TRST, petek 15. julija 1955 Leto XI. - Št. 166 (3095) I* 4 a i v-U l GORtC/ l,i«I DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina platana v gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHl it. 6, III. aad. — TELEFON S3III in >4*3» — PoStnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 3» — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna »00. polletna 1700, celoletna 3300 Ur. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno:110 iim. J. 37-338 — OGLASI: od 8.-13.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaiozDa muvemjv. ”*vn! loo, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-J.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki r Ljubljani 60 - kB - 1 - 1. - 375 • Izdaia Založništvo tržaškega tiska o.zuz-Trsi r rar.iTi«riiw" in i in iimrTirniTniri i i rnnrt--rnw -r - -r- - ■ , „.ša ■ ,m*M. Lmoa-ariTramrn.-^To.., »»»— r rr-ei ■- . n - i.r.■ — " Poslanska zbornica |e o Seanijevem programu začela z debato in zaupnici vladi KP| in PSI poudarjata načelno nasprotovanje štiristranski vladni formuli/ Priznavata pa Segniju neke dobre namene - Glasovanje o zaupnici v pone--Martino odpotoval v Pariz - Južnotirolski parlamentarci pri Segniju deljek (Od našega dopisnika) b«*V^' — Danes se je v ' *■i*nski z.bornici začela de-isv* ° v'adni programski iz-rskl 'n 0 zaupnici, ki jo je ntevala. Debata, ki so jo ,*raj na sestanku predsedni-* Poslanskih skupin s pred-V*®nikom zbornice Leonom , Jci°nirali», bo trajala do Bou *' v P°nedeljek pa bodo anci glasovali o zaupnici. zač i ^ se bo i,ta Prot*dura «, *'a ponavljati v senatu. brV' *'on‘ vlada na že vna-Ugotovljeni večini, za-u«|‘vost debate ni nikoli v s* k da b‘ pokazala, kako sov ■ v*ada odrezala pri gla-ciij nju- temveč v diferencia-zi?- ?(.a'išča posameznih opolzkih strank, zlaiti levih. bo*. ,e®a i' treba pri' PPhiniti, da so ie včerajšnje v«.* rtakc'je na Segnijev go-r Pokazale, da gleda levica Njegovo vlado drugače kot na Scelbovo in da jo je pripravljena podpreti v določenih vprašanjih, če se bo znala približati socialnim zahtevam. Sam Togliatti je izjavil, da Segnijev program sicer ni zadosten. da bi spremenil splošne sodbo KP1 in njeno politiko opozicije do vlade, da pa je treba počakati na dejanja, ki bodo vlado točneje označila. Priznal je tudi. da je bil ton Segnijevega govora bistveno drugačen od govorice njegovih prednikov in da se «tu in tam, pravzaprav na več mestih v govoru, kaže očitna želja, približati se etvarnim problemom«, da pa se to le prerado izgublja pod starimi formulacijami. «Novo, tisto, kar Italija potrebuje, skratka še ni prišlo na dan«, je dejal Togliatti. Di Vittorio pa je presodil, da gre za »govor poštenega meščana, ki sicer pristaja na pojmovanje Po dejanjih bomo sodili tudi Segnijevo vlado ■^»tento Segni, ki je preji-« teden sestani! not>o tri-ruf,nS,Co vlado, oprto na šti-v( '™lko večino, ne je pred-j 'r°)*njim predstavil par-*ki»n?tU * program- I 1 izjavami. Čeprav je ’ Propratn ttpve vlade v »'Ovnem določen z zna-V* itirijtranjkirn kumpro-ki mu je sledila se-■ vlade, in čeprav iteje-* mnooo več kot lepi prn-p 1*m« dejstva, politika, ki se d*e,n dejansko izvaja, ven-ne bo or,rrd’ povedati Oft ai,it’**ad k izjavam nove-"sstrskepu predsednika. ^oni ttanjestr ! ~ ne po "°' nost, ankarski opredel je-dOtedan 'nVei po dejanjih m ;a„ju lern političnem zadr-vidneiZ Z0 e,leUa izmed naj-tiulno Predstavnikov so-ianskp “a,>leriene demokrist-reforn, Vice- Njegov načrt zemljiških pogodb je rak 0 Pomenil velik ko-na prej , J^PFednejitjt T#k no . naprej*?, v vzpostavljanju ljj0- nejših odnosov na ita-lo*t * tVl Podeželju. Na žu-tr„i Je ,n načrt kasneje za-demokristjanska »n0 d JC1 -'o ji sledili, sa-ti( a "i ohranili itiristran-kreti p1.1**0’ soc*fl!n' demo-tiiarl' r' sestavljanju svoje dj * !e so-'1 je odpovedal tu-t,^ ’n Sepnj Ali zaradi pristna .eT,lokr‘stjanskega vod- hitei *ato' ker u" ^ Pre- lRonH,porazum Saragat - Ma-raznrl' ,h' bil° Zdnj odveč lf Pr°v!jati. Izrazimo lahko to i,“nie' dn ne bodo šle «0Mi5t'P0ti socialne obvez-spre/i . je nova vlada trn„ e a 'n Potrdila v svojem ”urarnu. n0,fj e’n° luhko, dn te obvez-nxu v vladnem prngra- **"tu s CT l°Pno formulirane, n, e zajši zavite v sploš-»plOj0Otovit»e. Toda tudi te "ic, n!j ngotovitve m smer-r,ni "iejo okvir, v kate-uber a,lk0 Segnijevn vlada Ho Politiko, ki bi se ugod-od o Pozitivno razlikovala tok Ce ove. Razumemo, da iia u(P.ot n* lahka. Tudi nulo ,e vezana na formu- Plada katnri predstavljajo li- b*rolci r lanski ' p,1° z demokrist- Uo r-1? desnim krilom stal-kanai °naTnn coklo, še več, Ptavli Po hotečem se v u-Pplin a ,]e Italije preliva posP°darjke desnice ter 1 tu.Hh monopolov. °dl0U°’ dn Ncelbova vlada Cno na desno ni mogla in "len lePn ob sedanjem raz-"lopjg Potitičrzih sil ne bi ‘«v0 hotela, fo^itik, lo nobena vlada —, na P0 si ni upala ali ni le ohranilo vso njeno 0 in končno povzročt- vjddi "jen padec. Osnovno 5 egn\an^e’ ki »« **»« ce^ti viaj’ 3e to> ali je s sedanjo v - ■0 formulo mogoče vsaj »oCi„;",malni meri zadostiti at j n‘m potrebam dežele, "a n” ^ neusmiljeno veza-•1» i a soc'alno nepremičnost hol*°0‘hanje reševanju naj-t»a_ Pačečih problemov. Od n0st c °dvisna tudi trajno n, "lode in nje- «inj esto u Politični zgodo- vlade «• pr°Prn'nu Segnijeve Vesti ‘ n°henih velikih no-«o i„ h Pr,merjavi s Scelbo-'ojati ° rnzl(hO mogoče pre- Cnr° p°tem-aH h" balo „ ornn' tudi izpolnje-to". 's katerim n°V*a” Gasperiju, ter govoril mirno in spravljivo, pri čemer je poudaril potrebo dejanskega izvajanja ustave in spoštovanja načela enakosti vseh državljanov pred zakonom. Marsikdo je pripomnil, da ni dober znak za dosedanji režim, če se zdi novemu ministrskemu predsedniku sploh potrebno poudariti, da se. bo držal načela, ki je že dolga desetletja zapisano v vsaki sodni dvorani. Sami vemo, dc je. bilo diskriminacij, političnih in v obmejnih predelih tudi narodnostnih, pod dosedanjim režimom na žalost le »e preveč, v brk načelu, ki bi moralo biti aksiom vsake demokracije■ Odveč bi bilo naštevati diskriminacije v Trstu proti delovnemu ljudstvu, demokratičnim pihanjem, in proti Slovencem. Izrazimo lahko le upanje, da bodo obljube novega ministrskega predsednika o enakosti vseh državljanov pred zakonom (in njegovimi predstavniki vseh vrst, dodajamo mi) res tudi povsod enake in, se razume, veljavne. Prvi pogoj za to je. seveda, da preneha vsakršna diskriminacija. Prav tako je osnovni pogoj za to, da se poleg uveljavljanja ustave, ki uzakonjuje za splošne primere enakost za vse državljane v vsej državi (in ki je v marsikaterem pogledu še na papirju, ker so še veljavni prav nasprotni, diskriminatorski zakoni iz fašistične dobe), v Trstu ne le dejansko izvaja, temveč tudi formalno pravilno uzakoni tudi tisti instrument, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo tudi v posebnem tržaškem primeru. Mislimo na londonsko spomenico o soglasju in njene priloge, zlasti Posebni statut, pa seveda tudi vse ostale. Objava londonskega memoranduma in njegovih prilog v Uradnem listu ter njihovo vsestransko dosledno in pošteno izvajanje s prekinitvijo dosedanje prakse kršenja in diskriminacij pa ne bi bila samo v skladu s Segnijevo v enem samem govoru kar trikrat izraženo obljubo o prenehanju diskriminacij, temveč tudi s tisto točko njegovih programskih izjav, ki v poglavju o zunanji politiki potrjuje, da bo vlada spoštovala vse mednarodno sprejete obveznosti. Naj mimogrede povemo, da smo informirani, da nekateri funkcionarji v palači Chigi izražajo mnenje, da objava londonske spomenice v Uradnem listu ni potrebna. Tudi spričo izjav novega ministrskega predsednika izražamo zmernega socialnega napredka, ki pa je vse preveč plah«. Nenni je dejal, da je bil govor tak, kot je bilo mogoče predvidevati: «pač moža, ki ima čut za socialno pravičnost, ki pa mu vežeta roke formula neučinkovite vlade in programski kompromis, ki mu prepričujeta celo, da bi bil zvest lastnim agrarnim zakonom«. Treba pa mu je pripisati v dobro, je dejal Nenni, poštenost in korektnost izražanja in namenov, pa tudi «obveznost, da se bo končno lotil izpopolnjevanja strukture republikanske države«. Obenem pa mu gre šteti v zlo »zavlačevanje socialnih vprašanj z nezadovoljivimi zakoni, in pa to, da je pravzaprav ponovno začel, ne Da končal politično krizo«. Kot je videti, opozicija ve kaže togega nasprotovanja, čeprav poudarja - KPI bolj, PSI manj — načelno opozicijo proti štiristranski formuli. Določena diferenciranost — če ne v bistvu, pa vsaj po tonu — med stališčem KPI in PSI se je kazala danes tudi med debato v poslanski zbornici. Po monarhistu Del Fanteju, ki je izrazil odi >č-no nasprotovanje taki formuli kot programu nove vlade, je bil prvi govornik socialist De Martino. Dejal je, da bi njegova stranka »zelo rada dala kar najbolj prisrčno podporo novi vladi, ker je izbira Antonia Se-gnija po Gronchijevi poslanici vzbudila novo pričakovanje, da bo prišlo do globljih političnih sprememb«, da pa je bilo to pričakovanje razočarano, ker spričo sedanje sestave vlade ni mogoče pričakovati politične prenovitve. Se hujše je to razočaranje, je dodal De Martino, ker se zdi očitno, da se gospodarska in socialna vprašanja ne bodo reševala v skladu z inteiesi dežele. Kot glavne kritične ugovore PSI proti Segnijevemu programu je navedel De Martino naslednje: glede zemljiških pogodb ne velja Segnijev zakon, temveč kompromis Saragat-Malagodi-Fanfani, glede pe'ro-leja ni bil razpršen rum. da bo vprašanje rešeno po željan velikih monopolov, glede Va-nonijevega načrta Segni ni povedal. kako namerava izvajati državno intervencijo za gospodarski in socialni razvoj, narodni dohodek je sicer v porastu. toda bogastvo se kopiči v rokah maloštevilnih, medtem ko delovni in razumniški sloji ničesar ne občutijo od porasta narodnega dohodka. De Martino je tudi obžaloval, da Segni ni povedal ničesar o obravnavanju vprašanja italijanskega juga, ker je sedanja politika v očitni krizi. Zaključil je. da je potrebno najti novo pot in to »z iskrenim zbliža-njem med krščansko demokracijo in levico«. O tem zbližanju je govoril tudi današnji govornik KPI, Giancarlo Pajetta. ki je dejal, da je to mogoče, toda samo z iskreno voljo, da se rešijo najnujnejša vprašanja Italije. »Odprtje na levo«, je dejal Pajetta. »ni parlamentarna formula, temveč politi- ka, ki jo je treba usvojiti; uresničiti jo je mogoče ob upoštevanju naslednjih treh zahtev; 1. reševati vprašanja skupno z onimi, ki so na njih zainteresirani; 2. upoštevati pomen in politično težo delovnih sil; 3. verjeti v enotnost italijanskega ljudstva«. Da si italijansko ljudstvo želi politične prenovitve, je priznal tudi demokristjan Co-dacci Pisanelli, ki je prav tako menil, da je dialog med PSI in DC mogoč, toda samo s pogojem, da PSI dokaže resnično avtonomijo, «kar se doslej še ni pokazalo«. Poleg tega je Codacci pisanelli z dvomljivim okusom izustil tole politično modrost: «Trikolora, ki vihra na naših ladjah po vseh morjih in na kateri je znak štirih slavnih pomorsk ih republik, naj lepše predstavlja zvezo treh strank v vladi in njihov sporazum z zgodovinsko republikansko stranko...«. Laurov monarhist Greco pa ni mogel kaj, da ne bi omenil »vzhodnih meja«, ki so brez varstva, kar bi morala vlada nujno predočiti zaveznikom. Zunanji minister Martino je danes les odpotoval v Pariz, toda verjetno z resnejšimi nalogami, Martino se bo v soboto udeležil kratkega zasedanja atlantskega sveta pred ženevsko konferenco. Pred odhodom ga je sprejel predsednik republike Gronchi, ki velja za zagovornika čim spravljivejše politike. Predvčerajšnjim je ministrski predsednik Segni sprejel južnotirolska nemška poslanca dr. Tinzla in dr. Guggen-berga. Razgovor je trajal tri-četrt ure. Oba južnotirolska parlamentarca sta Segniju razložila vprašanja njune pokrajine in narodnostne skupine. A. P. Na koncu svojega govora je Mollet zahteval, naj se pristojnost evropske premogovne in jeklarske skupnosti razširi na investicije, ki se tičejo celotnega sektorja proizvodne energije, uvedbo evropske letne zajamčene mezde v industriji premoga in jekla, ohranitev OEEC in evropske plačilne zveze ter uvedbo odnosov med posvetovalno skupščino v Štrass-bourgu, ameriškim kongre- som in kanadskim parlamentom. Zavrnil pa je zamisel u-stanovitve posvetovalne skupščine NATO. Sledila je splošna debata, med katero je bivši britanski laburistični zunanji mipister Morrison izjavil med drugim, da je laburistična stranka za razširitev evropskega sodelovanja na področju atomske energije, prevozništva ; in prodaje kmetijskih pridelkov. Dr. Damo cernei novi veienosianiH FLRJ v Daliji BEOGRAD, 14. — Po vesteh iz dobro obveščenih krogov je italijanska vlada dala pristanek za imenovanje novega Jugoslovanskega veleposlanika v Rimu, dr. Darka Cerneja, bivšega poslanika na Švedskem. Po vesteh iz istih krogov je turška vlada pristala na imenovanje novega veleposlanika Dragomira Vučiniča, dosedanjega veleposlanika v Avstriji. Papapsova zaptovila nadškofu Makariosu ATENE. 14. — Grški ministrski predsednik maršal Pa-pagos je nocoj sprejel ciprskega nadškofa Makariosa. Po razgovoru, ki je trajal eno uro, so objavili poročijo, ki pravi, da je Papagos dal zagotovilo Makariosu, da bo grška vlada vložila v OZN pritožbo v zvezi s Ciprom še pred 20. avgustom, če ne bo tristranska konferenca v Londonu imela uspeha. Nov atentat v Casablanci in demonstracije francosfcih ekstremistov Več mrtviH in ranjenih - Neredi po ulic&H - Uradno poročilo o spremembah v upravnih Kadrih CASABLANCA, 15. — Skupina francoskih demonstrantov je kmalu po polnoči zazgala v Casablanci 35 trgovin, katerih lastniki so Maročani. Med incidenti je advokat Le-grand, ki mu Je tri sto demonstrantov žugalo in skušalo vdreti v njegovo stanovanje, streljal na napadalce in dva ranil. CASABLANCA, 14. — Nocoj je n* terasi neke velike kavarne v središču evropskega dela mesta eksplodiral močan peklenski stroj, ki je ubil 7 oseb, 25 pa ranil. Takoj po atentatu so Francozi priredili po mestu demonstracije. Demonstranti so krožili po mestnih ulicah ter vzklikali proti domačemu prebivalstvu. Vsi trgovci so bili prisiljeni zapreti trgovine. Več miz in stolic po kavarnah je bilo prevrnjenih in več izložbenih oken razbitih. Med neredi, ki so nocoj nastali v Casablanci, je bilo šest mrtvih in 33 ranjenih. Skupine demonstrantov so skušale napasli prostore naprednega lista «Maroc Presse«, toda policija je to pravočasno preprečila. Pred poslopjem stražijo močn.i policijski oddelki. Opazovalci se sprašujejo, ali ni morda tudi ta atentat delo francoskih ekstremistov, ki so doslej skupno s pomočjo nekaterih francoskih policijskih agentov in inšpektorjev organizirali atentate proti domačinom in proti Francozom. ki se zavzemajo za pcmirjenje. Generalna rezidenca v Rabatu je včeraj objavila poročilo. ki pojasnjuje nekatere ukrepe novega generalnega rezidenta Grandvala glede sprememb v visokih upravnih krogih. Poročilo pravi, da se te spremembe ne smejo ocenjevati v zvezi z osebnimi sposobnostmi funkcionarjev, na katere se nanašajo, pač pa je njih namen samo omogočiti pripravo in izvajanje »evo-lutivne politike«, ki terja poprejšnjo reorganizacijo Bnlganin, Hroščev, Molotov in Zukov v sovjetski delegaciji za Ženevo S«stavo tovj«t«ke delegacij razlagajo z velikim pomenom, ki ga ZSSR pripisuj« konfaranci, in z željo po čim večji svobodi pobuda in odločanja Dulles in MacMillan prispela v Pariz na pripravljalna razgovor« s Pinayem Delo konference LONDON, 14. — Danes je na zasedanju 4. kongresa Socialistične internacionale v Londonu govoril tajnik francoske socialistične stranke Guy Mollet, ki je v zvezi z Nemčijo izjavil, da sc ta mora pridružiti evropski skupnosti, kar izključuje vsako obliko politične nevtralizacije. Omenil je, da so zahodne države zagovarjale tezo, da bo morala združena Nemčija svobodno izbirati svoj statut, in je' pripomnil, da je ta teza za sedanje okoliščine nekoliko hinavska. «Rajši bi videl, je dejal Mollet, da bi 7,ghod pristal na spora/.um z zvezno .republiko, da bi se štirje predvsem med sFbdj sporazumeli o glavnih, obrisih ,'latuta Združene Ne.mčije in da bi pri teh pogajanjih 'Zahodne države zahtevale vključitev Zahodne Nemčije v »svobod- no Evropo«. Na drugih področjih lahko izbiramo jamstva za varnost, ki naj jih , .. ....... , nudimo Sovjetski zvezi, toda j ov’ *,,vsl Visoki komisar in o tem vprašanju niso mogo- veleposlanik v Vzhodni Nem' MOSKVA, 14. — Kot poroča agencija TASS, bodo sovjetsko delegacijo na ženevski konferenci sestavljali ministrski predsednik Bulganin, sekretar CK KP ZSSR Hru-ščev, zunanji minister Molotov, obrambni minister maršal Zukov in namestnik zunanjega ministra Gromiko. V delegaciji bodo nadalje kot svetovalci sovjetski delegat pri OZN Jakob .Malik, veleposlanik v Franciji Sergej Vinogradov, veleposlanik v ZDA Georgij Zarubin, veleposlanik v Vzhodni Nemčiji Gregorij Puškin in načelnik srednjeevropskega oddelka sovjetskega zunanjega ministrstva Vladimir Semjonov. V londonskih diplomatskih krogih razlagajo vključitev najvišjih sovjetskih predstavnikov v delegacijo z velikim pomenom, ki ga pripisujejo v ZSSR ženevski konferenci. Nepričakovana navzočnost Ni-kite Hruščeva bo omogočala delegaciji največjo svobodo pobude in odločanja, prav tako poudar.i«jo( dejstvp,. d*-Je v delegaoijo vključen marfal Zukov. Eisenhotverjev znanec ;;i* vojnih, časov, pričakujejo, da bo poskušal Zul-ev, ki 'si je nedavno izmenjal nekaj pisem z Eisenhovverjem, ponovno navezati osebne stike i predsednikom ZDA. Semjo- če koncesije.« čiji, velja za najboljšega so- Danes popoldne v Kremlju Bulganinova izjava o Ženevi Izjavit predsednika sovjetske vlade na sprejemu v franenskem veleposlaništvu v Moskvi • Ha/govori sovjetskik voditeljev z zahodnimi diplomati MOSKVA, 14. — Predsed- nik sovjetske vlade maršal Bulganin bo imel jutri popoldne ob 17. uri po krajevnem času v Kremlju tiskovno konferenco, na kateri bo podal važno izjavo o ženevski konferenci. To je sporočil sam Bulganin na današnjem sprejemu v francoskem veleposlaništvu V Moskvi. Tajnik centralnega komiteja sovjetske Kp Hruščev pa je sporočil, da bo sovjetska delegacija odpotovala iz Moskve v Ženevo v soboto. Na sprejemu v francoskem veleposlaništvu v Moskvi ob priliki 14. julija, ki so se ga udeležili tudi maršal Bulga-Malenkov, Mi- »tutrsfci^sa te novi mi-ki j •A pred njim D« b« Seelbi h'la tafco je vsako mn, Hruščev prepričanje, da mnenje lega i kojan, Molotov, Kaganovič in alt onega birokrata ne bo Pervuhin, je imel maršal Bul- 1 ganin dolg razgovor z ameriškim odpravnikom poslov Walmsleyem. ki je Bulgani-nu omenil, da je sestava sovjetske delegacije za Ženevo zelo zanimiva. Bulganin je odgovoril: »Ker gre za razgovore na najvisji ravni, mislim. da je sestava sovjetske delegacije najbolj primerna. Sestavljena je namreč na najvišji ravni«. Ko je Walmsley pripomnil, da en član delegacije ne pripada tej ravni, je Bulganin dejal: «Ali morda mislite maršala Zukova? Dejansko pa on predstavlja najvišjo raven prav tako visokih krogov. Kako naj bi se rešilo vprašanje razorožitve brez njega?«. Ko je ameriški odpravnik poslov pripomnil, da za maršala Zukova kot vojaka bi moralo biti vprašanje oboro- obveljalo. temveč da se bo nova vlada p snoji politiki bolj kot prejšnja zavedala suojih mednarodnih obveznosti in svojih dolžnosti do lastne ustave. Naj končno še omenimo, da bo bežna omemba skrajno resnih gospodarskih in socialnih problemov v Segnijevem govoru (ki je znatno obširneje obravnaval n. pr. Sardinijo in njene potrebe) kaj težko zadovoljila in pomirila prebivalstvo mesta, odkoder odhaja prav jutri nova ladja z 950 izseljenci v daljno tujino. Tildi tu bo morala nova ploda zastaviti vse drugače kot prejšnja in tudi tu pričakujemo od nje, da se izkaže z dejanji. žitve najvažnejše, je Bulganin odgovoril: »Ne verjamem. Vsak vojak bolj ko kdor koli bolje pozna grozote vojne. Vojaki vedo bolj ko kdor koli, kaj pomeni vojna«. Na vprašanje nekega novinarja, ali se bo morda sestal v Ženevi s predstavniki bonn-ske vlade, je Bulganin odgovoril da tega ne more reči ter je dodal, da niti ne ve ali bodo predstavniki Zahodne Nemčije navzoči v Ženevi. Na vprašanje ali bo maršal Zukov imel v Ženevi osebne stike s predsednikom Eisen-howerjem, ker sta stara prijatelja. je Bulganin odgovoril; «To je njuna stvar. Ne moja vlada ne jaz ne moreva urejati osebnih stikov in prijateljstva«. Sprejema se je razen sovjetskih voditeljev udeležilo nad 300 oseb in vsi načelniki diplomatskih predstavništev. Sovjetski voditelji so se dolgo razgovarjali z ostalimi povabljenci in z novinarji, nato pa so se umaknili v stransko dvorano, kjer so se razgo-v ar j ali s francoskim poslanikom in z ostalimi voditelji diplomatskih predstavništev. Na sprejemu je francoski veleposlanik Joxe izjavil, da je kot francoski diplomat naletel v Moskvi vedno na popolno razumevanje sovjetskih voditeljev. »Kot predstavnik francoske vlade, je dejal, dvigam čašo na blaginjo Sovjetske zveze«. Vsi sovjetski voditelji so nato nazdravili francoski republiki in današnjemu narodnemu prazniku. Ko je Joxe iz- javil, da je francosko ljudstvo ponosno na svoj narodni praznik in na zavzem Bastilje, je Mikojan odgovoril: »Tudi mi«, Hruščev pa je izjavil: »Ze v prvih letih naše revolucije smo mi v Sovjetski zvezi imeli sestanke in predavanja, ki so bila posvečena francoski revoluciji«. V razgovoru s francoskim poslanikom sta Bulganin in Molotov vprašala, kakšna bo sestava francoske delegacije za Ženevo in nato so vsi navzoči nazdravili delegacijam, ki bodo odšle v Ženevo, ter želeli uspeh konference. Bulganin je med svojim razgovorom poudaril, da vzbuja ženevski sestanek veliko zanimanje, ker se bodo tam zbrale zelo interesantne osebnosti, ter je dodal, da niso imeli vladni poglavarji zahodnih držav Sovjetske zveze deset let prilike, da bi se sestali. Nekemu novinarju, ki je Hruščeva vprašal, ali je njegova udeležba v delegaciji za Ženevo bila določena že pred časom, je Hruščev odgovoril z vprašanjem; «Kakšno važnost ima to?« Odgovorili so mu, da gre samo za kroniko, on pa ,ie odgovoril: »Za zgodovino so mnogo bolj važnejše stvari. Ce bomo v Ženevi dobro delali, bo to zelo dobra stvar za zgodovino«. Ko so ga vprašali, koliko časa bo sovjetska delegacija v Ženevi, je Hruščev odgovoril, «da to ne bo odvisno ne od njega ne od sovjetske delegacije. pač pa od poteka pogajanj. vjetskega poznavalca nemških vprašanj in nemške mentalitete; že dalj časa ga omenjajo kot najbolj verjetnega bodočega sovjetskega veleposlanika v Bonnu. Sovjetska delegacija bo prispela v Ženevo z letalom v nedeljo zgodaj zjutraj, Oftale delegacije bodo v Ženevi že v soboto; Eden in Faure popoldne, Eisenhovver pa, kot je izjavil danes tiskovni predstavnik Bele hiše, ob. 20. uri zvečer. Eden bo odpotoval iz Londona v soboto ob 14.30. pot z letalom do Ženeve pa ni dolga. Medtem sta prispela danes v Pariz angleški zunanji minister MacMillan in ameriški državni tajnik Dulles. Oba bosta imela pripravljalne razgovore s francoskim zunanjim ministrom Pinayem, v soboto pa se bosta udeležila zasedanja atlantskega sveta. Mac Millana spremljajo podtajniki v Foreign Officeu Anthony Nutting. sir Yvon Kirkpatrick in sir Harold Caccia z ostalimi člani angleške delegacije. Ob prihodu na pariško letališče je MacMillan izjavil: »Smo v prvem razdobju dolge poti, na katero moramo gledati z upanjem in optimizmom, pa tudi s previdnostjo. Postaviti moramo temelje za začetek pogajanj, ki bodo morala počasi pripeljati do miru in varnosti«, Dulles pa je ob prihodu predvsem poudarjal važnoet atlantske solidarnosti in nato malce polemično govoril o «dragoceni svobodi« in o »tistih, ki so jo imeli, pa so jo izgubili in si jo zdaj spet želi. jo«. Takoj po prihodu v Pariz se je Dulles odpeljal na Quai d'Orsay, kjer je imel v navzočnosti francoskega notranjega ministra Bourges-Ma-nouryja sestanek s Pinavem. V Pariz je danes prispel tudi zahodnonemški zunanji mjnister voh Brcntano. Nemško delegacijo opazovalcev v Ženevi pa bo vodil Prof. Gre-ve. Opazovale* bo poslala tSdi Vzhodna Nemdij*. Po Dullessovom prihodu v, Pariz je predstavnik ameriškega Veleposlaništva izjavil, da eo tri zahodne velesile že dcsegle sporazum o skupnem nastopanju na ženevski konferenci. Predstavnik je dejal: «Bporazum je bil dosežen o seznamu vprašanj', kp bilo jasno, nenadoma pa se je pooblačilo in nastala je nevihta. Ko so gledalci skušali zbežati pred dežjem, je med tribuno nenadoma udarila strela in med gledalci je nastala velika panika. Ubita je bila ena ženska. Takoj so organizirali pomoč', toda ni bilo mogoče naglo poklicati rešilnih vozov, ker je str«1« prru-šila nekaj telefonskih drogov. Kmalu zatem se je zupet zjasnilo. Iz bolnišnice, kamor so pripeljali več opečenih ljudi. javljajo, da se je stanje treh hudo poslabšalo. Drugih 20 ima več opeklin in živčni pretres.. VERA CRUZ. 14. — V torek zvečer se je v bližini pristanišča Vera Cruz potopil motorni čoln »La Flecha«. Pogrešajo okoli 40 potnikov, ki so verjetno utonili. Posadka čolna je štela 14 mož. Točno število potnikov ni znano. Drugi čolni so v noči med torkom in sredo rešili 18 potnikov in mornarjev. Našli so trupla treh potnikov. TEL AVIV, 14. — Izraelska vlada javlja, da je patrulja izraelske vojske odbila egiptovski napad na izraelskem ozemlju v bližini kraja Beeri Poročilo dodaja, da ni bilo ne mrtvih ne ranjenih. Skupina JeiMtr-Krair v Btmduslaon BONN, 14. — Dva bivš* ministra bonnake vlade Ober- laender in Kraft sta skupne S petimi drugimi poslanci stranke nemških' begdhcev u-stanovila novo parlamentarno skupino, ki sta jo nazvala ■ kupina »Oberlaender - Kraft«. Druga dva poslanca te stranke pa sta prešla na stran liberalcev. Liberalna stranka je danes predložila v Bundestagu resolucijo, s katero se vlada poziva, naj pravočasno sporoči, »kakšne ukrepe namerava sprejeti, da doseže od zahodnoevropske zveze, da se v Posarju uvede popolna svoboda«. Verjetno bo vlada odgovorila v parlamentu jutri ali pojutrišnjem. Kakor je znano, se bo jutri začela v Bundestagu razprava ob drugem branju o načrtu zakona o prostovoljcih. Voditelj socialnodemokratske opozicije Ollenhauer se bo zaradi tega jutri zjutraj vrnil iz Londona v Bonn. Važnost povečanja pridelka lila v FLRJ BEOGRAD, 14. — Na posvetovanju. ki je bilo danes v Novem Sadu v zvezi s povečanjem kmetijske proizvodnje, je član Zveznega izvršnega sveta Slavko Komar poudaril, da je borba za večjo proizvodnjo pšenice prav tako važna kot borba za povečanje proizvodnje jekla in premoga. Slavko Kumar je poudaril, da je Zvezni izvršni svet v zvezi s tem že sprejel nekatere ukrepe Investicijska sredstva bodo povečana za 20 odst. Povečae bi uvoz in proizvodnja umetnih gnojil in proizvodnja kmetijskih strojev. Tudi nedavni ukrepi zveznega izvršnega sveta o vskladitvi cene žita * ostalimi cenami bodo prispevali k povečanju proizvodnje pšenice. Zvezna kmetijska zbornica je s svoje strani določila 800 milijonov din za uvoz kvalitetnih semen. BOGOTA. 14. — Po nepot^ jenih vesteh je v pokrajmi Cudunamarca zgubilo življenje 20 ljudi zaradi poplav, ki sta jih povzročili reki iua-chelo in Savan. Pomoč prizadetim zaradi poplav je zel« težavna zaradi hude zime. ■ MIMOR8KJ DNEVNIK 15. julij* -* *P«mi»l»M ItNKVI Na danainji dan se je leta 1942 začela fašistična in nacist, č-na ofenziva na Gorenjskem in Štajerskem. Danes. PETEK 15. Jkilija . Henrik. Vladirnii* Sonce vzide ob 4.28 in zatone ob 19.53. Dolžina dneva 15.25. Luna vzide ob'0.11 in zatone ob 15.37* Jutri, SOBOTA I«. julija Marija Karm., Bogdan SESTANEK GLAVNEGA SVETA SINDIKATOV DELAVSKE ZVEZE Za obrambo sindikalnih svoboščin in razširitev stavkovne borbe v GRDA Solidarnost uslužbencev Delavskih zadrug s stavkajočimi Danes zborovanfi pred starim pristaniščem in v Skednju Snoči se je v Ul. Vecellio sestal glavni svet sindikatov Delavske zveze. Po poročilu tajnika Radicha in izčrpni diskusiji so navzoči sprejeli resolucijo, v kateri najprej obsojajo politiko prejšnje vlade do življenjskih potreb tržaškega gospodarstva. Zaradi te politike še ni bila po M mesecih italijanske uprave sklicana mednarodna konferenca o pristanišču, niso bile obnovljene stare pomorske proge in vrnjene ladje, niti ni bila uresničena prosta cona. Medtem pa razsaja brezposelnost in vladne oblasti organizirajo množično izseljevanje tržaško specializirane delovne sile. V resoluciji tudi protestirajo proti odlaganju odobritve zakona o rotacijskem skladu za okrepitev tržaškega gospodarstva in proti izjavam poslancev Schirattija in Bru-sasche, da je treba razpršiti tržaško delovno silo. Hkrati pa izražajo upanje, da bo nova vlada čimprej storila potrebne korake, da se uresničijo ukrepi, ki so jih obljubili Trstu, za kar se bo Delavska zveza odločno borila Glavni svet izraža v resoluciji tudi svojo solidarnost z varilci in z delavci CRDA sploh, ki se borijo v obrambo zakonitosti in demokracije v raznih obratih, za sporazumno določene in ne vsiljene akordne tarife, za spoštovanje ustavnih načel. Ta borba potrjuje skupnost delavskih interesov iznad vseh ideoloških razlik. Zato glavni svet izraža priznanje delavcem CRDA za njihovo enotnost in obvezuje vse stroke k solidarnosti s kovinarji vse do splošne stavke, ki naj jo e potno proglasita obe sindikalni organizaciji. Glavni svet je tudi usvojil sklepe nedavne konference CGIL v Milanu za obrambo notranjih komisij, svobode zborovanja, tiska, organiziranega delovanja v podjetjih po delovnem času. proti pristranskim nagradam itd. Končno je priporočil sindikatom in zaupnikom v podjetjih, naj zbirajo vse primere kršitve zakonitosti v tovarnah, tako da bodo lahko čimprej nudili posebni parlamentarni komisiji točen pregled raznih kršitev. Medtem se nadaljuje agitacija, da bi seznanili čimvečje število meščanov s položajem v CRDA. Danes ob 17. uri bo enotno zborovanje ob izhodu iz starega pristanišča, na katerem bosta sindikalista Sem* in Cosulich seznanila pristaniške delavce o poteku spora in stavke varilcev. Drevi ob 20. uri bo tako zborovanje v Skednju, jutri ob 20.30 pa v Miljah, kjer bosta govorila Tominez in Cosulich. Sindikata kovinarjev Delavske zveze in Delavske zbornice se zahvaljujeta vsem delavcem, organizacijam in strankam, ki so prispevali v nabiralni akciji in s tem podprli pravično borbo varilcev. Hkrati pozivata vse delavce in organizacije, naj pomagajo, da se nabiralna akcija še bolj razširi in se s tem omogoči varilcem in suspendiranim delavcem, da bodo še nadalje vztrajali v borbi za obrambo demokratičnih in sindikalnih pravic. Delavci in nameščenci Delavskih zadrug so poslali sindikalnim organizacijam pismo, v katerem izražajo svoje priznanje borbi varilcev, ki lahko služi za zgled vsem ostalim kategorijam delavcev v mestu. V pismu tudi ugotavljajo, da ravnanje vodstva CRDA krši sindikalne pčavi-ce in zakonske določbe ter povzroča veliko škodo tržaškemu gospodarstvu. Končno pravijo, da so pripravljeni podpreti tudi s stavko pravično borbo varilcev in ostalih delavcev ladjedelnice Sv. Marka. Usposobijenostoi izpiti oa trgovski akademiji Na Državni trgovski akademiji so bili od 20. junij* do 3. julija zaključni uspo-sobljenostni izpiti. Z uspehom so izdelali,- Kerluga Jadranka, Klun Mira, Meden Egon, Sedmak Ivana. Sossi Viktor, Tortul Hilda, Vrabec Miljena in Zajec Nadja. Pogajanja o pogodbi za gradbeno stroko Pisali smo že, da so se razbila pogajanja med predstavniki gradbenih delavcev in Zvezo ihdustrijeiv. Te dni so bila tudi pogajanja s predstavniki . Združenja malih ir>-dustrijcev, kj tudi niso imela uspeha. Na teh pogajanjih so se sicer sporazumeli glede odškodnine tistim delavcem, ki uporabljajo svoje o-rodje, glede zvišanja odškodnine za kosilo, ko gredo delavci delat izven področja in glede 48 ur dela med ponedeljkom in soboto. Sporazumeti pa se n,iso mogli o odškodnini za menzo ter o naložitvi 21 odstotkov dodatka plače v kakem bančnem zavodu. Zaradi tega bodo jutri pogajanja na uradu za delo. Ce pa ta pogajanja ne bodo imela uspeha, tedaj je pričakovati, da bodo napovedali gradbeni delavci stavko. V ZNAMENJU »MANJŠANJA DEMOGRAFSKEGA PRITISK A... "I JUTRI ODPOTUJE V AVSTRALIJO nadaljnjih 950 brezposelnih Tržačanov Volitve tovarniških odborov podjetju Med njimi je tudi 350 bivših pripadnikov Civilne policije * V kratkem odpotujeta še dve skupini V podjetju »Tergeste* so volili sindikalnega zaupnika in izvolili člana Delavske zveze. V odbor podjetja Zelco -Locatelli pa so izvolili 2 predstavnika Delavske zbornice in 1 predstavnika Delavske zve-[ do po načrtih sledil* še druge Jutri bo z ladjo »Flaminia« odpotovalo nadaljnjih 950 Trž*' čanov proti Avstraliji. To j* ena izmed najvešjih skupin t| žinski Slani. Vkrcevanje na mi je večina delavcev, 350 bivših policistov, ostali pa ao dru žinskt člani. VkrcenVahje na ladjo se bo pričelo okrog 15 ure na pomorski postaji, odhod pa je predviden proti večeru. Pot proti Avstraliji bo trajala 32 dni. kjer se bo 894 emigrantov izkrcalo v Mel bournu, 58 pa v Freemantlu. Komaj dva tedna je od tega. ko je večja skupina Tržačanov - izseljencev zapustila rodno mesto na ladji »Fair-seaa, in že smo ponovno priče žalostnemu poslavljanju, zadnjim mrzličnim pripravam ko se izseljuje kar dvakrat večja skupin*. Tej skupini bo- ze. I tako, da bo skupno število Tr- IZVAJANJE POLITIKE «SFOLLAMEINTA» NA ŠKODO AVTOHTONIH TRŽAČANOV Siljenje bivših uslužbencev ZVU h prostovoljni odpovedi službe — Odlok vladnega gen. komisarja sl. 166 obljublja vsem bivšim uslužbencem ZVIJ posebne nagrade, če se v roku treh mesecev sami odpovedo službenemu razmerju in ...odpotujejo ▼ tujino Bivši uslužbenci ŽVtl, Tei so sedaj začasno nameščeni pri generalnem komisariatu, so bili vedno tarča napadpv italijanskih nacionalističnih strank. Samo ob volilnih kampanjah so se jim te stranke, da bi dobile njihove glasove, prilizovale z najrazličnejšimi obljubami, ki so bile hkrati tudi grožnja. da bo po prihodu Italije v Trst njihov delovni položaj urejen, da jih bodo vključili v državno službo. Onim pa, ki bi glasovali za stranke izven njihovega bloka, so grozili »uradno čistko« pod obtožbo «da so delovali proti prihodu Italije, v Trst«. Ta komedija je trajala več let in je bila podprta tudi od zakonskega načrta rimske vlade, ki je vse te obljube in grožnje uradno potrdil. Sedaj pa, po desetih mesecih italijanske uprave v- Tratu. je položaj teh uslužbencev popolnoma drugačen. Oblasti ae jih hočejo na vsak način znebiti in jim zato obljubljajo razne »nagrade«. Če »prostovoljno« zapustijo službo. V ta namen je bil izdan tudi odlok 186 generalnega vladnega komisarja, ki obljublja vsem bivšim u-službencem ZVU (članom bivše civilne policije, finančnih straž, uradnikom bivših uradov ZVU in uradnikom, ki so URADNO POROČILO GENERALNEGA KOMISARIATA OD 7. T. M. DO DANES le 2 primera paralize V zadnjih desetih dneh ni bil zabeležen noben sntrtni primer in tudi novi primeri so le lažjega značaja Vladni generalni komisariat je včeraj izdal za tisk naslednjo poročilo o stanju o-bolenj za otroško paralizo: V zvezi z vestmi, ki so je v zadnjem času pojavile v tisku glede pojavo otroške paralize (poliomielite) na tem področju, se smatra za^ potrebno pojasniti naslednje: Od 7. t.m., tj. od dneva zadnjega uradnega poročila gen. komisariata, pa vse do danes, sta bila prijavljena dva nova primera ugotovljene paralize pri otrocih 9 oz. 2 leti starosti, ki pa nista posebno resna. Naknadno je Višji sanitarni institut ugotovil paralitični značaj prt lahkih primerih meningitisa za katerim so v prejšnjih 10 dneh zboleli trije otroci od kater-ih dva stara 5 let in eden 7 let, ki P* »o vsi ozdraveli brez posledic. Ugotovljenih primerov o-trhške paralize je bilo tako vse do danes 22. Po uradnem poročilu od 7- t.m. do danes ni bil zabeležen noben nov smrtni primer. Vladni generalni komisariat ho odslej naprej obveščal javnost o stanju bolezni s posebnimi uradnimi poročili, ki jih bo izdajal vsakega 10.. 20. tn 30. v mesecu. Vseh ostalih vesti iz katerega koli vira zaradi tega ni mogoče smatrati za uradne in zato niso verodostojne. Po starem tiru Neki nas čitatelj, ki se je v soboto ob 9. uri zvečer mudil na glavni pošti, je prisostvoval dogodku, katerega nam je v naslednjem opisal: Na glavno pošto je prišla neka 80-letna gospa, ki je hotela izročiti brzojavko za Izolo. Ker je bila brzojavka napisana v slovenščini, so ji pri postnem Okencu rekli, da ne razumejo tega jezika in da je zato ne sprejmejo. Vrnili so ji tekst in zahtevali naj ga napiše v italijanščini. Stara gospa si tedaj ni vedela kako pomagali. Stopila je k drugemu okencu, kjer ji je uradnica pojasnila, da tega ne more narediti. Končno se ji je približal neki gospod, ki jo je rešil iz zagate in ji vsebino brzojavke prevedel v italijanščino. Ko je končno brzojavko, lahko oddala, so ji še povedali, da je ne bodo oddali, ker je jutri nedelja in da bo šla naprej šele v ponedeljek. Stara zenica se je lepo zahvalila in odšla. Res vzorna poštna služba. Medtem ko lahko kjer koli po svetu in v katerikoli državi oddaš na pošto telegram v jeziku v katerem hočeš, ttjga ne moreš storiti na tržaški pošti niti v slovenščini čeprav ne gre za tuj jezik temveč z« jezik. ki ga govori velik del v Trstu avtohtonega prebivalstva in čeprav je v točki 5 Posebnega statuta londonskega memoranduma rečeno, da bodo pripadniki jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo lahko svobodno uporabljali svoj jezik v osebnih in uradnih odnosih z uradi in oblastmi. Ce se ne motimo, je pred časom celo sam komisar dr. Palamara izjavil, da se dvojezično poslovanje na Tržaškem ze izvaja, toda opisani primer in še vsi drugi, ki bi jih lahko stresli iz rokava, dokazujejo, da smo še zelo daleč od tega in da je v praksi ostalo vse pri starem kot da ne bi visoki predstavnik Italije dal svoj podpis pod svečano izjavo in obvezo obenem. Kako dolgo mislijo še voziti po starih tirnicah? bili šprdjeti v službo Italijanskih državnih uradov za časa ZVU) razne »ugodne* nagrade, če odpovedo službeno ali delovno razmerje v 3 mesečih od 1. julija 1955 dalje. Ne bomo navajali vseh točk odloka, ker ne maramo podpirati ogabne kampanje, ki so jo začeli reakcionarni listi, da bi podprli ta »sfollamento volonta-rio», kot ga oni imenujejo, t. j., da bi izvajali na bivše uslužbence ZVU določen psihološki pritisk, da je bolje, da se odpovedo službi kot da ostanejo, ker jim v nasprotnem primeru ni zagotovljeno nič boljšega. Kot smo že omenili, so v preteklosti, pred prihodom italijanske uprave, ohljubljali zaposlitev vsem bivšim uslužbencem ZVU, ki naj bj . postali redni državni uslužbenci, razen onih, ki naj bi se pregrešili zoper »nacionalne interese«. Danes pa isti listi in isti krogi pozivajo te uslužbence, naj »prostovoljno zapustjo službo ali delovno razmerje«. Kaj hočejo doseči s temi pozivi in celo s policijskim pritiskom. kot je izjavila na seji tržaškega občinskega sveta socialdemokratska svetovalka Gruber-Benco, ni težko uganiti. Njih namen je. da bi večina, če ne prav vsi bivši uslužbenci ZVU, «prostovoljno» odpovedala službo. Toda število teh uslužbencev je ogromno. Gre za 9000 oseb. Nihče od teh pro-pagatorjev »prostovoljne odpovedi službe« se ne sprašuje, kje bodo ti ljudje dobili drugo zaposlitev. Hkrati pa objavljajo podatke, koliko uslužbencev je že »prostovoljno« zapustilo službo, koliko se jih je prijavilo za izselitev v Avstralijo, koliko lih jf ze odpotovalo v Avstralfjč in podobno. V tem pisanju je jasno razviden namen teh krogov: «prepričati» čimvečje itevilo bivših uslužbencev ZVU, da se izselijo v čezmorske dežele. V tem m-Črtu so že precej usoeli. Od-8972 skupnih bivših uslužbencev ZVU. ki so bili v službi generalnega komisariata v februarju. je od 1. julija do pred nekaj dnevi podalo »ostavko« že okrog 500 oseb. med katerimi je večina članov bivše civilne policije od katerih jih bo jutri odpotovalo v Avstralijo okrog 350. Kot vidimo se torej večina oseb, ki »prostovoljno« zapuščajo službo pri generalnem komisariatu, izseljuje v Av. stralijo. To pomeni, da je biv. Šim uslužbencem ZVU odprta samo pot v tujino. Toda ne smemo pozabiti, da so ti bivši uslužbenci ZVU, člani policijskih sil, uradniki in drugi, ki jih silijo naj zapustijo službo, sami Tržačani, ki morajo, če hočejo živeti, zapustiti svoje rodno mesto. Na njihova delovna mesta pa nastavljajo begunce. prišleke iz raznih italijanskih pokrajin, osebe, ki so prišle v Trst, da »izboljšajo« svoje gmotno stanje na račun domačinov. Od 1945 do danes je prišlo na tržaško področje okrog 65 000 istrskih beguncev in oseb iz raznih italijanskih pokrajin. Večina od teh je zaposlena, ima stanovanje in jim omogočajo celo zaposlitev vseh članov družine. Tržačanov pa je okrog 20.000 brezposelnih, ietos jih bo odpotovalo v Avstralijo nad 7000, pri generalnem komisariatu jih »vabijo« z raznimi «nagradami», naj zapustijo službo, kljub temu da vedo, da je v Trstu za brezposelnega Tržačan* zelo težko dobiti zaposlitev. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je sedaj v teku obširna akcija za izselitev čimveč domačinov, da bi na ta način popolnoma spremeniti odnos političnih in narodnostnih sil na področju pred prihodnjimi volitvami. Novo stanje pa jim ne bo težko obdržati, ker bodo itak pristaši raznih nacionalističnih in reakcionarnih strank zasedli večino delovnih mest v tovarnah in n* drugih področjih, kjer se Tržačani še krčevito držijo. Delodajalci ne pristajajo na pogodbo za kartotehnike Včeraj »o bila pogajanja za raztegnitev vsedržavnega sporazuma za kartotehnično stroko. Ta sporazum določa poleg nekaterih normativnih izboljšanj tudi zvišanje prejemkov za 4 odstotke. Predstavniki delodajalcev so dejali, da ne pristanejo na raztegnitev sporazuma, češ da so delavci in delavke te stroke v Trstu že bili na boljšem v primeri z ostalimi delavci v Italiji. V ponedeljek oh 19. uri bo na sedežu Delavske zveze v Ul. Zonta sestanek vseh kartotehničnih delavcev NEUSPEL POSKUS PREVARANJA VARNOSTNIH ORGANOV Q Zaradi polaganja telefonskega kabla bo od 18. t. m. zapita za promet z vozili Ul. Giuliani na vogalu z Ul. del Rivo. Poštni žiro račun vzpostavljen z Japonsko Postna uprava sporoča, da bo dne 16. julija vzpostavljeno poslovanje mednarodnih poštnih žiro-računov z. Japonsko. Poslovanje s poštnimi žiro-računi je za sedai dovoljeno za ureditev finančnih operacij (Straški za študij, podporo, vzdrževanje itd.) ter /a plačilo in naročnino za knjige, revije, časopise, note itd. Znesek ne sme presegati 100 dolarjev USA pri vstopu in 150 dolarjev pri izstopu. KO JE ZAPBAVIL VES DENAR si je izmislil roparski napad Ko so v mladeničevi hotelski sobi našli prazno denarnico, so kmalu spoznali za kaj gre m mla denič je kmalu priznal svojo izmišljeno zgodbo Predvčerajšnjim okoli 23.30 se je v prostorih letečega oddelka predstavil 21-letni Gior-gio Scasso iz Benetk, ki je službujočemu policistu pokazal krvavečo rano na glavi ter izjavil, da ga je malo prej napadel na Stopnicah Giganti neki neznanec, ki ga je tudi oropal. Scasso je zelo nazorno opisal napad in še povedal, da ga je neznanec tako močno udaril po glavi, da je padel v nezavest. Ko je prišel zopet k tebi, je odšel v hotel, kjer satnuje, ter vratarju povedal, da ga je neznanec oropal vsega imetja v skupni vrednosti 13.000 lir. Vratar je mladeniču, ki je prišel v naše mesto na dopust, predlagal, naj Zadevo prijavi policiji. Scasso je to res storil in policija je takoj začela s preiskavo. Najprej so zaslišali nekaj oseb, ki so ob tisti uri bile na omenjenih stopnicah, toda nihče od zaslišanih ni opazil ničesar sumljivega. Policijski agenti so odšli tudi v Scassovo soho, kjer so na nočni omarici našit njegovo prazno listnico. To jim je utrdilo pum, d* je Scasio napad simuliral. Scassa so tedaj pridržali in ga pričeli zasliševati. Kmalu je zašel v kontradikcije in pod težo dokazov je priznal, da si je napad gladko izmislil. V družbi »prijateljev« je namreč zapravil ve p svoj prihranek in ker ni imel več denarja, da bi poravnal račun v hotelu, si je izmislil do podrobnosti skonstruiran roparski napad. Predvčerajšnjim zvečer je zadnje lire zapravil v gostilni «Brochetta», kjer je mnogo pil, nato pa je odšel k Sv. Justu. Na stopnicah j* nerodno padel in ker se je ranil na glavi, mu je to predstavljalo dober element v njegovi zgodbi o roparskem napadu. Policisti so Scassa takoj potem, ko se je predstavil v njihovem uradu, odpeljali v bolnišnico, kjer so mu rano, ozdravljivo v ti dneh, obvezali. Ko je priznal, da je roparski napad simuliral, so- ga aretirali in ga bodo prijavili sodnim oblastem, in članov odbora sindikata tiskarske stroke. Na sestanku bodo razpravljali o nadaljnji akciji. Zilizin drobec v oko Na okulističnem oddelku splošne bolnišnice *o včeraj ob 17.30 sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh 36-letne-ga Attilia Pierija iz Seslja-na 32, kateremu so zdravniki našli v očesu železno iver. Pieri je ob prihodu v bolnišnico povedal, da se je poškodoval med delom v kamnolomu »Cava Romana«, ko je u-dar.ial po nekem železu in mu je ivčr zletela v oko. ČESTITKE SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE» - Sv. Ivan -čestita svojemu članu, IGORJU GRUDNU, ki je 10. julija 1955 napravil z odliko doktorski izpit na pravni fakulteti bolonjske univerze. Čestitkam uredniitvo dnevnika » se pridružuje « Primorskega žačanov izseljencev proti Avstraliji doseglo 7.000 tisoč oseb. T6 je rezultat na diskusijah okrog rotacijskega fonda javno priznane vladne politike, da je treba čim prej »zmanjšati demografski pritisk«, »razredčiti Trst« ■— skratka izseliti iz Trsta čim večje število mladih, kvalificiranih delavcev, družinskih očetov domačinov. Vedno bolj postaja jasno, da podpiranje masovnega izseljevanja in ustvarjanje pogojev za izseljevanje ni slučajen pojav. Trst dobrih osem mesecev, odkar je prišla nov* uprava. odkar so bile izrečene svečane vladne obljube o pomoči, ni dobil skoro niti lire obljubljenih sredstev in se je gospodarska kriza še nadalie tako zaostruje, da ni nikakih upov na izboljšanje. Vse to seveda naravnost sili ljudi, da iščejo izhod drugje, pa tudi v Avstraliji. čeprav se večina zaveda. da je tudi tam borba za življenje trda. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško »zemlje ..""""" ' ' ' 1 ...—iflj.- ' CARLO GOLDONI Tudi .Arosa Kulm’ bodo obnavljale CRDA Ob izročitvi potniške ladje »Arosa Sun«, katero so prenovili v ladjedelnicah CRDA v Tržiču in ki je v sredo odplula iz tržaškega pristanišča, je predstavnik lastnice družbe «Arosa Line« izjavil, da namerava družba prenoviti v ladjedelnicah CRDA še slično turbinsko ladjo »Arosa Kulm«. Panamska družba »Arosa Line« je prišla do tega zaključka. ker so odlično izpolnjena dela pri prenovitvi «Arose Sun« presegla pričakovanja. »Arosa Kulm«, ki sedaj Vozi na progi po Atlantskem oceanu, bo priplula v Trst v oktobru. Družba »Arosa Line« ima tri potniške ladje: «Arosa Sun«, »Arosa Kulm« in «Arosa Star« poleg teh pa še tovorni parnik »Christina Maria«. še o samomoru ne gradu Sv. Justa Včeraj smo poročali o samomoru 41-letnega milanskega trgovca De Biasia, pred spomenikom padlih na Trgu Sv. Justa, Po prvih preiskavah je policija ugotovila, da je nesrečnež prispel v Trst motorjem istega dne dopoldne iz Cervignana. Pri njem so dobili tudi zaprto pismo, naslovljeno na gospodično Emilio Novello, ki stanuje v Cervignanu. Izvedelo se je tudi, d* v Trstu stanuje pokojnikov oče, ki ima drogerijo v Ul, Muda Vec-chia. (»LE BAHUFFE CHIOZZOTTE«) Velika uprizoritev na prostem na stadionu »Prvi ma j«, Vrdelska cesta 7 Zadnji predstavi v soboto 16. in v nedeljo 17. julija Začetek ob 21. uri Prodaja vstopnic od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ul. Roma 15 II. ter eno uro pted »pričetkom predstave pri blagajni na stadionu ' ; * J ^ * ‘ “ A ff | A 4-F Koncert v a-moilu za čelo In c1" kesleir; 18.24 Liszt: Finale Iz k®”-certa št. 1: 18.30 Z začarane P®" lice: Mentih in ptičica; 18.40 A’ meri Skl zbori; 19.00 Borodl«; Ples iz II. dej. opere Knez Ig®1’ 19.15 Poletni športi: Veslanje '» jadranje; 19.30 Pestra gl* 20.00 šport; 20.05 Veseli mo 20.30 Poje moški kvintet; 1 Saint-Saens: Havanaisr: 21.00 Tv Žaški kulturni razgledi; 21 J® Uroš Krek: Violinski konceh' 21.53 Liszl: Rapsodija št, 2: Nekai novih ameriških pripov** mikov, predavanje: 22.15 RittO*® lopevke; 22.45 Večerni pl*5. lasba za lahko noč. i' it » ■ «Ne sW ca: 11® FANTJE IZ PADRIC vabijo na svoj TRADICIONALNI PLES ki ga priredijo v PADRI-CAH v nedeljo 17, t. m. ob 16. uri, Svirala bo godba na pihala iz Barkovelj. Za prigrizek in dobro pijačo preskrbljeno. PREDEN GRESTE na DOPUST se naročite na «PR1M0RSKI DNEVNIK« JJosljemo vam g* v ka-'teVlkolt kraj. 13-dnevna naročnina 208 lir Telefonirajte na št 37338 IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA OBSOJENA ŽEPARJA ki sta spremljala «Giro» I/ enem samem dnevu so takrat zabeležili 13 ie-parskih podvigov, pri enem pa sta bita zasačena *1J H %i liji- Včeraj sta se morala zagovarjati na kazenskem spdišču 24-letni Emilio Angelini iz Rima in 28-letni Ermanno An-zi, tudi iz Rima. Obložen* sta bd*. da sta 1. junija ukradla denar i*‘torbice Emiliji Krištof por. Ventimiglio ve- trolejbusu št. 19. Žeparja sta prišla v Trst ob pril' kolesarske dirke po Itll Omenjenega dne se je v tro' lejbuau št. 19 peljala Ventimiglio. pa je naenkrat zapazila, da ji nekdo bralca po torbici. Zavpila je in zaprosila šoferja, naj ustavi’ trolejbus, ker da so ji ukradli denar. Trolejbus so seveda takoj ustavili, zaprli vrata in poklicali policijo. Agenti javne varnosti so dobili pri nogah Anzija ukradeno denarnico; aretirali so njega in njegovega prijatelja in ju začeli zasliševati. Pri zasliševanju na policiji sta oba priznala tatvino. Policija pa je zapazila, da je bilo tiste dni kar 13 žeparskih podvigov in je za vse obtožila Angelinija in Anzija. Na Včerajšnji razpravi ju j* sodnik vprašal, zakaj sta prišla v Trst. Odgovorila sta, da sta prišla z nekim prijateljem za tihotapstvo cigaret. Tajila sta. da bi kaj ukradla in sta izjavila, da sta na policiji pač priznala, ker da so ju tam tepli. Sodišče jima seveda ni verjelo in je obsodilo Anzija, ki je bil že obsojen, na dve leti zapor* in 18.000 lir globe, Angelinija pa, ki ni bil še obsojen, pogojno na io mesecev zapora in 8000 lir globe. Šoferju ne glavo Kaj nenavadna nesreča se je dogodila sinoči okoli 19.40 na Miramarskem drevoredu, in sicer med Ul. Bovedo in železničarskim kojiališčem. Po cesti se je v smeri proti mestu vozil na svojem kolesu 19-let-ni Giordano Bensi iz Zgornjega Rocolu 1124, ko je i/. doslej nepojasnjenih vzrokov nenadoma trčil v zadnji del nekega -topoltna, ki je parkirni na desni strani ceste. Sunek je bil tako močan, da je Bensi'v sege preš Lak. velikem loku zletel z glavo naprej naravnost v notranjost topolina. ki je imel odprto streho. Nepričakovani let ne-čnega Bensija je neznansko esenetil 40-ietnega Marija akoto, iz Skednja, ki je sedel za volanom topolina, saj sc je Bensi najprej zaletel prav ir njegovo glavjj. Posledice el lahko zamislimo: Lakotov* žena in oba otroka so se močno prestrašili, posebno še, ker je Bensi nepremično obležal. Ko si je Lakota opomogel od presenečenja, je začutil v glavi bolečine, zaradi česar se je z nekim zasebnim avtom odpeljal v bolnišnico, kjer pa so mu le izprali rano, ozdravljivo v 5 dneh. Mnogo slabše pa je bilo z Bensijem, katerega to v bolnico pripeljali z avtom Rdečega križa: nujno so ga sprejeli na I. kirurški oddelek, kajti zdravniki so mu poleg drugih poškodb ugotovili tudi verjetno prebitje lobanje. Toda če ne bo hujšega, bo Bensi okreval v 20 ali 30 dneh. N* mesto nesreče so prišli seveda policijski agenti, ki so o njenih vzrokih uvedli preiskavo in prevzeli kolo v svoje varstvo. Medtem ko ni topolino utrpel nobene škode, je hilo kolo madenkottno poškodovano. V barih ji kradli V začetku tega meseca je policija aretirala* 32-letne«a Giuseppa D'Argenzia iz Ul, Crosada 12. katerega so našli uslužbenci v baru »Urbanis«, ko to zjutraj lokal odprli. Pri pregledu so pri D’Argen-ziu našli 50.000 lir, ki jih je ukradel ponoči v baru, kamor se je zaprl, a ni mogel več na prosto. Ker so bile podobne tatvine izvršene tudi v drugih lokalih, kot n. pr. v baru »Zacutti« in v baru »Principe«, so D’Argenzia obtožili tudi teh tatvin. Omenjeni namreč ni mogel dati zadovoljivih pojasnil, kje je bil v nočeh, ko sta bili tatvini izvfšeni in so ga zato pod obtožbo tudi teh dveh tatvin prijavili sodišču. OBVESTILO Podporno društvo Tržaškega ozemlja obvešča starše, ki so vpisali svoje otroke za kolonije v Sloveniji, da kolonij ne bo in da naj pridejo po vložene doku-mente med uradnimi urami od 9. do 12. ure. ( OLEDALlSČA ) VERDI Jutri, ob uči druga predstava Verdijeve opere »Traviata« na gradu. V glavnih vlogah Lev-la Gencer, GiaclTrto PrandelH ni Er.zo Mascherini. Dirigent Pino Trost. Začela se je prodaja vstopnic. PROSVETNO DRUŠTVO • IVAN CANKAHa priredi v soboto 16. t. m. ob 20.30 na terasi v Ul. Monte.cchi 6 (/'ffizri/iiit ficiVi s plesom za stare in mlade Na razpolago bo tudi televizija. Vabljeni, člani in prijatelji. Vstop prost. Za primer slabega vremena, bo družabni večer v dvorani. SPDT priredi v nedeljo 17 t. m. izlet na Višarje in Lovca. Odhod s posebnim vlakom ob 5.45. Sestanek na tržaškem kolodvoru ob 5.15. Uprava Slovenskega narodnega gledališča sporoča vsem cenjenim obiskovalcem s Kontovela, Proseka, iz Nabrežine, Križa, Doline in Boljunca, da si lahko naročijo poseben avtobus za prevoz k predstavam in obratno pri svojih avtopodjetnikih. Od vfitrai do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. julija t. 1. se je v Trstu rodilo 5 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 8 oseb, poroke Pa so bile 4. POROČILI SO SE: tramvajski uslužbenec Giuslb Crevatin in gospodinja Ana Sapdak, upokojenec Enrico Morisani in gospodinja Antonija Segulin, tesar Vin. ko Qhezzi in gospodioja Biarica Getilihl. uradnik Francesco Con-te in gospodinja Lldia Valniarin. UMRLI SO: 65-letna Ada Pag-giaro, 46-1 etna Arnalia ■ Carmeli vd. Bachi, 33-letna Miranda Ter-ranino por. Tadeo, 80-letna Anna Chertn por. Mondo. 78-1 etn! VH-torio Farchi, 80-letna Virginia Furlan vd. Valerlo, 74-ietni Vit* torio Glešsi. 55-lctna Filomena Bertok por. Paoletti, VREME VČERAJ Temperatura ob 17. uri 26.9, najvišja 29.9, najnižja 21.3, zračni tlak 1011, nespremenljiv, vlaga 54 odst., veter 5 km na uro jugovzhodnik, nebo 6 desetin pooblačeno. padavine 0,4 mm. morje mirno, temperatura morja 23.7. Kamion ga je podrl Včeraj popoldne ob 16-45 je prišlo do nesreče na Ul. Oriani, kjer je kamion, ki ga Je vozil 37-letni Leone Coraz-za iz Ul, Malcanton 16, za- del 77-letnega Giuseppa Se-gulina iz Ul. E. Toti 3. Zaradi udarca je Segulin padel na tla in so ga morali z avtom RK pripeljati v splošno bolnišnico. Zaradi večje rane na glavi in omotičnega stanja vo ga morali sprejeti na I. ki- rurškem oddelku, kjer bo po vsej verjetnosti ostal 10 dni. S kolesom je padel Sinoči okoli 20. ure vo na I. kirurškem oddelku splošne bolnišnice sprejeli 17-letnega Giuseppa Cranzotta od Sv. M. M. spodnje št. 507, kateri je v bližini Znvelj padel s svojega kolesa. Z nekim vojaškim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili večjo rano na obrazu, ozdravljivo v 10 dneh. Rossettt, Zaprto zaradi počitnic. Excelsior. 16.00: »Prepovedana ljubimka«, L. Darnell. R. Josan. Fenice. 16.00: «Rabelj», R. Reagan, D. Malone. Nazionale. 16.00: ((Operacija dolarji«, E Constantine. N. Grav. Fllodrammatico, Zaprto zaradi počitnic. Superclnema. 16.30: »Sijajni pustolovec«. D. Dureya, W. De-marest. Arcobaleno. 16.30: «Klan 1 tenorist Mario del Mooaco jeta arije Iz znanih oper; 20.® Glasbena medigra. l'l:i,KVIXI.IA 17.30 Film ((Obmejni imbt? ner«; 21.15 Andre Birabeau: »t® gubljenj poljubi«. TRSI Ul. sv Fran. čiška 20/111. tel. 37-338 sprejema tn-serate. mata oglase, osmrtnic« m aru*0 od 8. do 12.30 in od 15. d® 18. ure. Mali oglasi 14-LETNO DEKLE sprejmemo ** prodajailko v trgovini sadja 1 zelenjave. Naslov na upravi l'*' Sega lista. ADRIA EXPRESS PETEK, 15. Julija 1933 TIIM-r POMTA.IA A 11.30 Lahki orkestri; 12,00 Novo avtomobilsko dirkališče v Monzi, predavanje; 12.10 Za vsakogar neka,j; 12.45 Kulturnj obzornik; 12.55 Čajkovski: Vihar; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Schumann: TRST Ulica Cicerone 6 tel. 29-243 IZLETI 12. - 17.8.1955 v PARIZ in na DUNAJ POČITNICE OB MORJU, V HRIBIH, OB JEZERIH Predstavništvo za zdravilišči RADENSKA SLATINA in DOBRNA (Celje) pezion po 1700 lir (v ceni so všteti zdravniški pregledi in zdravstvene ureditve) Preskrba trgovskih, navadnih, turističnih m tranzitnih vizumov za JUGOSLAVIJO Prodaja voznih listkov za avtobusne proge TRSTA v VELDEN (Vrba) VVOER-THER SEE (VrbskoJezero) - CELOVEC -GRAZ, odhodi v četrtkih in sobotah ob 7.45 TOLMEZZO RAVA-SCLETTO, dnevni odhodi ob 8.3(1 JEZERO CAVAZZO, v nedeljah ob 7.3(1 CANAZEI - ORTISE1, V torkih, četrtkih, nedeljah ob H z zvezo za PR IM IE RO, COHTINO, MOENO, MEHANO. GRADE/ - dnevni odhodi ob 8.31) MILAN . dnevni odhodi ob 21 GENOVA - v ponedeljkih, sredah in petkih ob 21 COMO - CHIASSO, odhodi ob torkih, četrtkih, sobotah in v nedeljah ob 21 UDINE - dnevni odhodi ob 8.30, 7.30, 8.30 BELLUNO - dnevni odhodi ob 6.30 TREVISO - dnevni odhodi ob 8.30 Vsem, ki so jo poznali e ljubili naznanjamo žalost”, vest, da je 13. t. m. ob 12. za vedno zatisnila oči naša 0 pozabna AM/U.IJA RAK s Peska štev. 3. M Pogreb drage pokojnice \ danes 15. t. m. ob 18. uri ” bazoviško pokopališče. Žalujoči mož Angel, *j, nova Roman in MaCl ter ostalo sorodstv®’ >*rMO*SKI DNEVNIK IS. nitiia IM« s*r- ■ALI TO LAHKO KAJ PRIPOMORE K POMIRITVI V SVETO?, Stališče nemških socialistov obponovni oborožitvi Nemčije l/lem ko svet sanja in razpravljajo razorožitvi, govore v Bonnu predvsem o svoji novi vojski, prošlovotjcih in vojaškem kadru V zvezi 7. oborožitvijo, ozi-'?ma ustanovitvijo Ust n« voj- ske J« kancler Adenauer izja- VlL »Izpolniti moramo častno dolg in obveze, ki smo jih ‘Prejeli, ko smo podpisali pa-r:'*ke sporazume.* z neveriet- vztrajnostjo te je »tari k*ncltr boril, da bi to dosegel. V,! čas je z zagrizeno vztrajnostjo premagoval vse ovire, so se mu postavljale na POt. tudi takšne, ki so se zde-' t* nepremagljive. Končno je vso stvar privedel do zaključ-n* faze in danes utojimo ponovno pred dejstvom, da si ^•mci deset let po porazu znova ustanavljajo svojo armado. Po besedah vojnega ministra ®'*nka so zadnje ovire v »zagonskih formalnostih, ki jih je e* treba odpraviti*- Po mnenju voditeljev socialistične o-POzicije pa predstavlja te ovi-r* »volja nemškega ljudstva, v prvi vrsti nemških delav-c*v> da se nikdar več na ponovi strašna preteklost*. Ta v°tj*. pravijo socialistični vo-“'telji, se mora čuti s tribun n*mškega parlamenta. Na *r»tko: že davno pripravljeni vojaški zakoni, ki bi imeli sestavljati pravno osnovo obnovljenega Wehrmachta, se jnorajo še pred tem predisku-"|ati v parlamentu. Prav to 1* zadajalo in še vedno zadaja največje skrbi vladajočim w-a™ Zapadne Nemčije. Najbolj ORorčena borba se vodi okrog zakong znan p0(j lme- 0,n »Zakon o prostovoljcin*. p° tem zakonu bi mogla ''•»da pristopiti k izvedbi gle-e Ustanovitve nemške vojske. be d» bi še pred tem rešila sUvilna druga vprašanja, ki *° * tem ozko povezana. Ta-*0i po izglasovanju omenjene-*•* zakona bi mobilizirala 12 !s°č oficirjev in podoficirjev, *ev» samih strokovnjakov iz b‘vse Hitlerjeve vojske. Manjše število teh oficirjev, v glavnem od polkovnika navzgor, b| bilo odpoilanih v razne vojake šole in kurze NATO, da »e tam izpopolnili v sodobni vojaški znanosti, osnovani na Uporabi atomskega orožja. °»Uii bi šli skozi krajše te-b*ie doma, tako da bi bil sta-^‘Ipski zbor, ko bi začeli pri-i zahodnonemški vo-m ; “bvezniki, na svojem do nU' Vs* t0 3e bil° izdblanf> Unč ajmani*ih podrobnosti, na-rg; 0 'n vestno, kot to zmo-i,j] '»mo Nemci. Izračunan je bi dan’ vsaka ura, da ml,« dna Nemčija do postit * mogla svečano kr- . 1 svpje nove divizije. Voj-' minister Blank in kancler loi„n*Uer »ta ta načrt pred-* Bundesratu, trdno pre-i*i'Cana' da bo z večino spre-v , ^» veliko presenečenje *h vojaških strokovnjakov 'n vladnih 8l*ndesrat, fr)°dpr* vre kanclerjeve pred-, Pr*dloženi zakon o pro-^ovoljcih zavrnil, kar je ute-lahk * sledc4im: Se preden 0 Bundesrat zavzame svo-* atališče do tega zakona, po-*vOa zahtevo, da ga sezna-1]0 s celotno linijn vlade gle- ike Vpraaania sk*. kakor politikov ki je sicer pa je vedno obnovitve voj-v . tudi z osnovami , h ostalih vojaških zakonov 1 Jih namerava vlada naknadno Predložiti , ^r°z'la je nevarnost, da bo ,, odločitev Bundes-rata bi-*n° »avrla izvedbo vladnih rtov, a vsak izgubljeni dan pomenil nadaljnjo odložitev Sodovinskega dogodka*, ko , ..j®* znova roditi nemška Ro«a4, Vrhu tega bil sklep desrata tem neprijetnejši, . r 3* Prišel neposredno pred "Unkom štirih v Ženevi in "čnutku, ko je prišel poziv v* aovjeUko-nemška pogajanja Urč S'tV"' mneniu. °d kai bi *u kancler ue odstopa, pa Po ob.orozena Nemčija bila v voljnejšem položaju tako v evi kot v Moskvi. K , -° se J* kancler nenadoma *"ase> Pred neprič ' bil ^undesrata, »ki Slave’ ®mPak je i bačrt, dasi v popolnem na-j,3b z utrjeno prakso, takoj predložil Bundestagu. Tu se ‘dal°-oklevati in na dolgo mišljati, zakaj tako bi na® izgubljal dragoceni ,t Pualcija, se razume, je vse-Bi * jSlt0 *zl{0risti*a tako sklep v J1 es,ata, kot tudi ta nena-p0 kanclerjev postopek, ki Pisanju socialističnega ti-a »karakterizira kanclerjevo Ba|!novanje demokracije in ja amentarizma . . .* Opozici-nn glede tega sprožila moč- vanio roti'vladno S°ni°. ki ie skusala pritegniti tudi v, J* »Iranke, celo one iz krat^ki k0i<*iciie. Socialdemo-°*ih pre,j preide na konkretno diskusijo gledč posameznih vojaških zakonov se mora izvesti dii-kusija o splošni vojaški politiki vlade.* Ko je bila diskusija najavljena. toda samo v zvezi z zakonom o prostovoljcih, je socialistična stranka postavila sledeča: vprašanja: Kakšni u-krepi so se podvzeli glede preverjeni« in izbire prostovoljcev? Kdo ie prevzel odgovornost in s čim lahko to zajamči, da ne bo izbira padla prav na najbolj izrazite nacistične ((strokovnjake*? Ali bo vlada seznanila vsaj parlamentarni varnostni odbor z osnovnimi smernicami svoje vojaške politike in s tem, kdo bo prišel na najvišje položaje v vojski? Kritiki socialistov se je pridružit tudi dobršen del koalicijske liberalne stranke, v sami diskusiji pa so bita ponovno oživljena nekatera vprašanja, glede katerih obstaja občutna razlika med skupino o-krog kanclerja in ostalimi partnerji v vladi. Tako se 1 je n. pr. znova postavilo vprašanje, kdo bo bodoči vrhovni poveljnik oboroženih sil: ali bo to kancler ali predsednik republike? Eni stoje na stališču, da bi to moral biti kancler, ker se baje samo na ta način lahko onemogoči, da se tVehrmacht dvigne nad državo in postane samostojna sila. S tem namreč mislijo na kontrolo, ki bi jo parlament tako imel nad vojsko. Drugi se s tem sicer strinjajo, vendar menijo, da bi bila nevarnost še večja, če bi se vsa državna oblast koncentrirala v rokah kanclerja, ki bi se čez noč lahko spremenil v diktatorja. Zato bi po njihovem mnenju moral biti vrhovni poveljnik samo predsednik republike. Za vsemi temi, na videz sicer formalnimi nasprotji, ki danes v tem vprašanju dele nemško politično mišljenje v dva nasprotna si tabora, pa se razvija spopad okrog nekega bistvenega vprašanja. Gre za perspektive in poti, po katerih naj bi Zapadna Nemčija v bodoče hodila. Socialisti — in ne t>mo oni — stoje namreč na stališču, da bi se danes, neposredno pred ženevsko konferenco in kanclerjevim odhodom v Moskvo, v jh> Vi vrsti moralo diskutirati o načinu in možnostih rešitve splošnega nemškega vprašanja, vprašanja združitve, kakor tudi o načinu in ooteh /a utrditev miru v Evropi :n v svetu ne pa o vojaških zakonih ir, obnovitvi Wehrmacht&. «Medtem ko svet sanja, načrtuje in diskutira o tazoro-Žitvi, diskutiramo mi o oborožitvi. Ali ne bi znalo to obnoviti upravičenih in še ne povsem odpravljenih dvomov giede nemške iskrenosti? Ali lahko to kaj pripomore k pomiritvi v svetu?* Tako »e sprašuje neki hamburški socialistični časopis, ko načenja to vprašanje-. Toda. Medtem ko zavzemajo socialisti in cm o-kr .g njih takšno stališča, trdi na£'|-otna stran, da si lahk. samo oborožena Nemčija zagotovi spoštovanje svojih pravic. V resnici pa mnenje vsakega resničnega demokrata o tem vprašanju, ki je bistvene važnosti za bodočnost sveta, ne more biti daleč od besed,' ki jih je prav tako zapisal že omenjeni socialistični čavopis, da se namreč glasovi vladnih predstavnikov, ko je govora o nemški vojski, čujejo nekam zelo čudno in zlovešče. Zavračati nemške zahteve po lastni suverenosti, na osnovi katere ji pripada tudi pravica, da i-ma svojo vojsko, bi bilo nedemokratično in proti vsem načelom enakopravnosti med narodi, toda nič manj nedemokratično bi tudi bilo, ko bi nekdo znova začel netiti nemški militarizem, ki je človeštvo že nekajkrat pahnil v hude nesreče. Za pravilno rešitev tega in vseh drugih vprašanj v zvezi z Nemčijo bo treba v prvi vrsti vskladiti težnje obeh največjih taborov v svetu, nakar se bo z iskrenostjo in dobro voljo našla pravilna rešitev za ta in vsa ostala svetovna vprašanja. Koristnost mešanih tranvinshih zbornic v inči rimshe mesečno revije llalinf Se preden je prišlo do pod-r aprila, se je začasni- odbor pisa italijansko-jugoslovanske | na svojem izrednem obfcpem iti- Dober folograf zna tudi iz sicer mimoidočemu malone neopaznega predmeta napraviti umetnino. To nam dokazuje naša slika, ki predstavlja de! vodometa na Trgu Garibaldi, mimo katerega gremo pogosto, ne da bi opazili, kako Je lep trgovinske pogodbe, s katero se v okviru vedrejših meddržavnih odnošajev potrjuje komplementarnost obeh gospodarstev, se je v Milanu ustanovil odbor z namenom, da osnuje mešani trgovinski zbornici: italijansko-jugoslovansko V Milanu in jugoslovansko-italijansko v Beogradu. To je bilo v začetku februarja letos, ko so predstavniki nekaterih važnejših italijanskih podjetij ustanovili t* odbor. Med prvimi so v tej pobudi bila podjetja Dalmi-nt, Pirrlli, Nece hi, Združene jodranske ladjedelnice-CRDA, ko se je ugotovil velik pomen, ki bi ga podoben organizem imel ne-le za povečanje količine izmenjave, ampak tudi kot inštrument, po katerem bi poslovni krogi mogli biti stalno obveščeni s koordinacijo in dosledno akcijo, ki bi bila usmerjena k valorizaciji raznih možnosti absorbiranja in proizvodnje obeh tržišč. Pozneje, namreč v začetku /.boru konstituiral sko-jugoslovansko trgovinsko zbornico s sedežem v Milanu, v zelo modernih centralnih prostorih. Ob tej priiki so bili na najvidnejša odbo-rova mesta izvoljeni med drugimi tudi dr. Salvatore Ma-gri, delegirani svetnik podjetja Dalmine kot predsednik; gr. uff. Rino Vigorelli in dr. Emilio Dalla Volta Kot podpredsednika. Gre za ljudi, ki imajo nedvomno velike sposobnosti, in ki imajo obsežne in dolgoletne izkušnje na področju mednarodne trgovine. Italijansko-iugoslovanski trgovinski zbornici morejo pripadati registrirana podjetja tako v Italiji, kakor tudi v Jugoslayiji. kakor tudi inštituti, ustanove in osebe, ki so zainteresirane na razvoju ekonomskih in kulturnih odnošajev med obema deželama. Število članov, ki so do sedaj pristopili z italijanske strani, znaša okrog 200. kar najbolje dokazuje koristnost mešanih trgovinskih zbornic, BEŽEN POGLED V MOREBITNI DNEVNI RED DELA PRIHODNJE DNI V ŽENEVI Vademekum štirih velikih na bodočikon ferenci v Ženevi v Italijan- trgovsko pomembne deze-, le z zadovoljstvom sprejele pobudo za ustanovitev mešanih trgovinskih zbornic. Ob tej priliki je treba omeniti. da pri zvezi italijanskih trgovinskih zbornic obstaja posebna komisija za proučevanje. Ta komisija je pred nedavnim izdelala neko deklaracijo, ki predstavlja važen in zanimiv dokument v zvezi s sedanjo italijansko politiko v zunanjetrgovinskih odnošajih. V tej deklaraciji se zahteva zadostna stabilnost trgovske usmerjenosti, da bi se posamezna podjetja mogla zanesljivo opreti na zadostno stabilne metode in se tako čim laže znajti v mednarodnem trgovskem svetu. Vsekakor je potrebno, da s- italijanskim krogom zajamči možnost, da kupujejo in prodajajo tam, kjer imajo od teh trgovskih poslov največjo korist. Ce se povrnemo na določene funkcije italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu, je treba podčrtati zlayti .tisto,/ Iti se. nanaša na tehnično sodelovanje med jugoslovanskimi in itali-jahstimi potJjeOfi. Pobddnijfi fake|a sodielovanjb so bili fn-dujtrjjski kompleksi f/AT, «ti. Nasprotja in nesoglasja v programih niso samo med Vzhodom in Zapadom, ampak celo med samimi predstavniki zapadnih sil, kar pa ne more in ne sme prejudicirati uspeha konference Bulganin Se dva, tri dni lih v Ženevi ■-e Hbdo Sestali štirje vfiki na tolike pričakovano Konferenco. Priprave na konferenci so že dokonČRn/ in vv5 ^vrt «: po • t.avha o tej konf' rcnci najrazličnejša vprašanja. mnogi »daljnovidci* postavljaj c celo diagnoze, seveda po svoji želji, mi pa se bomo skušali obdržati ie pri nekaterih ugotovitvah, ki naj do neke mere osvetlijo to veliko in tako važno zasedanje. Ko se bodo štirje veliki sestali, ne bodo imeli nikakega vnaprej določenega dnevnega reda, vendar se da soditi, da bodo glavni problemi, o kate- rih bodo razpravljali, zelo verjetno kolektivna varnost, za njim splošna razorožitev ter seveda nemško vprašanje. Tudi o tem, ali bo konferenca prinesla konkretne zaključke, je mnogo govora. Teda tudi o tem vprašanju ni še nihče na jasnem. Eiuenhower je na primer že večkrat rekel, da od ženevske konference ne smemo preveč pričakovati. On smatra, da se bo, v kolikor konferenca uspe, «našel način, da se svetovna vprašanja napotijo v no-vo smer*. To pomeni, da bi štirje veliki sprejeli neke načelne sklepe, vendar ne kot dokončne reši.t,ve, ampak le kot začetne smernice, po katerih naj bi nadaljevali pogajanja pri morebitnih drugih konferencah. Kako bo pa delovala ta konferenca? Sklepe štirih šefov bodo obdelali štirje zunanji ministri in 'strokovnjaki za posamezna vprašanja. To pa baje ne bo šlo tako naglo in po nekih znakih sodeč, bi se zunanji ministri sestali ponovno v septembru, da bi to delo nadaljevali. V začetku »mo rekli, da štirje veliki še nimajo -drtevnega reda, vendar smo navedli tli vprašanja, o katerih se nameravajo pogovoriti. Poglejmo zdaj podrobneje vsa ta vprašanja. Med tem, kar so o konferenci pisali na Zapadu in na Vzhodu, uradno in neuradno, bi bila na dnevnem redu sledeča vprašanja: raz- orožitev, evropska kolektivna varnost, razmere na Daljnem vzhodu s Formozo in drugimi vprašanji vred, nadalje vprašanje sprejema LR Kitajske v OZN, nemško vprašanje, trgovina med Vzhodom in Zahodom in celo vprašanje držav vzhodne Evrope, = r C ZDRAVNIŠKI KOTIČEK j svoj a ušesa se Čas. biliratifikacijo, ki so ti r. PnnciPU naperjeni pro-n.. . . 8rizaciJi' izhajajo da- 'Praiam hSČu' da ne 8re za za to wh . oroz'tve. ampak le u.t’. 3e treba pristopiti n. m "°V!tVi v°3ske >" kakš-ko i, v°iska biti. »Ka- h.u.r mosož*'» Pravi Ollen-z»kon' .*Sprrjeti neki vojaški ment m VT* sU se palla- »Flošnim datvo eeznanila s “rtanovitvP *d' vlade ‘‘aS.*ahuv;hkps za,em p°- J »ahtevo; «8e preden se Le norec jih ne varuje, pravi »tar pregovor. V primeri z očesom, ki je najbolj dragoceno čutilo slušni organ prav radi zanemarjamo, pa čeprav je pomanjkanje sluha prav tako huda okvara, kot je slepota. Ker je gluhost prav pogo. sto kombinirana z nemostjo, potrebuje gluh človek poleg zdravniške nege še tudi uocial-nn in psihološko. Najlažje stališče ima med gušci tisti, ki je gluh že od rojstva. On se je tako rekoč od prvih korakov naprej naučil razbirati besede iz mimike in mišičnih gibov. Poznamo celo vrsto gluscev, ki znajo razbrati z ustnic vsako besedo. Pred kratkim so poročali nemški časopisi o gluho' nemih otrokih, ki so prisostvovali kot gostje tiekemu sprejemu visokih državnikov. Otroci so naenkrat izbruhnili v glasen krohot, ker so lahko edini mrd številnimi navzočimi čitali z ustnic privatno opombo enega visokih gostov. 1/. tega sledi, da lahko najde celo najbolj tiha opazka, izrečena v precejšnji oddaljenosti - seveda pod določenimi pogoji — poslušalca. Težje stališče ima tisti, ki je oglušel v poznejšem življe-tlju. Ne nameravamo razpravljati o raznih medicinskih vzrokih gluhosti, zanima nas bolj človeška plat glušca. V nasprotju s slepoto nastopa gluhost dostikrat neopazno in počasi. Oboleli še zdaleč ne tarna tako kot tisti, ki mn pojema vid. Tudi mu zdravniška veda mnogo bolj lahko pomaga kot pa ‘lepcu. Tudi pri trenutnem nastopu na primer zaradi. iinski člani ne razumejo. Tu-bobniča pri hu- di pred prijatelji in znanci se oglušeli vedno bolj zapira va-kar gluhosti — raztrganega dih eksplozijah — je šok razmeroma majhen. Bolnik se v takih in podobnih primerih ne čuti izgubljenega. Upa, da mu bodo okvare popravili, kar se v mnogih primerih tudi zgodi. Sicer pa narava sama gluhemu marsikaj podari. Tako kot dobi oslepeli izredno oster sluh in tip, vskočijo pri oglu-šelem drugi čuti. Glušec tako rekoči zavoha korake, on čuti, da stoji nekdo na hodniku pred vrati, tudi če ne more slišati zvonca ali trkanja. Mislijo, da je vzrok temu »vohanju* prekomerna zmožnost za sprejemanje dražljajev, tresljajev. drugi so spet mnenja, da gre pri tem za šesti čut. Naj bo kakorkoli, tako nesrečni in razdvojen glušec ni. kakor si to navadno predstavljamo. Mnogokrat se varno vozi s kolesom in zapazi, ne da bi Slišal trobljenje, da ga namerava prehiteti avto. Glušec dojema ;vet okrog sebe s pn-jačene občutljivostjo kože in s pojačenim vonjem in vidom Vse to pa je tako komplicirano da človek z enakomerno razvitimi normalnimi čuti nikakor ne more razumeti. Dokler se ni naučil razbirati z ustnic sočloveka, preživ Ija oglušeli težke čase. Poleg zapostavljanja, ki je čisto zu nanjega značaja, ne smemo pozabiti, da pomeni «brczšumna» okolica hudo psihično obreme' nitev. Na (o dejstvo zdravi ljudje preradi pozabljamo Lahko pride do tega, da postane glušec nezaupljiv. Neredko se boji, da bi ga prevarili in zasmehovali, česar niti dri* se, kar povzroča, da postane samotar in hipohonder. Pogovoru med glušci služi ((govorica gluhonemih*, ki na čudovit način nadomešča govor. Mnogo teže se te govorice nauči ali jo celo popolnoma obvlada tisti, ki ni gluh Do gluhosti pride na različne načine. Od defekta v zunanjosti bobniča, do tako i-menovane psihične gluhosti, pri kateri sluhovodni sistem popolnoma normalno funkcionira, določeno mesto v možganih pa dojemanja ne registrira, je polno stopenj. Cim bolj spredaj, to je pred notranjimi deli ušesa leži poškodba, tem laže poseže zdrav-pik v oškodovani del ter ga ozdravi ali vsaj izboljša. Do posebnih težav pride pid za-lepljenju slušnih koščic, ki mu pravimo otoskleroza. Da ne potrebuje uho toliko nege kot oko. se imamo za hvalili jakosti ušesa. Uho moramo ščititi le pred . premočnim delovanjem zVočnih valov. Delavci v kamnolomih si zamaše ug^sa pred začetkom eksplozije in odpro usta zato, da jim zračni pritisk ne poškoduje bobniča. Čistoča sluhovoda in osušitev po vdoru vode — to je tako rekoč vse. Ce Pa uho enkrat zboli, je toliko bolj neprijetno, Z naraščajočo starostjo začnejo funkcije ušesa popuščati. Vsak človek postane v starosti boli ali manj naglušen. Mnogi smatrajo to dejstvo za bolj nerodno kot pa starostno daljnovidnost. Eden Kaj pa je s stališčem treh zapadnih velesil do teh vprašanj, oziroma, ali imajo vse t? iri velike sile enotno stališče? V glavnem da. vendar pa ne v celoti. Zapadne sile so se o vseh teh zadevah posvetovale. vendar obstajajo tudi med njimi razlike. Te prihajajo posebno do izraza med Francijo in ZDA glede Nemčije in: med Veliko Britanijo in ZDA glede Daljnega vzhoda in kolektivne varnosti. Te razlike se niso izgladile niti v San Franciscu, kjer so zastopniki treh zapadnih sil izkoristili priložnost, da se o njih podrobno i pogovorijo. Ze prej ,,!*o rekli, da je glavno vprašanje na konferenci štirih velikih vprašanje kolektivne varnosti in od uspeha pri reševanju tega vprašanja bo verjetno odvisen uspeh celotne konference. Važno je predvsem, da se zmanjša napetost, kar se da doseči le tedaj, če se bo ena ali druga stran čutila varno Pred napadom. Na-dalji,-> je potrebno zajamčiti bb-stoječe meje. Predvsem mora biti Francija varna pred Nemčijo, kakor seveda tudi Poljska. nad katero visi isto vprašanje. Kako se bo to reševalo ne- moremo reči. Predlogov jg namreč več. Ker smo že pri vprašanju kolektivne varnosti, poglejmo kaj menj o tem SZ, Sovjetski minister za zunanje zadeve Molbtov Je že na DerlinsK, •konferenci peedložil poseben načrt sporazuma za zagotovitev varnosti Za dobo 50 let. Ta pfedlog je pozneje nekoliko spremenil, o čemer je govoril tudi v San Franciscu. Predpostavlja se, da bi molili biti ukinjeni vsi bloki, torej tako atlantski pakt in evropska unija, kakor tudi varšavski sporazum, ki je Je,v svojem bistvu le začasna B'*a-ki bi prenehalajz čim; če sovjetskega predloga, je Dulles rekel, da «ZDA odklanjajo sovjetski koncept, ki je bil prikazan na konferenci v Berlinu*. In Dulles ni govoril varno v svojem imenu, ampak je pripomnil, da sovjetskega predloga ne moreta sprejeti niti Francija niti Velika Britanija. Kaj pa pravijo o vsem tem Angleži? Kot prenenaia,; ___r—____________ bi prenehali vzroki, ki sffipri#Satt Franciscu celo rekel: »Po- 1 * leg tega lahko v tem sistemu (kolektivna varnost, op. ur.) ■odelujeta dve Nemčiji.* Angleži pa, kot se zdi, bodo v Ženevi vztrajali na združitvi Nemčije in postavili to kot eno najvažnejših vprašanj. Tako smo na kratko prikazali stališča posameznih držav ali blokov do treh najvažnejših vprašanj, o katerih bo go- vedli do nje. Molotovov načrt pakta za dobo 50 let je bil zelo širok, vanj bi se lahko vključile vse evropske države in tudi ZDA in Kanada. Temu paktu bi se pridružili tudi obe Nemčiji, v kolikor bi ostali razdeljeni. Iz tega sledi, da Moskva ne predpostavlja kot pogoj združitev Nemčije. V tem paktu bi se ne razlikovale med seboj države po svojih političnih ureditvah in i-deologijah. Ker je načrt precej širok, se zapadni krogi ne navdušujejo preveč zanj, posebno ne ZDA. kar je po dosedanjih primerih politike ZDA samo ob sebi razumljivo Kako pa si zamišljajo organizacijo evropske varno-ti ZDA? Pred kratkim. 29. junija, je Dulles vztrajal na tem, da imata atlantski pakt in evropska unija dobre strani, kar se tiče »Učinkovitosti varnostnega sistema*,, da kontrolirata, stopnjo dovoljene oborožitve za vsako včlanjeno državo in da bi bilo potrebno uvesti podoben si‘ tem tudi za vzhodno Evropo, češ da bi »to predstavljalo napredek*. V listini OZN že obstaja člen o nenapadanju in listina obvezuje vse svoje članice. Kar se ti- Faure Načelnik britanskih atomskih raziskovalnih del je odločno zavrnil glasove, po katerih bi lahko eksplozija kobaltne bombe mogla zastrupiti zemeljsko ozračje. To svoje mnenje je izrazil v zvezi z nekaterimi članki v ameriškem časopisju, kjer je bilo rečeno, da bi ena sama hidrogenska, (vodikova) bomba, prekrita s kobaltnim plaščem. lahko usmrtila vsa živa bitja na zemlji. « » » Pred kratkim se je več nemških učenjakov, ki so bili po kapitulaciji JJNemčije' 'odj pel.iani ! v Sovjetsko »Vezo, vrnilo rtfizgj v Vzhodno Nerm Čijo. Med temi je tudi znani Manfred von Arden, strokovnjak za atomska vprašanja in Stalinov nagrajenec. Na nekem sprejemu v Dresdenu. prirejenem v čast omenjenih učenjakov. je imel glavni govor. Rekel je med drugim, da obstajajo, zahvaljujoč SZ, v Vzhodni Nemčiji velikanske močnosti uporabe jedrne energije v miroljubne namene. * * # Prva ameriška podmornica na atomski pogon »Nautilus* je bila izročena ameriški mornarici. Natančneje: bila je dodeljena ameriški atlantski floti. To pomeni, da ,)e stopila v aktivno službo, kar potrjuje. da je dobro prestala vse preizkušnje. $ tem si pod-morniški vojni odpirajo skoro neomejene možnosti. Najlepša jim hvala! » « » Francosko javno mnenje je zelo zaskrbljeno zaradi porasta alkoholizma v državi. Stroški. ki jih ima Francija zaradi tega. znašajo okrog 132 milijard letno. Samo izdatki za zdravljenje raznih bolezni (jetra, živci, srce itd.) znašajo kakih 10 milijard. Za zdravljenje notoričnih alkoholikov v posebnih zavodih gre 45 milijard na leto. Družinam alkoholikov pa izplačuje zavod za socialno zavarovanje 71 milijard. Pri prodaji alkoholih pijač zasluži država vsega 79 milijard frankov, s čemer še daleč ne more kriti vseh omenjenih stroškov. Kakih 15 km od Veracruza je hotel šofer nekega avtobusa prehiteti neki drugi avto-bus. ie .vozil v i\lexico Ci-ty. Zavozil je v kamion, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Prišlo je do nesreče pri kat; direkciji naročili, naj prehiti vsak konkurenčni avtobus. * # * *š ' ♦ -* V ZD.\ so uvedli zanimivo novost; posebni avtomati prodajajo papirnate dežne plašče ki jih človek kupi za nekaj drobiža, ko pride do doma pa jih odvrže. « * * Prebivalci 103. ulice v New Vorku. ki je znana po svojih nebotičnikih, so pred kratkim napravili nenavadno zbirko: zbrali so 1500 dolarjev in »o zanje kupili 25 dreves, a te bodo nasadili v svoji ulici ter tako osvežili svoj okoliš. Vprašanje pa je. kako bodo drevesa uspevala. * » • Pred nekaj dnevi je umrl najtežji človek na svetu. Bar-nev VVorth ki je tehtal nič manj kot 266 kg. Sest mesecev prej mu je umrla žena, ki je bila precej lažja od njega, ker je tehtala «samo» 190 kB- Ko so Barneya peljali v bolnišnico, so morali v rešilnem vozu postaviti dve postelji drugo poleg druge. Harney in njegova žena sta hila po rodu Avstralca, zaposlena sta bila v nekem cirkusu. OpliCne prevare ali leZave z ob)ektivnost jo Pod tem naslovom je nap,-sal g. Uoald Vrabec v «Pri-morsaem dnevniku* z dne 3. julija t. 1. proti tu podpisanemu zlonameren članek, v katerem mi očita: 1. Neobjektivnost mojih poročil o glasbi nih prireditvah, u katerih porotam v Radiu A-Očita mi. da ni res. da je i-mela Glasbena Matica eno produkcijo, marveč tri. Resnici na ljubo izjavljam, da sem prejel za poročanje v Radiu spored kot vstopnico samo za produkcijo Glasbene Matice ki se je vršila v Skednju, dne 17. junija t. 1. Sporeda ostalih dven produkcij, t. j. za ono v dvorani v Uliti Montecchi in v Nabrežini mi nista bila dostavljena. kar pomeni, da ju prireditelji Glasbene Matice tudi Radiu niso dostavili. Jaz pa v dobri veri, da gre za ponovitve. ker mi vsebina ostalih dveh sporedov sploh ni bila znana, sem napisal v svojem tozadevnem poročilu dn-nesedno: »Lspelo produkcijo je Glasbena Matica ponovila v nedeljo v kino-dvurani v Nabi'tž.mi in v torek pa v dvorani v Ulici Montecchi.* 2. Da nisem poročal nič o nabrežinski produkciji. Vprašam ga, kako naj napišem odnosno poročam o prireditvi, pri kateri nisem bil navzoč? Tako zna iamo g. Vrabec, kateri si lasti pravico kritiziranja dveh nastopov gojencev Slovenske prosvetne Matice, pri katerih on sploh ni bil navzoč in si še drzne očitati meni neobjektivnost poročanja! 3. Mi očita, da sem dal polno priznanje mlademu oboistu, iz česar sklepam, da g. Vrabcu ni pogodu, da sem pohvalil onega dobrega gojenca u-spelega oboista Glasbene 'Matice. 4. Da smatram za omembe vreden pevovodski tečaj, katerem pa sem omenil le naiboljša gojenca in nobenih pomanjkljivosti. Res je! Namreč vidno začetniško neokretnost ostalih treh učencev pevovodij sem namenoma zamolčal. 5. Kar se tiče najboljšega violinskega gojenca Glasbene Matice, opozarjam, da sem doslej z zanimanjem iledil razvoju tega nadarjenega gojenca in sem pri vseh nastopih dosledno omenjal njegove dobre in slabe lastnosti na instrumentu. Ne morem zato, če učitelj ne polaga posebne važnosti vpogibu desnega zapestja in .kvarnemu krčenju mezinca tevč roke. 6. Ni res. da sem poročal o pianistih, »da niso zadovoljili*. razen ene gojenke, kakor me apostrofira g. Vrabec! 7. Ni res. da sem poročal e kakovosti Plattijevega klavirskega koncerta. «da je eden manj pomembnih*, pač pa. da ne predstavlja še kot skladba tiste izrazite in za solista zahtevne oblike koncerta, kakri-na se je razvil« šele pozneje v Haydn-Mozartovi dobi in da jc tehnično enostavnejša. Poročal sem. da je pianistka i-grala skladbo na pamet s prav dobro in vestno pripravo. 8 Kar sem napisal o sami sestavi orkestra, drži! Tudi tu sem namenoma zamolčal, da je bil vsaj pri Haydnovih treh divertimentih tudi kak violinski *tatist. kateri ni pri vseh treh stavkih niti zganil s prsti leve roke na instrumentu. Razen tega bi omenil še: 9. da ni res. da pritiskam na «Demokracijo». nai ne objavlja šolskih vesti Glasbene Matice. Toliko v odgovor g. Vrabcu, kateri se v svojem zlonamernem članku poslužuje sramotilnega tona. pisanja s prozornim namenom, da bi mi škodoval in ustvaril v javnosti o meni in mojem poklicnem u-dejstvovanju napačno mnenje. Prof. Karlo Sancin PRIMORSKI DNBVNDC — * — IV. Juli}« GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK ŠE O ZADNJI SEJI MESTNEGA OBČINSKEGA SVETA Svetovalec tov. Pavlin zahteva podaljšanje vodovoda do Števerjana Županstvo vztraja pri tem, naj se optantki Bratina ne prizna ital. državljanstvo - Imenovani člani mešane komisije za goriški vodovod Na zadnji seji mestnega občinskega sveta je prišlo, kot smo poročali, do razprave o demisijah občinskih svetovalcev, in sicer o demisiji demo-kristjanskega svetovalca Cia-na in predstavnika beguncev Ognibeneja. Poleg tega pa se je razpravljalo tudi o ostavki svetovalca DOC Antonia Furlana, ki je bil član komi-sile občinskega podpornega društva (ECA), ter imenovanju novega člana Francesca Codellija. Ce k tem ostavkam dodamo še ostavko svetovalca DC inž. Graziata, potem je postala epidemija ostavk zares obsežna in zgovorna. Poleg tega so razpravljali e napeljavi vodovoda v Stan-drež in na Oslavje ter v St. Maver. Za gradnjo štandreške- ga vodovoda so odobrili posojilo v višini 11.800.000 lir. Svetovalec tov. Pavlin se je zanimal, kako je z izvedbo načrta. Odgovoril mu je župan, da je bila dražba že raz- pisana in da se bo z deli kmalu pričelo. V zvezi z napeljavo kmečkega vodovoda v Brda je tov. Pavlin izrazil priznanje za vse prizadevanje županstva, vendar pa je pripomnil, da hi bilo treba poskrbeti za napeljavo vodovoda tudi v štever-jansko občino, ki je z vodo slabo preskrbljena. Pripomnimo naj, da je bila za iskanje talne vode na Oslavju z glo- binskim vrtanjem potrošenih okoli milijon lir. Iskanje ni bilo uspešno, zaradi tega se je županstvo oklenilo tiste re- SOI)XIJMKA KlUMIkA OBSOJEN NA ZAPOR zaradi bega v Jugoslavijo Tri meneče znporntntli drugemu ubežniku, ki je odkrilo priznal prekoračenje meje Na tri mesece zapora ter plačilo kazni 16.000 lir j* soriški sodnik obsodil v sredo 20-letnega Pietra Gasparra roj. v Brazzanu in bivajočega v provinci Brindisi. Gasparro je bil prijavljen sodnim oblastem zaradi nedovoljenega prehoda meje. Po obtoženče-vih izjavah je bil prehod meje le slučajen in ne po njegovi krivdi. Gasparro je odšel z doma 7. namenom, da bi si nekje v bližini Vidma dobil zaposlitev. Ko je prišel v Videm, se je po dolgem iskanju dela ves obupan sesedel na klop v ljudskem vrtu, kjer se mu je približala neka ženska, ki mu je ponudila pomoč pri iskanju zaposlitve. Gasparro je ponudbo z veseljem sprejel in napotila sta se do Krmina. kjer sta sklenila prebiti noč na prostem. Tako sta si izbrala poljsko pot in po njej prišla do drevesa, pod katerim sta zaspala. Ko se je zdanilo se je Gasparro zbudil in na svoje čudo se znašel sam v sredi žitne njive. Ko je šel nekaj korakov dalje, je zagledal na polju ljudi, ki pa so mu na njegova vprašanja povedali, da je v Jugoslaviji. Cez nekaj časa so ga ustavili graničarji in ga odpeljali v solkanske zapore, kjer je bil 5 dni. 28. junija letos pa so ga jugoslovanske oblasti pri bloku pri Rdeči hiši vrnile tukajšnjim obmejnim oblastem, ki so ga prijavile sodnim oblastem. » • • Zaradi nedovoljenega prehoda meje je goriška pretura obsodila v sredo tudi 28-let-nega Armanda Lanzonija iz Imole. ki je 1. junija letos prekoračil mejo v bližini Krmina. Tudi njega so jugoslovanske oblasti vrnile italijanskim, ki so ga nadalje prijavile sodnim oblastem. Na včerajšnji razpravi, je Lanzo-ni odkrito izjavil, da je prekoračil mejo z namen, da bi tam dobil zaposlitev. Pretor je tudi njega obsodil na tri mesece zapora in plačilo 18 tisoč lir. (krajine dr. Adriano Loricchio. I V ministrstvo za notranje zadeve je prišel leta 18110. Rojcu je v Cosen/i leta 1807. Svoj čas je bil podprefekt v sledečih pokrajinah: Como. Cosenza, Catanzaro in Calta-nisetta. Njegovo zadnje službeno mesto je bilo v Zgornjem Poadižju. Nov podpreiekt V torek je prišel v Gorico novi podprefekt goriške po- DEZURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbam-Alba-nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-411, Dvolastniški bloki odprti tudi ob nedeljah Z dogovorom med italijanskimi in jugoslovanskimi oblastmi bodo obmejni bloki za dvolastniški promet odprti tudi ob nedeljah. Odredba bo veljala že pojutrišnjem 17. julija.. Sporazum je bil dosežen med voditelji obmejne policije: za Italijo je bil prisoten komisar dr. De Julianis. za Jugoslavijo pa Rozman. Sporazum velja za goriško in videmsko pokrajino. Odprti bodo vsi obmejni bloki. Skupno bo torej ob nedeljah odprtih kar 21 dvolastniških blo. kov. Prepričani smo, da bodo dvolastniki vert sprejeli z veseljem, ker zanje ni nedelj, kadar je vreme prikladno za delo na polju. Doslej ob nedeljah niso mogli čez mejo zaradi odredb, ki so to prepovedovale. Obenem naj pripomnimo, da bi bilo treba v skladu s potrebami tukajšnjih dvolastnikov odpreti še tri dvolastni-ške bloke, in sicer na Rafutu. v Ul. Cravos in v Svetogorski ulici. Z odprtjem teh blokov bi se razbremenil mednarodni blok pri Rdeči hiši. KINO CORSO. 17.00: (Američanka z Glen Ford«, v barvah. VERDI. 17.00: »Dob« nasilnosti«, R. Basehart in G. Grahame. CENTRALE. 17.00: «23 minut s smrtjo«. M. Thompson. V1TTORIA. 17.00: »Zaželeni od G. Men«, M. 0’Shea in V Gray. MODERNO. 17.00: »Rešite kralja«. šltve, ki določa državni pri-.pevek za gradnjo kmečkega vodovoda. Sam župan pa ji* priznal, da zaradi birokratskih preprek načrta ne bo mogoče takoj izvesti. Iz teh besed moramo sklepati, da predstavlja danes govoriti o izvedbi načrta nekaj podobnega kot govoriti o grških ka-lendah. Sicer pa smo o tem več pisali pred dnevi, ko s< je izvedelo za gradbene načrte. Vprašanje optantov je predstavljalo enega izmed važnejših vprašanj. Diskusija okoli tega vprašanja se je vnela na podlagi predloga županstva, naj v (SZ) 2:37.5, Pirolley (Fr.) 2:37.7. 100 m hrbtno: Bozon (Fr) 1:04.4, Solojev (SZ) 1:07.7,-K«' valdin (SZ) 1:07.8, Coigno* (Fr.) 1:08.1. 4x200 m: Francija 8.55.3, SZ 8:57.5. BRIDGEPORT, 14. — A m* ričan Willie Pepp, bivši svetovni prvak peresne kategorije. je z lahkoto prem«F*^ po točkah v 10 rundah Portugalca Hectorja Rodrigueza-* » # Ezzard Charles je s težavo premagal po točkah v 10 ru«' dah Paula Andrevvsa. V 2. rundi je Andreivs celo za 8” podrl na tla Charlesa. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Tr»* KIMII ŠKHDKMJ predvaja danes 15. t. m. ob 19.30 uri Italijansko-francoski film: 99 Uiade' Mtcjta ffjičinah predvaja danes 15. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film: »AFRIKA POD MORJEM" Igralci: STF.VE s'BARCLAY, SOPHIA LOREN Kino po želji na odprtem ali pa v zaprtem prostoru. Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Druga knjiga) TEŽKA JE POT DO UČENOSTI 32. Drugo poglavje. V Clffll-METOOOVi SOll - UČITELJ ADAMIČ - NOVA KATASTROFA »Odprite vrata!« sem zakričal navzdol, »Sveča mi je ugasnila« Zgodilo se je enkrat ali dvakrat, da so se domači nb takem klicu tako prestrašil, da mi niso odprli vrat, vsaj ne takoj. V sebi sem takrat občutil paničen strah, toda na zunaj se mu le nisem popolnoma predal. Pac pa sem se doli pošteno skregal, ker mi niso hitro odprli. Kadar koli me Je mama poslala ob takih priložnostih s svečo v drugo nadstropje, me je bilo vselej strah, čeprav aem zatrjeval, da me ni. Danes mislim, da mama le ni popolnoma verjela v moj pogum. Ker pa sem rajši premagal in šel, kakor da bi pokazal, da se bojim, je to mojo voljo po samo-premagovanju koristno uporabila. Občutje strahu, ko sem moral v drugo nadstropje, pa ni prišlo samo od sebe. Kot otrok sem bil le preveč tenkoslušen, da bi ne bil obcut.il, da je nekaj okrog te nase hise «v zraku«, da utegnejo biti vendarle neki - konkretni ali namišljeni -razlogi, da mama ni šla zvečer ali ponoči ob takih zimskih dneh sama nikoli v drugo nadstropje in da so se navadno tudi služkinje bale. Sele veliko pozneje »sem izvedel za razlog maminega strahu. Ko sta bili s teto Tončko še dekleti ob mami in očetu v tisti naši hiši, sta v takih nočeh s starši vred večkrat slišali korake nekoga, ki Je prihajal navzdol po »stopnišču Vsi, ki so bili zbrani v stanovanju, da so razločno slišali, kako je ob vsakem takem koraku zarožljala težka veriga - cop, cop, cop, — kot da bi jo dotičnik a težavo vlekel za seboj. Govorili so, da je bil nekdo v hiši, ki je bila tudi pozneje še krčma, zavratno umorjen iin izropan, se preden Je hiso kupil »stari Nadlišek. Kot otrok za gotovo nisem bil v teh stvareh nikoli ničesar slišal. Mama mi je o tem pripovedovala šele po na.šem odhodu v Ljubljano, tisto zadnje leto v Trstu pa sem bil o tem nekaj slišal od Mašenke in Grmekovih. Oče v te »oslovščine«, kot Je imenoval te zgodbe, ni nikoli verjel ali se je vsaj delal tako. kot da vanje ne verjame. Ko sem se leta 1918 vrnil s počitnic iz Prestranka, kjer sem prebil mesec dni pri bratrancu — kuratu, da se popravim od vojnega stradanja, sem izvedel za dogodek, ki se je bil med mojo odsotnostjo pripetil. Okrog šestih popoldne, ko so bili vsi domači z očetom vred na vrtu, — bilo je v visokem poletju in torej še svetel dan ", je nenadoma začelo v drugem nadstropju ropotati in treskati, kot da bi nekdo ah vec njih metalo krožnike, posodo in druge reči Okrog po kuhinji. Oče, ki je ropot tudi slisal, je rekel, da je morda vdrl kak pijanec, ki je pozabil, da v hiši najmanj že dvajset let ni več gostilne, gori in zdaj razsaja, ker ni našel ne človeka ne pijače. Oborožil se Je s »sekiro in šel pogledat. Našel Je v.so hi.šo v najlepšem redu. Komaj se Je vrnil na vrt, se je slišal v hiši zopet podoben ropot Ponovilo se je isto: v hiši se ni našlo nlc. kar bi bilo razbitega ali tudi samo premaknjenega z običajnega mesta Oflcialna razlaga je bila: sosedov sin Pepi Metl!kowetz Je šel takrat po Ulici San Cillno in videl nekaj mulcev, ki so lučali kamenje v hrbtno stran hiše. Pozneje mi je Mašenka zaupala, vfn^i ^. n,‘ mogIiT teJ ofic.lalni,, razlagi tako popolnoma verjeti, ce je sla na skrivaj k župniku Sili in ga prosila da je prišel, ko »brezbožnega« očeta ni bilo doma. blagoslovit hiso. »Osli!« bi se na kratko odrezal oče, če bi bil z-i ta mamin korak Izvedel. . - Z?«,JoPa naza3 k ““J1 violini, ki Je visela, ko smo se bili Te a 1t®1.8 presel*u v Ulico Monfort, v svojem nemogočem rdečem tulu na steni. Ko sem se nekega dne o mraku vrnil domačl začudeni vprašali, če sem res prišel od zunaj. In ko sem to zatrdil, mi dolgo niso verjeli češ da sem vendar bil ze v sobi in igral na svojo violino Odločno sem to zanikal, ker pač zares nisem bil prej doma Sli smo pogledat v sobo. Violina Je visela kot po navadi v svoji rdeči, že precej zaprašeni cunji na steni. Toda takrat že nisem bil več dovzeten za »strahove«. Pač pa me je ob pogledu na zapu.ščeno violino hudo zabolelo srce. Pripoved o violini, ki so Ji strune same od sebe zvenele, ko me ni bilo doma bil sem takrat, če se prav spominjam, pri pevski vaji Glasbene Matice. — se mi je zdela kot tiha ogla.sitev moje slabe vesti. Pozneje, ko se je o dogodku govorilo po hlsi, so moji domači izvedeli od nekih sosedov, da je bilo v tej hiši prav zato toliko praznih stanovanj, ker .e veljalo poslopje za «hišo »strahov«. Naj bo že temu. kakor hoče: če že »smejo imeti gradovi po Škotskem svoje strahove, zakaj naj bi jih ne smele imeti tudi naše mandrijerske ali nešcanske hiše? 71. Ko govorimo o vzgojnih činiteljlh pri šolskem otroku, mislimo navadno na dva: na šolo in na dom. Je pa se tretji cinitel.1. ki deluje tako rekoč za hrbtom učiteljev in starsev, ki »e ga oboji navadno bojč in ne brez razloga. Kajti izmika se zelo pogostoma nadzor-stvu obojih, deluje nenačrtno ali stihijsko, je obenem pomemben in večkrat nevaren, včasih celo usoden. Mislim tu na vzgojni ali »vzgojni« učinek ulice ali ceste. »Mulo de »strada« ali »otrok s ceste« je bil izraz, ki sem ga v svoji mladosti velikokrat slišal, čeprav ne na svoj račun, sšele danes, ko pišem te spomine, se morem prav zavedati, kakšno orožje proti prehudemu vplivu ulice ml je dal oce, naj bo že povsem zavestno ali pa tudi ne povsem, v roke ko nrirL;?re£Sol?lcem otroku vzbudil zanimanje in ljubezen marsikaterega od mojih vrstnikov po opravljenih ah tudi neopravljenih dolžnostih učenja in nalog zva' skati. 'n «nJnnl mikl v svo3(i okrilJe- spm jaz vzel mrežo & v i^L!? metulje in gosenice m se napotil za staro cerkvico-v bo.sket ali pod Razklani hrib. Tudi to zanimanje me >e marsikdaj odvrnilo od nujnejših nailog. vendar nU Je prirod® mimo sole nudila pouk, ki je plodno deloval name za vs« življenje. m a qU 11° ^ i in £