:h odrov s IS« aMjem L 1. v najem. \w izvr p,. Ivani Lampe v H^dollovem v kavarni. 672 tianovanje 1 ali 2 veliki, lepi sobi na ulico, z v ~> ali *>rer oprave, s predsobo, >, ^.Lžabn.ško sobo, verando in ? porabo « povsod električna luč, 30 Odda v odi"-ni Mi. n a rtofp J. Matellc« l j ubijana, Škczja ulica iCK 666 rV ^-ano županstvo razpisuje službo občinskega redarja. K"leko*ane prenio vlasti je do dne 15. marca 1910. Plača po do : rum Prednost imajo zakona vešči. Županstvo JSffoste pri IjubljanJ, c> 28 februar]* 1910. Fran Zakotni k, >tpan. m s posebnim vhodom Vpraša **■ » godnim Izvršuje vsa 1 frizer za etntei* in priporoča u. št 1 kratka preveza. . ~ . . K 11-— »2W 9 ... . • m O* — . 3 po Id olga preveza . » •» • fw r ^ rt m • • • • r» 5 ■ „ 5 dolga preveza......„ 3O0 Pri naročil«! zadostuje vzorec in številka, poštljatev diskretn i po povzetja. Sive in svetlorumen^ JO",,, dražje M se lepa lila v Bepur iah na Gorenjskem. M minut od /-teiaiiklk posuj Lesce-Iled ali Radovljica s kra«nim razgledom po Gorenjskem. Vila ina 5 s©\ ftihitjo. Klet kopalno sobo in f>oge prostore ter vodorod. K vili spada todi vrt v obsežju 10 a 72 m . Nečrti »e tfobe brez stroškov pri Benranu 3-rala, r. > ^r. nadporoćnlkri tac^akega #tsb*-. v TrMim -a noroihera, aa katerega se je obrniti s poaodbami. 727 Harmonij popolnoma nov, rz^n-* izgo*ovljen, ame-rik^n>ke sestave (Saugw?nd\ sesalnik, la tneg* de!~, z lastno violo gambo, intonaejo, s r >s bno močnim in pri-j^tnln glasom 16. S m 4 fu^:. dvojen r»i 5 okta" posebno primeren za šole, p^^ska društva ali male c*rkve, je * ep roda j p»»d p< poln »m poroštvom in pTirnerni ceni. 730 Več se izve pri lastniku in izde Uvattiju Franju Bernotu n? Hrutfcv p^ta Jesemcr na G«»ienjsKem. Sprejme se 686 izop kovat za kovanje voz in kočij. Plača dobr* — Ponudbe je poslati na pr*o dalmatinsko kovaške ta tolarske delavnice aa strele M \MMMMmlMm(\\i tovorni konj srednjih let. Ponudbe na 652 Vabilo II. reiii Irtii otoii to jtm to*** * mm • • • • ««• vrši 11 v tukajšnji mestni dvorani. Poo-jenje računskega zaključka za leto 1909. Privoljenje r^mu^eracije načelstvu. 'delitev Čist g* dobička. Izvolitev načelstvu in računskih pregledovale^ v. 5. Raz^i predugi. Opomba: V slučara, da bi ob dolocmi u»-i ne bil zastopan predpisani del vplačanih deležev, se obenem razpiše drug občni zbor isti dan, pol ure pozneje, k a ten sme v zmislu prvega odstavka § 35 zadružnih pravil brezpogojno sklepati. Škofja Loka, 28. febr. 1910. 731 Načelstro. Kurilca sprejme takoj tvrdka 712 pwir S Mbnoi t libald. Predmost ima, kdor je bd na parat aegi i« zaposlen. Plača po dogovoru. Pristen dober brinjevec 324 se dobi pri L S8EBIRD ¥ tm. J8W. Vsak 3829 četrtek In nedeljo vso noč odprta renovirana ta ,Mm" 6001 no vet H D Luzivd Humpolet ^5 5uhna«Kot fiadaj Najbolje juknoi pomćvurobv. ' J nudi tvrdtka iNT-TOMEI izvoz iukna jj Humpolcu (deska) Najvljudneje se priporočata Vilrtor !n Manja Izlakar. dobro ohranjen kompleten strel Uzora sa Udolovanjo seda^lee ta pokali c. Za kakovost se jamči. Več se izve v pisarni I. kranjsko tremioe sedavice v Liubljani, - Oradlaee it 7. - Ravno tam se prr,,]^. oziroma izve, kdor ieU kupiti gostilniško opravo miz«, kredentae emare« dekorativna slike, ure, areala, lestence aa pltaOTO raxsTotl|avov ekesala, aasleajala itd. 650 aa TrtaaU eeafl mL S se pil potu ča slav. občinstvu sa TOftnlm. deMlfienia se sprejma. Neslo« pove upravnistvo »Slovenskega Narod*«. 681 YMe Borautmke = in učence = •pr«|m* tak«! 009 I. Wlder, vrtnar v Ljubljani. Poaknslta enkrat naročiti obleko pri Josipu jfflicinu w Ljubljani, Vegova ulica 12. Jamči se vam, da bode te prav zadovoljni s postrežbo. 706 Puncetta Faslni je zadosd samo 40 gramov na */* litra zavrete vode in najboljši punč je narejen. ^llJBurtmerno dobrega ta slasti. Dajati mu Je prednost pred vsem pijačami. Priznano najboljša znamka. Uvedeno povsod. 4550 Dobi se v vseh boljših delikatesnih trgovinah, kavarnah, restavracijah in gostilnah. Naročila na izdelovalca FaustO Paetai v Trientu, Tirolsko ali pa na glavno zastopstvo za Ljubljano in Kranjsko Tnžnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskreno ljubljeni brat, ^vak in stric, gospod Karol Kotnik veleposestnik in tovarnar danes zjntraj po mučni bolezni previden s svet'mi zakramenti za umirajoče, v starosti 34. let mirno v Grospoau zaspal Pogreb nepozabnega rajnika bode V sredo, dne 2. marca Ob 3. Uli popoldne iz hiše žalosti na pokopaliSce Sv. Antona v Verdu. Maše zadušnice se bodo služile v cerkvi pri Sv. Antonu. Verd, dne 28. februarja 1910. Ana Lenarčič roj. Eotalk Ema pL Zadnronicz roj. Kotalk Matilda Majdlč roj. Kotalk Marila Uttentaelmer roj. Kotalk sestre. iwtL MHaa IioaarHf nečak VlakOp DeatotOTp Marloa. Saia, TU Josip LoaarttČ velepesestaik _ Tltos Za c kr. sedperkeviik t p. Vlako Ma|dlč vclciodrjstrijtt ffdfcs}m^nr P|ff>a||ft|aj|d>r c is kr. stotslk ▼ 83. peSpelka lova Uaarčlč ssjdad is oefakinjo LofmV storaoHI 719 ^^3U Akviziter. Ponudbe (brez dokumentov, fotografije, znamke ništvo »Slovenskega Naroda« m odgovor) na uprav- 73£ Častitim damam •pomladansko mi^o modni salon F. JUST-MASCHKE s v*Uko IzMro iouUh te »troikth po znano nizkih cenah. Mtm » marila ii a Km Iznfc. tori nali Mn i - Št 92/pr. Razpis službo. 773 Vsled sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 15. feb. 1910 sistemizuje se pri mestnem magistratu s *• spiilsai t> L služba vrtnarsKesa pomočnika 5 prejemki letnih K 1500. — za dobo prvih pet let, ki se po zadovoljivem oetletnem službovanju povišajo na letnih K 1800. Služba odda se za prvo leto le začasno ter se začasno nameščeni vrtnarski pomočnik po enoletnem po voljnem službovanju, ako t-e v tem času skaže za službo popolnoma sposobnim, imenuje >iainim. Prednost pri oddaji gori omenjene s'užbe imato tisti prosilci, ki se izkažejo z usposobljenostjo za gospodarsko službo ali ki dokažejo daljšo prakso v gozdarski službi. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje vlagati je najkasneje do 15. marca t L pri predsedstvu mestnega magistrata. Mestni magistrat ljubljanski, dne 25. februarja 1910. I Ivan Hribar 1. r. Si je tisti, o kat rem pravi znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. G. DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moć večjo nego milo ali milo in soda ne da bi se lotil perila. Jffinlos" pralni prašek je torej najboljše kar se more rabiti za pranje perila, varuje perilo kar se najbolj da misi X je poceni in daje 152 bliičečo beloto in je popolnoma brez duha. Zavitek ' . kg stane SSa** lamo ~W 30 vin. Dobiva se v trgovinah z drogerija mi, kolonijalnim blagom in milom. Na debelo L. Mlnlos, Dnaaj, L Molkerbastei 3. V prijetno dolžnost mi je, se slavnemu občinstvu najprisrč-neje zahvaliti za toliko let mi izkazano naklonjenost. Obenem si usojam najvljudneje naznaniti, 708 li m oddala svoji trgovino bratoma ▼ najem, katera jo bosta popolnoma netzpremenjeno vodila dalje. Prosim vljudno si. občinstvo, da obrani svoje tej trgovini do sedaj izkazano zaupanje tudi mojima naslednikoma. Z vel espoŠtovanjern M. SeidL Podpisana si usojava slavn. občinstvu naznaniti, da sva prevzela staro in dobro znano inovioo s JjttHiiikia ii ielibte»ii Nam M. Seidl v Novem mestu. Prosiva vljudno slavno občinstvo, da ohrani svojo tej trgovini do sedaj izkazano naklonjenost tudi v bodoče. Imela bova v zalogi vedno sveže ter najboljše blago, stregla slavnemu občinstvu vedno solidno in po nizkih cenah, ter skušala, da cenjene odjemalce v vsakem oziru zadovoljiva. Najvljudneje se priporočava z velespoltovanjem Brala aUM. Župnika Sob. Knelppa kopriuno voda za lose. Najboljše, tisočkrat preizkušeno toalerno sredstvo proti iiaedaaiu las, prhljaja Itd. V Steklenicah po 1 K 20 vin. in 2 K. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. 4510 JUMB0 Mirte ploito s mm 25 m Cena 4 K. Najnovejši posnetek slovenskih pesmi. vBošnjakf gredo«, koračnica. »iz lastnih moči«, koračnica. »Pesmi s planin^, koiačnica. »Kastaldov, koračnica. »Pevci narave«, valček, I. del. »Pevci narave«, valček, II. del. »Gonda, ljuba, masa Gonda* iz vLočene žene«. »Svobodna ljubav« iz »Ločene žene«. »Pesem Viljec iz »Vesele vdovice«. »Pes^m jezdeca** iz »Vedele vdovice**. »Kadeta, koračnica. , vBerzaljeri*, koračnica. »Janezek s klarinetoma, škotski ple» »Jezični Peter., Škotski ples. »Barski lendler«. »Bamberška Špelica<-, valček. V planinski koči, mazurka. Opoj planin ter planinke, valček. Golobček se smeje. Zgačkanje, polka. Soinograski svatbeni ples. Planinski ples Alpininia. SolnograSki lendler. Lendler s Kozjega vrha. Lendler od jezera Spicing. Lendler od Karvendla. Pctruri iz *>Cigana barona«, 1. del. Potpuri iz »Cigana barona«, II. del. Velikonočno slavlje, mazurka. Domtšljavka, mazurka. Zlato rosi, valček. Poslednje kaplje, valček. Dolarjev valček iz > Dolarske princese«. V krožkih plešemo iz »Dolarske princese«. Potpuri iz »Ptičarja'-, I. del. Potpuri iz »Ptičarja«, Ii. del. Nadvojvoda Albrecht, koračnica. Deveti polk gre. Štajerski lendler. Kmetski lendler, I. de!. Kmetski lendler. II. dei. Enkrat gori, enkrat doli Snet si Ptički iz dunajskega lesa. Odmev v gozdu. Solo sa krilovko Pesem iz »Dolarske princese«. Muzika Proibita. [Vsled opustitve svoje tovarne za kavi ne primesi na filincah (15 minut pešputa iz Ljubljane^ oddam ▼ najem 649 1 in eventualno nekaj vodna stls pod zelo ugodnimi pogoji. Ivan Jelačin v LJubljani. Zvonček o snu. Zvoki svarcvaldske ure. Odmev, mazurka. Slavček. Cvetje v sušcu. Golobčki. V mesečini, dvospev. Kupite rož, solo. Odmev iz gozda, valček. Rože, valček. Oj dekle, kai si tak žalostno? (Narodna). Dekle s Kranjskega. (Komično narodna). Moja rožica. (A. Nedved). Pri zibeli. (K. Mašek). Moj dom. (E. VaSek). Pod oknom. (J. Fleišman). Po celi vasi lučke ni. (Narodna). Naš maček (Narodna). Slanca. (M. Bajuk}. Ciganska sirota. (Narodna). Kdo bo listje grabu. (Narodna). Kdo dav odšel. (Narodna). Colničku. (H. Volarič). Jadransko morje. (Hajdrih). Pogled v nedolžno oko. (P. H. SattnerV Razstanek. (H. Volarič). Kako b' Te ljubila. (NarodnaV En hribček bom kupil. (Narodna). Slabo sveča je brlela- (Hajdrib). Oj ta soldaški boben. (Narodna). Ko pridemo na sred vasi. (Narodna). Prav lepo mi poje črni kos. (Narodna). Na shodu delavske organizacije. Ilirija oživljena! Stinkbombe pred soenijo. I. del. Stinkbombe pred sodnijo. II. dcl-Zakaj ie biv Čevljar Grega deložiran. Baba Spela. Ločena žena. Sv. večer pri Korobacu v Kamniku. Fr. P. Zafec Gramofoni od 25 do 300 K. ta »tti m Zobozdravniski .\ in zobotehnični atelje | % U Molila v Kranju v hiši lekarne« Ordinacija vsak dan, tudi ob nedeljah. Umetno zobovje se izostavlja v enem dnevn. Vsakovrstne plombe, izravanje zob brez bolečin itd. 720 Za solidno, dobro delo se jamči. aanmammMaHHamnmnaaaaaBaaaMHa^ C. kr avstrijske jfr državne železnice Izvleček iz voznega rada. Welfavra eneS K Seno« te LJubljane (jmi. ieL) r-OS zjutraj. Osebni vlak ▼ smen: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, j ni sel., Gorico, dri. sel.. Trst, C. kr. dri. žel., Beljak (če* Pcdroščico), Celovec /-3S zjutraj. Osebni vlak ▼ smeri: Grosuplje, Rndolfovo, Straio-Topliee, Kočevje. e*M dopoldne. Osebni vlak v smeh: Jesenice, Be'.Jak, (čes Podroščico), Celovec, Prago, Drašdane, Berlin. ir*40 tfepsMne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jul žel, Gorico, dri sel.. Trst. t kr. dri. žel., Beljak, (čez Fodroščicc , Celovec I sjsj popoldne Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, StraJa-Toplice, Kočevje. S*3S pc-poldno. Osebni vlak v smeri: Triič, josenice, Trbii, Eeljak, jui. žel., Gorico, drl. šel, Trst, c kr dri, iel., Beljak, (čes Podroiico\ Celovec g-M ivećsr. Osebni vlak ▼ smeri: 1 HEič, Jesenice, Trbii, Beljak, (Če* Podroščico), Celovec, Pr»£o, Draidane, Berlin. T40 rvedsr. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rndolfovo, Straia-Toplice, Kočevje 19 »ono61. Osebni v tak v smeri: Jesen? cr, Irbii, Beliak, jui. žel., Gorico, dri. iel.. Trst, c sr. dri. žeL, Beljak, jui. žel., (čez Podroščico) Prago, Draidane, Berlin. **thod v LJubljane (leto« telesni« 7**2 zjutraj; Osebni vlak is Berlina, Draždar. Prage, Beljaka, jui. iel., Trbiia, Jesenic. Gorice, Trsta, TriBča. S>52 zjutraj: Osebni vlak is Kočevja, Stralr- Toplic, Rndolfovega, Grosuplja. 11*23 dopoldne: Osebci vlak iz BerJiita, Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, jui ieL, čez Podroščtco in Trbii, Gorice, dci. iel, Jesenic, Trtica. 2'BO popoldne: Osebni vlak is KočevtC. Strsie-Toplic, Rndolfovega, Grosnplja. 4M5 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, žeL, Trbiia, Celovca, Beljaka, (čez Podrr* iico), Gorice, dri. iel., Trsta c kr. dri iel., Jesenic, Triica. 6**9 zvooor: Osebni vlak iz Berlina, Dm- dan, Prage, Cslovca, Beljaka, (čes Podro sčico), Jesenic S*o2 zvedsr: Osebni vlak is Beljaka, inŠ. iel., Trbiia, Celovca, Beljaka (čez Podro, ičico), Trsta, c kr. dri. iel., Gorice, dri ieL, Jesenic, Trfiča. 9*07 zvooor: Osebni vlak iz Kočevja, Straie* Toplic Rndolfovega, Grosuplja. ll*OS ponool: Osebni vlak iz Trbiia, Celovec Beljaka (čes Podroščico), Trsta, c kr. dri iel., Gorice, dri. žel., Jesenic te Mssllase fdrimvnn salonlee): m t zjutmj: Osebni vlak v Kamnik, ros popoldne: Osebni vlak v Kamnik. 7'tO sveder: Osebni vlak v Kamnik. v Llmnljamo (driavmo iolasniotl zjutraj: Osebni vlak is Knsnoina. j lO*SS dopoldne: Osebni vlak iz Kamnin e*»0 zvooor: Osebni vlak iz Kamnika. ' Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednj evropejskem časn. C. kr. držafno-železniško ravnateljstvo v Trstu ZiMmjhrwii«! Največja zaloga Zđimajta camta! e e• • ve za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: =: Dftsseldorfske oljnate barve = v paSicah za umetniško in Studijsko slikanje. Horodamove patent akvarelne barve za solo in v pnSicab za Studije. = Pastelne barve (»tegle)._ pristne francoske, in za ljudske šole v škatljicah. Tempera barve za srednje in strokovne Sole, za umetnike In prijatelje umetnosti. rirneii, olja In retnše za slikarstvo. ===== Slikarsko platno ====== z oljnatim in krednim temeljem. Vzorci za sobne silkaiie vedno najnovejše na razpolago priporoča DdUPIlfldOlI, Ortrtm. lan i rrtUardw kJ^R 0666 2177 8049 5509