(jpžlom
Ameri$k/i Douoviim/i
AMERICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 78
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 20, 1961
SLOVENIAN
morning Newspaper
ŠTEV. LX — VOL. LX
Upor na Kubi strt
Zadnje postojanke upornikov na južni obali Kube so bile včeraj popoldne zavzete in uničene. De’ upornikov je pobegnil v Eskambrajske got'e.
HAVANA, Kuba. — Castrova vlada je objavila zmagoslavno, da je bila skupina upornikov, ki se je v ponedeljek zjutraj izkrcala na južni obali Kube v pokrajini Las Villas, včeraj popoldne razbita. Del je bil zajet, del upornikov pa se je zatekel v močvirja, iz katerih ni izhoda. Vlada se hvali, da upor ni izdr-žal niti celih 72 ur.
Castro in komunistične države so od vsega začetka obdolžili Združene države kot organizatorja in podpornika upora. Te so to vztrajno zanikale, toda jav-nost tem zanikanjem ni verjela. Tako je ugled Združenih držav Po vsem svetu znova utrpel hud udarec.
Anglija ob strani Amerike
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Tekem debate o resolucijah v Združenih narodih je angleški zastopnik Patrick Dean odločno branil Združene države in njihovo stališče do položaja na Kuhi. Izjavil je, da ima popolno zaupanje v zagotovila predsednika ZDA Kennedya in poslanika Stevensona.
Sovjetska resolucija,-ki obsoja Združene države zardčlf “napada na 'Kubo”, ni dobila v političnem odboru nobene prave podpore. Indijski Nehru je vendar Združene države javno obdolžil, ha so bile v ozadju upora proti
Castru.	;
Nova streljanja na Kubi
HAVANA, Kuba. — Včeraj so ustrelili novih 9 nasprotnikov Castrovega režima. S tem je šte-vho ustreljenih v zadnjih treh dneh naraslo na 27 oseb. Med u-streljenimi sta tudi dva ameriška državljana. Združene drža-Ve so zaradi te?'a uradno prote-stirale češ, da njihova državljana nista bila obsojena pred ne-PHstranskim sodiščem.
Castrove oblasti so zaprle več-•!e število svojih nasprotnikov v raznih predelih otoka.
J^tfarnosi atentata na Marlesa De Gaulta?
PARIZ, Fr. — Varnostne obla-[ so prečistile iz 500 mož sesto-c° osebno stražo predsednika ^Publike De Gauilla. Zamenja-J je bilo preko 300 članov stra. > uied njimi štirje izmed 12 ne. rednih predsednikov siprem-jcvalcey
C ni, ki bo odgovorni za varnost ^redsedrlika republike, se boje, r.g .1 utegnili francoski skrajni cionaligti, ki skušajo na vse cine rešiti Alžirijo za Franci-kj’ 1Zveisti atentat na De Gaulla, 0<jSe je odločil, da da Alžiriji ne-
Za^if103*’ t33 naj se ta izjavi ° ranitev vezi s Francijo ali
l>a Proti njej. ,,
Novi grobovi
Antonija Kuhar
Danes zjutraj je umrla v Geauga Community bolnišnici Antonija Kuhar s 36il4 E. 81 St. Pogreb ima v oskrbi Fortunov pegreb. zavod na 5316 Fleet Ave. Lillian Stefančič Po kratki bolezni je umrla včeraj 48 let stara Lillian Stefančič, roj. Benko, z 19115 Mu-skoka Ave. Zapustila je moža Stanleya, hčerko Keron, mater Magdaleno Benko, sestri Mary Kerchman in Catherine Hauser, brate Jakoba, Williama in Richarda ter drugo sorodstvo. Pegreb bo v soboto dopoldne iz Brickman pogreb, zavoda na 21900 Euclid Ave. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob enajstih, nato na All Souls pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob šestih.
Maj zanimivih podatkov o naših nsrodni obrambi
WASHINGTON, D. C. .— Za presojo stanja naše oborožitve so morda važnejša dejstva kot izjave voditeljev naše administracije, od Kennedya navzdol. Zadnji predlog o proračunu za narodno obrambo odkriva na primer sledeče zanimivosti:
Administracija menda ne misli več na 45 atomskih podmornic vrste “Polaris”, ki bi bile vse gotove šele čez nekaj let. Se je odločila samo za 29 takih podmornic, ki pa morajo biti izgotovljene par let preje, kot je bilo prvotno predvideno. Spremenjen je tudi načrt o oborožitvi teh podmornci. Prvotno je bilo mišljeno, da bodo imele atomske rakete Polaris domet na 1,200, 1,500 in 2,500 milj. Sedaj je srednja raketa na 1,500 milj izpadla.
Spremenjen je tudi načrt o raketah in oporiščih. Dočim so prvotno imeli v načrtu tri stalna oporišča, mislijo sedaj na tri pre-maiklljiva, kjer bo na vsakem po trideset raket vrste Minuteman. Narodna obramba bo tako imela vsega skupaj nad 450 raket Minuteman. Proizvodnja raket na tekoče gorivo s tem zaenkrat ne bo prikrajšana: na zalogi bo 762 raket vrst Atlas in Titan, ki letijo vse na velike daljave.
V armadi sami se posebno zanimajo za gverilsko vojno, število oddelkov, ki se specializirajo na tem področju, raste od načrta do načrta.
Zanimivo je, da naša narodna obrambna trdi, da se v podobni smeri razvija tudi ruska vojaška sila.
Seveda so vse to šele ideje in načrti predsednika Kennedya in
Pogajanja o končanju atomskih preskusov v Ženevi v novi krizi
Zahodni sili sta predložili celoten osnutek pogodbe in zahtevata od Sovjetske zveze jasen odgovor: Da ali ne!
ŽENEVA, šv. — Pogajanja med Amerko, Anglijo in Rusijo o kontroli preskušanja atomskih eksplozij stojijo pred novo krizo. Kriz so doživela že veliko, toda sedaj pravijo, da se gre za res. Ameriško-angleška delegacija je predložila kar cel osnutek za pogodbo in hoče imeti od Rusov odgovor: Da ali ne.
Kot je znano, so pogajanja zastala na vprašanju, kdo naj kontrolira podatke o sumljivih eksplozijah. Amerika in Anglija predlagata nevtralnega strokov-njaika kot upravitelja kontrolne komisije, komunisti pa hočejo tričlansko komisijo, ki bi v njej imeli dejansko veto pravico, kajti komisija bi morala biti zmeraj soglasna v svojih sklepih, Irr bi komunistični član komisije redno preprečeval.
V vrhovih naše alministracije postaja zmeraj močnejša tista struja, ki misli, da komunisti sploh nočejo nobene kontrole in da zavlačujejo pogajanja, da na ta način Amerika ne obnovi svojega preskušanja atomske sile. Zato vrši na Kennedva vedno hujši pritisk, naj dovoh obnovitev preskušanja. S to strujo v naši administraciji držijo tudi vplivni senatorji in kongresniki kakor tudi nič manj vplivna komisija za atomsko silo. Ni torej izključeno, da bodo pogajanja v Ženevi kmalu “odložena na negotov čas,” ako si komunisti ne bodo privoščili bolj senzacijo-nalnega zaključka pogajanj.
Varčevati je lažje na papirju kot y resnici
WASHINGTON, D. C. — To skušnjo je moral napraviti tudi predsednik Kennedy. Tekom vo-livne kampanje je veliko govoril o varčevanju. Hotel je to misel vključiti celo v svojo poslanico o proračunu, pa so mu to odsvetovali.
Imeli so prav. Neki senatni odbor je namreč dognal, da je v novem proračunu predvidenih 625 novih uradniških mest v federalni upravi, Vsekako je to število manjše od podobnih števil v proračunih v prejšnjih letih. Senator Byrd se vsaj s tem lahko tolaži.
^♦WARMER
Visoke mezde — dosti mezdnikov
Mobuiu in Sizenga v Kongu se pomirila
Vlada v Leopoklvjllu se je pomirila s pristaši pokojnega
Lumumbe v Stanleyvillu.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Dogodki na Kubi so začasno zasenčili dogodke v Kongu, ki so pa tudi na svoj način zanimivi, dasiravno ne senzacionalni. Tam sta lse pomirila predsednik republike Kasawubu in komunistični sopotnik Gizenga, če je še resnično sopotnik. Sklfenila sta premirje: Kasawobujeva centralna uprava ne bo gospodarsko bojkotirala krajev, ki so pod Gizengo. vim vplivom, Gizenga :pa .ie postavil svojč čete pod kontrolo Ka-rawubujevega komandanta Mo-butuja. Seveda je še vprašanje, ali bo Gizengov komandant Lun. dula ta sporazum priznal. Gizenga in Lundula sta menda že nekaj časa v sporu. Vsekako vlada med četami gen. Mobutja in četami gen. Lundule začasno premirje.
Pri vseh dogovorih ni sodeloval Oomlbe, politični poglavar province Katanga. Morda je on tisti skupni sovražnik, ki ga o-menjata Kasawubu in Gizenga v svoji skupni izjavi o premirju in sodelovanju. Nekako sumljivo
V LAOSU SE JE POLOŽAJ OBRNIL V KORIST RDEČIH
Skoro bo že mesec dni, odkar je predsednik Kennedy opozoril ameriško javnost na položaj v Laosu, na nevarnost, da si komunisti z osvojitvijo te države v Zadnji Indiji odpro vrata k nadalj-nim osvojitvam v jugovzhodni Aziji. Zahteval je konec komunističnega podpiranja upornikov in ustavitev sovražnosti. Od tedaj se je položaj za vlado Laosa poslabšal, komunisti pa še vedno niso ustavili podpiranja upornikov.
WASHINGTON, D. C. — Državni tajnik Dean Rusk je označil položaj v Laosu v Zadnji Indiji za “nevaren,” za zelo resen, ko je dobil v roke zadnji odgovor na britanski predlog za sklenitev premirja, oziroma za ustavitev sovražnosti v Laosu. Moskva je pristala na sestanek konference 14 zainteresiranih držav v Ženevi v Švici namesto v Kambodži, pa pri tem zahtevala, da morata odločitve in ugotovitve tričlanske komisije, ki naj bi šla nadzirat položaj v Laos potrdti Sovjetska zveza in Vel. Britania, kot nekdanji oredsednici konference, ki je sklenila leta 1954 premirje v Indokini. Rusk je izjavil, da je potrebno naglo pojasnilo Moskve o nekaterih točkah odgovora. Postalo je med tem namreč jasno, da skušajo v Moskvi konec bojev v Laosu zavleči tako dolgo, da bodo komunisti in njihovi zavezniki postali gospodarji položaja. —
.jal s predsednikom Kennedyem Nove ideče os\ojltve Jn vodniki državnega tajništva. Tekom enega meseca, od kar <pa	je v torek nepričakova-
ne spregovoril Kennedy o Laosu, no odpovedal. Ostat je v Mos-so 'komun.sti razširili in utrdili ^yj, kjer se posvetuje z vodnik:
sovjetske zunanje politike. Ob-
svojo oblast nad novimi predeli1
Laosa. Sovjetska zveza in Sev. Vietnam dovažata s komunisti povezanim upornikom redno vojaški material in druge potrebščine. Pedala sta jim tudi večje število vojaških “strokovnjakov.'*' Te so poslali tudi rdeči Kitajci. Tako se je rdečim posrečilo zavzeti večji del severnega Laosa, pa se ugnezditi tudi v južnem. Tam so začeli napadati vladne postojanke pri Nhom-malathu, od koder je do meje Tajske komaj še 25 milj.
Vladne čete ne kažejo nobene vneme za borbo
Trdijo, da so vladne čete po številu dosti močnejše od upornikov in vsaj enako dobro o-premljene in izvežbane. Težava je v tem, da ne kažejo nobenega borbenega duha. Tega La-očanom na splošno manjka, to so
ELIZABETHVILLE, Katanga.
— Vlada Katange plačuje svojim belim vojaškim najemnikom $392 i je namreč, da je poveljstvo ZN'mjrni ljudje^ki jim ni do vojne. na mesec poleg vseh potrebščin. Inabrai0 v Katangi že okoli 10,000 .Uporniške čete so bolj bojevite To je vsekakor lepa plača in m Sv0jih čet, dasiravno je ta pro- zara<ii tega, ker so komunisti v čudno, da Combe glede prijav vjnCa najbolj mirna. Ali misli-! vsa^0 četo vključili nekaj trdih
ta Kasawubu in Gizenga krotiti komunističnih borcev iz Sev.
ni v prebudi zadregi.
tajnika za narodno obrambo McNamara. Generalom in admi-ralcm niso všeč, ker se jim zdijo premajhni. Glavno besedo bo seveda imel Kongres, ki sp bo verjetno v marsikateri točki postavil na stran poklicnih poveljnikov.
Combeja s pomočjo čet ZN. Med delegacijo ZN in Kasawubujem vlada namreč sedaj zopet nekaj več prijaznosti, toda Kasawubu še zmeraj ne zaupa ZN četam, noče jim na primer izročiti nadzorstva nad pristaniščem Mata-di, ki gre skozi njega vez uvoz in izvoz iz Konga.
Vietnama in rdeče Kitajske. Stalna komunistična propaganda skrbi, da bojni duh ne popušča.
Scuvanna Pouma odpovedal obisk v Washingtonu
Princ Souvanna Phouma je bil napovedan za včeraj v Wash-ingitonu, kjer naj bi se razgovar.
iskal je tudi Hruščeva v njegovem črnomorskem zimovabšču.
Souvanno Phoumo priznavajo komunisti za “zakonitega” predsednika laoške vlade. Kot tak se je v Moskvi Sovjetiji zahvalil za vso pomoč, ki jo nudi Laosu. Souvanna je namreč sam zaprosil za sovjetsko pomoč lani v novembru, ko so začele čete gen. Nosovana pritiskati proti glavnemu mestu Lasa Vientianu.
Burma in rdeča Kina za takojšnjo konferenco
Predsednik vlade rdeče Kitajske Ču-Enlaj in predsednik Burme U Nu sta izdala skupni poziv za takojšnje sklicanje konference 14 držav, ki so zainteresirane na razvoju v Laosu.
V Washingtonu in v Londonu vstrajajo na zahtevi, da mora priti v Laosu najprej do ustavitve bojev, potem se bo šele se-šls konferenca. Za ustavitev bojev naj bi poskrbela tričlanska komisija pod predsedstvom Indije. Ta se doslej sploh še ni niti sešla.
*
Vse kaže, da je Laos kljub vsem odločnim in jasnim besedam predsednika Kennedya na tem, da bo zdrknil za bambusovo zaveso po kratki dobi uradne “nevtralnosti.”
Končno pametna beseda domačega strokovnjaka iz Konga
Sončno in toplo. Najvišja tem-^atura 65.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Kongo ima tako malo domače in. teligeince, da mora izrabiti vsako domačo silo in zaupati celo mladim ljudem posle, ki jih v drugih državah opravljajo samo stari skušeni strokovnjaki. Kongo ima na primer samo enega domačega finančnega strokovnjaka v osebi Alberta Ndeleja in še ta je mladih let. Ker je sam in nima tekmeca, je postal iz nič guverner komgoške narodne banke in s tem tudi najvplivnejši domači bančnik.
'Zdi se, da je Ndele vkljub svoji mladosti mož na svojem mestu. Tako bi sodili po poročilu, ki ga je objavil o gospodarskem stanju dežele. Poročilo je izredno zanimivo, ker neusmiljeno udriha po vseh napakah, ki jih je napravila kongoška domača vlada. Da ji bo domača narodna banka tako prala ušesa, tega ni
nihče pričakoval, zato je poročilo prava senzacija ne 'samo za kon-goško javnost, ampak tudi za vse tujce, ki živijo tam, ki vse tu vedo in tega niso še nikjer napisali. Le zakaj?
Guverner Ndele ostro obsodi takoj v začetku proračunsko gospodarjenje domače kongoške vlade, ki je v prvih 9 mesecih svojega vladanja napravila $108,. 000,000 primanjkljaja. Z dohod, ki je pokrila komaj tretjino svojih izdatkov, za dve tretjini se je morala zadolžiti pri narodni banki, kar seveda pomeni čisto inflacijo. Vlada je porabila mesečno povprečno $20,000,000; mesečni primanjkljaj je pa znašal okoli $12,000,000.
Guverner Ndele pove kar brez ovinkov, kdo je kriv za primanjkljaj. V prvi vrsti kongoška armada; armada porabi letno okoli $60,000,000, torej vse, kar
država dobi na davkih, carinah in trošarinah. Armada porabi sedaj trikrat toliko, kot je porabila za časa belgijske uprave! Pri tem Ndele ni vračunal v svoje račune dohodke in stroške province Katanga, ki jo ima v rokah Čombe. Ndele pravi, da jc to, kar dela armada, brezvestno razsipanje javnega denarja.
Drugi glavni razsipnik javnega denarja so domači politiki, ki so se spravili na dobra mesta in trošijo denar zase in za svoje pristaše. Kako ga trošijo, se ne da opisati!, ker ni nikjer nobenih obračunov.
Ndele da politikom in armadi tudi pravi nasvet: naj se vsi skupaj navadijo varčsvati! Ndele jim je že lani napravil načrt za varčevanje, ki ga je vlada tudi sprejela. Pa se je del armade uprl radi nizkih plač in ves načrt o varčevanju je padel v vodo.
Iz Clevelanda in okolice
Vile rojenice—
Mr. in Mirs. Al. Terček na 18010 Nottingham Rd. se je rodil v Euclid Glenville bolnišnici sinček Charles Joseph. Delal bo druščino sestri in trem bratom. Mati Agnes, roj. Kosmerl, in dete se počutita dobro. Oče Albin je krajevni vodja Accidental Life Insurance of California in vodja znanega orkestra. — Čestitamo!
Molitev—
Društvo Najsv. Imena pri fari Marije Vnebovzete in Marijin dvor Kat. bprštnarjev št. 1640 imajo nocoj v Želetovem pogreb. zavodu molitev za pok. Franka Stupar.
Seja—
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima jutri zv. ob navadnem času sejo. Na seji bodo prebrani trimesečni računi.
Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ima jutri ob navadnem času sejo v običajnih prostorih. Članstvo je posebno vabljeno, ker bo na seji nekaj posebnega.
Zopet doma—
Ančka Nagode s 15816 Corsica Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, pozdrave in darila. Je še vedno pod zdravniško oskrbo. Obiski na domu dobrodošli!
Televizorji—
V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Ave. imajo naprodaj odlične ZENITH televizijske sprejemnike (televizorje) po ugodnih cenah. — Več v oglasu!
Zadušnica—
Jutri ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Charlesa Zobec ob sedmi obletnici smrti.
Vaja—
Pevski zbor Korotan ima v nedeljo ob 1:30 vajo v Baragovem domu. Pri prireditvi nastopi brez uniform.
Dopolnilo—
Pok. Maria Steinitz je bila teta tudi Louisu Pirc Jr. in pok. Robertu Kalishu.
—o-
Zadnje vesti
Ndele se pritožuje tudi na slabo javno upravo. Trdi, da je 30% delavcev brez dela, zato so cene poskočile za najmanj 25%, izvoz pa padel za celih 45%. Značilno je, da je kongoška vlada debila od Združenih narodov do sedaj samo $10,000,000 direktne podpore. Amerika je dala Kongu preko ZN $5,000,000.
Tuji strokovnjaki, ki živijo in baje tudi nekaj delajo v Kongu, ne oaporavajo resničnosti guvernerjevega poročila. Mislijo, da bi Kongo potreboval najmanj $100,000,000, podarjenih ali posojenih, da bi se kongoško gospodarstvo moglo zopet postaviti v tak red, kot je bil pod belgijsko upravo. Ako tega kapitala ne bo, bo v Kongu zavladala inflacija, ki bo uničila še sedanje ostanke zdravega gospodarjenja.
Le kaj bodo na to rekli pametnjakoviči pri ZN?
TiONDON, Vel. Brit. — V vladnih krogih se je razširila vest, j svetu, da bo verjetno danes popoldne na sestanku zun. ministra Gromika z angleškim poslanikom Robertsom v Moskvi dosežen sporazum o končanju bojev v Laosu. Zadevno izjavo Sovjetske zveze in Vel. Britanije napovedujejo za jutri.
VIENTIANE, Laos. — Ameriški vojaški opazovalci so se pridružili vladnim četam, da ugo-tove dejansko stanje na bojiščih.
WASHINGTON, D.C. — Danes popoldne ob dveh bo predsednik Kennedy preko radia in televizije obrazložil ameriški odnos do Kube in do neuspelega zadnjega upora proti Castru.
—----o-----
— Na j večje znane poplave
Filomina brisana kot svetnica
VATIKAN, It. — Kongregacija svetih obredov je dognala, da svetnice z imenom sv. Fdomena sploh ni bilo. Kako je splon mogla priti do te časti, še ni popolnoma pojasnjeno. Ne da se pa tajiti, da je bila v Italiji zelo priljubljena in seveda tudi med italijanskimi emigranti.
Ti so njeno slavo raznesli po Taiko imamo tudi v Clevelandu župnijo sv. Filomene, ki 'bo sedaj morala dobiti novega patrona.
-------o------
reke Ohio so bile leta 1937.
Hammarskjceld pojde obiskat De Gaulla?
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Glavni tajnik Združenih narodov Dag Hammarskjoeld resno preudarja, da bi šel obiskat pred. sednilkg Francije Charlesa De Gaulla, ki je nedavno napovedal bojkot Združenih narodov.
Hamimanskjoeld upa, da se mu bo posrečilo De Gaulla pridobiti znova za sodelovanje z Združenimi narodi. V Pariz pojde pred koncem maja.
----o-----
ŽELEZNIŠKI BROD
Prvi brod za prevoz je bil uveden 1. 1849 na Firth of Forth.
Škotskem na
Ameriška Domovina
/1-/V1 * M IC^ nU-r-MO/VlE
6117 8t Cl*lr A ve. — HEnderso* 1-062S — Clevelaad S, Ohle
National and International Circulation
PubilahMl daily except Saturdays, Sundays, Holidays and lat weak of July
PdbUafccr: Victor J. Knaua; Manager and Editor: Mary Oobavac
NAROČNINA i
Jjk Zadiajene države:
912.00	na leto; 97.00 za pol leta; 94.00 ra 9 mesece Za Kanade in dežele izven Zed. držav:
914.00	na leto; 98.00 za pol leta; 94.50 za 9 mesece
Petkova izdaja 93.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES i
United States:
912.00	per year; 97.00 for 6 months; 94.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
914.00	per year; 98.00 for 6 months; 94.50 for 8 months
Friday edition 98.00 for one year
šču pri njem oglasimo, so ti poslali “stražarje.”
Dejstvo je, da mi niso nikdar ne vaške straže, ne domo'
k njemu namesto nas kar zelo veliko pomeni pri takd
velikosti dvorane.
Oseke, ki so v igri nastopale
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
88
No. 78 Thurs., April 20, 1961
branci varovali glave in da nisem nikdar za njihovim ščitom bežal v svobodo, najmanj pa maja 1945. Tedaj sem bil skupno s p. Benom Korbičem, gvardijanom v Lemontu, p. Klavdijem Okornom, župnikom pri Sv.. Janezu v Milwaukee, dr. Z. Kalanom, podpolk. A. Glušičem, Martinom Bolkom in še nekaj tisoč drugimi Slovenci bolan na pegavem tifusu v nacističnem koncentracijskem taborišču Dachau na Nemškem. Kako se nam je tam godilo, o tem se Kamnar in tovariši lahko pouče s sedanje razprave proti Eichmannu v Izraelu!
Domobranstvu se nisem nikdar odpovedal, ga ne žrtvoval, ne zamolčeval ter obrekoval, arppak ga že vsa povojna leta vstrajno in z vso odločnostjo branim. Želim poudariti, da pri tem poslu Franceta Kamnarja in njegovih tovarišev cd “Slovenske države” nisem še nikjer srečal. Izgleda, da so s komunizmom in titovci že opravili, ostala jim je samo še borba z — JRZ, ki se je že aprila 1941 sama razšla.
(Dalje sledi.)
BESEDA IZ NARODA
Vinko Lipovec:
Neresni ljudje
Od kar sem pred skoro 12 leti prišel v Združene države, sem dosledno in vstrajno skušal slovenski javnosti v Združenih državah in Kanadi, pa tudi drugod po svetu s članki v “Ameriški domovini” pojasniti razmere v Sloveniji in Jugoslaviji v času druge svetovne vojne. Vedno znova sem skušal pokazati, kako in zakaj je prišlo v Sloveniji do državljanske vojne, kdo jo je začel, zakaj jo je začel in kako je potekala.
V teh sestavkih sem ponovno pribil, da je državljansko vojno začela Komunistična partija, da je zato tudi ona kriva za vse njene žrtve. Pojasnjeval sem, da sta se slovenski kmečki mož in fant končno dvignila in zgrabila za puško, da si ubranita življenje in dom. Do takega odpora je prišlo najprej pri Sv. Joštu nad Vrhniko, nato po drugih vaseh Notranjske in Dolenjske, kasneje tudi na Primorskem in Gorenjskem.
Slovenski možje in fantje so vedeli, za kaj se bore, zato so se borili tudi pogumno in vztrajno. Njihovi napori bi bili brez dvema uspeli, če bi bil zavezniški svet vedel o komunizmu tedaj to, kar ve danes. Angleži so šli ob koncu vojne z orožjem reševat Grčijo pred komunizmom, Jugoslavijo so prepustili njeni usodi. Sedaj preudarjajo, če jim morda le ne bo treba iti branit svobodni svet pred komunističnim nasiljem v daljni Laos!
Napako, ki so jo storili zahodni zavezniki koncem vojne v Srednji Evropi in na Balkanu, vidijo danes vsi. Vojaki in politiki se prepirajo med seboj le, kdo jo je zakrivil.
Po vseh teh letih mojega sistematičnega dela v obrambo nasprotnikov komunizma v Sloveniji se je oglasil v torontskem slovenskem listu “Slovenska država” 1. aprila letos neki France Kamnar in zapisal tole:
“Ta narod ni nikoli delal razlike med Rožmanom in Rupnikom, kakor je ne dela komunistični zgodovinar, ker «43 pač bili dve glavi istega boja za slovenski obstanek in svobodo. Pač pa skušajo še zdaj to razliko umetno in lažnjivo, s ponarejanjem zgodovine ustvarjati tisti, ki so jim najprej Vaške straže, in pozneje Slovensko domobranstvo, reševale glave, da so lahko kovali prazne in sebične osebne in strankarske račune. To so ljudje, ki so maja 1945 za domobranskim ščitom ušli v svobodo, se domobranstvu odpovedali, ga žrtvovali rablju in ga potem dosledno zamolčevali cer obrekovali. To so tisti, ki so še pred kratkim preprečili izid resničnega prikaza vetrinjske žaloigre in krivde zanjo. To so ljudje^ ki prisegajo na Velesrba in po njihovih lastnih merilih, kvizlinga Mihajloviča, ko so njihovi vodilni somišljeniki povzročili izročitev slovenskega vojskovodje Rupnika krvniku.
Da je temu tako priča uvodnik, ki ga je napisal 27. januarja letos v Ameriško domovino Vili (njen urednik Vinko Lipovec), eden vodilnih članov te pogorele politične skupine.”
“Slovensko državo” sem doslej smatral za do neke mere resen list, ki se skuša pač na svoj poseben način boriti za nek političen cilj. Ker sem po naravi nagnjen k stvarnosti in strpnosti, ji njenih neslanih in neosnovanih napadov na mojo osebo nisem prehudo zamerjal in zato tudi nisem na nje odgovarjal. Ko sem bral omenjen sestavek, pa skoro nisem mogel verjeti. Da je nekdo zmožen v enem sestavku napisati toliko laži ,in podtikanj in da jih urednik lista, ki naj bi velja’ za resnega in resnicoljubnega, objavi, enostavno nisem mogel razumeti!
Naj govore dejstva:
Med "pokojnim škofom dr. G. Rožmanom, svetim duhovnikom, značajnim in iskrenim slovenskim narodnjakom, in pok. L. Rupnikom sem delal vedno razliko in sem prepričan, da jo delajo z mano tudi vsi oni, ki so oba poznali. — Izjema v tem pogledu so najbrž le titovci, France Kamnar in njegovi somišljeniki.
France Kamnar trdi, da sem vodilni član one politične skupine, ki je počenjala vse omenjeno, kasneje jo označuje za JRZ! — Resnica je, da nisem bil nikdar član te skupine, pač pa sem JRZ s svojimi prijatelji v katoliških akademskih društvih odklonil že takrat, ko je komaj nastajala. To je bilo takrat, ko so duhovni očetje sedanjega “slovenskega državnega gibanja” — “stražarji" — še veselo zobali iz jasli, ki jih jim je polnil pok. dr. A. Korošec, vodnik slovenskega dela JRZ ali SLS. Na splošno so v onih dneh veljali ti ljudje za udarno kolono strankarske organizacije . . . Moji prijatelji in jaz smo se od tega držali daleč proč! Enkrat samkrat smo se domenili, da gremo kot slovenski katoliški akademiki obrazložit dr. A. Korošcu položaj na univerzi v Ljubljani in.škodo, ki jo povzročajo “stražarji” slovenski katoliški stvari na univerzi s svojimi nedemokratičnimi nastopi. Ko nam je dr. A. Korošec preko svojih prijateljev, ki so bili blizu “Straže”, hotel sporočiti, kdaj naj se v Marijani- 'dobrisoprog Florian, sin Bernard
Prosveta Baragovega doma vabi
Cleveland, O. — V nedeljo, 23. aprila, popoldne ob pol štirih bo v dvorani pri Sv. Vidu 'kulturna prireditev, pri kateri sodelujejo pevska ibora Korotan in Slavček ter Dramaitslko dmuštvo Lilija. Ta nastopi tokrat prvič v šentviški naselbini. Podala bo veseloigro “Svojeglavček.”
Lilija je med Slovenci v Cleve-andu znana po svojih Odličnih prireditvah, po svoji vnemi za ohranitev in širjenje slovenske odrske besede, slovenske kulture v naselbini. Mislimo, da je prav, če rojaki in rojakinje senkler-skega slovenskega naselja dajo svojim rojakom in rojakinjam iz Collinwooda, ki delajo pri Društvu Lilija, priznanje s tem. da napolnijo šentviško dvorano.
Slovenski Senkler in slovenski Ccliinwood sta si nekaka tekmeca. na Senkler ju Skrbi za igre in druge predstave Slovenski oder, v Collinwoodu Dramatsko dru-•štvo Lilija, obe naselbini imata pevske Zbore, obe družabne klube, obe svoje narodne domove. Talca tekma je sama po sebi zdrava in kaže, da je med Slovenci v tej deželi še dosti življenja in narodne zavesti!
Senklerčani Lilijo prisrčno pozdravljamo, ko prihaja med nas! Naj uspeva in cvete, naj ohranja slovensko besedo in slovensko misel povsod, do koder more seči!
Po sporedu na odru velike šentviške dvorane bo zaigral Tonklijev orkester, da se bo inla. do in staro lahko zavrtelo! Na razpolago bodo tudi okrepčila in osvežila!
Vsi vabljeni! Vsi dobrodošli!
Jakob Žakelj.
in več hčerk, ter sosedje in številni prijatelji. Toda ne žalujemo preveč za umrlimi, raje molimo Za nje! Žalujejo naj neverniki, ki Boga ne poznaj a. Pokojna Mary Cesar je dnevno prejemala sv. obhajilo. Dragi sorodniki, naj vas tolaži misel, da je odšla vaša mati po plačilo k Bogu, kateremu je služila vse svoje življenje!
Preostali se priporočamo Vama, dobri ženi, da prosita za nas Bo.ga, da bi bila tudi naša smrt srečna, da bi s sv. popotnico prestopili prag večne nebeške domovine. Počivajta mirno, preostalim naše sožalje!
Jakob Resnik.
feseio oznanilo tretjered-nikom
Smrtna kosa v Newburgu
Cleveland, O. — Dokler smo imeli Newiburške novice, smo vedeli, koliko se jih rodi in koliko jih zapusti ta svet. Mnogokrat so prejeli starši oib prirastku v družini čestitke. Nekateri od tistih, ki so jim monsignor Oman ob rojstvu čestitali, so danes že očetje in matere.
Koliko se jih v naši fari rodi, ne vem, vem pa, da jih v naši okolici dosti umrje. Ni dolgo tega, ko je umrl komaj 38 let stari samec Fbnda, pa veliko drugih je zapustilo to solzno dolino.
Z veliko žalostjo smo spremili na njeni zadnji poti poznano in speštovano Mrs. Ano Gliha. Za njo žalujejo soprog Frank, sinovi. hčerke, prijatelji in vsi, ki lmo blago ženo poznali. Bila je res vzorna žena, dobra svojemu soprogu, otrokom in prijateljem. Pred časom se je veliko žrtvovala za cerfkev. Dolgo vrsto let je bila predsednica Oltarnega društva sv. Rešnjega Telesa. Lahko rečemo: Bogata dobra dela so šla z njo pred prestol večnega Sodnika.
Dne 9. aprila je v bolnišnici •sv. Aleša nenadoma izročila Bogu svojo blago dušo Mary Cesar, 3537 E. 81. St. Za njo žalujejo
Cleveland, O. — V nedeljo, 30. aprila 1961, ob dveh popoldne bo predpisana VIZITACIJA za Tretji red sv. Frančiška v cerkvi sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Kot določa vodilo Tretjega reda sv. Frah&ilka (Vodilo III, 1), so na vizitacijo dolžni priti vsi ire-tjeredniki, kjer se vizitacija vrši.
KANONIČNA VIZITACIJA! Pri teh besedah se naj nam obnovi zopet zavest in prepričanje, da je Tretji red sv. Frančiška pravi cerkveni red v očeh svete, katoliške Cerkve. Le pravi cerkveni redovi imajo tako vizitacijo. Premislili bomo ob tej vizi-taciji, kakšni redovniki smo; ali svetimo svetu z dobrim zgledom krščanskega življenja; kaj hoče cd nas sv. oče Frančišek s svojim Tretjim redom.
Po tej slovesnosti bo sprejem novih članov v Tretji red. Kdor pa še nima tretjeredniških svetih obljub, naj se prijavi vodstvu skupščine v fari Sv. Lovrenca, da se za obred svetih obljub skrbno in dostojno pripravimo.
MIR in VSE DOBRO!
fr. Slapšak, voditelj
so sledeče: Rudi Kotar je igral gostilničarja; Dolores Ivanchich je igrala njegovo hčerko, Ivan Bambičih je bil hlapec, Sophie Rif el j, dekla pri hiši, Janez Kotar gors/ki vodnik in Alois Galič, turist iz Zagreba. Ne da bi koga drugega prikrajšal na časti za njegovo imenitno odigrano vlogo, naj omenim, da je Dolores Ivanchich tu rojena in je vlogo ne samo znala na pamet, ampak tudi v pravilni slovenščini tako, da ji to dela veliko čast. Njena pesem pri križu je bila nekaj zares v srce segajočega in zapeta s pravim umetniškim zanosom.
Turist iz Zagreba bi bil verjetno bližje našemu okolju, če bi bil namesto turista iz Zagreba turist iz New Yorka. Uporaba hrvaškega jezika pomešana amerikansko slovenščino je bila malo težka za naša ušesa. Vloga sama po sebi je bila odlično odigrana.
Meni samemu je bil zelo všeč hlapec. Ivan Bambič je ko na-ašč za take vrste vlog.
Dekla v osebi Sophie Rifeij je pokazala pristnost pravega slo venskega dekliča, vso njegovo zrelost in poštenost.
Gostilničar, ki ga je igral Rudi Kotar, je bil kot izrezan za svojo vlogo. Petje, po katerem je znan, pa ga je napravilo še bolj prikupnega.
Gorski vodnik Janez Kotar je dobro prikazal korenitega, vese-; ega, korajžnega slovenskega fanta, ki ga ni sram potegniti se za svojega dekliča, četudi na svoj poseben način.
Vsi so se dobro odrezali in samo čakamo, kdaj nam bodo zopet podali kaj podobnega. Ljudje, kar niso mogli verjeti, da je konec. Zastor je že zdavnaj padel ljudje so pa še kar sedeli in čakali, da bi še kaj več videli. To je samo priznanje, da so se igralci dobro odrezali. Pa še drugič kaj. -^-/Režiser je biljAlois Galic, pevovodja pa "Ernest Majhenich. V kvartetu so sodelovali: J. Rifeij, D. Berginc, R. Kotar in J. Kozjek. — Vsem naša zahvala in čestitke!	K. O.
Kulturna kronika
'Svojeglavček’ na mil-wauskem odru
Milwauke, Wiis. — Slovenci Milwaukeeju so se zopet postavili. Majhna igralska grupa, ki je del slovenskega društva Triglav, nam je dne 9. aprila t. 1. ze. lo originalno podala znano slovensko spevo-igro in veseloigro: “Svojeglavček.” Zgodba, ki se godi na Gorenjskem, je bila prepletena z lepim petjem. Ljudje, ki so prišli od drugod, niso mogli prehvaliti zvočnosti glasov tako kvarteta kakor tudi posameznikov. Skoda je le, da nam luč ni osvetlila pevcev. Pravijo, da zato ne, ker je bil vmes nekdo od igralcev in je bil že našminkan. To bi nas prav nič ne motilo. Mi vsi radi vidimo pevce, pa naj so našminkani ali pa ne.
Kar se tiče igre same, je potekla v najlepšem redu. Igralci so znali svoje vloge dobro na pamet in so jih podali v splošno zadovoljstvo poslušalcev. Dovolj je bilo smeha po dvorani, ki so jo ljudje zelo dobro zasedli. Vsak glas smo lahko slišali tudi od zadaj in to brez mikrofona,
Jadranov koncert
Cleveland, Ohio. — Pevski zbor Jadran s svojim sedežem v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. je eden najstarejših, pa tudi najbolj delavnih slovenskih pevskih zborov. Lansko spomlad ob tem času je zbor Jadran praznoval 40-letnico svojega obstoja. Lepa doba petja, veselja, truda, požrtvovalnosti in vztrajnosti za ohranitev naše slovenske pesmi.
Ne toliko bogat po številu pevcev in pevk kot bogat po svoji sposobnosti, zmogljivosti in odličnem pevovodju g. Vladi mir ju Malečkarju priredi pevski Zbor Jadran prihodnjo nedeljo ob pol štirih popoldne svoj spomladanski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
'Kot vedno, je pevovodja tudi tokrat izbral lep, pester in zanimiv spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi za moški, ženski in mešani zbor, z nekaterimi solospevi.
Kot pušeljc k praznični obleki je g. Malečkar vključil v spored dva solospeva priznane pevke Florence Unetich, valček Musette iz Puccinijeve opere “La Boheme” in Emil Adamičevo “Če ti ne boš moj”.
Spored bo spremljala na klavirju Reginald Resnik. Po podanem koncertu bo v spodnji dvorani domača zabava ob zvokih Urankar jeve godbe. Servirali bodo tudi okusno večerjo.
Vsi tisti, katerim je slovenska pesem pri srcu, bodo v nedeljo popoldan z veseljem pohiteli na koncert pevskega zbora Jadran. Lepšega nedeljskega izleta ne bi mogli napraviti, kot ob naši pesmi poromati v planinski svet, k gorskim jezerom, pod lipe, v prijetne dolinice, na rav
Dr. Thomas M. Barker;
The Slovenes of Carin-thia
Ko je dr. Barker pisal svojo <n j igo o koroških Slovencih (The Slovenes of Carinthia), so ga nadalje zanimali narodnostni boji v stari avstroogrski monarhiji. Pri prikazu razmer na Koroškem v prejšnjem' stoletju, piše najprej o njih na splošno, nato pa podrobno opiše borbo, ki so jo vodili v tem času naši koroški rojaki za svoj narodni obstanek. V tej zvezi je posebno opozoril na raznarodovalno delo raznih nemško obrambnih nacionalnih organizacij. Kot navaja, so se bile te kaj rade hvalile, kaj vse se jim je že posrečilo doseči v pogledu ponemčenja, posebno še v okolici Celovca, koder da se je število Nem cev najhitreje večalo in so za to navajala v dokaz rezultate posameznih ljudskih štetij. — Tu bi veljalo pripomniti, da smo se Slovenci pri obrambi svoje narodne stvari na Koroškem doslej vse premalo posluževali tega dokaza, ki ga nam nudijo Nemci sami. Potrebno bi bilo smotrno preučiti delo vseh nem ških germanizacijskih organizacij od nastanka pa do danes. In gradiva je veliko; posebno po nemških knji žnicah. Posebno dragoceno je tozadevno gradivo iz nacističnega obdobja, ko so te organizacije mislile, da jim ni treba svojih kart nič več skrivati; medtem ko so prej mnogo-kaj, če že ne tajile, pa vsaj prikrivale. Ponemčevanja našega naroda na Koroškem po teh organizacijah namreč noben objektivni zgodovinar ter tudi politik ne more smatrati za naravni proces!
Podobno kot narodnemu boju tako je dr. Barker v svoji knjigi o koroških Slovencih posvetil posebno pozornost tudi mirovni konferenci po prvi svetovni vojski v Parizu. Po uradnih virih o le-teh doslej še ni nihče, kolikor mi je znano, obravnaval vprašanja, kako so v Parizu reševali slovenski koroški problem. Vsi, ki so doslej pisali o tem', so pisali v glavnem na o-snovi spominov posameznih u-deležencev. Po podatkih iz u-radnih virov o pariški mirovni konferenci je sedaj po dr. Bar-kerju še bolj potrjeno, da je bi-
pa bodisi da je ta na Gorenjskem, Dolenjskem, Štajerskem ali Nptranjskem.
Dragi Slovenci, pridite na Jadranov koncert!	Mavec
------o------
PRITLIKAVCI RASTEJO
Na prvem mednarodnem zborovanju medicinskih strokovnjakov za žleze z notranjim izločanjem so znanstveniki napovedali skorajšnje možnosti za vpliv na človeško rast.
Neki stockholmski zdravnik je poročal, da so -švedski znanstveniki izločili hormon rasti, ki so ga v ZDA in na Švedskem vbrizgali
13-letnim otrokom Solarji so potem zrasli za pet do'osem cen. timetrov na leto. Vendar pravijo znanstveniki, da ima hormon le omejen učinek.
-------o-------
MESTO BREZ PREBIVALCEV V Pakistanu so odkrili razvaline 4000 let starega mesta, ki ni imelo nikoli stalnih prebivalcev, ker so bili v njem samo templji.
Okoliško prebivalstvo je že vaške pred časom zlbudilo pozornost
la italijanska mirovno delegacija v Parizu tista, ki je najbolj odločno nastopila proti slovenskim zahtevam. Pri tem se je sklicevala zlasti na to, češ, da smo bili Slovenci in Hrvati najbolj zvesti avstroogrski monarhiji ter da smo zato nevredni zavezniške naklonjenosti. — Pri raziskovanju virov je tudi dr. Barker prišel do zaključka, da je končno usodo slovenske Koroške odločil ameriški predsednik Wilson, in sicer na temelju poročila znane Milesove komisije, o kateri je, kot znano, doslej zbral največ podatkov rajnki dr. Alojzij Kuhar v svojem znanem prispevku v Koledarju Svobodne Slovenije pred paf leti. Dr. Barker med drugim' sodi, da ameriška komisija ni dobila zanesljivih podatkov mnogo ravno zaradi tega, ker so imeli Slovenci na Koroškem navado govoriti s tujcem v nemščini.
V svoji monografiji o koroških Slovencih dr. Barker nadalje ugotavlja tudi položaj Slovencev na Koroškem v obdobju prve avstrijske republike odnosno v obdobju, ko je bila Koroška v Hitlerjevem rajhu. Tu je zelo dobro opisal preganjanje slovenskih ljudi na Koroškem, zlasti pa njihovo izseljevanje pod nacisti.
Svojo razpravo zaključi dn Barker z opisom položaja Slovencev na Koroškem po drugi svetovni vojski. Zadnje, o čemer še razpravlja, je nedavna usodna odločitev sedanjega koroškega deželnega glavarja Wedenig3 o ukinitvi obveznega dvojezičnega šolstva na slovenskem koroškem, ozemlju.
Po prvotni zamisli Slovenskega znanstvenega krožka v W9' shingtonu bi bila morala dr, Barkerjeva knjiga iziti že za lanski 10. oktober, to je za 40-letnico koroškega plebiscita. Ob tem našem tako tragičnem na' rodnem jubileju naj bi bila knjiga eden izmed pozitivnih prispevkov s slovenske strani h pravični rešitvi slovenske koroške stvari. To pa se ni zgodiD' Morda bo ob izidu v sedanjem času moralni uspeh dr. Barker' jeve knjige sedaj še večji.
V nacistični javnosti bo Barkerjeva knjiga izzvala got°' vo hudo burjo. Delo je namreč napisano po nevtralnem Pre' iškovalcu slove nske koroške manjšinske problematike, ki )e imel pred očmi samo čisto reS' nipo. Tudi to, da je delo napi' sano v angleščini, bo nemške za' grizence po svoje zadelo, saj P°' meni to najširšo popularizacij0 nemško avstrijskega ravnanja 5 slovensko manjšino na KoJ°' škem. — Tu bi pripomnil, da b1 nam Slovencem bilo nujno P° trebno podobno delo posebej Trst, kot tudi za Slovensko P11 morsko in Goriško kot celd0 ter za najbolj pozabljene $1° vence v Beneški Sloveniji in
bi
Barkerju, piscu knjige
Slovenes of Carinthia" mora
arheologov s staro zgodbo, ki na polja, v preljubi domači kraj; pripoveduje o “mostu svetlobe.”
Porabju na Madžarskem. Ko imeli vse to, bi imeli pred sab° nujno takšno knjigo še o-sloven skem narodu in njihovi do«m vini kot taki. Naloga vseh s ° venskih ljudi doma in zunaj Je’ da se vse to hitro zgodi.
ty|,
Za sklep:	dr. Thomasu
‘The
ni°
izbra*
desetim v rasti zaostalim 1 naj prej čestitati, da si je
tako zanimiv predmet za aV doktorsko razpravo in da ]e njo v tolikšni meri uspel- W čestitke pa naj mu bodo 0^ene,e tudi izraz naše iskrene za^va g. Prepričani, smo, da bo to vo delo prispevalo^ da P kmalu do zdravega sose s med 'Slovenci in Nemci na roškem ter s tem do večjega ^ mirjenja na svetu. Rojaki ^ naj po dr. fjSarkerjevi knjig1 žejo in jo širijo. Naroče naJ ' na naslov:	Studia Sl<)Ve
P.O. Box 4531, Washihgl°n
D.C.	’	Janez'Seve
JOSIP STARE:
Metropolitan opera pride
Lisjakova hči
“Torej Ahnenfelsa si očara- no!’ la? Klotilda, to je že nekaj!
Prav od srca se radujem, da se je našla žena, ki je tega ličnega kavalirja izneverila neumni Škrubinki; najbolj pa me veseli, da si ga ji vzela ti. Sedaj šele umejem, zakaj mi je rekla njena kuharica danes na trgu, da je bila gospa že pred polnočjo doma, češ, da jo je glava bolela. Takoj sem si mislila, odkod so prišle te bolečine. Le skrbi, Klotilda, da se ji migrena še večkrat ponovi!
Saj je bilo že kar zoprno gledati, kako se je šopirila ta ošabna mokarica. Kaj pa je njen mož drugega nego mokar, če zalaga mlinarje z žitom, potem pa moko v Trst prodaja? Rada bi vedela, ali bo gospod adjutant Ahnenfels odslej še jezdaril mimo njenega okna. Upam, da ne. Meni se vse dozdeva, da ga bo odslej pot vodil na Stari trg- Ali ne misliš, da bo tako, Klotica moja?” vpraša teta in se poredno zareži.
“Ne vem, kako bo,” zavrne jo Klotilda bolj tiho in skrije lepe oči v blazino, kakor bi jo bilo sram. čutila je, kako ji je rdečica zalila obraz.
“No, no, meni se ti ni treba skrivati,” vzpodbuja jo starka, “jaz imam v takšnih rečeh dovolj izkušenj. Kaj pa ti je vendar rekel? Povej mi, povej! Saj menda ni molčal?” “Pustiva to, teta!” brani se Klotilda, “bilo je tako lepo, da si nisem mogla zapomniti vsega, kar mi je kdo rekel. Saj ste bili tudi vi mladi in prav ta trenutek ste rekli, koliko ste izkusili v takšnih rečeh; gotovo torej dobro veste, kaj govore kavalirji pri takih prilikah in kako Se dobrikajo.”
“Res je tako; vsi govore enako, kakor bi se naučili drug od drugega,” odjenja premetena Brigita, nato pa se zopet poredno nasmeje in doda; “Sicer pa je meni dovolj, da mi kaj skrivaš, in ugenila sem vse. Nič se ne boj, ne bom silila vate, da mi razodeneš kaj več, kar se je godilo sinoči v tvojem srcu. Ali to ti rečem, če boš kdaj potrebovala sveta Ali pomoči, name se smeš popolnoma zanašati. Samo to bi se rada čula, kako se je vedel ktrak na parketu?”
“Tako, da se ni mogel kolje,” reče Klotilda in je zopet dobre volje. “Dokler sem ga potrebovala, bil je pri meni, in ko mi je bil odveč, pustil n1 e je samo ter odšel v gostil niško sobo med ljudi svoje vrste, da nas ni motil. Če bi me kil vprašal, kaj naj stori, ne kila bi mu vedela svetovati kolje.”
“Ali kako je gledal tvoje kavalirje? Ali se je kaj grdo držal?”
“Nikakor ne ampak na vso hioč je bil ljubezniv ž njimi in jih je naposled še pogostil s šampanjcem.”
Teta Brigita kar ploskne z rokami in odprtih ust strmi Predse. Nato se zadovoljno zasmeje in pravi;
“Kaj? šampanjca jim je natakal? Oh, ti božji volek, i‘! Ne, ne, da je Mrak takšen kutec, tega si nisem mislila! Klotilda, za takšnega moža te l)ač lahko zavida vsaka gospa! Kri takem možu se da živeti;
K znati se mora. Ali saj tebi j-oga ni treba praviti; sicer pa K rečem znova, name se lahko zanašaš vsekdar. Ako bi me kdaj potrebovala, vedno ti kom na pomoč.”
t tem vstane, odmakne stol j n se poslovi:
“Sedaj pa z Bogom! Nočem le zadrževati- Skoro bo poldne in šP vedno si v postelji. Sreč-
Po teh besedah ji stisne roko in se kakor slaba vest zmuzne skozi vrata. —
Zakonska sreča pri Mrakovih se je obrnila na bolje; vsaj ljudje so sodili tako po tem, kar so videli in čuli. On in ona sta bila vedno veselega obraza in opoldne in zvečer nista več čmerno sedela za mizo, ampak zgovorna sta bila in se smejala v pomenkih s pomočniki. Po obedu se ni Lovru nič mudilo, ampak ko so drugi odšli, posedel je sam pri ženi in se trudil, da bi ji kaj ustregel. Daši jo je zmeraj ljubil, sedaj šele se je začel čuditi njeni lepoti; čimdalje bolj mu je ugarjala in časih jo je kar gledal in gledal. Bil je tako zaljubljen vanjo, da ji ni mogel ničesar odreči. Toda saj ni čakal, da bi ga bila česa prosila, nego sam je uganil njene želje ali po jo vprašal, česa bi potrebovala. Menil se je ž njo o novih modah; kakšna obleka bi ji lepo pristojala na ulici, v gledališču ali na prihodnji veselici na strelišču ali pa celo doma. Njen sijaj na prvem plesu, hlinjena njena ljubeznivost in dobro premišljene sladke besede so ga popolnoma začarale. Bil je tako slab, da si. niti sam sebi ni upal priznati, da mu žena preveč trosi. Kadar se mu je vendarle posilila taka misel, tolažil se je, da nimata otrok in da bi ne vedel, komu bi nabiral zaklade. Po smrti bi se mu neznani daljni sorodniki smejali in dobro živeli namesto njega ter se gostili in mastili ob njegovih žuljih.
Toda ne le ženi je privošči vse, tudi sam je živel bolje lepo se oblačil in se rad razveselil. Kadar je le količkaj utegnil, šel je tudi ob delavnikih z ženo v gledališče; ob nedeljah pa jo je malone vselej sam spremljal v cerkev in sicer le tja, kjer je bilo največ gospode, ali ob desetih k nunam ali ob poldvanajstih Svetemu Nikolaju. Kadar sta se tako vodila pod pazduho in se menila, morala sta se vsakomur zdeti vzor zakonske sreče. Celo Mina iz Hrenove ulice ju je bila vesela in ni videla ničemurnega lišpa na nji, pa je staremu Mraku pravila, kako lepo ju je videti skupaj cerkvi. Stari Mrak ni odgovori ničesar, ampak milo je pogledal neizkušeno samico in zmigal z rameni, kakor bi hote reči: “Bomo že videli, kako bo-”
Nedolžnemu Lovru je bilo kakor bi se bil znova porodil; v svoji sreči je bil do dobra prepričan, da tudi žena njega ljubi, nikar da bi dvojil o njeni zvestobi. Nič več ga ni skrbela zlobna teta Brigita, še manj Klotildini kavalirji. Zdelo se mu je, da le poveličujejo njeno slavo, in nič ni bil ljubosumen, kad,ar mu je ona sama povedala, da jo je kak častnik spremil domov, ali da je bil Ahnenfels pri njih v loži, ko sta bili s teto v gledališču.
Seveda ženski jeziki so imeli dosti govoriti in teta Brigita je čula na trgu marsikaj, kar ni prišlo na ušesa ne Klptildi ne Lovru. Toda Brigita je znala o-pravljivke ostro zavračati in ker je dobro vedela, odkod izvirajo take pravljice, znala se je tudi maščevati, pa je trosila grde laži o drugih ženah ter tu in tam zagnala sumnjo na njih poštenje. Tako se je prijela Mrakovih kakor kužna bolezen; in do-čim je imela Klotildo itak popolnoma v svoji oblasti, zaslepila je tudi Lovra, da je ni mo gel pogrešati pri ženi, ki je bolj nego kdaj potrebovala njenih j
DOROTHY KIRSTEN bo pela vlogo Mano n v znani Puccinijevi operi pri gostovanju Metropolitan Opere v Clevelandu od 24. do 30. aprila letos. Vstopnice so naprodaj v glavni veži Union Commerce Bank na E. 9. St. in Euclid Ave.
zraelska propaganda z Eichmannovim procesom naletela na konkurenco
JERUZALEM, Izrael. — Ju-c ovska propaganda je hotela z Eichmannovim procesom kov;ati velik kapital. Upala je, da se bo svet zanimal za proces kar cele mesece. Ta cilj je najbrže spod-etel.
Svet je dobil druge senzacije: najprvo so Rusi poslali prvega astronavta okoli sveta. Za to no. vlieo se se celo v Jeruzalemu bolj zanimali kot za Eidhmannov proces.. Komaj se je reklama z astronavtom Gagarinom polegla,
svetov sedaj, ko je z možem hodila v “društvo”.
(Dalje prihodnjič)
je judovska javnost obrnila pozornost na počenjanje špijona dr.. Baera, ki je bil osebni prijatelj predsednika Ben Guriona in baje imel dostop do važnih vojaških aktov, M jih je potem izročal v prepisu “neki komunistični državi.” To zadevo skuša gnati na vrhunec parlamentarna opozicija, kajti v Izraelu bodo v avgustu parlamentarne volitve in takrat bo seveda špijon-ska afera dr. Baera igrala veliko vlogo v volivni kampanji. Po. vrhu se svet trenutno lahko zabava z državljansko vojno na Kubi.
Vsekakor nudi Kuba več prilike za senzacije kot Eichman-nov proces v Jeruzalemu.
------o------
3,000 let porcelana
Porcelan je vsaj tisoč let starejši, kot so menili doslej. Izkopavanja, najdbe in kasnejše kemičino-fizikalne analize najdenega keramičnega materiala kažejo, da so na Kitajskem poznali in izdelovali porcelan vsaj tisoč let pred našim štetjem.
Do nedavnega naj starejši znani porcelanski izdelki so nastali nekako v šestem stoletju našega štetja. V učnih knjigah je zapisano, da so takrat iznašli v tako imenovani kitajski srednji državi postopek za izdelovanje porcelana.
Od manj plemenitih Zemljinih izdelkov se razlikujie porcelan ne le po uporabljeni surovini, temveč tudi po temperaturi, pri kateri so ga izdelovali in ga še izde. lujejo. Medtem ko žg,o navadne keramične izdelke pri temperaturi do tisoč stopinj Celzija, je potrebna za izdelavo porcelana vsaj tri sto stopinj Višja temperatura, ki stopnjuje njegovo tr-
doto in druge dobre lastnosti.
črepinje, ki so jih izkopali in pregledali v laboratorijih, ter? ocenili njihovo starost do 3,000 let, na zunaj sicer niso posebno podobne kasnejšim porcelanskim izdelkom, zato pa so jim po strukturi skoraj enake. Sive so, grobe in neenakomerno debele, izdelovalci so očitno uporabljali neprečiščene surovine, vendar so jih zagotovo žgali pri temperaturi, katere pridobivanje bo še dolgo skrivnost in presenečenje hkrati, če upoštevamo, da so na primer Evropejci živeli takrat še v bronasti dobi.
Sobe se odda
4 sobe in kopalnica, na novo dekorirane, se oddajo na St. Clair blizu E. 55 St. Najemnina $50. Vprašajte na 1334 E. 55 St.	(x)
Hranite denar za deževne dne v —kupujte U. S. Savings honde
Ženske dobijo delo
Išče sc dekle
za splošno delo v uradu. Mora imeti nekaj znanja v knjigovodstvu. Pišite in sporočite: starost, priporočila in izkušnjo, na Beachland Post Office, Box 3644, Cleveland 19, Ohio.	(82)
IV PICTURES THAT CHAW COMPARISON
even in we a k\ signal areas and in the fringes
MALI OGLASI
Soba se odda
v najem starejši ženski, si lahko tudi kuha, ha 954 East 228 St. — Pokličite RE 1-5677.	(79)
Naprodaj v
zidan bungalow s cami, polna klet. nik. Pokličite po dne IV 6-4511.
Euclidu
tremi spalni-
Stanovanje se odda Štiri lepe sobe se oddajo odraslim: ali mlajšima zakoncema. Vse vključeno. Na E. 71 St. in Superior Ave. Vprašajte na 1036 E. 68 St. EX 1-5437.	—(80)
V najem
5 sob in garaža se oddajo na E. 72 St., južno od St. Clair Ave. spodaj. Kličite EX 1-4566 med 10. in 8. zv.	—(79)
Išče delo
^	, Pošteno slov. dekle, ravno do-
Prodaja last-
sla iz domovine, bi rada dobila a. uri popo	sjov	Zadovolj-
na je s kakršnim koli delom. Pokličite KE 1-8681.	(80)
(78)
Lastnik prodaja
Hiša 6 sob na 16723 Grovewood Ave. Pridite si ogledat, da se sami prepričate, kakšna je, zato pokličite KE 1-5258. Odprta za ogled vsako nedeljo popoldne.
(84)
Stanovanje se odda
Pet-sobno neopremljeno stanovanje se odda na 7605 Superior Ave. Za pojasnila pokličite WH 2-7405.	—(79)
Naprodaj!
V Euclidu, O., je naprodaj po-pravljalnica čevljev ali Shoe Repair Shop, katera obratuje čez 30 let. Je v dobrem stanju. Proda se radi bolezni po zmerni ceni. Nahaja se na 22100 Ivar. Ave.	(14, 20 april)
1167 E. 58 St.
Oddajo se 4 sobe in kopalnica. $45.00 mesečno. WH 3-0010 ali vprašajte za Mr. Hoban na 1169 E. 58 St.	(80)
Carst Memorials
[iraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.	IV 1-2237
EDINA SLOVENSKA IZDRLOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMEMIKOv
Re-Nu Auto Body Čo,
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Welding
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
CTXXXXXXXXXXXZXXXXXXXXXXXTT
A Alt 22
*23* overall diag. picture meaaure. 280 sq. In. of rectangular picturo area.
with NEW GOLD VIDEO GUARD TUNER
l that develops the finest pictures under any reception conditions
i* BARLOW Model G27S6
Trim Modern lo-boy console. In Brairded Walnut color, grained Mahogany color or grained Blond Oak color..
GREATER OPERATING DEPENDABILITY
with handcrafted
All chassis connections hand-wired,hand-soldered. All components of finest quality for longer TV life.
TeMTH QUALITY FEATURES
• Two Giant Zenith Quality Speakers • 22,000 volts of picture power* Sunshine Picture Tube*Cinelens® picture glass • Full Power Transformer • Spotlite Dial • Fringe Lock circuit • 3 Stage IF amplifier
Prices on Zenith Televisions as low as
$189.85
NORWOOD
APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK & SONS
EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE..
I

Downtown - Public Square
BASEMENT*«”
Cedar Center - Ridge and Ridgewood Drive
SPOMLADANSKA RAZPRODAJA HIŠNIH PRITIKLIN
Ogromna izbira pripravnih in praktičnih vsakodnevnih potrebščin za dom in družino.
Kupite jih po tej nizki enotni ceni!
ifsaka

9" .gr	-v
•	:t*‘i
l čiip ,r*'CUf> VxCut?

S"
Št. 624—Povečevalno	št. 667—5-delne alum. Št. 671—3-delno garnitu- št. 659 Kuhinjska
ogledalo ' -..... 88t> merke. Garnitura 88č ra mesilnih skled SSč niča (25 Ibs.) ...... 88«?

M A
fjj&ŽL
m
FULL si:
7 PLASTIC
* j?

Št. 628—Krušnica	Št. 522—7 inč
........... 88«> zobčaste škarje
.žt. 583—Vodna 88«? kanglica




/)
. p:
%ži
1
.'T
: IL
ti _
Št. 661—Vodno vedro 88č z ročajem.......88«*

/E
A
mm
■
% |
P&TIO “ ' ::CUSHION
m-
gt 511 Dva električna št. 566—Grelna garnit- Št. 504—Blazinjaki	št. 675—14 kv.
podaljška ....... 88č ura vijcev	88tf	8&C smetnjak
88«?
p-
pffU Ml*

• .CiiJtJwr ljl;
Cmfmm HttitMffcJljfa}
Št. 592—Vrtno orodje 3 kosi ....	- 88«? kladivo
p	v -	... "
;.>T
bŠSMftL »1». < «»•'
Št. 578—Pokromano	- Št. ,690—75’ Vrv za obe- št. 680—Piskajoči čajni
.... 88«* sanje perila ..... 88«? kotliček, za 4 škod. 88«)
CsUfe 90^
HEAD DEMMES' *;
\ mm

w '

far
K	,

.:.v ' —‘j,	_j>: ,*** ....  
Št. 593—Obrezovalne	Št. 545—Hi Lo
.škarje ........ S8č okenski čistilec .
KLETNI PRITIKLINSK1 QDDELEK
■ &
št. 594-Travna 8Sf? skropttnuu ..
št. 656—Sladoledna 88 f* zajemalka ...... 8Sr
THE MAY COM 'ANY, VSE 3 TRGOVINE


<S Karel Mauser:
1
g
s!
1 LJUDJE POD BIČEM I
i
i
I. del

Koj po večerji je Žalar odšel. Na pragu se je ustavil, kakor da hoče še nekaj rečči, toda Silva je stala nepremična ob njem. Še enkrat ji je voščil lahko noč in se počasi obrnil proti stopnicam.
Ni čakala, da bi zaslišala, ko bi odprl vrata. Zaklenila je in skoraj omahnila v sobico.
V	dnevnik je zapisala po pravici, vse, kakor je bilo v srcu. Sebi ni hotela lagati. Le poče-mu, ko ve, da ni druge poti.
# * *
Trije kralji so že nekaj dni peli po Podbrezjah. Tudi v šolo so prišli. Silva jim je dala nekaj denarja in belega kruha, ki ga je spekla.
Z Viktorjem sta si bila dobra kakor poprej, le to je opazila, da se Žalar skrbno ogiblje vsakemu pogovoru, ki bi se dotikal njegovih nagnjenj. Bilo ji je prav, čeprav jo je bolelo, da je prišlo do tistega nasprotja prej, kakor je mislila, Viktor je napak tolmačil njene besede. Toda, pogovora, ki bi razjasnil njeno misel, se ni hotela dotakniti.
V	Gorje sta odšla na praznik s prvim vlakom. Silva se je doma zaklela, da bo vseskozi dobre volje in je tudi koj pokazala. Viktor se ni mogel načuditi.
“Kakor da se ti možiš.”
“Včasih pridejo dnevi, ki te potlačijo, toda minejo, ko jim človek s pametjo pride na kraj. Oprosti, če je bilo kaj napak.-’
Žalar je bil srečen. Kakor da so se razvozlali vozli, ki so ga dotlej motili.
Andrej je bil srečen in zmeden hkrati. Tudi Anica. Poroka je bila pozno dopoldne, vendar se je nateplo radovedneževv, da je bilo celo Silvi nerodno. Komaj je čakala, da so prišli do šole.
Šele sedaj se je veselje prav razvezalo. Silvi se je zdelo, da se je Andrej do te ure bal, da se mu bo sreča izmuznila. Zdaj so se sprostili v njem poslednji jezovi.
Žalar je bil spočetka skoraj razigran. Potlej se je počasi u-mirjal, nazadnje je skoraj utih-
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN .
North side. Good location. Excellent business. Priced for quick sale. DE. 7-9443.	(79)
DRY CLEANING PLANT Mod., fast service. New eqpt. Ideal loc., western sub. Gd. oppty. for driver with cleaning rte. Will sell all or part. Low down pymt. Bal. 5 yrs. RO. 3-1360.	(78)
REAL ESTATE FOR SALE
MT. PROSPECT 3 Bdrm. brick bi-level, attached 2 car brick gar. 2 baths, carpt. in Liv. rm. and din. rm. Large kit. 82’xl22’ lot. $24,700. 226 Hatlen Ave. HEmp-stead 9-0723.	(78)
VILLA PARK — OWNER.
4 years brick ranch. Attached garage. 2 bedrooms, plastered. Oak floors, cabinet kitchen and utility room, vanity bath. $16,800. TE. 4-6474.	(78)
PROSPECT HEIGHTS — BRICK RANCH
19%’ liv, rm., sep. din. L., kit. built-in oven/range, 2 bdrms., lOOx 300’ cor. lot. By owner. $17,250. CL. 5-4742.	(78)
nil. Silva ga je lovila z očmi. Napela je vse sile, da bi odr-žala veselje pri mizi.
Toda Žalarjev obraz jo je kar naprej motil. Čutila je, da je prisiljena, da njen smeh ni od srca, da vstaja med njo in Viktorjem megla, ki se gosti v steno in da Andrejev in Aničin smeh butala vanjo kot val ob tisočletno skalo.
Komaj je čakala večera in odhoda. Andrej ju je sicer nagovarjal, naj bi prenočila v Gorjah; toda Silva je silila na vlak. Viktor je čakal na njeno odločitev.
Sama sta šla na kolodvor, ker nista hotela razbijati druščine.
Silva je šele prav zadihala pri znamenju, ko so poslednje gorjanske hiše že utonile v temo.
Dolgo sta molčala. Kakor da sta oba z mislijo še kar naprej ob Andrejevi sreči.
“Kako ti je ugajalo, Viktor?” Silva je šla tesno ob Žalar ju. Prijel jo je pod roko.
“Lepo je bilo, toda tih sem postal ob sreči, kakor da je moja šla mimo mene. Vendar ne misli, da Andreju zavidam.”
Zalar se je prisiljeno zasmejal.
“O, meni moreš reči, da nisem bila pusta?”
Silva ni vedela drugega reči. “Občudoval sem te. So dnevi, ko te komaj razumem, pa zopet dnevi, ko se mi zdi, da ni za kanec skrbi v tebi.”
Zdaj se je nasmehnila Silva. “Moški tako težko razume žensko.”
V	vlaku sta stala na kratkem hodniku med vrati. Kupeji so bili polni in ne Viktorju ne Silvi ni bilo za tujo družbo.
Skozi okno je vela mrzla sapa — gozd ob progi je bil zasnežen, da si čutil globoko tišino, ki je spala pod upognjenimi vejami.
“Naj zaprem, Silva?”
Viktor je prijel za jermen. “Pusti, Viktor. Mrzel zrak mi tako dobro dene. Če nama bo premrzlo, greva lahko v kupej.” Pustil je okno odprto. Naslonila se je na vrata. Zdelo se ji je, da bobnenje železnih koles ne more vzbuditi tišine zasneženih gmajn. In ta tišina, v kateri je v duhu videla gnezda prezeblih živali v porjaveli travi, pod košatim, nizkim smrečjem, je položila nanjo svojo sladko trudno roko. Prišla je ura, ko bi mogla povedati res nico.
Kaj bi bilo treba reči? Tri besede in stala bi pred odprtimi vrati.
Marija je moja.
Nič več.
Toda v njej ni bilo moči. Iskra jo je spekla na roki. Potegnila je roko k telesu, ki jo je delalo trudno.
V	poltemi je videla Žalarjev obraz, njegove močne ustnice in roke, ki so bile uprte ob steno.
“Zakaj nič ne govoriš, Viktor?”
Naslonila je glavo v kot med vrati in steno.
“Kaj naj bi povedal? Kakor da se tišina, ki leži na obeh straneh proge, steka v moje srce. Ne vidim besede in če bi izrekel katero, se mi zdi, da bi ne bila prava.”
Sklonil se je naprej.
Slišala sta dihanje drug drugega. Dihanje, ki prihaja iz človeka, ki je do kraja napet. Mora pasti beseda, ki bo umirila.
“Reci besedo. Naj bo kakršna koli, samo reci jo.”
Silva je prosila.
Viktor je gledal skozi okno. “Rad bi videl, da bi bila mo-
ja sreča kakor tale gozd. Zdi se ti v temi, da ga je samo za dober meter, ob dnevu vidiš, da je širok, da se lahko zgubiš v njem. In jaz bi se tako rad zgubil v svoji sreči.”
“Ne morem te razumeti.”
Še venomer je slonela z glavo v kotu.
“Slepa si, če ne vidiš, kako je z menoj. Rad bi bil Andrej. Mislim, da me razumeš.”
Vzdignila je glavo in stala pred njim kakor soha. Potlej se je počasi obrnila in se naslonila na okno. Vse v njej je trepetalo, peklo in žgalo, želela si je, da bi vlak v neskončnost drvel po temi, brez postaj, dokler ne bi vse v njej zgorelo, dokler ne bi u-tihnila v njej zadnja kaplja krvi.
“Morda sem te užalil?” je zatrepetal iz teme Žalarjev glas.
Ni se obrnila. Z dlanjo je lovila veter, kakor da ji odnaša srečo, ki se ji je v tem hipu razodela.
Potlej je skoraj jecljala.
“Poglej iskre, Viktor. Samo zato so lepe, ker je noč. Ob dnevu jih ne vidiš. Ko boš vse premislil, ko boš vse vedel, boš preklical besede, ki si jih izrekel.”
Čutila je njegovo roko na rami.
“Silva, zakaj se izmikaš? Povej naravnost.”
“Povedala sem, da še ne veš vsega. Ko boš zvedel, boš sodil. Sicer pa ...”
Zasukala se je proti njemu.
“Sicer pa je sodba že izrečena. Prošnja za pomilostitev je brez pomena.”
Zalar je začudeno strmel vanjo.
“Viktor, ne veš, kako si velik prav zavoljo tega, ker si me obsodil. Ko bi me ne bil, bi ne bil več ti. Tako rada te imam, ker nisi Blaž.”
Z vso silo jo je tiščal za roke.
Ujete Silvine roke so trepetale. Nič več ni hotela reči. Nocoj ni smela povedati vsega, ni mogla udariti Viktorja po srcu. Morda jutri večer, morda šele na pomlad.
Samo sedaj še ne.
ISikozi Grbovec sta šla kakor otrbka, ki se bojita, da bi se izgubila. Držala sta se za roke in pod čevlji jima je škripal
zmrzli sneg.
:}c	sli
Dneve je preživela v sreči, noči v obupu. Bila je kakor žival, ki se je umikala pred zasledovalcem in zašla nazadnje v kraj, kjer ni bilo več skrivališča. Čutila je, da tako ne bo mogla več zdržati.
Viktorjeva sreča je bila zvrhana, toda Silvi se je zdela o-stro nabrušen nož, ki ji je vsak dan sproti paral srce. Ali ni zlobna, da mu ne razodene svojega greha, da ga pusti v omami, ki se bo nekoč končala z bridkim spoznanjem.
Toda moči ni bilo v njej več za kanec. Kolikokrat je ponoči vse natančno premislila, pretehtala vsako besedo za drugi dan, toda ob dnevu je šla moč od nje kot voda v pesek.
Ne morem še povedati, ne morem ubiti ur, ki so šele pričele cvesti.
Tako so se vlekli dnevi.
Zima je popuščala. Skoraj na mah se je vreme ojužilo in pričelo je deževati.
Po cestah je bila sama brozga. Silva in Žalar sta se držala doma, na redke čase sta zašla k Pavlinu, v župnišče. Živela sta v svoji sreči. Viktor z dušo in
pametjo, Silva sama z dušo. Čutila je, da je konec blizu, da je sama sebi splela smrtno mrežo, iz katere ni več rešitve.
Noči so prihjale s sencami, v katerih se je razgrnila vsa njena bolečina, ves njen napor, da bi morda še našla pot, po kateri bi lahko z Zalarjem hodila skupaj. Pred oknom je šumel pomladni dež, pral žlebove in vzbujal slast po rasti. Silva je stiskala pesti in se mučila. Vse zaman. Viktor jo je moral obsoditi in sodbe ne more preklicati. In če bi jo preklical, bi zatajil sebe, stopil bi z visokega
V	blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE, STARE MATERE
IN TAŠČE ><> ■
Josephine Mandel
ki je umrla 20. aprila 1958. leta.
Tri so leta že minili, odkar od nas odšli ste Vi, spomin na Vas pa še. živi in živel bo do konca dni!
V	tihem fjrobu mirno spite, na kraju večnega miru,
in na nas ne pozabite, tam pri ljubemu Bogu!
Žalujoči:
OTROCI
Cleveland, O., 20. aprila 1961.
F blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NADVSE LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Cepek
ki je preminul 20. aprila 1960
Zaman so solze, grenki vzdihi, kot kamen grob je, mrtev tih. Nikdar več Te ne zbudijo; zaman je jok, zaman je vzdih.
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ni bolesti, kjer vse se večno veseli.
Tvoja žalujoča:
ROSE, soprogo in DRUŽINA
Cleveland, O., 20. aprila 1961.
mesta v njenem srcu.
Ko bi molčala in ničesar ne povedala? Žalar bi ji verjel. Do sedaj ni zvedel za njen greh, kdo naj ga mu razodene v tem času, ko se življenje vrača v stare kolovoze?
Ve, da je to že nekoč premišljala in da je misel zavrgla. Nekoč, morda na višku sreče, bi
bolečina v njej dozorela in morala bi jo sama razodeti. Kaj bi tedaj rekel Žalar?
Ni si mogla misliti, kako bi bil razočaran! Ne mogel bi nazaj. V enem samem hipu bi bi1-a razdejano gnezdo in ljubezen postavljena pred vrata.
(Dalje prihodnjič)
MARY A. SVETEK
POGREBNI ZAVOD — KE 1 - 3177
Popolno pogrebno službo vršimo sedaj iz Grdinovega pogreb, zavoda na LAKE SHORE Blvd.
Na razpolago smo vam podnevi in ponoči.. Samo Telefonirajte!
Urad pa imamo sedaj na 472 East 152 St. in to v torek in četrtek od 2. do 7. ure popoldne, druge dneve pa po dogovoru.
KER JE STROH'S
VARJENO Z OGNJEM
NOBENO DRUGO AMERIŠKO PIVO
NE TEKNE KOT
mm

Vrenje in kipenje v varilnem kotlu, ki ga vidite zgoraj, je povzročeno po direktnem ognju, z igrajočimi se plameni pod njim. Ta skrajna vročina proizvaja najfinejši okus in najfinejših zmesi . . . napravlja Stroh’s lažje in mehkejše. Uživajte osvežujoče, edino ameriško z ognjem varjeno pivo, ee danes!
The Stroh Brewery Company, Detroit'26, Michigan
UGAJALO VAM BO
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberitel
HOWARD BAKER
549 EAST 185 STREET, EUCLiO	KE 1-8187
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.. 11002 Lakeshore lllvd.
Pokličite podnevi ali ponoči
HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
I
Moderno podjetje — Zmerne cene

1961
NAZNANILO IN ZAHVALA
'L žalostjo naznanjamo, tla je po dolgi bolezni izročila Bogu svojo blago dušo dne 31. niartn moja ljubljena soproga
Uršula Trtnik
(roj. TOMAN)
Njeno blago dušo smo izročili Bogu, truplo pa materi zemlji na Kalvarija pokopališču. Blaga soproga in teta je bila doma iz Trnjavo, fara Krašnja pri Lukovici.
Lepo se zahvalimo prijatlejem, ki so jo obiskovali v bolezni in jo tolažili.
Iskreno se zahvalimo duhovnikom pri sv. Kristini, ki so jo obiskovali v času bolezni, ji prinašali tolažila sv. vere. Hvala za ganljive cerkvene obrede, ki so se vršila V cerkvi sv. Kristine.
Hvala vsem, ki so položili ob krsti vence in šopke in ji izkazali zadnjo čast.
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se opravljajo za mir in pokoj pokojne soproge in tete.
Hvala vsem, ki so pokojno soprogo kropili, molili za njeno dušo in jo priporočali božji milosti.
Hvala oltarnemu društvu fare sv. Kristine in drugim dru-štvam za molitve ob krsti.
Hvala vsem, ki so dali avtomobile ,na dan pogreba brezplačno na razpolago in vsem, ki so nam ob času žalosti bili v pomoč. Najlepša hvala in Bog naj bo vsem obilni plačnik.
Ti moja ljubljena soproga! Za Teboj žaluje Tvoj soprog, ki je ostal osamljen. Za Teboj žaluje Tvoj nečak, Frank Žabnikar. Saj si ga tako ljubila in rada imela. Pa vsa naša žalost in solze Te k življenju ne obude. Upanje pa imamo, da kadar nas Bog pokliče iz sveta, da se vidimo v nebeškem raju. Počivaj mirno v tihem grobu in na svidenje nad zvezdami.
žalujoči ostali:
VALENTIN TRTNIK, soprog FRANK ŽABNIKAR, vnuk V stari domovini več sorodnikov Cleveland, O. 20. aprila 1961.


■ | w ■; ’ ' :iS; ■ r........'I Ip
r ’ * «
NA POTI — Znana pianista Benno Moiseixoitsch (w1 levi) in Victor Bor ge se nista mogla ločiti od piana niti na ladji, ki ju je vozila v London iz New Yorka.