POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 'METOVALB GLASILO KMETIJSKE DRUŽBE P UUBUANL ^ • " registrovana zadruga z omejeno zavezo — Štev. 8. V Ljubljani, 15. avgusta 1938. Leto 55. Vsebina: 'deal francoskega,kmeta — gospodarstvo z 20 ha zemlje. — Kako ugotovimo, koliko bomo rabili umetnih gnojil? — „„ . . ., Posejte po strmšču, predno ga preorjete, apneni dušik. — Kaj je vzrok odmiranja črešenj? — Važno opravilo v vinogradu je pnkrajsevanje mlad,c - Kaj nam obeta bližnja jesen. - Paradižnik. - O ocenjevanju goveda v Dravski banovini - Ugotavljanje brejosti goveda. - Prehrana telet z mlezvo (kolostralnim mlekom). - Uporaba kislega mleka pri vzreji elet - Vpliv vita-mina A na razvoj teleta. - Na delo za pasemsko čistost naše štajerke. - Čebele in gozdna paša. - Sodne takse v pravdah - Tržno _poročilo. — Občni zbor Kmetijske družbe. — Kmetijski šolski vestnik. Ideal francoskega kmeta — gospodarstvo z 20 ha zemlje. V 4. številki »Kmetovalca" smo opisali prilike na kmetih v Franciji in smo naglasih, da po mnenju francoskih kmetijskih strokovnjakov sedanjim gospodarskim prilikam najbolj odgovarja posestvo od 20 ha zemlje, ki ga obdeluje kmet sam s svojo družino brez najetih delavcev. To se doseže na ta način, da se ureditev gospodarstva tehnično toliko spopolni, da gospodarjeva družina zamore vse delo s stroji sama opraviti. Dopisnik »Politike" je opisal takšno posestvo in četudi smo mi še daleč od tega, vendar bo čitate-ije zanimalo, kako je takšno -posestvo organizirano. Videl je namreč takšno posestvo na lanski svetovni razstavi popolnoma opremljeno in v obratu. Primer na razstavi ni bil zamišljen kot nekakšen predpis, kako naj francoski kmet svoje gospodarstvo uredi. V raznih predelih Francije druge so prilike, drugačna je zemlja, različne so tržne možnosti in kmetje imajo svoje posebne navade. Razstava je le pokazala, kako bi se vprašanje organizacije gospodarstva rešilo v največ slučajih, a vsak gospodar ga more svojim možnostim prilagoditi. Od 20 ha zemlje je 4 ha posvečeno manjšemu gozdu, ki daje potrebno gorivo in les za razne potrebe, vinogradu, sadonosniku in travnikom. Ostalih 16 ha pa so polja, kjer se seje pšenica, ječmen, oves, pesa, krompir, žiyalska hrana itd. Zraven hiše se nahaja primerno velik vrt. Stanovanjska hiša in vse gospodarske zgradbe so pod eno streho. Na razstavi je bila sezidana zelo dolga zgradba v te svrhe, ali se poslopja lahko zgrade tudi okoli dvorišča. Družina v zimi in v deževnem vremenu mora vso delo opraviti pod streho. Poslopje je bilo z licem obrnjeno proti zapadu. Na južnem delu je bila stanovanjska hiša z enim nadstropjem. Stanovanjske prostore deli od gospodarskih zgradb širok prevoz. Na desno se iz prevoza pride v stanovanjski del, a levo v mle-karnico. Če se stopi v stanovanjski del, se pride prvo v predsobo, iz katere vodijo stopnice v prvo nadstropje, odnosno vrata v kuhinjo in stranišče. V kuhinji se nahaja rezervoar za toplo vodo, seveda pa tudi pipe za hladno vodo, stroj za pranje perila in vse ostale kuhinjske potrebščine. V jedilnici, v katero se pride iz predsobe, je vse enostavno, toda okusno in udobno urejeno. Tu se nahaja tudi naši kmečki peči podobna peč, na kateri pa se lahko zgotovi ali pogreje hrano za družino. Ker ima elektrika pri takem posestvu najvažnejšo vlogo, je v jedilnici tudi mala električna peč, da se poleti štedi z drvami. Zraven jedilnice je pisarna, kjer se sprejemajo poslovni obiski in pa ena spalna soba._V prvem nadstropju so še 3 spalne sobe in kopalnica, vse prav enostavno in praktično nameščeno. Iz prevoza se na levo pride v manjši prostor, kjer so umivalniki za umivanje po delu in za pranje orodja. Tu je tudi večje betonsko korito, kjer se pere mlekarska posoda. Nad koritom so police za posodo in za pribor za avtomatično molžo krav. Sosedni prostor je hlev za vso živino. V njem je 6 prostorov za krave in 3 za teleta, dalje oddelek za bika in pa 3 boksi za konje in končno ograjena staja za 10 ovc. Kot prizidek je k hlevu prislonjen še svinjak in zraven njega gnojnična jama. Ob vsakem zidu hleva se nahaja hodnik in sicer ob vzhodnem zidu je hodnik za hranjenje, ob zapad-nem pri vratih pa dostop do živine. Korita za napajanje in jasli so zato lahko dostopni in se morejo brez truda in vznemirjenja živine čistiti. Pregrade in nizke jasli za govedo so iz betona, tla iz nepremočljive opeke, a vse drugo iz kovine, posebno korita za ovce, ki jih treba večkrat razkužiti. Hrana se donaša v hlev iz posebne hranilnice zraven ovčje staje, kjer se- nahaja priprava za spuščanje sena iz pojate, slamo-reznica, zaboji za krepko hrano itd. Vsi prostori se morejo seveda električno osvetliti in imajo stikala za pogon strojev. Skrajno na jugu, kot zaključna stavba, je velika šupa za shranje-nje kmetijskih strojev in orodja. Deloma je šupa odprta, deloma zaprta. Vstop v njo je z južne in za-padne strani. Zanimivo je, kakšno orodje in stroje naj bi imelo takšno gospodarstvo. Za obdelovanje zemlje je predviden lahek plug žari konja, dalje dvo-brazdni plug .„Braban" za 2 ko^ uja, na katerega se more pričvrstiti-l tudi priprava iza zatrpavanje gnoja] ali pa 5 dedni! prašač. Ker je vse motorizirano, je seveda za glavno ora- j nje na razpolago traktor z 8 konj- "inai^ii H O M ' i . SlbfiM ;; ■m*i( ni i zaključka, da so rentabilna le tako-zv^na«. družinska posestva od 20 ha, ki delajo brez najetih delavcev ali pa posestva čez 100 ha, ki so seveda še bolje tehnično organizirana kot prva, ter zato lahko plačajo potrebne najete delavce. Izjeme, da tudi posestva drugih velikosti zamorejo rentabilno obratovati, so mogoče le pod izrednimi prilikami, večinoma v bližini mest. Zato vidijo Francozi rešitev kmetijstva v omenjenih 20 ha velikih družinskih posestvih, ki pa jih je čirn praktičneje in tehnično popolno opremiti. f £ . . . 1 m ant" i,.,,, -oi;p ifv fUii^iAon: \:y |"-II V S UPA P1 ovce 1 1 bik! 3 teleta v J 3 konji L J 6 k rav | 6VINJA O NOJ NIČNA JAMA i Z t- 3 BC Ul a Načrt stanovanjske in gospodarske zgradbe na svetovni razstavi v Parizu, namenjene družinskemu gospodarstvu od 20 ha zemlje. skimi silami in polmetalnim plugom, težkim 2500 kg. Dalje ima gospodarstvo še 1 kopačico za konjsko vprego, brano z gibljivimi zobmi in va-ljak. Za setvo je pripravljena ročna se-jalnica, ena konjska širine 2 m s pripravo za sejanje drobnih semen in posebna sejalnica za repo. Seveda ne manjkata sejalnici za krompir in za razsipavanje umetnega gnoja. Pri žetvi so v uporabi kosačica na gumijevih kolesih, žetalica in ve-začica širine 150 cm, mlatilnica, ki mlati 500 kg na uro in električni motor s 7 konjskimi silami. Seveda je še na razpolago tudi mnogo drugega orodja in strojev, od katerih omenimo le stroj za pranje repe, repo-reznica,slamoreznica za ročni in motorni pogon, prekrupač, električna peč za sušenje, električna pumpa za zalivanje, vaga za vaganje živine itd. Kot se iz naštetega vidi, inventar gospodarstva ni majhen in je dosti dragocen. Vendar za francoske prilike ni to nič posebnega, ker že mnogo posestev ima tako obsežen inventar, Predpogoj seveda je elektrika,, ki pa je po celi Franciji' že skoro vsepovsod uvede.ija^^ 3, Kot srna«. ž©j v -.prejšnjem članku naglasih-, francoski-iproučevalci razmer na kmetih in rentabilnosti posestev razne, velikosti, so prišli do Poljedelstvo. Kako ugotovimo, koliko bomo rabili umetnih gnojil? Gospodar greši, če vprašanje gnojenja rešuje šele v trenutku, ko bi moral že gnojiti ali pa vsaj gnojilo naročiti. Ravno v takih slučajih se vedno opaža, da gnojenje ni bilo pravilno in da vsled pogrešk uspeh ni zadovoljiv. Z malo prevdarnosti je temu lahko pomagati, posebno če se sestavi proračun za gnojenje. Tako bomo gnojilo pravočasno naročili in ga raztrosili takrat, kadar je strokovno pravilno. Naši kmetovalci namreč ravno v tem pogledu največ greše, ker gnoje tik pred setvo. Pri sestavi proračuna za gnojenje moramo predvsem razlikovati med potrebo po hrani in med potrebo po gnojilu, ki jo ima nameravani uisev. Kar rastlina rabi za rast in oblikovanje ploda, to je njena potreba po hrani. Ta potreba je različna pri raznih rastlinah, saj n. pr. vemo, da vse j okopavine rabijo več kalija kot žitarice in da je potreba po različni hrani tem večja, čim večje količine plodov in zelene piiase nam dotični usev daje. Potreba po gnojilu pa predstavlja ono količino gnojila, ki; ga moramo nuditi usevu, da b® mogel na tem ali onem zemljišču razviti vse svoje produkcijske zmožnosti. Ta potreba po gnojilu je navadno večja kot potreba po hrani. Upliv na to imajo namreč sledeče okolnosti: a) lastnosti useva glede potrebe hrane. O tem se poučimo v vsaki knjigi o poljedelstvu; b) delovanje predhodnega useva na izčrpavanje hrane. Po legumino-zah (deteljah, fižolu, grahu, graho-rici itd.) ne bo nam treba toliko gnojiti z dušičnatimi gpojili, ker je že predusev obogatil zemljo z njimi. Potreba po gnojilu je torej v tem slučaju manjša kot potreba po razpoložljivi hrani; c) kakovost zemlje. Lahke, peščene zemlje so navadno siromašne na rastlinski hrani, nasprotno pa težke, predvsem ilovnate, bogatejše. Toda ilovnate zemlje hrano nerade; oddajajo in vežejo hrano tako čvrsta, da jo nekatere rastline težko izkoriščajo!. Barske zemlje so večinoma revne na kalijevi hrani. Skoro., ;v§e naše zemlje pa ne vseb,^e|0;:dQvaljno fosforne hrane, tako da. je s, ,tem gnojilom potrebno skoro vedno gnojiti; i ')<:• ejveifc Oii- -_ I " l' d) sposobnost črpanja hran^-p^ ■ uSevii. Tako n. pr. zamof-e': oves vsled-obilnih korenin mnogo več; hraiie črpati, kot pa ječmen, ki ima slabo in plitko' koreničevje.- Krompir, četudi rabi dosti kalija, ne more >gai; toliko izčrpati kot n. pr. pžsa;. Žita bomo splošno manj gnojili z dušič-natirni gnojili, da ne poležejo in ro-de klenije zrno. Proračun za gnojenje bomo torej sledeče sestavili : ■Tu navedeile množine umetnih* •gnojil naj / ^Irž-ftb'! le kot splošni smernice; veljajo pa za en hekthrV" t. j. en in tri' četrtme orala, set merthkdV^pOs^t^e. 0(J»£!a oxil£f . . 19} «sviq Navedene kphčine so primerni; z^ri zemlje v srednje . močnem stanju. Izčrpane zemlje potrebujejo več gnojil. Na zemljišča, zagnojena s hlevskim gnojem, vzemi le polovico teh množin. s J= O "q5 > JS v > to o a 'o =o > « t. ® E s ZJ M v o o. 'S O -C T3 Po ba rabimo kg gnojila AS « — . c o c c as oe - . m > ■S ® — 'o a c a ti •3 o — s o o X- apna dušic- fosfor nega nega kalijevega vr.ita gnojila Skupna potreba gnojila v kg o .»L a o OB S .£'1 3 &C M O . C > ® 5 N apna dušič- fosf or- nega nega kalijevega vrsta gnojila V rubriki „vrsta gnojila" bomo imenoma navedli, katero gnojilo bomo uporabili. V oddelku „po ha rabimo gnojila v kg" pa vpišemo, koliko ga bomo na ha rabili, medtem ko bomo v drugem oddelku »skupna potreba gnojila v kg" izračunali, kolir ko ga na dotično polje mislimo raztrositi. Če bomo potem sešteli posamezne rubrike v drugem oddelku, bomo vedeli, koliko vsakega gnojila rabimo in ga bomo mogli pravočasno naročiti. Pravila za gnojenje 1. Čilski soliter je trositi po vrhu že rastočih rastlin, predvsem pomladi; apneni dušik pa 14 dni pred setvijo ali saditvijo, najbolje pa že, jeseni. 2. Superfosfat učinkuje polno samo prvo leto, je posebno primeren za žita, koruzo in ajdo; fosfatna in Tomasova žlindra ter kostna moka pa tri in še več let. Na njivah se ta gnojila podorjejo ali podbranajo, na travnikih prevlečejo. z umetnimi gnojili Kultura Pšenica ..... Rž ...... . Ječmen..... Oves ...... Koruza..... Ajda...... Proso ...... Fižol, bob ... . Grah, leča .... Krompirji Pesa U2TVO .OiluGt Rep^iieije .0$ . . Lin, kopija--.7.' . DeteljU, lUcermČ. . TraVtiifeMri jMSAiki'; Hmel£. 9.1 .Bb. C i Trta Oflb.9 f. . Sadno drevje . . . Dušičnata' Čilski soliter Apneni dušik Fosfatna2 Superfosfat Fosfatna in Tomasova žlindra6 Kostna moka0 Kalijeva 40»/« Kalijeva sol Apnana4,1 Mavec (gips) Apneni prah Mešana5 Nitro-foskal v kilogramih na en hektar ali 150 150 100 100 250 100 100 200 250 250 150 150 250 300 300 200 200 150 150 300 150 250' 300'" 300 200 i_ X 300'J m- 390-250 300 250 300 250 300 300 250 300 250 200 '200 «200 * 30b i SUl S 2Š. rimi - -itii li ali ali 500 400 150 800 1000 400 400 300 150 800 1000 400 500 400 150 800 1000 400 400 300 150 800 1000 400 500 400 250 800 1000 600 500 — 150 — — ' — — — 100 — — . — . 500 400 250 800 1000 — 400 300 250 800 1000 — i' -' ;' 1 |250, " otid — 600 S if — — ■ i^m. oqra< r*7- 600.. j 3;—' V i i'.-'": 600, 1 i;:- . 'iTTel 500, 300 300 200 800 1000 —. 300 300 250 800 1000 80Q' ^500 400 ■300 °'80O 1000 800 500 400 ,;300-: il'800 1000 800i iS 400 350 150' -'-800 1000 6001- 3. Kalijeva soljje posebno'primerna za gomoljnate! inukorehjske rastr line; za koruzo, aijstoiin travnike. Pri; kitompirju se je pcavi^tfhrD-bbnesel: tudi žvepleno kisfckalij.uvET i i -4. Apnena gnojiktodaiho zem-jljam, ki jim prim^njkujejiapna. Detelje in stročnice -ga-pa; na vsak način potrebujejo. , 5. Mešano gnojilo ; „Nitrofoskal" vsebuje dušik, fosiorovo gnojilo in kalij, pa tudi nekoliki) apna. 6. Fosforna in . Tomasova žlindra, kostna moka, apneni dušik in apnena gnojila učinkujejo najbolj, če jih potrosimo že v jeseni. 7. Travnike in pašni!;e gnojimo od jeseni do zgodnje spomladi. 8. Vedno-je vzeti le po eno dušič-natih, fosfatnih, kalijevih in apnenih gnojil, zato je med*;p(jS£meznimi raz-predelbami besedica ,jali". 9. Mešanje gnojil je fiopustno pred trošenjem: kalijeva solj z vsemi gnojili; superfosfat še z iveplenokislim kalijem; Tomasova žlindra, kostna moka in apno z vsemi gnojili razen z žveplenokislim kalijem in superfosfatom. Apnov dušik z vsemi gnojili razen s superfosfatom in kostno moko. ; atk>q ni itftslžg imi>te 'n'' 'i/'i ■ i :. Posejte po strriišcii, {tf^d^' no ga preorjete, apneni dušik. Sfrhišče, potrošeno lansko leto z apne-^ nim dušikom, nato zorano in ponovnd-ža^i sjano je mnogo bol)8&'>j>OgteG!^r3}«iSioS#! setev, kot strnišče, ipjfeofano ^doSedati^em^ načinu, t. j. brez up^r^e^d^ši^j^j Kmetovalec Vrbnjakj^a^ vasi pri Križevcih ppjpoi^p po^kits)i ppr^j,' vanja straišča, ppsjjuj^ g ! kom, sledeče: ,yNaredil sem točno poskus ,po navodilih' Tvornice za dušik d. d. v Rušah. Prvo par-' celo v izmeri 10 arov setn'pognojil z 20 kg apnenega dušika, drugo parcelo, istotako' veliko, sem zoral po"&&it!alif,:4&>f'' to>§pWIS87 delamo, tretjo parceli '^^zr/fetf '!^ sem posjal po strniSatf <30 S uurrBil ifao oq 5r Od tretje parcele 192kgtffi^ff'^ikfetf-'" skefeaMin 512kg slame t, p4evoOin<; Jo>I i -X»ft tega je razv5dtid(a!na»ttviSftl» 'l^uijža.Tudl .prvst i^elaSrtlSttlhog^ ostala. Ta novi način zaoravanja strnišča, posjanega z apnenim dušikom je za naše zemljišče in podnebne razmere zelo priporočljiv, ker znatno dviga žetvene prinose in poboljšuje tudi kakovost zrna." Ce te podatke preračunamo na 1 ha, dobimo pri uporabi 200 kg apnenega dušika na ha pridelek od 1.540 kg zrna, oz. 340 kg zrna več, pri uporabi 300 kg apnenega dušika na ha pa 1.920 kg semenskega zrna oz. Sadjarstvo. Vzrokov za odmiranje črešenj je iahko več. Pogodujejo pojavom največkrat krajevne zemeljske razmere s posebnim ozirom na prehrano in vodo. Bolezen opazimo najprej na tem, da se posuši le nekaj vršičkov, nato vejice in veje, pri čemer listje ovene in porjavi tako, da je videti del drevesne krone še zelen, a drugi del pa je rjav in suh. Sčasoma suho listje odpade in gole vejice in veje štrlijo v zrak. Na odmrlih vejah najdemo že tudi plodove, ki se seveda posuše. Polagoma hira drevo; v enem do dveh letih, dostikrat pa že v istem letu celo drevo kar na mah odmre. Med bujno rastočim zelenjem opaziš suho odmrlo črešnjo, tudi slivo. Ako pogledamo tako drevo natančneje, opazimo, da se je skorja debla in lubje vej in vejic nekoliko vsedlo in navadna posledica je pojav smolike. Bolezen povzročata dva različna zajedalca, glivica Cytospora leuco-stoma Sacc. in bakterija Bacillus spongiosus (Pseudomonas spongio-sa). Glivico Cytospora spoznamo po številnih majhnih grbicah-nabrekli-nah, na obolelem mestu, iz katerih se pri vlažnem vremenu razvijejo ve- Vlnogradništvo. K najvažnejšim poletnim opravilom v vinogradu spada nedvomno prikrajševanje posameznih mladic in vrhov — vršičkanje — tudi obiranje zalistkov. Pri vršičkanju razločujemo prikrajševanje mladic na ločnih ali šp ar oni h m rezanje vrhov sploh — pravo vršičkanje. Prikrajševanje mladic na šparonih .ali ločnih se vrši neposredno po cvetju na ta način, da na vseh po- 720 kg zrna več, kar da pri današnji ceni žita izredno veliko rentabilnost, ker je cena žita in apnenega dušika izenačena, dočim je večji pridelek 2—3kratni, če upoštevamo poleg zrna tudi slamo. Kmetovalci v žitorodnih krajih! Preudarke celo to vprašanje in odločite se za ta način zaoravanja strnišča z apnenim dušikom, ki se je pokazal vseskozi uspešen in unosen! j . ',; zano Vitičasti trosi. Glivica prodre v notranjost drevesnih delov le potom poškodb in povzroča v starejšem štadiju raku podobne rane; skozi zdravo lubje pa se ne more preriti, vsled česar je glivica izrazit parazit ran. Drugi zajedavec ne povzroča rakastih ran, pač pa najdemo pri natančnem opazovanju v razdejani tkanini čestokrat majhne votlinice, ko smo prerezali na obolelem mestu lubje. Ako se posreči pravočasno zaslediti obolenje, lahko še drevo s temeljitim izrezanjem okuženega mesta in pa z močnim zalivanjem z vodo rešimo. Pri izrezavanju obolelega mesta moramo pa izrezati dovolj v živo in pri vsakokratnem izrezavanju razkužiti orodje v 5% raztopini formaldehida, kajti lahko sicer bolezen razširimo. Bolezen raznašajo tudi žuželke lubadarji, ni pa izključeno tudi razširjenje po vetru in dežju. Ker pogoduje bolezini suša in pospešuje pojav predvsem manj soe-nat in od vode ne napit les, moramo posebno mlada drevesca večkrat in dobro zalivati z vodo. Prednje vrstice dajem v odgovor na razna zadevna vprašanja. ganjkih iz šparonov, razen prvega ob začetku šparona, ki ga lahko rabimo prihodnje leto pri rezi, porežemo vrhove nad tretjim do petim listom nad najvišje stoječim kabrnkom. Napačno je, če porežemo vrhove neposredno nad grozdiči, ker je potem grozdje brez vsake zaščite izpostavljeno preveč vremenskim in drugim nezgodam. S takim prikrajševanjem mladic dosežemo boljši razvoj grozd- nega jagodja na mladicah, obenem pa tudi pojačenje ostalih poganjkov na trsju, ki jih rabimo pri prihodnji rezi. Mladice, ki poženejo iz reznikov in starega lesa, pustimo, da se nemoteno razvijajo vse dotlej, dokler začne njihova rast ponehavati. Znak pone-havanja rasti mladic je, da se njihovi vršički pretegnejo in stoje po koncu, medtem ko so v bujni rasti skrivlje-no obrnjeni navzdol. To opažamo v času,, ko mlada rozga od spodnje strani rumeni, torej v času, ko začne leseneti, kar je pri nas navadno v prvi polovici meseca avgusta. Takrat je tudi najboljši čas za vršičkanje. Ako točno v tem času režemo vrhove, okrepimo cele rozge, ker ves sok s hranilnimi snovmi, namenjen za nadaljno rast odrezanega trsnega dela, pride v dobro celi še ostali roz-gi z grozdjem vred. Nasprotno dosežemo v razvoju trsa, če vrhove prezgodaj porežemo, torej predno začnejo rozge zoreti. V tem primeru poženejo iz gornjih očesc oziroma zalistkov novi vrhovi, ki dobivajo hrano na račun spodnjih trsnih delov, pri čemur naravno cela trta oslabi. Prednost ne prezgodnjega prikraj-ševanja vrhov je tudi v tem, da je les in grozdje od na vse strani razprostrtih vrhov kolikor toliko zaščiteno pred morebitno točo. Trgatev zaščitimo še v popolnejši meri, če vrhove nad koljem na rahlo povežemo in pripognemo k sosednjemu kolu, na katerega jih ponovno pričvr-stirno. Na ta način napravimo nad trsno vrsto zeleno streho, ki lahko reši pod gotovimi pogoji — če so vrste ravno proti vetru — ob nevihti s točo dober del pridelka. Kako pa ravnamo z zalistki? Ogromna večina vinogradniških delavcev — zlasti ženske, — zalistke brez vsakega pomisleka, najsi bodo močni ali slabi, enoperesni ali cele mladice, kratkomalo odtrgajo. Močnejše, olesenele brezobzirno odstranijo, pri čemer se olupi celi kos nežne skorje z glavnim listom vred. Pri tem pa ne poškodujejo le očesca, za katerim^ je zalistek, ampak tudi oko na sosednjem spodnjem kolencu. Tak način obiranja zalistkov je opustiti, ker bo veliko manj škode, če zalistki sploh ostanejo na trsu. Ako pravilno obiramo, odnosno prikrajšujemo zalistke, ojačimo nele slaba očesca in slabe mladice, ampak celo trsje si opomore, da laže prezimi in se v prihodnje lepše razvija. Zato je potrebno, da to važno opravilo vsaj v slabejših nasadih strokovno izvršimo in pri tem pazimo na sledeče: Pri prikrajševanju zalistkov moramo razločevati med sortami z bolj Kaj je vzrok odmiranja črešenj? Ing. Šturm Rado. Važno opravilo v vinogradu je prikrajševanje mladic. Ing. šturm Rado. redkim listjem, na primer laški rizling, in med sortami z bolj gostim listjem, na primer zeleni silvanec. Pri trtah z gostim listjem lahko zalistke cele odstranimo, pri onih z redkim listjem pa ne smemo odtrgati celega zalistka, temveč ga prikrajšamo nad pivim oziroma drugim normalno razvitim listom. Cele zalistke obiramo, dokler so še nežni in neoleseneli. Če je pa glavni list poškodovan in si hočemo vzgojiti novo listje, moramo počakati, da požene iz zalistka daljši poganjek, nakar ga šele nad drugim ali tretjim normalno razvitim lis-tom prikrajšamo. V mlajših nasadih pri drugo in tre-tieletnem trsju, ki ima le po eno mladico, oziroma v primerih, da je veter polomil mladice, ki smo jih pri ple-tju pustili ali pa so se na kak drug način Doškodovale, je napačno cele zalistke obrati. V takih slučajih bi se mladica premočno razvila in postala predebela, s tem pa tudi premalo odporna proti zimski pozebi. V takih nasadih si moramo vzgojiti pri trtah iz zalistkov toliko novih rozg, kolikor mislimo, da jih je potrebno za normalni razvoj trsa. Mladice pa, ki na novo poženejo iz že prikrajšanih zalistkov, moramo vnovič prikrajšati. Pravilno ravnanje z zalistki je izredno važno tako za vzgojo nadomestnega in rodnega lesa, kakor tudi za vzgojo in ohranitev trte same s posebnim ozirom na prihodnjo rez. Kaj nam obeta bližnja jesen. Fr. Gombač. Take vremenske spremembe in različni vplivi na razvoj vseh kulturnih panog, posebno vinarstva in sadjarstva, se gotovo le malo katero leto dogajajo kot ravno letos. Spomladi smo imeli take pozebe, da se ie mislilo, da je % trsja povsod ugonob-lienega, nato je nastopila še dolgotrajna izredna suša, potem so sledile kar po vrsti krajevne nevihte z viharji, točo in povodnji in tako naprej. kar je pospeševalo le nastop bolezni in zadrževalo normalni razvoj. In sedaj? Že v drugi polovici junija in v teku celega iuliia se je trsje povsod tako popravilo, lepo odcve-telo in vse ostalo zdravo, da kaže celo na ugodno letino, če ne bo drugih neprilik. Po drugih banovinah v Dalmaciji, Banatu, Srbiji i. dr. računajo celo na rekordne letine. Izvzeti so seveda kraji, ki jih je nesrečna toča začetkom junija močno oklestila in odbila ves zarod. Pa še to trsje se bo do jeseni prilično popravilo, zlasti kjer so vinogradniki koj po katastrofi z njim pravilno postopali, da so namreč takoj vse temeljito zopet poškropili in požveplali ter stolčene zelene dele obrezali. S takim hitrim in prevdarnim postopanjem so trsje za prih. pomlad mnogo ojačili in zle posledice glede nadaljne roditve za mnogo preprečili. Res kaj čudna narava in naravski razvoj, kakor da bi se svet nekoliko prekucnil! Vse glavno delo mora biti do tega časa v vinogradu že dovršeno, kajti ko se prične grozdje mecati ali dozorevati in so jagode že „omokane" (v moki) je nevarnost nastopa oidija ali grozdne plesnobe kakor tudi peronospore že skoro odstranjena, zato je najbolje, če se trsje v tej dobi kake 2—3 tedne v miru pusti. Zato se pa mora. če se kaže potreba, še pred tem časom vse trsje še enkrat prečistiti, povezati, podpore, t. j. kolje utrditi ter cel vinograd lahko opleti, pa ne v presolnčnih dnevnih urah, da se zemeljski suhi prah ne dviga, ker ta škoduje zorečemu grozdju. Nasprotno pa sveže opleti vinograd ves zarod ohladi in pospeši ugoden razvoi ter zorenje. Končno sledi potem koncem avgusta in poeetkom septembra še vršičkanie ali splošno skrajševanje reznikovih dolgih poganjkov na polovico približno, da se vse grozdie bolje razvije in ne preveč zasenči. Kar se pa nadaljnega zasajania vinogradov tiče, je pač priporočljivo, da posamezni vinogradniki ravno v tem mesecu, ko prične grozdje dozorevati, opazujejo razne vrste na njih odpornost in zorenje, ter si zaznamujejo najbolje uspevajoče trte za suhe aH zelene cepiče v prihodnjem letu, ker od takega selekcio- niranja ali odbiranja je, kakor je bilo tudi v tem listu že ponovno omenjeno, prav veliko odvisna vsakoletna uspešna rodovitnost v naslednjih letih. Seveda igra pri tem tudi prava ameriška podlaga veliko vlogo. Trojna ali četvorna izbira podlag in sicer v prvi vrsti: Riparia portalis aH ve-likolista riparia. berlandieri riparia Kober 5BB in Teleki 8B, ter rupe-stris Goethe 9. so vsekakor najučinkovitejše in zategadelj najbolj razširjene. Le redko se moramo posluževati še kake druge amer. sorte, pri čemer prideta v p oš te v še solonis riparia 1616 za bolj revne nekoliko vlažnejše zemlje ter tej enakovredno ripario rupestris 3309. Za kakšen pridelek se pa eden ali drugi odloči, je niegova gospodarsko-gmotna stvar. Vsak naj sadi to, kar boljše proda. Mali vinogradnik s 30 do 100 hI ne more veliko špekulirati glede cen. Izvrstne lege za dobavo fineiših sort vina pa nikakor ne kaže zasajati jih le z navadnimi mnogo-rodnimi sortam«, da no dobrih vinih že sloveči krai ne izgubi naenkrat svoie že desetletja vpeljano reklamno ime. Upajmo, da nastopiio tudi za našega vinogradnika v dravski banovini nekdanii boliši časi, da bo promet živahnejši in olodonosneiši. Zato naj si vinogradniki že sedai zasiguraio potrebno količino izbranih cepljenk, da lahko brez posebnih težav točno obaviio namenieno rigolanje že jeseni in pozimi ter si tako brez večjih stroškov pripravno teren za pravočasno saditev spomladi. Bolje je vsekakor posaditi cepljenke spomladi na jeseni zrigolani svet, ker se tako do spomladi odpočije in primerno vleže. Trsnica v Konjicah ima letos krasno razvite in popolnoma zdrave cepljenke raznih vrst, cepljene na pravilne podlage. Interesenti naj si pravočasno zasigurajo potrebno količino. Vrtnarstvo. Paradižnik. Josip Štrekelj. Ta južna rastlina se je še-le v zadnjih desetletjih razširila tudi v severnejše kraje. Po odbiri in vzgoji dobivamo čedalje več sort, ki se razlikujejo po obliki, velikosti, barvi in zorenju plodov. Vobče so vse sorte v primeri z drugo povrtnino in poljščino izredno rodovitne in pa tudi donosne. Za čim ranejši pridelek posejemo paradižnike že koncem februarja v toplo gredo. Ko zrastejo na dva lista, jih pikiramo v razdalji 6 do 10 cm, da se ne pretegnejo in da se bolje vkoreninijo. Z zračenjem jih utrjujemo, da se privadijo zunanjemu zraku. Ko mine nevarnost slane v začetku maja, (v južnih krajih še prej) jih presadimo z zemeljsko kepo v pripravljene jamice. Zaradi boljšega sončnega obsevanja, usmerjamo nasad paradižnikov v vrstah od seve- ,. 1(J Kil .BfKJi.Vl'-'' ,. i ,fa proti 3,UK|t4 AkotJili nasadimo sa-i ma v ! en L, vrsti,; zadostuje razdalja •pri vMfpOm če jih :paj nasadimo'v' več vrstah, naj bo razdalja samk po°7^:cm, vrste pa po 1'80 do 100'eMi!rta razen. ' V juŽi\iH5#K^gajajo paradižnike v špalirni obliki s 4 do 6 voditeljicami, pri nas pa je uspešnejša vzgoja ob kolu s Samo eno ali z naj-, več dvema voditeljicama. Pri vsakem cvetnem nastavku se namreč voditeljica razdvoji. Že ob prvem cvetu odsfraninio eno mladiko, navadno šibkejšo za vzgojo z eno voditeljico. Če pa hočemo vzgajati z dvema voditeljicama, pustimo obe. Pri vzgoji na špalir pa pustimo največ šest voditeljic, (boljše samo štiri), ob prvih spodnjih cvetnih nastavkih. Za špallrnb .vzgojo postavimo v Jprini^fhi raždailji kole, ob njih pa na-. pnenjb .VodoraVnO tri žice v razdalji . 35 i cm, Namesto žice navežemo lahko tudi prekle. Po tako napravljenem špalirnem ogrodju privezujemo voditeljice v enakomerni razdalji. Pri vzgoji ob kolu pa vežemo eno oziroma dve voditeljici, kakor odraščajo ob kolih navzgor. Po;! 'steblli-' odganjajo paradižniki f,pFi!'Vsakem Ifstii^nove odganjke — zalistnike, zlastrVVntadosti.- Te sproti; -^lftMie^^kedSt voditeljic, nikar pa yisf6'Vp'tearsSe cža-l -ponekod dogaja. Listi dovajajo-plodovom škrob, slad-i kor in vonjavo ter tako delujejo na •>>k,!.v;.*. včlike rodovitnosti potrebujejo iKtrad:ižh?kl globoko obdelano ter obilo vlage. !ph tedensko po enkrat, te-^ai^^gliieljltoizalijemo po 101 vode m3rNajfi'S^eš«iejše je večerno za-' livanje s postano vodo. Zalivamo pa •'tako, da listov ne polivamo v ogib (1 faznih glivičnih bolezni. Prav tako •>:je potrebno plitvo rahljanje zemeljske skorje zaradi- zadrževanja vlage Vlvir££ml!i kalitidl^dostopa zraka h K^r' spadajo paradižniki -(tried; &k0pav!n^,o#hbno cvetfejof za-•''r&ajcPin 'ž^plMdbVe, dokler jih^la-1 ' na ne uničil S povečanjem števila 'plUdov pojema tudi rast voditeljic in "^Ustnikov, kar Mnenje, se paradlžnik-brifSkrajša vo-di-'teljice že koncettfaVgiršta^češ, da se r,s i£frr pospeši zOTltehPnižje^astavlje-nili'plodov in da' odSltej-1 zarojeni plo-"dpVrfhe bi utegMlr'dožof6ti, je na-''pačAb "in gost>Odarš-ko '"škodljivo, ' RiisJtlina je dobra mati, ki pospešno skrbi za potomstvo na lastno škodo rašče. Kar pa le ne utegne dozoreti, pomaga skrbni vrtnar s prisilnim zorenjem. Ko sluti vrtnar nevarnost slane, poreže varno paradižnikova stebla z nedozorelimi plodovi, po-striže listje, da zmanjša izhlapevanje ter jih poveže v snopiče. Tako pripravljene obesi v kuhinji ali v kakem drugem toplejšem prostoru na vodo^ ravno pritrjen drog ob steni ali na poševno postavljeno lestvo. Tako spravljeni prisilno zore, da jih obiraš lahko vsaki dan za domačo porabo ali za trg do konca meseca decembra. Nekateri vlagajo tik pred slano obrane zelene plodove v grede pod okna, ki pa po večini zgnijejo zaradi prevlažnega zraka in ponočnega mraza. Uporaba paradižnikov v kuhinji je vsestranska. Mnogi uživajo surove s slastjo, kakor jabolka. Saj so zdrav sad. V avgustu in v začetku septemn bra, ko zore najobilnejše, pripravljamo iz njih mezgo za porabo pozimi in spomladi. Gospodinje se pri tem poslužujejo raznih načinov, pa je menda najboljša in najpriprostejša naprava mezge v surovem stanju. Zrele paradižnike zmastimo ter takoj na gostem rešetu, da seme ne more^skozi, z mešanjem pretlačimo. 'K&r-te^pa- tako pretlačena- vsSbina paradižnikov preredka (vodena); -jo zajemo 'V: čisto in v vodi' ožeto' ptat-tofcfto^rgS^.ter jo obesimo, da se bd-višen sok odteče. Ko se" toliko soka odteče, da je mezga gosto 'tekoča, jO' denemo iz vreče v-Skledo ter primešamo toliko gramov salicilne kisline, kolikor litrov je mezge. Salicil-no kislino že poprej raztopimo v mali množini mezge, da se enakomernejše zmeša z mezgo. Namesto salicilne kisline lahko uporabljamo z istim uspehom po en gram benzoe-jevega kislega natrona na liter mezge. Salicil-na kislina, kakor tudi benzoe-jev kisli na t r o n obvarujeta mezgo, da se ne pokvari. Te dve snovi sta naprodaj v vsaki drogeriji. Tako pripravljeno mezgo nalijemo čimprej, da ne zgubi na vonjavi, v kozarce ali v steklenice. Da se ne naseli na površju v posodah plesen, prilijemo vrhu malenkost raztopljene, neosoljene svinjske masti, nakar kozarce zapremo s pergamentnim papirjem, s celofanom ali tudi z naoljenim papirjem, steklenice pa s plutovinastim zamaškom. Na hladnem se ohrani tako pripravljena mezga zdrava nad leto dni in je porabna tudi, ker ni slana, za priljubljeno paradižnikovo omako po- zimi. r rj bo ^-r?n Prav tako, Če je zadosti posode na razpolago, konserviramo zmaŠčene paradižnike ne da bi jih pretlačili in odcedili odvisen sok. Živinoreja. O ocenjevanju goveda v Dravski banovini. fng. Wenko Boris, Gornji grad. V Sloveniji je okoli 7000 krav vpisanih v rodovne knjige selekcij-skih edinic. Vsako leto se ena tretjina nanovo ocenjuje ob premovanjih. Na stotine krav se letno- ocenjuje ob sprejemanju novih krav v rodovne knjige. Ker gre tu za najboljšo našo živino, od katere vzrejamo domala vse plemenjake in mnogo ženskega naraščaja, je stalež naših rodovniških krav ona osnova, iz katere izvira vsa bodočnost slovenske živinoreje. Vsakemu veščeimi-živinorejcu bo jasno, da ni vseeno,-'-kako, to se pravi po kakšnem s sistemu ocenjujemp našo živino. Danes sOJflajbolj razšir+ jeni ocenjevalrii-slstemi do 100 točk, -To" se pr aviy 'Idealna .-Žival,' ki bfav 't se h ocenjenih ! lastnrtstih dosegla ■ največjo popOhiosV- bi prejela vseh sto točk. Seveda tega nobena žival ne doseže, ker takih idealnih živali ni in ker so tudi nemogoče zato, ker so si gotove ugodne lastnosti kakor n. pr. mlečnost in mesnost do neke mere v nasprotju. Zato so živali nad 80 točk že redke, 90 točk pa komaj katera doseže. Mnogo je načinov ocenjevanja na sto točk, ker se da razpoložljivih 100 točk zelo različno porazdeliti na vse mogoče lastnosti, ki jih smatra stro-:Jj^ynjak, kije sištegji' za , v£Žng., Eden polaga ^/sčjb. - .^a.znost ■iM zunanje znake,, drugi .iop$t na . .dokazne vrline porečja j jfl, .^(jrgibno-.•:$ti,-.Lileri ocenjuje le strugi zopet vzame večji -^i 0 rnaipiši del točk iz sorazmerja živsaiskega -trupla, ki-jih; ugotovi z merjenjem., A J v Leto 55. i (Sistem, ki ga vporabljamo. pri pas, je povzet iz Avstrije. Vporabljamo ga že celo vrsto let, tako da lahko rečemo, da nam ne manjka bogatih izkušenj. Tudi so ocenjevalne knjižice že vse pošle in bo banovina založila nove. Zato je sedaj čas, da o tem vprašanju spregovorimo par besed, da vidimo, kaj je dobrega in kaj nepovoljnega na sedanjem načinu ocenjevanja in da napravimo potrebne predloge za spremembo sistema. Načelno bi poudaril eno. Naj bo sedanji sistem najboljši ali ne, vsekakor mora tvoriti podlago za sestavo novega. Pri našem delu nas mora vedno voditi načelo, da ostanemo kolikor le mogoče trajno na istih osnovah in spremenimo le ono, kar ie spremembe res nujno potrebno. Računati moramo s tem, da delamo s kmetom, ki je konzervativen in je že zato vsaki spremembi nenaklonjen. Tudi same ocenjevalce stavimo pred nepotrebne težkoče, če od njih zahtevamo, da se brez tehtne potrebe popolnoma preoriientirajo. Torej ohranimo iz sedaniega sistema vse ono, kar se je količkaj obneslo in spremenimo le to, kar ne odgovarja. Potrebno ie tedaj, da v tem nrvem čjanku naš sedanji sistem onišemo in nre^odimo. V naslednjem članku na bi dali utemeljen predlo? za spremembo. Toliko na moram kar vnaprej izdati, da je snrememba nuino notrebna. ker ima sistem nekaj več-iih hib, s katerimi ne moremo trajno delati. Po sedanjem ocenjevalnem sistemu se 100 točk porazdeli takole: hrbet 6. prsna širina 5. kolčna širina 5. r>rsna globina 5, dolžina trupa 5, °lava in vrat 7. noge 4. koža in dlaka 3, znaki mlečnosti 16. znaki mes-nosti 7. znaki za delo 7. pasma, barva in rod 9. konstitucija in zdravje 7. rastnost 7 in splošni vtis 7. Pri tem ie mišlieno, da se vse te lastnosti ocenjujejo na oko, samo. širina, globina in dolžina se izmeri z merilno nalico, točke pa se najdejo v tabelah, ki predpisujejo za prsno in kolčno širino vsaj tretjino višine vihra, za prsno globino pa polovico. Proti tem meram nekateri ugovariajo. češ. da dober strokovnjak na oko hitreje in bol ie ocenjuje kakor se to da z mer-jenleitf. To jb sicer res, toda takih odličnih poznavalcev živinskega tnjfoftrfe ^ bodimo odkriti1^ tudi >ned:samirni 'strokovnjaki bore malo! Veliki večirii naših ocenjevaldev pa bodO!'ffiere;'Zelo dober pripomoček. Mere ;tudii-omogočajo, da je vsaj del točk, ki jihdamo za zunanjostiživalik , KMETOVALEC popolnoma objektiven in nepristranski. Saj vemo, da ima vsak strokovnjak svoje posebne nazore, ki se v marsičem;pe ■strinjajo. Tu je vsajen' del ocene , popolnoma poenoten in: nezmotljiv, če se le dobro meril.Zato; naj mere še naprej ostanejo kot osnova za del ocene oblik govejega trupla. Tudi ugovor, da pri nas le malokatera žival doseže pozitivne mere zlasti v prsni širini, nas ne moti. Polagoma bomo vzgojili take živali, ki bodo imele pozitivne mere. Začasno si pa pomagamo tako, da vpišemo živali, ki so splošno dobrega trupla, a deloma pomanjkljivih mer, v rodovno knjigo B. V knjigo A pa pridejo živali, ki povsem odgovarjajo. Pa že danes imamo okoliše, kjer se je lahko knjiga B opustila, ker je že dovolj živali s polnimi merami za A. Le eno bi se lahko opustilo: ocenjevanje dolžine trupla. To mero je zelo težko točno ugotoviti in je baš ta mera najbolj zamudna. Praktično pa je najmanj važna, ker je izkušnja pokazala, da so pri nas le redke živali, ki ne bi imele pozitivnih dolžinskih mer, nasprotno: večina ima celo polnih 5 točk. Zato naj odpade merjenje in ocenjevanje dolžine trupla. Po mnenju večine strokovnjakov ie 7 točk za. glavo in vrat preveč, ker tu ne gre za gospodarsko važne telesne dele. Nasprotno pa je za noge. od katerih zavisi delovna sposobnost naših volov in krav, 4 točke nekoliko premalo. Za znake za delo je določenih 7 točk. Praksa je tu zahtevala, da se dela razlika med kravami, ki vozijo in takimi, ki ne vozijo. Delovne krave imajo vedno manj mleka in bi bilo krivično, če bi bile toliko slabše oceniene. Zato ie pravilna praksa, da se da delovnim kravam najmanj 3 pa do 7 točk. nedelovnim pa največ 4 točke, koliko pač po obliki nog in hoji zaslužijo. Vsakdo ve, kako nesigurno je ocenjevanje molznosti po zunanjih znakih. Zato se je to ocenjevanje že sedaj odpravilo in se ocenjuje samo dejanska molznost od 1800 litrov letne molznosti navzgor, za same znake pa se ne da ničesar. Ker pa je enoleten zaključek še nezanesljivo merilo, dajemo zanj največ 8 točk, a šele za triletna povprečja nolno število 16 / točki i (pri 3300 litr ih). Za .molznost starjšev se prizna polovična vrednost ftočk. a za prastariše če-trtinska. V tem je torei praksa sedanji sistem že prilagodila dejanskim notrebam. Splošno mnenje na je, da bi bilo 16 točk jza molznost upravičenih le, če bi imeli pasmo, ki je eno- stransko usmerjena, na... proizvodnjo mleka. Ker pa je reiski cilj pri vseh naših pasmah kombinirana proizvodnja: mleko, mes^^.detp,5 je 16 točk samo za mleko neko|(|co:fpreveč. Največja hiba^e^njega sistema pa ie ocena: pasma, barva in rod skupno 9 točk. Tu še v eno oceno vržejo skupaj povsem različne stvari. Pasemski znaki in barva so zunanje lastnosti, ki jih ocenjujemo na oko. Rod pa ne moremo drugače oceniti kakor po rodovnih knjigah in rodovniških izvlečkih. Kolikor je bilo v okviru sedanjega sfstema mogoče, se je ta hiba omilila na ta način, da se je ocena delila. Tako priznamo za pasemske znake 3, za barvo 3 in za rod 3 točke. Toda tudi to nikakor ne more zadostiti in moramo zahtevati, da se rod posebej ocenjuje in prizna znatno veČkakor samo tri točke. Čemu vodimo desetletja rodovne knjige, če potem za vse to delo ne priznamo več kakor v najugodnejšem primeru 3% vseh dosegljivih točk? To je odločno premalo! Za splošen vtis bi se lahko rezerviralo malo večje število točk kakor 7. S tem bi se dalo zadoščenje onim strokovnjakom, ki so zagovorniki ocenjevanja na oko. ■ - . J it«- :icii -> \ Se eno splošno hibo sedanjega sistema naj omenjam. Za posamezne lastnosti in oblike dajemo zelo različno število točk, najmanj 3, največ 16 in različne vmesne številke: 4. 6, 7, 9, To je za ocenjevalca zelo težavno. Le malokateri ima toliko prakse, da že na pamet ve, koliko točk pripada za eno ali dnigo lastnost. Zato mora vtjdno povpraševati ali pogledati v knjižico. kar delo zadržuje/In še nekaj,je. Če. i mate n. pr. za glavo in vrat na razpolago 7 točk, je to mišljeno tako, da dobi žival s tako obliko, da je jedva še sprejemljiva eno točko, za idealno brezhibno obliko pa se daje vseh sedem točk. Izrabiti bi se torej morala .vsa ocenjevalna možnost' od 1 do 7i. -čeprav seveda živali z 1 točko običajno, za sprejem ne bodo sposobne, ker ne,bo-do dosegle predpisanih 50 minimalnih točk. Kako na je v p.rak:Si?,Samo po-gleite ocenievalne knjižice! Vse živali imajo 4 ali 5 točk. Celotna oce-nievalna lestvica se premalo izkorišča. Zato bi bilo priporočljivo uvesti po poljskem vzorcu enotpe ocene no tri točke za vsako lastnost. Odlična žival d ob i-t.p,. točkc. dobra gJn primerna 1. Za lastnosti vpčie važnosti pa se da ali i o • . S tem tudi ne zahtevamo nič no-,vega, marveč hočemo, upostaviti v .paši kokoši zopet pasemsko čistost. Naš cilj je tedaj vzgojiti rjavo šta-; jerko, ki bo nesla belolupinasta jajca, težka po 60 gramov. V Služb, listu št. 56 od 13. 7. 1938 je izšla nova naredba o prevažanju na ajdovo pašo, s katero se urejuje prevoz na ajdo v nekaterih najvažnejših pašnih predelih naše banovine. Naredba predstavlja precejšen napredek proti prejšnjemu stanju v korist prevaževalcev. Kdor pa ne more izrabiti ajdove paše, naj krmi svoje čebele pred zimo s sladkor- KinetRki pravnih. V prejšnjih dveh številkah »Kmetovalca" smo glede stroškov v pravdah razpravljali na splošno. Predmet tega članka so sodne takse ali pristojbine, ki jih pobira sodišče za vsako svoje delo ali postopek, če nima opravka z osebami, ki so oproščene plačevanja taks, kakor so primeroma ljudje s siromašno pravico. Pokažemo s praktičnim primerom, za koga in kdaj nastane dolžnolst plačila, kako se to izvrši pa v kakšni višini. Trgovec z živino dolguje kmetu Din 3000.— za vola. Opomini niso zalegli, treba je tožbe. 1. Tožba za to vsoto, ki se vloži po advokatu, ali brez njega pismeno ali na sodni zapisnik, mora biti ko-lekovana z Din 6.— za prvi izvod, ki ostane na sodišču, z Din 3.— pa za izvod, ki ga sodišče pošlje toženemu. Takso plača tožnik takoj ob vložitvi tožbe. Ako tožba ni kolekovana, ali če ni zadostno, pozove sodišče tožnika odnosno zastopnika s pismenim nalogom za doplačilo v 8 dneh. Po brezuspešnem poteku 8 dnevnega roka izroči izterjavo davčni upravi, ki zahteva poleg redne še dvakratno povišano takso: Če tedaj tožnik ni plačal pravočasno Din 9.—. 'mora plačati te in še Din 18.— povrhu,: skupaj torej Din 27.-^-. " \ jem, mešanim z vodo ,v razmerju 1 : 1. Na žalost je pravkar finančno oblastvo ukinilo oddajo, neobdavčenega sladkorja čebelarjem v državi radi nekaterih odkritih zlorab. Upati je, da bo ta ukrep pravočasno, to je prav kmalu, zopet preklican, ker zadeva čebelarstvo vse države v celoti, s tem pa narodno gospodarstvo, ki je vendar naša molzna krava. Krivci naj se kar najstrožje kaznujejo, umestno pa. ni, da se obenem kaznujejo vsi neprizadeti in nedolžni čebelarji. Tako drakonična mera spominja po svojih posledicah nekoliko na tisto znano zgodbo in pripovedko o krotkem medvedu, ki je svojemu spečemu gospodarju odganjal z obraza nadležne muhe. Ko se neka muha le ni dala pregnati, jo je medved na gospodarjevem licu naposled ubil z velikim kamenjem, ki pa je na žalost tudi gospodarju samemu raztreščil glavo. 2. Prva razprava. Po prejemu tožbe razpiše sodišče prvo razpravo, ki navadno ne traja dalj kot pol ure. Toženec bo povedal, zakaj se brani plačati, sodišče bo preložilo razpravo radi zaslišanja prič. Ako toženec izostane, se po predlogu tožnika pravda konča z zamudno sodbo. Ob izostanku obeh strank nastopi mirovanje postopka, če je le ena od strank navzoča in razpravlja, pa se piše zapisnik. Takso za zapisnik plača tožnik. Za prve pol ure znaša ta taksa toliko, kolikor za drugi izvod tožbe, to je Din 3— pri Din 3.000,— zahtevka. 3. Preložena razprava. Enota, po kateri se računa sodna taksa, je, kakor je razvidno iz prejšnjega, pol ure. Za vse pol ure, ki sledijo prvi, pa je taksa povišana in je še enkratna. Namesto Din 3.— tedaj Din 6.—. Pri celodnevnem trajanju razprave se tudi pri razmeroma majhnem znesku nabere lepa vsota. V vsakem zapisniku je povedano, od kdaj do kdaj je stvar trajala, da razpolaga sodišče s podatki za zahte-vanje kolekov, finančno^ otolastvo pa .•s podatki za nad^ ri^,.pravilnim pobiranjem takse. jflTožnik plača taks*)JOjbnkopcu razprave, če ne, ga sodišče/takoj izroči davčni upravi za n^^ljni.^postopek. 4. Sodna odločba, Po izvedbi dokazov izda sodišče odločbo, ali je to- Čebelarstvo. Čebele in gozdna paša. Dr. M. Podgornik. Sodne takse v pravdah. Dr. Srečko Goljar. ženec dolžan plačati ali ne. Za sodbo zbog zakasnitve ene ali druge stranke 'Se plača kakor pri naroku, za sodbo, o kateri pravi sodnik, da bodo izšle pisfiteno, pa, ko jih odda v odpravo pisarni. V praksi je tako, da se taksa za sodbo plača, ko sodnik zaključi razpravo, četudi sodbe še ne izreče. Razsodnina znaša Din 40.—. Le če je sodba izšla na prvi razpravi zaradi zakasnitve, priznanja ali odpovedi zahtevku, se plača samo polovica. 5. Taksa v instancah. Kdor ni zadovoljen s sodbo prvega sodnika, se lahko pritoži in zahteva odločbo višje stopnje, prizivnega, v gotovih primerih tudi tretje stopnje, revizijskega sodišča. Prizivni spisi se kolekujejo takole: Pri vrednosti Din 3.000.— prva pola trikrat več, kot v prvi stopnji, to je 3 X 6.—. Izvod za nasprotnika se kolekuje z Din 3.—. Zapisnik o prizivni razpravi se kolekuje z Din 6.— za prve pol ure, z Din 9.— pa za vsako nadaljno poluro, torej dvakratno ali trikratno v primeri z zapisnikom za prvo in na-daljne pol ure v prvi stopnji. Za prizivne odločbe — izrek sodišča druge instance je predpisana enaka razsodnina kot v prvi, to je Din 40—. Plača vse takse v prizivni stopnji oni, ki je vložil priziv. Revizijski spis — za tretjo sodno stopnjo — se kolekuje: prva pola po Din 6X7, to je sedemkratni znesek kolekovine za I. stopnjo. Vsaka na-daljna pola se kolekuje tako, kot v prvi stopnji, to je po Din 3.—. Pri sojenju v zadnji inštanci stranke navadno niso prisotne, vsled česar odpade taksa za zapisnik. Taksa za revizijsko odločbo je načeloma enaka kakor za I. stopnjo. Splošna pravila. Ta praktičen primer dovoljuje, da zapišemo nekatera splošna pravila: A) Dolžnost plačila takse nastane: a) za pismene vloge najkasneje prilikom vložitve na sodišče (če oddaš po pošti, že tedaj), b) za zapisnike ob koncu razprave, c) za sodne odločbe takrat, ko jih sodišče razglaša, odnosno kadar jih izroči pisarni za odpravo, v meničnih tožbah' /že' ;z: vložitvijo, č) za sodne poravnave, ko se skle-i nejo. B) Način plačila: s pomočjo znamk,; ki jih izdaja minister financ. C) Takso plača za vloge, kdor jih napravi/^a zapisnike in odločbe v prvi stopnji1 .41* tožnik, pred višjimi pa, kdor se je pritožil in končno za poravnavo obe stranki. Za plačilo taks jamčijo tudi pooblaščenci, zlasti odvetniki in notarji.: Č) Na odmero takse vpliva vrednost spornega predmeta. Čim več je vredna stvar, za katero teče pravda, temi večje so takse. Pri znesku Din 10.000.— znaša taksa za tožbo: prva pola Din 14.—, za sodbo Din 100.—. Vrednost določi v večini primerov po svoji volji tožnik, za nekatera pa je merodajna zakonita ocena. D) Posledice nezadostnega in nepravočasnega plačila so že popisane. E) Prošnjo za vrnitev preveč plačane takse je vložiti v 90 dneh od dne plačila pri sodišču, ki jo je zahtevalo, a rešitev izda pristojna finančna direkcija ali minister, proti odločbi katerih gre pritožbena pot na ministrstvo financ in upravna sodišča. Povračilo se izvrši v gotovini. Tukaj niso naštete mnoge izjeme, ne navedeni razni posebni primeri, pokazan pa je vendarle glaven način pobiranja taks, ki vsakega opozori, s kakšnimi sodnimi stroški naj računa, če se toži. Do 1. aprila 1938 so bile te takse manjše, po tem datumu pa povišane, za 50%, tako da je iskanje pravice postalo za revne sloje še težje vprašanje kot doslej, ker predpisi o si-roinaški pravici niso bili nič omiljeni. O siromaški pravici bomo lahko še kaj zapisali ob priliki. Sodne takse so velik vir dohodkov za državno upravo, prinašajo letno po več sto milijonov, večjidel iz rok malih ljudi, kmetov in delavcev. Prihodnji članek bo obravnaval odvetniške račune kot drugi važni del pravdnih stroškov. Tržno poročilo. Pšenica: Kot se je pričakovalo, je letošnja letifTa kakovostno izredno dobra in tudi obilna na celem svetu. Na domačem trgu ponudbe niso velike, ker večii pro-ducenti čakajo na boljše cene. Za sremsko in južno banatsko pšenico se plačuje din 146—147, gornjo banatsko in potijsko din 155—156. Koruza: Poročila o stanju koruze govore o. škodi, ki jo je na posevku napravila suša, tako da so izgledi slabši kot so bili pred 1 mesecem. Ponudbe so male, ker ni več rrmogo lanskega blaga na zalogah. Cene so zato porasle ter se plačuje že do din 130 fco nakladalna postaja. Moka: Ponudbe s strani mlinov so vedno večje in zato so cene popustile, kar vpliva tudi na znižanje .Cene kruha. Pekovska bačka moka se ptacuj&'po din 255 do 260, merkantilna din: 247.50-^252.50, vse na"'bazi 0. t KO fivsit i, : ■ • Otrobi se proda jgjdi po din 95 za 100 kilogramov. dbo 'JtifilJBf Ozimni ječmen, 65 kg težak stane din 140, jari 70 kg težak din 180—185. Oves se nudi po din 116—1207 Fižol: Četudi še ni novega blaga na trgu, vendar se že govori o ceni din 225 do 230, kolikor bi se plačevalo za belf ftžol. Ker pa je letos takorekoč v vseh evropskih državah slaba letina za fižol, posebno v Italiji, ki bo morala velike količine uvažati, je pričakovati povečanja cen. Jabolka: Po nekih cenitvah, ki se nam zde odločno previsoke, naj bi imeli v dravski banovini 1500—2000 vagonov jabolk za izvoz. Letos se bodo dosegle lepe cene, ker vsa Evropa nima mnogo sadja. Z izvozom se je začelo 1. avgusta in so se pfva jabolka plačevala po din 2—2.60, različno po vrstah. Tudi letos vodi sadno trgovino naše zadruge sadni oddelek pri skladišču v Mariboru, Meljska cesta 12, na katerega se naj člani radi prodaje svoje letine s polnim zaupanjem obračajo. Kot vsa dosedanja leta bomo plačevali najbolje cene. Živina: S 1. avgustom je začel izVoz živine tudi v stari del velike Nettičije. Člani, ki imajo rejene vole za Izvoz, naj se radi prodaje obračajo na nas. Izvoz v Italijo pa je po najnovejših vesteh ustavljen do 1. decembra. Glede cen živini in svinjam v zadnjem času ni večjih sprememb. Društvene vesti. i n ;.•;! ■ i-lOi Občni zbor Kmetijske družbe, r. z. z o. z. v Ljubljani. V nedeljo 7. 8. 1938. je imela naja .zadruga svoj občni zbor po dnevnem dedu, kot je bil objavljen v 7. št. „Kme.tovalca". Iz obširnega zapisnika podajamo sledeči kratki pregled: Občni zbor je vodil g. predsednik Oton Detela, ki je ob otvoritvi konštatiral sklepčnost, kakor tudi to, da je bil tibčni zbor pravilno sklican kakor tO določajo 'praVtla v toč. 20 in 22. Na poziv g. predsednika se je cel zbor poklonil našemu vladarju Nj. Veličanstvu Kralju Petru II., kateremu so vsi navzOci vzkliknili 3 krat „živijo". Nadalje je sklenil občni zbor na predsednikov predlog, da se odpošljejo pozdravne brzojavke Nj. Vel. Kralju, kralj. Visokemu namestništvu in g. ... . .... ■■■d ::..> enturo -K ministru za kmetijstvo. . B79jlŽ9t! ŠlimUSi Po pozdravu vseh :de^eg!ajt(|v je^rnef^v^il za o^erovatelja zapispikft Jvana; .A^fljaaa in Ivana Sancina. KerjStojbjili-jvsijva^pfcj.ši sklepi zadnjega občnega sbftf^ R^vljepijv „Kmetovalcu", se je čitanje obširnega zapisnika opustilo. Nato poda g. predsednik svoje poročilo, povdarjajoč, da bo obširno in točno poročilo glavnega odbora pozneje prečitano. Predvsem naglašava, da je bilo letošnje poslovno leto eno najtežjih, kar jih je morala „Kmetijska družba" preživeti. Imeli smo slabo zapuščino iz prejšnjih let, a trgovanje z inozemstvom je radi deviznih predpisov postalo še bolj otežkočeno. Vsled tega naših zalog nismo mogli v celoti prodati. Naše delovanje je bilo skozi celo leto moteno vsled ukrepov upravnih oblasti, ki so hotela družbo kot zadrugo postaviti v stanje društva. Ob tej priliki so se pojavili v javnosti letaki in napadi na družbo, kar je močno škodovalo njenemu ugledu in kreditu. Poleg teh težkoč, so bile velike zapreke rentabilnemu 'poslovanju visoke obresti za izposojeni kapital, ki so znašale več stotisoč dinarjev. V tem pogledu bo letos boljše, ker smo našo hišo v Tavčarjevi ulici prodali zelo ugodno. Dobili smo za njo 3,000.000 din čistih. Polovico kupnine smo uporabili za poravnavo naših dolgov pri bankah. Drugo polovico izkupička smo naložili v nakup večje stanovanjske hiše in stavbne parcele, ki nam bo prinašala skoro iste dohodke kot prejšnja hiša. Uprava Štedi kolikor je mogoče, o čemur se bodete mogli prepričati iz primerjave režijskih izdatkov v bilanci 1937 z onimi v prejšnjih letih. Če bilanco natančneje pregledate, bodete celo za poslovanje lanskega leta lahko ugotovili malenkostni dobiček. Izkazana izguba gre le v breme obvez iz prejšnjih poslovnih let, oziroma na odpise pri pre- in nepremičninah, katere smo dolžni po zakonu izvršiti, čeprav so te pre- in nepremičnine v bilanci globoko pod stvarno vrednostjo ocenjene. Nato se preide na dnevni red in sicer na obvezno citanje poročila revizorja Zveze slov. zadrug, ki ga prečita glavni knjigovodja g. Janko Bukovec. Ker je revizor pregledal tudi bilanco za 1. 1937. ter podrobno analiziral njene postavke, g. Janko Bukovec podaja le k onim postavkam še podrobnejša pojasnila, katera v revizorjevem poročilu niso dovoljno jasna. Iz revizorjevega poročila posnemamo, da sta bilanci za leto 1936 in 1937 pravilno sestavljeni, kar je ugotovil s primerjavo posameznih računov in postavk s prilogami. Tudi blagovno knjigovodstvo se popolnoma ujema z denarnim in nudi pregled blagovnega poslovanja zadruge. Evidenca dolžnikov je dobro urejena, a blagajniško poslovanje je poverjeno zaupni osebi in se vrši v redu. Zaloge blaga in zelišč so ocenjene po sedanjih resničnih nabavnih cenah ne glede na svoječasne nakupne cene. Opažati je smotrnejše in skrbne jše gospodarstvo v centrali, saj je blagovni uspeh centrale brez zelišč v letu 1937 znašal Din 436.845.87, medtem ko je bil v letu 1936 samo Din 4.596.05. Upati je, da bo zadruga pri skrbnem in smotrenem gospodarstvu uprave nadaljevala v tem pravcu in se polagoma povzpela zopet na ono višino, na kateri je bila, dokler niso izredne okol- nosti povzročile poslabšanje gospodarjenja v zadrugi. Brez dvoma pa se bo to doseglo le, ako bo prizadevanje uprave tudi podpiralo disciplinirano članstvo. Letos je zadruga odplačala vsa izposojila pri denarnih zavodih in menično izposojilo pri Narodni banki deloma iz izkupička prodaje hiše v Tavčarjevi ulici, deloma pa tudi s cenejšim kreditom, ki ga je najela pri Zvezi slov. zadrug. S to transakcijo bo zadruga veliko prihranila na obrestih, ki so do sedaj znašale preko 300.000 Din. Razen tega je zadruga skoro polovico izkupička za hišo naložila v novo nepremičnino, a z izkupičkom v letu 1936 prodane nepremičnine, ki je bila lansko leto izkazana v bilanci kot posebna rezerva, je prav ugodno kupila dva hektara obsegajoče zemljišče za družbino drevesnico. Z ozirom na neki letak, ki je bil razširjen po deželi v januarju 1938. in ki je anonimen, ugotavlja g. revizor, da so v njem iznešeni očitki brez podlage in zlonamerni. Nato prečita g. ravnatelj poročilo glavnega odbora. To poročilo je zelo obširno ter izčrpno pojasnuje poslovanje v lanskem letu. Navaja podrobno vso škodo, ki jo je utrpela zadruga vsled nesigurnega pravnega stanja in ugotavlja, da gre ta škoda v lepe stotisoče. V poročilu je tudi podan podrobni pregled in analiza blagovnega prometa v letu 1937. Na podlagi primerjave ^prometom v prejšnjih letih izhaja, da Kmetijska družba kljub neprilikam, s katerimi se je morala boriti, v blagovnem prometu ni nazadovala in da slej ko prej uživa zaupanje svojega članstva in slovenskega kmeta. Promet je nazadoval le v onih predmetih, pri katerih je trgovanje zavisno od podpor iz javnih sredstev. Zato lahko zadruga vedro gleda na bodočnost, posebno, ker se je mogla letos v pogledu obratnega kapitala kolikor toliko osamosvojiti. Gotovo pa ji bo to mogoče, če bo imela v bodočem poslovanju potrebni mir, kakor ga rabi vsaka gospodarska ustanova, in če se bo članstvo še bolj tesno oklenilo svoje zadruge kot do sedaj. To slednje odbor trdno pričakuje, saj je sedaj pravno stanje zadruge z razsodbo Drž. sveta dokončno utrjeno in ni več bojazni, da bi se moglo spremeniti. Zato naj se podružnice lotijo dela in izpolnjujejo dolžnosti, ki jim jih predpisujejo pravila. Pred pričetkom debate o revizorjevem poročilu, nadalje o poročilu glavnega odbora in o zaključnih računih, poda član glavnega odbora g. Milan Mravlje poročilo verifikacijskega odbora. V svojem poročilu ugotovi, da je verifikacijski odbor pregledal vse poverilnice delegatov in našel pravilne razen štirih. Pravilnih in veljavnih poveril-nic niso imeli delegati od podružnic Črnomelj (g. Karel Šterbenk), Tribuče, Nova cerkva in Križevci pri Ljutomeru. V debati se je kot prvi oglasil g. Karel Šterbenk, katerega delegatstvo ni bilo potrjeno. Pritoževal se je zoper sklep verifi- kacijskega odbora. V daljnjem govoru se ni držal dnevnega reda, temveč je načel vprašanje nekega letaka, ki govori o razmerah v Kmetijski družbi. Zamerja odboru zakaj ni podvzel primernih korakov, da se ta zadeva tudi sicer razčisti. Konkretno vpraša iz vsebine tega letaka, kaj je resnice na tem, da se proti podpredsedniku družbe kot ravnatelju „Ekonoma" vodi kazenska preiskava? G. predsednik opozarja govornika, da se ne drži dnevnega reda in da zlorablja dobrohotnost občnega zbora, ki mu je kot nedelegatu dovolil besedo. Ker se govornik neče držati stvari, 'ki so v debati, mu predsednik odvzame besedo. Predgovorniku odgovarja g. minister Ivan Pucelj, ki izvaja: G. učitelj Karel Šterbenk je govoril v imenu Kmet. podružnice iz Črnomlja ter se je poslužil takega tona kritike, ki smo ga opazili v tendenčnih letakih proti družbi in v pisanju nekega lista. Vsa poštena slovenska javnost ve. kaj tiči za takšnim početjem. G. Šterbenk je dokazoval svoj prav glede delegatske upravičenosti, dotaknil pa se ni pravil zadruge, po katerih se da edino njegov prav dokazati. Iz poročila glavnega odbora je jasno, zakaj je družba letos bila v tako težkem položaju in kdo je tisti, ki ima na tem interes. Kmetijska družba je zadruga, torej organizacija, ki uporablja privatno inicijativo, da napreduje naše slovensko gospodarsko življenje. Povsod je navada, da se privatna iniciativa podpira z vsemi sredstvi in močmi. Mi pa vidimo iz poročila glavnega odbora, da se nam je vzelo kredit, poslovni in moralni in da nismo dobili nikake subvencije ali podpore. Medtem ko so druge manj važne ustanove dobivale izdatne podpore, ni družba dobila niti pare. Tista struja, ki je g. Šterbenku toliko pri srcu, da je govoril skoro dobesedno tako, kot zloglasni letaki, je izposlovala enemu delu zadrug milijonska posojiila, naše zadruge in z njo Kmetijsko družbo pa je popolnoma prezrla. Zato se meni kot zadrugarju zdi skrajno neokusno od g. Šterbenka, da je tako nastopil v,stvari, ki ji ni nit-i dorastel, kajti slišal je jasne vzroke delnega neuspeha družbe, pa jih je brez logike preskočil in brez smisla napadal. V debato o predmetu, ki je bil na dnevnem redu so posegli še gg. Kreft Vladimir, Ivan Ažman, dr. Stanko Kovačič in Tome Anton. Vsi omenjeni govorniki so stvarno razpravljali o družbinem delu in poslovanju ter so s svojo 'konstruktivno kritiko koristili družbenim zadevam. Na razna njihova vprašanja, so dajali izčrpne in stvarne odgovore gg. od predsedstva, oziroma ravnatelj. Nato je podal v daljšem govoru g. inž. Teržan kot predsednik nadzornega odbora poročilo tega odbora. Končno predlaga občnemu zboru, da odobri računske zaključke za leto 1937 ter račun zgube in dobička. Ob enem naj izglasuje glavnemu in nadzornemu odboru razrešnico, ter sklene, da se zguba odpiše od rezervnega zaklada. G. predsednik daje predlog nadzornega odbora na glasovanje. Predlog je bil v celoti sprejet z večino glasov proti trem. Pod točko predlogi prečita g. Lovro Peto var sledečo resolucijo: 1. Vsako leto se pojavljajo po naših krajih elementarne nezgode, ki povzročajo milijonske škode ter mečejo tisoče in tisoče kmetskih družin v pomanjkanje in gladova-nje. Zato pozivamo inerodajne činitelje, da uveljavijo zakonito predvideno zavarovanje zoper točo tudi v Dravski banovini, kakor je to že z velikim uspehom vpeljano v nekaterih drugih banovinah. 2. Gmotni položaj našega kmeta ne dovoljuje, da bi zmogel visokih stroškov za zdravljenje bolezni pri živini, -ki povzročajo v narodnem gospodarstvu milijonske škode. Vsled tega zahtevamo, da merodajni čini-telji uvedejo brezplačno ambulantno zdravljenje kmečke živine. 3. Vsak kmet, pa naj si bodi vinogradnik, sadjar ali hmeljar, rabi z vsakim letom več galice in drugih kemičnih sredstev v borbi proti raznim rastlinskim škodljivcem. Ta zaščitna sredstva so v razmerju s cenami pridelkov mnogo predraga. Pozivamo merodajne činitelje, da poskrbijo s carinsko politiko in intervencijo pri domači industriji za primerno pocenitev navedenih sredstev. 4. Zahtevamo izvedbo starostnega zavarovanja kmečkega ljudstva, kar bo najjačje vplivalo na priklenitev kmečkega ljudstva na rodno grudo. 5. Letos se je hvalevredno z javnimi sredstvi podprlo slovensko zadružništvo, vendar pa je bil te podpore deležen le en del zadrug, Zahtevamo pravično podporo celokupnega slovenskega zadružništva, kakor mora tudi sleherni slovenski davkoplačevalec prispevati h kritju bremen takih javnih podpor. 6. Lovski zakon preveč ščiti največjega škodljivca kmetijske produkcije, to je zajca. Dohodki občin, katere imajo od lova, niso v nobenem razmerju s škodo, ki jo zaje povzroča. Zahtevamo spremembo lovskega zakona v smislu popolnega uničenja zajca. Gornja resolucija je soglasno sprejeta. Med slučajnostmi odgovarja g. podpredsednik Ivan Soršak na vprašanje glede ovadbe proti njegovi osebi. G. Soršak je pojasnil celo „afero", ki jo je uprizoril s pomočjo nasprotnikov Kmetijske družbe neki njen bivši uradnik, ki je bil odpuščen. Tako je prišlo do ovadbe proti njegovi osebi. Toda predsednik zadruge, pri kateri je ravnatelj, je izjavil na sodišču, da g. Soršak že 18 let deluje pri dotični zadrugi vestno in pošteno in da je bilo načelstvo in nadzorstvo dobro informirano o vsem po- slovanju. Izjavil je, da bo proti klevetnikom vložil tožbo, kolikor to že ni storil, da bodo tako imeli pred sodiščem priliko dokazati resničnost svojih trditev. Ce bi se čutil krivega, bi se iz lastne pobude že davno zahvalil za čast podpredsednika pri družbi in ne bi čakal vprašanja g. Štrbenka. Na predlog delegata Blaža izglasuje nato občni zbor soglasno g. podpredsedniku Sor-ša-ku zaupnico. Med slučajnostmi so se z raznimi vprašanji in predlogi oglasili gg. Blaž, Nejedly, Mauser, Ažman in drugi, ki so govorili o izvozu zelja, o Kmetijski zbornici, o ukrepih proti živalskim kužnim boleznim in o zadevah svojih podružnic. Odbor je njihove predloge vzel na znanje in jih bo uvaževal. Pojasnila pa sta dajala g. predsednik in ravnatelj. Po izčrpanem dnevnem redu zaključi g. predsednik ob 12.30 občni zbor in se zahvali vsem gg. delegatom za udeležbo. Druga seja odbora za propagando gozdarstva v Ljubljani. Dne 13. julija t. 1. se je ivršila v prostorih Jugosl. gozdarskega društva v Ljubljani druga seja ožjega banovinskega odbora za propagando gozdarstva v Ljubljani. Na seji se je razpravljalo o važnih tekočih zadevah, predvsem o organizaciji propagandnih odborov, o sestavi navodil za poslovanje sreskih odborov in občinskih pododborov, o organizaciji propagande ter o financiranju odborov. V navedenih zadevah je odbor sklenil: da preko banske uprave pospeši ustanovitev sreskih odborov za propagando gozdarstva v srezih, kjer ti odbori še niso ustanovljeni; da sestavi in izda navodila o poslovanju sreskih odborov in občinskih pododborov; da poleg pogozdovanja propagira tudi pravilno negovanje gozdov, za katero gozdni posestniki nimajo potrebnega razumevanja, da nastopi proti uničevanju planinske Ilore, predvsem proti brezvestnemu uničevanju čretja in rušja, ki vodi k postopnemu uničenju flore in ki ima tudi druge zelo zle posledice (nastajanje hudournikov in lavin, odnašanje plodne prsti in širjenje goličav), ter da nastopi proti požiganju pašnikov v Beli in Suhi Krajini, ki često povzroča gozdne požare in zaradi katerega je zgorelo že več hektarjev z velikim trudom in stroški ustvarjenih kraških gozdnih nasadov. Zveza društev rejcev malih živali v Ljubljani. Rejci malih živali iz vseh krajev Slovenije, združeni v Zvezi društev rejcev ma- lih živali s sedežem v Ljubljani in rejci iz ostalih banovin, prirede v času jesenskega ljubljanskega velesejma od 1.—(12. septembra 1938 pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. svojo I. Zvezno bano-vinsko razstavo vseh vrst malih živali in produktov iz te reje. Prireditve v tem obsegu Ljubljana še ni videla. Vsa prireditev bo obsegala domala polovico velesejma in bo prikazala nazorno sliko požrtvovalnega dela za povzdig našega malega gospodarstva. V nedeljo dne 4. septembra bo v Ljubljani tudi 1. kongres rejcev malih živali, kjer se zbero skupaj rejci iz vseh krajev države in celo iz inozemstva. Na programu so razna predavanja, tečaji, ekskurzije. Vse priprave za prireditev od strani rejcev maiih živali kažejo, da bo naše občinstvo na jesenskem ljubljanskem velesejinu deležno zopet novih senzacij. Kmet, šolski cestnik. Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu, se prične novo šolsko leto začetkom novembra 1938. bota ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev. To zimo, ki pride, se vrsi samo II. tečaj. Letos se torej sprejemajo učenci samo v celo letno šolo. Vsi učenci stanujejo v ziavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih starišev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje za celoletno šolo, kolkovane z banovinskim kolkom za din 10.— je poslati ravnateljstvu banovin-ske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu čimprej, najkasneje pa do 10. septembra t. 1. Prošnji je priložiti. 1. Krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. izjavo starišev odnosno varuha (banovinski kolek za din 4.—), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, 6. obvezna izjava starišev ali varuha (banovinski kolek za din 4.—), ki reflekti-rajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev, 7. uradno potrdilo občine o velikosti posestva, o davčnem predpisu ter družinskih in premoz&hjšklti fžižmerah starišev (kakof številčno stanje družine, posebne razmere. Koliko rede kofij, goveje živine, prašičevem Pod.). 11| I H •KM % 1 'i f -- v. Starost naftnanl 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske* šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po Šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaši od din 300.— do 75.— po premoženjskih in družinskih "razmerah •prosilca in »e plačuje mesečno'vnaprej. Prosilci za banovinsko znižana-trtesto morijo ipriložiti pod 7. n a v e d e n o p Ijčtek o potrdilpro velikosti posestva in višini letnih davkov-z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. f * '/i. '/i. strani = Din 50 + Din 3— 0g1. takse „ = „ 100 + „ 7'50 „ „ = „ 150 + „ 7-50 „ Inserati se računajo po naslednjih cenah i I cela stran = Din 1600'— + Din 60" -ogl. takse (26 X 20 cm = 520 cm). V S 1li V, strani = Din 200 + Din 15-— ogl. takse 400 + „ 30 — 800 + .. 30"- Mala naznanila. I.e proti predplačilu, vsaka beseda 50 par, nalmanl 10 Din in 3 Din ogl. taksa. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 12. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov ___za prihodnjo številko. 2.500.— din rabite, da zaslužite 1000 din mesečno doma. Delo lahko opravlja vsaka oseba. Pišite: „Anos" Maribor, Orožnova 6. . 57 Priloge listu se računajo za vsakih 1000 komadov 100 Din. I Perutnino in jajca kupuje stalno vsako množino: Perutnlnarstvo „Nlko", St. Vid nad Llubliano. 36 Kolesa najnovejši letošnji modeli v največji izbiri že od Din 550'-naprej. Nova trgovina, Ljubljana, Tyrševa cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze). 45 Graščinski upravitelj kmetijski strokovnjak, dolgoletni upravitelj graščine, popolnoma samostojen in verziran v vseli panogah kmetijstva in gozdarstva, želi svoje sedanje neodpovedano m§sto za enako aii podobno spremeniti. Sedaj zavzema že;8 let neodpovedano službo kot upravitelj na večji graščini v.Slavoniji, izpremenil bi službo na lastno željo. Starost 40 let, brez otrok, popolnoma zanesljiv, polten, trezen, marljiv in energičen, ter strogo soliden pii popolni moči. Vešč o;poslovauju z vsemi motorjiindrugimi stroji. Nastop brez ozira na kraj po sporazumu 1. oktobra 193S ali 1. januarja 1989, eventuelno tudi preje. V ozir pridejo mesta z izgledom na daljšo stalnost. Prvovrstna spričevala in reference na razpolago. Cenjene ponudbe, na katere .sledi izčrpen curriculum vitae se prosi priporočeno čimprej na: Pošta: Pivnica (Slavonija) Poštan-ski pretinac^br. 1. za J. H. Starši pozor! Za Vaše hčerke in sinove dobite za | malo denarja prvovrstni Šivalni stroj ali kolo katerih ima večjo partijo od konkurz- nega nakupa naprodaj: Tvrdka ..PROMET" v Ljubljani, nasproti Rrižanske cerkve. Pošteno dekle vsaj 25 let staro, pridno in zdravo, ki ima veselje do kuhanja in hišnega dela, se sprejme v stalno službo v Ljubljani k dvema osebama. Ponudbe takoj poslati na: Uprava ..Kmetovalca" v LJubljani, Novi trg 3 pod š fro: Pošteno dekle. 59 Ernst Osiander — Guštanj priporoča za jesensko setev svoja zanesljiva semenska žita: rž, pšenico in ječmen najboljših vrst. 58 Par vagonov bukovih drv zdravih, brez okroglic in klad, kupi Kmetijska družba v Ljubljani — Novi trg 3. Sporočite takoj ceno za kubični meter naloženo v vagon. —. (Preveč oddaljene želez, postaje radi visoke želez, voznine ne bo mogoča vpoštevatU 5G Plemenske krave dobre molzarice sivorjave pasme in bikce proda Sever & Komp., Ljubljana. 55 Kupim že rabljen gepelj ali bencinski motor za pogon mlatilnice. Ponudbe na Ivan Planine, Anovec, pošta Videm pri Krškem. 54 Dobro ohranjen gepelj proda radi napeljave elektrike Vari Janez, Cešnjica 3, pošta Podnart. Cena po dogovoru. 53 Kravar dober molzač, samski, se sprejme v stalno službo. Graščina Anderš, Murska Sobota. 51 Vinske sode vseh velikosti, kadi in gnojnlčne sode (lajte) prebarvane s karbolinom z razpršilnikoni, izdeluje pe najnižjih cenah Jože Cižman, Tacen 74, poita St. Vid nad Ljubljano. 13 sf/t »V. aV .* .J račune. fti aftisM MtN Daje kratkoročna posojila. > »J?**. J^fSsVi5® Izvršuje ostale denarne posle. ZAUPAJTE DENAR DOMAČEMU ZAVODU! rt) SHCK-oui plugi boljši! ,X r.& % R.S.2239 V zalogi pri Kmetijski družbi in njenih skladiščih ■ Vsak napredni kmetovalec uporablja za desinfekcijo semena — moderno, enostavno, sigurno in ceneno sredstvo za zaprašitev semena ARAVIT Uni/I pakovan po 150 gramov HDHVI I — IlU VI, za 100 kg semenske pšenice. Za pokončavanje miši, podgan in drugih glodavcev uporabljajte najnovejše sredstvo LEPIT-prašek, LEPIT-plinske patrone, LEPIT-zrna Za preprečenje zunanje gnilobe kromp-lrja v kleteh in shrambah zaprasite krompir s K A RQA M nm Pakovan 7a domačo potrebo po 100 gramov iVAItuHll^OlIl, 7,a 250 do 50J kg krompirja. Za male izdatke — veliki prihranki! Zahtevajte prospekte! — Ta sredstva se dobijo pri Kmetijski družbi in vseh njenih skladiščih. Schering A. G. Berlin, . Generalno zastopstvo za Jugoslavijo M r. Draško Vilfan, Zagreb, Srebrnjak br. 55 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani, Tyrševa c. 18. Nove vloge vsak čas razpoložljive obrestuje po 4°lo vloge proti odpovedi po 5°lo Za vse vloge nudi popolno varnost. Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle. Vse letO lahko ohranite mošt (širo) iz grozdja, kakor tudi vse sadne soke brez kakršnegakoli aparata — brez strokovnega znanja — brez izgube časa s pomočjo NIPOKOMBiNA A/ll. Odlična današnja iznajdba! Enostavno I Poceni! Higiensko I Odobreno po Ministrstvu za poljedelstvo. Navodila in cenike razpošilja brezplačno. Radiosan, Zagreb Dukljaninova ulica 1 im 3u Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna LITOGRAFIJA, OFFSETTISK, KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRAT.KE VREČICE ZA SEMENA Ljubljana, Breg I0-I2 Najstarej6i grafični zavod Jugoslavije izvršuje vse tiskovine solidno in poceni USTANOV. LETA I828 Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno MASTI N ki pospešuje rast, odebelitev, in omastitev domače, posebno klavne živine. — Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MASTlNA" so brezštevilna zahvalna pisma Cena: 5 škat. 46 Din,f; 10 škat. 80 Din Lekarna TRNKOCZY LJUBLJANA, Mestni trg 4 (Zraven Rotovia) Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lan, tropine ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju MEDIC ZANKL tovarna olja, lakov in bapv družba z o. z., lastnik FRANJO MEDIČ Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah Nova nahrbtna trtna in drevesna škropilnica JUBILA 2" MODEL 1934 99 z lijakastim gornjim delom in prevozna škropilnica na visoki pritisk „VINDEX" medeninast kotel ca 75 i. 15—20 atmos. pritiska, za regulirati do 10 m višine so najbolj zmožne škropilnice na svetu V zalogi pri: Kmetijski družbi v Ljubljani in njenih skladiščih izhaja 15. v mesecu. — Cena listu 25 Din, za inozemstvo 35 Din letno. — Posamezna številka 2'50 Din. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Novi trg štev. 3. — Za uredništvo odgovarja: Ing. Ferlinc Bogdan. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskam« in litograflja, d. d. v Ljubljani — Odgovoren L. Miku*