J- C Amerikanski Slovenec R?«riSttn Ib sPjrit; Foreign In Language Only CI advertising medium to reach a quarter million .ioveiii.lis in the United States. Rates on request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ o t the Bestj Element of Americanized Slovenians. It covers News and Contains Matters of Special Importance to Them Not Found ElsewheT. ŠTEVILKA 68. JOLIET, ILLINOIS. IS, JULIJA 1918, LETNIK XXYII. liti llllllii JV U1 LI H VIIIv/« Ameriške čete se odlikujejo. Pariz poroča, da se je nova nemška ofenziva na zapadni fronti izjalovila. Skoro vsi napadi odbiti v najljutejšem bojevanju. Nemške izgube ogromne. » Bitka se nadaljuje. Z ostalih front nič važnih novic. ZAPADNA FRONTA. True translation filed with the post-master at Joliet, 111., on July 18, 1918, Bs requiredfcy the aotof October 61917 Nemci v novi ofenzivi. Pariz, 15. jul. —Velika nemška ofen-2lva' oglašena kot nemški največji na-POr v Predrtje aliirske linije in v dobi-nemške zmage, se je začel danes. Cisti uspeh bitke prvega dne je bil m»njši nego uspeh, ki so ga Nemci Pridobili na prvi dan katerekoli prej-, SnJe večje ofenizve. Aliirska linija nepretrgana. ^A)nrska linija ni zlomljena na no-^ i točki. Bila je zapognjena na krat-razdalje ponekod, ali mnogo te e™jc je že zopet osvojene. - apad je bil podjet na liniji več ne-Petdeset milj raztegu od Chateau Uierry do Main-des- Massigesa, daleč Vhodno od Reimsa. °coj izdano uradno poročilo voj-zad* UrSda pravi' da amariške čete e« glavni udar napada na široki °nti med Fossy in Dormansom. Američani z<>pet vzeli svet rek ei\Cem Se ^ P°sreči,° prekoračiti *o Mame na več točkah. Bili so v pnih borbah z Američani pri kra- jih Reuilly, Courtiezy in Passy. Ameriški protinapadi, organizirani takoj, ko so Nemci pognali nazaj prve linije v začetnem naskoku, so potisnili savražnika nazaj do Mame. Tam se ameriška linija obdržuje. Italijani in Francozi se drže. Med Dormansom in Reimsom je bila aliirska linija potisnjena nazaj nekoliko, ali združene francoske in laške čete se trdno obdržujejo na liniji Cha-tillon-sur-Marne, Cuchery, Marfaux in Bouilly. Vzhodno od Reimsa se je nemški napor popolnoma izjalovil. Uradno poročilo pravi, da je zadel ob "neraz-vezno obrambo." Ponovni napor pri Prunayu in Les Markuisesu ter v krajini severno od Presnes in Souvain mu niso donesli ničesar. Nemške izgube strašne. Brzojavke s fronte pravijo, da so Nemci utrpeli strašnih izgub na vsaki točki ob fronti. Na stotine njihovih mrtvecev je bilo nakopičenih v Mar-ni, ko so aliirske strojne puške razdejale pontonske mostove, nak aterih je sovražnik poskušal prekoračiti reko. Nemec je izvršil izredne priprave za napad. Njegovi Velikanski novi topovi so postošili deželo na milje daleč za »Ilirskimi linijami in divizija za divizijo novih naskočnih čet je bla pognana v boj, ne da b pridobile na ozemlju. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 18, 1918, as required^ y the act of October 61917 Američani zmagoviti. Z ameriško armado ob Marni, 15. jul. (Po Associated Press.) — Američani so v svojem protinapadu pri ovinku reke Mame ujeli od 1,00 do 1,500 Nemcev. Vštet je popoln bri-gadni štab. asl,tr trans'ation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 18, 1918, c"Wired by the act of October 6 1917 TEŽKA KANADSKA HAVBICA V BOJU. p0ka"a kajti so vraž ni zrakoolovcf l*"T"' ",0rajo biti T>°aebno «n. ziakoplovci kaj rad. napadajo prevozna središča. True translation filed with the postma master at Joliet, 111., on July 18. 1918, required by the act of October 6, 1917 Aliirski uspehi. ! Pariz. 16. jul. — Francoske in ameriške čete zapet obdržujejo. višine, ki obvladujejo Marnsko dolino. Vzete i nazaj so bile danes z drznimi protinapadi, v katerih -o aliirske čete zopet prodrle v St, Agnan in La Chauelle-Monthodon. Ko jo bila gonilna moč nove nemške ofenzive zlomljena prvi dan po znameniti obrambi francoskih in ameriških čet. je poskušal kajzer danes s silnimi sunki povečati njene krajevne "spehe. je naznanil vojni urad nocoj. Boj za vsako ped. Obupno bojevanje je naznanjeno v več odsekih nove bojne fronte, zlasti iužno od Marne. kjer je bil svet opu-ščan le ped za pedjo. ko se je aliirska linija morala zapogniti. Nemška ofenziva je bila podjeta v veliki meri. kakor ona dne 21. marca, pravi brzojavka, katero je poslal z bojne fronte ob Marni danes opodne poročevalec za "Temps". Bojevanje se ie nadaljevalo danes dopodne, pravi brzojavka, v velikem viharju z grmenjem in treskanjem. Vreme se je zjasnilo opoldne. QUENTIN ROOSEVELT PADEL. Bivšega predsednika sin usmrčen od nemških zrakoplovcev. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 18, 1918, as required by the act of October6,1917. Pariz, 17. jul. — Poročnik Quentin Rooosevelt, najmlajši sin bivšega predsednika Theodore Roosevelta, je bil usmrčen po nemških zrakoplovcih pri Chateau Thierry dne 14. julija S patrolo trinajsterih ameriških strojev je poletel lajtnant Roosevlt patrol:-it zadnjo nedljo zjutraj. Pa-trola je zadela ob sedem nemških strojev, katere je začela loviti nazaj proti nemškim linijam. Dva izmed njih sta se obrnila prothi lajtnatu Rooseveltu, sta prišla v njegovo ozadje in začela streljati. Ena krogel je očividno zadela mladega zrakoplovca, kajti njegov stroj je prišel iz kontrole. Eno poročilo pravi, da je bil v plamenih, ali to je zanikano. Padel je v nemške linije. Zrakoplovska patrola je bila poslana pozneje, iskat ga, pa ga ni na-la. Philip Roosevetl, strinič Quentinov, je prideljen ameriškim četam v odseku pri Chateau Thierry in je baje videl bitko, ki je bila usodna zrakoplovcu, dasi ni vedel do pozneje, kdo je bil zrakoplovec. Quentin je bil 20 let star dne 19. novembra. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 18, 1918, »s required.by the aotof October 61917 "Služil svoji domovini." Oyster Bay, N. Y„ 17. jul. —"Quen-tinova mati in jaz sva zelo vesela, da je šel na fronto in da je imel priliko, služiti svoji domovini in pokazati snov, ki je bila v njem, preden ga je doletela njegova usoda." To izjavo je izdal Col Theodore Roosevlt danes, ko so časniške brzojavke. potrdile prejšnja poročila, da je bil njegov sin usmrčen. Avstrijski prvi minister Seydler o ligi narodov. Smatra vojno za "nezmiselno in brez-koristno krvolitje" in jo želi končati. BARON BURIAN HVALI WILSONA Pa pravi, da se narodi dvojne monarhije ne dajo razpreti(?). Sovražnik rabi 60 divizij. Vtis zaupanja pri vseh armadah kažejo najzadnje brzojavke od raznih delov bojne fronte. Izbrane nemške armade sov boju ob šestdeset milj dolgi bojni fronti, pristavlja poročevalec, vštevši tri divizije cesarskega strašnega voja, z najboljšimi polki barvarskimi, virtember-škimi, saškimi in sleškopruskimi. Nemci imajo očividno od šestdeset do sedemdeset divizij v položaju sedanje ofenzive, od kojih je bilo kakih štirideset že v boju (to bi pomenilo dejstveno silo kakih 950,000, s 540,000 v boju.) True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 18, 1918, afs requireefby the act of October 6,1917. Yankees vzeli nazaj 4 vasi. Z ameriško armado ob Marni, 16. jul. (zvečer.) (Po Associated Press.) — Francoske in ameriške čete, ki se bojujejo skupaj, so zopet zavzele vas St. Agnan, Grič 233 severozapadno in I.a Chapelle- Montbodon. V sodelovanju s francozi so Američani podjeli močan protinapad danes dopoldne med tema vasema, podeč savražnika neprestano nazaj. Američani so tudi zopet osvojili l'ossoy in Crezancy, kateri vasi so zavzeli Nemci po prvem prekoračenju reke Marne. Mnogo Američanov v bitki. Ameriške čete v ovinku reke Marne, v okraju Fossoy, so izboljšale svoje postojanke ponoči. Na nekem mestu so zapodili sovražnika prek reke. A-meričani so pomnožili število ujetnikov. Na ameriški desni so Francozi naglo napredovali in po vsem odseku so ali-iranci ljuto napadali Nemce, z aspe-hom, da so se ti umeknili na znatno razdaljo. Primeroma velika števila Američanov so bila v boju, zlasti v okraju Da-scireves, kjer so bili poslani na pomoč napadajočim Francozim. V kratkem so bili Američani v vročem boju True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 18, 1918, tei required by the act of October 6,1917. Američani na pomoč Francozom. London, 17. jul. — Brzojavke s fronte kažejo, da so se ameriške čete pridružile Francozom vzhodno od Reimsa^ Poluradno poročilo •pravi': ke za polkovnika vseh polkov telesne straže in mu podelil čin dednega grofa. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 18, 1918, as requiredby the adtof Ottober 61917 Prvega ministra nagovor, Amsterdam, 17. jul. — Dr. von Seydler, avstrijski prvi minister, je imel svoj pričakovani nagovor v poslanski zbornici včeraj, pravi dunajska brzojavka. Prvega ministra, pristavlja i-sta, so sprejeli Čehi s hrupnimi vzkliki in Nemci z glasnim ploskanjem. Pred lagal je, naj bosta centralni 'veile-vlasti jedro svetovne zveze narodov. Govoreč o položaju v Avstro-Ogr-ski, je dr. von Seydler rekel: 'Načini notranje propagande naših sovražnikov so tako bedasti, da samo izpričujejo njihovo globoko nepozna-nje naših razmer. "Veselo lahko gledamo v bodočnost. V edinost z našimi zavezniki bomo sposobni izsiliti konec svetovne vojne." "Nezmiselno krvolitje." Avstro-ogrska vlada smatra vojno za "nezmiselno in brezkoristno krvolitje" in misli, da bi se lahko končala v trenotku, ko aliranci zopet pokažejo čute človečnosti. Baron Burian, av-stro-ogrski minister zunanjih stvari, je to izjavil v zaključnem delu svojega nagovora pred prvima ministroma avstrijskim in ogrskim v torek, po brzojavkah iz Dunaja. Po izjavi, da se aliirancem ne bo posrečil njih namen, zasejati razpor med narodi v dvojni monarhiji, je minister zunanjih stvari rekel: "Nepotrebno je dalje označiti ta način bojevanja. Naša plemena ga o-gorčeno zametajo. Odločna bitka obrambe se mora sedaj nadaljevati do dobrega konca, dokler ftam ne prinese varnosti, potrebne za naš prihodnji mirni obstanek." O novi zvezi z Nemčijo. Minister zunanjih stvari je rekel, da je njegovo zaupanje utemeljeno na vojnih zvezah, zlasti na stari zvezi z Nemčijo. Rekel je, da bosta Avstrija in Nemčija poskušali razširiti zvezo tako, da bo primerna za vse zahteve novih časov. 'Gospodarski, vojaški in drugi od-nošaji v bodočnosti se imajo tesneje združiti. Dogovor mora obsegati rešitev s primenim ozirom na želje prebivalstva, na vprašanja v zvezi s preporodom Poljske. "V prihodnje zveza ne bo pome-njala grožnje ali neprijaznosti napram komurkoli. Ničesar ne bo obsegala, kar bi utegnilo nuditi izpodbudo za sestavo protiskupin. Nobena reč, ki jo je mogoče v bodočnosti uresničiti od vzvišene ideje za splošno zvezo narodov, ne bo nahajala v naši zvezi nobene ovire, ampak ugodno jedro in pripravljeno skupino, ki se lahko in naravno združi z zvsako splošno sestavo držav, oprto na stvarna načela." Hartenstein poveljnikom druge armade. Cesar je imenval barona von Hoet-zend<5rfa ob sprejetju njegova odstav- True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 18, 1918, as requiredbytheactof0>ctober61917 Hoetzendorf odstopil. Amsterdam, 17. jul. — Cesar Karel, pravi dunajska brzojavka, je uslišal prošnjo feldmaršala Conrada von Hoetzendorfa, bivšega avstrijskega vrhovnega poveljnika in nazadnje v poveljstvu na laški pogorski fronti, da ga naj oprosti njegovega poveljstva. Gen. nadvojvoda Jožef je bil imenovan poveljnikom armadne skupine in konjiški gen. princ Alois Schoenberg- True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 18, 1918, as requiredtby the act of October 61917 Baron Burian o vojnih ciljih. Amsterdam, 16. jul. — Baron von Burian, avstro-ogrski minister zunanjih stvari, jev noti, naslovljeni na prva ministra avstrijskega in ogrskega, po neki dunajski brzojavki rekel: "Ni je skoro razlike med glavnimi načeli, katera so naznanili državniki obojih voskujočih se strank. Predsednika Wilsona četvere nove točke z dne 4. julija ne bodo, izvzemši gotovo pretiranost, vzbudila našega nasprotovanja." Nadalje je avstro-ogrski minister rekel: "Sovražnikova trdovratnost glede njegovih ozemskih zahtev zaradi Al-zacije, Lotaringije, Trsta Trantina in nemških kolonij je videti napremag-ljiva." Z ozirom 'na predsednika Wilsona četvere nove točke v njegovem govoru dne 4. julija je baron Burian rekel, da je sposoben jih srčno odobriti, in da v veliki meri "nihče ne bi odrekel spoštovanja njegovi genialnosti in nihče ne bi odklonil njegovega sodelovanja." Baron Burian je rekel, da nobeiii vojskujočih se držav ni treba kdaj priti v položaj, v katerem- sta Rusija in Rumunija, ker "smo vedno pripravljeni začeti mirovna pogajanja z vsemi našimi nasprotniki." Nadalje je avstro-ogrski minister zunanjih stvari rekel: "Če naši sovražniki neprenehoma zahtevajo zadoščenje za storjeno krivico, potem bi isto lahko mi zahtevali z Večjo opravičbo od njih, ker smo bili napadeni in -e mora storjena krivica poravnati." Trn« translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 18, 1918, as required by the act of October6,1917. 40,000 Avstrijcev uteklo. London, 15. jul — Štirideset tisoč ubežnikov iz avstrijske armade je pobegnilo v notranjo deželo po velikem porazu ob Piavi, je izvedel iz nevtralnih virov curiški poročevalec za "Daily News", kakor pravi v brzojavki danes. Nekateri ubežniki so oboroženi in se skrivajo v gorah. Triti-soč ubežnikov je bilo prijetih v Budimpešti. ■"'] V'Neprestano prihajanje Američanov manjša neenako razmere čet." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 18, 1918, requiredUby the act of October6,1917. Ljuto bojevanje. Pariz, 17. jul. — Francoske postojanke so ostale nedotaknjene ob vsej champangNki fronti, po nocojšnjem naznanilu vojnega urada. Hudo bojevanje se je nadoljevalo ves dan in ponekod so bili Nemci sposobni pridobiti, ali povsod so zadevali ob močan odpor. (Nadaljevanje na 8. strani.) True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 18, 1918, %s required! by the act of October 6,1917. Japonska ladja se razletela. Tokio, 16. jul. — Japonska bojna ladja "Kawaclii". 21,420 ton prostornosti, se je razletela in potopila v Tokoyamskem zalivu, 150 milj od Na-gasakija. dne 12. julija. Petsto članov posadke je. utonilo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 18, 1918, as required by the act ofOctober6,1917. Kolera v Petrogradu. London, 17. jul. — Kakih 500 oseb umre za kolero vsak dan v Petrogradu, kakor trdijo potniki, prihajajoči v Kodanj, pravi brzojavka iz danskega glavnega mesta na Exchange Telegraph Co. V Saratovu trpi na tisoče oseb na tej bolezni. Kolera se je razširila na Finsko. Osem oseb je zdaj mrtvih vsled kolere v Stockholmu. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 17. jul. — Prihodnjo sredo, dne 24. julija, zvečer pridite v Pulaskega dvorano (Pulaski Hall), N. Chicago Street, vsi tisti, ki se zanimate za Jugoslavijo, in'to ste menda vsi jolietski Slovenci. Kajti vsem vam bije srce v ljubezni tudi do svojcev v stari domovini, katerih usoda se odločuje v sedanji svetovni vojni. Kaj hočejo Slovenci doseči po tej vojni in Chicago-Waukegan, 111., 14. jul. — Ob priliki najinega izleta v Joliet dne 11. t. m. so nama jolietski Slovenci izkazali toliko gostoljubnosti, da se jim morava javno zahvaliti. I Finančno poročilo tajnika: Dokodki Odsotna: Dr. J. M. Seliškar in dr Frank J. Kern. Tajnik poroča, da se je seja pre stavila za nekaj dni prej, kakor bi se imela vršiti in to radi zelo važnih stvari ki so imele stiko z Jugoslovansko proslavo v Washnigtonu, D. C., dne 4. julija. Cita se zapisnik druge seje z dne 28. maja in se sprejme z malimi po pravki. Predvsem hočeva omeniti Rev. Father John Plevnika, ki nama je razkazal slovensko župnijsko šolo, na katero so jolietski rojaki pač lahkoponosni. Tudi v tiskarni Amer. Slovenca sva bila prijaznos sprejeta, ter sva si ogledala moderne tiskarske stroje. To pod- kako želijo pnt, izpod tujčevega jar- jetje tudi dela -Mt jolietskim rQja ma in kam, o vsem tem bodo govoril. kom. Bog živi slovensko naseib!no v vesc. govornici prihodnjo sredo v Pu- Jolietu! Leopold Kunst> WaWkegan Ivan Gottlieb, Chicago. laškega dvorani, kjer se bo vršil jugoslovanski shod, ki ga prirede jolietske podružnice Slovenske Narodne Zveze,. Denver> Colo 1Q jul _ c . urgd Hr.^tskega Saveza in Srbske Odbrane. ništvo A Slovenca! Dolgo časa je mi. Pridite na ta shod in ne bo vam žal. Morebiti Vas govorniki prepričajo, da storite najboljše, če tudi Vi stopite v I " rU ■- """".7 " . ., .,.',., , ,. , , . menil, da opišem tukajšnje razmere krog tistih jolietskih radoljubov, ki so nekoliko danes, združeni v Podružnici Knezoškof Jeg- v , . lič št. S S. N. Z. Na vsak način sto-1 Kar SC tlCe delavsklh razmer, niso rite prav, če pridete poslušat. Vabljeni so na ta shod ali skupščino vsi Slovenci, Hrvati in Srbi v Jolietu in okolici, kakor tudi vse slovenske, hrvatske in srbske rodoljubkinje. Po-sebna vabila na shod z imeni govornikov bodo razdeljena v nedeljo. Vsi pomnite: "Dolžan ni samo, kar veleva mu stan — Kar more, to mož je storiti dolžan!" In: "Kar storiš za ravno preslabe, ampak plača je pre mala na tako veliko draginjo. Vreme imamo lepo. Skoraj vsak 122 Anton ' Pluth .....!."!.".'.'!." loo teden dobimo nekoliko dežja, tako da|23 Josip Kregar 3.00 mesecu juniju. Doneski. Rezit št. 2 Frank in Fany Hudovernik. $1.00 9 Podr. št. S, Joliet, III.......45.00 10 V. Laurič, Chicago, 111., @ 25c za 1. 1918.................... 3.00 11 Ivan Kušar, Chicago, 111., @ $1, jan. do jun.................. 6.00 13 Carmen Keorče ............ 5.00 12 Paul Schneller, Cleveland Ohio ....................... 10.00 14 Jože Zalokar ............... 5.00 15 Re-. Josip Škur............. 5.00 15 Frank Poje ............... 5.00 17 Frank Drašler ............. 5.00 18 Josip Jerič ................ 5.00 19 Anton Kaušek.............. 5.00 20 John L. Mihelič ......... 3.00 21 h 'an Zorman ............ 3.00 vsaka stvar prav lepo raste. 124 Ignac Pekol ................ 2.50 se, to že s tabo izgine — Kar storiš vsa dobro napredujejo, za narod, ostane vselej. — Donesi le Tukaj nas je lepo število Sloven-j26 Joe Kezelly ________?00 cev in Hrvatov. Tudi imamo Več 27 Anton Anžlovar 200 podpornih društev, po številu osem, 28 John Centa ..........................?00 6 moških in 2 ženski, katera spadajo 29 John Novak ..... 200 k različnim jednotam in zvezam, in 30 Frank Zakrajšek ....................200 31 Rudolf Pedan ............................2.00 Začeli smo se tudi zanimati za usta-132 Neža Zalokar ..........................2.00 kamen za vzgradbo očine—A rasla na-[nov>tev svoje lastne fare. Kmalu bo 133 John Rakar ................................5.00 prej na podlagi bo tej—Pomogel si s dve Ieti, kar se zbiramo na seje za 34 Franc Porče ................................1.00 In del tvoj cerkev. Imamo že lepo vsoto denarja 35 John Babnik ............................1.00 in po pravici rečeni, da bi bila že cer- 36 John Pikš ....................................1.00 Zatorej vsi na jugoslovanski shod kev gotova, ko bi imeli svojega dušne- 37 Mike Pikš ................................1.00 prihodnjo sredo zvečer! | ga pastirja. Ali tega je jako težko do- 38 Frank Tomažič..........................1.00 biti, ne vem, kaj je temu vzrok; naj- 39 Karoly Vintar ..........................1.00 tem ji k višavi, k lepoti ostane v poslopja celoti!" - G. Leo. Gnil glavni linotyper v bri da slovenskih duhovnikov manjka tiskarni Am. SI., kjer je usluzben že •sedemnajsto leto, je snoči odpotoval 40 Joe Marolt ................ 1.00 po Ameriki, ker jih ne prihaja nič iz 41 Jože Černe ................. 1.00 stare domovine. Pa mogoče da Bog, [ 42 Anton Eeppich ............ 1.00 43 Mihael Gole .............. 1.00 na počitnice v Colorado, da si tam da se nam ta želja izpolni očvrst. svoje zdravje. Med njegovo Nadalje naznanim da je naše dru-144 John LevaT^..'! .'.'.'i.'!! IM 45 Frank Znidaršič 1.00 roda, tako da je bila dvorana polna 49 John Gržinčič .............. 1.00 občinstva od 7. pa do 1. popolnoči. f50 Josip F. Boldin ............ 1.00 odsotnostjo ga nadomešča g. Geo. štvo sv .Martina št. 1 .Z .S Z imelo ve-, -____________ Luksich, njegov ucenec v črkostavni selico dne 6 juljja y spomjn desedet U Anton Kovač;č .....lQQ umetnost, na stroj. n;ce ustanovitve z s z Veselica je 47 Frank Brajer — Piknik. Največji slovenski pik-1 bilf dobro obiskana od vsake vrste na-14j Jakob Jarc ..................................1.00 nik letošnje sezone bo zadnjo nedeljo tega meseca, dne 28. julija, in sicer v Theilerjevem parku. Priredijo ga sku- Naredili smo precej dobička. Zatorej 51 John Cebular ............................1.00 paj vsa jolietska in rockdalska dru- sc leP° zahvalim vsem, kateri so se 52 Frank Zorič ................................1.00 društva K. S. K. J. To bo velikanska U(leležili te veselice in so pripomogli 53 Anton Bobnar ..........................1.00 veselica pod milim nebom. | Pri tei zabavi. Vse je bilo veselo 54 Frank Tomažič ........................100 in zadovoljno. Posebno se zahvalju- 55 Anton Osovnik ........................1.00 95 članov in članic šteje danes [jem društvu Kraljice sv. Rožnega Ven-1 56 Anton Smole ............. 1.00 Podružnica Knezoškof Jeglič št. Slovenske Narodne Zveze. V redni mesečni seji podružnični zadnjo nede-1 rano kakor Sokolice vse lepo belo-158 Louis J. Pire Ijo je bilo sklenjeno, da se takoj pošlje oblečene. Štiri so nosile amerikanske lame drugi prispevek v znesku $100.00 v zastave, ena je pa nesla šopek svežih 61 Anton Grdina glavni urad S. N. Z. Iz poročila rož, katerega so podarile našemu dru- 62 Josi,. Sintič predsednika Jos. Zalarja o slavnostih štvu sv. Martina v spomin desetlet- 63 Frank Kenik ............. 1.00 v Washingtonu, D. C., dne 4. julija še nice ustanovitve Z. S. Z. Posebno le- 64 Frank Hudovernik.......... 200 omenimo, da je bilo navdušenje za po je bilo videti članice dr. Kraljice sv. 65 Janko Švigelj zavezneni Rožnega Venca vse mlade, kako so ko- 66 I. .M glavnem mestu splošno. V slavnostni rakale po dvorani kakor mladi *oldati 67 I. M paradi so korakali pristni Američani v tako da se je vsak čudil, ko so delale 68 Podr. št. 22, Sava Pueblo sokolskih krojih in pristne Američan-1 na več sort vaje. Zapovednik je bil g I Colo. lepo zahvaljuje za poslano svoto. Predloži se pismo od J. N. Sveta iz Washingtona, D. C., v katerem naznanjajo, da po sklepu I. V. S. Z. meseca aprila t. 1. v Cleveland.!, O., da je g. R. A. T. pod'nadzorstvom in s fiinan-co pri S. N. Z. od 1. junija t. 1. naprej. Prečita se pismo od tajnika nove podružnice "Sava" št. 22, Pueblo, Colo., v katerem naznanja na Zvezo, da so si ustanovili novo podružnico s pomočjo nenadomestljivega narodnega organizatorja g. R. A. Trošta, ter se Zvezi lepo zahvaljujejo, da je poslala tega možatja, da je organiziral Slovence in ameriški javnosti predstavil naše tež nje. Važna poslanica g. H. Hooverja, Združenih Držav živilskega upravitelja. UNITED STATES FOOD ADMINISTRATION. United States Food Administration Washington, D. C. ca št. 7 Z. S. Z., katerega članice so 57 Louis Mežnar .............. .50 nas počastile, ko so prikorakale v dvo-|58 Math F. Intihar ............ 2.00 5.00 Debevc ............. 1.00 1.00 9.00 10.00 1.00 ke v jugoslovanskih narodnih nošah, Horvat pri korakanju. Ko so odpele 69 Louis Knat.s, Clev O kar je vzbujalo največjo pozornost in pesem "America," so nastopili govor navdušenost. Vse to in še kaj več I niki: g. Josip Prijatelj kot predsednik lahko berete v poročili, o "Proslavi v Zap. Slov. Zveze in g. Frank Škrabec Washingtonu", katerega konec prina- kot glavni tajnik Z. S. Z. samo v tej št. A. S. — Uspešen slovaški shod. V ponedeljek zvečer se je vršil imeniten shod v Slovaški dvorani na Henderson avenue. Jolietski Slovaki so se zbrali v ogromnem številu, da manifestirajo svoj patrijotizem. In pokazali so, da so vsi kakor en mož na strani Zdru ženih Držav in njih zaveznikov i svetovni vojni. Dvajset slovaških mla-deničev se je priglasilo na shodu za vstop v čehoslovaško armado na Francoskem. To je bil najlepši uspeh pa-trijotičnih govorov, ki so jih imeli na tem shodu slovaški župnik Rev. St. I-vičič, Rev. G. K. Vaniščak, podpredsednik Slovaške Lige, potem slovaški poročnik Antonin Holy, ki je prišel pred kratkim s francoske fronte, in reprezentant W. R. McCabe iz Lock-porta." Pokažimo vladi Združenih Držav," je rekel Rev. Vaniščak, "da smo 100 odstotkov Američani Ne pustimo, da bi se reklo koncem te vojne, da so jolietski Čeho-Slovaki mirno opravljali svoje delo, med tem ko je divjala največja vojna vseh časov za svobodo, ter niso dvignili svojih rok na pomoč.' Ne pustimo, da Američani hijejo naše bitke za nas brez nas!" In lajtnant Holy je pravil, kako je bil začetkom vojne prisiljen iti v boj z avstrijsko armado za nemško avto-kracijo; kako s potem radoljubni ČehoSlovaki uhajali v Rusijo, Sibirijo in Francijo, kjer so se organizirali, da nada ljujejo boj proti nemški avtokra-ciji. In končno je slovaški poročnik pozval jolietske mlade Slovake, da se pridružijo čehoslovaški armadi. In dvajset se jih je priglasilo takoj — in zadonela je po dvorani znana slovaška pesem: "Slovan jsem a Slovan budil — Černe čižmi nosit budu — Černe čižini od čižmara — Ostruhen-ky od kovara — Šablenka brušena — To je moja žena — Ona me vyseka — A ž bude potreba"... Po govorih so dekleta članice dr. Kraljice sv. Rožnega Venca vzele šopek rož in prodavale po dvorani in dobile zanje $10.00 in darovale denar našemu društvu. Torej še enkrat lepo zahvalim vse članice dr. Kr. sv. R. V. za njih dar in dobroto, katero ste nam izkazale Le naprej tako delajmo skupaj, pomagajmo eni drugim, pa bode sloga in napredek zagotovljen pri obeh društvih. Preden sklenem to svoje pisanje, pozdravljam rojake širom Amerike, posebno člane Zapadne Slovanske Zveze, a listu Amerikanskemu Slovencu želim obilo dobrih naročnikov in predplač-nikov. George Pavlakovich, tajnik dr. sv. Martina POSLANO. Iz urada vrhovnega zdravnika J. S K. Jednote smo prejeli sledeče Po slano, s prošnjo za objavo: "Pred več tedni sem odklonil plačilo na neko terjatev, podpisano po Drju A. Matijaca, Joliet, 111., vsled pomote Spravil sem stvar pred Dr. H. H "iegenbauma, predsednika odbora 'Medical State Board of Illinois'. Navajam njegovo pismo deloma kot si li: "Dr. A. Matijaca iz Jolieta ima licenco, izdano po državnem zdravstvenem odboru, ki ga pooblašča, zdraviti človeške bolezni brez rabe lekov ali zdravil in brez operativnega zdravljenja. J. V. Grahek, M. D." 70 Andrej Korenčan ....... 71 l'odr. Rock Springs, \Y'vo., št. 27 ..........•.. .214 14 1.00 55.0(1 Skupaj dohodki v juniju Stroški v jvniju. Ček št. 1 Sloga Publ. Co. za tis-skovno ........ $477.64 $3.55 .80 III. ZAPISNIK SEJE IZVRŠEVAL-NEGA ODBORA SLOVENSKE NARODNE ZVEZE. Tretja seja izvrševalnega odbora se je vršila dne21. junija ob 8:30 zvečer v uradu tajnika. Navzoči so bili Paul Schneller, Louis J. Pire, Frank Hudovernik, Josip Svete, in Jakob Ambrož. 3 The S. Barker's Sons potrebščine ............... 4 fi.go-1. Kancelarija ........ 5 Za inkorpo. Zveze ......... 6 zapisnikarju I. V. S. zbora, nagrada .................. 7 Tajniška nagrada za ..... junij .................. 8-9 Organizator S. N. Z. R. A mesečna plača in vožnja ... H) "Cl. Amerika" za tiskovine . 11 Leo Schwab za dvorano itd. 6. 9................... 12 Grocerija, kruh itd dne 6. 9.................... 13 Brzojavke ................. 14 Korespondenca ekspres in potrebščine za tri mesece ....... 8.29 . 9.75 200.00 2.00 10.00 10.00 T., 125.00 42.00 23.50 7.87 1.69 DOPISI IN POROČILA. Zapisnikar I. V. S. Z. se lepo zaliva-juje za malo nagrado in obenem po Se mu izreče lepa 'arja nazaj Zvezi, zahvala. Prečita se pismo od g. Louis Jager, bivšega tajnika podružnice v Hibbingu Min,, da je poslal na S. N. Z. veliko Jugoslovanska mapo (zemljevid), ki je lestnoročno njegovo delo in ker od •lotuje kot prostovoljec k Jugoslovan ski armadi na Solun-ko fronto, da jo podari Zvezi. Obenem pozdravlja vse atie S. N. Z. in da je svoj tajniški posel izročil predsedniku podružnice G. L. J. se izreče najlepša zahvala za dar, ker bo mapa naše jugoslovanske zemlje prav hodila pri raznih predavanj. Predloži za pobotnico J. K. o preje-ih $200.00 od S. N. Z. ter se tajnik Prečita se poročilo od novo ustanovljene podružnice v New York, N. Y., da se je dne 16. junija t. 1. ustanovila podružnica. Pristopilo je takoj nad 80 članov. Glavni govornik je bil dr. Bogumil Vošnjak. Poročilo se vzame na znanje z velikim navdušenjem, ker New York kot velika slovenska naselbina, kjer prebivajo po večini sami izobraženi Slovenci in Slovenke, da so se odločili za pravo stran. Prečita se poročilo d Executive Division Military Intelligence Branch, Washington, D. C., o katerem vprašanju se odgovori nazaj' na svoje mesto. Prečitajo se poročilna pisma od organizatorja g. Rudolf. A. Trošta iz naselbin: Pueblo, Denver in Leadville, Colo, in Rock Springs, Wyo., ki se v-zamejo na znanje. Prečita se pismo od Matt B. iz Greenwood, Wis., v katerem prosi S. N. Z. za govornike, da bi se tam raz-tolmačilo o našem gibanju. Sklene se, da se počaka toliko časa, da bo imel J. N. S. dne 2. julija v Washingtonu, D. C., svojo sejo in tain se bo nekaj ukrenilo. Prečita se poročilo Jugosl. Kance larije, v katerem poročajo o našem poročilu v državnem zboru. Prečita se pismo tajnika podružni ce v Jolietu, III., v katerem poroča, da je podružnica nadala ime "Knezoškof Jeglič." Prečita se pismo tajnika podružnice v New York, N. Y„ v katerem prosi, da se takoj odpošljejo "Standard knjige" za vodstvo podružnice. Prečitajo se vabilna pisma od Srbske Narodne Odbrane za Vidov dan. tajniku se naroči, da odgovori po sklepu odbora. G. predsednik poroča o sprejemu g. Masaryka v Hollenden hotelu dne 15. junija t. 1. Pri srejemu so bili sledeči člani S. X. Z.: Palu Schneller, Louis Pire, Frank Hudovernik, Jakob Debevc, Edmard Kali-li, dr. James Seliškar, Josip Zalokar, Josip Černe, ki so zastopali S. X. Z.; Hrvatski Savez in Srbsko Odbrano so zastopali: J. Tomič, S. Bernardič, X. Diklič, F. Pe-r'ch in X. Zivkovič. Prečita se vojna dopicnica & Italije ki jo je pisal vopni begunec Andrej Divjak, v kateri se zahvaljuje Zvezi za pošiljanje Jugoslovanskega časopisja, la -o tam zelo veseli, da kaj slišijo o tem gibanju ter pozdravljajo vse člane S. X. /.. Tajnik poroča da se je na zabavnem vtčcru dne 9. junija t. 1. kj je bil prire-' en za povabljene goste in člane S. X. '■'.. prijavilo 58 oseb, ki so se zavezale , mesečno prispevati za sklad S. X. Z. -174.00 F n a k zabavni večer bo kmalu opet sklican, in bodo vsi drugi pokli-an\ kakor so bili zadnjič, da pridejo vsi na vrsto. Knake večere se priporočijo po raznih naelbinah, kjer so že! podružnice ustanovljene, V listu Prosveta št. 137 t. 1. je bila opomba urednika, da je Zveza poslala : na omenjeni list več resolucij za pri-občitev. Na tem mestu naj bo pove-lano. da iz glavnega urada S. N. Z. še ni bilo nikdar kaj poslanega na Prosveto za poirbčitev. Zveza se poslužuje le jugoslovanskega časopisja, ki priznava gibanje in Londonski odbor. ' Washington, D. C., May 26, 1918. Zaupanje živilske uprave Združenih Držav, da se bo ljudstvo v deželi odzvalo navdušeno in s celim srcem po predložitvi dejstev vsakim potrebnim prošnjam za zmanjšanje použivanja hrane, je bilo popolnoma upravičeno. Dokazali smo svojo zmožnost, ne le misliti vkup, marveč tudi skupaj delovati. Odziv ljudstva je vzrok za sedanjo prošnjo. . j Naše delo še ni popolno. Vkljub izpodbudnim uspehom naših prizadev, vkljub dejstvu, da naši izvozi živil neprestano naraščajo, in se bližajo najmanjšim zahtevam v inozemstvu, je potreba obnovljene gorečnosti in pri zadevnosti nujna. Dočim bi morali vsem zahtevam živilske uprave neprestano zadostovati, so gotove stvari, ki jih želim poudariti ob tem času. V slučaju mesa in mesenine so potrebe za izvoz v inozemstvo prav velike. Dočim je bilo aliirsko použiva-nje zmanjšano povprečno 1% funta za osebo na teden, uživamo mi danes povprečno 3% funta za osebo na teden. Ta razdelitev je krivična. Spora-zumljenje o teh dejstvih upraviči našo prošnjo, da se použivanje vseh vrst mesa, vštevši kuretino, kolikor mogoče zmanjša na 2 funta na teden za osebo nad štiri leta starosti. V sluučaju sladkorja (cukra) smo v zadregi vsled potrebe, rabiti ladje za prevažanje naših vojakov in hrane za aliirance, in zato moramo rabiti sladkor z veliko varčnostjo. Poudariti moramo važnost shranjevanja in varčevanja v veliki meri med našim ljudstvom to poletje, in naš razpoložni sladkor se mora hraniti v to svrho. Ali položaj glede pšenice je najres' nejši v živilskem zalaganju aliirskega sveta. Če hočemo zadostiti najmanjšim pšeničnim zahtevam naših armad in aliirskih ter trpečih milijonov ' aliirskih deželah, se mora naše poU^fc;1 vanje pšenice v Združenih Državah $ prihodnje žetve zmanjšati na pribliin® eno tretjino navadnega použitka. N«' doumno je, da ne bi bili kos tej krizi Za vsakega izmed nas, ki lahko osebno prispeva k olajšbi človeškega trplj«' nja, je to predpravica, ne žrtev. Vs sloji našega prebivalstva ne morejt nositi tega bremena enako. Tisti, ^ opravljajo telesno delo, potrebuješ večjega krušnega deleža, nego tisti, k: sedijo med delom. Vsled neprestan«' ga vsakdanjega opravila žensk in g«' spodinj ter pomanjkanja domačih P«' kovskih polajškov zahtevajo mnog" gospodinjstva v velikih mestnih src diščih že pripravljen živilski delež, je pekarski stalni Victory-hleb. N* dalje moramo neprestano paziti na f sebne zahteve otrok in onemogli' ljudi. Da zadostimo položaju v inoze"1' stvu in preprečimo resno trpljenj' doma, je neobhodno potrebno, da ,f vsi tisti, ki jim dovoljujejo okoliščin1' zdržujejo pšenice in pšeničnih izdelke11 vsake vrste do prihodnje žetve. Zna"0 je in vse hvale vredno, da so mno8< organizacije in nekatere občine *e sklenile, slediti ta načrt Upati je, da boste naznanili to svof organizaciji in svoji občini, priporoC' joč tistim, ki jim okoliščine dovoljuj jo, da se nam pridružijo in zavzainejv^ HERBERT HOOVE& to stališče. 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za ilovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brež katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri- V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St„ New York, N. Y. Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj z> •tarost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali P* pismenoT Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je poi nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. Ker je 4 mesto v nadzornem odboru prazno, se sklene, da podružnice v državah Minnesota, Colorado, in Wyoming priporočajo nekaj članov za to ine>to, ker so jim člani bolj znani, kateri nadzornik bi bil dober in priporočljiv. Vsaporočila naj se blagovoli poslati najkasneje do 1. avgu-ta t. 1. na glavnega tajnika Zveze. Prečitajo se imena članov in članic S. X. '/.. in Z. J. ?.. I. D., ki se bodo Udeležili v narodnih nošah dne 4. julije jugoslovanskega proslavlja in razvitja nove Jugoslovanske zastave. Ker je vsak dan več važnih zadev za rešiti, se je sklenilo, da se bodo eje izvrševalnega odbora S. N. Z. vršile dvakrat na mesec in sicer vsako drugo in četrto sredo v mesecu, ali pa kadar je nujno potrebno. Ker je bil dnevni red izčrpan, zaključi predsednik sejo ob 11:30 zvečer. Cleveland, O., dne 21. jun. 1918. Paul Schneller, predsednik. Frank Hudovernik, tajnik. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni »klad $400,000.00. ROBT. T. KELLY. pr.d>. . ..." CHAS. G. PEARCE. OMnr/oxxvv ^YA\\\\\\VA\\\\\\V\VV\\^ DOBRO ZOBOVJE je vsakdanja potreba f v našem uradu popr®v' Ijamo zobe. Ker imaJ*1 vebno dovolj posla ne pohajkujemo in raŽu' namo le za delo zmerfl* cene, Izderemo zobe brez bolečin. PREIŠČEMO ZASTON-1 . • i T ^h " mm ■t m P, i iiAi>tJ'4t- v 0 * \<• '•r - /V' ** BURROWS ZO B OZ D R A V N l* D'Arcy Bldg. 2 nadstropji Odprto v kaki dan zve£«r in ob nedaljah do poldne. Vogel Chicago in VanBuren ceste. Joliet, ^ l!fi Hi i. o. i jres-kega sanj--mail: >v ' S Hifiliifitiifi^ifi ^ffi^ffi^Sfi ^ffi^BiEiSfi^Bi ^W^ffi^ KSffi^ 1 proslava v SJasbmgtonu^ K liifiiiifi^ifi^iR ^Hi^ffiS ffiSffi^ffi^ifi^ ifiiiifiiaifiiiifili si POSEBNO POROČILO | m Jugoslovanskega Časnikarskega Urada, Washington. * Sifiiiifi^ifiliifigHiSšifiii ifiKifi^ifiifi ^ifiiiifi^ifiSifi Sffi^ffi^ ifi S liin« N«' krizi ebno pije" V» jrej« iijei" ti> lan«' gO' i P«' nog? sre-, kar i po te®' eni' a čin') lkC ,8(1« io«< i< IVO? oč«' m er ! (Konec.) Pangermanizem je zelo nevaren si-jjSg&j stem- Medtem ko smo mi vsi delo-h dr Va'' za m'ren razvoj našili krajev in za napredek človeštva, je pangermanizem razvil vse svoje sile, da z brutalnim nasiljem usili svojo oblast celemu svetu. Ko so si Nemci zagotovili zavezniki z Avstro-Ogrsko, Bolgarijo in Turčijo, so napovedali boj civiliziri-ranemu svetu. Mi v evropi smo se branili tri leta, a tedaj je ta dežela ■veidela, da je svoboda sveta v nevarnosti, in zvesta svojim principom,, nam je priskočila na pomoč. Nad en milijon sinov te republike je odšlo preko oceona v Evropo, da svoje življenje za svobodo človeštva. S seboj nosijo zastavo, katera predstavlja one Principe, ki so proglašeni na dan rojstva ameriškega naroda. Mi smo se branili proti pangermanizmu, Amerika ga bo premagala. Avstro-Ogrska je srce pangerman-skega sistema. Njen obstanek je v vladanpu sile potlačenimi narodi. Naloga Avstro-Ogrske je, da pripravi pot Pangermanizmu na Vzhod. In ona bi bila vspela s tem, da bi ji Slovani ne zaprli poti, ali ko'je začel naš odpbr ogroževati nemške namere, je napovedovala Avstro-Ogrska vojno Srbiji, ki je bila središče tega odpora. Svetovna vojna se ni pričela radi slučaja med Avstro-Ogrsko in Srbijo kot predsta-viteljice vseh Jugoslovanov, temveč radi tega, ker je od izida boja med tema dvema državama bila odvisna zmaga ali poraz pangermnske nmere. Svobodn in demokratska Srbija je bila uzor onega, po čemur smo mi Jugoslovani stremeli, da učinimo za našo domovino, toda uresničenje te težnje Je značilo propast Avstro-Ogrske. Nemčija je imela nalogo, de reši Avstro-Ogrsko z uničenjem edinega svobodnega dela jugoslovanske domovine ' Srbije. No, naši sovražniki so se Prevarili. Razrušili' so meje Srbije, tQda zjedinili so naš narod, Srbe Hrvate in. Slovence v njih borbi proti sovražnikom svobode. Da, mi smo se zjedinili pod jarmom sovražnika. Do-faz tega narodnega zjedinjenja je ta zastava. Sovražniku se ne more vec Posrečiti, da bi nas razdelil, kajti v J-ej borbi bomo vsi ali poginili, ali pa omo svobodni in zjedinjeni. Dejstvo, * da. se je ta zastava razvila prvikrat v teJ veliki deželi, ki nas je vzela pod Svojo zaščito, je dokaz, da jo bomo Ponesli nekega dne v našo osvobojeno -domovino. Burno, navdušeno odobravanje, v aterem so sodelovali Amerikanci in Jugoslovani, je spremljalo poslanikov govor. Hrvatska, Slovenska in Srbska pevska društva so pod vodstvom vezinega zborovodje g. Hudeta Zapela- «T •• • ^ijepa nasa domovina", ki je bila v besedilu nalšč prikrojena za jugoslovansko himno. Divno so odmevali zvoki himne, a razigrana srca pevcev 0 Položila v zvoke gromko svoje navdušenje. Ko je pesem utihnila, je spregovoril r- Bogumil Vošnjak kot zastopnik Jugoslovanskega. Odbora v Londonu n Pogosto prekinjen po gromkem o-dečcaVanjU' g0V0ril v ansleškem sle- l 'urideSet milijonov » ki so pri-av Jena> otresti v javnem uporu sra- , "ega Jarma, pošilja ameriškemu <>p u Poslanico, v kateri ga prosijo: omagajte nam y tej poslednji borbi, . ?? lzid pomeni za nas ali smrt ali cije>0m° neodyisno?t" Žrtve avtokra- jihe * iz svojih temnic, s svo- morilč na to mesto preko oceona, ta vaš Kapitol, od koder je vaš „e ,cdnik Proglasil evangelij svetov- tren "l°kracije- V svojem smrtnem žan Pozdravljajo žrtve Habsbur- „ ideale demokracije in bodočo svobodno in neodvisno Jugoslavijo. vani S, T e sprejen,aj° Woslo-ra zJ ,JC zav'ianske svobode. Sta-sarst 3 umirajoče habsburško ce- sarstva . --- ""uauurSK vic tr V najStarejša trdnjava pra-J>Wnu%P0 milosti j« že v vtiost 8voJ° Cesarstvo je bila nevar-a torcl tudi" VSakc dežele "a svetu, a>nerikan ^^ Svobodc- Mcd C t ,n in avstro-nemških du-dva " -T'.1511' koinPromisa, ona- smrt ko ?fUjeU kot ž:vljcnje in • kot voda ,„ 0gC„j. rika vS SlUČaj' da Ante- Sredo L A ?Ch °nih "arodov, ki narode c ' osvobode zasužnjene je izeov b|1>°tmnimo se besed, katere ranr Dr - Li'lC0,n kta 1861' v ladelWg 'tVC Neodvisnosti v Phi-ni dal, , rQfirUsitcv neodvisnosti več 1 SV0b0do temu narodu, tem-čase" n-Je Cdeniu sveta za bodo« Pisal „ , Vasc k°nstitucije je pod- Tode r« ^e°dvisnosti za vse na- l „?' "ada,pa b0 izPolnjena po aK' na evropskih bojiščih. drž»v.V'tJe ?°VC zasUve jugoslovanske uJ * s,ava b«tstva. Ne na pod-* OSvaJ»"K temveč na podlagi med- sebojnega sporazuma se bo zjedinilo sedem milijonov Srbov, Hrvatov in Slovencev Avstro-Ogrske s Srbi iz Srbije v eno novo državo. Za ta narodni ideal je prelila srbska vojska potoke krvi. V preteklosti je bil naš narod razdeljen edino s pomočjo habsburške avtokracije in s pomočjo vašega in našega največjega sovražnika — pan-germanizma. No, naš narod ima sa-riio eno dušo in eamo eno skupno bodočnost. Po enodušni volji celokupnega našega naroda je naš cilj popolna zjedinjenje. Naše zjedinjenje se ne osnavlja na meči in krvi, temveč na voljo in sporazumu naroda. Naša nova zastava izraža harmonični simbolizem bratske enakosti. V njej vidim zarja boljših, plemenitejših in člove-školjubnejših časov med vsemi narodi. In kot posledico te vojne vidim izpolnjene besede Amerikanca Emerso-na: 'Novi ljudje, nove misli, nove države." Jugoslovanski Odbor v Londonu, ki predstavlja vse jugoslovane Avstro-Ogrske, je deloval od svojega osnovanja za vzvišeno vizijo Jugoslavije. Njeno zastavo smo ponesli na trnjevo pot iznastva. Toda danes ni Jugoslavija več vizija, temveč je na trdni poti uresničenja. Mi in milijoni, onih, ki čakajo v trpljenju, čujemo z Mount Vernona glas demokratskega proroko in izvoljenega voditelja tega naroda, glas ki navaja z upanjem in ki daje nezlomljivo voljo zmage. Jugoslovanski Odbor ki je prvi v zapadni Evropi. prepovedoval ustanek proti Habsburžanom, pozdravlja tudi s tega mesta dva bratska naroda, s katerimi delami isto usodo: češki in poljski narod. Te dni so bili Čehi, ki so izgubili svojo neodvisnost po bitki na Beli gori, priznana kot neodvisen narod. Mi jugoslovani smo srečni, da so Čehi in Poljaki zadSbili po stoletnih nesrečah zopet svoj mednarodni položaj v zvezi narodov. In tudi mi se svečano zavezujemo s Poljaki in Čehi za uresničenje velikega cilja: za popolno uničenje pangermanizma. No, Jugoslovae čaka še druga naloga. Njih življenska naloga bo, da bo do v imenu svetovne demokracije verna straža Vzhoda. Balkan, organiziran v svobodne države in kot zaveznik Poljske in Češke bo živa ograja ljudij, ograja tako številna, kakor je po številu prebivalstva današnje Nemčije To bo granitni zid svobode in demokracije. Prišel bo dan, ko bo korakala ameriška vojska proti Dunaju in Berlinu. Tega dne bo tudi naš narod pozdravil z nepopisnim navdušenjem to zastavo ker bo noga njenega nosilca stopila na svobodna tla naše domovine. In od tedaj naprej bo ona zastava mirne ga tekmovanja med narodi. Ona mora postati zastava delavnega naroda, ki vidi v proizvodih miru, v energičnem delu, v završitvi intelektualnega življenja v jednakosti in socijalni solidarnosti najvršnejšo obliko plemenitega dela. Skozi stoletja je žrtvoval naš narod gomile žrtev. Smrt teh žrtev ne sme biti zaman; one zahtevajo svojo večno pravico. One so izginile za osvoboditev celega naroda, za boljšo bodočnost novih pokoljenj, ki bodo srečna pod to novo zastavo. Ona bo živela v demokraciji, a demokracija znači procvit in sreč. Nad grobom Washingtona se dviga solnce. To je solirce nove dobe. Ta novo doba je prekaljena na bojiščih Evrope in povsod tam, kjer se dvigajo in kjer se bore uporniki. In v tem svečanem trenutku, ko ravijajo upor niki to zastavo revolucije in svojega bodočega imena in rekonstnuktivnega dela, kličejo nemim, toda pripravlejni masem, ki streme po svoji neodvisnosti: Ne obupajte; nova zastava prihaja, z njo pa Amerika in ameriška demokracija." Za dr. Vošnjakom je nastopil g. Miloš Ivanovič, član Črnogorskga Odbora za narodno zjedinjenje in rekel: 'Presrečnega se čutim, da mi je pripadla naloga, da kot član Črnogorskega Odbora za narodno zjedinjenje pozdravim jugoslovansko zastavo, znamenje zjedinjenja Jugoslovanov. Petstoletni ideal vseh narodov našega naroda — osvobojenje in zjedinjenje — je bil vedni ideal našega malega srbskega kraja, bregovite Črne Gore. Tam, na onih srbskih brdih je bila čuvana od Kosova iskra svoboda, da se razplamcni v požar, ki, bo strmoglavil to čudovitoset, to nekazo, ki se zove Avstrija, in da njenih razvalinah v svobodi zjedinjeno demokratično Jugoslavijo. Iz krvi milijonov neumrljivih petstoletni borcev našega celokupnega našega naroda se dviga ta zastava zjedinjenja in večne narodne sanje se izpreminjajo v resničnost. Ta do danes največji dan v zgodovini Jugoslovanov dobiva posebni značaj in posetaja večji s tem, ker pada na ta dan največjega praznika te največje svetovne demokratske republike in v njeni prestolnici. Večji in značilnejši za vse Jugoslovane bo pa oni dan, ker bode ta zastava prenešena v naš narodni dom, v svobodno in zjedinjeno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev na krilih bajonetov nepremagljive srbske vojake!, ojačene in pomnožene od jugoslovanskih divizij, ki so dospele in neprestano prihajajo pod zastavo zjedinjenja, da z združenimi močmi izvojujejo na osovem narodno svobodo s pomočjo močnih zaveznikov, ki zaupno in z močjo trgajo suženjske okove malim narodom ter jim, rušeč tiranijo, osi-guravajo svobodo in pravico. Moji svobodni rojaki tdi sedaj ne izostajajo iz prvih vrst narodnih borcev, temveč rno hite pod zastavo zjedinjenja, protestirajoč proti mrzki kapitulaciji, katera je bila izvršena proti narodni volji in samo od strani vrhovne državne uprave. Doslednji svoji preteklosti pozdravljamo in sprejemamo mi Srbi iz Črne Gore, ne oziraje se na zapreke in najtežje žrtve, z nepopisnim navdušenjem to sveto zastavo narodnega zjedinjenja. Pripravljeni tudi na poslednjo žrtev ''o iztrebljenja polagoma ji prisego večne zvestobe." Govor črnogorskega brata je pozdravil zbrani 'narod z burnim odobravanjem. V tem je stopil pred narod Don Niko Grškovič, z ameriško zastavo, in s svojim močnim glasom, polnim globoke razburjenosti, j*e naslovil vzhičeni narod: "Prvi naš poklon Tebi, zavdnata zastava, ki predvodiš danes borbo proti sili in krivici — za Resnico in Pravico. Prva naša hvala Tebi, plemenita Amerika, ki si nas sprejela kot mati tedaj, ko nas je mačaha Avstrija pognala gladne in gole z naših ognjišč. Hvala Va mdo neba, ponosni orli Kolumbije, da sprejmate danes pod svoja močna krila pripognjena, toda nezlomljena naša kopja, neizpremen-ljive naše boje, naše zastave, z junaško mučeniško krvoj oškropljene in posvečene. Vi danes dvigate naša srca, ptrjujete naše duše, dajete nam poleta in moči, da vztrajamo v borbi, dokler se ne razvije nad našim narodom zastava svobode. Skozi stoletja smo bili trgani in va rani, razdeljevani in izkoričevani, toda vseno niso ubili v nas zaupanja v pravico in jedinstvo vsega našega naroda. In glej, dočakali smo, da se poleg zastave svobodne Amerike vije tudi zastava Jugoslavije, kot simbol na šega jedinstva, kot dokaz pravično sti naših teženj in kot jamstvo bodoče svobode vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Morala je biti prežagana naša izkušena domovina, moral je biti na sto križev raspet naš mučeniški narok, morale so biti s krvjo oškrop ljene naše bojne zastave, pa tudi mi sami pregnani z naših domov in iz rodne zemlje,da daleč od doma in naroda zasine našemu očesu slast svobode da delujemo za njo in da dočakamo prve njene svetle žarke nad na šimi glavami, žarke, ki bodo prodrli do vrhunca naših gora in bregov, proti katerim bo dvignil oči in duše zarobljeni naš narod, da se privadi navo.luči, da se opaše s silnejšo močjo in pripravi na nova rodoljubna in junaška dela. V šumenju in bučenju vetra, v drhtenju in grromenju valov bodo prihajali glasovi veselja in navdušenja, ki prihaja danes iz naših duš, do naših gor in morja in narod jih bo razumel in položil z nami pred Bogom Pravice in pred visokimi plameni kot pričami sveto prisego, da se ne bo izneveril zastavi jedinstva, simbolu svobode. Tudi mi dvigamo svojo desnico in se zaklinjamo Tebi, zastava narodnega jedinstva, da hočemo vse dati, pa tudi naše življenje, da boš dostojna hčerka in vredna družica zvezdnate zastave, kateri se ne bodemo nikoli izneverili mi, ki smo ji prisegli zvestobo, in v kateri gleda ves naš narod svetinjo, zaščitnico in svojo tovarišico. Čuj, nebo, našo. prisego in našo za-kletev: Zaklinjamo se pri materinskem mla-ku, Ijubezniji nevest in aših dragih, pri krvi naše dece, pri vidu naših oči, pri vsem, kar nam je najmilejše in najdražje, da hočemo biti zvesti in hvaležni državljani in gosti Amerike. Prisegamo na svete grobove muče-nikov, junakoy in trpinov naših, na ne-maščevano Petrovo Goro in na posvečeno naše Kosovo, da hočemo pod Tvojo zoščiti, zastava svobode, in predvodeni po zastavi našega jedinstva maščevati pravično kri Petra Svačiča, devet Jugovincev in Lundra in Adamiča. Tako nam vere v Boga Maščevalca! Kol nemo se pri globini Jadrana, višini Durmitura in belih vrhuncih Triglava, da te hočemo razsvetliti z našim umom in srcem in krvjo našo, ljubiti in posvetiti, da se ponosna in posvečena razviješ na porušenih zidovih Belegrada, na žarečim prestolom Matije Gubca, nad Lepim Zagrebom in Belo Ljubljano. Ako se ti mi izneverimo, naj nam sodi pravični Bog naših očetov, naj Barvajte zdaj! na; kaznuje pravična osveta trpečega | našega naroda. Kakor se daneš viješ zastava Jugoslavije v svobodnem zraku, tako pla-1 polaj vedno nad izmučenim ali še vedno visoko dvignjeno glavo našega Naše cene so zmerne in blago najbol-naroda v svobodni Jugoslaviji!" I še Imamo vseh vrst Teško je popisovati trenotke za časa Don Nikovega Govora. Kdor jih ni preživel, jih bo težko razumel. Kd(or ni videl solze navdušenja in ginjenosti ki so zasijale v očeh vseh, kdor ni videl izraz radosti in nade na licih, kdor ni videl prizora, ko je ves narod dvignil desnice na prisego in kdor ni slišal svečani in svet: "Zakolnemo se!" ta ni preživel enega največjega trenot-ka naše zgodovine. Prisotni Amerikanci so bili tako ginjeni od tega prizora, da je eden navzočih v velikem ginjenju vzkliknil: "Tak narod ne more propasti!" — Ko je Don Nikolaj završil, ni bilo klicanju ne konca ne kraja. Sredi klicanja je zaorila pe-1 gos Collins St. sem: "U boj, U boj!", kojo so združena jugoslovanska društva pod vodstvom gospoda Hudeta prekrasno zapela. S tem se je završila svečanost razvitja zastave in takoj se je prešlo iz-(Nadaljevanje na S strani za barvanje hiše zunaj in znotraj, za pod stene in strop, istotako za pohištvo. Imamo tudi vse vrste olja in varniša, kakor tudi čopiče in želez- Pennuto Bros. S Joliet, Illinois Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah. Potne noge IMENIK DRUŠTEV D. S. D. Društvo št. 1, Joliet, 111.: Predsednik: Geo. Stonich, 815 N. Chicago St.; tajnik: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St.; blagajnik: Anton Nemanich st. Vsi v Joliet, 111. Seje se vrše vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dvorani stare šole sv. Jožefa. Društvo št. 2, Mount Olive, 111.: Predsednik: Mike Vukalič; tajnik: An- ( drew Maren; blagajnik: M. Gojak. Vsi v Mt. Olive, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo št. 3, La Salle, 111.: Predsednik: Anton Štrukel; tajnik: Anton Kastigar, 1146—7th St.; blagajnik: Anton Jeruc. Vsi v La Salle, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo St. 4, Bradley, 111.: Predsednik: John J. Štua; tajnik: Frank Gerdesich; blagajnik: Math. Gerde-sich. Vsi v Bradley, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo št. 5, Ottawa, 111.: Predsed- niso samo neprijetno razočaranje-ampak so tudi zelo škodljive zdravju. Potenje dela namreč noge boleče, da' čjovek težko hodi; poleg tega pa dela potepje nog tudi hud in zopern smrad, čemu bi si torej ne pomagali v tej zadevi, ko imate zato lepo priliko in hitro odpomoč? Kupite si Severa's Foot Powder (Severov Prašek za noge). Umijte si noge vsako noč z gorko vodo, zjutraj si pa nadrgnite s tem praškom po nogah, podplatih, petah in med prsti. Denite nekaj tega praška tudi v čevelj in v nogavico. Ta prašek je najboljše sredstvo za noge, če se vam potijo, če vas bolijo, srbijo, če so otekle in utrujene. Ta prašek dela, da so noge, čevlji in nogavice suhe. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena 25 centov. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace) Kadar imate kaj posla na sodiičtt ali vložite tožbo zoper koga, ali hočete iz-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker t mano lahko govorite v materinem jeziku. Uradne ure: jutro od1 8.—12. Popol* dne od 1:30—S. Zvečer po dogovoru. Urad imam na: 321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), Joliet, Ills. ANTON STRAŽIŠNIR, 1219 Summit Street, Joliet, IllinoU, Karpenter in Kontraktor. Stavim in popravljam hiše in druga poslopja. Predno oddate kontrmkt ali delo, vprašajte za moje can*. Vse delo jamčim. \ The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS. Prodaj em vse vrste URE in ZLATNINO. Primeni . dobite vsako nik: Nik. Kozarič, 1113 Chestnut St.; re( 2Q olUto tajnik: John Lubschina, 1115 Canal ceneje kot St.; blagajnik: Math Bajuk, S28 La kerkolidrug-fayette St. Vsi v Ottawa, 111. Seje se je. Prodajem vrše vsako drugo nedeljo v mesecu, »amo jamče- no blago. Društvo št. 6, Waukegan, IU.: Pred Popravljam sednik: Frank Jappel, 1338 Wach- vie vr»te worth St.; tajnik: John Jamnik, 604 amerikan.ke — 10th St.; blagajnik: Jos. Drašler, in »tarokraj-66 — 10th St. Vsi v Waukegan, 111. ,ke in Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v | »latnlno z" mesecu. vsako delo j» nži ti SLOYENCl in HRVATI po celi Ameriki. Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pilite meni kaj bi radi pa vam poiljem ceno. V»aka reč vat koita 20 od *to ceneje, kot bi plačali drugje. JOS. SPOLARICH 901 N Hickory St. JOLIET, ILL Društvo št. 8, Rockdale, 111.: Predsednik: Val. Flajnik ml.; tajnik: Louis Piškur; blagajnik: Anton Buščaj. Vsi v Rockdale, 111. Seja se vrši ] vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo št. 9, Chicago, 111.: Predsednik: Louis Duller, 1856 W. 23rd St.; tajnik: Andrew Ogrin, 1845 W. 22nd St.; blagajnik: John P. Pasdertz. Vsi v Chicago, 111. Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani slov. cerkve sv. Štefana na vogalu W. 22nd PI. in S. Lincoln ulic. Društvo št. 10, S. Chicago, IU.: Predsednik: Marko Horvatič; tajnik: Anton Motz, 9641 Ewing Ave.; blagajnik: Frank Cherne, 9534 Ewing Ave. Vsi v S. Chicago, 111. Društvo št. 11, Pittsburgh, Pa.: Predsednik: Frank Trempus, 4628 Hatfield St.; tajnik: George Weselich, | 320 Van Buren St, Joliet 5222 Keystone St.; blagajnik: John I = D'arcy building Balkovec. Vsi v Pittsburgh, Pa. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Oči pregledamo Naočnike priredimo I Smith & McGuire JEWELERS AND OPTICIONS Društvo št. 12, Joliet, 111.: Predsednica: Amalia Želko; tajnica: Margaret | Nemanich, Raynor & Granite; bla-gajničarka: Mary Stonich. Vse v Joliet 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani stare šole sv. Jožefa. » * • Opomba: Ako je v imeniku kaka pomota, ali če se odbor pri katerem društvu premeni; naj to društven I tajnik sporoči tajniku D. S. D., da se | stvar popravi. SHilSHiHHiHlHiE SII m H ffiSffillBia Si 11 ifi lil K IS ifi ffl ifi IS ifi m ifi ffl ifi Homewood Coal & Yard & M MIKAN, MANAGER Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi sa pri nas in oglej si našo zalogol Mi sa bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. jr. LYONS Naš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. ter drva in kurivo 1624 Nicholson St., Joliet, 111. PHONE I797W ifi II ifi IS ifi S ifi 11 ifi II ifi m ifi ii ifi sifiiiifisifi n ifi ii ifi ® »fisiifiaifisiifia SIIISIIISHEHE® EEEEEEEEifi NA PRODAJI 503 CASS STREET, JOLIET, ILLS. ffl 5000 acres in Florence Co. Wisconsin, close to town and rail- E I roads, cleared land $25.00 per E | acre any size. Will build and fence, sell on time. Produce & be independent. BARVAMO ZUNAJ IN ZNOTRAJ John Grahek ...Gostilničar... 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. PRODAJAM TUDI TRDI IN MEHKI PREMOG. TELEFON 7612. N. W. TELEFON 12S7. SILAS C. HOPKINS Real Eatate and Insurance 610 Woodruff Bldg. Phone 981 Joliet. Illinois m iffn m ran rai rai [ti nn m tsios^oEitaiifEirsicsiGEilC flfttSJ t® oil Ifi ffl tal Lid t*J Stenski papir po 10c roll in več. | Barva za hiše po $1.95 galon in več. Vse barve. | Barva za Ford $1.25. Najboljše Katke. Wise & Zupančič 200 Jackaon St JOLIET, ILLS. Chicago tel. 3399. gostilničarja YIN O, ŽGANJE IN KUODKB. SOBE V NAJEM I LUNCH ROOM. merikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovengki-katoliiki list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-AmeriSka Tiskovna Druiba Inkorp. L 1899. » lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1-50 Za Evropo za četrt leta..........$1-00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj «e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. potem, če grešim?" ta takorekoč zani kuje obveznost posameznih dolžnosti in vsako dgovornost, da podira meje ki so bile od nekdaj postavljene med dovoljenim in nedovoljenim, med do brim in hudim, ta zanikuje veljavnost postav in zakonov, in obveznost na turnega reda. Aka je bistvo greha le prazna domišljaja, zakaj imamo potem zakone, postavodajalce, kakšno velja vo imajo potem oblasti in kakšen pomen imajo kazni? Ako greha sploh ni, zakaj govorimo potem o odgovor nosti, vesti in dolžnostih? Ako ni greha, potem je vsak nagon opravičen je vsaka strast sveta in vse je dovoljeno. Ako kdo reče, greha sploh ni tedaj je izročil človeško družbo največj podivjalnosti, potem sme tat brez kazni krasti in morilec brez kazni moriti Kaj je greh? Že sam razum nam pravi, da je greh nered, ki moti sa-glasje, ki vznemirja našo dušo in poriva v njo črva očitajoče vesti, Greh je začetek pekla, kakor je pekel konec greha. Greh dela človeštvo nesrečno nam pristudi življenje in rodi človeški družbi nevarne hudodelce. Greh dela tedaj res narode nesrečne. "Duhovniki nas uče, kako Bog kaznuje greh. Jaz sem grešil in kaj hudega se mi je zgodilo? Zdravje moje je do celega povoljno, godi se mi dobro, greh je torej le prazno strašilo.' — Tako mislijo nekateri. Bog te do zdaj ni kaznoval, ali si pa gotov, da tega tudi v prihodnje ne bo storil? Bog je potrpežljiv, ker je večen," piše že stari Tertulijan. On ne kaznuje takoj, on odlaša, toda kaznuje pa gotovo, ker je neskončno pravičen. Marsikatere hudobije se izmaknejo očem svetne pravice, božje pravičnosti pa se nihče odtegniti ne more. ,, , Božja vsegavednost ne prezre no Entered as second class matter March ( ^ nobenega našega Je- 11th, 1913, at the Post Office 1 Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slove nian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 21. julija Ned. Daniel, prerok. 22. " Marija Magdal. 23. " Tor. Liborij, škof. 24. " Sre. Kristina, dev. muč. 24. " Cet. Jakob, apostol. 26. " Ana, mati Mar. dev. 27. " Sob. Panteleon, muč. DEVETA NEDELJA PO BINKO-ŠTIH. Solze, katere je mili Zveličar jokal nad nesrečnim Jeruzalemom nas nehote spominjajo žalostnega položaja, v katerem se nahaja dandanes človeška družba. Ko je bil Jezus še enkrat vrnil na svet, ali bi ne imel vzroka več kot zadosti jokati tudi nad nami kristjani? Ali ni mnogo kristjanov mnogo bolj zaslepljenih kakor je bil nekdanji Jeruzalem? Ali jih ni sila veli-do dandanes, ki se prav nič več ne zmenijo za to, ako so storili kak greh in so z njim žalili neskončno svetega Boga? Res. je sicer, da se je vedno grešilo, vendar pa je bila med dobrim in hudim, med čednostjo in grehom postavljena meja, katere vsaj brez strahu nihče ni hotel prekoračiti. Luč svete vere je razsvetljevala vest in ako je človek začel grešiti, oglasila se mu je vest. Kaj j>a dandanes? Za hudobijo greha se ljudje skoraj ne zmenijo več in greh nimajo za toliko hudo, kaokr je v resnici. V vsih časih so imeli narodi nravstveni čut, ki jim je povedal, kaj je ' prav'in kaj je napačno. Iz tega čuta je potem sledila zavest o dolžnostih in o grehu. Že to, da more človek razlikovati med obrim in hudim, razlikuje človeka od živali, ki ne razločuje med dobrim in hudim, aj je torej hudo? Hudo je to, kar je zoper božjo po-~tavo, namreč greh. Greh — pravi katekizem — pa stori ono, kdor vedo-ma in prostovoljno prelomi božjo postavo. Mi se greha ne zavedemo vsled kakega morebitnega predsodka, mi> marveč spoznamo, da smo storili greh po glasu svoje vesti. Od Kaina do Judeža in do zadnjega grešnika ob koncu sveta sledi grehu pekoča vest, kakor sledi človeku senca njegovega lastnega telesa; kajti razlika med dobrim in hudim je človeku že prirojena in kdor bi hotel zbrisati to razlikovanje, ta bi hotel poživiniti človeško na-turi. — Dandanes nevrni ljudje mnogo sanjarijo o moralnosti ali nrevnosti brez vere, brez plačila za dobro in brez kazni za hudo. Toda to so in brez ostale same sanje, kajti postave brez postavodajalca, nravnost brez Boga, ki plačuje dobro in kaznuje hudo, si niti misliti ne moremo. Kdor porogljivo govori: "Kaj pa je janja. Vse se zapiše v knjigo našaga življenja. Kadar pa je polno mera, tedaj nastopi grozna kazen.—Spominjaj se, dragi bravec, nerodovitnega figovega drevesa. Koliko let se je gospodar brezvspešno trudil, da bi rodilo to drevo! Ko pa je spoznal, da je ves njegov trud zaman, tedaj je posekal to drevo in vrgel je je v ogen. Bog je pravičen, je pa tudi usmiljen. Prav zato pa, ker je On neskočno usmiljen, zato ne kaznuje tako jvsacega greha. Saj nas Bog sam zagotavlja v sv. pismu, da On noče smrti grešni-kove, da hoče marveč, da se grešnik spokori in da živi. S tem pa sevda ni rečeno, da Bog ne bi kaznoval onih, ki prezirajo njegovo usmiljenost in ki v svoji nespokorni trdovratnosti kopičijo greh na grah. "Greh ni nič drugega, kakor človeška slabost, ki je s človeško naravo nerazdružljivo združena, slabost, za katro se Bog ne zmeni mnogo." Zakaj in čemu je pa Bog ptem dal svojo postavo, svoje zapovedi? Ali ne prepoveduje Bog popolnoma jasno bogo-kletstva, skrunjenja nedelj, prestopkov zoper četrto božjo zapoved, umora, nečistosti in tatvine? Ali ni zapisano tudi v novi zavezi, da oni, ki kaj tace-ga delajo, ne pojdejo v nebeško kre-ljestvo? Ako se Bog za vse to ne zmeni mnogo, zakaj je pa dal svoje razodenje, zakaj je prišel sam božji Sin na svet in zakaj je potem On toliko trpel in slednjič umrl strašne smrti na križu? Kako Bog sodi o grelni, nam kaže kazen angelov, naših prvih starišev, kazen vesolnega potopa in strašni kones Sodome in Gomore. Prišel pa bo še en dan, ko se bo prav posebno jasno pokazalo, kako sodi Bog o grehu. Na sodnji dan bomo prav posebno spoznali resničnost besed Gosopdovih: "Moje sodbe niso človeške sodbe." Takrat bomo spoznali v-o grdobijo in vso hudobijo greha. Pazi dragi bravec, da to spoznanje za te ne bo prepozno! REV. J. P. IZ PTIČJE PERSPEKTIVE. današnjem praktifinem ' ki bolnici, blaznici, ali kaznilnici. Saj ' BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBliBllBBllBBISBBBBBlIBSIl Recimo, da človek ne ve s čemur bi si pregnal dolgčas. Tedaj mu ne preostaja drugega, kot gristi si nohtove, ali pa stopiti k oknu in gledati tje-kaj na dvorišče, kako kure razbr-skavajo vlažno, črnkasto prst in kako ob deževnem času curlja rujava-uma-zana voda preko posameznih kamenčkov, ter opazovati, kako se vzdiga dim iz začrlenihm razkopanih dimnikov, -esednih hiš in bližnih tovarn. Vsakdanje, a vendar izredno zanimivo! Na večer pa, ko se povračajo delavci in pa delavke od duhomornega svojega dela iz tovarn, stopiš k drugemu okencu ter gledaš doli na cesto. Bleda, upala lica, vdrte oči, osineleustnice, vmes pa drugi ljudje, tolstih, točno frizira-nih lic, v obleki prikrojeni po najnovejši modi. Nehote opaziš ta kontrast. In kdo ne bi bil prijatelj kontrasta? Tako sem slonel čestokrat na večer ob malem, razrovanent okencu v svoji sobi, visoko gori pod streho in zrl niimošetajoče ljudi ter na mačke, spre-hajajočih se po bližnjih strešnih slemenih. Zamislil sem se vsakokrat v raznovrstna razmotrivanja, kakor bi moral biti svet, in kakov, žalibog, dandanes ni. Ali jaz nisem, sentimentalen. Moje misli so hladne, trezne brez iluzij, brez utopij. Čemu bi tudi bil fantast času?. Pregloboko pa se v svojem razmiš-ljevanju nikdar ne potapljam; in mislim, da je prav tako. Življenje mi je sicer zagonetka, ali jaz se ne mučim z njo. Trudijo naj se drugi; az sem zadovoljen, ča samo čitam, kako so jodrugi skušali rešiti, ali morebiti v resnici rešili. Zdi se mi, da sem nepristranski gledalec, sedeč visoko gori na skrajni galeriji ter zroč, kako da drugi ljudje — več ali manj spretni glumači — na odru igrajo starodavne, a vendar vedno nove burke in tragedije. Opazujem značaje, gledam, kako čestokrat goli slučaj nanese to ali ono, in ne-redkokedaj si zabeležim kak prizor v svojo beležnico. Ne vzradoste me niti najbolj smešne, ne razžaloste ter ne ganejo niti najbolj tragični momenti. Vedno ostanem hladen, mrzel. Ako bi bil dramatik, ne iskal bi snovi daleč okrog sebe, niti bi ne sti-skel pozabljenih srednjeveških letopisih. Odprl bi samo svoje zapiske in po vrsti načrtal bi Vam, kar sem videl ali čul. Jaz ne vem, če bi Vam igra ugajala. Morebiti bi Vam, morebiti tudi ne. No, to je naposled vseeno, vsaj jaz se, kakor rečemo, ne pečam z dramatiko. Dovolj mi je, ako samo zbiram dramatične snovi. Uporabijo naj jih drugi! Evo Vam tedaj nekaj več ali manj dramatiških prizorov! Na trgu pred hiso pazim skozi okno deset do dvanajstletno dekletce. Obleka ji je uborna; v ročici drži nekaj raztrganih knjig. Mrzlo je in zrak, katerega izdihava, spreminja se v goste pare, ki ji zavijajo obrazek v prosojen zavoj. Pod nogami ji škriplje sneg, ali čreveljčki so raztrgani in ne varujejo je mraza. Dekletce prihaja iz šole počasnih korakov. Iz daljave opazim, kako drhi mraza. Kako bi tudi ne, saj zebe celo mene v zakurjeni sobi. Izmučeni in turobni obrazek ji je višnjevkast. To je gotovo zaradi ostre burje. Ali meni se dekletce ne smili. Kako pač tudi? — Saj je to le igra in jaz sem vendar nepristranski opazovalec in hladno zrem raz galerijo doli na oder. In zopet je večer, mrzel, zimski večer. Zopet škriplje sneg pod nogami zopet slonim ob okencu v zakurjeni sobici in zrem venkaj na trg. Isti obraz sto kretanje. Vse še vedno pri starem. No! Tam v kotu razpostavil je Italijan panoramo jin zraven cirkus. Koliko lučič se blest pred panorano in kako lepe slike so izpostavljene! Iz ciriaisa pa se čujejo zvoki godbe, razgefanje konj in glasno ploskanje. In ljudje pa stoje sprerej in zro zvedavo, veselo, dasi jih zebe. In med njimi malo dekletce! Tudi ona gleda zvedavo in dasi tudi njo zebe, ne'premakne se zmesta. To je tretji prizor, vršeč se zopet na cesti. Dolgočasim se in pričnem hoditi po sobi gori in doli. Zmrači se popolnoma. Vsoscdni sobi zopet glasno in nevoljno mrmranje. Dekletca še ni od nikoder. "Najbolj bi bilo, če pritepenka ne pride nikdar več nazaj!" To je četrti prizor, zopet za ku"ia-mi. Za tem jih sledi ondi še voč, v mes pa različni intermezzi. A jaz ne poslušam, jaz ne zrem več na oder. Stvar ne zanima dosti. Videl seip to že nebrojnokrat v gledališču in v življenju. Čas beži, razmere se spreminjajo. Mene že zdavnej ni več ob okencu. Preselil sem se daleč proč v drugo, veliko mesto. Tudi sedaj slonim še včasih ob oknu, a ne več visoko' gori pod streho. Galerijo sem zamenil z loŽQ. Poleten večer v cirkusu. Clowni, ja-halci, jahalke, jonglcrji, akrobati, balerine. Glej, nisem li že videl nekoč obraza? Lc-te turobne oči, lepi ovalni obrazek, rumene lase. Ne spominjam se dobro; Ona deklica pred panorano? Minolo je d tedaj že nekaj let in komu vedno rojile po glavi na take malenkosti! Sedaj se ozre proti mene; ne proti metli, proti — priletnemu bonvivantu ob moje strani. Razkošen, zapeljiv nasmeh. Da, to je ona deklica, kojo sem včasih opazoval raz svoje višave in v mrzlih zimskih večerih. Ali spremenila se je med tem mnogo. To je prvi prizor drugega dejanja. Za tem jih sledi še več, ali jaz jih nisem videl. Zopet je potekel čas in zopet sem pozabil na dramo. cŠl sem nekdaj v cerkev in pred vrati uzrl še mlado beračico. Na obrazu in v očeh brala se ji je dolga zgodovina burnega, viharnega življenja. V naročje je držala malo dete. Avtomatično sem posegel v žep in ji stisnil nekaj drobiža v suhotno, tresočo se roko, katero mi je pomolila. In v tem trenotku sem spoznal dobro znane bolestne poteze. To je zadnji prizor zadnjega dejenja. Poslednja sena mi ni znana. Vendar mogoče je, da sem jo poslej že sam kedaj čital med dnevnimi dogodki v kakem časopisu, tam kjer se poroča o deto in samoumorih. Mogoče 1 Morebiti pa se ie skončala igra v ka- moderni dramatiki ljubijo tak konec. Občinstvo je vselej ganjeno do solz— izven onih, ki brez sočutja dan na dan gledajo na oder ter navdušeno ploskajo igralcem. Taka tragična igra ugaja ljudem. In kedar le-ti zapuste gledališko dvorano, poskušajo jo igrati čestokrat tudi sami. In ne vslej brez vspeha: če že drugo ne, vsaj v tragi ških momentih presegajo daleko navadne diletantske pc^kuse. In dete? Kdo ve, morebiti se je tudi le-to uglobilo v tragiško vlogo svoje matere in jo danes — z malimi varijaci-jami — umetniško dovršeno igra na svetovnem odru. Toda kdo bi se dandanes zanimal za vse igralce, ki nastopajo tako mnogoštevilno v tej starodavni tragikomediji! Dovolj je, če ganjeni zapuščamo gledališko dvorano, kedar pade zastor ob sklepu igre! 51 DRAGINJA na vseh tiskarskih potrebščinah je silna odkar je nastala vojna. Nekatere stvari stanejo po dva do tri in petkrat več, kakor pred vojno. Naj bi to cenj. naročniki upoštevali in poslali naročnino točno, ker drugače ni mogoče lista jim pošiljati. Seveda so naročniki vredni zaupanja, a to ne plača stroškov; treba je torej, da vsak pošlje naročnino čimprej mogoče ali vsaj ko prejme tozadevni opomin, ker takrat je zadnji čas. WAR i*; Savings Stamps CENA TEKOM JULIJA: Ena znamka stane $4.1 8, poln certifikat z 20. znamkami pa $83.60. Leta 1923 bo vredna ena $5.00. Kupite jin lahko vsepovsod. Pri nas lahko kupite eno znamko ali več do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi. Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in še 16 centi za priporočeno Vam pismeno pošiljatev znamk. Pišite po nje na: Amerikatiski Slovenec 1006 No^-th Chicago Street JOLIET - - ILLINOIS si iBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBiaBBBBBBBBBiiiBBSig PRVI IN EDINI SLOVENSKI P0GREBNIŠKI ZAVOD USTANOVLJEN L. 1&95. ANTON NEMANICH IN SIN 1002 NORTH CHICAGO STREET Garaža na 205-207 Ohio Street, Joliet, Illinois Priporočamo slavnemu občinstvu svoj zavod, kije eden največjih v mestu. Na željo preskrbimo avtomobile za vse potrebe, zlasti za slučaje krstov, porok in pogrebov. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevi. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago telephone 2&75 ali N. W. 344. — SVOJ K SY0JMU ! Itfi J2LIETS GREATEST SHIPPING CENTER Ph, 1889.- M.A/FELMAN C? 26th Mighty Mill End Sale tej priliki se vam nudi izredna priložnost kupiti najboljše blago te sezone za mal novec. Vsak predmet je oprava skrojena za to sezono. Ni stare šare najti v celi prodajalni. Tu najdete največjo izber vsevrstnega blaga, vse vrste barv in vse vrste velikosti in mod. Tu se vam ponuja največja zaloga na izber, ker nikjer ni tako velike zaloge v tej okolici Obiščite nas med tem semnjom. Ne bo vam žal. $25 svilnate foulard ženske obleke $12.95 Vsaka obleka zastopa najnovejše izdelke za to sezono po Mill End cenah. $30 volnene obleke samo $15.00 Te so iz najnovejšega wool Poplins, Gabardines, Serges po Mill End Sale cenah. $15 Top Coats po $5.98 Smart Styles, newest mixtures, checks and plaids, za zene, dekleta po Mill End cenah. $12.50 Poletne Obleke po $7.45 Iz lepega Voiles, Tissue Ginghams, the season* styles, po Mill End Sale cenah. $7.50 Poletne Obleke po $3.98 $1.50 house dresses Smart styles in Standard Percale and QT« Ginhams. All sizes. Mill End price ... Waukegan 111., bode prihodnjo "edeljo polletna seja. Zato se opomi-nJa iz društvenega urada vse članstvo °Jega spola, da se vsi brez izjeme udeležijo prihodnje seje, ki se ima vršiti, dne 21. julija, to bo prihodnjo nedeljo, zakaj na tej seji se prečita Polletni račun in je tudi več važnih j~"v dnevnem redu za rešiti, tako • pr. radi nove društvene zastave ozi-r°ma bandere, ki se jo želi blagoslovi na dan prvega septembra. Rešitev °de tudi na isti seji od društvenih j.anov »n članic radi dobitkov za vese-b]co- katero se želi prirediti na dan agoslovljenja nove društvene ban-re- Naj vsak vpošteva in si vzame sPomiu to naznanilo, ako ga ne bo Polletno sejo, da se bo postopalo lia'1Jim Po društvenih pravilih, neglede to> če bi se član ali članica jezila na društvenega tajnika. 2 bratskim pozdravom John Jamnik, tajnik. (Nadaljevanje s 3. strani.) % st^v-6 Pros'ave ameriške neodvisno- ' so jo slavili Jugoslovani na i-stem m»ct„ • , . slo cstu 111 pod svojo novo jugo- Vansko zastavo združenja, red er je bil čas prekratek, se ves spo- svoji" "10^el izvršiti do konca v vsei so b-lCCl0tl' a VSe PrC(lvajane točke brav' e.Proizvedene med velikim odo-re(] ?JC"1 občinstva. Upravitelj spo-dan • kKor tud» vseh svečasti na ta otibo^ načelnik jugoslovanskega Potrud i6' ,Srdjan Tucič- ki J'e v resnici sPored!' je bil Uspeh sijajnejši. V £aker i sedclovali Bc"y in Jack škeifa' ,Cerka in sin vojnega ameri-kontrr m,nistra' niala Jessamina, hči Simfeflana Borlanda, Miss Enid C a' a,UCC Y" W' C- A- člani Y. M. Pittsbu'" tanJUralki zbor "Zora" iz saia ni Mlss Bety Baker je ple-la k. netopirja jako lejo ter izzva-Borlanf,n° odobravanje. Jessemina sala „" - "l Jack Bakcr sta skupaj plenih noAnar?den P1« v naših narod-^"sL K;-a Cemer sta neizmerno nav- Jfjss Enid'VtV°'- poScbno naš narod- Pokazala" - ^ V P'eSU izvanreclno "jeno o,v^UZenjstV0 Jugoslavije in C. a ° °b0Jenje. Deklice iz Y. W. a jstota° ZIV0 Plesale narodno Kolo, V-W r°.gosP°d'čne in gospodje iz rodno K t Y- M" C A ve,iko na" GrKureviC k' ga je Vodil Ivan V D stopitir°Krawu bi »"orali ponovno na-iz ClevlP° j0' posebno naše Slovenke rodnih - k' so bile v krasnih na-Parada n"0^' t0da kcr 3e >Q vilika Ka ce„. . Pito1 p0 naredbi glavne-Ža m' [ "eKa °dbora ^ Proslavo Uri mor , pr,Prviti točno ob sedmi SprevoW6 JC. na ŽSlOSt 10 0pUSt!tL *>>' orv; . J g°slovanov na KaP'tol je Naprej Jc šla srbska J«lača k' io je n09iI Poročnik ' sPremljen od narednikov Man- diča (Hrvat, ki se je kot ruski vojni ujetnik upisal v jugoslovanski diviziji ter se boril v Dobrudži in Solunu, v katerih bitkah je mnogok katerih bitkah je bil mnogokrat ranjen) in Borkoviča, srpskega veterana. Njim so sledili Kraljevič (g. Mi-čun Pavičič) nak onju, ki je srbski narodni junak in predstvalja jugoslo-slovansko narodno junaštvo. Nosil je jugoslovansko zastavo in konja njegovega sta spremljala dva naša mladeniča v narodnih nošah. Potem je sledil velik oddelk Sokolov z zastavami, vsi naši udeleženci v narodnih nošah, dočim je skupino zopet zaključil oddelek Sokolov. Sprevod je bil na celi poti pozdravljen od velikanskih množič občinstva, a na apitolu je de-vlirala pred predsednikom Wilsonom. Toda najznačilnejše od vsega je dejstvo, da so imeli Jugoslovani med vsemi številnimi narodnostimi (bilo jih je 30) v celem sprevodu najčastnejše mesto, ker so bili prvi ter so vodili ves sprevod. Njim so sledili zavezniki, a potem vsi ostali narodi. Na Kapitolu se je završila poslednja proslave, namreč simbolična zmaga demokracije nad surovo silo neprija-teljev človečanstva. PAŠIČEV BRZOJAV. O priliki razvitju jugoslovanske za-staev je poslal srbski ministerski predsednik in minister za zunanje zadeve Nikola Pašič sledčo brzojavko Jugoslovanskemu Narodnemu Svetu: "Žurim se, tla svojim jugoslovanskim bratom, ki se danes zbirajo krog svoje svete zasttave narodnega združenja in osvobojenja, pošljem topel pozdrav vsega našega naroda s te strani oceona in da ijm izrazim našo globoko nado, da bo zastava, kojo oni danes razvijajo kmalu zaplapola-la v maščevani nam in ujedinjeni domovini, ako bomo složno nadaljevali z delom v velikikem poslu, ki ga nam je odredila usoda. Nikola Pašič. BRZOJAV JUGOSLOVANSKE NARODNE ODBRANE V JUŽNI AMERIKI. Predsednik Jugoslovanske Narodne Odbracn v Južni Ameriki, g. Peško Baburica, je poslal iz Valpariaisa sledeči brzojev: "Jugoslovanska Narodna Odbrana se navdušeno pridružuje Vam povodom svečanega razvitja jugoslovanske zastave v Washingtonu, prestolici demokratske unije. Od srca želi, da bo nova zastava ostala glasnik bratske pomoči in ljubavi med Severno Ameriko in jugoslovanskim narodom. Peško Baburica, predsednik." PROSLAVA ČETRTEGA JULIJA NA KRFU. Srbski Press. Bureau v Washingtonu je prejel sledeči brzojav ib Krfa o proslavi dneva Neodvisnosti: Krf, dne S. julija. — Narodni praznik Združenih Držav je bil proslavljen na Krfu posebno svečanostno. V jutro so se vršile v srbski verkvi molitve, kojic so prisostvovali člani xlade, Narodne Skupščine, zastopniki zavezniških armad in mnogobrojno število občinstvo. Mctropolit Dimitrije je imel po molitvah govor, v katerem je naglašal, da je šel veliki ameriški narod na stran zaveznikov samo potem, ko je najsvetnejših mož naših časov najsvetejše razložil vojne cilje ene in druge skupine bojevnikov v sedanji vojni, akor hitro je predsedpik Wilson dobil prepričanje, da je pravica na strani zaveznikov, vrgel je na tehtnico silo svoje domovine v obrambo slabejših narodov, ki so imeli prav, ko so vanj zaupali na sili načela ljudske solidarnosti. "Mi smo videli, kako veliki in močni narodi prezirajo ta veliki človeški ideal — je završil metroplit — ideal, ki se je svoj čas zdel, da bo propadel. Toda mi smo črpali svoje največje zaupanje v bodočnost, gledajoč, kako hitro raste število velikih narodov ki so prevzeli obrano velikega idelala. Veličina duše ameriškega naroda in njegovega predsednika je razlog, da danes slavimo s posebnim ginjenjem, ki je nastalo iz divljenja in hvaležnoseti, narodno svetinjo ameriške republike." Vse srbske novina na Krfu in v Solonu so prinesle obširne članke povodom ameriškega narodnega praznika. polne tople hvaležnosti za ameriški narod in Predsednika Wilsona. potem za nje naročila. Cena zastavi se ne more v naprej označiti, ker je odvisna od števila naročb; čim več društev in organizacij se bo priglasilo, toliko ceneje bodo zastave. Ker so te zastave namenjene za enkrat samo za okrasitev društvenih prostorov, bodo samo tri črevlje dolge in dva črevlja široke. JUGOSLOVANSKI ODBOR PREDSEDNIKU WILSONU. Predsednik Jugoslovanskega Odbora v Londonu, Dr. Ante Trumbič, je povodom ameriške proslave neodvisnosti poslal predsedniku Wilsonu brzojavko, v kateri v imenu neosloboje-nih Jugoslovanov pozdravlja ameriški narod ter se zahvaljuje za pomoč, ki jo daje Amerika Jugoslovanom in njihovi borbi za osvobojenje in združenje. Iztodobno jep oslal Dr. Trubmič brzojavko tudi državnemu tajniku, g. Lansingu, v kateri se mu zahvalja na zadnje izjave z ozirom na osvobojenje jugoslovanov od avstro-ogrskega jarma in v kateri ga uverava, da zna-čijo njegove simpatije pomoč v borbi našega naroda proti Avstro-Ogrski za popolno osvobojenje, združenje in neodvisnost. DR. TRUMBIČ POZDRAVLJA V IMENU JUG. ODBORA RAZVITJE JUGOSLOVANSKE ZASTAVE Povodom svečanega razvitja jupo-slyovanske zastave v Washingtonu pošilja Jugoslovanski Odbor v Londonu kot centralna oblast celega jugoslovanskega gibanja v Evropi in v Ameriki navdušene pozdrave ameriškemu narodu in vsem emigrantom srbskega, hrvatskega in slovenskega imena. Današnji svečanosti povodom obletnice Proglasitve Neodvisnosti je pri-druženje jugoslovanski narod z zanosom in navdušenjem. V velikem Washingtonu vidi svojega duhovnega vodjo v borbi za osvoboditev izpar av-•stro-ogrske tirainje in na svoje nacijo-nalne zjedinjenje v državami naodvis-nosti našega troimenega naroda Srbov Hrvatov in Slovencev. Polagajoč izraz spoštovanja pred njegovim grobom izraža jugoslovanski narod svoje občudovanje ameriškemu narodu v današnji njegovi misliji svobode in pravice. FOTOGRAFIJE O RAZVITJU JUGOSLOVANSKE ZASTAVE. Povodom razvitja jugoslovanske zastave in proslave Dneva Neodvisnosti so bili fotografirani vsi važnejši prizori. Fotografije so izpadle izvan-redno lepo ter so najkresnejši spomin na veliki zgodovinski dogodek , ki se je odigral 4. julija v ameriški prestolnici. Fotografije so četverovrste, in sicer: 1. Prizor pred razvitjem s še zavito zastavo. 2. Deklice v narodni noš, med njimi hčerka vojnega ministra, drži razvito zastavo. 3. Prizor dviganja zasave na drog. 4. Prizor po razvitju zastave med poslanikovim govorom. 5. Velika krasna skupina vseh u-delcžencev proslave. 5. Ista skupina nekoliko drugačna. Prve štiri slike so v velikosti 12x20 palcev, zadnje dve pa v velikosti 7x38 palcev. Cena vsaki fotografiji je $1.50. Te slike ne bi smele manjkati v no beni jugoslovanski hiši, predvsem pa bi morale biti javno razobešene t vseli prostorih naših društev in orga nizacij, v vseh jugoslovanskih trgovi nah, gostilnah in javnih prostorih. Vsi oni, ki so bili na proslavi v Washing' tonu, pa si bodo gotovo želeli vidnega spomina ne nepozabne trenutke. Naročila za fotografijea sprejema Jugoslovanska Pisarna, 932 Suothern Bldg., Washington, D. C. Z naročilom je treba poslati takoj tudi denar ter natačno označiti, katera slika želi. NAROČILO ZA JUGOSLOVANSKO ZASTAVO. Jugoslovanska društva in organizacije, ki bi želela dobiti jugoslovansko zastavo, naj to sporoče takoj Jugoslovanski Pisarni, 932 Southern Bldg. Washington, D. C., ki jih bo DOBRODOŠLO ZDRAVILO. Znano je da kaj rado nanemarjamo dolžnost, da bi vedno pazili na čistost želodca in črevesja. To zanemarje-nje nam lahko povzroča različne bolezni. Pri takih neprilikah je Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino najbolj dobrodošlo zdravilo. To vino izčišča želodec in črevesje; odpravlja zabasanost, napenjenje, glavobol, nervoznost povrača zopet pravi okus in urejuje ves notranji prebavni sistem. Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko Vino ni pijača temveč zdravilo, katero se mora jemati po navodilu. in sicer od 1-2 žlice pred jedjo, 3 krat na dan. To zdravilo ni nikdar v zvezi s postavo napram žganju in alkaholnim grančečem, ki lahko človeka upijanijo. Tozadevno se je izrazil solicitor poštnega deparmenta v Washingtonu, D. C., meseca septembra 1917. Vsled tega lahko oglašujemo to zdravilo po časnikih in sprejemamo zanj naročila kretom pošte. —Cena $1-10. v lekarnah. — Trinerjev liniment je izboren pripomoček zoper revmatizem nevralgijo, hrbtobol, izvine, otekline i. t. d. Cena 35 in 65c po pošti 45 in 75c. — oseph Triner, Company, Mfg. Chemists, 1333—1343 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Adv. TRI SINKE Eden je star 10 let, drugi 8. let in 3. je star 6. let, ki se nahajajo že dve leti v (sirotišnici v Jolictu, oddam kateri dobri slovenski družini ali za svojega, ali pa hočem za nje plačat hrano na mesec. Dečki so zdravi in dobro od-gojeni. Ker sem zgubil ženo pred par leti, in ker so čedalje večji stroški, zato želim, da bi se oglasila katera slov. družina in vzela enega ali drugega za svojega ali pa za hrano po primerni ceni. Več pove: Nick Jurjevich, 1506 N. Broadway, Joliet, 111. 60—8t STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. A lexander Harass t»Chi. Phone 37« §J N. W. W1 120 Jefferson St JOLIET, ILL Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše meso, grocerije IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže in pre kajeno meso *-er vse druge pedmete ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem ro jakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem John U. Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, IU mtmmmHrKmmtmmrm College Saint Thomas SAINT PAUL, MINNESOTA Under the Control and Direction of Archbishop Ireland Collegiate, Academic, Commercial and Preparatory Courses A COLLEGE COMBINING FINEST CATHOLIC TRAINING WITH MILITARY DISCIPLINE Designated by War Department as "Honor School" —A distinction reserved to ten best Military Schools in the United States Splendid Buildings, Grounds, Library and Equipment Junior and Senior Divisions of the Reserve Officers' Training Corps. Eight hundred and forty - two students registered last year. For catalog address Very Rev. H.Moynihan.D.D.Pres. VI LAHKO PRISTOPITE v naše veliko društvo, istotako vaša vsa nad 16 let stara družina ne glede če bivate v Jolietu ali kje drugje. Ako hoče pristopiti, oglasite se, ali pišite tajniku. Pismu je priložiti $1.00, ki se potem vračuna k vplačilu, ko ste sprejet. Če niste sprejeti se vam denar vrne. Na sejo ne rabite priti. K zdravniku greste v svojem mestu. DOLŽNI STE zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite le največjemu slovenskemu podpornemu društvu Društvo Sv. Družine (The Holy Family Society) itev. 1 D. S. D., Joliet, Ulinoia. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nuke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v lašej mesnici in groceriji na vogalu -oadway and Granite Street -ne 27t N. W. Phone 1113. Odbor za leto 1918. Predsednik........a,..George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik.....................Jos. Klepec. 1006 N. Chicago St, Joliet, 111. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik.........Anton Nemanich st Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Stublar. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi člani-vojaki so deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnine. To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku. JOLICT.IU. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Phones: 26. JOLIET, ILLINOIS. m 19 m m S) Naročite zaboj steklenic novega piva, ■ki se imenuje; Eagle Brew ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company oba telefona 405 South Bluff Street ^ JOLIET, ILLINOIS m m m m ffi ft §1 S S i Pod svobodnim solncem Povest deivnili dedov =1 SPISAL F. S. FINŽGAR H i| G si a BSBBH[SGflia®®®SSSII3®SaS®®@fflffl@S®StSESfflBaa®IE@Effl (Dalje.) Vsi velmožje'so se ozrli na mogočne ga junaka, ki je stopil v blesteči opravi bizantinskega konjeniškega poveljnika v sredo. Vojniki, ki so izven krogaprisluškali vopnemu posvetova nju, so se približali. Vklik veselja in občudovanja — nato napeto čakanje. Iztok je snel zlati šlem, stresel dolge pramene kodrastih las in prijel z levico za ročnik. "Častjti starejšine, veleugledni velmožje!" Zvonek glas, kakor poveljnika, ne •navadni naslov — je prešinil borovav-ce in vojnike. Razprlo so na široko oči in usta so jim rahlo zinila. "Naj govorim, ste rekli! Torej govorim. Nisem starejšina, nisem vel-mož, sem pa vojak, ki ni zastonj šel krast v Bizanc. Nisem se vrnil praznih rok in ne prazne glave. Vse pa darujem svojemu rodu — na ognjišče očetov, na žrtvenik bogovom — zato in edino zato, da sije svobodno solnce povsod, koder hodi noga našega roda. Toda pomislite — modrost ni štedil za vaše glave Svetovit — pomnite: Ali zašije svobodno solnce, če davi za golt brata brat, sovražnik ju pa pretepa po nagih plečih? Ali se nam rodi svoboda, da nažanješ v kopice, pride sosed in se pravda s teboj za sentljav klas, sovražnik pa pobere polne snope in se smeje? Ali je to svoboda, če nastaviš uho hujskaču in zato obrneš ost svojega kopja v lastno kri? Ali je svoboda, da nabrusiš sekiro in nastaviš na glavo sosedu, namesto da bi z njo klal prnje Bizantincem- Ali je svoboda, če se klatijo naše čede brez pastirjev — volkovi večerjajo, mi stradamo? Velmožje, ki nosite modrost v glavi in ljubezen do rodu v srcih, ali je to svoboda? Odgovorite!" "Sramota! Pogibel rodu! Sužnost!" Grmelo je v navdušenih izbruhih, vojniki so vzkrikali, da je šlo do zadnje vrste po prostranem gozdu. Iztok je izdrl težki meč. Rezilo je zablisnilo v solncu. "Možje, poglejte meč! Sovražnik ga je nosil, v našo kri ga je pomakal, pri-vojeval sem ga v Černi. Ali naj ga vodi sedaj roka Slovena — zoper An-ta? Ali naj ga oskrunim z lastno krvjo, kakr ga je skrunil Bizantinec, ničemur-nik? Možje, nikdar!" Med starejšinami je zavladal molk. Nekateri so celo zamrmrali. Jeza na Ante se je bila ukorenila, želeli so boja. "Vi molčite? Celo mrmrate? Ali niso Anti naši bratje?" "Niso, ker so dvignili kopje proti Slovene!" *'Ali veste, zakaj so segli po sulice h?" "Volk in Viljcnec ščuvata! Narod je razburjen. Storil nam je krivico!" "Kdo je naščuval Volka, kdo nadra-ži! Viljenca!?" 'Zopet molčite! — Odgovarjam: Bizanc jih je nalirulil, tisti Bizanc, ki se trese pred Sloveni, ki nima vojakov, da bi se pomeril z nami, tisti gnili Bizanc, ki se redi od domačih prepirov med narodi. In hlapec Bizanca —to le moje uho ga je slišalo —sčuvar Slovenov in Antov — je hinavec — Tunjuš..." "Tunjuš? Tunjuš?" so zavzeto ponavljali možje. "Da, Tunjuš! Kdo je zasejal razdor, ko smo porazili Hilbudijev ostrog in nam je bila pot odprta preko Hema? Kdo — TunjušJ — Kdo se je plazil pred Upravdo po kolenih in se hvalil, da je posvadil Ante in Slovene zato, da je carstvo varno na severu? Kdo? — Tunjuš! — Kdo je bil pri mojem očetu Svarunu in je ščuval v boj zoper Ante? Kdo? — Tunjuš! — In kdo je ležal in lizal pri Antih, če ne — Tunjuš?... In zato, če hočemo miru doma, če hrepenimo po svobodi — pogibel njemu — lfunu Tunjušut "Pogibel psu, hlapcu Bizanca!" 'Zato se vam nudim, da grem v tabor Antov do Volka in Viljenca. Dokaž;em jim slepoto, itrgam obezo z oči, katero jima je nadal izdajavec Tunjuš, ki hodi v Bizanc poklekat pred Upravdo in jemlje zlate denarje za plačilo gnusnega hujskanja. In jutri zataknemo kopja v tla, meče v nožnice, Ant objame Slovena — brat brata." 'Iztok je vilk! Slava! Govoril je! Zgodi naj se!" — Od ust do ust se je prelival Iztokov govor, vojniki so se stiskali v gruče ob ognjih, ponavljali njegove besede, klicali pogibel Tunjušu, se objemali med seboj, peli pesme svobode in grozili Upravdi s strašnim navalom pred vrata Bizanca. Toda komu so Antje ugrabili ovco, odtirali kozliče, čegar sin je padel v boju zadnje dni, — vil oni so se upirali in zahtevali boja in pravde z Anti. Toda razsrjene so obkolile kozličev in pastirjev, pogovarjale in pregovarjale so nezaidovoljneže, dokler jih nliso utolažile. Tedaj so jezdili brez orožja po ravninah, ki je ločila Slovene od Antov — poslanci miru: Iztok, Velegost in Bojan. "Zastonj hodimo to pot," opomni Velegost. "Moja nada je drobna kakor pšeno zrno," pritrdi Bojan. "Ne verujem," zanika Iztok in požene konja. Zadeli so na prve tolpe Antov. Vsi vojaki so položili kopja na tla pred poslanci in jih gostoljubno pozdrav ljali. Volk jih je sprejel z mrklim očesom, o se je Iztok ozrl v njegovo lice, stisnila se je tudi njemu anda v srce in boječe vztrepetala. Volkovi pogledi niso obetovali uspehov. Velegost — kot starosta — prosi, naj Volk zbere posvet velmož, ki naj slušajo besedo modrega Svaruniča. Z lica Volkovega se je utrnila za-ničljiva poroga, ko je pogledal Iztoka, in odšel pozivat poslancev, jim ponujali kruha in soli ter radovedni čakali, kaj ukrene vojno posvetovanje... Iztok je izgovoril. Volku se je zmračilo čelo, oči so se mu umikale v globoke vdrtine. Vtisk govora je bil mogočen. Od daleč se je molčali in zrli na temni obraz Volkov. Zavladal je molk in mir, kakor pred izbruhom viharja. Iztok je bral odgovor z Volkovega lica. Žalost mu je plala v srcu. Počasi se je dvignil starosta Volk. Veke so se mu razprle, oči zabliskale. Kakor despot se je ozrl po okolici. "Mladič!" je odgovoril Iztoka, spodnja ustnica se mu je izveznila v glabo" kem zaničevanju. "Mladič, do sita si se nažrl olja v Bizancu, da se ti valja jezik voljno po čeljustih. Zamamil si narod s sladkim jezikom, kakor ga za-mami kozelnik. Toda Volku ti ne boš pošteval dlake. Volk te ugrizne. Velmožje, poglejte ga! Kdaj je starosto-val deček v narodu?" "Nikoli!" je zabesnel odgovor. 'Kdo govori zamamne besede, kdo si drzne staviti velevajoče nasvete svobodnim starejšinom?" "Nihče!' je zagrmelo drugič. "Lažate," je povzel Volk, "lažete! Sedaj ste čuli zameketati kozliče — in vi, ovni čed, ste obmolknili! Za jezik potegnem tega kozliča — za roge ga nemorem, ker jih še nima — in vam ga pokažem. Ta mladič je služil U-pravdo — in pocedile so se mu sline po tronu. Zato se je vrnil, da se dvigne pred nami — in začaruje — kot despot!" "Nikdar! Mi smo svobodni! Smrt despotu!" Dvignili so pesti in zapretili Iztoku. '"Mirujte, poslanec je! Veste pa sedaj, kdo naj odloči pravdo, ko. naj dokaže, da je Ant svoboden, veste velmožje!" "Boj, boj, boj!" Kakor valovje so povzvali vojniki v-zklik in po š ujime klik in po šumi je zavrelo in započel se je hrup. Vihar je izbruhinl. Poslanci so naglo odjezdili.Za njimi so se dvigala kopja, ražljalo so tule, roke so bgrabile taporišča. 'Naj odloči boj!" je razmišljal Iztok. "Upal sem, da ne pomočim meča v braovsko kri. Toda Volk mora pasti. Ležal je na Tunješevi preprogi, izdajavec!... Goba je na našem telesu. Odsečem jo!" ENAJSTO POGLAVJE. Ko se je zvečerilo, so zagoreli na obeh robovih ravnine visoki ognji. Z divjim glasom in pozivom na boj so se oglašali rogovi. Krog gorečih grmad so se zbirali vojaki, ostrili kopja, brusili strelice in osti ter .prepevali bojne davorije. Vsepovsod so darovali bogate obete Perunu, obljubljeli ovnov Morani, če jim prizanese v boju. IJu-kali so v gozde in ljubinsko odgovarjali vile, naj jim pridejo z mehkim prevido obezavat rane; ščuvxali so bese in volkodlake na savražnika. Pred Volkom so metali kvišku ugledni kozelnik razpolovljene javorje palice in vedeževali o uspehu boja. Zreči so razmotavali drobovja zak-ladnih živali, prehtevali srca ter vražili vojnikom usodo prihodnjega dne. Iztok ni davoval, ni poslušal žrečov in ni obljubljal obetov. Vojni svet starejšin mu je poveril poveljstvo za bodočo bitko. Z /ategnjenimi vzkliki so po stari bojni navadi pozdravili vojniki izbranega poveljnika, pritisnili roke na prsi in epognili hrbte v znamenje pokornosti. Krag polnoči se je razplamtil tabor Antov v nepregledno vxrsto ognjev, ki so goreli in prasketali, da je vršelo po ravni. Vojska je čezdalje gorje bučala; udarjali so z meči ob nožnice, s sekirami so tokli ob sekire, rogovi so trobili v divjih sunkih bojne pozive. Pri Sloveni pa so ognji pogašali, hrup se je polegel, rogovi se niso glasili Anti so zmagoslavno vzklikali, od medu omoteli kozelniki so jim razlegali plašljivost Slovenov in prerokovali slavno zmago. Iztok je begal v pozlačeni prnji med narodom in izvajal bojni načrt. Nasproti jedru antske vojske je postavil najrazbrzdanejšo drhal pastirjev, sužnjev in ujetnikov. Oboroženi so bili s kiji in nožmi. Samo v prve vrste je v podobi klina vzporedil ščitarje, ki so nosili težka kopja. Na prostoru, koder je gorelo največ ognjev, po katerih so nasprotniki sodili, da je tam vsa moč Slovenov, je pustil krdelo rogotrobcev. Vso silo slovenske vojske vojske je odvedel na desno krilo po gozdu in jo skril v šumo. Na najskrajnejšem boku ob robu je stala njegova konjenica. Niso še zamižale zadnje zvezde, ko se je že dvignila vojska Antov nad Slovene. Temni gozd je porajal neštete tolpe vojakov. Vsa ravan je mrgolela v sivih konturah številnih krdel, ki so jih v večjih in manjših gručah pehali drug grugega na torišče v besnem pohlepu po vojni. Iztok je natanko motril moč sovražnikovo iu se čudil. Zakaj prejšnji dan ni sodil, da se je naletelo toliko naroda v vojno. Natihoma ga je skrbelo, ko bi se bil uračunil s svojim bojnim načrtom. Spočtka so se namreč valili gosti oddelki naravnost proti njegovemu desnemu krilu. Že je sodil, da je Volk izvohal ponoči, kje stoje jedro slovenske vojske. Bilo mu je bridko. Vsa nada, da zmagajo Sloveni, ne da bi se prelivala kri velmož in uglednikov, mu je splahovala. Ni se bal, da bo poražen. Ognil bi se bil rad bratov-skemu prelivanju krvi. Če pa udari Volka z jedrom vojske ob jedro Slovenov, tedaj bo moral tudi Iztok pozabiti, da kolje Ante — sicer je bitka izgubdljena. Ravnalo bi se tako ljuto in groznok lanje, kakor ga ne pozna povest dedov o domačih bojih. Polagoma se je zdanilo. Nad ant-skovojsko je od vzhoda zažarela krvava žarja. Sloveni so smatrali to za dobro znamenje; v prsih je rastla zmagoslavna zavest. Izzivači Antov so tekli pred vojno in dražili Slovene. "Pridite iz mišjih lukenj, poniglavci, pridite, boječe podlasnice, da si ogledate volčje zobe. Nabrusite si pete, če hočete živeti! Vaše žene in vašfe ljubice naj prosijo Dažboga za dušo. Zakaj, ni treba dežja na polje Slovenov, kropili ga bodo studenci solza... Hu-u-u-u____" Nekaj raztogotenih Slovenov se je odkrhnilo od mirne bojne čete in zdivjalo nad izzzivače. Treščali so skupaj, spoprijeli se v tesne klopke in se grižeč in tuleč valili med vojskami. Tedaj se je Iztoku razveselilo lice. Hrup rogov se je oglasil iz tabora Antov, ogramna četa se je odtrgala od gozda in v lahnem teku z naperjenimi kopji in dvignjenimi sekirami namerila tja, kamor je Iztok postavil drhal pastirjev in sužnjev. V lepem redu so poskakovali Anti, v strnjeni celoti, kakor bi strašna lavina hrumela čez ravan. Iztok se je radovel te moči, ugajal mu je ta grozeči val, le kruto mu je bilo pri srcu, da ni mogel zajeziti tega veletoka, združiti ga s Sloveni in ga speljati na bizantinsko zemljo, da poplavi in pogazi, karkoli bi srečal. Naenkrat se pa pretoči po vrstah Slovenov tih, zategnjen vzklik začudenja in bojazni: "Hunj! Alani!" Iztok se je vzpel v stremenih. Iz ^ozda se je vsul o ob bokih Volkovega močnega voja krdela hunskih in aln-skih konjikov. "Tujuševo delo! Pes je prišel Volku na pomoči" Iztok je izdrl meč in potipal zapone na pasu ifi na prnji. V njegovem junaškem srcu ni bilo sledu bojazni. "Konjenico razbijemo mi! Prizanašajte Antom! Nastavite kopja v bran!" Tako se je glasilo Iztokovo povelje. n"ti so že prevalili dve tretjine ravnine, ki jih je ločila od Slovenov. Tolpa ni dalje vzdržala. Z glušečim vpitjem so udarili Sloveni — pastirji in drhali — proti Volkovenui krdelu. Volk je pognal mogočni val z veliko silo v tek, da je tam glavna moč slovenske čete. Sovražniki so se zagrzli drug v drugega, nastal je krik in jok, tulenje in ječanje, hrestanjc kopij, žvenket mečev, grozna četa je padala in se dvigala, se kotala po tleh, odska-kovala v beg, se vračala z zamalmje-nim orožjem... Sloveni so izgubili naglo pogum, pričeli so bežati, za njimi so se ulile reke Antov in sekale, kar so zasegle, vzklikale v zmagoslavnih vriskih, da se je stresel vzdifh. Takrat so zabučali rogotrobci Slovenov. Kakor je zgrabil Ante za tilnik — so vsi obstali. Huni in Alani so zaobrnili konje. "Prevara, prevara! Za njiini! Tam je mladič, tam velmožje t" Tako je divjal Volk. Vsa vojska se je okrenila proti levemu krilu, kjer so stali sami rogotrobci. S tem je obrnila glavni četi Slovenov hrbet. Napočil je trenotek . (Nadaljevanje na 7. atrani.) SSSaaaBaaaBBBBaBBBBB a a a Abstracts of Title to all Real SI BU Si J Estate in Will County. oliet Title and Gaurantee Co. a 11 Kapital $50,000.00. a a a Kadar kupite HIŠO ali ZEM- a | LJIŠČE, pridite, da Vam ure- | a dimo abstract. a a a Phones: 421 and 422. \E a CHAS. N. HOSSACK, Mgr. a a a II 114 N. Chicago St., Joliet, Ills. 11 a a aBSBBSBaBsaaBaaaaBss WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, Al NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, tet vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA iN DOMAČIH SM0DH Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5<. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL C. W. Robsom Jr. Real Estate LOANS and RENTING INSURANCE OF ALL KINDS. Phone 297. Prodajam lote v Rockdale in okolici. 204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL. Michael Terdich. Math. Terdich. Chicago Phone 2502. Terdich & Terdich STARA SLOVENSKA GOSTILNA Pivo, žganje, vino in vse vrste pijače dopeljemo na dom. 203 RUBY STREET, JOLIET, ILL. 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. STANDARD BUFFET Sretlicic & Tushek 317 N. CHICAGO ST., JOLIET. Edina slovenska-hrvatska gostilna \ osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicagc in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI! Alpentinktura za moSke in ženske lase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popoluoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpeu Pomado, lonček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj Wahflt Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma uaturni.kakorSneste v mladosti imeli; 1 flaSa $1.75.—\Vahčič Fluid kateri odstrani reumntizem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v Bih dneh; flaSa 2 dol. 50e. — Kurje oži ali bradovioe na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 cei^ov. Za potne noge rabite Kneipov praSek, pije pot, odstrani slabi duh in ozebline, baksa75c. Elsti žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grinte, kraste, USaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček {2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti to žaubo vsaka družina v hifii. Ce želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z AVahčlč "Tar Soap" (milo), odstrani prlšče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75o. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po3c v pismu poSlje. Zavsedrugo piSite po cenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHClC Rojaki in rojakinje! Kadar imate moške ali ženske obleke ali perila očistiti in gladiti, ne pozabite našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut t| Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš mobil odpelje in pripelje obleko $ vaš dom. Naše cene so zmerne' delo garantiramo. Joliet Steam Dre Honss Profesional Cleaners and Dyer* STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Ca« Chicago Phone 4444, N. W. 483, aaaaaaaaaaaaaaaaffiss i Oscar J. Stephen ra Sobe 801 in 202 Barber Bldg. gj JOLIET, ILLINOIS. ffi J^L^IVX / 1NOTAR pj Kupuje in prodaja zemljišč* JU v mestu in na deželi, gj Zavaruje hiše in pohištva pro-a ti ognju, nevihti ali drugi polil škodbi. ® Zavaruje tudi življenje proti g nezgodam in boleznim, a Izdeluje vsakovrstna v notar- B sko stroko spadajoča pisanja. a _ a g] Govori nemiko in angleško. gaBaBBaaaaaaaaaaBSS' J. C. Adler & Co i priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. Zaupno zdravilo dela Čudeže Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morah smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino m torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstptkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino-V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta Ick, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.. TRINERJEV LINIMENT prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejš® in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. ■T^ * * A J.* 1. * Je '^vrstno in prav prijetno zdravilo za navadno i r meri e v Antiputrm rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in usti istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER, ^Manufacturing Chemists— = 1333-1343 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. ■te ;rM lite :s nut I 814. i avte ekoi ;rne' Jacob Mejak KROJAČ 205 RUBY STREET, JOLIET, ILL. OSIP I/LEPEC I0SIP V lJ Javni Notar z 10 let. skušnjo izdeluje vse pravno in postavnovcliavne-listine za vse slučaje. Če vam kdo plačo gtrnifiira; Ako imate adkoga v drugem mestu plačo za tir-jati; če hočete svojo plačo prepustiti; če potre-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo st- var za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na mene 1006N.Chicago St., Joliet, 111 reri in 483. DR. A. MATIJACA SLOVENSKI ELEKTROPATJI ZDRAVNIK »tvoril svoj nov velki urad v drugem nadstropji sobe 103-104 Loughran Bldg 403 CASS ST. (vogal Chicago St.), JOLIET, ILL. ■n dobil nove elektro-zdravilne aparate, da je njegov urad eden najmodernejši i najpopolnejih elektro-zdravilnih uradov v državi Illinois. Istotako ima veliki X-RAY STROJ s katerim lahko pogleda notranje dele telesa. Dr. Matijaca leči kronične (zastarele) in vse druge bolezni mož, žen in otrok brez vsakoršnega trpljenja ali operacije. — Ker mu je mogoče telo popolnoma pregledati in z najnovejšimi sredstvi isto zdraviti, mu je mogoče priti v zadevi do najboljših uspehov tudi v onih slučajih, kjer so drugi zdravniki obupali. — Posvetovanja zastonj. Pojasnila in preiskovanja: Vsak dan od 10. do 12.; od 2. do 4, in od 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah le v jutro od 10. do 12. ure. — Telefon: 5310. t m >ro-po- roti tar- čo IS® Co / n* irmjHMMMmmM ammmmmmmmmmam^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmr LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar m obresti y največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Tlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljndi v Jolietn ima tn vložen " denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI First National Batik PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 MifMfHr#f«r#fffHfmmn«/ffff##mmi*m Z°P«t se je odprla sezona ca po-'Zijati hite. Podpisani prevzamem vse vrat« aUr-btn° dt,° bodiai »a leaa, cementa, ope-e a1' kamna in druge tvarin«. ' l2del»m hiio po vaiem okusu, ka-ko'«n»i želite. * ze'jo izdelam proračune in načrt«. Ako vam manjka denarja, vam jaa Poskrbim posojilo. Moil delavci so zavarovani, da ae V*m »i bati sitnosti. Se Priporoča ^«n.ka atavbinska tvrdka Prank Grrnn N> Br<>adway, joliet, Illinois Chicago Phone 4635. Slavtieziiani SLOVENSKI POP proti žeji — najbolje sredstvo Čim več ga piječ tembolj se ti priljubi Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za okrepčilo. belo pivo To so naii domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenje Bott, Go. Telefoni Chi. 2275 N. W. 480 913 N. ScottSt. Joliet, lil. i® i® i® I a t' i ' I® ln i i i 1 al® B0 00 Ki] aH * ---- ---------- ffllSSffi izde,uje najhitreje in najlifcneje nnmsisffis H ®ll® VSE VRSTE TISKOVINE ZA II®1111®@1I®® itiisffiffi @0 fflfflffl fflfflfflffl fflfflfflffl sna®" Naša velika in moderno urejena tiskarna i® lis® -m s® lil® lil II®® II®® II®® illi ml s® slavna društva, cerkve in šole, trgovce in obrtnike, ter zasebnike. Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno. fflfflffl fflfflffl fflfflffl fflfflffl ■ fflfflffl fflfflffl M IB® fflfflffl E0 ffi ffl sns® ftlSH ' MSI® ffl ffl ffl fflfflffl ®®® M®® ffl® 1*1 MM® M® M fflfflffl ffl ® ® ffiffiS®1 n . ffi®™ r«d»« naročite tiskovine, kakor: Pismeni ® ® ® ta ISl S ® n« •>■•.. i fflffll® lil® paplr> kuverte, vizitke, nakaznice pobotnic, pra- K®®, »sllvll. ........................lil lili vila in poročila, ali tinkovine za prirejanje ve- iig te Si m S sni i.. J fflffl® lil® razne ,lr,IKe t,lke Ktv,,rI- Pl*ite nam ZJl i®™ fflfflffl ,®ffl cene, da hI prihranite denar fflffl® Amerikanski Slovenec - v PfVa 8,oven«ka unijska tiskarna v Ameriki. JI ,a8tnem domu-..1006 N. Chicago St., Joliet, 111. ffiffi ®® I® ®® ® ffl ffl ffl ffl ffl ffl ® ffl ffl ffl ffl ffl i*; ffl ® si fflffl ffl® M® fflffl (Nadaljevanje s 6. strani.) Iztok je zamahnil zmečem, prvi solnčni žarki so. zagoreli na rosni travi. Prnje in Šlemi so se zabliskaii solncu — Iztok je odplul kakor ptica na čelu težko oboroženih konjenikov po ravnini. Udarili so Hunom in Alanom v bok in za hrbet. Iztokov meč je švigal kakor misel, grozno so se klali stari vojaki, ki so prišli iz Bizanca. — Sporočeni Hunski konji so divjali med množico, prvi Ant;i so se obr nili in klali med seboj. Iztokova konjiča je pa švigala med pehoto kakor ogenjena kača v svitu žarkov. Ko so se Anti dobro zavedeli in so uzrli zlate prnje in blesteče sleme, jih je pograbila plahost. "Hilbudij! Bizanc! Upravda!" Ti vzkliki so se razlili med stoke umirajočih. V hipu je bila vojska zbegana, po-plašena v zavesti, da so planili med nje Bizantinci. Tnti so pometali kopja v travo in začeli bežati proti gozdu. Za njimi je pritisnilo desno krilo velmož. V^a črta se je zaprhnila, gonil je posamič Sloven Anta in mu je bil na pleča. Hunska in Alanska konjiča se je z redkimi ostanki gnala po dolini, in za njo je pritiskal silni meč starega Slovena iz Bizanca. Iztok je opustil pogon jezdecev. Prebijal je skozi bežeče, domalega razorožene gruče Antov. — Zamahnil je z mečem edino takrat, če se je mimigrede dvignilo proti njemu kopje, da je odbil udarec, in je vihral dalje. Njegovo oko je sevalo izpod šlema kakor jastrebovo, ko se spusti izpod neba in šine za plenom. Po poti, katero je oral njegov žrebec med telesi, je jezdil, tudi Rado, sin Bojanov, odločen kot centurio, in še nekaj mladcev — ki so sledili ognju svojega poveljnika. Hrup in tulenje, jok in javk, vzkliki k bogovom so glušili zrak, suha zemlja je bobnela pod nogami beguncev, v gozdu je hreščalo, ko so trli suhljal z nogami. Iztok je pridrvel do gozda, odtrgan od svojcev. Iskal ga je — in ga ni našel. Pokrotil je besno strast in se hipoma zavedel, da je obdan od vseh strani, da so zaostali celo Rado in Tovariši. Zasukal Je konja, da ga požene po strani v bežeče tolpe ter se preseka do svojih. Ali v tem trenotku je zagledal is kano lice. V strahovitem zamahu je siknil vzduh pod mečem, kriknil je, da so oškropile pene konjevo grivo: "Kozlič ubije Volka z jezikom!" V i-stem trenotku se je zvalilo obglavljeno truplo v pomandrano travo. Anti krog njega so zatulili v Iztok se je zakadil v zbegano množico, za njim so letele sekire, kopja so škr-tala ob oklepu — on pa je divjal preko teles — in komaj nekoliko opras-njen na nogah do segel Slovene Na bojišču je legla noč. Sloveni so še vedno tirali polovljene Ante k ognjem. Besne, veselja poglaznele da-vorije so stresale temo, na Perunovem oltarju so goreli v grmadah ovni in voli, narod je pil iz rogov med in sla vil Iztoka, kateremu je ta zmaga rodila neo—cnjeno zaupanje in prižgala ljubezen srcu vsakega Slovena. * • * Prav tedaj, ko je vihrala domača vojska med Anti in Sloveni najsilneje, le ležal Tunjuš že tretji dan na vrhu hribca — nasproti Svarunovemu gradišču. Dva najbolša hlapca, izborna vojaka in najspretnejša jezdeca sta pasla tri konje na rebri. Šepetaje sta govorila tuintam kratko besedo. Zakaj veliki gospod, kraljevi sin Tunjuš, je blaznel v ljubavi. Trikrat so šli v dolino, trikrat so se plazili proti devoj-kam, ki so pulile lan in prepevale pesmi. Pa trikrat so se morali vrniti Tunjušu so se stresale kocine na bradi, čeljusti so se mu mrzlično šklepetale. Videl je Ljubinico, kako ji je gorelo lice v solncu, njen smeh in njena pesem je donela iz zbora devojk, kakor kraljice. Njeni lasje so se razpuščeni velovili v lahki sapi. Beli latki, oviti z zlatimi narokvicami, so blesteli v žarkih, ko je zgibala snopke lanu in zdevela perišča na kopice. Tunjuš je> bledel kakor v mrzlici. Z dlani si je stiskal nizko čelo, na prsi je bil s pe-t jo, nabrekle ustnice so se mu odpirale kakor debeloglavnemu somu, ko hlepi po vodi, če ga vržeš na suho. Bil je blizu, planil bi bil med devoj ke, zgrabil Ljubinico, jo dvignil k sebi na konja in zbežal... Toda nekaj se mu je zapletlo okrog nog, kolena so se mu tresla, slutil je skrivnostno bitja, vile pogorkinje, ki ga uničijo, ako se dotakne s ilo 1 .jubinice.In divjak se je splašil ob misli, ioJ»MH 8LAB0CTH r &&KH PLJUČNH N PRSNH MRAZENJU . tiVOlU VNETJU PREHLAJBNJU BOLESTIH T •OUBTH . SfflSSS®®® HI 11 1111 S 1111 POEZIJE V PROZI. Ivan S. Turgenjev. m m gtssisLssiss) ii b iiiiiiiiii ii Ruski jezik. V dnevih dvomov, v dnevih nadležnih mislij o usodi moje domovine — ti jedina mi podpora in tolažba, ti veliki, mogočni, častiti in svobodni jezik ruski! — Ako ne bi bilo tebe — kako ne bi obupal, glede na vse to, kar se vrši doma! — Kako je mogoče verovati, da tak jezik ni bil dan velikemu narodu! Meseca junija 1882. » * * Še se vojskujemo. Kaka ničvredna malekost more včasih prestrojiti vsega človeka! Popolnoma zamišljen šel sem nekdaj po veliki cesti. Težka čustva stiskala so moje prsi; otožnost me se je polastila. Jaz dvignem glavo... Pred menoj, mej dvma vrstama visokih topol pelje naravnost cesta v daljavo. In črez njo, črez to cesto, deset korakov od mene, zsa pazlačena od svit-lega poletnega solnca, priskalja zaporedoma cela rodbina vrabcev, priskak-lja živo, zabavno in zaupljivo. Sosebno jeden izmed njih valil se je, kakor sod, molil ven gušo in drzno žvrgolel, kakor da mu i vrag ni brat! Zmagovatelj — v istini! Mej tem pa krožil je visoko na nebu jastreb, kateremu je bilo morebiti usojeno, da požre baš tega vrabca. Jaz pogledam, se zasmejem, streseni — in otožne misli odletele so tedaj; začutil sem pogum, drznost veselje do življenja. Na kroži nad menoj je jastreb... Vraga! Še se vojskujemo! Meseca novembra 1879. Marica. Ko sem živel v Petrogradu — od tega je vže mnogo let — in kedar sem slučajno najel voznika, začel sem vselej ž njim pogovor. Posebno sem se rad razgovarjal z nočnimi vozniki — z ravnimi zvenaj masta stanujočimi kmeti, ki so prišli v prestolno mesto se svojimi z okro pobarvanimi sanm, in se slabim klju-setom, upajoč, da bodo o tem živeli, ter gospodi plačevali najemnino. Nekdaj najmem tudi takega voznika ... Mladenič dvajsetih let, velik, lepe posctave, mlad, globokih očij in rude-čih lic; plavkasti vlasje videli so mu se izpod kape, katero si je bil do o-brvij potisnil. In kolikor segel je njegov kamelot črez njegova junaška pleča. Vse jedno pa se jek azal voznikov krasni nebradati obraz žalosten in pobit. Razgovarjal sem se ž njim. Tudi v njegovem glasu zapazim togo. — Kaj je brate? povprašam ga jez. — Zakaj nisi vesel? Kakor gorje te muči? Mladenič mi precej neo dgovori, — Gorje je! gospod! gorje! izprego-vori slednjič. — Da in tako je, da ne more biti večje. Žena mi je umrla. — Si jo li ljubil?.. . To ženo svojo? Mladenič se ni obrnil k meni; le glavo je nekoliko naklonil. — Ljubil! gospod. Osmi mesec je vže prešel... a pozabiti ne morem. Gloje moje srce, gloje. In zakaj je morala umreti? Mlada in zdrava?... V jednem dnevu vzela jo je kolera. — Ali ti je bila dobra? — Ah! gospod! — vzdihne težko mož. Tako dobro sva živela vkup. Brez mene je končala. Ko jaz to izvem, bili so jo že pokopali — požu-rim se takoj v vas domov. Pripeljem se, a bilo je vže polnoči. V izbo grem, postojim na sredi in izpregovo-rim tako tiho: "Marica! o Marica!" Le čvrček je še škripal. Tedaj pa za-plačem, vedem se na izbina tla — ter udarim z dlanjo po zemlji! — Nena-sitljivo žrelo! izpregovorini.. . Pogolt-nolo si njo... pogolni še mene! — Ah Marica! (Nadaljevanje s 1. strani) True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 18, 1918, as requiredfoy the a'ctiof October 61917 Nemško poročilo. Berlin, prek Londona, 17. jul. — O-semnajsttisoč ujetnikov so dobili Nemci v svoje roke v sedanji ofenzivi, Marica! izpragovori se zamalklim glasom. In ne izpustivši iz rok uzde, stisne s z rokavicama solzo iz očij, otrese jo, v stran, pomigne z ramama — in ne izpregovori nobene besede več. Jaz stopim se sanij, ter mu dam pet altinij, katere sem imel odveč (altinija — tri kopejke). On mi se globoko prikloni, prime z obema rokama za kapo — ter se počasi odpelje po snežnej odeji puste ulice, zalite se sivo meglo januarskega mraza. Meseca aprila 1878. po nocojšnjem poročilu vojnegau rada iz velikega glavnega stana. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 18, 1918, a>s requiredby the act of October 6,1917. Francoska linija trdna. Pariz, 17. jul. — Nemci so danes nadaljevali svoje obupne napade v nadi, da predro aliirske linije, ali brez uspeha. Samo na eni točki se je Nemcem posrečilo napredovati danes, in to life ogromne troške. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on July 18, 1918, a&requirecfby the act of October 6* 1917. Nemci izgubili 100,000 London, 17. jul. — Izgube, ki so jih utrpele nemške čee v ofenzivi dose-daj, so precenjene na 100,000 po brzojavk, prejeti v Londonu danes z bojne fronte na Francoskem. W^«^« »KltiHgi MSW^K^M^ KM^Sfi^Hi ^S^W^ W^Mi^W^K^ SfiBlSKS« ! Sn m m s s si s Si s š m sK^fi^ »ISifiSifiSiSiSa ^»^S^WSS SSftiaKEfi K^Si^KHigjHiS«^ S»«K»Si!liffiKSi!liB5!liBi KS5WSSS * # & 9 & » X m s ifi » SfS m s m » m m m m m » m SfS m Sfi !fi ifi ifi ffi K 9> Sfi m s ifi 91 ifi ifi m ifi ss « k m k m s m s m ifi m » « k m m ifi K k m m s s « s » m m m » jk tu « m » >& ifi m S m in m ifi s ifi m ifi *r ifi So-li velemesarji dobičkolovci? Priprosta dejstva o trgovini z mesom. Vladna trgovska komisija je v svojem nedavnem poročilu blede vojnih dobičkov ugotovila, da je pet največjih velemesarjev dobičkalovilo in da ima monopol na trgu. Ta sklepanja, če primerna in pravična so stvar važnega pomena za ne le one, ki so zaposledni v mesarskem poslu, marveč tudi za vsakega drugega državljana naše dežele. / števila, katera se navaja glede dobičkov, so zavajoče in ugotovilo, da imajo velemesarji monopol, ni podprto z dejstvi. Velemesarji omenjeni v poročilu, ?o pripravljeni dokazati, da so njih dobički primerni in potrebni. * * * * Trgovina z mcseom je ena največjih ameriških industrij. Vsak državljan ki bi se seznal z vsemi posameznostmi, mora biti pripravljen na velike vsote. Poročilo ugotavlja, da so bili skupni dobički štirih velemesarjev $140,000.000 v treh letih vojne. Ta vsota se primerja z $19,000.000 kot povrečni letni dobiček za tri leta pred vojno, kar naj bi izgledalo da je bil vojni dobiček za' $121,0(10,000 večii kot pa dobiček pred vojno. Tu se primerja triletni dobiček z enoletnim — kar je očividno neprimeren neprimeren način primerjanja. Ta način ne samo vaja temveč je zevezna trgovska komisija očividno napravila napjako v številkah samih. Povprečni triletnid običek $140,000.000 se je prisložil v trgovini nad štiri in pol bilijonov dolarjev, — kar je mal odlomek centa na funt pridelka. Dobički velemesarjev so malovažen faktor pri cenah živine in mesa, Nobenega drugega večjega podjetja se ne vodi s tako majhnim dobičkom. * * * * Nadalje — in to je prav važno, — se je le zelo majhne del tega dobička izplačalo v dividendah. Preostanek se je porabilo za napredek v podjetja. To se je moralo storiti, kakr boste spoznali, če vzamete v poštev probleme, katere »o morali rešiti velemesarji in rešiti hitro tekom teh vojnih let. Voditi to podjetje v ojnih časih, z višjimi stroški ter potrebo in da se plača dvakratno ali trikratno ceno za živino, je zahtevalo porabo dvakratnega ali trikratnega običajnega zneska delujočega kapitala. Dodatni dobiček je le povračilo za to in kot se je ugotovilo, se je večji del zasluženih dobičkov pora- bilo, da se financira velika zaloga blaga in da se nabavi dodtke in izboljšnja, ki so postala vsled velikih zahtev naše armade in mornarice ter zaveznikov. * * * * \ko ste trgovec, boste znali ceniti pomen teh dejstev. Če pa niste vajen tr. govine, glede te zadeve, s kakim svojim znancem-trgovcem, — s svojim bankirjem naprimer — ter ga prosite naj primerja dobičke mesarske industrije z onimi katerikoli druge večje industrije v sedanjem času. Nobenega dokaza se ne nudi od strani vlade trgovske komisije v podkrepilo ugotovila, da imajo velemesarji monopol. Isto poročilo komisije kaže veliko število in važnost drugih mesarjev. V poročilu navedeni velemesarji so pripravljeni dokazati vsaki pravični misleči o-ebi, da se nahajajo v ostrem tekmovnju drug z drugim in da nimajo moči manipulitirati cen. Če bi to ne bilo resnica, bi se ne upali izdati tega pozitivnega ugotovila. Nadalje kažejo vladne številke, da ima pet velemesarjev, navedenih v poročilu, le nekako eno tretjino mesarske obrti v deželi. Oni bi želeli, če bi bilo to mogoče zainteresirati vas za posameznosti njih trgovine. Kako morejo naprimer prodajati očiščeno govedino za manj kot stane žival, kar je pripisovati izrabi stranskih produktov ter čudoviti povest o načinih razdelitve po tej celi prostrani deželi ter tudi v drugih krajih. Omenjenih pet velemesarjev se čuti upravičenim do sodelovanja drug z drugim do obsega, da skupno predlože to javno izjavo. V stanu so bili izvršiti veliko nalogo za vašo vlado v teh časih potrebe. Odzvali so se vsem potrebam vojnega časa hitro in popolno ter so pripravljeni zaupati svoj slučaj pravicoljubju ameriškega ljudstva z dejstvi pred seboj. Armour and Company Cudahy Packing Co. Morris & Company Swift & Company Wilson & Company * $ * s $ & i $ * $ * » * * m ! i \ i I S* S» £ s5 I I % «5» l $ i i ti i * m Ift£!fi!££š3!fiy; * Sizifi ifi Sfiffiifi^« SXMX® »fiffiifiSifiSSKS mmmiK^m Sfiififfi«® ififfiififfiiliffiSfiffi »ififfiifi^K !fi!!M!fi5M WlfiSS»ffi!fi 5S5*!B«!fi »»fiSfiSJiiližlfS**9