Uporaba radioizotopov v industriji Znaoistveni dosežki na področju jedr-Jike energije, ki smo jih dosegld v naši državi. ne pomeni.jo danes sa-mo soUdne asnove za nadaljnji razvoj teh nov.ili, je-drskih diseiplin, temveč tudi pomemben čimitelj, ki terja, da jili preuesemo v praktičiio ži^viljeuje zaradj konstiruktiv-nega u>porablja.nja. Z 2.gr,adi:tviijio uaših jedrskih iinštitutov so bkniitd uastali šte-vilni zuanstveni delavoi, ki so dadj vrsto novih in izvirnih znainstveuih del io dvi-gniti rmon jedrake znanosti oa stopnjo, ki gotovo ne zaostaja za tisto, kaikršuo so v juetreanih razmerah dosejrl-i v drugib drža-vah. Na področjiu praiktione uiporabe pa smo Zinalno ža temd iz.nanstvenioi:i dosežiki. Se bolj zaostajamo za p>rddiobiftvaim.i, ki jiih je jedrska znanost dala gospodarstvu v števdlnrh drufffh državah. To za<»ta.rainje naše prakse za znainostjo bi lahko postailo še ibolj Uraziio v trenutku, ko bo naš prvd .jedrski reaiktor v Inžtiituitiu Boris Ri-dirič v Viimči začol delovati in iiztdelova-ti radiioaikifciivme izotcnpe v obilniih koLiči.na>h iin iizbiri. Namenjend iTidiiustriji, medicini. biologiji, kmetij«h'u itd. bi bili taiki iao-topd neuporabni, če naša iindustTija n-e bo pravočasno izvedla vseh imijnih pri-prav, osvojila proizvodnjo potre.hnih a_pa-ratur in opreme, si us.tvarila strokovne ¦kadre in posroje za njihovo široko pTak-tično uporabljan je. Raziu.ml ji\o je, da marajo vsa druga področja. v katenih pridejo la nova sred-stTa iin inetode raziskovau.ja im P'Oraiz-vajati tisle materiale im opremo. ki je nujjia za številno in razmovrstno uporabo izotopov na sospodarskih in zdravstveaih področjiili. Zato tx> potrebno, da bo rnidustpira t priihodnjeni razdofoju zaTzela važno mesto v okviru naših naporov, kii so usmerjeni v ffospodarsko iz-korišžanje znanstveno telHiitnih dosežikov na potlročju i*dr&ke energije, Pri ustvarjainj.u te?a bo pospe-še'vala svojo lastno proiiz.vodn jo i.n jo dTiffniia na višjo, boli sodobno tehniono raven ter bkratj dajala svofe nove izdelke im op-remo v nporaibo driijriTn veiam ter iaiko ustvarjala n.ožnost niihovega nadal j-njeffa napred:ka. Sposobnost naiše i'iidu-strije, da se 6 svo.jimi novimi >i«lrsikimi* kvalltetuiimi izdelki im opremo pojavi morda tudi na svetovnera tržišču. Domeni razlo? več ter opravičuje na^pore, da 6e začno n&katere njene ustrezne veje usmer. jati tudi na i& nova moderna »odročja proiizvodnje im dejavnosti. Razuraljivo je, da bo poirebno osra/ati to postoono. a te-meljnii po,?oj n-a je dvijr splo-šne ravni tetoike proizvodnje i'D tebnoiloškeua pro-cesa, dasesa tiste stor>nje kakovosine pro-izvodtije na področju konvenci^onalne in-dustrijske tehniike. ki ie Diijna in pn-meni izhodno osnovo za os"vaianie novih je-drskiih materialov i» optemc. NaSi imdustri iaki i^nštituti, tovanniški la-boratoirijii in ioidiUstrijsika podje^tja niso dosJej na .pcKlročju prakrične nporaibe je-drske eneirgije oiti poskušali niti dosesli kakršuiih koli pomemiraejših izaledkov. Ni bilo rei-aniih teženji da bi na tem področju dclali za vsestramsiko pra'ktično izkorišča-nje te aove teluii-ke. KoTeniine takeiffa po-ložaja moramo iskati: v potnanjkanju ustrezmiih specifičnit jedrskih naprav in lai>oiratori jske oprenio taiko v iind.ustrij-S'kih kakor podobnih razisikovaLnih imšti-tiiitih; v p-OTnanjikainpu strchkovniih kadrov za praktičuo uporabo v iindu&triji; v pre-šibkem sistematiouem asnierjaiiju in so-detlovanju med našinii jedrs'kimi inštituti in našo imdiustrijo; v tem. da se naša in-dustrija ni se*nanjala z realnimi možjic»t-m.i, iki jih nudi praiktična uporaba radio-aikotiiVBiih ia>topov rn sevainja tudi njiho-vim ne.posredinim gospodarsko tehničmiin korisiim. Daines so začeili dozorevati poKoji, da se.loticrno bolj drzno in bolj oistematičao uresuičevan.ja širše kidiu,strijske uporabe radioizotopov. V letu 1957 se ie v okvim progra.ma zvezne komisije za jedrsko enerjfijo in Zvezne iiudustrijsike zbornice začcla usm*rjait'i aktivnost, kii odpira možnoist praikii&ne uporabe radioaiktivnih izotopov v intlais-friji ta.ko v ananist-v&no teliničnih raziiskovanji'h kakor v sama pro-izvodnji. Ustanovili srno 1 središča za oinoč [>ri oprav-liamjii tchn.ične kontrole kaikovosti (nad 6.000 pH teh stnlobnih tt»h-tiionih metod. V nekaterih poekusTiih podjetjih uvaja-mo v rabo tudi prve prototipe -apara'tur z« avtomationo kontrolo in meritve. ne-kaiteri indaistrijsikii imštituti r>a doibivajo naipoi^rebneišo labaratorijsiko apre-mo, ki je nujna za rršilve nalo^ v zvez:i z indu-striijisk-o uporabo i.zotopov. Prav tako raz-ks.kujemo vrsto naiogr s področja uporabe radioa'ktivn:h 6evanj v indTis-friii ftlafitič-ni'h snovi, pri ste.ril.i7.aciji. v cemenitmi wi te'kstiln.i imd.ustriii. v mctal-uirškiih proee-si'h in dirugem. Pri jedrski.h iušti-tutih nastajajo posebni laboratoriji a.Li B.ku-pin« strokovn.jakov za prakt;ično uporabo. ki bodo poraaga!i im-dustrijs-kiim pod}etjem opravljati stro-kovno posvetovalno silužbo in reševati praiktione probleme. NaSim industri j^kiitn pod.ietiem ie uspelo. da so izdelala prve serije standardne jed'rs.ke i.n eleiktronsike opreme (12 ra^nih tipov) vn s tem amoffo-čila nakuip teh drasoce-nih aparatov v dr-žavi. Vzporedno s tem izvajanio kot eno izmed na.jvažnej-ših nak>? s.istema»tično izobraževanje kndrov s tečaji v šoli za radioizotope t Inštitutu Boris Kid!riT"bne.iše mesto t leh-ni.ki, indus'tr ji :im splah v gosiKKlarstvu — tedaj je naloga iinžendrjev m tebničnih 6tirokt>vniakav. do pospešiio lazvoi njene prakitične aporafoe i-n njenih speoiličnih * obldk iizikori-ščaiija, predvsem v uiporabi radioizotopov in radioaktivnega sevanja. Inž. Salom Šuica