leto zvm., mr. 207
SLOVENSKI
uda)« m tiska Časopisne podjatli SlosensU paratersj«. — Dtrektori
Rudi Jaahaba. Glavni in odffoeatai arednik: Sergej Vodnjak Uredništvo: Ljubljana, Tomžiieva ulica it. I te S, telefon 23-323 de 23-526. — Upravai Ljubljana, Tomšičeva ulice št. l/H. telefon 32432 do 23-926. — Oglasa! oddelek Ljubljana, Titova cesta T. 1
20-463, za zunanje 21-832. — Poštni n a'ni banki Ljubljana it. tO-CR-S-S
telefon 81496, aa ljubljanska naročnik* predal it. 89- — Zim račun pri Kotno--MM. — Mesečna naročnina SO din
LIUBUUI* TOKE* 3. SEP18NBB1 1887
GBI 18 n
čestitke in zahvale
Beograd — Predsednik republike Josip Broz Tito je dobil od predsednika preizidija velike narodne skupščine romunske (ljudske republike Petru Groza brzojavko, s katero s« prisrčno zahvaljuje za. čestitke ob narodnem prazniku Romunije.
Beograd — Predsednik republike Josi.p Broz 'Tito je jpo-slal predsedniku ministrskega sveta Mongolske ljudske republike .Tumžaginu Cedenbalu naslednjo brzojavko:
»Zahvaljujoč se za brzojavko, ki ste mi jo poslali; vi in ostali člani delegacije vaše vlade po odhodu iz naše države, vam pošiljam najboljše želje za nadaljnji razcvet prijateljske Mongolske ljudske republike in 23 vaše osebno dobro.«
DELO PODODBORE OZN ZA RAZOROŽITEV
Čigava bo naslednja pobuda ?
Stalni predstavnik Jugoslavije v OZN dr. Jože Brilej se je sestal z Allenom Noblom in Vale-rijanom Zorinom — Stassen se vrača iz Washingtona »optimistično razpoložen« — opazovalci pričakujejo novih pobud z obeh strani
LONDON, 2. sept. (Tanjug). Stalni predstavnik Jugoslavije v Združenih narodih dr. Jože Brilej, ki se je na poti v New Tork zadržal nekaj dni v Londonu, se je danes sestal z voditeljem sovjetske delegacije v razorožitvenem pododboru Vale-
rijanom Zorinom. voditelja britanske
Dr. Brilej delegacije
je tudi obiskal v pododboru.
Aliena Nobla,
Razgovori, ki jih je dr- Brilej imel z Zorinom in Noblom, so se nanašali na sedanji potek pogajanj v razorožitvenem pododboru.
Pričakujejo, da se bodo zastopniki štirih velesil in Kanade jutri ponovno sestali v Londonu, da bi nadaljevali pogajanja o razorožitvi, kakor je bilo skle-
Obisk Selwyna Lloyda
Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd pride jutri na štiridnevni obisk v Jugoslavijo — V četrtek bodo v Beogradu politični razgovori . <
BEOGRAD, 2. sept. (Tanjug). Britanski minister za zunanje zadeve g. Selwyn Lloyd, ki se bo mudil v Jugoslaviji štiri dni kot gost državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča, bo prispel v Beograd s posebnim letalom v sredo dopoldne. Po programu je določeno, da bodo v četrtek dopoldne in popoldne politični razgovori med jugoslovanskimi in britanskimi državniki o odnošajih med Jugoslavijo In Veliko Britanijo, ter nekaterih problemih mednarodnega političnega položaja. Zvedelo se je, da bo ministra Lloyda sprejel v Breogradu tudi predsednik republike Josip Broz Tito. Prav tako ga bo sprejel tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj.
čal v Cambridgeu, kjer je dobil naslov doktorja klasik« in zgodovine- Pozneje je študiral pravo in bil odvetnik.
Leta 1939 je Selwyn Lloyd stopil v vojsko ln bil general -štabni častnik v štabu 2. armade od 1943. leta do kapitulacije Nemčije. Dobil je več vojnih odlikovanj.
Leta 1947 je bil prvič Izvoljen v parlament kot kandidat konservativne stranke. Ves čas, ko je bila konservativna stranka v opoziciji, je aktivno sode-
Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič bo prirodi; na čast svojemu gostu slovesno kosilo ln sprejem, britanski minister za zunanje zadeve bo tudi priredil sprejem, veleposlanik Velike Britanije sir John Nicholls pa slovesno kosilo. Minister Lloyd bo imel v Beogradu tiskovno konferenco, odpotoval pa bo iz Beograda
v nedeljo dopoMne.
•
Jchn Selwyn Lloyd je bil roje leta 1904. Univerzo je kon-
loval v parlamentu. Ko je njegov a stranka leta 1951 spet prišla na oblast, je bil Selwyn Lloyd imenovan za ministra brez listnice, oktobra 1954 pa za-ministra preskrbe. Sest mesecev pozneje je postal obrambni minister. Za ministra zunanjih zadev je bil Selwyn Lloyd imenovan decembra 1955 in je ostal to tudi v novi Macmillanovi vladi.
John Selwyn Lloyd je zastopal Britanijo na več mednarodnih sestankih, od 1951 do 1954
pa je vodil britansko delegacijo
Misiia končana
Ameriški diplomat Henderson se vrača domov — Komentar kairskega lista — Kuatli obišče
Bolgarijo
Istanbul, 2. sept. (Reuter) Zastopnik ameriškega veleposlanika v Turčiji je danes izjavil, da bo posebni odposlanec State Depa.rtmenta za Srednji vzhod Henderson Jutri odpotoval
v lVashington.
r
Današnji »Al Abram« graja ameriškega diplomata, ker je hotel dobiti pravo sliko o položaju od jordanskega kralja Huseina. namesto da bi bil odšel v Damask in dobil podatke iz prve roke.
Predsednik Kuatli
Kairski list v francoščini »L’ Eglpie« meni. da so bili razgovor' predsednika Naserja z ameriškim veleposlanikom Harom prvi korak k novemu stališču zahodnih sil do egiptovske politike pozitivne nevtralnost:. Zahodne sile, piše časopis, se obračajo proti Naserjevi politiki
Cyrciikiewicz o obisku v Jugoslaviji
Varšava, 2. sept. Kakor poroča radijska postaja Varšava, je predsednik poljske vlade Juzef Cyrankiewicz povedal v govoru v Vroclavu, da bo poljska partijska in vladna delegavija »v kratkem odpotovala na o-bisk v Jugoslavijo«.
Govoreč na slovesni akademiji ob 18-letnici nemškega napada na Poljsko, je predsednik Cyrankiew:cz med drugim dejal: »To prijateljsko srečanje poljske delegacije z vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije in jugoslovanske države, ki ustreza željam obeh narodov, bo gotovo poglobilo prijateljstvo med nam-. In nam dalo priložnost za izmenjavo medsebojnih izkušenj.«
iskrene pozitivne nevtralnosti. V članku omenja, da Henderson ni obiskal Kaira, da pa je razgovor med Naserjem in Harom dokaz, da je egiptovsko mnenje potrebno za popolno sliko in zdravo presojo dogodkov na Bližnjem vzhodu.
Sirijski minister za gospodarstvo Halil Kalas je sinoči izjavil, da se je Sirija obrniRa na Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropske države za gospodarsko pomoč, ker je Zahod na podobne prošnje odgovoril s ponudbami, ki so bile vezane na pogoje, katerih sprejetje bi pomenilo kršitev sirijske politike pozitivne nevtralnosti. Sirijski minister je dodal, da želi Sirija izkoristit-; gospodarsko pomoč sleherne države, ki bi bila pripravljena dati odkritosrčno pomoč brez kakršnihkoli pogojev.
Predsedstvo sirijske republike je danes sporočilo, da je predsednik republike Šukri Kuatli sprejel povabilo, naj uradno obišče Bolgarijo. V sporočilu je rečeno, da bo obiskal to državo prihodnjo pomlad.
J. Selwyn Lloyd
na zasedanjih Generalne skupščine OZN. Zastopal je Britanijo na več državniških obiskih v raznih državah.
njeno na zadnjem sestanku pododbora v četrtek, ko so zahodne države pojasnile predloge za sklenitev omenjenega sporazuma o razorožitvi.
V krogih, kj so blizu zahodnim delegacijam, aodijo, da je pododbor pravzaprav končal delo, ker so popolne načrte predložile tako zahodne države, kakor Sovjetska zveza. Kolikor sovjetski delegat Zorin ne bo sprožil diskusije, bo pododbor verjetno kmalu prekinil delo, ker se bliža diskusija o tem vprašanju v Generalni skupščini Združenih narodov.
Po poročilih iz Washingtona je ameriška delegat Stassen odpotoval danes v London s prepričanjem, da je v Lancaster Housu še mogoče doseči kaj pozitivnega. Menijo, da njegov optimizem ne uživa podpore ameriškega zunanjega ministrstva, da pa izraža odločenost predsednika Eisenhowerja, storiti vse za sklenitev sporazuma. Po mnenju diplomatskih opazovalcev v Londonu ni mogoče pričakovati iniciative samo * sovjetske strani, ampak tudi od Stassena, ki je imel med svojim kratkim bivanjem v Washing-tonu važna posvetovanja.
Medtem v zahodnih diplomatskih krogih ugibajo, ali se bo Zorin vrnil iz Moskve z ugodnimi navodili. Pismo britanskega premiera Harolda Mac-millana, ki priporoča zahodni razorožitveni načrt, je bilo v petek izročeno sovjetskemu pre-mieru Nikolaju Bulganinu. Opazovalci prav tako opozarjajo na dejstvo, da Zorin ni prejšnji četrtek odgovoril. kc so ga vprašali, ali je -njegova neposredna obsodba zahodnega načrta rinVonena.
Zdravstveno stanfe avstrijskega kanclerja
Dunaj, 2. sept. (Tanjug). Danes je bilo’ sporočeno, da se zboljšuje zdravstveno stanje predsednika avstrijske vlade Raaba, ki je že dva dneva v bolnišnici v Linzu. Primarij bolnišnice je povedal, da je zadela predsednika vlade lažja kap na desni nogi in da bo verjetno potreboval več tednov, da bo lahko prevzel delo v predsedstvu vlade.
Z druge strani pa se pojavlja mnenje, da želi sovjetska vlada debato o razorožitvi prenesti na širši forum v Združenih narodih. Ob tem s« pojavlja neposredno vprašanje, kako ustaviti delo v pododboru v Londonu an katera vlada bo sprejela nase odgovornost za zaključitev sedanjega zasedanja tega pododbora.
Kljub novim težavam se morajo	razoroži tvena Pogajanja
nadaljevati — piše An e urin Be-van v angleškem tedniku »News of the World«- Toda laburistični voditelj meni, da bi bilo treba sedanje zastopnike na londonskih pogajanjih zamenjati »z ministri prvega reda«, medtem ko bi morali državni poglavarji velesil hkrati sklicati nov sestanek in iskreno skušati rešiti najvažnejše spore.
Bevan na koncu meni, da ima Sovjetska zveza posebne namene, ko proizvaja orožje, kot so vodeni izstrelki, ker je ib »edini učinkoviti odgovor na obstoj bombniških oporišč, ki obkrožajo Sovjetsko zvezo«.
^	■	'■^‘4.	-‘‘"J
J
m
Nova ambulanta v Vnanjih goricah, ki so jo v nedeljo slavnostno izročili svojemu namenu.
Slovesnost v Hanofn
V DB Vietnamu je bila v okviru proslav 12-Ietnice neodvisnosti parada, katere se je med drugimi udeležila tudi jugoslovanska gospodarska delegacija
HANOJ, 2. sept. (Tanjug). Danes je bila v Hanoju velika vojaška parada, v okviru proslave 12-letnice neodvisnosti. Mimohoda se je udeležilo nad 80.000 ljudi, na ulicah pa se je sbralo nad dve ato tisoč državljanov.
Na častni tribuni je bil predsednik DR Vietnama Ho Sl Minh z drugimi uglednimi osebnostmi. Med častnimi gosti je bil tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vuk-manovič, ki se z jugoslovansko delegacijo mudi na obisku v Vietnamu.	'
Diplomatska kronika
Beograd. Predsednik zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič je sprejel na protokolarni obisk novoaikreditiranega veleposlanika Grčije g. Trasi-bulosa Čaka lotosa.
Pred začetkom parade je Ho Si Minh v*svojem govoru orisal smernice politike DR Vietnama. Politika naše partije in vlade, je dejal, je združiti in voditi vse ljudstvo v naporih za ureditev in izgraditev severa, ki napredno stopa v smeri socializma, hkrati pa podpira boj
za ponovno združitev države na temelju neodvisnosti in demokracije,
V okviru države je naša naloga, da povečamo proizvodnjo in nadaljujemo z varčevanjem, je nadaljeval predsednik Ho Ši Minh. Izpolniti moramo plan, ki je temelj za obnovo gospodarstva. Nadaljnja naša naloga je, da zvišamo življenjski standard in pripravimo vse, da bomo leta 1958 mogli začeti z graditvijo države po dolgoročnih načrtih.
ZASEDANJE FEDERACIJE ZDRU2ENJ ORGANIZACIJE ZVEZE NARODOV
Kongres vojne medicine
bo v Beogradu od 29. septembra do 5. oktobra — Doslej so prijavile svojo udeležbo že delegacije iz 30 držav
BEOGRAD, 2. sept. (Jugopres) Za mednarodn. -congres vojne medicine in rarmacije, ki bo pod pokroviteljstvom predsednika Ti;a v Beogradu in Opatiji od 29. septembra do 5. oktobra, je doslej prispelo že veliko število prijav iz inozemstva. Sekretariatu kongresa so prijavile udeležbo delegacije 39 držav izmed skupnega števila 50 držav članic. Na kongres bodo poslale svoje predstavnike tudi nekatere mednarodne organizacije, sodelovalo pa bo tudi več znanih znanstvenikov iz raznih držav. Prijavile so se delegacije iz Avstralije, Avstrije, Belgije, Brazilije. Češkoslovaške, Danske, Egipta, Finske, Francije,
Holandske, Haitija, Indonezije, Izraela, Italije, Japonske, Kube, Luksemburga, Pakistana, Poljske, Romunije, ZDA, Sirije, Sovjetske zveze, Švice, Švedske, Taja, Turčije in Velike Britanije. Svojo udeležbo *> prijavili tudi predstavniki Pakistana in Malte. Pričakujejo, da se bodo kongresa udeležili tudi zastopniki Grčije, Norveške, Madžarske, Španije in. Zahodne Nemčije.
Mednarodni komite za vojno medicino in farmacijo je bil ustanovljen lata 1923 z namenom, razvijati sodelovanje in poklicno solidarnost med vojaškimi zdravniki iz vseh držav-Razen tega s« bavi s problemom
S?
humanizacije vojne zaradi zaščite vojnih žrtev vseh kategorij. kar daje tej mednarodni organizaciji poseben pomen. Na tem področju je vzpostavil direktno sodelovanje med -strokovnjaki vojne medicine in mednarodnega prava- Kot rezultat tega sodelovanja je nastalo mednarodno medicinsko pravo kot nova zvrst, mednarodnega prava. Medicinsko pravo naj bi uredilo zaščito vojnih žrtev ter vojno in civilno saniteto v vseh vrstah oboroženega spora. Glede na važnost proučevanja teh vprašanj in široko delavnost mednarodnega komiteja vojne niedieine ln farmacije pričakujejo, da bo beograjski kongres sprejel pomembne sklepe ne samo s področja vojne medicine kot stroke, temveč tudi v zvezi z nadaljnjim razvijanjem te najmlajše panoge mednarodnega medicinskega prava.
2eneva, 2. sept. (Reuter). — Danes se je v Ženevi začelo 12. plenaro zasedanje svetovne federacije združenj Združenih narodov. Na zasedanju so navzoči delegati in opazovalci iz 47 držav, zastopniki Združenih narodov in specializiranih agencij. Ob otvoritvi so prebrali osebno sporočilo . generalnega sekretarja ZN Dag Bammarskjolda, ki je pozval združenja, naj nadalju-
Francoski radikali na obisku v Moskvi
PARIZ, 2. sept. (Tanjug). — Danes je z letalom odpotovala v Moskvo delegacija francoske radikalne stranke. Delegacija bo pod vodstvom predsednika radikalne, stranke Daladiera ostala v Sovjetski zvezj 10 dni in bo imela razgovor z vodilnimi sovjetskimi državniki in politiki. Povabila jo je sovjetska vlada-
Francoska radikalna stranka se že več let zavzema za sodelovanje s. Sovjetsko zvezo. V vodstvu stranke menijo, da bo sedanji obisk v Moskvi prispeval k »boljšemu medsebojnemu spoznavanju in razvoju odnoša-jev med Francijo ip Sovjetsko zvezo«.
RESOLUCIJA IZ HELSINKOV
V Spodnjih Stožicah pri Ljubljani m v nedeljo odprli nov hipodrom in priredili kasaške dirke
HELSINKI, 2. sept. (APP). — Svetovna federacija znanstvenih delavcev se je v deklaraciji, ki jo je sprejela sinoči na svojem kongresu v Helsinkih, zavzela za nujno sklenitev sporazuma o ustavitvi poskusov z jedrskim orožjem. Federacija meni. da ustavitve poskusnih eksplozij ne bi bilo mogoče nadzirati brez uvedbe posebnega inšpekcijskega sistema. Takšen sporazum, je rečeno v deklaraciji, bi prispeval k ozračju zaupanja med velesilami in sprejetju obsežnejših ukrepov za razorožitev.
Svetovna federacija znanstvenih delavcev Je poslala vsem prizadetim državam poziv, naj dajo vs« razpoložljive podatke
o krajih, kjer so opazili padavine radioaktivnega prahu kot posledico nuklearnih eksperimentov, da bi mogli natančno preceniti nevarnost, ki je podana. Federacija je sprejela tudi resolucijo, v kateri poudarja, da bi morali znanstveniki vsega sveta tesneje sodelovati med seboj.
Bombe v Buenos Biresu
Buenos Aires, 2. sept. (AP) — V raznih delih Buenos Airesa je včeraj eksplodiralo šest bomb. Sedem ljudi; je laže ranjenih. Domnevajo da so bombe vrgli pristaši bivšega argentinskega predsednika Perona.
jejo svoja prizadevanja za širjenje informacij o organizaciji in nalogah Združenih narodov.
Jugoslovansko delegacijo na redni letni skupščini medparlamentarne unije, ki bo od 12. do 19. septembra v Londonu, bo vodila podpredsednica jugoslovanske nacionalne skupine Anka Berus. V delegaciji so predsednik zakonodajnega odbora zveznega sveta dr. M. Šnnderl in člana zunanjepolitičnega odbora zvezne ljudske skupščine Milijan Neoričič in Lazar Mojsov. Zasedanje bo razpravljalo o begunskem problemu, nadzorstvu parlamentov nad delom vlad in utrditvi cen glavnih surovin. Izvolili bodo tudi novega predsednika unije, ker je staremu potekla mandatna doba.
Huda nesreča na Jamaikl
Kingston (Jamaica), 2. sept. (Reuter). V železniški nesreči na Jamadki se je ubilo 50 ljudi, ranjenih pa je 400 ljudi. Na 'kraj nesreče so nujno poslali poseben vlak z zdravniki in medicinskim osebjem. Ponesrečenci so bili na enodnevnem izletu, ki ga je priredila neka katoliška organizacija.
Obisk britanskih mornariških oficirjev
SPLIT, 2. sept. (Tanjug). — Na čast visokim britanskim pomorskim oficirjem, ki so na prijateljskem obisku pri Jugoslovanski vojni mornarici, je poveljnik eskadre viceadmiral Bogdan Feeotič priredil v domu JVM slovesno kosilo. Danes so si gosti ogledali znamenitosti Splita.
VREME
Stanje 2. septembra: Naši kraji so prišli v območje frontalnih motenj, ki se počasi pomikajo proti vzhodu. Prek zahodne Evrope se ponovno gradi področje visokega zračnega pritiska.
Napoved za torek: Spremenljivo oblačno, deloma sončno vreme, predvsem v dopoldanskem času nekaj krajevnih ploh. Temperature ponoči med 9 in 13, v Primorji* okoli IG, naj višje dnevne med 8fe •n 24'stopinjam C.
* ■*. / SLOVKVSD POBOCEVBLEC / ST. 207 — 3. SEPTEMBRA UST
Velik uspeh beograjskega sejma
Vod milijon oMskovcdcov, kupčij m vod kot 118 milijard dinarjav
P B 8 D 40 LBTI
Beofni, 2. npt. Zvečer so zaprli mednarodni sejem tehnike in tehničnih dognanj v Beogradu.
. Tuji razstavljalci so sklenili na sejmu Samo z jugoslovanskimi gospodarstveniki dobav v vrednosti okoli 10 milijard dinarjev.
Največ kupčij za uvoz v Jugoslavijo so sklenili razstavljalci iz Italije, držav Vzhodne Evrope, Zahodne Nemčije, Švice, Avstrije in Velike Britanije.
Kupci izdelkov jugoslovanske industrije so bili iz mnogih evropskih in izvenevropskih držav. Na sejmu so naša podjetja sklenila izvoznih pogodb za več kot 6.5 milijarde dinarjev. Pogodbe so bile sklenjene predvsem za izvoz izdelkov elektroindustrije industrije stekla,, farmacevtske industrije in lesne industrije, na trge Velike Britanije, Libanona, Poljske, Sirije in Italije.
Preračunano v dolarje so jugoslovanska podjetja na sejmu sklenila izvoznih pogodb za 10.5 milijona, za uvoz tujega blaga pa za več kot 15 milijonov dolarjev.
Vrednost prometa med našimi podjetji cenijo po nepopolnih podatkih na 'okoli 118 milijard dinarjev.
Ako se računa medsebojni promet naših podjetij in kupčij, sklenjenih na področju uvoza in izvoza, dosega skupna komercialna bilanca prvega povojnega sejma v Beogradu skoro 135 milijard dinarjev. Medtem pa dopoldne zadnjega jemskega dneva vse začete kupčije še niso bile končane in se more pričakovati, da bo končni komercialni uspeh sejma še večji. V splošnem je ne glede na to, ali gre za notranji trg, izvoz ali uvoz, sklenila med jugoslovanskimi razstavljalci največ kupčij industrija kablov (samo tovarna kablov v Svetozarevu skoro za 11 milijard dinarjev), nakar slede naše ladjedelnice ter industrija motorjev in motornih vozil.
Sajam Je potrdil mnenje, da ima Beograd vse pogoje za važno trgovsko središče na križišču med Vzhodom< in Zahodom. To velja predvsem za poslovne stike med zastopniki industrializiranih evropski držav ter držav Azije in. Afrike, ki sl prizadevajo za svojo gospodarsko osamosvojitev in razvoj proizvodnih sil.
V 11 dneh je sejem obiskalo okoli milijon ljudi, ki jih je privabila na desni breg Save ielja, da« bi videli najboljše izdelke naše industrije in slovitih tujih tvrdk ter arhitektonsko smelo
zamišljeno in izredno zgrajeno sejmišče, ki bo mnogostransko koristilo in bo sčasoma postalo eden izmed najlepiih urejenih delov Beograda.
Vrata sejmišča so nocoj zaprli za občinstvo, toda delo na področju 300.000 kvadratnih metrov dvoran polzaprtega razstavnega prostora, asfaltnih poti in zelenih drevoredov ne bo prenehalo. Sejmišče bodo takoj začeli izpopolnjevati, da bi moglo čim-prej služiti za nove gospodarske, športne in kulturno-zabavne prireditve. Ogromni prostor 18.000 kvadratnih metrov pod kupolo
''lednarodni sestanek
za bioloiko standardizacijo
Opatije, 2. sept V Opatiji se je danes začelo III. mednarodno posvetovanje za biološko standardizacijo, ki se ga udeležujejo strokovnjaki iz 33 evropskih, azijskih, afriških in ameriških držav. Slavnostni otvoritvi so prisostvovali član zveznega izvršnega sveta dr. Pavle Gregorič, ki je pokrovitelj tega posvetovanja, člana častnega odbora Nikola Sekulič in Marko Belinič, kakor tudi dr. Zlatam Sremac..
V imenu generalnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije je zborovalce pozdravil dr. Jeme, ki je označil ta sestanek kot zelo važen prispevek k prizadevanjem Svetovne zdravstvene organizacije, da bi se metode proizvodnje in kontrole bioloških preparatov čimbolj izenačile. Dejal je, da bodo uspehi opatijskega sestanka koristili tudi udeležencem konference v Ženevi, ki se bo bavila s podobnimi problemi.
Ob otvoritvi je govoril tudi
SOVJETSKA ZADRUŽNI DELEGACIJA V BEOGRADU
generalni sekretar Mednarodnega združenja mikrobioloških društev prof. g. Fenso. Opatijski sestanek je bil namreč sklican v okviru omenjenega združenja. G. Penso se je zahvalil jugoslovanski vladi za gostoljubnost in je opozorilna pomen usvajanja enotne metode za proučevanje imuno-bioloških preparatov.
Pokrovitelj tega posvetovanja dr. Pavle Gregorič je opozoril, da ogrožajo človeštvo v mnogih delih sveta š*> danes tuberkuloza, tifus in vrsta streptokoknih in virusnih bolezni, med katerimi se v zadnjem času pojavljata zlasti po-liomyeliitis in infekciozni hepatitis. Zato je pomemben vsak uspeh v medicinski in biološki znanosti, ki obljublja učinkovito preprečevanje in zdravljenje teh bolezni.
Poljski kovfnoijl v Zenici
Zenica, 2. sept. V Zenico je prispela snoči skupina kotnu-nistov-kovinarjev iz Nowe Hute na Poljskem, ki bo ostala v naši državi 10 dni. Danes so imeli razgovor z generalnim direktorjem železarne Milenkom Jovičičem in so si ogledali naprave v železarni.
Popoldne so imeli gostje iz Poljsk: razgovor z zastopniki Zveze komunistov v železarni, delavskega upravljanja in ze-niške komune. Jutri zjutraj bodo odpotovali v Split, od koder bodo nadaljevali pot na Reko.
dvorane I. bodo uredili predvsem za velike športne in druge prireditve, suterenske prostore vseh dvoran pa bodo adaptirali, za sejem leta 1958. Na ta način bodo za prihodnje leto dobili skoro 9000 kvadratnih metrov •novega razstavnega prostora za povečano število razstavljalcev. Obenem bo sejmski klub poslovnih ljudi nadaljeval začete stike z gospodarstveniki raznih držav, da bi prihodnje leto beograjski sejem še bolj uspel kot posrednik med proizvajalci in trgovci Vzhoda in Zahoda, da bi se torej specializiral za razstavljanje najnovejših tehničnih dognanj in postal središče za prodajo kakovostnih izdelkov naše
industrije v razne kraje sveta.
•
Popoldne sta beograjski sejem obiskala pooblaščeni minister Pakistana v Jugoslaviji, ki ima svoj sedež v Bernu, g. Abdul Motaleb Malik in veleposlanik Velike Britanije g. John Ni-cholls.
Zahodne Nemčije
za obveznosti iz sodalnaga zavarovanja
Beograd, 2. sept. Vlada Zvezne republike Nemčije je dala na razpolago 'jugoslovanski vladi 8,500.000 mark kot predujem od
vsote 26 milijonov mark, ki naj bi izplačala,Jugoslaviji na podlagi pogodbe o medsebojni ureditvi terjatev iz socialnega zavarovanja, nastalih v preteklosti. Po obvestilih, danih jugoslovanskim zastopnikom z zahodno-nemške uradne strani, bo preostala vsota izplačana, čim bo
Velika nahajališča želesne rude v Kitajski. Po sporočilu agencije »Nova Kitajska« so bila odkrita v jugozahodnih področjih pokrajine Sečuan velika nahajališča železne rude, ki bodo omogočila izgradnjo jeklarne z zmogljivostjo 2 milijona ton. Javljeno je, da so bila odkrita nahajališča z zalogo 85® milijonov ton rude, ki vsebuje povprečno 40% čistega železa.
Nad 20.000 obiskovalcev v Litostroju
V nedeljo, 1. septembra, je podjetje Titovi zavodi »Lit£>r stroj« praznovalo svojo 10-let-nico.'
Uprava podjetja Je želela ob tem prazniku pokazati tudi širšemu občinstvu uspeh dela podjetja in je dovolila, da si vsakdo brez posebnega dovoljenja lahko ogleda »Litostroj« v nedeljo od 9. do l7. ure.
Uspeh tega ogleda je bil nepričakovan. Nad 20.000 obiskovalcev je ves dan v nepreglednih vrsfch prihajalo v podjetje in 8i z izrednim zanimanjem ogledovalo posamezne obrate. Trolejbusi, ki vozijo proti »Litostroju«, še nobeno nedeljo ni" so bili tako; polni kot ta dan, prav tako tudi.vse ceste in ulice, ki vodijo, proti »Litostroju«. Obiskovalci niso bili samo i* Ljubljane. Prihajali so v trumah tudi iz oddaljenejših krajev. posebno še iz podeželja, in to na kolesih, z vozmi, na motorjih in z avtomobili.
Organizacija ogleda je bila vzorna. Posebno se je pri tem
izkazala mladina in posamezne delovne skupine po obratih-Mladinci so obiskovalce pravilno razporejali na ogled posameznih obratov in sicer v livarno sive litine, Jeklolivarno, ob-delovalničo in v oddelek, kjer sestavljajo turbine. V vsakem obratu so strokovni delavci razlagali obiskovalcem, kako se v »Litostroju« dela in za kaj se bodo uporabili posamezni proizvodi itd. Zelo razveseljivo Je bilo, da Je bilo med obiskovalci mnogo mladine, ki st je vneto in z zanimanjem ogledovala vse delo v podjetju.
Po ogledu so obiskovalci izjavljali, da so bili prijetno presenečeni. nad . vsem, kar so videli. Stari Ljubljančan je pripomnil, da zelo dobro pozna svoje mesto, le v »Litostroju« še ni bil. Ni si mogel predstavljati, da Imamo v Ljubljani tako ogromno In vzorno urejeno podjetje. Večkrat Je sicer bral v časopisju o »Litostroju« kot o »gigantu« naše mlade industrije, a dokler ga ni videl, ni
Nagrade kmetovalce
za najvedji pridelek na naJveCJih povriinah
V Beograd je dopotovala zadružna organizacija SZ kot gost Zadružne zveze FLRJ. Na zemunskem letališču je pozdravil goste Romae Paškon, predsednik zadružnega sveta.
Beograd, 2. sept. Dopoldne je
beograjski sejem obiskala zadružna delegacija Sovjetske zveze, ki jo vodi predsednik Centralne zveze potrošniških zadrug ZSSR Aleksander Klimov.
Sovjetska zadružna delegacija je dopoldne obiskala tudi Glavno zadružno zvezo Jugoslavije. Predsednik zveze Paško Romac, generalni sekretar Ante Raos, član predsedništva Dimitrije Bajalica in načelnik oddelka za mednarodne zveze Vladimir Ja-
njič so v daljšem razgovoru seznanili sovjetske zadružne funkcionarje s splošnim povojnim gospodarskim razvojem Jugoslavije, s kmetijsko proizvodnjo in z vlogo kmetijskih zadrug pri izpreminjanju družbenih odnosov na vasi. Razgovorom je prisostvoval tudi generalni sekretar Zveze trgovinskih zbornic Jugoslavije, ki je člane sovjetske delegacije seznanil z organizacijo in poslovanjem potrošniških zadrug in potrošniških svetov.
V nedeljo je bil zadnji dan mednarodnega kmetijskega sejma v Novem Sadu, ki si ga je ogledalo približno 300.000 obiskovalcev. Ta zadnji dan so proslavili z Dnevom pšenice, ko so razdelili denarne nagrade 59 tekmovalcem, ki so v zveznem tekmovanju dosegli največje pridelke pšenice na največjih površinah. Slavnostna izročitev nagrad je bila dopoldne pred paviljonom pšenice, kjer so bili razstavljenni vzorci najboljših pridelkov pšenice nagrajenih tekmovalcev.
Slavnost je začel ob prisotnosti velikega števila otoisko-
Posojila za rekonstrukcijo tovarn
Beograd, 2. sept. Upravni od-
b»r Jugoslovanske investicijske banke je odobril nova posojila za rekonstrukcije v industriji, za zasaditev plantažnih vinogradov ter za melioracije in za dograditev nekaterih industrijskih objektov.
Železarni Ililjaš je odobrenih za rekonstrukcijo 808,180.000 din. Računajo, da bo železarna po končani rekonstrukciji in moderniziranju svojih zmogljivost! povečala proizvodnjo surovega železa za 27.000 ton na leto.
Za obvladanje proizvodnje Dieslovih motorjev, povečanje proizvodnje traktorjev in za rekonstrukcijo je tovarni motorjev v Rakovici odobreno posojilo 1.507, 721.000 din. Po 18 mesecih naj bi tovarna v Rakovici povečala proizvodnjo za 600 traktorjev »Zadrugar« in za 4600 Dieslovih motorjev na leto. Tovarna se bo tudi usposobila za generalni remont 5000 motorjev na leto.
Posojilo 345,879.000 din bo porabila Industrija precizne mehanike v Beogradu za osvojitev proizvodnje novih delov za bencinske Dieslove motorje. Za povečanje proizvodnje in razširjenje izbire kmetijskih strojev in orodij a je bilo tovarni kmetijskih strojev »Polj op rdv rednik« v Somborju odobreno posojilo 315,466.000 din. Ta tovarna bi že leta 1959 povečala proizvodnjo strojev za razsipanje gnojila, strojev za pripravljanje krme, traktorskih delov, prikolic in drugih strojev ter naprav na 2373 ton, medtem ko je sedanje proizvodnja 713 ton na letev
Tovarna sadnih sokov la kon-
zerv »Vitamdnka« v Banji Luki bo dobila posojila 195,904.000 din za moderniziranj e in povečanje proizvodnje. Računaijo. da bo ta tovarna po končani rekonstrukciji povečala proizvodnjo sadnih sakov za 546 ton, koncentratov paradižnika za 300 ton, konzerviran« povrtnine za 413 ton, medtem ko bi s* proizvodnja kompotov, raznih sokov in marmelade povečala na 300 ton za leto.
Za rekonstrukcijo naprav je odobrenih podijetju »Mehanika« v Subotici 21,496.000 din, industriji kovinskih okovov »Bana Sekulič« v Som boru 23,083.000 din. tovarni kisika in kemičnih izdelkov »Progres« v Novem Sadu 18,733.000 din. Posojila so bila odobrena tudi za povečanje proizvodnje volnenega česanega prediva za 4(4 ton na leto podjetju »Novoteks« v Novem mestu in za dograditev železarne »Boris Kidrič« v Nikšiču.
Upravni odbor je tudi sklenil, da s« obnove pogodbe za finansiranje gradnje tovarne hladilnikov in emajliranih izdelkov »Georgiij Naumov« v Bitodju in s tovarno »Viskoza« v Ložnici. “ Izmed proizvajalcev gradbenega materiala bo dobila posojilo 48,936.000 din industrija oipeke in strešnikov »Branko Bajič« v Indij iji.
Posojilo 128,151.000 din je odobreno Bege iški vodni skupnosti v Zrenjanilnu za melioracije, medtem ko je kmetijskemu posestvu »Vršački vinogradi« odobreno za zasaditev plantažnih vinogradov na površini 190 ha investicijsko posojilo . 28,625.000 dira. Kmetijska zadruga v Tu-
vankutu pri Subotici bo prejela
posčljilo 112,131.000 din za zgraditev kleti z zmogljivostjo 200 vagonov. Kmečka delovna zadruga »Naipredak« v Vršcu bo prejela posojilo 8,462.000 din za zasaditev plantažnega vinograda na površini 17 ha.
Upravni odbor Investicijske bank« je sklenil, naj posojila iz splošnega investicijskega skleda za nabavo kmetijske opreme, posojila za povečanje živinskega sklada iz lastne proizvodnje kmetijskih gospodarstev, kakor tudi za posojila za zgraditev skladišč za koruzo odobravajo republiške zveze zadružnih hranilnic. Upravni odbor je tudi določil, da se za zgraditev skladišč za shranitev koruze lastne proizvodnje letošnje letine odobravajo posojila samo na zahteve, katerih predračunska vrednost ne presega 3 milijonov dinarjev. Pravico do teh posojil imajo kmetijska posestva, ekonomije kmetijskih zadrug in njihovih poslovnih zve® ter kmečke delovne zadruge. Rok odplačila je 5 led z obrestno mero 3V«.
Jugoslovanska investicijska banka je danes objavila, da je podaljšana veljavnost XVIII. natečaja za dovoljevanje investicijskih posojil iz splošnega Investicijskega sklada »a investicije v kmetijstvu tudi za leto 1958. Investicijska banka bo o vseh predloženih zahtevah po posojilih na podlagi tega natečaja sklepala sproti, prednost pa bodo imele, zahteve, ki bodo predložene do konca oktobra leta 1957.
valcev sejma in nagrajenih tekmovalcev predsednik zvezne tekmovalne komisije Raja NedeljkoviČ, ki je poudaril, da so bili letos doseženi zadovoljivi uspehi pri pospeševanju kmetijske proizvodnje in napredku socialističnih odnosov na vasi-. Tudi praksa je pokazala, da se morejo uresničiti vsi sklepi resolucije zvezne ljudske skupščine.
Letošnje zvezno tekmovanje za visoke pridelke v kmetijstvu, je nadaljeval Raja Ne-deijkovič, je pokazalo poleg drugega, da niso imeli prav tisti, ki so zmigovali z glavami, dvomili in govorili, da je pridelek 40 stotov pšenice na ha večjih površinah samo prazna želja in utvara.
V zveznem, nagradnem tekmovanju za visoke pridelke pšenice je bilo prijavljenih v vsej državi 113.883-ha in so na 53.023 ha pridelali povprečno po več kakor,27 stotov. Po posameznih republikah so bili uspehi naslednji: v Hrvatski so izmed prijavljenih 18.699 ha površine pridelali na 15.261 ha po 3L9 stota v skupni količini 487.88« stotov pšenice, v Bosni so prijavili 1.852 ha, pridelali pa so na 834 ha po 31.1 stota oziroma skupaj 25.995 stotov. V Makedoniji so prijavili 1.056 ha, pridelali pa so na 1.881 ha po 33 stotov ali skupno 55.53« stotov. V Sloveniji Je bilo prijavljenih 1.759 ha, pridelali pa so na 895 ha
povprečno po 32.7 stota oziroma skupaj 29.29« stotov. V Srbiji so prijavili 89.817 ha, pridelali pa so na 34.355 ha povprečno po 29.3 stota, skupno so pridelali na tem zemljišču 989.446 stotov. Glede na to so pridelali na teh tekmovalnih površinah 1,619.583 stotov.
Na vseh' prijavljenih površinah za tekmovanje so uporabljali mnogo bolj sodobne agrotehnične ukrepe. Prizadevanje za visoke pridelke je pripomoglo, da se je veliko število individualnih kmetovalcev še bolj povezalo s svojimi zadrugami in da je v sodelovanju z njimi doseglo večjo proizvodnjo žita na svojih njivah.
Nagrade delavcem, zadružnikom, agronomom in drugim strokovnjakom na naših socialističnih gospodarstvih in v zadrugah za visoke pridelke bodo še bolj povečale njihovo zanimanje za boljše obdelovanje zemlje, za uvajanje dobrih vrst pšenice in uporabljanje modernejše agrotehnike.
Ko je zatem sporočil, da bodo drugi nagrajeni tekmovalci prejeli nagrade po svojih zadružnih zvezah in kmetijskih zbornicah, je Raja Nedeljko-vič izročil nagrade. Kmetijsko posestvo Brestovac (Belje) je poleg 3,500.000 dinarjev denarne nagrade prejelo kot nagrado tudi avtomobil »Fiat 600«.
pogodbo potrdil Bundestag, ko bo namreč ratificirana. Jugoslavija čaka že več kot leto dni na ratifikacijo te pogodbe, ki je bila podpisana 10. marca lani v Bonnu. Kakor .zatrjujejo pristojni činitelji, si bodo v Bonnu prizadevali? da bodo to zadevo uredili v najkrajšem času.
Oblik Japonskega sindikalnega funkcionalna
BEOGRAD, 30. avg. Ob obisku v Evropi bo prispel v Jugoslavijo 13. septembra generalni sekretar generalnega sveta Japonskih Sindikatov (Sohyo) g. Iwai, Sestal se bo z voditelji jugoslovanskih sindikatov, s katerimi se bo razgovarjal o bodočem sodelovanju Zveze sindikatov Jugoslavije in japonske organizacije Sohyo, ki je naj-« številnejša sindikalna organizacija na Japonskem.
verjel, da je to podjetje res tako veliko in tako lepo. Tega mnenja pa ni bil samo- on, ampak tudi ostali obiskovalci, ki so zadovoljni odhajali iz podjetja in ki bode lahko sedaj o vsem, kar so videli, pripovedovali tudi tistim? ki si »Litostroja« niso mogli ogledati;
8. M.
Sastonek sindikalnih funkcionarjev
Beograd, 2. sept. V Beograd »o prispeli predsedniki centralnih organizacij državnih uslužbencev iz Poljske, Češkoslovaške, Vzhodne Nemčije in Francije. Prisostvovali bodo tridnevnemu posvetovanju, ki ga prireja centralni odbor sindikata uslužbencev državnih ustanov Jugoslavije, in se bodo ob tej
priliki seananill t ustavno In družbeno ureditvijo FLRJ, z vlogo in nalogami državne uprave, s položajem javnih uslužbencev in problemi njihovih sindikalnih organizacij.
Dopoldne je sekretar sekretariata za zakonodajo pri zveznem izvršnem svetu dr. Leo Gerškovič seznanil goste z načeli. na katerih je zgrajena naša državna in družbena ureditev.
Zaiodonje Svetovnega zdru-fenja za mednarodno pravo
Beograd, 2: sept.' Zasedanju izvršnega odbora ' Svetovnega združenja za mednarodno pravo od 10. do 14. oktobra v Londonu bo prisostvoval predsednik te organizacije prof. dr. Milan Bar-toš. Delegat jugoslovanskih pravnikov bo dr. Miloš Radoj-kovič, dekan pravne fakultete v Beogradu. Na dnevnem redu bo sprejem sovjetskih pravnikov v organizacijo in odobritev statuta sovjetske nacionalne organizacije svetovnega združenja. Za sestanek je veliko zanimanje v mednarodnih pravniških krogih, ker bi s sprejemom sovjetskih pravnikov dobilo Svetovno združenje za mednarodno pravo univerzalni Značaj. Pravniki iz LR Kitajske. Poljske. Češkoslovaške. Madžarske in Bolgarije so bili sprejeti v to organizacijo na lanskem kongresu v Dubrovniku.
čeikoslovaška na zagrsbSkem velesejmu
Zagreb, 2. sept. Zastopniki okoli 480 češkoslovaških tovarn, ki bodo razstavljale na zagrebškem velesejmu, šo izrazili na današnji tiskovni konferenci prepričanje, da bo ta gospodarska manifestacija pripomogla k razširjenju trgovinskih zvez med obema državama. Zagrebški
Nemiko armada je zavzela Rigo
Tretjega septembra je nemška armada zavzela
Rigo, važno pristanišče v zalivu Baltiškega morja in križišče strateških poti za Petrograd.
Ruski generali niso bili v stanju, da bi organizirali obrambo. Vrhovno poveljstvo ruske armade, ki je bilo v rokah carskega generala Kornilova tudi ni mislilo na fronto oziroma obrambo, temveč je prav tiste dni s polno paro kovalo zaroto proti revolucionarnemu Petrogradu. Cez nekaj dni je Kornilov odkrito začel z vojaškim uporom protirevolucionarnega značaja. Svoje čete je poslal proti Petrogradu-
•
Časopisi so priobčili podatke o volitvah v občinsko dum0 Petrograda. Število glasov, oddanih za bolj še vike, je doseglo 33 odstotkov vseh volilnih udeležencev, medtem ko je bilo še junija oddanih zanje le 20 odstotkov glasov. Vpliv boljševiške partije je burno naraščal. •
Tretjega septembra je Lenin, ki se je moral skrivati pred zasledovanjem Začasne vlade, zapustil mestece Razliv in odšel na železniško postajo Udeljnaja. Odtod se je kot kurjač na lokomotivi odpeljal čez mejo na Finsko. Na Finskem je ostal do 30. septembra, sprva v vasi Jalkala pri Perioki, potem pa v mestih Lahti in Helsingfors.
V tej dobi je Lenin končal " znamenito delo »Država in revolucija«, napisal brošuro »Grozeča katastrofa in boj z njo« ter'mnogo člankov, resolucij in pisem, ki jih je pošiljal Centralnemu komiteju stranke.
velesejem, je dejal zastopnik češkoslovaške trgovinske zbornice Mlinaf, stopa v- vrsto najuglednejših -sejmov v tem delu Evrope in more mnogo prispevati k vzpostavitvi tesnejših zvez ne samo z Jugoslavijo, temveč tudi z drugimi državami.
Letos razstavlja Češkoslovaška v Zagrebu na 4500 m2 površine. Največ razstavljenih predmetov bo s področja strojne industrije. Razstavljena bo tudi bogata izbira blaga za široko potrošnjo, novi vzorci tekstila, motocikli in drugo.
Azijska gripa
Sarajevo, 2. sept. Po podatkih sveta za ljudsko zdravstvo Bosne in Hercegovine ni bil doslej prijavljen noben primer azijske gripe v Sarajevu. Tudi ni nobenih laboratoričnih dokazov, da gre v primerih gripe, ki se več ali manj vedno pojavlja med mestnim prebivalstvom, prav za azijsko vrsto, katere povzročitelj je tako imenovani »singapurski« virus. Ako so nekateri morda tudi oboleli zaradi azijske gripe, se kaže ta bolezen le v zelo lahki obliki, tako da so jo prestali izven postelje v dveh do treh dneh, kakor trdijo strokovnjaki. O širših razmerah kakršne koli oblike gripe ni govora. Na infekcijski kliniki medicinske fakultete ni nobenega primere gripe.
Dubrovniške poletne igre končane
Dobre kupčije na kmetijskem sejmu
Novi Sad, 2. sept. Nocoj so zaprli mednarodni sejem kmetijstva v Novem Sadu. Čeprav že niso urejeni končni podatki, računajo, da je bilo na njem sklenjenih kupčij za več kot 20 milijard dinarjev. Največ jih je bilo sklenjenih za prodajo kmetijskih strojev, umetnih gnojil in drugih sredstev, potrebnih za kmetijstvo, kar je razumljivo, ker gre za mehanizacijo in uporabljanje sodobnih agrotehničnih ukrepov, ki so neobhodni.-za napredek domačega kmetijstva. Več tovarn kmetijskih strojev je prodalo na sejmu skoro vso svojo enoletno proizvodnjo. Samo v 7 dneh Je n. pr. »Poljostroj« sklenil kupčij za 2.5 milijarde dinarjev, včeraj in danes pa so so njegovi zastopniki pogajali z zastopniki industrije kmetijskih
strojev CežkoslovaSke, Madžarske, Bolgarije, Italije in Z. Nemčije. Tudi kolektiv »Katarja« je sklenil precejšnje kupčije, katerih vrednost sega do 2 milijard dinarjev.
Zanimanje kmetijskih organizacij je bilo zlasti 'veliko za nabavo priključnih strojev, ki primanjkujejo mnogim proizvajalcem. Majhno Število priključnih strojev je doslej pogosto onemogočalo kmetovalcem, da bi na svojih gospodarstvih povsem izvajali agrotehnične ukrepe.
Posebno pozornost obiskovalcev so zbujajl kombajni, ki so že prodrli v naSe vasi. Zanimanje za te univerzalne stroje je bilo tolikšno, da bodo letos, kakor računajo, potrebcri%le kmetijske organizacije okoli 1000 kombajnov.
Dubrovnik, 2. sept. S slavnostnim spuščanjem zastave na O riaradovem stolpu so sinoči naznanili konec letošnjih VIII. dubrovniških poletnih Iger, ki so trajala od 1. julija do 31. avgusta. Dubrovniške poletne igre so bile pod pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza Tita.
V 62 dneh je bilo na 12 naravnih gledališčih 72 prireditev, in sicer 33 dramskih, 33 glasbenih in več prireditev narodnih pesmi in plesov. Pri teh prireditvah je sodelovalo nad 1400 jugoslovanskih in tujih izvajalcev. Razen beograjske opere in baleta so nastopili tudi zagrebška filharmonija, zagrebška opera, simfonični orkester jugoslovanske radiodifuzije, zbor zagrebškega radia, zagrebški solisti, - Slovenski vokalni oktet, dubrovniški mestni orkester, zbor Centralnega doma JLA in zbor društva »Branko Krsma-novič« iz Beograda. Razen najbolj znanih jugoslovanskih solistov so pri glasbenih prireditvah sodelovali tudi ameriška pianistka LUian Kalir, poljski pianist Vladislav Ke-dra, mehiški violinist Henrik Sering, francoski čelist B*r-nard Michelin ih drugi.
Tudi letos je izvajanje »Hamleta« na trdnjavi Lovrijenac izzvalo. največje zanimanje gledalcev, tako da je bilo vseh 9 predstav pred polnim gledališčem. ,
Prvič v okviru dubrovniških letnih prireditev so uprizorili Sofoklejevo dramo »Kralj Edip«, komedijo »Jovadin« neznanega dubrovniškega pisatelja iz 18. stoletja in Goldonijeve »Ribiške prepire«.
Letošnjim prireditvam je prisostvovalo nad 61.000 gledalcev, med njimi okoli 25.060 tujcev, ki so se zlasti zanimali za folklorne prireditve beograjskega ansambra »Kolo« in zagrebškega »Lada«.
Ob stoletnici rojstva znanega dubrovniškega pisatelja Ivana Vojnoviča so odprli v okviru dubrovniških poletnih iger razstavo »Življenje in delo Ive Vojnoviča«, razstavo uporabne umetnosti Hrvatske in razstavo sodobne jugoslovanske umetnosti.
Dubrovniške poletne Igre so še enkrat potrdile velik ugled, ki ga uživajo, in pokazale, de so ena izmed največjih jugo* slovanskih kulturnih manifestacij.
ST. 207 — 8. SEPTEMBRA 1937 > SLOVANSKI POBOCKVKLEC 7 Id. 3
Arabski posvet
Nemirni položaj na Srednjem vzhodu, ki je v zadnjem letu močno vplival na vso sve-Tovno politiko, bo zavzemal tudi znatni del letošnjega zasedanja Generalne skupščine. Vrsta vprašanj, ki so na dnevnem redu tega zasedanja je neposredno ali posredno vezaja na arabski svet. Razumljivo je torej, da se hočejo predstavniki arabskih držav pred zasedanjem posvetovati o posameznih vprašanjih, uskladiti svoja stališča in pripraviti dokumentacijo, s katero jih bodo branila.
Priprave za Generalno skupščino bodo torej glavna tema sestanka političnega komiteja Arabske lige, ki se je včeraj začel v Kairu. Zaželeno je bilo, da bi države članice na tem sestanku zastopali njihovi zunanji ministri, vendar bo-?~a od teh zastopana is dva: egiptovski in sudanski, vsi drugi so ostali doma in posla-v Kairo svoje namestnike ali pa pooblastili veleposlanice svojih držav v Egiptu. Vzrolc gotovo ni podcenjeva-e kairskega sestanka temveč bolj verjetno nesoglasja med . osameznimi državami udeleženkami in nemiren položaj doma.
Z ozirom na veliko število •r. pomembost arabskih vpra-' rj, o katerih bo tekla raz-■ •ava na zasedanju General-
- e skupščine, bi bile arabske -zave zelo zainteresirane, da
bil za predsednika letoš-ega zasedanja izvoljen liba-■onski minister Charles Ma-k. Kako pridobiti zadostno e vilo glasov za njegovo iz-clitev, bo tudi eno od vpra-:nj kairskega sestanka. Kair--:i sestanek bo torej neke ■ste strateški posvet na kate--m si bodo arabski diplomati '. zdelili vloge za širšo akcijo ned državami azijsko-afriške :upine in drugimi članicami :~'ZN, na katerih podporo računajo.
Vzporedno z vprašanji, ki se liceja zasedanja Generalna skupščine pa bodo arabski diplomati v času svojega bivanja v ZDA skušali urediti tudi nekatera druga pereča vprašanja. zlasti vprašanje odnosov ned ZDA in Sirijo, -as
Blaokpool
Letošnjemu kongresu bri-■anzkih Trade Unionov posvečajo veliko pozornost, skoraj bi rekli — večjo kot sicer. V r avnem gre za dvoje izredno vodnih vprašanj:	najprej za
•5 nos britanskih sindikatov čo vladne politike Macmilla-ove vlade, drugič pa za sta-šče sindikatov do notranjepolitičnih in gospodarskih načrtov laburistične stranke.
Vse kaže, da bodo britanski sindikati ostro obsodili seda-
- io politiko konservativne vlade, ki si prizadeva zavreti naraščajočo inflacijo z zamrzovanjem plač in mezd medtem ko ni nobene prave kontro-
e nad dobički in dividendami. Vlada se bori proti inflaciji s finančnimi ukrepi, ki pa v prvi vrsti prizadevajo delavstvo in nižje sloje, se pravi, da zvrača breme na ramenu delavstva. Prav teko niso sindikati nič kaj navdušen i za gospodarsko politiko, ki jo namerava vlada izvajati nasproti integracijskim načrtom na evropskem kontinentu. Be-van je proti tem načrtom že sprožil ostro filipiko v svojem listu »Tribune«; glavno njegovo opozorilo je veljalo brezposelnosti, do katere bi utegnilo priti, če bi vlada ne ukrenila vse potrebno in zaščitila britanske industrije pred konkurenco s kontinenta.
Drugi problem je načrt vodstva laburistične stranke o postopni nacionalizaciji britanske industrije. Kaže, da trenutno še ni prave enotnosti med sindikalnimi voditelji o pravilnosti take politike, čeprav je na drugi strani opaziti nagnjenje večine sindikatov k tem načrtom. To pomeni, da bi sindikati podprli laburistično vlado, če bi le-ta prišla pri prihodnjih volitvah na oblast, in to zlasti pri izvajanju daljnosežnih posegov v britansko gospodarstvo. To bi utegnilo pomeniti, da je v britanskih Trade Unionih prevladala »leva struja«; ta ugotovitev pa ima še drugo plat. Prav voditelji sindikatov se bojijo, da bi znalo preveliko navdušenja za radikalne ukrepe v gospodarstvu odvrniti del volivcev, ki sicer glasujejo za laburiste, pripadajo pa srednjim slojem in jim je ljubša »zmerna politika*.	-9tc
VICKY SPREMLJA NEMŠKE VOLITVE
Izjava fialllarda ameriški televiziji — Egiptovsko-irancoski razgovori odloieni — Delodajalci nočejo nadomestiti izgube belgijskim delavcem — Gospodarska delegacija na Kitajskem — Pineau v Peruju/ ki je prepovedal vstop Aižircem — Tunizijski protest v Parizu
NEW TORK, 8. sept. (AFP) Francoski minister sa finance Felix Gaillard Je v intervjuju c zastopniki ameriške televizijske družbe »Columbia Broadcasting Sistem« razložil napore francoske vlade za zboljšanje gospodarskega položaja v državi. Po navedbah Gaillarda *® vlada, da bi ublažila inflacijski pritisk, drži logičnega načrta, po katere nt bi hotela zadržati eksoanzijo francoskega gospodarstva in ra zvijtl zunanjo trgovino ter jo postaviti na nove temelje. Hkrati je odločena obdržati cene in mezde na sedanji višini. Vse te težave se bodo dale prebroditi, če se bodo za to zavzeli vul.
Francoski minister za finance je izjavil da je ameriška gospodarska pomoč pomagala Franciji premagati težave, ki so nastale kot posledica druge svetovne vojne. Hkrati je izrazil prepričanje, da je Francija sposobna sama zadostit- svojim lastnim potrebam.
Iz Pariza poročajo, da so bila ustavljena pogajp.nja med francoskimi in belgijskimi zastopniki o odškodnini 50.000 belgijskim delavcem v francoskih podjetjih, kj jih je prizadela devalvacija franka. Belgijski zastopniki go na pobudo svojih sindikatov zahtevali, da jim Francija iaplača odškodnino za izgubo, k-; jo imajo, ker je francoska vlada za 20 odstotkov znižala vrednost franka. Zvedelo pa se je, da je francoska delegacija ponudila samo 15 odstotkov odškodnine, in sicer tako, da bi polovico plačali delodajalci. Le-ti so to odklonili. Zato sta se delegaciji danes razšli. Poročajo, da bodo stvar izročili »strokovnjakom v ponovno proučitev«.
Iz Ženeve poročajo, da so bili razgovori z egiptovsko delegacijo o finančnih, gospodarskih in kulturnih vprašanjih pred štirimi dnevi prekinjeni in da se za zdaj ne bodo nadaljevali. Egiptovska delegacija izraža mnenje, da bo Francija verjetno ugodila zahtevi Egipta po reparacijah za škodo, ki jo je imel ob anglofrancoskeim napadu na to državo.
Danes je prispela v Peking delegacija 16 visokih francoskih
tehničnih strokovnjakov iz raznih industrijskih vej. Delegacija se želi pogovoriti o možnostih za tesnejše sodelovanje med Francijo in LR Kitajsko ter proučit,, tehnične potrebe Kitajske v okviru izvajanja drugega petletnega plana gospodarske graditve.
Francoski minister za zunanje zadeve Christian Pineau, ki .je na turneji, po državah Latinske Amerike, je prispel v Limo. glavno mesto Peruja. Pineau potuje po državah Latinske Amerike, da bi .pred zasedanjem'
Generalne skupščine a tamkajšnjimi funkcionarji proučil alžirski problem in druga vprašanja; ki zanimajo obe strani.
Perujska vlada je prepovedala dvema voditeljema alžirskega narodnega gibanja, k; se mudita na pot; po južnoameriških državah vstop v državo, češ da sta hotela »izzivati nerede«.
Tunizijska vlada je-danes odločno protestirala pri francoski vladi proti včerajšnjemu vdoru francoskih čet čs.z alžirsko ozemlje na tla Tunizije. Blindi-raue enote francoskega armadnega zbora »pomirjenja« so vdrle v Tunizijo in streljale na tunizijske obmejne enote ter ubile sedem tunizijskih vojakov. Pariz je namreč uradno obtožil Tunis ter M ».roko, da se »vmešavata v notranje zadeve Francije S tem, da dajeta alžirskim upornikom zavetje in vojaško pomoč«. Včerajšnji vdor francoskih čet spravljajo v zvezo s "temi obtožbami.
VI	‘
C.ERNjANV, Š>
— Gospod komercialni, ret ne vem zakaj bi kdo hotel biti socialni demokrat, saj se nam vendar
take dobro godi!?
KONEC ZASEDANJI AMERIŠKEGA KONGRESA
Nasprotujoči komentarji
Predsednik Qsenhower je razočaran, ker Je kongres občutno znižal proračunske izdatke, zlasti kredite za pomoč tujini, ter ni sprejel zakonov, Id jih je predlagala državna uprava
Basso dvomi
Član vodstva italijanske socialistične stranke dvomi, da bi socialisti lahko sodelovali s krščanskimi demokrati
RIM, 2. septembra. (Tanjug) Član vodstva italijanske socialistične stranke Lelio Basso je izrazil danes stališče svoje stranke do sodelovanja s krščan sko demokratsko stranko, ki je postala v zadnjem časa glavni predmet polemike med italijanskimi strankami.
NEWTOHK, 2. septembra (Tanjug). Sklepi pred kratkim končanega letošnjega zasedanja ameriškega kongresa, ki je - trajalo, sedem mesecev, so povzročili nasprotujoče si komentarje. Eisenhover je izrazil ra zočaranje, ker so odobrili le majhen del njegovega zakonodajnega programa in so v sprejetih predlogih izvedli resne spremembe. To stališče je podprlo samo 5 liberalnih senator jev in več vplivnih 7iewy»rških in washingtonskih časopisov, ki tudi sicer podpirajo ameriškega predsednika.
Njihovo nezadovoljstvo izvira Po splošnem mnenju pa si je iz dejstya. da je kongres kongres s tem. da je sprejel pr-vzlic velikemu Eisenhowerjeve-’ vi zakon o zaščiti državljan-
V uvodniku socialističnega glasila »Avanti« izraža Basso dvome, da bi bilo mogoče sodelovanje med socialisti in krščanskimi demokrati v vladi, češ da bi bila za tako sodelovanje potrebna korenita sprememba politične usmerjenosti krščanskih demokratov, in sicer na zares demokratičnih; temeljih. Takšni spremembi pa Se po navedbah Bassa odločno upirajo »tiste klerikalne in kapitalistične sile, ki vodijo krščansko demokratsko stranko«. Sedanjega političnega položaja v Italiji ne bo mogoče rešiti s sporazumom med vodstvi, pač pa »samo s potrpežljivim ln vztrajnim delom, usmerjenim h katoliškim množicam, ki jih je treba po eni strani prepričati, da je demofcrščanska politika po svojem bistvu protidemokratična, po drugi strani pa nakazat; možnost sodelovanja s socialisti. ne da bi se odrekli verskim čustvom«.
Sodelovanje med krščanskimi demokrati in socialisti j« postalo osrednji predmet razpravljanja italijanskih strank, odkar je generalni tajnik krščanske demokratske stranke Fanfani izrazil novo stališče do zveze demokristianov z ostalimi
strankami -po volitvah. Fanfani zagovarja stališče, da se mora politika klerikalnih političnih sil v Evropi usmeriti k sedelo-, vanju s socialističnimi strankami. ki bodo v prihodnosti najmočnejše politične aile.
mu uspehu na lanskih volitvah vidno znižal proračunske izdatke, zlasti kredite za pomoč tujini. da ni sprejel zakona o olajšanju vpeljevanj a. 'graditvi novih šol, pristopu ZDA k organizaciji za mednarodno trgovinsko sodelovanje, odstranitvi restriktivnih predpisov o delovnih odnosih in priznanju' večje pomoči drobnim in srednjim gospodarskim podjetjem.
'skih pravic, vendarle zagotovil prostor v zgodovini. Cepirav so bili sprejeti zelo mili prisilni 'ukrepi za zaščito volilne pravice temnopoltega prebivalstva, je pomen zakona predvsem v tem, da so bili prvič v ameriški zgodovini sprejeti predpisi za zaščito osnovnih državljanj-skih pravic. Imenovana Je posebna federalna komisija, v ministrstvu za pravosodje Je
Pet milijonov etiopskih volivcev Je Izmed 2000 kandidatov izvolilo 250 članov spodnjega doma — Volitve so bile povezane z izrednimi
težavami
ustanovljen oddelek za proučevanje problemov plemenske enakopravnosti, na vseh področjih javnega življenja pa so bil; predlagani ukrepi za izvajanje omenjenih ukrepov.
Nihče pa ne jemlje resno znižanja državnih Izdatkov za okroglo 5 milijard — od 72 na 67 milijard dolarjev — ker menijo. da bodo izdatki ostali na isti višini kot prešnja leta. Večina le-teh, se pravi okrog 60%, je namenjenih za vojaške potrebe. Čeprav so bili krediti za pomoč tujini znižani zamili-jardo dolarjev — od 4,4 na 3,4 milijarde — so vladni krogi nezadovoljni ne Zaradi znižane vsote, pač pa zato, ker niso bili sprejeti predlogi o dolgoročnem podeljevanju kreditov. Vlada je zahtevala, da se v poseben sklad za priznanje posojil namesto brezplačne pomoči za gospodarski razdaj id«*« oddeli pol Jmstejarde, prihajanji letT pa po 750,- miti Jonov, dolarjev, kori-, greš pa-je privolil Samo n* 300 milijonov dolarjev za to leto.
Kongres ni sprejel zahteve, naj bi se krediti za vojaški del pomoči odobrili za več let naprej, pač pa je bil samo za to.
da neizkoriščene vsote prenesejo na prihodnje leto. Tako se je brez- haska končala doslej največja debata o obsegu in značaju ameriške pomoči tujini.
Največ nezadovoljstva pa je vzbudil vidni poraz liberalnih kril obeh strank v kongresu spričo povečanega vpliva . konservativcev. Pravijo, da se padanje Eiseinhowerjevega vpliva ne izraža toliko v obsegu zavrnjenih zakonskih predlogov kot v tem, da "So" bile v sprejetih predlogih izvedene zelo resne ' spremembe. Pravzaprav sta po- . večala svoj vpliv senator Knowland, vodja republikanske desnice, ki $e z bojem za položaj guvernerja v matični državi Kaliforniji nekako pripravlja za strankinega predsedniškega kandidata v letu 1960, ter senator Johnson iz Texasa. kateremu mnog; pripisujejo^ namen, da. bp . nastopil ko* derrioteratski predsedniški kandidat.	'...
V mednarodnih vprašanjih je bil kongres kot prej skoraj enoten, ker je odobril ameriško doktrino za Bližnji vzhod in 200 milijonov dolarjev za njeno izvajanje.
ADIS ABEBA, 2. sept. (UP) Včeraj *o bHe v -tej pnstoH afriški kraljevini prve volitve v zahodnem stilu. Volivci so volili med dva tisoč kandidati, za katere po večini nikoli niso ničesar slišali. Izvoliti so morali kandidate za 250 mest v spodnjem domu parlamenta, toda glavno zanimanje ni bilo usmerjeno toliko k izida splošnih volitev, kot v som poskus. Pet milijonov ljudi je dobilo voliln o pravico v državi z 19 milijoni prebivalcev, od katerih Je 99»/« nepismenih. Nad tri milijone Undi se je še vpisalo v volilne sezname.
Najnovejše vesti in dogodki • v »SLOVENSKEM • POROČEVALCU«
Spričo velikega odstotka nepismenosti so posebni problemi, zvezani » tem. odvrnili pozornost od volilnih vprašanj in samih kandidatov, od katerih so morali nekateri napravit; težavno dvodnevno potovanje v divja planinska področja.
Volilno pravico imajo državljani, ki so dovršili 21 let. so E':c~-ci po rojstvu in 'niso bili obsojeni ali kako drugače izgubili državljanske pravice.
Glasovnice na volitvah bodo imele namesto imena fotografijo kandidata. V volilni seznam se volilni upravičenec lahko vpiše z odtisom palca ali a podpisom.
Dve sto petdeset poslancev, ki bodo čez mesec dni zavzeli svoja mesta, bo izvotljenih za štiri leta. Predvolilno kamapntjo so vodili kot neodvisni, ustanovili Pa bodo politično stranko, ko bodo postali člani parlamenta. Njihova naloga bo, da bodo •prejel; letni- proračun, uredili zakonske predloge ;n ratificirali sporazume ter kraljevske pro-klamacije.
Cesar Halle SeJassie bo tudi _	v prihodnje’ imenoval Člane se-
Za drugih 90% so organizirali nata in vlade, kakor določa predavanja z ilustracijami. etiopska ustava iz leta 1954.
Kandidati morajo biti stari 25 let, imeti morajo premično premoženje v vrednosti nad 410 dolarijev in »nepremično premoženje« v dvakrat tolikšni vrednosti.
Med mani kot deset odstotkov volivcev, ki znajo brati in pisati, je vlada razdelila brošure, v katerih je pojasnjen ustroj jn mehanizem volitev.
TELEGRAMI
MANILA — Filipinska vlada Je dobila od svetovne banke posojilo 25 milijonov dolarjev za gospodarske namene.
TOKIO — Meteorološka postaja v Oseki je dognala, da je vsebovalo deievje, ki je padlo v nedeljo, 4.404 radioaktivnih enot na minuto. Domnevajo, da izvira od atomskih eksplozij v mesecu maju.
MOSKVA — Kitajska parlamentarna delegacija je iz Finske prispela v Moskvo, kje bo stala nekaj dni.
HELSINKI — V Helsinke je prispela delegacija Sejma LR Poljske, ki bo ostala nekaj časa na Finskem.
PEKING — Minister za zunanje zadeve Mongolske ljudske republike Šodnomin Anarzid Je poslal predsedniku Varnostnega sveta ZN brzojavko, v kateri prosi za sprejem Mongolije v Združene narode.
LONDON — Na velikem letalskem mitingu v Farnboroughu bodo predvajali nekaj zadnjib tipov teledirigiramh izstrelkov in raket. Izstrelki imajo mnogo manjši akcijski radij kot. medcelinski in jih lahko izstrelijo z zemlje, ladje ali letala.
BONN — Zahodnonemškl predsednik Heuss in kancler Adenauer sta v načelu sprejela povabilo Maroka za obisk.
LONDON — Britanska potniška letala Comet, ki so jih bili pred tremi leti vzeli iz prometa, ker so se večkrat zapovrsti ponesre-biH. bodo čez 14 dni spet redno vozila nad Londonom in državami Srednjega vzhoda, prevažala pa bodo samo blago in pošto. Nova serija potniških letal tega tipa pa bo v prometu šele leta 1959.
NEW DELHI — Sovjetska zveza je baje ponudila Indiji novo posojilo IM milijonov rubljev za industrijski razvoj Indije. Ponudbo v tem smislu je prinesla sovjetska delegacija,vki se »nudi v Delhiju.
Korak čez Pireneje
V zadnjih mesecih je bBo čutiti na obeh straneh Ptrene- pomembno pa j« bilo stališč«
jev ,to je s francoske in ipons ke strani, napore, da bi prlMo do zbližanja med obema državama. Pred nekaj dnevi se je
španske vlade do izgona sedanjega maroškega sultana Moha-
zgodilo, da je eden izmed vodilnih ljudi francoske diplomacije meda V. leta 1953 Takrat Špa-— državni sekretar v francoskem zunanjem ministrstvu Mauri- ,^3 ttj	zakonitosti	teče Faure — prvič v četrt stoletja prekoračil Pireneje. Množice  . . „	„	 ,
r.™ i, ...Ul » »n	%	SS
nistrom Castiello.	paše iz Marakeša, da bi se iz-
Razlogov za t* prvi korak na	Arabščina	je	bila	obvezen	Debili	neprijetnega	suverena,
poti k zbližanju je več. Toda	predmet v	šolah in	niso ravnali	Španija je takrat bistro preče-
glavni razlog je brez dvoma	z njo kot	s tujim	jezikom. V	nila	položaj'in ai * to	svojo	po-
položaj, ks ga Španija uživa v	francoskih	šolah je	arabščina	tezo	pridobila	prijateljev	v
arabskem svetu. 2e po strmo-	vejala kot tui	jezik.	Najbolj	ara^-^em svetu	in seveda	na-
glavljenju monarhije v Španiji na vrhuncu revolucionarnega navdušenja Je bilo slišat* glasove o ustanovitvi Andaluzijske republike, kjer bi v šolah poleg španščine poučevali tud; arabščino in dovoljevali tudi muslimansko bogoslužje. Takrat je v Madridu nekaj časa deloval urad. ki se je imenoval konzulat Andaluzije. Seveda s to zamislijo ni bilo nič. ker je bila v bistvu separatistična, toda vse skupai je le obujalo medle spomine na Zahodni ka-lifat, ki je bil strmoglavljen v enajstem stoletju.
Francova Španija povsod in ob vsak* priložnost; poudarja da je prijateljica Arabcev in da se bori za njihove interese Dejstvo je. da »o Spanci v svojem delu Maroka vodili liberalnejšo politiko kot Franco«!.
m
VAH\ 7A
w . * *■»' "* **;
klonjenost izgnanega sultana, k« se je pozneje vrnil na prestol.
Medtem pa je Španija na vso moč gojila prijateljske ati-. ke s poglavarji arabskih držav. Španski zunanji minister je skupaj z vidnim španskim' ori-entalisfom obiskal prestolnice arabskih držav na Srednjem vzhodu in utiral pot za sklenitev kulturnih in gospodarskih sporazumov. V Španijo so bili povabljeni' številni arabski voditelji: pokojni jordanski kralj Abdaluh, iraški kralj Fejsal, maroški sultan, kralj Ibn Saud. generalni sekretar Arabske lige ter prav tako pred kratkim jordanski kralj Husein, ki je prišel na obtsk v Španijo iz Turčije.
Znano je. da Francija ni mogla odpustiti Francu njegovega zavezništva s fašistično osjo med vojno. Toda časi so ae precej »prememili. Danes je v arabskih očeh Francija menda največji sovražnik in ta h krčevito prizadeva, da bi si obdržala ali pridobila prijatelje, kjer je le mogoče. Francija noče ostati osamljena tik pred alžirsko debato v Generalni skupščini Združenih narodov. Zato j« Pineau. francoski zunanji minister, odpotoval na obisk v države Latinske Amerike in v ZDA. zato je Maurice Faure — med drugim —prekoračil Pireneje in ee v San Se-bohtionu sestal g španskim zu-
nanjim ministrom. Gre za pridobivanje prijateljev oziroma vsaj.-nevtralcev. Ze lani Pineau ni imel povoda, da bi se pritoževala nad stališčem Španije v OZN do alžirskega vprašanja. Ce bi letos Španija podprla francosko stališče in- če bi se Pineauju poerečilo pridobiti na svojo stran države Latinske Amerike — kdo ve? Morda *e bo Franciji ponovno posrečilo nevtralizirati" arabski blok, kakor se ji je posrečilo lani.
Francij« tudi upa. da se bo Španija, čeprav hoče ostati izrazito prijateljeko razpoložena do arabskega sveta, močneje opredelila za »zahodno stvar«, ker se boji tafco imenovane komunistične nevarnosti na Srednjem vzhodu. Toda to še ni v*e.
Faure je znan kot pobomik evropskega gospodarskega sodelovanja' in politike evropske integracije. Zato je bilo govora tudi o gospodarskih vprašanjih, ki posebno zanimajo Francijo ln Španijo. V tej zvezi je ' Faure govoril s ipan. zun. ministrom o posledicah ukrepov francoskega finančnega ministra Gaillarda oziroma o devalvaciji franka, čeprav se temu izrazu v Francij,- previdno izogibajo. Gre namreč tudi ža španske delavce v Franciji, ki jih je ta ukrep prizadel.
Po mnenju opazovalcev je bile težišče razgovorov na tako Imenovani Zahodni' Sahari. Faure je baje vneto zagotavljal
Spancem, da bo skušala Francija skrbno paziti tudi na maroške interese, da ne bi bilo nikjer razloga za kako trenje. Toda, če so Francozi mislili, da bodo Maročani to plat razgovorov mirno prezrli, so se zmotili. Zakaj glasilo m»v»oške stranke Istiklal »Al Alam« je zapisalo:
»Maroko »e ne bo pustil vplivati po tajnih sporazumih, sklenjenih med Francijo in Španijo. Obe državi, ki sta nekoč vsilili svoj protektorat nad Marokom, sta skušali skleniti tajen sporazum' in pri tem določiti skupno stališče do Maroka. ki je odločen osvoboditi saharska področja, še v njuni interesni sferi. Maroška vlada je izrazila svoje stališče v izjavi maroškega zunanj ega ministra. v kateri je rečeno, da Maroko ne bo priznal nobenih sporazumov, ki so bili brez vednosti Maroka tajno sklenjeni med Španijo in Francijo.«
Faure je po razgovorih v San Sebestianu izjavil med drugim tole: »Govorili smo o prihodnosti. Nismo govorili o preteklosti.«
Morda zato, ker bi bilo o preteklih špansko-f rancoskih od-nošajih neprijetno govoriti, in morda zato. ker je sedanjost v Alžiriji preveč mučna. Za prihodnost pa lahko vsaj človek upa. da bo boljša, kot je bila preteklost 'in kot je sedenj ne*.
grajskem sejmu, se je ustavil arhitekt Slako Stupar iz Novega Sada, ki se predvsem bavi z notranjo ureditvijo stanovanj.
»To je tisto, kar sem iskal«, je dejal, ko je videl okusne lestence te tovarne.
Tovarna ustvarja prav tako najširše sodelovanje in stike s potrošniki, zlasti v času sejmov in razstav. Ko razstavlja svoje izdelke, se seznanja z okusom občinstva. Na ta način zbira mnenja ne samo o izdelkih, namenjenih našemu trgu, temveč tudi o izdelkih, ki gredo izven Jugoslavije, zlasti v zahodnoevropske države, kjer je zanje veMbo zanimanje.
Tovarna stekla v Hrastniku je na beograjskem sejmu razstavila tudi veliko izbiro izdelkov iz stisnjenega svinčenega stekla, Ti izdelki so podobni kristalnim, razlika je samo v tem, da jih hrastniška steklarna izdeluje s stiskanjem in ne z brušenjem. Druga prednost teh izdelkov je v tem, da je njihova cena za 70 % manjša kakor cena izdelkov iz kristala, čeprav so po svoji estetski obliki po-,vsem podobni kristalnim.
Po zaslugi takega poslovanja je dosegla tovarna pomembne proizvodne uspehe, na beograjskem sejmu pa zbujajo njeni izdelki stalno pozornost obiskovalcev, ki se zanimajo zanje in vprašujejo, ali gre za jugoslovansko ali tujo tovarno.
Investicijska banka je nedavno delno odobrila sredstva za rekonstrukcijo tovarne, kar ji bo omogočilo povečanje proizvodnje z novimi modernimi potezami. Tovarna, ki je stara skoro že celo stoletje, ima kvalificiran in izkušen kader.
I. S,
Soli za uporabno umetnost v Ljubljani.
»Mnenja smo«, nam je dejal zastopnik tovarne, »da je sedanja tipizirana razsvetljava s kroglami neestetska in sl prizadevamo,' da hi dali nove oblike našim lestencem in zadovoljili estetskemu okusu naših kupcev. Prednost teh naših lestencev je tudi v tem, da morejo brez kakšnih posebnih sprememb zamenjati sedanje neokusne krogle v naših stanovanjih. Zato je tudi med našimi arhitekti-inte-rieristii veliko zanašanje za te oblike.
Ko smo se raztovarjali z zastopniki tovarne pred razstavljenimi predmeti 'na beo-
Dan po priključitvi Slovenskega Primorja k FLRJ — leta 1047 — j« pričela v Ložah na Vipavskem delovati nižja kmetijska šola. S poukom so pričeli v stari graščini iz 16. stoletja. Od tistega' časa je dala ta prepotrebna šola že -328 absolventov. večinoma iz Slcven-•kega Rrimoija, ki se danes že uspešno uveljavljajo kot kvsli-ficErani delavci na državnih in zadružnih kmečkih gospodarstvih, kakor tudi kot napredni kmetje na zasebnih kmečkih poaesfcvfii.
Se do nedavnega Je na Gornjem Vipavskem prevladovalo
mnenje, da zaradi fourje ta kred
hi primeren, za gojenje zelenjave in drugih vrtnin. Sola pa je s svojim, vrtom, ki ji daje lepe dohodke, dokazala, da so bila taka mnenja zgrešena. 3aj je njihova vrtnarija že tretje leto od ustanovitve aktivna.
04» .uspešni pomoči strokovnjakov te šole, h katerim prihajajo kmetje Po nasvete. pa tudi sami radi stopijo do kmetov. da jim pomore jo, dozorevajo bolj in bolj pogoji večji ‘razmah, vinogradniško-sad-jiarške proizvodnje, ki je poleg živinoreje glavna kmetijska pa-noga.
Tafco že rajonizirajo vinogradništvo in sadjarstvo, ter bodo obnovili okoli 300 ha mareličnih plantaž, približno toli-
ZA6REBSKA KRONIKA
ZOPET NESREČA NA AVTOMOBILSKI CESTI. Ne mine skoro dan, d ase ne bi na avtomobilski cesti pripetila nesreča. Vedno je krivda šoferjev, ki prenaglo drve ali pa ne spoštujejo prometnih predpisov. Novo nesrečo je zakrivil voznik kamiona podjetja »Ilova« iz Grubišnega polja, ki se je ob kraju ceste zaletel 11 km daleč od Zageba v drveči avtomobil »Ford« 'hotela »Jadran« iz Tučepa. Ranjenih -je bila pet potnikov, oba avtomobila pa sta se popolnoma razbila. Škode je nad 3 milijone dinarjev.
Hotel »International« s 400 posteljami. Te dni je na vogalu Ulice proletarskih brigad in Mirama rsk-e ulice zelo živahno. Pripravljajo novo stavbišče za zgraditev največjega hotela v državi »International«, ki bo imel 10 nadstropij in 400 postelj. Hotel bodo zgradili ob novi cesti, ki bo vezala središče mesta od Trga kralja Tomislava do novega velesejma onstran Save. Po svojih napravah in udobnosti bo to eden izmed najsodobnejših hotelov v državi in bo mnogo odpomogel dosedanjemu pomanjkanju hotelskega prostora v Ziirebu med velikimi prireditvami in manifestacijami.
Po prometnih prekrških v Solo. Zagrebška prometna milica se po-shižuie raznih sodobnih metod, da
bi poučila voznike raznih vozil, zlasti skuterjev in bicilclov. Ko zakrivi tak voznik kak prekršek, prejme povabilo. S strahom, gre v prometno milico v pričakovanju slabega, najmanj pa da bo plačal večjo kazen. Naleti pa na presenečenje. Fouče ga, včasih pa mora priti večkrat ob 'določenem času k pouku, da ne bi kiSil prometnih predpisov. Torej . namesto kazni v šolo.
Nova piramida na Sljemenu. V kratkem bodo začeli n* sljemenu graditi 46 m visoko moderno piramido, ki bo služila za televizijo, ultrakratko valovno telefonijo, metereologijo, pa seveda tudi za planinske in turistične namene, ker bo imela veliko teraso z restavracijo, za oddih in lep razgled. Piramida bo imela moderne naprave in izredno arhitektonsko obliko. Zgradili jo bodo na kraju sedanje železne piramide, ki so jo postavili k IMS. Pred to Je bila lesena, zgrajena 1.1*77, prej pa so zgradili še 1. ISTO majhno, ki .so jo imenovali — čardak (stražnl stolp). Najnovejša bo dograjena prihodnje leto, do nje pa je že zgrajen del žične železnice. V načrtu Je tudi .zgraditev velike žične želežhlce, Kakršno imajo na Pohorju, s kabinami in U bo voslla od vznožja prav do nove piramide.	-bič
Osemletni na—d hrušk kmetijske tele v Ložah, ki je dal letos lep pridelek
v hladilnice
 	I	I	ga- To, kar vidim, pa si sku-
flffcfll Til I |	.	šam čimbolj zapomniti, ker
III lil I I II I I	I	mi bo vse v življenju mnogo
S I— % I I I* I I	iiM§^;	fr* A koristilo. V tovarni se trudim,
1 la.1 I I | | I I	|B	da bi bili z menoj zadovoljni,
I lllll I II I I	~lHr	H	‘ŠH	toda boji™ da mi vedno
■■	ne uspe. Sicer se zaenkrat, še
j9Hniso pritožili, moja skrb pa je, hnsično pa vendarle spregovo- 3%	da^ ne bodo-c
»Tega, kar vam bom pove-	najraje imel, je komaj slišno
dal, ne razumem preveč do- ,	dejal: »Moped!« Hitro pa je
bro, ker imam dobro mamo,	nadaljeval: »Za gotovo ga bom
ki skrbi zame in za mojo se-	dobil, ko bona star 18 let. Ta-
strico — dvojčico. Oče mi je	ko mi je obljubila mama in
namreč pred leti umrl. Sam* ,	' kar mama reče, tudi drži. Fro-
sem že nekajkrat o tem raz- .	dala bo malo parcelo, ki jo
mišljal, pa mi ne gre vkup	imamo; jaz dobim moped, se-
Nekaj dni po tisti nesreči.	91x3 1)3 &valni stroj. Ta tri
zadnji, ko sem rešil Miša, me	\	leta» kolikor mi jih manjka do
je srečala njegova mati, M je,	^	osemnajst, pa bodo pri učene vem kje, zvedela, da sem	n ju, delu in zabavi tudi hitro
jaz tistL ki je fanta potegnil	~........;	minila.«
iz vode. Dejala mi je, zakaj prav gotovo druge štiri mate- Tako je razpletal svoje mi-sem ga sploh rešil in da bi ga re, če bi zanj vedele, našle ali skromni fantič Vinko, ki je lahko pustil v Ljubljanici. To drugačne besede hvaležnoJtd. petim otrokom rešil življenje, me je tedaj močno zabolelo in	x	x x	In ker fant do danes za ta va-
rečem vam, da še danes ne O svojih načrtih Vinko rad lika dejanja še ni prejel no-morem razumeti teh besed. Ne pove; raje, kot o petih reše- bene pohvale, razen ljubečega gre zame, gre za šestletnega nih otrokdh, ker meni, da se to pogleda svoje mame, ko Ji je Miša, ki je za las ušel smrti.« sliši preveč bahavo. Res, Vin- pripovedoval o rešenih, naj
Tudi nas je presenetilo, ko ko je skromen fant. Sedaj se mu bodo te skrromne vrstice je Vinko pripovedoval O Mi- uči pri ključavničarjih in stru- zahvala nas vseh in vseh ti-ševi materi, toda s prepriča- garjih, ker bi se rad obojega stih staršev, ki jim je rešH njem ano mu dejali, da bi izučil: »Rad hodim na delo, otroka.	x	8b
moral brcati in migati, če se nisem želel preveč nalokati slane morske vode«, nem je med smehom pripovedoval Vinko. No, tedaj je' splaval in od tedaj se tudi zelo rad koplje.
»Zal nobenega od petih fantičev ne poznam niti po imenu, razen zadnjega, ki vem da je Mišo, več pa tudi o njem ne.«	....
»Torej ti za pet rešenih otrok doslej še nihče ni dejal hvala? smo ga vprašali. Začudeno se je zazrl z modrimi očmi v nas in odkimal z glavo. »Kako le, otrok nisem "poznal, ti pa najbrž 'tudi mene ne. Razen tega pa otroci o svoji nezgodi verjetno doma niso pripovedovali ...«
Hotel nam je še nekaj povedati,, toda beseda mu je v ustih zamrla. Vprašali smo ga, pa je le odmigal z glavo;
• »TEDENSKA TRIBUNA« # v Ljubljani že v sredo # popoldne I
C tfL 7 SLOVDSU P0K0CBT1LEC / st. 207 — 3. septembra isot
S8«»W
počitniškega življenja.
Starši, otioci in šota
Trikot: otrok — dom — šola Je dandanes v ospredju zanimanja vzgojiteljev, ki vedo, da se neprestano prepletajo vzgojni vplivi staršev in učiteljev. Oba načina vzgoje se dopolnjujeta in skupno pomagata k rasti otroka v zrelo osebnost. 2e davno je premagano mehanicistično gledanje, da so otroci kot kos lesa, ki ga je možno poljubno oblikovati. Otroci so zares kot iz gline, toda vsak cel njih je samostojno malo čudo. To, kar enim ugaja, je na j vezja muka za druge. Njihovi značaii se odražajo na raznih področjih in odtenkih. Ene veseli učenje, druge umetnost, tretje šport v širokem pomenu besede itd.
Iz bogatega gradiva, ki ga 1a zbrala letošnja spomladanska anketa o učencih osnovnih šol, priobčujemo podatke, ki govorijo o tem, kako se starši zanimajo za napredovanje svojih otrok v šoli.
ZANIMANJE STARŠEV
ZA ŠOLANJE OTROK
Začetek osnovnega šolanja Je obenem začetek sistematičnega uvajanja otroka v družbeno disciplino in v delo izven doma. Nalogo, ki so jo imeli dotlej pretežno starši, prevzame šola kot družbena ustanova. Toda le -ta ni uspešna, če ji ne pomagajo starši. Pri tem je potrebna njihova vzgojna in učna pomoč. Vzgojna načela staršev se morajo ujemati z vzgojnimi načeli šole, sicer pride do škodljivih posledic za otrokov moralni razvoj. Dobro to vidimo na primeru telesnih kazni, ki so. v šoli povsem opuščene in jih vedno bolj opuščajo tudi starši.
Starši morajo pomagati otrokom tildi pri učenju doma. Ta pomoč je seveda različna in gre od nadzora ter priganjanja k učenju do skupne predelave šolske snovi.
Vse oblike sodelovanja staršev s šolo lahko spravimo pod naslov: Kako se starši zanimajo za šclanje svojih otrok. To ne obsega samo zanimanje doma, temveč iudii aktivno spremljanje šolanja prek udeležbe na roditeljskih sestankih, razgovore z učitelji, posvetovanja z vzgojitelji, zdravniki itd.
V aj^eti je pilo postavljeno vprašanje: Kako se starši ali drugi strokovni vzdrževalci zanimalo za nieso-vo napredovanje v šoli. Pri tem sta bili mišljeni ofce obliki, ki se prepletata. Učitelji so imeli možnost izbrati med naslednjrai odgovori:	za-
dc strto, premalo in nič. Nekateri starši se zelo zanimajo za »voj e otroke; vzgojitelji pravijo, da ccjo preveč. Vsi pozitivni primeri so bili uvrščeni v eno skupino, ker niso promblematični Drugo skupino sestavljajo starši, ki se sicer zanimajo za napredovanje svojih sinov in hčera, vendar premalo, da bi imelo to zanimanje vzgojni vpliv. V tretji skupini »o starši, ki so malomarni in topi ter jih prak-tčno nič ne skrbi, kako izdelujejo njihovi otroc.
Podatki za ljubljanski okraj, (brez kočevskega), kjer je okrog 22.000 učencev od 1. do 4. razreda osnovne šole, so razkrili naslednjo sliko:
Učitelji menijo, da lahko rečemo za tri četrtine otrok, da »e njihovi starši zadostno zanimajo za njihovo šolanje. To je prav gotovo ugoden rezultat, vendar ne smemo pozabiti, da so med podatki za ves okraj vključeni tudi podatki za mesto Ljubljano, kjer je zanimanje zaradi mestnih razmer ugodnejše.
Za četrtino otrok pa ao ugotovili, da se starši zanje zanimajo premalo ali nič. Tisti, ki zanje velja druga ugotovitev, tvorijo petino, poslednji pa 0"'» ali po številu okrog 1.300.
Zaenkrat še ni mogoče reči, iz katerih družbenih skupin eo
otroci, katerih starši se ne zanimajo za njihovo šolanje. To bo pokazala šele nadaljnja obdelava podatkov za vso Slovenijo.
Podatki za ljubljanski okraj so dali odgovor na še dve podrobnejši vprašanji: Ali se starši btlj zanimajo za šolsko napredovanje sinov ali hčera in ali se bolj znimajo za otroke v nižjih kot v višjih razredih.
Tisti, ki pričakuje, da se sta-.-..: .»-•tj /animaio r.a fan a. r
je zmotil, ker anketni podatki kažejo, da je 7l«/» učencev in ker' 79% učenk, za katere se zadostno zanimajo. Treba bo počakati še na številke az drugih krajev, da bo-mo videli, ali to drži za vso Slovenijo.
Obratno iz dosedanjih podatkov ni vidno, da bi se starši bol; zanimali za manjše otroke ket za starejše. Tisti, ki jih zanima šolanje, so enako skrbni za mlajše dn za starejše.
N.B.
Zelo lepo pleteno obleko bomo napletle za dečka. Nosi Jo lahko brez puloverja. Na gumbnice pri hlačkah pripnemo svileno bluzo in obleka je za vroče poletne dni-.
Ce imaš volno, katere 20 pentelj meri 8 cm nasnuj za prednji del puloverja 90 pentelj in pleti za rob 4 cm eno levo, eno desno. Sedaj dodaj porazgubljeno v eni vrsti 8 pentelj ter pleti v vzorcu desno tja, levo nazaj. Pii višini 16 cm — računano od nasnutka — snemaj za rokavni izrez. Snemaš na obeh straneh po 5, nato v naslednji vrsto dve in še v naslednji vrsti eno pentljo. Pleti dalje do sredine in dosnuj še S pentelj, ki jih pa pleteš sem in tja desno za rob. Na vsake 4 cm napraviš gumbnico na tem robu. pri ifl. em višine merjeno od Gumbnico pleteš tako,, na naj- nasnutka snemaj na obeh stra-prej podpleteš 3 pentlje, nato 3 neh za rokavni izrez. Snemaš snameš in pleteš dalje do kon- najprej 4, 3-krat po eno pent-ca vrste. V naslednji vrsti nad ij0. Pri 13. cm višine, merjeno snetimi pentljami dosnuješ 3 0d rokavnega izreza začneš pentlje in pleteš dalje. Pri vi- snemati za ramo. Snemaš na šini 9 cm merjeno od snemanja vsaki strani po 5 pentelj in to za rokavni izrez, snemamo za g krat, ostanek 18 pentelj sne-vratni izrez. Snemi najprej 16 maš v eni vrsti.
garnitura za dečka od 3. do 4. leta
Se nekaj dni
potem pa spet šola
pentelj naenkrat, nato še 3, 2, 2, in še 1 pentljo. Pri višini 13 cm od rokavnega izreza merjeno, snemaš za ramo po 5 pentelj v vsaki vrsti. Sedaj pleteš še drugo polovico na isti način, toda brez luknjic. Za zadnji del nasnuj 90 pentelj in pleti za rob 4 cm visoko, eno levo, eno desno, nato dodaj porazgubljeno v eni vrsti 4 pentlje in pleti desno tja, levo nazaj.
¥ i?FSIIfi)g©§0s@Om
Čeprav so Jesenske modne kolekcije manj zanimive od spomladanskih, ki naj bi nakazovale modno smer vsemu tekočemu letu, so vendar težko pričakovane. Svet ženske mode zahteva vedno sveže ideje, ki se pozneje odražajo morda samo še v neki inspiraciji prvotnega modnega diktata, imajo pa vendar svoj vpliv tudi v modnem svetu preproste ženske garderobe. Francoske modne kolekcije so vedno pomenile Izvor svežih -idej, ki jih je predčasno z modno Spionažo ali pa pozneje preko francoskih modnih magazinov in revij v udri meri osvojil ves svet. Zadaja leta pa z razočaranjem ugotavljalo Francozi sami kot vsi tleti, ki jim pomeni francoska modna smer neki vzor. da Parts izgublja vrednost modnih izvorov. Čeprav ima naziv »pariška obleka* Se vedno svojo ceno, Je to morda bolj posledica modne
©e
Moš m©
tradicije, podprte z velikim številom francoskih modnih časopisov in modnih hiš. Neenotnost pariške mode, ki jo opazimo že v tistih najbolj znanih pariških modnih hišah ne podpira niti enotnost modnih diktatov manjših francoskih kro-jačnic. Seveda je tudi moda veleblagovnic spet nekoliko dru
krila narj bo prilagojena postavi, njenim prednostim in hibam.
Kaj narekuje vrhunska pariška moda? Se vedno ohlapne, ob telesu drseče kroje oblek, še vedno odstopajoče ovratnike, ponovno klobuke, ki so potisnjeni na čelo in prek ušes, pa čevlje, bi so koničasti in sp.eti a sponko in gumbom. Seveda
riška modna kolekcija ta pomen, da nam daje sveže ideje, ki v naši garderobi -postanejo manj vpadljive, posebne pa vendar še sveže, nas letošnji pariški modni diktat razočara. Ob koncu moremo vendarle reči: V pariškem modnem svetu. letos nič novega«. D. P.
Rokav: Za rokav nasnuJešSO pentelj in pleteš 1 desno 1 levo 4 cm, nato dodaš porazgubljeno v eni vrsti 10 pentelj in pleteš dalje desno tja, levo nazaj. Na vsaki strani dodajaš na vsaka 2 cm po 1 pentljo in to 7-krat. P Pri višini 28 cm, merjeno od | nasnutka snameš za rokavni' izrez. Najprej snameš g pentlje, nato pa v vsaki vrsti po 1 pentljo na obeh straneh 20-krst, nato pa po po dve pentlji v vsaki vrsti, da ti ostane ie 18 penteM Te snemaš v »oj vrsti
Pas n okrasek okoli vrata: Nasnuj zanj 90 pentelj in pleti desno tja in nazaj 7 vret, mehko snemi in ga naši) na predaj; del puloverja.
Za ovratnik nasnuješ 70 pentelj; na vsaki strani pleti po .8 pentelj sem in tja desno, ostale pa desno tja, levo nazaj. Pred petimi pentljami na obeh stra-. neh, dodajaj v vsaki vrsti samo tja grede po 1 pentljo. Pri-2. cm od nssnutka merjeno dodajaš na vsakih 5 pentelj 1 pentljo po celi pletilki. Pri višini 9 cm od nasnutka pa pleteš sem in tja desno čez ves
ovratnik 9 vrat, nato snemaš v
eni vrsti.
Za hlačke nasnuj 80 pentelj in pleti za rob eno levo eno desno 2 cm. V naslednji vrsti 20 pentelj od roba napravi gumbnico čez 3 pentlje, pleti naslednjih 34 .pentelj, napravi zopet 34 pentelj, nato gumbnico čez 8 pentlje in nato še 20 pentelj. Pleti dalje zopet čez vse pentlje 2 cm visoko, da imaš rob 4 cm. Sedaj dodaj v eni vrsti porazgubljeno 12 pentelj, da imaš skupno 92 pentelj in pleti desno tja, levo nazaj. Pri višini 18 cm, merjeno od«nasnutka, snemaš na obeh straneh po 1 pentljo, 1 krat pa 2 pentlji, pri vsaki vrsti tja grede menjaje. Pri 22 cm, merjeno od nasnutka pa v sredini začneš z dodajanjem. Dodajaš v vsaki tretji vrsti po 1 pentljo, eno podpleteš brez dodajanja in zopet naslednjo pleteš z dodajanjem. Pri drugem dodajanju pa pleteš prvo pentljo tako, da dodajaš, nato tri brez dodajanja in naslednjo z dodajanjem. To delal tako dolgo, da imaš v sre-
i »jn	C,-n	v?« p-en^Tie
njem. Sedaj snameš vse pentje naenkrat, ko dosežeš višino 28 cm. Ko so hlačke zašite ob hlačnicah, nabereš 80 pentelj na pletilko in pleteš eno levo, eno desno za rob nato pa rahlo snameš.	 Martina
MadeSe s knjižnih platnic od- * str sni mo s bosnlbažno krpo, ki smo Jo namočili v čistem alkoholu, v katerega smo poprej zmešali malo beljaka.
Madeže od črnega vina moramo najprej očistiti s superoksidom, nato pa z razredčenim amonija-kom; potem Jih izperemo v čisti vodi. Ce pa so madeži še sveži, držimo zamazani del pod tekočo vodo, nato pa nanj nakapajmo nekaj kapljic mleka, ki se mora počasi npiti v blago. Tako namočeno blago izpostavimo soncu. Večkrat tudi pomaga, če madež namočimo s čistim alkoholom. S svilene obleke pa odpravimo sveže vinske madeže tako, da Jih poškropimo s sifonom, nato pa mesto, kjer Je madež, tako dolgo počasi brišemo vse dotlej, da madež izgine.
gačsa kot diktat manjše kon-	grobim	obrisom	letošnjega
fekcije. Na ta način dosežemo izbor toliko modnih migljajev, da • težavo izberemo pravega.
Ce hočemo določiti za mi pomembno pariško aorist je letošnjo jesen najznačilnejše skrajšanje kril. Pretekla leta vedno nekoliko krajše krilo je postalo sedaj že toliko kratko, da to opazimo. Takšna modna novica ni pomembna, njena važnost pa postane večja, če pomislimo na to, da bodo zaradi enostavnost; te »novosti«, krile verjetno tudi pri nas kmalu zdrknila samo še pod koleno in že bomo morali opozarjati kakšna naj bo dolžina kril. da obdržimo sorazmerje med životcem in krilom- Naj-pravilnejše bi bilo sicer vskla-denje z italijansko modo. ki še vedno propagira. razmeroma dolga krila in modo, ki je nekako splošno obveljala: dolžina
pariškega modnega diktata nismo izčrpali. ' Sledi mnogo. majhnih »novosti« ali bolje re. čeno posebnosti. Takšen kraj obleke, da je zadnji del ohlapen, sprednji pa oprijet oz. stisnjen a pasom. Temu kroju, ki ga propagira predvsem ena izmed znanih pariških modnih krojačnic. pripada poseben kroj rakava, Zadnji del je kimono krojen, sprednji na vši-t. V sredini živo tka našiti žepi, niso nobena posebnost, vendar jih leto« precejkrat opazimo. Se vedno niti dolgi, niti tričetrtinski rokavi ,se ponavljajo tudi v letošnjih modelih. Jfa ta način je težko pri vseh tako posebnih modelih odkriti nekaj novega, izvirnega. Skoraj vse smo videle v kolekcijah prejš-nih velikih modnih revij in prav malo srno. osvojili in vnesli v našo vsakdanjo žensko garderobo. In če ima za nas pa-
Neizkušenim kuharicam
Ker smo prejeli v uredništvu v hamo vedno v vrelo juho tUt Pre zadnjem času nelcaj prošenj mla- den Jo nesemo na mizo. Ce Mb
MATI Z ŽIVČNIM OTROKOM: Slične pojave .bolečin, čeprav pri njih ne moremo ugotoviti kakih bolezenskih sprememb na prebavilih niti ne kakih dletalnlh na-
?ak, si tolmačimo z neko bolestno ivčno vzdražljlvostjo. Ta živčna zdraženost je svojska otrokom, ki so tudi sicer jako vzdražljlvi. Taki otroci se hitro utrujajo pri vsakem duševnem naporu, stalno vreščijo, čeprav brez pravega vzroka, tn na splošno hitro menjavajo svoja razpoloženja. Slabo spe, ker jih pri spanju moti vsak dražljaj, pa tudi sicer so bodisi
5ri Igri ali pri delu težko zbrani i jun vsak dogodek v okolici
rl posledica njegovega vzburljivega okolja, posebno pa ravnanja s strani živčno razrvanih staršev. Je otroka treba za določen čas odstraniti Iz njegovega kvarnega okolja ter njegovo vzgojo ln nego prepustiti potrpežljivim in izkušenim vzgojiteljem. Razumljivo Je, da moramo takega otroka skrbno negovati in pravilno hraniti, vendar pa je nadvse važno, da otroku uredimo zdravo vzgojno okolje ln ga tako spravimo na važno življenjsko pot.
dih gospodinj za podrobnejše nasvete pri kuhanju, jim bomo danes ustregli z nekaj osnovnimi nasveti, M Jih običajno ne najdejo v kuhinjskih knjigah.
Recepti, ki jih objav« amo»v našem listu ustrezajo po količini za 4 osebe. Vendar pa skuha včasih kuharica tudi jed brez recepta in bomo navedli količino po-sam ene Jedi za eno osebo. Krompirja za prikuho račnnamo na osebo po 4 srednjevelike, rit v Juhi eno pest, za rižoto 3—l polne pesti, makarone kot prikuha 1« dkg, za makarovo meso 15 dkg na osebo. Ce delamo palačinke. damo na osebo osmino litra moke in četrtino litra mleka, za koruzne žgance vzamemo osmino litra koruznega zdroba in prav tako četrtino litra vode.
Naj vam navedemo še, koliko časa |e treba kuhati razno sočivje ali peči meso: sveže zelje 2 uri, glavi časti ohrovt, špinačo, cvetačo in gobe pol ure. rumeno kolerabo tricetrt ure, kumare in paradižnike 20 minut, kislo zelje poldrugo uro. Ce je zelenjava zelo mlada ali če Jo pred kuhanjem razrežemo, porabimo tretjino manj časa, kot smo na-edll. Razno meso pečemo:	zrezek 1*
minut, piščanca eno uro,- zajca poldrugo uro, gos dve uri. govor dino dve nrl In pol, ovčje stegno 3 ure, telečje stegno 2 uri. svinjino do tri ure, majhne ribe IS minut, večje ribe četrt ure. Naglo pečeno meso Je mnogo krh-kejše In okusnejše, če že osoljeno in popoprano obltjemo z oljem in pustimo neka! časa stati. Golaž obdrži lepo barvo in Ima boljši okus. če mn dodamo papriko In paradižnik šele proti koncu kuhanja.
Za vse omake ali Jnhe uporabljamo vedno mehko moko. nikdar ostre. Dobra omaka Iz prežganja Je gotova v 15 minutah. Za močnate Jedi pa noorabljamo vedno ostro moko. jušne vložke zaku-
damo v juho prej, se razkuhajo, postanejo premehki in skalijo Juho. Svež kruh prav lahko razrežemo s nožem, ki smo ga pomočili v vrelo vodo ter ga nato hitro obrisali, prav tako razrežemo sveže pecivo.
Ako se prismodi zelenjava ali juha. Jo moramo takoj preložiti, oziroma preliti v drugo čisto posodo ter nato dalje kuhati. Ce se nam jed presoli .položimo vanjo srebrno ŽHeo in jed ie nekaj časa pustimo, da vre. V posodah Iz aluminija nikdar ne tolčimo sne-. ga, ker se nam ne bo nikoli napravil popolnoma gost. in bo postal umazano siv. Ce kuhamo v tak« posodi kavo ali čaj, izgubita svojo neravno barvo Ce kuhamo v aki *'n1jantem loncu neolupljen krompir, sčasoma lonec popolnoma počrni. V vročo polos-
od vrača pozornost udejstvovanja.
od začetega
Bolečine okoli popka pri vašem otroku so posledica živčne vzdraT-IJivostl. Neredni in nesmotrni nvčnl impulzi spravljajo črevesje v nesmotrno in krčevito gibanje, kar povzroča otroku bolečine. Te vrste bolečine izžarevajo nato v popek ln njegovo okolico.
NEKAJ
JEDILNIKOV
hamo v trdo, Jih olupimo ln sre- Guljaž Is gobic: Na masti ln žemo na tanke resine. Na suro- slanini pražimo' čebulo in pride-vem maslu prepražimo sesekljano nemo na kocke zrezan krompir.
Tudi pogostno ispraznjevanje na pol tekočega blata je posledica Živčne razdraženosti črevesja. Bla-
tako ljubko obleko, zlasti če šele gremo na dopust k morja
to je redko, ker zaradi pospešenega preboda skozi debelo črevesje ni moglo posrkati odvečne tekočine.
Otroci, ki kažejo kakršnekoli znake živčne vzdražljlvosti, se v poznejši dobi nagibljejo k raznim telesno duševnim motnjam. Te motnje, ki jih imenujemo tudi nevroze, se kažejo lahko v noč-1 nem mokrenju v posteljo, v zadrževanju blata, v kašlju na živčni podlagi itd.
Prav zaradi tega bolestno živčnega reagiranja na zunanje dražljaje Je potrebno, da vzgoji otroka in ureditvi njegovega okolja »nsvetlmo največjo pozornost. S -aklm otrokom moramo ravnati po aačelih duševne higiene, to je s ■osebno ljubeznijo in prizanesljivostjo. Zato bi starši In drugi v otrokovi bližini nikakor ne smeli živčno sami popustiti, kar pa se žal vse prepogosto dogaja. Ce je takšno oUnJo otroka v veliki me-
čebulo, prldenemo kumare in poper ter pokrito pražimo. Nato naredimo prežganje iz surovega masla, prldenemo žlico smetane, vendar naj ostane gosto. Potem namažemo skledo s kislo smeta-KOSILO: Sadje — Krompirjevo no. denemo vanjo plast kumar, kroglice — Kumare v solati — nato plast jajc ln to ponavljamo. 260 din.	dokler	vsega	ne	porabimo.	Povrh
Krompirjeve kroglice- dva kilo- namažemo s smetano in spečemo, grama krompirja, s dkg masla, KOSILO: Juha Iz stročjega fi-sol. Debel krompir olupimo, lzre- gola s rižem — Rezine z breskva-žemo iz njega drobne kroglice, mi — 21S din.
Jih denemo v razbeljeno maslo, Juha |s stročjega fižola z rižem: pustimo nekaj časa pokritega. Krožnik na rezance zrezanega finale pečemo odkritega 36 minut gola skuhamo in ga odcedimo, ter ga potresemo s drobno soljo. Posebej skuhamo četrt litra riža
Eci 	—----------------------   -	  -	—	-	-
očiščene, zrezane in prevre te lisičke ali druge gobe. Vse opražimo, zalijemo s vodo ln parimo pokrito. Ko je mehko, potresemo z moko. solimo ln zboljšamo s kislo smetano.	...
VEČERJA: ocvrta telečja jetra
— Solata — tee din.
KOSILO; Goveja Juha s frltan
— Pečene ribe — Solata — 260 din. VEČERJA: .Marelični 'emokl —
Sodni sok — iee din.
KOSILO:	Polpeti	—	Korenjev
pire s krompirjem — Sadje — ISO din.
- Polpeti: Porabimo goveje meso, ki smo ga kuhali prejšnji dan v juhi. — Korenjev pire s krom-
VE CERJA- Risi blzl — Mešana v 2 in pol litra vode. Ko riž vre solata — ne din.	m minut, prldenemo fižol, in ku- -
KOSILO: Paradižnikova Juha — hamo vse skupaj ie minut. Nato pirjem; Korenje operemo, skuha Pečeno telečje srce — Žličnik! napravimo prežganje In mu pri- . *"» *“	**	«trgainlku;
- m dln’	denemo sesekljano čebulo in pe-	„ JE-!
Telečje srce: Srce pretaknemo terRJJ. Zalijemo ga s vodo in olupi^n.na ko«k«zrezan s slanino, nasolimo, potresimo s prldenemo rižu in fižolu. Juho Pjr- V «»««1 razgrejemo surov stolčenimi dišavami ln llmonlml osolimo ln kisamo	“*•»•» Rrtdraem* »““JJ’ •,£?£
lupinicami ter spečemo hitro ru-	Rezine s breskvami. Kruh na- Jen« g«**« stlačen	*Me
meno. Nato	ga	potresemo	s mo-	režemo na pol cm debele rezine	peteršilja In	ščep popra,
ko. Ko še	ta	porumeni,	pride-	ln Jih ocvremo v masti lepo ru-	VEČERJA;	Kruhki — Jogurt	ali
neme 4 žlice	kisle smetano ln	meno ter posipamo s sladkorjem,	sladko mleko — 166 din.
malo moke	s	Vsako rezino debelo obložimo z	Kr u h k 1:	Cra ali ržen	kruh
VEČERJA:	Pražene kumare a borovnicami, ki smo lih ie prej narežemo na tanke resine. Jih
'trdo kuhanimi Jajci — 236 din. stisčii« in sladkali.	namažemo s surovim maslom ter
Kumare s trdo kuhanimi Jajci:	VEČERJI: Mlečn« riž s cimetom obložimo s paradižnikom m zele-
Kumare olupimo, nastrgamo, oso- - Marelični komnot — ise dtn. no papriko, ki jih narežemo na llmo, ožmemo, polijemo s kisom KOBILO:	Guljaž Iz gobic — tanko rezine ln v obliki rožice ter
la sope* ožmemo. Stlrl jajca sku- Makaroni — Sadje — 226 din. Jih posolimo.	Z.	O.
čeno ažl emajlirano posodo ne smemo nikdar naliti mrzle vode, da emajl ne razpoka in se ne začne krušiti. Pri praženju ali pečenju nikdar ne uporabljajmo emajlirane posode, temveč le aluminijasto ali še bolje železno.
In Se. če se v kuhinji opečemo, prenehajo bolečine šele tedaj, kadar do opekline ne more zrak. Zate ne pomagajo voda in mrzli obkladki prav nič, opekline namažemo z mastjo in obvežemo.
Z. G.
Z#* zimsteo shrambo
Sedal poskrbimo da bomo čimveč vložile za zimo. Povrtnina, katero nameravamo konservi-rati v patentnih kozarcih in kuhati v sopari, mora biti vedno sveža ln dobro osnaiena. Ako moramo povrtnino, katero želimo konservirati, lupiti ali razrezati. jo moramo po olupljenju do vlaganja v kozarce vložiti v rahlo slano vodo, da obdrži prvotno lepo barvo. Prea vlaganjem v kozarce je treba povrtnino nekaj minut pariti ali pre-vreti v rahlo slani vodi. Prej oparjena ali malo prevreta povrtnina se bolje drži, je mehkejša, kakor neprekuhana. Kuhanje pa je seveda odvisno od trdote povrtnine. Po kuhanju jo stresemo na rešeto in hitro prelijemo z mrzlo vodo, da se hitro ohladi in odcedi. Sele popolnoma ohlajeno vlagamo v kozarce, zalijemo s slano ali okisano vodo, 'kakor Je predpisano za posamezne vrste povrtnine) ter jo skuhamo pri toploti, predpisani za razne vrste zelenjave.
Za slano vodo potrebujemo približno 1—2 žlici soli.
Zelenjavo, ki Jo nameravamo uživati kot solato, zalijemo s kisom, kateremu smo primešale polovico slane vode.
Cas kuhanja se računa od trenutka. ko Je doeegla voda toplino 166 stopinj Celzija, kakor je predpisano za steriliziranje povrt-nin.
Za zelenjavo, za katero je določeno ponovno kuhanje čez dva ali tri dni. tega nikar ne opustimo, da se nam ne bo maščevalo.
KUMARICE V KISU
Manjše, enake in zdrave kumarice operemo, zbrišemo in vložimo v kozarce. Vmes po okusu vložimo nekaj malih paprik — feferonov. Kumarice pokrijemo s koprom, listi višnje in vinske trte.
Posebej zavremo vinski kis. ki ga malo razredčimo z vodo, primerno osolimo, dodamo šalotko, cel poper, lovorjev list in malo na koleščke zrezanega hrena. Kis popolnoma ohladimo ter ga nalijemo čez kumarice toliko, da stoji vsaj za prst nad njimi. Na koucu dodamo kisu noževo konico galuna za 4—5 llterskl kozarec (dobiš v lekarni). Kozarce nepredušno zapremo ln shranimo na hladnem in suhem prostoru.
Tako pripravljene kumarice niso prekisle, so lepo trde In se zelo-lepo drže. V začetku bo postala tekočina malo belkasta, toda to naj vas ne plaši, ker so sama lepo izčisti.
Vse kozarce, v katerih hranimo zelenjavo vloženo v kisu, moramo večkrat pregledati. Ce se kle čez nekaj tednov posuši, ga dolijemo, toda vedno le prevzetega la popolnoma ohlajenega.
Hz. / SLOVENSKI P0B0CEV1LEC / ST. 207 — S. SEPTEMBRA 1937
1
Na Kočevskem je precej zemeljskih površin last splošnega ljudskega premoženja. Pretežno večino teh zemljišč upravlja kmetijsko gozdarsko posestvo v Kočevju, nekaj kmetijsko posestvo »Snežnik«, vse ostalo pa druga posestva !n občinski ljudski odbori. Precej zemljišč splošnega Ljudskega premoženja zaradi dajanja v zakup ni naj-
■ bolje izkoriščenih. Ta zemljišča dajejo večinoma v enoletni zakup in tisti, ki jih obdelujejo, stremijo le za tem. da bi čim več pridelali. Marsikje tudi nimajo pravega vpogleda nad zemljišči splošnega ljudskega premoženja, zaradi česar si nekdanji lastniki ali pa sosedi prilaščajo del« teh zemljišč.
Te razmere je treba vsekakor
Nova trgovina v Kranju
V soboto so odprli novo mo-tI<’rno trgovino — poslovalnico »Slovenija-šport« iz Ljubljane. Otvoritve so se udeležili številni gostje, med katerimi so bili predsednik ObLO Kranj Vinko Kafner, glavni tajnik republiške trgovinske zbornice ing. Miloš Vehovar ter zastopniki podjetja »Slovenija-šport« iz Ljubljane.
Mesto Kranj je glede sodobno u.r€jenih trgovin prav gotovo med zadnjimi industrijskimi siedišči v Sloveniji. Zato pome-
Podjetje je uredilo trgovino s pomočjo občanskega ljudskega odbora, z lastnimi sredstvi ter z razumevanjem republiške Trgovinske zbornice. Kranjčani in okoličani si žele le to, dia bi ■podjetje s primernimi cenami in s s-r^idno it i ; ° b se-' "	-=-
lo k izboljšani preskrbi prebivalstva s potrebnimi izdelki tako, da ne bi bili Kranjčani, žal, vse preveč navezani na nakup podobnega blaga v Ljubljani.
mm
mmmm
f:.;-
-r - £ •
Notranjost trgovine »Sloveaija-sport« v Kranju.
čimprej urediti. Kolikor je mogoče, naj bi se zemljišča splošnega ljudskega premoženja priključila obstoječim kmetijskim posestvom in zadružnim ekonomijam, tam kjer so večje površine, bi lahko ustanovili zadružna posestva, zadruge pa naj bi na teh zemljiščih uredile predvsem nasade sadja in jagodičevja- Res je, da bi bilo pri tem precej težav zaradi razdrobljenosti zemljišč, toda z arondacijo bi se nedvomno dalo marsikaj doseči. V nobenem primeru pa ne bi smeli dopuščati. da bi bila zemljišča, last splošnega ljudskega premoženja, tudi v bodoče slabo izkoriščena ali pa celo neizkoriščena.
V Karlovški dolini je več deset hektarov zemljišč last splošnega ljudskega premoženja, toda čeprav imajo v Karlovicj kmetijsko zadrugo, ta ni dovolj storila, da bi bila ta zemljišča čimbolj izkoriščena. Več takih zemljišč je tudi v okolici Velikih Lašč, Roba in drugod. Z zemljišči splošnega ljudskega premoženja sedaj dobro gospodarijo predvsem na Turjaku, kjer je is nekaj časa zadružno posestvo. Res je, da so nekateri občinski ljudski odbori storili v tem poSledu že precej, toda zaradi nezadostnega zanimanja niso dosegli zaželenega uspeha. Cas je že. da se prične na teh površinah obdelava pod vod-t-^m kmetijskih zadrug.
<®r)
Kovne
Po novi šolski reformi bodo v ravenski občini tri osemletke. in sicer dve na Ra.vnah, in ena na Prevaljah. Osnovne Sole pa bodo imeli na Strojni. Ze-ienbregu. Kotljah, Lešah Jamnici in Lokovici. Tudi vnaprej bo delovala 5e popolna gimnazija na Ravnah.
v::-:-:-:■:
‘ * ljmrrrrrrn.  -
| * * » * * «
Središče Kočevja
Kratke iz Ptuja
Kako napreduje gradnja mostu? Od otvoritvenih del na novem dravskem mostu je minilo komaj 14 dni. Kljub temu pa so začetna in pripravljalna dela v polnem teku. Delavci podjetja »Tehnogradnje* iz Vuzenice so doslej postavili več barak za pisarno, stanovanja delavcev in tehničnega vodstva. Uredili so tudi skladišča in ra®ne delavnice. Zbetonirali so potrebno število orjaških betonskih sider za nad 35 metrov visok žerjav. Postavili so tudi transformator z električnim omrežjem. Cez Dravo so razpeli jekleno žico za brod ter postavili lesen mostiček za brod do roba nasipine v strugi reke. Ptujčani so pri pogledu na graditelje optimistično razpoloženi, saj jim je sedaj jasno, da bo most končno vendarle zgrajen in izročen svojemu namenu. Podjetje »Tehnogradnje« je priiznano podjetje, ki je 5e vedno izpolnilo vse pogodbene roke in vzpostavilo na vsakem gradibšču odlično organi-
n: nova. sodobno urejena trgovina za Kranj prav potrebno in nujno osvežitev. Ta trgovina, ki ja prav v središču Kranja, bo tudi sicer izrednega pomena za me .-opoiu. -- j jč ime-]	:e	'P**?vip-?r»ort« do-
slej na Gorenjskem le posloval-
Knribcr
mladinsko letovišče Rdečega križa mariborskega okraja v P d na tu na otoku Krku je pred kratkim odpotovala že peta izmena otrok. V vseh letošnjih i7rr*snEih 'oo tu letovalo nad 800 šolskih in predšolskih otrok. Letos so namreč prvič uporab-l;sl: tudi dva nova encmadstrop_ na paviljona, ki ju je zgradil EK. Poleg tega ima Rdeči križ iz Maribora v Ponatu še eno lastno zgradbo, bivši hotel, ki so ga preuredili in povečali. Se letcs nameravajo začeti z gradnjo tretjega paviljona in ambulante. Otroci se v prijaznem letovišču zelo dobro počutijo. Vr; tisti, ki so letovali v četrti izma-:. *-> T.-sdilj povpr®A->o za dva kilograma.	—nko
ama
j0
To in ono m Jesenic
za-cijo dela s potrebno mehanizacijo. Zato pričakujejo, da bo Podjetje mo»t zgradilo pred določenim roksom.
• -
Kritično stanje ptujske gimnazije. Poslopje ptujske gimnazije ne ustreza več svojemu namenu. Zgradili »o ga za okrog 400 dijakov, medtem ko obiskuje gimnazijo danes okrog 1000 dijakov. Že ta številčna primerjava nam pove, da so razmere nemogoče. Razen tega imajo star inventar, ki bi ga morali zamenjati. Risamico in knjižnico morajo uporabljati za učilnice. Prav tako imajo premalo profesorjev, ki so zelo preobremenjeni tudi z izven-šolskim delom. Učijo v raznih jezikovnih tečajih, tečajih za dopolnilno izobrazbo in na ekonomski Soli.
•
VeUlu ftnktsadja delovne sile. V zadnjem poldrugem letu je v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem opaziti veliko fluktuacijo delovne sile. Tako je v tem' obdobju zapustilo
Kaj ovira boljšo proizvodnjo v »Delti.« V tovarni konfekcije »Delta« v Ptuju mnogo razmišljajo o izboljšanju kakovosti svojih izdelkov in o povečanju proizvodnje. Njihova prizadevanja močno ovirajo pretesni prostori in zastarelost strojev, ki so večinoma v precejanj i meri izrabljeni. *Zato so v podjetju pripravili tehnični elaborat za rekonstrukcijo. Z rekonstrukcij-) podjetja bi lahko zaposlili večje število nezaposlenih žena in deklet iz Ptuja in bližnje okolice, povečali proizvodnjo in izboljšali kakovost svojih izdelkov.
Za cesto nam gre
Pred leti, ko so pričeli graditi avtocesto Ljubljana— Zagreb nismo prebivalci vasi Peč, Stare vasi in Duplic najmanj pričakovali, da bomo zaradi omenjene ceste tako grobo oškodovani, namreč, da bomo izgubili svojo prejšnjo cesto, ki je vezala omenjene vasi po najkrajši razdalji. To cesto je presekala avtocesta v dolžini okrog 500 m. Obljubljali so, da bodo zgradili cesto mesto prejšnje vzporedno nad avtocesto, kar bi bilo za nas povsem zadovoljivo. Letos spomladi pa so v zameno zgradili pot drugje> po zelo strmem pobočju, kjer bo pozimi v snegu stalna nevarnost plazov, poleg tega pa neprimerno daljša in vsestransko za zgoraj navedene vasi skrajno neprikladna. Od nas zahtevano cesto se investicijska grupa upira graditi trdeč, da je gradnja predraga, akoravno je bilo v preteklem letu v ta namen že napravljen dobršen del ceste prek močvirja, kakor tudi most čez potok. Res ne vemo, komu bo to koristilo, kakor tudi ne vemo, da je bilo treba porabiti težke milijone za nadvoz pod vasjo Duplice, čeprav bi se d-alo lepše urediti pot za malenkosten strošek. Ne moremo se strinjati, da bi morali zaradi avtoceste izgubiti to, kar smo že imeli dolga desetletja., kakor tudi ne s tem, da je gradnja predraga, saj s tem je bilo računati, in končno, pri tako veliki gradnji se da m-arsikaj prihraniti ob umestni racionalnosti.
Ivan Boh
Videm ob Ščavnici
Nov stanovanjski blok. V prihodnjih dneh bodo v Vidmu ob Ščavnici dogradili nov stanovanjski blok. za katerega je prispeval sredstva občinski ljudski odbor. Sedaj zaključujejo inštalacijska dela. Eno stanovanje v novi stavbi uporablja že zdravstvena postaja za ordinacijo in stanovanje zdravnika ter za potrebe posvetovalnice za matere in otroke.
*
V jeseniški občini so se že začeli pripravljati za volitve novega občinskega ljudskega odbora in občinskega zbora proizvajalcev. Na pobudo Socialistične zveze so se začeli domala že po vseh vaseh in gospodarskih organizacijah predvolilni sestanki. Na teh razpravljajo v volitvah in o dosedanjih uspehih delavskega in družbenega upravljanja. Volivci jeseniške občine bodo volili na 18 voliščih 37 odbornikov. V predvolilni /dejav-ncfrti sodelujejo tud>i žene in mladina.
* * *
Občinski ljudski odbor Jesenic je v zadnjih letih, uspešno reševal vrsto težav. Na Jesenicah so zgradili več stanovanjskih stavb, uredili ceste in sprehajališča, zgradili vodovod, ire-dili cestno razsvetljavo, kanalizacijo itd., še vedno pa niso uspel ublažiti šolskih težav. Tako bi nujno potrebovali prostore za otroške vrtce v novem
naselju v Plavžu, na Hrušici, J av orniku in Koroški Beli. Na ornovni šoli imajo pouk v treh d-jmenah, gimnazijske učilnice pa so povsem zasedene v dopol danskem in popoldanskem času. Osnovna šola je celo v takih težavah, da še ne vedo, če se bo sploh lahko začel pomik v prvem razredu. Zasilne učne prostore bo treba iskati v prostorih opuščenih otoških jasli, čeprav aa to niso primerni. Vsekakor bi morali čimprej pospešiti gradnjo nove oseml&tflce, aa katero so načrti že izdelani, pa tudi lokacija-je že določena in odobrena. Nujno pa bi bilo na Jesenicah zgraditi tudi novo. strokovno šolo.
* * •
Uprava jeseniška železarne Je sklenila, da bo začela pospešeno graditi 3 desetnadstropne hiše, od katerih bo imela vsafca po 40 stanovanj. Doslej je železarna zgradila že nad 360 stanovanj, z novimi, ki bodo dogra-
jena do leta 1959, pa bodo vsaj delno lahko rešili perečo stanovanjsko stisko. 2elezama predvideva v svojem desetletnem planu (do leta 1960) dogradiitev 644 stanovanj.
Jeseniška »Svoboda« je že izdelala program- dela za posamezne sekcije. Posebno vlogo so namenili izobraževalni seikaiji, ki bo v letošnji sezoni priredila ciklus zanimivih predavanj. Predavali bodo priznani strokovnjaki. Poleg tega bodo priredili vi sto tečajev', debatnih večerov in seminarjev. Dramska sekcija bo pripravila več dramskih del, pevci in godbeniki. pa več koncertov. Svojo dejavnost pa bedo poživili tudi lutikarji. Zelo lepe prireditve pripravljajo domala vse sekcije jeseniške »Svobode« za kulturni tedem, ki bo na sporedu sredi novembra v spomin na 50-letnico rojstva Toneta Čufarja.	U.	2.
Pogled na Ptuj
podjetje 250 delavcev in uslužbencev, medtem ko so nanovo sprejeli 463 oseb. Tovarna je najemala potrebno delovno silo mimo posredovalnice za delo. Zaradi takega netočnega poslovanja personalnega oddelka je pristojna posredovalnica izgubila vsak pregled nad odtokom -;n dotokom delovne siie v tovarni. V večini primerov delovne sile niso najemali na podlagi nakazil posredovalnice za delo. Vsekakor bi kazalo raziskovati vzroke take množične fluktua-cije delovne sile.
rebice, fazane, divje race in drugo — pa seveda tudi za zajce in srnjad.
obiskal te dni, ko se zadržujem pozne noči. Mimo oken se spre- Szaparyji iz Murske Sobote.
letavajo divji golobi. Ob zgod- Danes je z njimi,,pomedla zgo-njih jutranjih urah pa slišiš na dovina in v njihovem gradu
v zdravilišču Slatini Kadenci. Na stenah sem videl najrazlič-
frf ^
wmw
' i . V .t ■=r^a#*HS£iSSh>4 U~
V	pomurskem okraju je	or-	nejše lovske motive, fotografi-	bližnjih drevesih značilne klice	sredi velikega parka, kjer so
ganiziranih	v	38 lovsk" dru-	je in ilustracije iz lovskega živ-	fazanov, ki ob prvi zarji kliče-	imeli lasten živalski vrt, ima
Ijenja in življenja divjadi. Ogle.	jo samičke. Te so se zvečer ali	dane* krov pomurski muzej,
da vredna je tudi lovska knjiž-	ponoči porazgubile po gozdu,	kjer si lahko ogledaš razne za-
nica, kjer imajo med drugim	Taki prizori, ki jih vidiš s ho-	nimivostt tudi iz prekmurskega
glasila telskega okna, ostanejo nepo- lovskega življenja. Tiste čase, zabni!	ko »o gospodovali v Prekmurju
Pomurska zemlja pa ni samo plemenitaši, so imeli tod lovi-Zimah^ko1 nrimanikiTr.	rai za Jerebice, fazane, srnjad Sča tudi Bathianiji, v Beltincih
hrane* tud- » n	k™	in drugo divjad. Na tem ozem-	Pa grofje Zichjrji in še mnogi
V minuli zimi so ur^dfli	se	b*vi*o	tudi	z	lovom	div-	drugi. Lovi takratnih bogatinov
jTh”S,h‘™a“ ss ;ih »> ■”«	»*• .nrs £
So nnfclariai;	i„	Iov« v več deset metrov dolge	dolgočasje. Ti so bili med lor
mreže. Ta živi odlov prodajajo	VCfrn skriti v zakloniščih, _ofc
vse letnike lovskega »Lovec« v izvirni vezavi. Pomurski lovci skrbe. v hudih
so pokladali divjadi zrnje in druge priboljške. S krmilnicami rešujejo
pred zimo. snegom, mrazom in lakoto- Tu, na prostranih pomurskih ravnicah je divjačina tega seveda potrebna, saj je tod ostra in strupena zima.
Včasih pade toplomer celo do 30 stopinj Celzija pod ničlo.
Včasih pa se razbesni tudi	...	.	^	,
reka Mura, zlasti spomladi ter murs lovci pa radi obujajo uniči mnogo jerebic in fazanov *P»™ine na čase. ko je bil lov
pomurski lovci drugim lovskim »J1** P* »tali njihovi sluge, 0	družinam	v	naši	državi,	v	de-	^ 80 držali nabite puške.
nar pa Sredo tudi kot izvozno Skupine gonjačev so se tedaj blago za devize. Tako poživlja- Ppdile po lovišču in zganjale Jo pomurski zajci druga lovi- divjad pred puške svojih gošča in osvežujejo kri v krajih spodarjev v tako imenovanem z degeneriranimi zajci. Danes krožnem - lovu. Kadar je prišla so člani lovskih družin le naši divjad v obseg puške. Je sluga ckedovni fljudje- Starejši prek- izročil gospodarju nabito puško
in ko jo je izstrelil, jo je že izročil slugi, ki mu je ponudil puško z novim smrtonosnim
Kljub večjemu posestvu socialno ogroženi otroci! Na področju občine Videm ob Ščavnici je pet otrok, večjih posestnikov socialno ogroženih. Tem otrokom starši zaradi pijančevanja in zanemarjenosti ne nudijo primerne vzgoje, hrane in oblačila. Ti posestniki tudi posestva zelo slabo obdelujejo in so vedno v finančnih teža\’ah. Tudi higiena Je v njihovih hiSah slaba. Otroci so prepuščeni sami sebi, večinoma zaprti v hišah in močno rahitični. Razen tega tudi nekaj delavskih družin kljub otroškim dodatkom in stalnim mesečnim prejemkom ne skrbi za svoje otroke predvsem zaradi alkoholizma.
*
Razpravljali so o kooperaciji. V
Vidmu ob Ščavnici Je bila razširjena seja občinskega ljudskega odbora na kateri so bili navzoči tudi predstavniki kmetijskih zadrug in občinskega atkiva Socialistične zveze Razpravljali so o kooperaciji med kmetijskimi zadrugami in zasebnimi kmetijskimi proizvajalci.
•
Ceste — predmet stalne graje.
Občinske ceste so na področju občine Videm v zelo slabem stanju To ni čudno, sai imajo za okrog 380 km občinskih cest leto« le 617.000 dinarjev. Dvakrat večjo vrednost pa prispevajo prebivalci občine s prostovoljnim delom, prevozi in raznim materialom. V občini uveden krajevni samoprispevek se je pokazal kot zelo pozitiven.
Možnost za Izkoriščanje mineralne vode. V Očeslavcih je izvirek mineralne vode. ki je do svojih sestavinah podobna radenski. Zato se občinski ljudski odbor zanima za možnost ustanovitve posebnega občinskega podjetja, ki bi se ukvarjalo z izkoriščanjem in s prodajo na bližnjem Dodroč-ju. Slatinski vrelec je na zemljišču. ki je last Slatinskega podjetja v Radencih. Zato bo delavski svet tega podjetja razpravljal o predlogu občinskega ljudskega odbora Videm. Ustanovitev obrata v Očeslavcih bi bila precejšnjega pomena, isaj na našem traišču primanjkuje mineralne vode in sedanja slatinska podjetja ne morejo zadostiti potrebam potrošnikov. Na občinskem ljudskem odboru v Vidmu so poudarili, da bi v primeru ustanovitve novega obrata v Očeslavcih ostale lokalne nepisane pravice domačinov za polnjenje vode za svoje potreba ne-izpremenjene.	m.	k.
Vaditeljski lečaj v Zaloščah
V Zaloščah pri Dornbergu se je uspešno zaključil tečaj za' vaditelje društev »Parti^n«, ki ga je -obiskovalo 34 tečajnikov, med njimi 18 deklet iz goriške-ga in koprskega okraja. Tečaj je vodil požrtvovalni načelnik okrajne zveze TVD »Partizan-« Karlo Vončina, ob pomoči še štirih učiteljev za telesno vzgojo z gardskih gimnazij. Tečajniki so se utaborili v podnožju slikovitega grička v bližini reke Vipave in si med drugim pridobili tudi osnovnih veščin v plavanju.
To je bil že 22 tak tečarj na Goriškem, na katerih je uspešno opravilo izpite nad 700 vodnikov. Navzlic temu primanjkuje samo na Goriškem še približno okoli 300 vaditeljev in vaditeljic. V bodoče bo potreba posvetiti izbiri kadra nedvomno več skrbi, in to takega kadra, ki bi ostal za daljšo dobo na domačem terenu. Mnogo vaditeljev in vaditeljic je namreč v zadnjih 10 letih zapustilo svoje vrste zaradi preselitve ■n drugih okoliščin.
ter druge divjačine, zlasti fazanov, ki so na videz nerodne, naivno zaupljive ptice. V pomladnih mesecih gnezdijo fa-zanke ob rokavih Mure. In kadar preskoči razpenjeno valov-je nizko obrežje, uničijo vodni
Naše motorno vozilo drvi po štvih okrog 700 lovce.v. Ti so, raz.egnjemh pomurskih ravni- sodeč po zbranih statističnih cah; iz Hadenec po mostu čez podatkih, premožni športniki.
Muro in nato proti Murski So- Saj je njihova dvonožna in šti— boti. Bogata, plodna zemlja je rinožna živa zaloga ocenjena tod. Te prostrane, zelene rav- na 30 milijonov dinarjev. V Vinice z vmesnimi gozdiči so ide- viščih v skrajnem severu slo- tok°Y'	o^esejo
alen kraj tudi za mnogotero venske domovine živi okrog 20	J	'	*	~	*”
divjad.	tisoč jerebic, nad 150.000 faza-
Prvega septembra se je začel nov in kakih 2S.OOO divjih zaj-lov na jerebice. Lovski rogovi cev. Zato je razumljivo da pri-oznanjajo začetek jesenske lov- čaku.iejo pomurski lovci nestrp-
v revirjih na levem murskem obrežju lastnina in domena raznih madžarskih fevdalcev niihovih prijateljev iz Budimpešte, in drugih ogrskih mest Med ’ te So bili p-’šteti grofje
ske sezone. Tisti lovci, ki jih veseli lov na jerebice. Ulite zdaj v lovišča- Mnoge njive.
nestrpno začetka jesenske lovske sezone-
mnoso gnezd, pokončajo Pa tudi mnogo mladega, še negodnega ptičjega zaroda. Skoda zaradi povodnji je občutna za daljša razdobja. Ob deževnih dobah naraste Mura za Poldrugi meter. Tako se pridruži med
Med najbolj bogata lovišča eovra“n’:ke divjadi poleg lisic
dajejo tem prikupnim pomur skim ravnicam svojevrstno podobo. Ob utripajočem jesenskem soncu je pogled na ajdove njive nepc7aben in očarljiv.
kraguljev, podlasic in drugih tudi zahrbtna reka.Mura.
Svet ob Muri je prezanimiv tudi za nelovca. 2e majhni del
kjer je prešla ®3da_*e_vštejemo Apaško kotlino in lju •	--	—	tomerski okoliš, p0 številu pa
Je najmočnejša Lovska druži-^5 v Padencih. V razgovoru s
pomurskimi lovci se prepričaš, ozemlja med slatinskim zdra-da v revi.rjih ne iščejo žrtev. vilišSem in bližnjim obreijem Po ajdovih^ in drugih nj-ivah trofej in priboljška. Prepričaš reke Mure Je zelo pester in se spreletavajo zdaj tudi tolste se, so to prijatelji drvjadi privlačen, sai prinaša spre-Jerebice. Ob st?r:h Je dorasel jn narave. Lov jih povezuje tu- membo zdraviliškemu gostu že tudi n<5v JerebiMi rod in vsem tf.- s strokovnim tiskom, leno kar v hotelsko sobo. V vejevju tem groze zdai streli iz lovskih sliko in literaturo. Kot zanimiv dreves okoli zdravilišča se pušk. Pomurske ravnice so raj primer navajam Jožeta Fariča spreletavajo' iraznovrstne ptice a* raznovrstno perjad: za je- jn fotografa Bračka, ki sem Ju in ifole od ranega Jntr« do
svincem. V enem samem takem krožnem lovu so razigrane druščine prenasičenih fevdalcev —bile tudi po več sto zajcev. Stari očanci pa pripovedujejo, da niso bili redki lovi, kjer 'je padlo na en sam dan tudi do tisoč In še ve£ dolgouhcev.
Danes pripovedujejo o teh morijah lovci, ko jih zbere lovski rof£ k jesenskemu lovu. Spomini na . morilske fevdalce pa tonejo v pozabo- Ajda cvete in lovski - rog spetr znova vabi v novo lovsko sezono. Številni lovci na obeh bregovih reke Mure hite. v oskrbovana lovila. da razredčijo prebogate planjave In da se naužijejo svežine, ki jim jo nudi ta prelestni obmurski svet. pa tud' zato. da si uteše lovsko strast in • preizkusijo lovske sposobnosti.
Tako Je september s svojim5 jf'i - čari prinesel novega življenj s tudi v pomurska loviSSa.
»«*e SaprnoM«
V Hrastniku so ustanovili prvi društvi (strelsko m žensko) okrog leta 18M. Obe .društvi pa sta bili zelo naklonjeni Nemcem. Sedeža sta Imeli v bivši rudniški restavraciji, kjer so prirejali vse nemške prireditve. Ze ob koncu prejšnjega stoletja pa se je začel narodnostno dramiti tudi naš živelj v Hrastniku, predvsem ko je iupanoval domačin Ferdinand Roš. Zlasti njegovi sinovi so začeli ustanavljati slovenska društva. Za pionirja tega dela moramo smatrati učitelja Miloša Roša. Leta 1902 je ustanovil narodno čitalnico in pod njenim okriljem.vodil prvi pevski in tamburaškl zbor. Poleg tega so nekako v istem času ustanovili tudi več drugih društev. Pri tej dejavnosti so se zlasti izkazali slovenski rudarji.
. To ni ugajalo priseljenim Nemcem in njihovim domačim somišljenikom. ki so hoteli Hrastnik popolnoma ponemčiti. V precejšnji meri se Jim je to-posrečilo v Spodnjem Hrastniku, kamor le prihajalo vse več delavcev iz Nemčije, ki so imeli precejšen vpliv na domače delavce. Bolj zaveden je bil Zgornji Hrastnik s slovenskim rudarskim življem. V Spodnjem Hrastniku so Nemci v tem času ustanovili Se več drugih druStev, leta 1907 pa tudi nemško Solo ln nemški otroSki vrtec. Nemško Solo so v začetku obiskovali le-otrocf nemških priseljencev, pozneje pa so na pritisk kapitalistov začeli pošiljati vanjo svoje otroke tudi slovenski delavci. Bali so se za kruh. Tako se Je ta šola sčasoma razSirila iz dvorazrednice v štlrirazrednico. K sreči pa ta Sola,- ni dosegla zaželenega uspeha.
Narodnostne borbe so trajale v'Hrastniku nekako do leta 1918,. ko so nove oblasti zaprle nemško šolo. V stari Jugoslaviji je bila v njej slovenska dekliški šola. danes pa slušl to nekoliko jresMfc <«■> poslopij« za osnovno šolo v Spodnjem Hrastniku.	V- *»
DflEVIlE VIST
KOLEDAR
Torek, 3. septembra: Darija.
Spomnimo se danes 74-letniee smrti ruskega pisatelja Ivana Ser-gejeviča Turgenjeva. Rojen je bil leta 1818, umrl pa je na današnji dan leta 1883 v Parizu. V svojih povestih ln romanih je slikal predvsem aristokratsko rusko družbo, ki se .polagoma razkraja, slikal pa je tudi preproste ruske kmete. Njegova dela so bila prevedena skoraj v vse evropske jezike.
Namesto cvetja na grob pok. Margarete Tancigove je darovalo učiteljstvo osnov, šole Zgornja Šiška 1.200 din za slepo mladino. Iskrena hvala!
Ob priliki porok na ljubljanskem magistratu pa je bilo poklonjenih 5.000 din za slepo mladino. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Maturantke ljub. učiteljišča iz leta 1922 se snidemo 7. septembra od 17. ure dalje pri Cinkole na Poljanski cesti. Sošolke, obvestite se med seboj.
V ČETRTEK ZVEČER V KRIŽANKE: Slikovit spored izbranih folklornih plesov, ki jih- bo izvajala folklorna skupina »France Marolt« na svojem prvem nastopu v Ljubljani po uspešni turnerji v inozemstvu. Akademski oktet in planšarji bodo obogatili četrtkov program gorenjskih, primorskih. belokranjskih, bunjevških, šumadijskih ter makedonskih plesov s svojimi vedrimi točkami. Prireditev organizira pripravljalni odbor ob 37. zasedanju Komiteja J.Iednarodnega urada za vino. Pričetek ob 20. uri. Vstopnice lahko dobite 4. in 5. septembra od 10: — 13. in 17. — 20. ure pri festivalni blagajni v Križankah. — Vstopnina:	120.	80 in 50 din. V
primeru slabega vremena bo prireditev na Gospodarskem razstavišču.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. BO 7. ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom VIC:
Dr. Jagodič Boris, Rožna dolina c. XV/la. tel. 22-437. V odsotnosti zdravnika, kličite tel. 21-494. Nedeljska dežurna služba v amb. Mirje, Rimska c. 31, teL 21-797 od 8.—14.
Zdravstveni dom BEŽIGRAD:
Dr. Ramšak Milan. Pesjakova 12, tel. 30-889.
Zdravstveni dom SISKA:
Dr. Jezeršek Pavle. Knezova ul. 11. tel. 21-744.
Zdravstveni dom CENTER:
Dr. Dušan Mis, Poljanska e. 15, tel. 31-234. V odsotnosti zdravnika, kličite tel. LM 30-200. Zdravstveni dom MOSTE:
Dr. Juvan Zlata, ZD Krekova ul. 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika, kličite tel. LM 30-300. Preko dneva vršijo obiske po domovih pacientov vsi zdravniki ZD-Moste.
Zdravstveni dom RUDNIK:
Dr. Lobe Franc. Njegoševa 25, tel. 21-541. V odsotnosti zdravnika, kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba le od 18. dalje.
PRODAMO
po ugodni ceni KAMION znamke Chevrolet .{3 t), generalno popravljen. Trgovsko podjetje »Izbira« Laško. 5014-R
r Planinsko druStvo Ljubljana .
matica priredi, 8. sept., skupinski izlet na Ratitovec. Prijave do petka.
Vpisovanje v Enoletni administrativni tečaj, ViSjl administrativni tečaj in Stenodaktiiografski
tečaj pri Zavodu s samostojnim finansiranjem »Administrativni tečaji« Ljubljana, Roška 19. bo od IG. septembra dalje. Podrobna navodila za sprejem in pričetek po uka dobite osebno ali pismen: pri tajništvu zavoda proti plačilu GO din za prospekt in ostale tiskovine. — Uradne ure za stranke so začasno samo dopoldne od 10. do 12. ure. — Za pismeni odgovor priložite tudi znamko. — Vodstvo zavoda.
Uradi In podjetja vseh vrst ter njihovi pisarniški uslužbenci bodo dobili te dni brezplačne prospekte za novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna«, ki bo pri nas novost za propagando in organizacijo moderne tehnike pisarniškega poslovanja. Vabimo Vas. da 'nam takoj odpošljete naročilnico. Ce prospekta niste dobili, pišite ponj na naslov: Uprava revije »Sodobna pisarna«, Ljubija na. Gosposka 12.
Vsi, ki se zanimate za sodobn«' organizacijo in tehniko pisarniškega poslovanja, pišite po brezplačni prospekt za novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna« na naslov uprave: Ljubljana. Gosposka 12.
Zavod za varjenje LRS v Ljubljani Ptujska ulica 11 (Bežigrad — nasproti Stadiona) otvarja jesenske varilske tečaje z osnovnim ln nadaljevalnim tečajem za obločno varjenje dne 10. septembra t. 1., ob ,8. zjutraj. Sekcija Maribor, Kneza Koci j'n 14. pa z osnovnim tečajem za obločno varjenje dne
10. t. m. — Informacije in pojasnila: Uprava Zavoda za varjenje LRS Ljubljana. Erjavčeva 15 — tel. 22-318.
Vse starše šoloobveznih otrok osnovnih šol na področju občine Liubljana-Siška obveščamo, da se je šolski okoliš osnovnih šol Zg. in Sp. Šiška spremenil tako, da je za področje desno od Celovške ceste meja Obirska ulica in spadajo mestni bloki štev. 3. 5, 6,
11, 12. 13. 14, 15. 16, 17, 18, 19 in 29 do nadaljnjega pod okoliš Osnovne šole Sp. Šiška.
Svet za šolstvo pri Občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Siška
90 •/• madežev na obleki je mastnih. »FLEX« čisti vse madeže masti, olja znoja itd. »FLEX« moraš imeti doma in na poti.
Nenadkrlljiva Je »ULTRAGIN -
šport krema«. Poizkusi — primerjaj — povej drugim!
ZA NEGO LICA SAMO
..VouaV.ous"
KVALITETNA KREMA!
Za dopust in vsako priliko uporabljaj samo TRAJNO HOLLY-wood Šminko. Dobiš jo v vseh trgovinah s kozmetiko Slovenije.
Ruž za lica »EVELINE« v J niansah za mlajši izgled obraza so dobile vse drogerije!
GOSPODINJE !
PRIJETNO PRESENEČENJE
\S0U
USTILO n KOV l\F l\ si L KI 0
vse Šolske knjige in Šolske POTREBŠČINE dobite v veliki izbiri pri:	Državni založbi
Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 2*, Trs revolucije 18, Čopova 1.
Antlrldes krema »EVELINE«,
preprečuje in odstranjuje gube okoli oči!
ZAPRTJE je zelo zoprna bolezen, ki vam povzroča bolečine, istočasno pa odpira vrata celi vrsti nevarnih bolezni. Najučinkovitejše prirodno sredstvo llroti temu je redno uživanje rogaškega »DONAT« vrelca. Zahtevajte ga v trgovinah pri »Ekonomu«, »Mercatorju« in »Prehrani« v Ljubljani.
MARIBOR
Torek. 3. septembra.
Dežurna lekarna: »Tabor«, Trg
revolucije 3.
RADIO
5.00—7.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 8.00—8.05 Domače vesti,
G.05—8.15 Objave: 8-15—8-35 Domači napevi: 8.35—14.35 Prenos sporeda (ladia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10 —17.20 Objave; 17.20—17.30 Nekaj Dikieland melodij:	17.30—17.40 Iz
naših mest in vasi; 17.40—18.0C Poie moški zbor KUD Obrtnik p. v. Zvonka Korbana:	18.00	—	23.00
Prenos sporeda Radia Ljubljana.
KINO
Murska Sobota: ob 17.30 in 20 amer. barvni film »Karneval v Teksasu«.
GLEDALIŠČA
DRAMA LJUBLJANA
Sobota, 7. septembra, ob 20: Richard Nash »Mojster za dež«.
Izven in za podeželje.
Po gostovanjih v Celju, Kopru in Piranu začenja Drama SNG v soboto, 7. septembra, s predstavami v Ljubljani. V predsezoni bodo na vrsti ponovitve najbolj uspelih komedij iz minule sezone. Za prvo letošnjo ponovitev Nasheve romantične komedije »Mojster za dež« bodo vstopnice ■ v prodaji od četrtka. 5. aept., dalje pri dnevni blagajni.
RAZPISI
ZVEZA ŠPORTOV JUGOSLAVIJE IN PARTIZAN JUGOSLAVIJE. ZVEZA ZA TELESNO VZGOJO
razpisujeta
NATEČAJ
‘ za sprejem slušateljev t dveletno prednjaško-trenersko šolo za šolsko leto 1957/1958. in sicer v:
1. p red n jaški odsek
2. trenerski odsek
a) nogomet
b) atletika
c) plavanje s polom v vodi
d) boks.
Šolanje traja dve leti in se absolventom prizna kvalifikacija višje strokovne šole.
Splošni pogoji za vpis:
a) da je kandidat končal popolno
srednjo šolo, b) da j«
čal popolne srednje šole, končal vsaj
je kandidat, kolikor ni kon-
6 razredov gimnazije ali dva razreda srednje strokovne šole in da je aktivno delal kot prednjak ali trener na telesno-kultnrnem področja najmanj 4 leta.
Izjemoma lahko kandidirajo tudi tisti, ki so končali osemletko (4 razrede. gimnazije),' če so izredno zmožni prednjaki ' ali vidni dsiavni reprezentanti (te osebe morajo med šolanjem napraviti tečaj splošne izobrazbe', ki' ga zanje organizira šola).
Kandidati morajo predložiti te-le listine:
1. Spričevalo o končani srednji šoli z maturo, oziroma o končanih 6 razredih gimnazije ali dTeh razredih srednje strokovne šole (izvirnik).
2. Rojstni fiat.
NAŠA SLIKANICA
Naša nova slikanica vam bo torej pripovedovala zgodbo Kazana in njegovih prijateljev in sovražnikov. O ao-vražnikih bodo besede kratke, ker jih je Kazan s svojo močjo in pogumom kmalu premagal ali pregnal. In vendar je bil med njimi eden, ki je ugnal neustrašnega junaka naše slikanice. To je bil star, častitljiv
I
I
BOBER
vr nik rodu, ki Je pripeljal svojo družino po gozdnem potoku na Kazanova lovišča in začel s svojimi pomočniki prav blizu Kazanovega brloga graditi nov je*. Kazan se mu je postavil v bran, a pregnati ga ni mogel in skoraj bi v boju izginil v globoki vodi. V vodi se Kazan pač ni znal boriti. Prvič v njegovem življenjn se je Zgodilo, da se je moral umakniti močnejšemu sovražniku. In ker bomo Kazanovo zgodbo v naši slikanici pazljivo pripovedovali od začetka do konca, ne bomo zamolčali tudi tega edinega poraza našega junaka.
GEODETSKI ZAVOD
Ljubljene, Saranovičeva štev. 12 — sprejme več absolventov ntSte gimnazije
za geodetske risarje (risarke).
Plača po posebnih predpisih. Lastnoročno piaa-ne prošnje oddajte do 10. t. m.	90M-R
3. Prošnjo za sprejem t šolo.
4. Zdravniško spričevalo.
5. Svoj življenjepis.
6. Potrdilo svojega društva, kako in kje se je ukvarjal s telesno vzgojo.
7. Mnenje komisije Partizana Jugoslavije za osebje, o kandidatu.
Kandidati člani Partizana naj pošljejo svoje prošnje do 1U. t. m., na naslov: Partizan Slovenije,' zveza za telesno vzgojo, Ljubljana, Likozar-jeva ulica 9.
Začetek pouka bo pravočasno ob* javljen.
RAZPIS
Turistično podjetje PUTNIKA SLOVENIJA. Ljubljana, Titova cesta-12,
razpisuje
delovno mesto
REFERENTA ZA PRODAJO ŽELEZNIŠKIH VOZOVNIC tn KURIRJA v oddelku za domači turizem Kandidati za delovno mesto REFERENTA ZA PRODAJO
železniških vozovnic morajo imeti nižjo srednješolsko Izobrazbo, kandidati za delovno mesto KURIRJA pa primerno splošno izobrazbo.
Prošnje Je treba vložiti najkasneje do 10. septembra na naslov: PUTNIK SLOVENIJA, odd. za domači turizem, Ljubljana, Titova cesta 12. V prošnji je treba obširneje navesti dosedanjo zaposlitev. Prednost imajo kandidati z eventualnim znanjem tujih Jezikov.	R
ŠOLSTVO
Glasbena šola »SKUD Tine Rožanc« LJublj*na Trg OF 3 »Dom
železničarjev.« — Vpisovanje v
glasbeno šolo, starih in novih učencev, bo v četrtek, petek in soboto dne 5., 6., in 7. septembra od 10. do 12. ter od 17. do 18. ure-Poučujemo klavir, violino, harmoniko, trobila in pihala. Podrobnosti so razvidne na šolski oglasni deski »Dom železničarjev« I. nadstropje.	S
RADIO
SPORED ZA TOREK Poročila Ob; 5.05. S.M, 7.60, 8.00. lo.oo, 13.oo,	15.00, 17.00,	19.30,
22.00 in 22.55.
5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame; 6.40— 6.46 Naš Jedilnik; 7.10—8.00 Zabavni zvoki — vmes ob 7.30—7.46 Cicibanom — dober dan! (a. Ošabni knez, b. Lenoba); 8-05 Ko se že dela beli dan . . . (venček narodnih in domačih napevov); 8.35 .• Rendez-vous z majhnimi zabavnimi ansambli-; 9.20 Aleksander Bo-rodin: Prva simfonija; 10.10 Od popevke do popevke; 11.00 Za dom in žene; 11.15 Virtuozne in popularne skladbe za violino in klavir; 12.00 Planinski oktet in Planinski kvintet pojeta in igrata za veselo opoldne; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Erik Eiselrt: Kako bomo silirali krompir; 12.40 Drobne orkestralne skladbe Isaaka Al-beniza. Henrika Wieniawskega in Aleksandra Glazunova; 13.16 Pester spored opernih melodij; 14.00 Skladbe slovenskih avtorjev izvaja Mariborski instrumentalni ansambel, sodelujeta tenorist Boško LukeŠ in violinist Ivan Pal; 14.20 Radijski leksikon; 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo; 16.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 Radijski roman; 16.00 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice slovenskih samospevov; 18.50 Razgovor, o mednarodnih vprašanjih; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Mali koncept-Ljubljanskega komotne-
§a zbora pod vodstvom Milka kobrneta; 20.30 Radijska igra — Bert Brecht: Galileo Galilei (pon.) Režija: Mirč Kragelj. V naslovni vlogi: Stane Sever; 21.40 Inozemski gostje na festivalu zabavne glasbe v Beogradu; 22.15 Povabilo
Po kratki bolezni na« Je v 96. lotu starosti zapustila nafta ljubljena teta
AMALIJA SCHAFFER
Pogreb bo v Radovljici, Linhartov trg 11, v torek, 3. sept. 1957, ob 17. uri.
Žalujoče nečakinje in nečaki.
a
8
»LIPA«
Lesno industrijsko podjetje
AJDOVŠČINA
razpisuj« mesto:
GRADBENEGA TEHNIKA STROJNEGA TEHNIKA LESNEGA TEHNIKA
Ponudbe poiljite upravi podjetja.
na ples; 23.00—23.15 in 23.50—24.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba).
II. PROGRAM ZA TOREK
14.00 Malo od včeraj in mai* od danes; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila; 15.25—16.00 Iz jugoslovanske solistične glasbe; 22.15—23.00 Nočni koncert.
MALI OGLASI
ZA STANOVANJE bi v predpol-danskih urah pazila otroke. Naslov V Ogl. Odd.	18568-2
STRUŽNICA, velika, 3.000 mm delovne dolžine, obdelovalna širina 1.100 mm. naprodaj. Novi Sad, Alekse Santiča 31.	R 2663-4
ITALIJANSKO DIRKALNO KOLO, v odličnem stanju, prodam. Simič, Goriška 3, Šiška. 18563-4 ZENSKO KOLO prodam. Tome, Ul. Vide Pregarčeve 9.	1S556-4
S1EVEB KONV. LEKIKON, 18 knjig, V. izdaja 1898, nekaj drugih knjig in dvoplamenski plinski kuhalnik, vse v prav dobrem stanju, ugodno prodam. Bernard, Maribor — Kopališka 4.
18555-4
MOTOR BENELLI, 200 ccm, 4 taktni z možnimiprestavami, prodam. Notranje gorice št. 45.
18544-4
AVTO TOPOLINO in motorno kolo Puch 125 ccm, registrirano, ugodno naprodaj. Jože Sare, Zaloška 51/a. Ogled v nedeljo in ponedeljek v dopoldanskih urah
1S196-4
PRODAMO KOMPLETNO TRANSPORTNO tonsko kinoaparaturo za normalni trak. Kinoaparatura sestoji iz:	kinoprojektorja
Ballila, ojačevalca, zvočnika in transformatorja, vse v odličnem stanju. Cena ugodna. Kino Dornava. p. Moškanjci pri Ptuju.
R 2662-4
SOLSKE KNJIGE za 5. gimnazijo kupim. Seunig Alenka. Titova 25,HI. G.	18189-5
MOTORNO KOLO 250 ali 350 ccm, novejšega tipa, zelo dobro ohranjeno, kupim. Nekaj panjev čebel prodam. Ponudbe pod »Fide-lis« v ogl. odd.	R	2658-5
VILO, enodružinsko, enonadstropno, komfortno s trisobnim stanovanjem, v Ljubljani, prodam. Ponudbe pod »Blizu centra« v Ogl. odd.	18566-7
TRAVNIK 7.000 m* ob Ižanski cesti, prodam. Poizvedbe: Knezov štradon št.	58.	18481-7
NUJNO RABIM SOBO v Ljubljani. Plačam dobro in nudim visoko nagrado. Grem tudi kot sostanovalec! Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«.	18554-9
ISCEMO SOBO ALI KABINET za eno osebo, proti nagradi. Ponudbe pod »Zelo nujno« v ogl. odd. SP.	"9
ODDAM SOBO za 10 mesecev dvema uslužbencema, ki mi plačata vnaprej. Naslov v ogl. odd.
18551-9
V STOZICAH je bila najdena denarnica z večjo vsoto denarja. Naslov najditelja v ogl. odd.
18558-10
Vsem. ki so ob tako tragični ne'sreči naše ljubljene
ELBI 0LUP0VE
z Dami. sočustvovali, mi izrekli številna pismena sožalja, s cvetjem pokrili . njeno počivališče in- jo spremili na njeni poslednji poti, iskrena hvala.
Posebno se zahvaljujem Kranjčanom In Vikrča-nom, ki so prišli, da se <xf nje poe-lednjikrat po-siove.
Žalujoči mož Jože r otrokoma Ljubi in sine ter oči Albin Jazbec.
Sporočamo vsem sorodnikom, da je umrla
JULIJA CIK
žena upokojenca poštnega uslužbenca
Pogreb bo 4. sept. 1957, ob 16. uri iz Jožetov« kapelice na Zalah.
Žalujoči ostali. Ljubljana, 2. IX. 1957.
PROSIM POŠTENO OSEBO, ki Je
v ponedeljek okoli 7. ure zjutraj našla kuverto s celo mesečno plačo na ime Rohaček Ela, od •Remize do Figovca, da jo vrne proti nagradi v veletrgovino Prehrana, Titova c. 21 a. 18561-Ju ROZA VOLNENO JOPICO s patentno zadrgo, najdeno ob Zbiljskem jezeru, naj pošten najditelj vrne proti nagradi v ogl odd.	18546-10
NAJDITELJA SVETLO MODRE JOPICE, izgubljene v nedeljo popoldne. Suhadolc — Črnuče, naprošam, da Jo proti nagradi vrne na naslov: Stare, Vodnikova c. 181, Ljubljana (nasproti šole), ali sporoči svoj naslov.
18545-10
DE2NI PLASC je bil najden. Dobi se: Vodnikova 5«, Hočevar.
18540-10
IZGUBILA SEM ROZA JOPICO V
nedeljo na hipodromu na Ježici. Pošten najditelj naj jo vrne v ogl. odd.	18538-10
ROČNO URO znamke »Zi.ko-An-ker« sem izgubila na poti po Tavčarjevi do bolnice. Ker mi Je drag spomin na maturo, prosim najditelja, da jo proti nagradi vrne v Tavčarjevo ul. 11 /I. desno.	* 18149-10
TAPETNIŠKEGA POMOČNIKA, mlajšega in vajenca sprejme Dolničar Ivan. Zaloška 84.
18582-1
HIŠNO POMOČNICO sprejme takoj gostilna pod Golovcem. Hrana in stanovanje v hiši. Litijska št. 28	18558-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme takoj 3-članska družina. Ožbolt, Njegoševa (Jegličeva) 6'VII. Zglasite se od 11. do 16. ure.	18542-1
DELAVKO, pridno, za vrt, v popoldanskih urah, sprejmem za stalno. Vrtača 3.	18539-1
VODJA FILMOTEKE — iščemo stalnega uslužbenca s takojšnjim nastopom službe. Plača po uredbi iri dopolnilna plača. Naslov v ogl. odd.	R 2659-1
ISCEMO PEKOVSKEGA MOJSTRA, ki bi prevzel samostojno vodstvo pekarne v ustanovitvi v 2eleznikih. Ponudbe sprejemamo v roku 14 dni od dneva objave na naslov: ObLO Železniki.
R 2561-1
UPRAVNI ODBOR PEKARNE BREG, Ljubljana, Poljanska c. št. 11, razpisuje delovno mesto računovodje.	R 2660-1
»KEMOSERVIS« Uvoz — trgovina z laboratorijskim materialom Ljubljana, Trg revolucije št.. 15. sprejme takoj 2 strojepiski in absolventa Srednje ekonomske šole. Plača po tarifnem pravilniku.	R 2624-1
SPREJMEMO TAKOJ: električarja kvalificiranega samostojnega, klenarj a — kvalificiranega, avtomehanika — samostojnega, skladiščnika za centralno skladišče — ■ samostojnega, gradbiščnega pisarja in več kvalificiranih tesarjev. Plača po dogovoru.' Samska stanovanja zagotovljena, družinska po dogovoru. Ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite upravi podjetja. Gradbeno podjetje »Gradbenik« Izola, Tomažičeva 16. R 2618-1
DEKLB staro 15 let, s primemo
izobrazbo išče mesto vajenke, najraje šiviljske ali krojaik« stroke. Zupan Terezija, Gutsma-nova 30, Ljubljana.	->
ZA DELO V ANORGANSKEM in organskem laboratoriju iščemo 3 kemijska tehnika. Nastop službe je možen takoj. Plača po dogovoru. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS, Ljubljana — Dimičeva ul. B 2623-1
SPORED ZA TOREK
KINO »UNION«: slov. film »NE ČAKAJ NA MAJ«. Tednik. —
»Življenje ni greh«, samo pri zadnjih dveh predstavah. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 Je matineja istega filma. V gl. vlogi: Metka Gabrijelčič in Frane Trefalt.	_	.
KINO »KOMUNA«:	sovj. barvni
film »ENAINSTIRIDESETI«. — Tednik: F. N. 35. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V gl. vlogi: Izol-da Izvickaja.
KINO »SLOGA«: kit. film »BELOLASO DEKLE«. Brez tednika. — Predstave ob 16, 18.30 in 21.
KINO »VIC«: — prfemiera amer. barvnega filma »VRNI SE STRIČEK VILI«. Predstave ob 16.18 in 20. V gl. vlogi: Gllen Ford. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11 in od 14 dalje, za matinejo v kino Union pa od 9 dalje.
kino »SOCa«:	ZAPRTO zaradi
gradbenih del
LETNI KINO »BEŽIGRAD«: amer. film »2ENE ORKESTRA«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnie uro pred pričetkom predstave.
MLADINSKI KINO LJUDSKE MILICE:	amer. film »Robinzon«.
Predstavi sta vsak dan ob 10
SISKA: franc, film »INTRIGANT-
KE«. V glavni vlogi: Rajmond Rouleau, Jeanne Moreau. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje.
•TRIGLAV«: franc, film »MOŠKI SO TAKSNI«. Tednik. V gl. vlogi:	Jacques	Fabbri in An ni o
Noel. Predstave ob 16, 18 in 30. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
LITOSTROJ: amer. film »PO NEDOLŽNEM OBSOJEN«. Tednik FN št. 34, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Zadnjič!
KAMNIK »Dom«:	amer. barv.
film »DOLINA NASILJA«.
BLED: amer. film risanka »PUSTOLOVŠČINE PAJE IN PLUTONA«. ob 18 in 80.30.
NOVO MESTO »KRKA«: — meh. film »UMIRAM SREČNA«.
KRANJ »STORZlC«:	amer.	barv.
film »GOLA DŽUNGLA«, ob 18.
18 in 20.
KRANJ »Triglav«:	amer. barvni
film »MAŠČEVALEC IZ DALLASA«. ob 19.
JESENICE »Radio«:	amer.	film
»SLED ZLOČINA«, ob 18 in 20. Zadnjič.
JESENICE »Plavž«:	franc,	film
»LIZBONSKE NOČI«, ob 18 in
20. Zadnjič!
Uvozno in trgovsko podjetje
Ljubljana, Prešernova cesta 40,
•prejme takoj
dva samostojna referenta
v avtostroki za uvozne posle
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in podatki o dosedanjih zaposlitvah naj pošljejo interesenti na gornji
naslov.
5058-R
50S5-R
Sporočamo žalostno vest, da Je nenadoma preminil tovariš
SLAVKO ŽUPEVC
šolski upravitelj Osnovne šole Videm-Kriko IL in član. nadzornega odbora Društva učiteljev ln profesorjev Videm-Krško
Pogreb umrlega tovariša bo v torek, 3. IX. 1957, ob 15. uri iz Osnovne šole Videm-Krško II v Brestanico.
Zaslužnega šolnika in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
svet za solstvo ObLO
IN DRUŠTVO UČITELJEV IN PROFESORJEV VIDEM - KRŠKO
■
■
'i	v	. •	.
' z5/'	-	-t	-i
. -	živ	..
III. Mednarodni vinski sejem
na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani v času od 4. do 15. septembra 1957
»najboljSih vin iz rJužne Afrike, Alžirg, Anglije, Avstralije, Avstrije, Cipra, Cila, Francije, Grčije, Holandije, Italije, Kanade, Malte, Zahodni-;kfeničiie/ Portugalske, Romunije, Španije, Švice, Urugvaja, ZSSR, Jugoslavije in drugih držav.
Oba ■■ č a	t«e tfubllono	in izbor
50"!.
Ocenjevanje in nagrajevanje najboljših vin po mednarodni strokovni komisiji.
Tradicionalna, pokušnja svetovno-znanih vin'
Vinogradniki! Oglejte in nabavite si najmodernejše vinogradniške, kletarske stroje in naprave ter drUffe pripomočke za vinogradništvo.
37 plenarno nasedanje vinogradnikov 22 drfav!
Do sedaj največja Jovr0jia;prireditev na svetu
o u» ui s M n a i e ■ e z n fi c i
PO EKIPNEM ŠAHOVSKEM PRVENSTVU EVROPE
o mesto nesporno potrjeno
us
mm
SSS9&10&
Bil sem priča naj večjemu uspehu jugoslovanskih šahistov — zmagi nad desetčlansko vrsto sovjetskih velemojstrov. In če rečem, da je bila ta zmaga povsem zaslužena, da ji ni niti z besedo mo-gofe onorekati, scni še vedno samo skromno izrazil veselje peščice jugoslovanskUi novinarjev in drugih nafiih ljudi na prvem evropskem moštvenem šahovskem prvenstvu na 10 deskah na Dunaju oziroma v Badenu. Kako veseli pa so bili šele igralci, sl lahko sami mislite, saj so končno vendarle prebili led v dvobojih s svojim doslej najaieprijetnejiim nasprotirlliom!
Padel sem kar v sredo dogodkov, vendar je že tsko, da .ie treba začeti pisati o najvažnejšem. Površen opazovalec na-iesa šahovskega življenja bo morda socil, da ere samo za presenečenje in nič več. Toda kar nas je bilo očividcev. 5ir.o si bili edini v tem. da rezultat dvoba.ia SZ — Jugoslavija, pa naj gre za pivo ali drugo srečanje istih reprezentanc, ni prav nobeno presenečenje. Nasprotno, ugotovili smo. da so nesporni svetovni prvaki tokrat poceni odnesli kožo. čeprav njihovi končni zmagi ni kaj reči.
Moja računica je bila. da bomo ne glede na vse. kar smo doslej prijetnega in neprijetnega doživeli z istim tekmecem, lahko več ko zadovoljni, če bomo iz 20 partij potegnili 7 in ool točke. Tako smo bili po prvi rundi, ko smo dosegli 4 točke, zadovoljni, ker smo prvi »plan« izpolnili, hkrati pa v isti saoi tudi nezadovoljni, saj nam je dobesedno ušel z rok neodločen rezultat. Bertok je imel d roti Tolušu 4 kmete in lovca (zaprtega sicer!) za trdnjavo. Imel pa je možnost držati remi z večnim šahom, vendar se je čez čas premislil in krenil drugo not — hitremu porazu naproti, kajti njegov partner ga je s klasno žrtvijo trdnjave »odorl« in postavil pred nerešljive probleme. Drug< »Nesrečiso» je bil Djuraše-v:č 15 minut pred časovno kontrolo. ko mu je manjkalo še 20 potez, je efektno žrtvoval 2 lahki figuri za trdnjavo, potem na dobil ta material nazaj in ostal s čistima dvema kmetoma več. Partija je bila. tedaj zanj več kot 100-od-stotno dobljena. Pa ie vendar ni dobil. V časovni stiski je. ne da bi vedel, dopustil trikratno ponovitev iste -pozicije. Au-erbach je seveda reklamiral remi. Da bi samo videli, kako se le sicer mirni jugoslovanski mednarodni mojster razhudil, ko mu je njegov nasprotnik nič hudega sluteč dejal, da s časom ne bo zvozil Kar klatil je z rokami. Pomagati pa se ni dalo nič in mi tako smo vnovič ostali praznih rok.
Druga runda z Rusi se je pravzaprav začela že prejšnji večer. Na sestanku e ki :>e so se naSi dogovorili, da bodo izpustili iz moštva dr. Trifunoviča in Karakla-jiča in ju nadomestili kar z obema rezervama. Isto so v drugl so-
bi skleniili tudi Rusi. »iz.oadla<i pa sta veliki K e res jn Toluš. Toda naša moža na zadnjih dveh deskah sta bila zadnjega dne na višini in prinesla dve dragoceni zmagi, s tem pa tudi končni uspeh proti ekipi, ki po vojni še ni doživela poraza na 10 deskah. Djuraševič je z istim nasprotnikom kot v prvem kolu bil sotrt boljši V materialno in pozicijsko ugodnejšem položaju je prišel še zastonj do figure in tako hitreje, kot smo pričakovali, oopravil smolo iz prve partije. Aronin na ^neznanermj« Rakiču ni hotel dati remija ni se potem seveda opekel. In naposled še Bartok- ra njegovo prekinjeno partilo s Kor-čnoiem nismo računali. Vendar je s svojo žil s vos-tj o le iztrgal remi r.alboljšemu igralcu dvokrožnega čftverobo.1 a. Da bi dr. Ncde1 fko-vič in Milič lahko morda zmagala, če bi imela več korajže. st>loh Eamo omenjam.
Tako smo z Rusi Igrali 10:10.
ostali v drugi polovici turnirja (igralni pogoji so bili v Badenu mnogo boljši kot na Dunaju!) brez poraz_a tudi v posameznih partijah in zbrali celo pol točke več kot prvaki. To Je najlepša rehabilitacija za delni neuspeh v Leningradu. Kljub madežu v drugem kolu, ko so nas Cehi nekoliko srečno tesno premagali, zaslužijo vsi naši igralci pohvalo. Drugo mesto na avetu je Se enkrat prepričljivo potrjeno!
Vse drugo je manj važno. Dve
češkoslovaški zmagi nad Rusi v 4. kolu (od teh je bila ena dosežena nad svetovnim prvakom!) sta tako prav kmalu zbledeli. Bilo pa je zato drugih zanimivosti dovolj Najbolj posrečen je bil seveda dr Trifunovič, saj nas je no partiji s Teschnerjem soravil s posrečenim dovtipom v prisrčen smeh Modro ie povedal, da je v ruski obrambi uporabil novost, ki daje črnemu kljub težki igri — lahek remi. Tudi Gligorič ni mnogo zaostal za njim. čeprav na povsem drugem sektorju. Priorsvljal se je za članek za zagrebški Vjesnik. pa smo mu novinarji morali povedati. kako so se končali oosa-mezni dvoboji. Tako ie živel za svoie partije, da sploh ni vedel, niti videl, kaj se dogaja okoli njega.
Propaganda pa je bil« izredno slaba. Res je. da Avstrija danes šahovsko nič ne pomeni, vendar smo vseeno bili zelo presenečeni, ko smo ugotovili, da sta časopisje in radio posvetila tej tako elitni prireditvi tako malo prostora oz. časa. Kljub temu. da je sodelovalo okoli 30 velemojstrov (njihovi podpis; so bili zelo iskani!). je radio poročal o turnirju med lokalnimi poročali, v tisku pa je bilo najti samo nekaj skopih vrstic. Demonstratorji so bili pod kritiko, čeprav so bili iz vrst udeležencev avstrijskega mladinskega državnega prvenstva. Ce bi take napake delali ori nas. bi Jih najmanj polovica dvorane lžvižga-la. Gledalcev ni bilo veliko, če-orav je bila prireditev iz propagandnih razlogov brez vstopnine. Kljub temu pa je vsai na Dunaju šlo skozi igralno dvorano ie vedno okoli 500 ljudi, največ potnikov (ker je bila Drireditev na kolodvoru) in seveda radovednežev. kajti Smislov' in njegovi so vseeno velika atrakcija
Sicer pa je potekal turnir v pri-lateljskem ozračju in v znamenju šestih zastav, mimo sodelujočih štirih držav še angleške (zaradi sodnika Golombeka) m avstrijske k« drfave — gostiteljice.
- Franček Brjrte*
NASI SKAKALCI V VODO NA MEDNARODNEM TRENINGU V NEMČIJI
Odlična šola in občuten napredek
ATENSKI ZAKLJUČKI
Enkrcf! pnri, enkmt dragi...
V nedeljo pozno zvečer so tudi za zeleno mizo zaključili XVI. balkanske igre v Atenah z naslednjim končnim izidom: 3IOŠKI: Jugcslavija 147, Romunija 117. Grčija 112, Bolgarija no točk;
2ENSKE: Romunija 92, Jugoslavija 78, Bolgarija 69 In Grčija 1 točka.
*
Zmaga Jugoslovanske ekipe je bila po borbenosti tekmujočih tretji dan povsem zaslužena, kar je predvsem zasluga tekačev maratona in v štafeti 4x400 m. Drus-o mesto Romunov je bilo več ali manj pričakovano, medtem ko so grški atleti pustili bolgarske za seboj v nasprotju z računi na papirju. Balkanske igre so na stadionu končali z lepo slovesnostjo, pr: kateri so jugoslovanski atleti Marjanovič. Račič in Mihalič prejeli pokale
zmagovalcev.
Izmed včeraj neobjavljenih izidov moramo dodati še naslednje:
MOŠKI — skok ob palici: Ksiinis (G)	4.43. Lešek (J)
'4.2Z-. Efštatladis (G) 4.20, Lukman (J) 4.20;
4x400 m: Jugoslavija (Sarič. Aiimpijevič, Sabolovič, Grujič) 3:21.2. Romunija 3.-21.5. Grčija 3:23.3. Bolgarija 3:25.7;
troskok:	Gurgusinov 15.35.
Patariski (oba B> 34.82, S tein (Rom) 14.60. Tošič 14.64, Milovanovič (oba Jug) 14.54:
5000 m: Mugoša (Jug) 14:35.2. Papavasiliu (G) 14:37.4, Mihalič (Jug) 14:33.6.
ŽENSKE — kopje: Diti (Rom) 52.14, Kaluševič (Jug) 45.52. Mi-klos (Rom) 43.73, Perovič (Jug) 43.35:
4x103 m: Romunija 48.7. Bolgarija 48.8. Jugoslavija 43.0;
SO m z ovirami:	Babovič
(Jug) 11.7, Serba (Rom) 11.8, Kerkova (B) 11.9:
višina:	Balasz (Rom) 1.65,
Arabadjijeva (B) 1.60, Stanu-lovič 1.50, Jug (oba Jug) 1.50 m.
Na povabilo Nemške plavalne zveze se nas je pet jugoslovanskih skakalcev letos od 12. do 22. avgusta udeležilo mednarodnega treninga v skokih v vodo v Bad Kissingenu (Zah. Nemčija). Jugoslavanska ekipa je letos prvič sodelovala na tem treningu, čeprav je bil to že tretji zapored.
Bad Kissingen je letoviško in zdraviliško mesto, kamor hodijo letovat in se zdravit gostje iz vse Evrope. Vse mesto je pravzaprav eno samo letovišče, pelno hotelov in zasebnih penzionov, lepih vrtov in parkov, ležečih med zelenimi hribčki vzhodno od Frankfurta. Najzanimivejši pa je bazen v terasah, ki je zgrajen na hribu nad mestom; pravzaprav je več bazenov: plavalni (v olimpijskih dimenzijah), za skoke, bazen za otroke itd. Okoli in okoli so terase za gledalce in kopalce, kavama in restavracija ter raznovrstna igrišča. V Nemčiji sami velja to kopališče za eno najmodernejših, za naše razmere pa je kar razkošno.
Naša ekipa Je dospela v Bad Kissingen med prvimi. Sprejeti smo bili res prisrčno pri športnih funkcionarjih kakor tudi pri mestnem županu, ki Je vsakemu
udeležencu podaril sliko kopališča. Nastanili so nas v lepi zasebni vili, po drugih vilah pa osisle udeležence treninga t. j.: Američane, Švede, Norvežane, Dance, Fince, Italijane. Spance in še domačine, vsega skupaj 76 udeležencev.
Dnevni red treninga je bil približno vsak dan enak, dopoldne in popoldne. Vsaka ekipa si je izbrala svojega trenerja; mi Jugoslovani smo trenirali pod vodstvom Berlinčana G. Gringela, bivšega evropskega prvaka, sedaj starega nad 60 let. Vsako Jutro smo pričeli z gimnastiko, nato pa s skoki po skupinah, tako da nas je skakalo hkrati okrog dvajset, in sicer 45 minut. Zanimivo je, da posvečajo Nemci največ važnosti treningu z l-me-trske deske, češ da je to osnova za 3 m. Pri nas prevladuje nekako mnenje, da je 1 m za otroke, res pa je, da kdor obvlada 1 m, ima uspeh tudi s S metrov. Tempo skakanja je bil vsaj za nas nenavadno nagel, kar Je menda pripisati številu udeležencev. Trenirali smo povrh že starih izvajanih skokov tudi mnogo povsem novih. Trener je bil z nami zelo zadovoljen in priznal je občuten napredek. Bil bi seveda ge dosti boljši, če bi bili imeli za seboj zimski trening, eaj smo bfll edi-
NAMESTO KOMENTARJA O EVROPSKEM VESLAŠKEM PRVIN-
Za naše tri — dve skromni mesti
Kakor smo na kratko zabeležili že v ponedeljski številki našega lista, so na letošnjem 47. veslaškem prvenstvu Evrope v Duisburgu nepričakovano dobro odrezali veslači gostitelja — Nemci. Osvojili so kar tri prva mesta in dva mednarodna pokala, ki sta razpisana obenem s to mednarodno prireditvijo vsako leto.
Naši čolni so £11 na progo samo dvakrat In so se morali v obeh disciplinah zadovoljiti s skromnejšimi mesti. V sklffu je Vlašič sicer prebrodil vse izločilne nastope, v finalu pa je bila konkurenca res tako močna, da je nazadnje ostal na šestem in zadnjem mestu (7:26.4). V tej disciplini sta T-idi Nemec Fersen in Rus Ivanov videla samo še konec zmagoviMga čolna Avstralca Mac Kenzia. V doirtle-scujiu sta veslala Vlašič in Lučina ter se skušala nekaj časa držati skupine vodečih, vendar so bili vsi napori zaman. Naš čoln je prispel na cilj peti <6:23.7) pred Italijani.
Naš blejski dopisnik B. B., Srl se Je mudil na tej prireditvi v Nemčiji, nam je pisal o vzdušju In vtisih s te prireditve v Wedauu, nedaleč od Duisburga nekaj zanimivih podrobnosti:
»Duisburg je veliko industrijsko mesto, ki ga obdajajo vse naokrog visoke peči; vse .je sivo in temno in Je redko posije na ta svet topel sončni žarek. Nemci so v Weda-uu zgradili reprezentativno veslaško stezo, ki jim je res lahko v ponos. Izkopali so 2000 m dolg prekop, pesek prodali in obenem dobili stezo. Na koncu steze pa so postavili regatno hišo. ki jo zelo lepa, še bol.j pa praktična. V spodnjih prostorih so hangarji, nad njimi pa garderobe, kopalnice in velika odprta ter zaprta terasa.
Kakšna pa je steza? Res so jo mnogi hvalili in jo celo imenovali naj lepšo v Evropi. Ce pa smo objektivni, to le ni tako. Le-ta poteka namreč v kanalu, ki je na obeh brego-vih čudno zarastel z zelenjem:	je tudi dovolj široka,
vendar ima 500 m pred ciljem rokav. ki vodi v plavalni bazen. Od tod stalno prihaja nekaj vetra, tako da sta skrajni dve progi zelo nemimi, ker nastajajo tam tokovi, ki lahko često ustavijo čoln. Veter posebno rad nagaja, kadar dežuje. Sodba strokovnjakov je,
da J« blejska steza vendarle lepša in voda mirnejša, predvsem pa J« neprimerno lepša njena okolica.
Ne glede na to pa so bili letošnji organizatorji zelo pazljivi In so posebno nam Jugoslovanom posvečali posebno pozornost. Predsednik prireditvenega odbora je sklical poseben sestanek, na katerem so sklenili med drugim, da bo prihodnje leto spet veslaški troboj na Bledu z udeležbo Nemčije in Avstrije.
In kaj bi bilo še najnovejšega? Prihodnje leto bo t>o tekmovanje za moške in ženske v Poznanju. Poljaki imajo žs vse pripravljeno, pravijo pa, da bodo tam cene precej visoke. Sobe bodo po 8 dolarjev — in to brez hrane. Ce ne bodo tega ključa zrahljali, bo udeležba verjetno bolj pičla. Za leto 1959-60 so Cehi organizacijo odrekli, nakar so jo poprijeli Francozi. Na ruski predlog so na kongresu sklenili, da mora biti na vsaki stezi do cilja še 100 m prostora , čemur pa so se Nizoaemci in Danci upirali.
*
Finale v Igrah v dvoje za člane s teniškega državnega prvenstva,
ki bi bilo moralo biti v nedeljo v Mariboru, so po sklepu turnirskega vodstva preložiti za nekaj dni, in sicer na mednarodni teniški turnir v Dubrovniku.
ni brez zimskih bazenov. Mnogo smo se lahko naučili ob gledanju in presojanju skokov skakalcev iz drugih drža ki so v tem športu daleč pred nami n. pr. Američani in Nemci.
Po kvaliteti sta daleč prednjačila oba Američana in nekaj domačinov.- Prva dva sta skakala kratko in malo fantastično, vse skoke sta izvajala mehko in kar se da preprosto ter neprisiljeno, obenem pa elegantno, da je bilo treba kar strmeti, medtem ko Nemci skačejo z neko trdoto in silo, a z manj elegance. Za temi bi se uvrstili Italijani, za njimi pa bi zasedli mesto Jugoslovani. Torej za nami so še vsi Skandinavci In Spanci. Skoda, da ni bilo v Kissingenu še zastopnikov vzhodnih držav.
Na žalost nam Je bilo vrerae ves čas nenaklonjeno. Temperatura zraka je bila vse dni okiK 12 stopinj, pa tudi voda ni bila dosti toplejša (16- stopinj C) Sonce smo videli zelo redko. Da med udeleženci ni prišlo do kakih prehladov, je gostitelj oskrbel pou stolpom poseben, z najlonom zaprt prostor s toplimi prhami in električnim ogrevanj eni.
Naj dodam, da je bil ta trening namenjen predvsem mladim skakalcem okrog 20 let, udeležili pa so se ga tudi nekateri starejši; tako sta skakala tudi dva zakonska para (Spanci) in 42- letna norveška prvakinja m stolpa. K našim higienskim in sanitarnim razmeram (Ilirija!!!) je vredno in potrebno povedati, da se bazeni čistijo z mnogimi izredno močnimi filtri; če pa kljub temu ostane kaj nesnage na dnu. jo odstranjujejo posebni veliki sesalci. Klora torej sploh ne uporabljajo. Tako ostaja voda vso sezono kristalno čista.
Moram poudariti, da smo se kljub različnim narodnostim in jezikom med seboj odlično razumeli in še bojj spoznali, koliko pomeni za razumevanje’ med narodi Šport. Posebno smo se razumeli s Švedskimi skakalci, ki so nam tudi povabili na zimske tekme k sebi.
Zakaj gre tako, smo spraševali. Nemci «ami *o izjavili, da rajši gradijo več kopališč in bazenov In manj bolnišnic. Zato ni čudno, da so v zadnjih treh letih zgradili vefi ko 30 samo zimskih (!!!) baaenov.
Rudi Košorok ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA Profotor : 01ympia 82:80 (42:26)
Za ljubljanske študente je bilo usodnih prvih deset minut igre, saj Je Prolet*r že v peti minuti vodil kar z 21:3! Največ zaslug za tak izreden start gre razpoloženemu Katiču. proti kateremu veliki Dermastja ni našel prave obrambe. Toda kljub temu je bila igra zelo razburljiva, tembolj, ker se je 01ympia pozneje popravila in je v prvih minutah nadaljevanja itekme znižala razliko za 6 košev. Sedem minut po odmoru so videli gledalci zares velike mojstrovine nasprotnikov, ki nista delala skoraj nobenih napak. Na koš so odgovarjali s košem. Čeprav si je Olvmpia zelo prizadevala, zamujenega ni mogla več nadoknaditi, zlasti še. ker sta zaradi petih osebnih napak odšla z igrišča Kandus in Lokar.
Največ košev so dali Radojčlč 22. Loci 18, Minja 17, za 01ympio pa Bajc 14. Kristančič 12, Dermastja 18, Kandus 16, Dane-v 10 itd.
Odkar bobnijo nad Nemčijo reaktivna letala, se kar vrstijo odškodninske tožbe, za dejanja, ki naj bi jih povzročil hrup letalsfkiih motorjev. Urad za odškodnine ima opravka s kaj nenavadnimi zahtevami, ki so včasih tako pretirane, da razumen človek ne bi vedel ne kod ne kam. Tako se je oglasil neki vašiki kovač in zahteval več tisoč mark odškodnine, češ, da ima vedno manj dela, odkar nad njegovo vasjo letajo reaktivci. Navedel je, da uporabljajo kmetje vedno bolj motorizacijo za obdelavo zemlje dn vožnjo, konj pa ne, ker se ti ©b oglušujočem tuljenju letal plašijo in povzročajo nesreče, da z njimi ni mogoče delati. Zato pa on nima več zaslužka pri podkovan ju. Seveda so njegovo pritožbo gladko odbili.
Še bolj zanimiva je pritožba nekega očeta. Njegov sdn je padel pri maturi, ker se baje pri učenju ni mogel skoncen-
trirati na snov in temu naj bi bila kriva država, ker so reaktivni lovei motili s svojim bučanjem njegovega sina pri učenju.
Tudi uprava kopališč se pritožuje, da imajo vedno manj gostov prav zakadi tega, ker je v obalnih predelih največ letališč dn letala motijo letoviščarje pri oddihu.
Stvar še ne bi bila tako resna, če se ne bi pritožbe glasile na deset tisoče mark odškodnine in povzročale obenem tudi precejšnje admini-
strativne stroške. Seveda so pa zahteve, ki so popolnoma opravičljive. Tako je tožil za odškodnino in jo t-udi dobil, bivši lastnik farme srebrnih lisic v pogorju Eiffel. Ko je nad njegovo farmo divjal reaktivec sta dve lisici v paničnem strahu raztrgali 57 mladičev. Mož je lahko dokazal, da se je to zgodilo neposredno po grmenju letela. Farma je v nekaj trenutkih propadla on pa gospodarsko uničen. Priznali so mu celotno odškodninsko zahtevo.
SMUK PO KAOLINU
Kakoir »gara smučarskih hrepenenj« se dviga 70 m visok gruč, ki mu pravijo tudi »Monte Kaoldno* pri mestecu Hirsch.au v 'Nemčiji. Nastala je iz odpadkov tovarne porceiana v bližini. V nedeljo je bila na tej »gori« edinstvena prireditev. V sončnem, vročem, popoldnevu se ie
Vojaški ukaz: »Ukradite sodček piva z nekega tovornjaka med vožnjo, ne da bi šofer opazil.« To ni bila šala, temveč naloga, ki Jo je moral izvršiti neki oddelek angleške mornarice. Na sliki vidimo samo Tajo. Šofer je odkril, da mu je nekdo odnesel sodček piva. Toda bilo je prepozno, »tat« je že izginil v oblake.
PAD ŠAH ZOPET NA DELU
Verjetno se bralci še spominjajo, da je znani perzijski vodja pravih srednjeveških pocestnih razbojnikov pred časom pobil štiri Američane, člane neke komisije OZN in da so ga zaman zasied-ovaii in iskal; celo s helikopterjem, in letali, ne sa-mo v Perziji, pač pa tudi na aJteaaiSstansiJsem i.n pakistanskem ozemlju. Ubili so sicer nekaj njegovih pristašev, njemu pa niso mogli do živega, da. še tega niso mogli zvedeti, kje pravzaprav tiči. Po najnovejših poročilih pa slišimo, da se je zop«,t pojavil v južnem dslu
Perzije, kjer se je bil zaplete! v spopad s policijo, ubil dva policista in poklal štiri družine v vasici, kjer je prenočeval in kjer so ga najbrž tudi izdal: . policiji. Pobil je vse vključno ženske in otroke. V boju s policijo je izgubil dva pripadnika svoje toi^e. sam pa ie zopet i>o-begnil neznano kam.
zbralo kakih 14-0 smučarjev iz vse Bavarske, med njimi nekaj zelo znanih sssov« iz Garmisch Partenkirchena. Obersdorfa, itd. Deset ti?oč gledalcev ie uživajo ob tej nesezonski smučarski prireditvi. Vs; gledalci so bili v kopalnih oblekah in s sončnimi očaid. Bavarski smučarji so vozili slalom po 140 m dolgi stezi s 70 m višinske razlike. Kajpak se je tovarna porcelana znašla in je že uredila smučarsko vzpenjačo, ob vznožju pa kavarno s teraso in velik plavalni bazen. Sezona tega smučanja traja od 1. maja do L oktobra in z vseh strani Nemčije prihajajo petični gostje na •■rerin" zirrc’-:o sezono.
Ameriški kapital v UrgercUni
Združene ameriške petrolejske družbe, ki izkoriščajo petrolejske vrelce v notranjosti Argentine, so ugotovile, da so tamkajšnja ležišča nafte tako bogata, da se jim izplača vložiti r.ckaj milijonov dolarjev in zgraditi naftovod vse do Buenos
iresa. Ta bo dolg več sto ilometrov in bodo zanj porabili nič manj kot 240.000 ton jekla. Z graditvijo so že začel.. Prav tako so .že dobili potreben kapital, d.a bodo ob koncu cevovoda zgradili veliko rafinerijo s pristaniščem.
GMcerin in keniilcnlijs plus voda - renski rizling
Neki p-orensk; vinski trgovec iz Johannisberga. ki je poznan po dobrem vinu. je na ta način orav uspešno posloval, vse dokler mu niso prišli na sled.
Vsekakor pa je prodal desedaj en in pol milijona steklenic »pravega« renskega rizlinga. Pred scdiščem ie priznal, da je svojo vinsko kapljico izdeloval na umeten način in jo izvažal celo v Ameriko. Enako kakor naš, zahteva tudi nemški tisk not’ zakon o vinu.
Maratonski rock 'n 'roli
Dva mlada Avstralca, zelo verjetno še pod vtisom zadnje olimpijade, sta si zamislila svojevrsten maratonski tek—108-urni rock’n‘roll brez prestanka. Prehrana, obstoječa iz oranžnega soka in vitaminske kreme, naj bi zadostovala za ves čas plesa. Celotni strošek tega podviga je znašal 450 dolarjev. Vendar pa ^maratonski tek« ni potekel po predvidenem načrtu, ker so morali enega od prena-petežev zaradi izčrpanosti odpeljati v bolnišnico.
1
- - -<2
110
%
»To da je rekel?« je vprašala in ga z grozo pogledala.
»Tega časa resda ni navedel.« je odvrnil lord previdno, »ali iz vsega, kar mi je povedal, sem razumel, da je tako. Pravi, da je v Creithu dolgčas in da upa, da bo z nekaj razburljivimi boji s kačami na brežinah groznega veletoka Amazonke vnesel v svoje enolično življenje nekoliko spremembe in gibanja. Torej bo vsekakor odpotoval. Pravzaprav pa se niti ne nameravam od njega posloviti, ker bi me to preveč vznemirilo.«
»Toda oče, povej mi vendar resno: ali resnično hoče iz Creitha?«
Lord jo je utrujeno pogledal in vzdihnil. .
»Saj sem ti vendar že dvakrat rekel, da bo odpotoval v Ameriko! Toda, ali ne boš ničesar jedla? Mislim, da si poprej pila mleko. Seveda ti po mleku ne more tekniti. Mimo tega moraš pomisliti, da se od tega debeliš.«
»Saj nisem pila mleka — kratko malo nisem lačna.«
»Otrok, potlej pa moraš k zdravniku.«
Podprla si je glavo z roko in stisnila ustnice. Podoba je bila, da bo obed tiho in molčeče opravilo.
»ioda jaz nikakor ne morem verjeti, da nas zapušča.«
»Kdo pa?«
»No, o kom sva pa pravkar govorila?«
»Zadnje četrt ure sploh nisva govorila,« je rekel lord . ^upano. »Ti vobče več nisi zgovorna, Joaii. Še nikoli nisem ooedoval s tako dolgočasno damo; običajno se vsi na moč trudijo, da bi me zabavali. Toda zagotavljam ti, da v resnici odpotuje.«
Poskusila je narediti ravnodušen obraz.
»In vendar ne morem tega verjeti. Lačna sem, ali na mizi ne vidim ničesar, kar bi rada jedla. Pečena jagnjetina mi je zoprna!«
Oče je potrpežljivo vzdihnil.
»Pojdi tedaj k njemu in obeduj z njim! Nesi mu moje sporočilo, da me slednji dan vse bolj razburjaš in da se s tabo
vobče več ne da shajati. Nasploh bi rad zvedel, ali se boš z leti kaj spametovala. V družini smo imeli neko staro teto Jemimo — bila je prav takšna kot ti ...«
Ali Joan se hi hotela razgovarjati o teti Jemimi in je kujavo zapustila sobo.
Lord Creith je stal pri oknu svoje delovne sobe in jo opazoval, kako se je napotila preko travnikov proti dvorcu Wold. Nato je zmajal z glavo. Zadnje čase z Joano ni bilo moč več shajati.
»Hvala, Cleaver,« je rekel Jim, »ne verjamem, da bom danes kaj kosil.«
»Ali to je sloka, gospod,« je odvrnil Cleaver zaskrbljeno. »Saj ste mi vendar sinoči dejali, da bi jo radi jedli.«
Jim se je stresel.
»Odnesite skledo!«
»Ali vam naj postrežem z jagnečjo pečenko?«
»Ne, hvala, prinesite kozarec vode in nekaj sira — ne, tudi sira nočem, vobče ne bom ničesar jedel,« je rekel, skočil pokonci in začel besno drezati v žerjavico v kaminu.
»Jane Smithova!« je zaslišal glas od vrat. »Kar sama se najavljam!«
Slekla si je plašč, ga oddala Cleaverju. in položila svoj klobuček na stol. =
»Si že obedoval?«
»Ne, nisem lačen.«
»Kaj si pa imel?«
»Sloko,« je odvrnil Jigi slabe volje. »Ni je dovolj za dva.«
»No, potem lahko dobiš še kaj drugega,« je odvrnila Joan in pozvonila. »Jim, ali zares hočeš v Ameriko?«
»Ne vem, nekam bom pač šel, vsekakor pa stran iz tega prekletega kraja,« je odvrnil mračno. »Življenja na deželi sploh ne morem več prenašati — vse jutro že sneži in rotor zavija okrog hiše, da mi vstajajo lasje.«
—ir ---------
tako sem
»Nikamor ne boš šel, ostal boš v Creithu ■ sklenila,« je rekla.
Jedla je kruh z maslom, tako je bila lačna.
»Ali ne dobiš doma dovolj jesti?« je vprašal Jim in jo začudeno gledal.
»Kaj bo z nama?« je-bil njen odgovor.
»Kaj meniš s tem? Z nama?« je vprašal, drhteč od razburjenja.
'Mislim najino poroko. Bila sem pri nekem odvetniku — in niti najmanjšega dvoma ni, da sv-a popolnoma zakonito poročena. Na drugi strani pa je prav tako moč dokazati, da nisva. Kakor vidiš, sem bila pri dveh odvetnikih.«
»Ali si zares —?«
»Seveda ju nisem sama obiskala, marveč sem pisala dvema 'asopisoma, ki dajeta brezplačne pravne nasvete. Od enega sem zvedela prvo, od drugega pa drugo. Kaj naj sedaj storiva?«
»Kaj bi ti storila?« je vprašal.
»Želim, da bi se ločila,« je odvrnila mirno. »Seveda mi je mučno zaradi javnosti, vendar pa bi lahko utemeljila svoj predlog z obojestranskim nepremagljivim odporom, ki ga čutiva drug do drugega.«
»V tej deželi to vendar ni tehten vzrok.«
»No, bova že videla.«
»Je pa še neki drug izhod iz te zagate, gospa Morlakova,« je rekel Jim.
»Za božjo voljo, nikar me tako ne nazivaj. V najslabšem primeru sem lady Joan Morlakova. Toda Jim, ali zares hočeš v Ameriko?«
»Vso zadevo sem temeljito pretresel. Moj odvetnik pravi, da poroka- ni veljavna, ker je manjkalo potrebno dovoljenje. Zgolj to, da je poroko opravil duhovnik, dejanja še ne napravi zakonitega.«
V njenem obrazu je videl prepadenost.
>*es tako misliš?« je vprašal«.