Stev.ZZ! v Ljubljani,«Četrtek, dni 11. septembra 1906. Leto xxxiu. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za tetrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2-20 V upravni$tvu: za telo leto naprej K 20'— za pol leta „ za ?etrt leta za tn mesec 10-5'— 1-70 la poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: En?stop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za iti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedtlje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah Sl. 2 (vhod ?ez - dvorISie nad tiskarno). — Rokopisi se ne vraZajo; nefrankirana pisma st nc sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Jtev. 2. — .. Vsprejema naročnino, Inse. ate In reklamacijo. O p r a v n i S k * g a telefona Stev. 183. Glas »Centra" o vol. preosnovi. Dr. Ebenhoch sc je obrnil do dr. Hitzeja, znanega voditelja socialnopolitičnega delovanja nemških katoličanov, naj napiše za »Linzer Volksblatt« svojo sodbo o avstrijski volilni reformi. Dr. Hitze, poslanec centra v državni zbornici in eden najvplivnejših katoliških politikov nemških pravi v svojem odzivu, da nemški katoličani že .30 let zastopajo načelo splošne in enake volilne pravice za državni in za deželne zbore in izkušajo na njegovi podlagi braniti koristi ljudstva, ter nadaljuje: Res tudi splošna in enaka volilna pravica ni popolen ideal, a je enostavno načelo, lahko ga vsakdo pojmuje, odgovarja splošni vojaški dolžnosti in široke mase našega krščanskega ljudstva hrepene po njem in vidijo v njem svoj političen cilj. Tudi v Avstriji si bo to načelo naglo naredilo pot, in tem hitreje, ker sc je vlada postavila na čelo temu gibanju. Smatral bi za jako usodno politiko, če bi se Vi ustavljali temu mogočnemu gibanju in hoteli biti bolj vladni kakor vlada sama. Takozvana »volilna pravica mas« bo uvedena ali z Vami ali pa zoper Vas, in »mase« Vam ne bi nikdar odpustile, ako bi se Vi upirali tej njihovi zahtevi. Iz ljubezni do našega dobrega krščanskega kmeta, obrtnika in delavca morate — da rabim izrek blagopokojnega NVindhorsta — smelo skočiti na bežečo lokomotivo in se peljati ž njo v deželo splošne in enake volilne pravice, namestil da se postavite lokomotivi na pot in se daste od nje povoziti. Nasprotniki splošne in enake volilne pravice v Vašem taboru naj sc tolažijo z izrekom, ki je tudi naš »Ccntrum« ohranil v vseh bojih: »Tudi tako mora iti!« Sistematični, krepki, stvarni pouk, agitacija in organizacija morejo nevarnost splošne in enake volilne pravice dobro paralizirati. Vsled naših kmečkih, obrtnih, delavskih in drugih društev, zlasti po zaslugi našega »Ljudskega društva« (520.000 članov) stoje mase naših volivcev zvesto na naši strani. Take mase znajo dobro upoštevati in ceniti varno, pošteno, pravično, s krščanskimi načeli navdahnjeno vsesplošno in socialno politiko iu znajo razločevati poštene, ž njimi somisleče politike od onih, ki sc laskajo le strastem in samo nase mislijo. Še enkrat ponavljam svoje iskreno prepri- čanje: Podpirajte vlado v njenem poizkusu, da uredi razmere na tem temelju, vsi z zedinjeno silo. Kot oddaljen, s strahom za bodočnost Avstrije napolnjen opazovalec menim, da nimate časa odveč in da bi jako malo pridobili, ako bi se še danes spuščali v dalekosežna filo-zofična in državnopravna razmotrivanja, kateri od raznih volilnih zistemov je najboljši.« Tako dr. Hitze. duša katoliške organizacije na Nemškem. Naj ta objektivni glas izkušenega politika pojasni pojme onim, ki tavajo v dvomih! VOLILNA REFORMA. Odsek za volilno reformo je včeraj rešil 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 33, ki določajo postopanje pri volitvah. Dalje so rešeni §§ 34 in 35, ki se pečajo s proporcionalno volitvijo v Galiciji. Odsek je pričel razpravljati o S 36, ožje volitve, a debate o tem včeraj ni končal. Danes ob 10. uri dopoldne je zopet seja. Nemški poslanci iz Češke so imeli danes posvetovanje. Sprejeli so razdelitev okrožij za nemške okraje na Češkem z nekaterimi malimi izpremembami. POSLANCI V PULJU. V Pulju pričakujejo obiska avstrijskih državnih poslancev. Ogledati si hočejo pomorske posadke in brodovje. V ta namen jim je na razpolago jahta »Lakroma«. Temu posetu pripisujejo veliko važnost, ker je v zvezi z novimi posojili, ki bodo predložena zbornici za potrebe mornarice. CEHI ZA SVOJO ZASTAVO. Iz Moravske Ostravc poročajo, da je sklenil občinski svet v Tišnovici ob cesarskih praznikih ne več razobešati cesarske črno-rumene zastave, ampak češko belo-rdečo zastavo. DELEGACIJE bodo sklicane na dne 25. novembra. Zborovanja bodo trajala štiri tedne in se končala pred početkom božičnih počitnic. ZVEZA STROKOVNIH DRUŠTEV ČEŠKEGA KRŠČANSKEGA DELAVSTVA. je sklicala v Prago velik javen shod, na katerem se je razpravljalo o razmerju med delavcem in delodajalcem, o delavskem vprašanju in združevanju in o stališču žene v strokovni organizaciji. Kardinal Skrbenskv, ki je bil vsled birme zadržan priti na shod, je v ljubeznivem pismu pozdravil krščansko delavsko strokovno organizacijo. STARZYNSKEGA RESOLUCIJA ' SPREJETA. Pododsek odseka za volilno reformo je sprejel Starczynskega resolucije in resolucijo poslanca Tollingerja, nai vlada vse deželne odbore vpraša o njihovih željah glede omejitve kompetence deželnega in državnega zbora. Proti so glasovali samo poslanci Vog-ler, Kienmann in Herold, Sajfertov predlog je bil odklonjen. POLJSKI KLUB ZA PLURALITETNO VOLILNO PRAVICO. Poljski klub je sklenil v svoji včerajšnji seji z .31 proti 8 glasovi, da bo glasoval za uvedbo pluralitetne volilne pravice. DREYFUSOVA AFERA. Društvo »Action Francaise« jc vse pariške vogale polepilo s plakati, na katerih se dolži kasacijski dvor,-da je zakon prelomil, da je osvobodil juda Dreyfusa. Dreyfusa imenuje izdajavca ter ga poziva, naj toži, da se vsa afera začne še enkrat preiskovati. SHOD ITALIJANSKIH KATOLIČANOV. Italijanski katoličani, ki so zvesti cerkvenim navodilom, se dele na tri stranke: Mladi, ki so združeni v »Lega demokratka nazi-onale«, so za krepko samostojno postopanje v socialnih in političnih vprašanjih. Srednjo pot gre milanska organizacija, ki vidi svoj vzor v nemškem centru in združuje res delavne, trezno misleče može visokih talentov, tretja je pa konservativna stranka, ki se boji vsega novega in hoče, da bi vse vodil in ukrepal edino le papež, oziroma njegov kancelar. Ta nima nobene zaslombc v ljudstvu. Na kat. shodu v Magenti, ki se ga je udeležilo 12.000 zborovaccv s kardinalom Ferrarijem na čelu, sta zdaj prvi dve strti ii skupaj nastopili in razvili svoj program. V imenu milancev je govoril odvetnik Meda, vrhovni urednik lista »Osservatore cattolico«, v imenu »Lege« Ca-meroni, prvi katoliški kandidat, ki ic bil dne (). oktobra 1904 .izvoljen v italijanski državni zbor. Cameroni je zlasti slavil papeža Pija X., da je opustil geslo »nori cxpedit«, ki je doslej vezalo katoličane in jih sililo k brezdelju. Navzočnost milanskega kardinala Ferrarija, ki je jako popularen in vživa vse zaupanje papeževo, je dala temu katoliškemu shodu še večji pomen. NEMŠKI CESAR POTUJE NA ANGLEŠKO? Ce nc pride kaj posebnega vmes, obišče prihodnjo pomlad nemški cesar angleškega kralja in mu tako vrne letošnji obisk. VOJNE ODREDBE V TURČIJI. Vojaško poveljništvo tretjega zbora (Solun) je na zapoved vojnega ministrstva pripravilo za vsak slučaj na odhod 5. nizamsko divizijo in 10. redifsko rezervno divizijo. Za pojačanje se priklopi vsaki po en polk iz Gcn-gala in Perlcpa. Istotako je pripravljena za vse slučaje 9. nizamska divizija \ Serecu. Za pojačenjc nizamske konjenice so odrejene tri eskadrone 15. polka solunske konjenice. Glavno bivališče obeh prvih divizij je Istip. V Scres je dospelo iz Carigrada po pošti 6 strojnih pušk, ki naj bi služile v obrambo nekaterih prehodov. Zlasti na strategični cesti Demir-Hinar-Džumaja-Vala. Leseni most te ceste so Bolgari nedavno zažgali in zato je cestni promet začasno pretrgan. ITALIJA PROTI IZSELJEVANJU. Italijanska vlada se trudi, da bi preprečila preobilo izseljevanje v inozemstvo. V ta namen je že osnovala poseben zavod, ki naj bi posredoval izseljevanje med italijanskimi deželami samimi. REVOLUCIONARNO GIBANJE NA RUSKIH VISOKIH ŠOLAH. Na visokih in drugih šolah je opaziti izvanredno politično agitacijo. V Kazanu so gimnazije in realke zaprte. V Moskvi zahtevajo dijaki, da se odpro visoke šole. Tako mislijo dobiti središče za politično propagando. Po vseh policiji nepristopnih aulah razširjajo revolucionarne listine. V Dorpatu bojkotirajo Nemce in podpirajo revolucionarne Lete in Este. KMEČKI NEMIRI. Moskovski listi pišejo o kmečkih nemirih. V Vjatki je izbruhnil kmečki upor, ko so pregledovali rezervistom listine. V okraju Malmiš je razširjen že po 70 vaseh. Tja poslani justični uradniki so se brez vspeha vrnili. O uradnih osebah teh krajev ni nobene vesti. Boje se za njihovo življenje. NEMIRI NA KAVKAZU. V Baku je hotela četa policajev s častnikom na čelu razgnati v neki kavarni shod anarhistov. Prišlo je do spopada iu streljanja. Eden jc bil ubit in več ranjenih. Nekaj anarhistov so prijeli, drugi so srečno ušli. Policija je obstreijavala nato neke hiše, od koder je padlo par strelov. Kasneje so prijeli v ob-ližju mesta več anarhistov, ki so se svoj čas odtegnili aretaciji. NA RUSKEM PRETE UPORI. V Scbastopolu prete novi upori. Zastopniki tujih vlasti v Sevastopolu so bili opozorjeni. naj se primerno zavarujejo, ker so jih revolucionarni komiteji obsodiii v smrt, da bi prisilili tako tuje države k posredovanju. NOVI ATENTATI V RUSIJI. H e I s i n g f o r s. Pred hišo generalnega državnega namestnika Albrehta je eksplodirala okoli polnoči 26. t. m. bomba. Albreht je bil slučajno odsoten. Hiša jc hudo poškodovana. Storilec ie ušel. Peterburg. V Jekaterinoslavu so umorili ravnatelja brianške tovarne Ivanova. Njegovega pomočnika so ranili. um Sotero. Povest, spisana po poročilih mučencev. Anton de Vaal, poslov. Lavričev. (Dalje.) Slednjič sta dospela oba popotnika do cilja; šepavi krene po stezi, ki se je odcepila od apijske ceste, zleze s spremljevalcem skozi neko vrtno ograjo, in tako sta prišla do vhoda v votlino; vhod je bil med dvema drevesoma popolnoma skrit in z grmovjem porasel. Fosor, ki je tamkaj stražil, pogleda šepca vprašaje, ko zagleda njegovega neznanega tovariša; toda Krispin opomni s smehljajem: »Smeš biti brez skrbi; to je »dober prijatelj«, ki ga priporočam tvojemu posebnemu varstvu. Pomisli, on jc vsled posebne pobo/-nosti prišel šele včeraj zvečer iz Ancija semkaj.« Kristjani so se imenovali med seboj »bratje«; kako bi mogel Ambrozij slutiti, da so rabili oni v znak preteče nevarnosti gotova znamenja in besede, in da je »dober prijatelj« ravno nasprotno pomenilo? V isti dobrodušnosti nadaljuje Krispin: »Ker sem jaz truden, ga pelji ti po najkrajši poti po lestvici k zboru bratov; medtem bom jaz tukaj stražil mesto tebe.« Ko fosor prižiga bakljo, je opazoval Ambrozij obraze obeh mož. Našel je nekaj v njihovih potezah, kar ga je vznemirjalo; toda predno se ie mogel o tem natančno prepričati, ic že korakal fosor v temne hodnike Arcnarija in moral se je podvizati, da mu sledi. Ko bi le še enkrat pogledal šepavega Kri-spina, kateri je s smehom za njim pogledaval, tedai bi gotovo ne napravil nobenega koraka več dalje. »Dobra Sotera, ta angelj, je, katero hočeš ti ugonobiti!« si misli Krispin sam pri sebi. »Posvaril io bodem, nai se posebno pazi pred teboj! Jaz bi že temu volku s fosorjevo pomočjo pokazal, da bi štirinajst dni ne mogel rabiti kosti svojega rojstva.« Pa Krispin izprevidi, da to ue gre, in se pomiri z mislijo, da bo moral vohun več kot eno uro okrog bloditi, predno bo našel izhod. Do tedaj se bodo kristjani že v mesto povrnili in s tem bo nesrečnežev načrt za danes prekrižan. Za svojim vodnikom, ki je svetil /. bakljo. prehodi Ambrozij najprvo nekoliko hodnikov v Arenariju; nato ležeta oba po ozkih stopnii-cah navzdol na pokopališče. Po oni lestvi, o kateri jc govoril Krispin, sc pride v gornje nadstropje Koemeterija; verniki pa so bili zbrani v drugem nadstropju, ki jc bilo pod tem. Kmalu prideta do lestvice, ki je bila zelo ozka, in ko ie Ambrozij za fosoriem stopil nanjo, vzklikne nehote: »Pri Jupitru *), kako .ie slaba ta lestva!« Kristijan, ki prisega pri bogovih! Tedaj je bil fosor popolnoma prepričan o nameri svojega spremljevalca. Tako sta v gornjem nadstropju Ksemete-rija; Ambrozij prižge svečo, ki jo je prinesel s seboj in gre dalje po ozkem in nizkem hodniku. Na obeh straneh so se vrstili grobovi umrlih kristijanov, tu leži kak odrasel, zraven njega zopet kdo drugi, nad njim je pokopan kak otrok, in to se vrsti dalje in dalje. Sivi kamen, ki je pokrival grobove, so tuintam krasile različne podobe in napisi. Semtertja se odcepi od glavnega hodnika kak stranski in se razguhi, kdo bi mogel reči, kako daleč? v uepro-dirno temo. Ko gre tako Ambrozij za iosorjeui, je slednji vedno pospeševal svoje korake; vsled skrivne slutnje si je zapomnil Ambrozij posamezne napise in sličice na mramornatih ploščah grobov. Ko sc je zavila pot v novo smer, si napravi v naglici na oglih nekaka znamenja. Slcdniič zasliši v daliavi petje: skrivnostno potovanje bo kmalu končano. Toda naenkrat zamahne fosor svojo bakljo na desno in levo proti stenam ozkega hodnika, da so odletavale iskre semintia; potem *) Najvišji bog poganov. vidi Ambrozij, da ie padla baklja v neki prepad, in predno si je mogel domisliti, kaj bi to pomenilo, že vodnik izgine. Vjctnik je potreboval nekaj trenutkov, da se zave svojega položaja. Potem izusti grobo kletev nad lopovom, kateri ga je na tako zvit način prekanil. Toda sedaj ni smel premišljati nič druzega, kakor kako najde zopet izhod. Držeč svečo v rokah, se obrne Ambrozij, tedaj pa ga nenadoma ustavi petje, katero je donelo iz prepada. Ambrozij se približa odprtini tukaj notri, nekoliko sežnjev globoko, na tleh je gorela še baklja, katero je fosor proč zagnal. S svojim rdečim svitom jc razsvetljevala spodaj grobne kamne: tam se je moralo nahajati drugo, nižje nadstopje pokopališča. Petje se je razlegalo skoro iz bližine, na navaden, resen in vzvišen način; prepevala sta, menjaje se, dva kora. Ambrozij se prikloni nad odprtino in prisluškuje; razločno je razumel besede: Adstiterunt reges terrae et principcs con-venerunt in unuin adversus Dominum et ad-\crsus Christum eius. Vstali so kralji zemlje in prvaki so se združili nasproti Gospodu in njegovemu Maziljencu ... Oui habitat in coelis, irridebit eos et Dominus subsannabit cos. Kateri stanuje v nebesih se jim smeje iu Gospod jih zaničuje.., Dabo tihi gentes haereditatem tuam. et possessionem tuam terminos terrae. OŠKODOVANCI NA RUSKEM NE DOBE ODŠKODNINE. Finančno ministrstvo je odbilo prošnje za odškodnino vseh tistih angleških in nemških tvrdk, ki so bile v decemberskih nemirih oškodovane za 1,650.000 rubljev. Tvrdke so se obrnile na odposlanstva, ki naj bi zadevo diplomatičnini potom uredile. SHOD KADETOV. Peterburg. Shod kadetske stranke se bo vršil dne 6. oktobra kot privatno zborovanje. Nad 15 sodišč neumorno deluje in obsoja dan za dnem ljudi na smrt. NAPAD NA OODBO. Peterburg. Ko se je vračala v Varšavi godba grohovskega polka od nekega pogreba, je nekdo pričel nanjo streljati. Pri tem je bil zadet neki mesar in na mestu usmrčen. Storilec je utekel. SorsKa afera pred sodiščem. (Konec.) Pričo Rudolf hočejo zapriseči. Predsednik: Ali ste bili že kaznovani? Priča: Ja, enkrat radi tepeža. Predsednik: Zaradi krive prisege ne? Priča: Ne! Prižgejo sveče. Drž. pravdnik: Konstatiram, da je ta priča bi! že kaznovan tudi radi — goljufije in radi tega dobil 13 mesecev. Predsednik: Zakaj ste to zamolčali? Priča: Ja, od tega je že davno. Sem že čisto na to pozabil. Predsednik: Tak madež še vedno ostane. Priča pove samo znane reči. Drž. pravdnik: Ali ste videli, da se je Luštrek lovil po zraku. Priča: Nič ni mahal. Drž. pravdnik: Pa je, ker sam Luštrek pri-pozna: To pokaže, kako resnicoljuben mož ste vi. Kratica Šusteršiča pozabijo — zapriseči. Ta priča je slišal glavarja zatrjevati, da ie dobil ukaz župnika s seboi vzeti. Predsednik: To pa že ne bo res. Priča: Pa jc res, pa je res. Predsednik: Kaj ste pa nato vi naredili. Priča: Povedal sem to drugim Soranom. Predsednik: Kaj pa so ti na to rekli. Priča: Je, mirni so bili. Predsednik: Ali so orožniki rekli: Odstranite se. Priča: Nič niso rekli. Tudi glavar ni ničesar pozival, saj so bili tudi ljudje mirni. Zakaj bi pa tudi mirili, če so bili mirni, zatrjuje priča. Priča ie videl dvakrat suniti v Luštreka. Ker današnje priče trdijo, da ni Bukovec mahal z rokami, orožniki pojasnijo, da je Bukovec mahal že prej po orožnikih, šc predno so ga podrli na tla. Takrat tudi ni bilo troje orožnikov navzočih, ampak samo dva. Zaslišanje se s tem konča. Konstatira se, da so obtoženci že večinoma bili kaznovani radi malih prestopkov. Popoldanska razprava in sodba. Predsednik vpraša pri tej razpravi naj-prvo navzočega župana Svoljšaka, če je res, da so po teh dogodkih krožila po vasi razna pretilna pisma. Priča Svoljšak temu pritrdi. On sam je dobil tako pismo in njegova žena pa tudi enega. Priča orožnik Mack še pove, da piscev teh grozilnih pisem vzlic vsemu poizvedovanju niso mogli poizvedeti. S tem je bilo dokazovanje končano. Prično se govori zastopnikov državnega pravd-ništva in obtožencev. Prvi kratko in stvarno vtemeljuje obtožnico. Ni dvoma, da se je napovedala aretacija in da so orožniki službeno postopali, vzlic nasprotnim izpovedbam razbremenilnih prič, katerim očita, da so vsaj ne- Kot dedščino ti dani narode in v last zemeljske meje. Bile so to besede druzega psalma. Kako pretresljivo ie donelo petje v tej globini, sredi med grobovi, o Kristusu, katerega jc zaničevala rimska postava: tega vtisa se tudi tribun ni mogel ubraniti. V malo stavkih je bila raz-odeta zgodovina cerkve, katera je kljub krvavim preganjanjem zrla dan zmagoslavja, ko se bo razprostrl sijaj križa po vsej zemlji. Hitro utihne petje. Eosor je dospel po stranskih potili do kristjanov in jim naznanil o nasilnežu. Kmalu za tem zagleda Ambrozij pri svitu baklje množico mož in žen, ki je šla mimo; pač zagrabi takoj neki mož bakljo in jo vrže v stranski hodnik; toda lučice, katere so mnogi imeli, da bi mogli videti pot v temi, bi omogočile, da izračuna približno število vernikov. Petdeset oseb, ne da bi koga izpoznal, bi bilo nemogoče. Skoro zadnji sta šli dve ženski, pogovar-jaje se med seboj. »Prosim te«, pravi prva z nežnim glasom, ko ie pod ono odprtino nekoliko postala in stisnila roko svoje prijateljice, »prosim te, spomni se me v svojih molitvah, o sladka Lu-cina. Neko notranje čuvstvo mi pravi, da sem bila danes zadnjič tukaj. Ni bil li to glas, ki jc bil dobro znan Ambroziju? Priklonil se je, kolikor sc ie mogel in je prav natanko poslušal. (Dalje prihodnjič.) vede poročali objektivno neresnično. Je»-ll kriv obtoženi Kavčič hujskanja, to prepušča pa razsodnosti sodnega dvora. Po tem govoru namestnika državnega pravdništva, prosijo obtoženci, da naj jih sodni dvor oprosti, ker se čutijo nekrivim; vrhu tega so morali radi teh dogodkov že več kot preveč prestati. Zagovornik obtožencev zavrača glavno krivdo na okrajnega glavarja pl. Chrona, ki se je na nekorekten način vmešaval v cerkvene zadeve. (Krivde na župniku Brcetu, ki se je skrival za dvakrat zaklenjenimi vrati, ni našel, čeprav bi ta lahko z par pomirjevalnimi besedami cel položaj bistveno spremenil in obvaroval Sorane nepremišljenih korakov, katerih se sedaj sami kesajo.) Potem dalje časa nemoteno kritizira pričanje in postopanje vdeleženih orožnikov na podlagi dejstev — ki so se vršila Bog ve že kje in kedaj. dokler ga predsednik opetovano ne pozove, da se naj drži stvari že iz interesov obtožencev, drugaže mu odvzame pravico govora. Nato navaja zagovornik dokaze, da se Luštrek ni pri napovedani aretaciji šiloma uprl, ampak da se je lovil po zraku. Ravno tako tudi Vencelj in Marija Bukovec nista rabila sile, ampak sta le rotila s solzami, da se nai prizanese bratu, ker se bo i ta umiril. Dokaze proti Peternelu in Kavčiču pa imenuje naravnost nevtemeljene. Po zagovoru se poda sodni dvor v posvetovalnico. Po enournem posvetovanju naznani predsednik sledečo obsodbo: Luštrek in France Bukovec sta kriva hudodelstva javne nasilnosti po § 81, za kar dobi prvi 3 mesece drugi 10 mesecev z jednim trdim ležiščem in postom na 14 dni. Vencelj in Marija Bukovec sta kriva samo prestopka po § 314, za kar dobi prvi 3, Marija pa dva dni zapora. Kavčič in Peternel se oproščata. Zagovornik vloži v imenu obsojenih pritožbo ničnosti. S tem je končano prvo poglavje sorške afere. Slišali smo. da se je proti Eran Šusteršiču naredila ovadba radi krivega pričanja. Dnevne novice. + Cesarjevo zdravje. Sotrudnik lista >Magyar Nemzct« je govoril s cesarjevim zdravnikom dr. Kerzlom, ki se je izrazil o cesarjevem zdravju: »To, da cesar ne zapušča kakor običajno svojega stanovanja, ki ga že kurijo, ni nič posebnega. Jaz nimam z njegovim zdravjem mnogo posla, ker je vse v redu. To trdim tem lažje, ker mi vladar pove tudi vse malenkosti. Ko se javim vsako jutro v njegovi poslovni sobi, pravi cesar: »Nič novega, nič mi ne manjka.« Pred leti je cesar zbolel na bolezni ishias iu od takrat ostaja doma, kadar se nenadoma izpremeni vreme in zlasti v jeseni. To je tudi vzrok, da je opustil zdaj svoje jutranje izprehode. Cesar opravlja svoje posle neoslabljen in z velikim veseljem dalje brez sledu o kaki nervoznosti. Dne 26. t. m. je prišel že ob pol 5. v grajsko kapelo in je sedel že ob 7. uri zjutraj za svojo pisalno mizo. Zjutraj istega dne je sprejel poleg prestolonaslednika tudi fzm. Bolfrasa in vojnega ministra pl. Pietreicha. Včeraj je sprejel šefa generalnega štaba grofa Becka. Splošnih avdienc po mojem mnenju sedaj ne bo delil. Tudi sc ne bo vdeležil odkritja deutschmei-sterskega spomenika, ker ni za to razpoložen. Nekteri mislijo, da jc vzrok temu tudi, vladarjevo potovanje na jug. A o tem ne vem jaz ničesar. Pooblaščujem vas, da vesti o cesarjevi bolezni dementirate.« + Prestolonaslednik in hrvaški jezik. Listi poročajo, da se nadvojvoda Eran Ferdinand, bodoči cesar in kralj, uči hrvaški jezik in da se jako zanima za vsa vprašanja južnih Slovanov ter da ima mnogo hrvaških sodelo-valcev pri svojem vojaškem in mornariškem delovanju. +K tržaškemu shodu se nam piše iz Trsta: Kam je politika »Edinosti« prignala svoje tržaške somišljenike, ie jasno pokazal zadnji shod tega političnega društva. Za to kar so tam sklenili ni nam dosti mar, ker tržaški advokati iu znani spiritus agens tiskarne »Edinosti« niso kompetentni v stvari, za katero so sc šele sedai zavzeli, ko so poslanci S. L. S. in primorski poslanci sami žc zdavna zvršili svoje delo. Značilen ie le ton, ki jc vladal na tem shodu in ki mnogo več pove, kot sladke besede našega bourgcois dr. Otokarja Rybara. Najprej ic to slabo vplivalo, da so gospodje sklicali shod nekako pod moralnim pritiskom klike, ki ie cele mesece priganjala obmejne Slovence, nai obsojajo posl. S. L. S. in celo vol. preosnovo. Dan pred shodom je »Edinost« v nekem dopisu psovala dr. Šusteršiča, »ki sc šc vedno poteguje za volilno reformo« in hotela spraviti njegovo politiko v nesoglasje z narodno volio, ki baje noče take reforme. Ti gospodje ki primorskim Slovencem dan na dan brezpogojno sugerirajo v »Edinosti« svojo nezmotljivo politiko, naj bi bili preje na edino kompetentnem mestu in na edino pravi način povedali svojim lastnim poslancem, kakšno preosnovo »cn detail« si oni želijo in kako sc jim njena izveditev zdi m«goča. Habcnt suos episeopos! Na Dunaju sedijo njihovi poslanci, ki iitti morajo težnje primorskih Slovanov biti dobro znane. Ni torej čuda, da od tega shoda ni bilo pričakovati nobene objektivne samostojne sodbe, nobene politične razsodnosti in takta. Graifenauer in koroški mandat so bih le gola pretveza, da so se znesli nad poslanci S. L. S. in nad »kranjskimi farji«, ki so tržaški inteligenci in napol narodnemu napol socialističnem inobu že od nekdaj trn v peti. Shod se je vršil kot vsi shodi političnega društva »Edinosti«. Govoril, sktepal m ogorčeval se Je dr. Rybar, isto je ponavljal njegov alter ego Mandič, ljudje so pa pritrjevali in kimali. Kajti, kaj ni vse tem »Edinjašetn« prav! Danes so zavzeti za politično, jutri za kulturno edinstvo z Rusi; sedai za Karagjorgjeviča, za katoliškega Strossmayerja, drugič za popa Milaša v Zadru. Kar pa je naše somišljenike skoroda iz-nenadilo je bil to pot Rybafev govor. Vprvič se je naravnost brez povoda zaletel v klerus, v »rimsko politiko« in modroval o »veri« in zato je on za vse surovosti, za ves fakinski ton ki je vladal na tem shodu in spremljal njegov govor, ne da bi ga bil zavrnil, popolnoma od kraja do konca odgovoren! Radovedni smo Ic, ako bo prevzel ta sladki in gentlemanski advokat, ki se nikoli nobenemu ni hotel zameriti, to odgovornost nase! Volilna preosnova nima z Naglom prav nič opraviti, z Rimom pa še celo nič! In v kakšni zvezi je »Šusteršičev načrt« s tisto frazo o »veri, ki jo rešujejo Slovani, ki pa ne rešuje Slovanov«, s to frazo, ki čisto označuje dr. Otokarja Rybara, efektnega govornika, pa nekoliko zmedenega misleca? No, za kulisami se več izve, tudi dr. Rybar ni bil dovolj diplomatičen. Ves njegov govor je bil v prvi vrsti, po tonu pa še posebno naperjen proti katoliškemu gibanju v Trstu, ki bi ga gospod doktor tako rad su-verenno ignoriral, pa ga ne more. V drugi vrsti ie dal doktor duška tistemu sovraštvu, ki napolnjuje tržaške Slovence, ki so hodili v šolo k »Edinosti«, do »Kranjcev«. To je cela psihologija shoda. Nikdo ni protestiral proti nečuvenemu psovanju cele stranke na Kranjskem, ki je v enem tednu za primorske Slovence storila več, kakor vsi njihovi advokatje in koncipijenti v celih dvajsetih letih, v katerih jim niti ene šole niso priborili. Resolucije tega shoda so efemernega pomena, razpor pa, ki so ga tu zborovavci s takimi sirovimi psovkami brez povoda proglasili, bo trajen. Komu v škodo, bomo videli! + Sora — Knežak — Goče. Izid sorske pravde prinašamo v poročilu izpred sodišča. Obsojenci so bili zapeljani in nikdar nismo gojili želje, da bi bili hudo kaznovani. Vendar pa moramo opozoriti na druge pravde, ko so bili sojeni klerikalci. V Knežaku so bili izzvani obtoženci po nadučitelju Cesniku in za malenkosten prepir jim je prisodilo sodišče ječe v skupni vsoti 57 mesecev. V Gočah je bil duhovnik Ferjančič obsojen na ječo po velikanski pravdi, češ, da je hujskal k pretepu, pri katerem niti navzoč ni bil in direktno priče nobenih hujskajočih besed niso slišale. V Sori pa ie učitelj Germek ljudi povabil, da se naj upro oblasti in vsled tega so se uprli okrajnemu glavarju in orožnikom, Brce se ie zaklenil v šolo iu ni pustil glavarja noter. Vprašamo državnega pravdnika dr. Trenza, zakaj se jc v goški aferi drugače postopalo, kakor v sorski? Vprašamo ga, ali je državno pravdništvo v Ljubljani ekspozitura liberalne stranke? Mi dolžimo državno pravdništvo naravnost političnega strankarstva in zahtevamo, da naši državni poslanci v tem oziru store potrebne korake! -i- Kolobocija nad kolobociio. Liberalci skrbe sami sebi za blamažo in se trudijo, da pride njihova stranka čisto ob kredit. Kakor znano, je »Slov. Narod« prošli petek priobčil komunike narodno-naprednega izvrševalnega odbora, s katerim se naroča dr. Tavčarju, da naj začne obstrukcijo volilne reforme, ako se mu pridružita dr. Susteršič in dr. Ploj. V soboto .ie popravljal, da je bil ta komunike napačno stiliziran in da je izvrševalni odbor naročil dr. Tavčarju, nai začne brezpogojno obstrukcijo. Včerajšnji »Narod« pa trdi, da niti prvo niti drugo ni res, ampak da je izvrševalni odbor dal dr. Tavčarju »neomejeno pooblastilo, da stori vse, kar mu je mogoče, in da se posiuži. ako se mu zdi potrebno, tudi obstrukcije«. Protislovje teh treh »sti-lizacij« je jasno, saj je vsaka bistveno drugačna in se med seboj izključujejo. In o vseh treh pravi »Narod«, da so bile soglasno sklenjene. Ali je svet že videl kdaj kaj podobnega, da glasilo stranke ne ve, kaj je sklenil njen izvrševalni odbor? Ali ie mogoče, da list svojo stranko tako kompromitira? Ta kolobocija jc pa razumljiva, če povemo resnico, da izvrševalni odbor narodno-napredne stranke sploh ničesar sklenil ni, in da jc vse, kar »Narod« o tem piše, samo švindel in hutnbug. Res so sklicevali liberalci že pred kakimi štirinajstimi dnevi nekak shod ljubljanskih za- upnikov, a to sklicevanje Je ostalo brez rezultata. Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke pa sploh niti ne obstoji ne, kajti mnogo izvoljenih odbornikov izvolitve niti sprejelo ni in se niso nikdar posvetovali, načelnik izvrševalnega odbora Hribar pa Je odstopil takoj po izvolitvi in izstopil ceio iz narodno-napredne stranke, ker neče nositi odgovornosti za blamaže dr. Tavčarja in »Slovenskega Naroda«. Hribar stoji čisto na mla-dočeškein stališču in je prijatelj volilne reforme, ker pričakuje od nje, da pridejo Slovani v državnem zboru do večine. To obče-slovansko stališče Hribarjevo je naravnost nasprotno neslovanski politiki dr. Tavčarjevi, zato Hribarju res ni preostalo drugega, nego da je stranko zapustil in da se toliko časa ne zmeni zanjo, dokler tira ta tako nesrečno orotislovansko politiko, ki ji mora med Slovani sploh vzeti ves ugled. V tem oziru ima Hribar veliko širši pogled, nego kratkovidni, lc po dnevnih novicah hipnotizirani Tavčarjevi pristaši. -f Birma. Prevzvišeni gospod knezoškof se je vrnil v torek z vizitacije in birmovanja v dekaniji semiški. — Birmanccv je bilo v posameznih župnijah: Adlešiči 124; Črnomelj 342, Dragatuš 160, Metlika 403, Planina 40, Podzemelj 272, Preloka 72, Radovica 90. Semič 312, Suhor 146, Vinica 239, Vrh pri Vinici 30. + Slovenski župani, varuhi in gojitelji slovenskega jezika! »Domovina« piše: Državna poštna uprava namerava odpraviti dosedanjo poštno vožnjo s konji ter uvesti mesto nje vožnjo z avtomobili. Avtomobili vozijo po navadnih cestah s hitrostjo železniških vlakov ter bodo tako urejeni, da bode v njih prostora za 10 do 12 oseb. Iz tega je razvidno, da bodo pošte z avtomobili takorekoč nadome-stovale za osebe železnico ter ljudstvu mnogo več koristile, nego dosedanje vozne pošte s konji. Edina zapreka bode avtomobilom, vsaj nekaj časa, plašljivost konj, a ta se da z ozirom na to, da bodo vozili avtomobili ob določeni uri, znatno omejiti, osobito, če se bode dalo avtomobilu o pravem času primerno znamenje, naj vstavi. Na dosedanjih poštnih vozovih so bili iz večine napisi samo nemški, in če so bili dvojezični, so djali slovenščino na drugo mesto in še tu z manjšimi črkami, kakor da smo mi manj vredni narod. Sedaj je čas. da občine zahtevajo, naj dajo na avtomobile povsod brez izjeme le slovenske napise. Ker vabijo politične oblasti župane, naj se o vožnji pošte z avtomobili izjavijo, se jim ponuja najlepša prilika staviti vladi odločni in nepre-klicljivi pogoj, da dovoli občina vožnjo z avtomobilom v njenih mejah le tedaj, če bodo napisi na njih samoslovenski. Le v mešanih okrajih, n. pr. v Cmureškem in Mahrenber-škem okraju naj se na nje denejo dvojezični napisi z enako velikimi črkami in sicer slovenščino na prvem ter nemščino na drugem mestu. Ta zahteva pa se mora v dotični zapisnik tudi zapisati, drugače nima nobene veljave. Ne zamudite te lepe priložnosti, pokažite, da se Slovenci po Vas zavedamo svoje narodnosti. Vi imate moč v svojih rokah, uporabite jo na korist in čast svojega naroda. Ne zanašajte se na državne poslance, ki nimajo v ti zadevi zaslombe, če se Vi ne oglasite. V okrajih, kjer so sc župani o vožnji pošte z avtomobili že izjavili ter so morebiti na sramoto našo to zahtevo opustili, naj vložijo občine takoj svojo naknadno zahtevo pismeno po katerem državnem poslancu v roke trgovskega ministrstva na Dunaj. Ko so se delale železnice smo to zahtevo v svoji nezavednosti prespali, tokrat bodimo čuječi, saj nam daje člen XIX. državnega osnovnega zakona z dnč 21. decembra 1867 1. vso pravico, svoj jezik čuvati in gojiti, katere pravice nam ne sme nikdo kratiti. Podeljena je župnija Stari trg pri Poljanah č. g. Frančišku Zupančiču, kuratu na Ustju. Ogujegasni poduk. Celovški ognje-gasci gasci bodo v bodoče podučevali vojake garnizije, kako se je vesti in delati pri požarih. Postajno poveljništvo je že vprašalo povelj-ništvo prostovoljnih ognjegascev, ako bi bilo s takim poukom zadovoljno. V svrho tega bode 28. t. m. sestanek obojnih poveljništev v poslopju požarne brambe. Z izučbo vojakov upajo si pridobiti dobro izšolano pomoč pri požarih. V prid bode to tudi požarnim hrambam na deželi, kadar bodo v tej stroki izvež-bani vojaki v domače kraje prišli na trajen dopust. Kandijski otroci brez šole. Iz Novega mesta se nam poroča: Škandal kakoršnega še ni doživela Dolenjska, razburja te dni starše brez razlike političnega mišljenja, v Kandiii in bližnji okolici. Kako tudi nc? Tik pred začetkom šolskega leta je izdal naš »svobodni« šolski svet strogo odredbo, vsled katere se prepoveduje vsem otrokom bivajočim v Kandiji in okolici šolski pouk na ljudski šoli v Novem mestu. V šolo so se sprejeli le otroci stanujoči v mestu samem. Vsi drugi ki so do letos obiskovali to šolo, so se odvrnili, čtš. naj hodiio v šolo, kamor spadajo. Ker v ijud- ski šoli v šmihelu ni prostora in ker je ta odredba kakor rečeno prišla šele tik pred .začetkom šolskega leta, je prišlo do tega da je, če ne več, gotovo nad 100 otrok še danes brez šole in da ubogi starši ne vedo, kaj početi s šoloobvezno mladino. To početje pač zasluži, da mu v prihodnji številki posvečamo posebno pozornost, ter ga natančneje opišemo. Za danes bodi le šc omenjeno, tudi pred resnimi narodnjaki, da se snuje res odpor, ki se bo odločno postavil po robu neznosni samovladi Rozman & Barboričeve kompanije. — Poslanec Steinwender o podržavljenju južne železnice. Na shodu gornjekoroške gospodarske zveze v Beljaku je govoril poslanec Steinwender o podržavljenju južne železnice sledeče: »Južna železnica gotovo ne bo ostala v privatnih rokah do leta 1963. Ce bodo druge železnice podržavljene, bo zahtevalo prebivalstvo, da stori vlada isto z Južno železnico. — Zgodnja zima. Včeraj je padel po Dunaju sneg. ki se pa ni prijel. Snežnik in druge gore so polne snega, tako da Je vtis okolice docela zimski. Po Snežniku leži ponekod metre visok sneg. Vlak železnice na zobna kolesa je obtičal v snegu. Mraza je 5 stopinj. Iz raznih ogrskih krajev prihajajo vesti o snegu in zgodnji zimi. Iz Zagreba poročajo, da je na Slemenu zapadel sneg jako nizko. Tudi v Ljubljani čutimo namesto prorokovane ugodne jeseni že oster mraz. — Prvi sneg. Dne 25. septembra zjutraj imeli so na Kumu prvi sneg. Pobelil je precej nizko. Temperatura je padla celo na Do-bovcu (674 m) na 2° C. — Letina je srednja. Krompir je precej slabši, kot lansko leto. Sadja čisto malo.' Točarji upajo, da vsaj nekaj podpore dobč, čc bo kaj? — Snežen medež na Gorjancih. V torek popoldne okrog 5. ure se jc na vršacu Gorjancev opazoval čuden prizor. Nebo je bilo sicer jasno in solnce je lepo sijalo, kar se od juga sem pripodi nizek oblak prepojen z majhnimi plinom podobnim meglicami ter obvil ravno vrh Gorjanca. Naenkrat se jc ta oblak pov-spel do ogromnega temnega oblačja. izpod katerega se je curkoma vsul sivkasto - beli sneženi medež osvitljen s prekrasnimi mavri-častimi hojami. Ves ta prizor, ki je trajal okrog četrt ure je imel nekaj tako posebnega na sebi. da so ljudje, ki so to prikazen slučaino opazili, kar začudeni obstali ter do konca opazovali. Ob peti uri je bilo zopet vse pri kraju. Gorjanec ic bil čist iu zrak prozoren, kakor malokdaj. Od medeža ni bilo oddaleč opaziti nobenih sledi. Temperatura jc nagloma padla. — Slana po Dolenjski. Včeraj jutro je zadela večji del Dolenjske huda slana, ki ie po-nekodi uničila ajdo. — Nagrada za Supila. Fran S u p i I o hrvaški »oberban«— postane baje urednik — uradnega glasila hrvaške vlade: »Narodnih Noviu« z letno plačo 12.000 kron. Na Supilovo mesto v uredništvo »Novega Lista« na Reko pride gosp. K u š a r iz Trsta. — Državna ljudska šola v Pulju. Sredstva za novo zgradbo nemške državne ljudske (deške) šole so dobili od vlade nemški poslanci. Z delom prično še letos. — Umrl je upokojeni ravnatelj »Stabili-mento tecnico Triestino« inženir g. F.duard M o 11 i e r. — Album Kranjske. Društvo za promet tujcev na Kranjskem namerava po tvrdki »Photorel & Co.« v Curihu izdati krasen album o najlepših krajih Kranjske v 10.000 izvodih. Album bi tvrdka razposlala po vsem svetu. Stroški bi znašali zato 4000 K. — Za železničarje. Kakor vsako leto, tako se bodo tudi letos razdelili doneski ustanov med potrebne nekdanje železniške uslužbence. njih vdove in sirote, in siccr: Ustanove Matije pl. Schdnerer za avstrijske železničarje; Moritz baron Konigswarterjeve za avstrijske železniške invalide, in železniškega podpornega ionda. Tozadevne prošnje izročiti je najkasneje do 31. oktobra pri postajenačel-stvih južne železnice. — Hotel v Vuitgarju zgradi podjetni g. Jakob Zumer drugo leto. Sedanja njegova restavracija s paviljonom in vrtom ne zadostuje več, toliko prihaja izletnikov v divne tesni. Postrežba v restavraciji je izvrstna in cene kaj primerne. Iz blejskega kolodvora se napravi pot v Vintgar, istotako se uredi pot z Dobrave v Vintgar. — Poroka. Včeraj se je poročil gospod Lucijan Kovačič, c. kr. poštar pri Sv. Luciji, z gospodično Emo B o z z i n ij e v o iz Gorice. — Poročil se je asistent južne železnice, na postaji Vreme g. Albin H i n t e r I e c h n e r z gospodično Marijo S e e I i g, hčerko ritmoj-strovo. — Umrl je v Krškem izdelovalec sodo-vice g. Eran D o 1 i n š e k. — Na Vrhu pri sv. treh Kraljih bode dne 30. septembra posvečena prenovljena župna cerkev. Ob enem bo tudi 35 otrok prejelo zakrament sv. birme. Prem. gospod knezoškof bodo ta dan tudi blagoslovili novo zastavo Marijine družbe. — Cena živine na celem Tirolskem jako pada in bo. kakor zatrjujejo še padala. Na Tirolskem nedostajc sena, zato kmetje hite s prodajo živine. — Detomor. Iz Trsta poročajo: Neka nepoznana ženska le vrgla v morje novorojenčka. — Nesreča na postaji Jesenicc. O tem se nam še poroča: Ko je v ponedeljek ob 1. uri 43 minut popoldne dospel vlak št. 16 iz Trsta na Jesenice, mudil se jc železniški delavec Jožef Prosen tik tistega tira, po katerem jc vozil došli vlak. Ker ga Prosen ni zapazil, Prosen v svoji zmedenosti ni vedel, kam da bi poskočil in že ga je zagrabil stroj, ga vlekel kakih 20 metrov seboj, mu odtrgal obe noge in ga tudi na glavi težko poškodoval. Pone- srečeni je bil takoj mrtev. Krivda te nesreče ne zadene nikogar. — Vlom v cerkev. Iz Šmarja pod Ljubljano se nam piše: Včeraj ponoči je neznan zlikovec vlomil v našo župno cerkev. Ubil je okno poleg velikega oltarja, spustil se na obhajilno mizo in udri vrata pri zakristiji, kjer je ukradel en kelih in pokrivalce od ciborija. Druga dva keliha in patene je pustil. Taber-naklja v cerkvi se ni lotil. V zakristiji je pri kamnitem umivalniku nažgal Milly-svečo z navadnimi žveplenkami in ravno tam pozabil tudi mal mesingast obroček, o katerem ni moč vedeti, čemu ga je rabil in od kakšnega orodja je. Ker je okno precej visoko* najbrže ni mogel sam splezati tako visoko in se zato domneva, da je imel kakšnega po-magača. — Poizkušen samoumor 13-letnega dečka. V Zagrebu seje nevarno obstrelil 131etni pekovski vajenec Šandor Panič. — Podraženi črevlji. Iz Brna poročajo: Tovarnarji črevljev so sklenili povišati cene svojim izdelkom za 10 odstotkov. — Novo domače podjetje. G. Lavrenčič je v Postojni zgradil veliko moderno opekarno na par. Izdelovala se bo v njej vsakovrstna opeka: opeka za streho, zarezani strešniki itd. Letos se je pričelo z izdelovanjem. Domače podjetje priporočamo! Izkopani znak »Slov. planinskega društva«. Leta 1894. je umrl eden prvih članov vSlov. planinskega društva«, navdušen slovenski hribolazec, gospod Leopold Ahačič, tovarnar v Tržiču. Na smrtni postelji je izrekel željo, naj mu v rakev denejo planinski klobuk z društvenim znakom. Zeljo so pokojniku izpolnili. Ko so 27. decembra 1905. I., torej čez blizu 12 let njegovo gomilo prekopali, je naročil brat njegov, gospod Niko Ahačič, tovarnar v Tržiču, naj varno preiščejo grob, ker misli, da bo znak »Slov. planinskega društva«, ako ga najdejo, še poraben. In res so našli znak prav dobro ohranjen, Ic jeklena igla, ki je bila od rje razjedena, se je zlomila. Gospod Niko Ahačič je dal znaku napraviti novo iglo in ga sedaj ponosno nosi kot drag spomin na dragega brata na svojem planinskem klobuku. Vesti iz Amerike. V Evelethu (Minn.) ie ponesrečil v rovu Janez Mihelič. — V Pueblo (Golo.) ie umrl Janez M a č e r o i vsled raka v želodcu. Doma je bil iz Žužemberka na Dolenjskem. — lstotam jc ponesrečil v topilnici Anton Meglen. Z nove železnice. Nemški uradnik kmetu, ki pride k železniški blagajni: »Wo-hin?« — Kmctič začudeno: »Gospod, kje pa oni vedo. da se v Bohinj peljem.« Krščanski socialci za poštne uradnike. Krščanskosocialni poslanci dr. Lueger, dr. Gessmann in Steiner so včerai dobili od trg. ministra dr. Forta zagotovilo, da namerava svoje obljube z dne 19. maja t. I. glede razmer pri avanziranju drž. poštnih uradnikov v polni meri izvršiti še tekom letošnjega leta. Štajerske novke. š Avanžina. Ormoški odvetnik dr. Del-pin. znani preganjalec slovenskih sodnikov, je avanziral do načelnika »nemškega sveta« na Spod. Štajerskem. S tem ie zadoščeno njegovi častihlepnosti. š O novi stranki. Spindler pošilja svojo brošuro, ki je njegovo pravo ubožno izpričevalo, na debelo po Spod. Štajerskem. Zaupniki jih dobe po 20 skupaj. Za kai jih bodo toliko uporabili, sc danes še ne ve. Način njihovega boja jc v »fa.ihtnosti« eden generalov izdal: »Kmečko ljudstvo hočejo najprej zase dobiti in sicer na ta način, da jim rišejo duhovna in odvetnika kot največja kmečka sovražnika.« Delali bodo tedaj po znanem vzorcu Somišljeniki, pravočasno pozor! Vsi možje na krov! š Prijaznost »neodvisnih«. Zadnjič smo poročali, da nam ie »novi mož« na Štajerskem mladi Spindler, poslal v svoji ljubeznjivosti brošurico, v kateri razpravlja svoj in svoje stranke zmedeni program. Pisal nam je Spindler, da nam pošiljajo knjižico zato, da nam prihrani delo iskanja pri njegovih somišljenikih. Precej od začetka smo dvomili nad pristnostjo te prijaznosti, in res, danes smo se pripričali, da je bil Spidlerjev namen nas vspavati v brezdelje, da bi razne poizvedbe opustili. To posnamemo iz tega, ker nam ni poslal tudi sledečega dopisa, ki ie bil knjižicam priložen: Vaše blagorodje! Ker se je velik del zaupnikov izrekel za zborovanje dne 30. septembra 1906, sklicujem s pričujočimi vabili ustanovni zbor. Priposla-ne brošurice »Štajerski Slovenci, kaj hočemo?« blagovolite razdeliti, naj ljudstvo spozna naše cilje, naše težnje, naš program. Prepričani smo, da nas ne more obsojati, ampak z veseljem pozdraviti naše delo. — Opozarjamo Vaše blagorodje z ozirom na kolpor-tažni zakon še na to, da ne delite knjižic in vabil na cesti, da Vas ne vidi kak polit, nasprotnik in Vas ne naznani. Dalje prosimo, da sestavite do ustanovnega zborovanja sezna-mek iz Vašega kraja, katerim bomo pošiljali naš list. Napišite imen čim več, ne samo naših somišljenikov, ampak tudi drugih, ker hočemo razširjati naše ideje v vse kroge našega naroda. S tem smo kot osnovalni odbor svoje delo končali. Pošiljamo Vam iskrene pozdrave z željo, da se vidimo z Vami in somišljeniki iz Vašega kra.ia na ustanovnem zboru dne 30. septembra 1906. Spindler je vedel, da dobimo brošuro na vsak način v roke. vsaj jo razpošilja na debelo kakor »Stajercijanci« svoje nesnažno glasilo. Zato sc je hotel napraviti velikodušnega in dovtipnega. Pa mu je izpodletelo, kakor mu bo še marsikaterikrat. Verjame naj nam, da bomo izvedeli iz stranke marsikaj, kar mu nc bo liubo! š Čudno postopanje štajerskega deželnega šolskega sveta. Dne 28. t. m. se pričnd kurzi na ljubljanskem učiteljišču za one učitelje in učiteljice, ki hočejo napraviti tudi izpit za meščanske šole. Oglasilo se jih je precejšnje število za ta deset mesecev trajajoči kurz tudi iz Štajerskega, ki so bili menda vsi sprejeti. Toda kaj je storil za izobrazbo tako »vneti« deželni šolski svet. Razven enemu (če je sploh res!) ni dovolil nikomur enoletnega dopusta. Vsak bi bil itak sam moral skrbeti za suplenta in ga plačevati iz svojih revnih dohodkov, a kljub temu je uničila hladna jesenska slana graških gospodov vsako možnost za daljno izobrazbo učiteljstva, vsaj slovenskega. Kaj naj si mislimo? Mogoče je dvoje. Kurzi bodo v Ljubljani, torej slovenski, štajerski učitelji morajo biti pa »izobraženi« v »kulturnem nemškem« jeziku, ali pa hočejo še dalje zavleči ustanovitev slovenske meščanske šole na Štajerskem, češ, saj ni slovenskih učiteljev. Gotovo ne bi škodovalo, če bi slovenski poslanci malo pogledali, kaj kuhajo v Gradcu. š Političen shod v Domovi pri Ptuju. — Preteklo nedeljo se jc vršil v Domovi pri Ptuju političen shod, na katerem je govoril poslanec dr. Korošec. Zborovanje je otvoril in vodil č. g. Zirovnik. Poslanec dr. Koro-šeč je v eno in pol ure dolgem govoru poročal o svojem delovanju v drž. zboru in o kmečkem programu. Cel govor so navzoči kmetje poslušali z velikim navdušenjem, ki je kazalo, kako iz srca jim je govoril. Nato so prosili navzoči, ki se pečajo s pridelovanjem čebule, naj se pri prihodnjem sklepanju trg. pogodbe z Italijo ščitijo pred konkurenco italijanske čebule. Isto tako jim dela konkurenco ogrska čebula. Na predlog č. g. Agreža se je sprejela z velikim navdušenjem sledeča resolucija: Dne 23. septembra pri g. Hrgu v Domovi zbrani volilci se zahvaljujejo g. poslancu dr. Korošcu za njegovo delovanje v drž. zboru in mu izrekajo popolno zaupanje s prošnjo, naj tudi zanaprej tako krepko zagovarja kmečke koristi. — Stajercijanci si pri tem zborovanju niso upali na dan. — Domači f:intje in dekleta so zapeli par lepih pesmic. š Celjska nemška gimnazija. Celjski Nemci iščejo žc leta in leta pripravnega prostora za sezidanje nemške gimnazije. Izbranih so imeli žc veliko slabih in dobrih stavbišč, a so se vedno premislili. Sedaj imajo zopet nov načrt, ki dokazuje, da bodo gospodje, ki so ga zasnovali, kmalu zreli za znaniEeldhof. Gimnazija naj namreč pride na takozvani »Otok«, kjer stoje razne vile in protestantovska cerkev. Kadar bo Savinja ob povodniji izstopila, in to se nc do(?aia redko, se bodo dijaki v čolnih prepeliavali v gimnazijo, ali pa bodo morali plavati. š Vlč. gosp. Anton Jehart, dosedaj kaplan pri Sv. Juriju ob južni železnici, je sprejet v zavod za višjo izobrazbo duhovnikov avstro-ogrske monarhije, Avguštine] na Dunaju. Koroško novice. k Občni zbor društva »Drava« ie izvolil za svojega predsednika č. g. župnika T r u n -k a. »Drava« je s svojim občnim zborom pokazala, da hoče biti krepka severna straža proti »Siidmarki«. V Trstu ima še podružnico, ki šteje 40 članov. Nai ji slede podružnice tudi drugod. k Pri razstavi vajeniških del — tretjina Slovencev odlikovanih. Pri razstavi vajeniških del v koroški obrtni dvorani, katera je bila nedavno zaključena, je bilo priznano 23 vajencem in vajenkam prvo darilo in 49 drugo darilo. Med odlikovanimi vajenci je čez eno tretjino Slovencev. k Samoumor radi dveh kron. Na železniški tir se ie vlegel 25. t. m. zvečer v bližini Zrelca trgovski pomočnik I. Spitz, doma iz Movskega, ter jc bil povožen od vlaka, imenovani, kateri ie bil pri trgovcu Pleischmannu v Celovcu v službi, je bil takoj mrtev. Poleg samomorilca ic ležalo odprto pismo, naslovljeno na prejšnjega gospodarja. Pismo se glasi: »Z današnjim se Vam zahvalim za vse meni storjeno, jaz nisem na tem nič kriv.« Po trgovčevi izpovedbi jc Spitz 25. t. m. prejel od strank 12 K 40 v„ njemu ie pa oddal samo 10 K 40 v. torej je za-sc obdržal 2 K. Ko je gospodar o tem izvedel, je sporočil pomočniku, da je najboljše, ako takoj izgine. Imenovani se je na to odslovil in zvečer je bil žc mrtev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Zrelec. Ljubljanske novice. lj Sedemdesetletnico obhaja danes g. Peter pl. Radics, pisatelj v Ljubljani. Kot zgodovinar deluje že pol stoletja. Njegovi spisi v nemškem in slovenskem jeziku so bili objavljeni v posebnih knjigah in v raznih listih. Mnogo zaslug si je pridobil tudi kot odbornik društva »Ljudske kuhinje.« Še mnoga leta! Marija Zeller v Ljubljani. Ker sc je v Celju občinstvo demonstrativno obnašalo ter pri eskortiranju Marije Zeller svojo nevoljo očitno izražalo, jc odredilo oskrbništvo tukajšnje jetnišnice vsled telegrafičnega navodila celjskega okrožnega sodišča, da izstopi Zeller na postaji Zalog, in se z odgonskim vozom pripelje v Ljubljano, da se na ta način izogne radovednosti občinstva. Marija Zeller je majhne postave, precej dobro rejena, le na njeni bledi barvi je bilo opažati bivanje večmesečne ječe. Govorila ni skoro nič. Zjutraj je njo in njene 4 tovaršice odgonski voz zopet čakal na dvorišču jetnišnice, ter se ob določenem času skozi nasprotne duri, da bi občinstvo ne zapazilo, odpeljal na južni kolodvor. Tam je vseh 5 jetnic takoj v spremstvu dveh orožnikov vstopilo v železniški voz in kmalu je oddrdral vlak ter jih odpeljal v begunjsko kaznilnico, kjer bo Marija Zeller po odbitku že prestanih 3 mesecev še bivala 15 mesecev. lj Imenovan je zdravnik na kirurgični kliniki na Dunaju g. dr. Eranc D e r g a n c za drugega asistenta na kirurgičnem oddelku tukajšnje dež. bolnice. Ij Umrl je Mat. Božič, posestnik, Radec-kega cesta 11. — Umrl je Valentin Jančigaj. Ij Dobrodelni koncert gosp. Kamposcha v veliki dvorani hotela »Union« je z ozirom na njega dobrodelni namen vreden številnega poseta. Sosebno opozarjamo gg. gostilničarje na mnogobrojen obisk, ker je četrtina čistega dohodka namenjena i njihovi bolniški blagajni. Ij Preprečena pot. 501ctni posestnik Mihael Mirkovič iz Selna pri Litiji je prišel danes v Ljubljano z namenom, da bi se odpeljal v Ameriko, kjer je že enkrat bil. Ker pa doma ni bilo vse v »redu« je orožništvo brzojavno obvestilo ljubljansko policijo, naj Mirkoviča prime in pošlje okrajnemu sodišču v Litiji. Ko se je pripeljal, jc bil na južnem kolodvoru aretovan. Mirkovič je imel pri sebi 800 K denarja. I j Pogreša se od 23. t. m. 28letna rudarjeva vdova Frančiška Savškova, roj. Jer-manova v Trbovljah in pristojna v Št. Jurij pod Kumoin. lj S posebnim vlakom se je peljalo sinoči skozi Ljubljano 400 palestinskih romarjev. V Schreyevi restavraciji so večerjali, potem se pa odpeljali proti Dunaju. lj V kavarni »Austrla« bo danes koncert seksteta na lok. Začetek ob pol 10. uri zvečer. Razne stvari. Dr. Engel obolel. Bivši [iredsednik mla-dočeškega kluba dr. E n g e 1 je v Karlovih varih nevarno obolel. Ameriška topničarka se Je potopila s 150 možmi. »Franki. Zeitung« poroča iz New Jorka, da se je glasom neke brzojavke iz Manile, neka ameriška topničarka potopila s posadko 150 mož vred. Uradno ta vest še ni potrjena. Samoumor dan po poroki. Iz Rima poročajo: Poročnik karabinierjev Retti iz Varesc se je dan po poroki vrgel pod brzovlak, ki ga povozil. Njegova mlada žena je zblaznela, ko je čula strašno poročilo o smrti svojega moža. sl Srečen godec! Godci so sicer vedno veseli, a rado jim primanjkuje cvenka. Izjema v godčevskem stanu je slavni češki godec Jan Kubclik. Najprej sl je prigodel veliko premoženje, potem sc je bogato oženil, zdaj je kupil v Arizoni v Ameriki precejšen kos sveta in — kmalu se je pokazalo, da je v zemlji veliko zlata. Zc ponujajo Kubeliku mnogo milijonov dolarjev za tisti svet. No, pa naj še kdo reče, da godcu vedno sreča laže! Pevcu že. godcu pa ne! Telefonska In brzojavno poročil*. SLOVENCI IN DEŽELNA AVTONOMIJA. Dunaj, 27. septembra. »Information« prinaša iz peresa poslanca »Slovanske zveze« izjavo, da Jugoslovani s posebnim ozirom na obmejne Slovane ne morejo podpirati teženj severnih Slovanov po deželni avtonomiji In torej ne morejo slediti poti. ki sta k> pokazala poslanca Saifert ln Starzvnski. PREDLOG ZA PLURALITETNO VOLILNO PRAVICO. Dunaj, 27. septembra. Poljski listi javljajo, da bo Tollingcrjev predlog pri S 5. volilne reforme obsegal pluralltetno volilno pravico na način, da noben volilcev ne bo Imel več kot dva glasu. Dva glasu bi Imel vsak, ki je oženjen in Ima najmanj enega otroka in je dovršil 35. leto svoje starosti; dalje vsak, ki jc dovršil srednjo šolo brez razliko družinskih razmer ln starosti. Poljski listi menijo, da bodo temu predlogu pritrdili nemški katoliški centrum, obe skupini veleposestev, Vsc-nemci in liberalni Slovcnci. ODSEK ZA VOLILNO REFORMO. Dunaj, 27. septembra. Odsek za volilno reformo jc pri § 36. sprejel glede Gall-ške predlog Starzynskega, da se zastopniku minoritete izvoli tudi namestnik za slučaj, da pravica minoritetnega zastopnika preneha.— Odsek je rešil predlogo do S 40. z nekaterimi nebistvenimi izpremembami. Popoldne odsek nadaljuje svoje delo. POITAL.IJANCEVANJE NA PRIMORSKEM. Trst, 27. septembra. Mestni svet je sklenil, da sezida laško šolo v slovenskem okraju na Gvardijeli. Dr. Slavlk jc v polemiki pozval laško večino, naj da 2000 slovenskim otrokom v mestu slovensko šolo. AVDIENCA PRI CESARJU. Budimpešta, 27. septembra. Ogrski korespondenčni biro poroča z Dunaja: Minister honvedov Jekellalussy je bil včeraj popoldne v Schonbrunnii sprejet od cesarja v posebni avdlenciji. RAZMERE NA RUSKEM. Peterburg, 27. septembra. V okraju Kutais in Tambor so izbruhnili nemiri. Kmečko prebivalstvo se brani plačevati davke. Peterburg, 27. septembra. Justični minister K* vsled številnih begov kaznjcncev odredil, da so kaznjenci uklenjcnl. Moskva, 27. septembra. Neki tovorni vlak so napadli roparji in oropali mnogo revolverjev. K a z a n, 27. septembra. Tu so zaprli gimnazijo In realko. Peterburg, 27. septembra. Revoluci-oitarJI so zadnji čas oropali do 400.000 rubljev. HEBEL PROTI SPLOŠNEMU ŠTRAJKU. M a n n h e i m , 27. septembra. Na shodu socialne demokracije se je izjavil Bebel proti splošnemu štrajku, ki b! na Nemškem bil brez vsakega uspeha. nn Mi^irfi noil7IlM ZDRUŽENIH pivo VAREN ŽALEC in LAftKI UbLlll9lill UIIU^Dll TRG v Ljubljani, telef. St 163. = »h,.*.«....j. = izborno pivo v sodcih in steklenicah. — Zaloga v Spodnji Šiški« telefona štev. 187. VN Meteorologično poročilo. ViAlna n. morjem 306 2 m, srednji tračni tlak 7*6-0 mn Čas apa-tavanj. bar.-aatn » mu* i.nip. rafturi PO Vit«. 3Š s 1« 4 J 26] 9. »več. 27 1 7. zjutr. I 2. pop. "45 6 714 1 47 3 64 | sr. svzh. 1-5 60 sr. svzh. sl jug jasno| del. obl det 0 0 Srednja včertusma temp. 7 O*, i?, eleg. >zgot., I posebne sukneoe hlače, ka* pirane ali progaste, I modem telovnik, najn.kroja, I klobuk, I čepico 2116 7 AnM sKlndSi! oblek 0. BERHATOUIČ Ljubljana, Mestni trg 5. SeKstet na loK igra danes od ' 210. ure zvečer v kavarni ,,Austria". 216« 1 — 1 Meščanska pi>ovaina v Ljubljani Sv. Petra cesta 47 (prej Hafner). Danes, v četrtek dne 27. sept., zvečer ob ' 8. uri velik koncert ljublj. d/ušfvene godbe Vstopnina za nečlane 40 vin. K blagohotnemu obisku vabi Rasberger 2169 l -i restavrater. 2iv6 2-1 145/6/14 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici je po prošnji dedičev po Martinu Preželj iz Polja št. 3 naprodaj po javni dražbi sledi ča nepremičnina, za katero se je ustanovila pristavljena izklicna cena in sicer kmetija v Poljih pod hišno št. 3, vlož. št. 102, katastr. obč. Savica s poslopji v izklicni vrednosti........... 926 K s travniki, njivami, gozdovi, pašniki in srenjskimi pravicami v izklicni vrednosti.............. 4665 , in pritiklinami (1 voz, sani, poljsko orodje)...... 39 „ Dražba se bo vršila dne 4. oktobra 1906 pričenši ob 9 uri dopoldne na lici mesta v Poljih št. 3 na drobno v parcelah ali v skupinah. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izknpilo je položiti s 100/o izklicne cene takoj ostanek s 5o/o obrestmi v 2 mesecih v sodne roke. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodniji. C. kr. okrajno sodišče v Radovljici, odd. I. dne 19. septembra 1906. Proti draginji! Neznosna postala sedaj je draginja, Oočuti jo vsaka pač gospodinja, Posebno če skopega ima moža, Ki denarja v roko le malo jej d4. Ni čuda petem, da napravi ji skrb, H >ce li iti al' ne več na trg. Če se pa končno poua tudi tje, Na mah se ji sprazni mošnjiček, gorjč 1 Je'na potem se odpravi na dom S koš«ro skor prazno, gotov bo polom: Za potio$en denar še kosila ne b6, kamo li večerja oj to je hud6! Ko pride d-mov, ji mož pridgo nar di: ,,Te steni ne mi raje kupuj in masti, Za m^lo denarji d >biš to l»hKo, MoSnjiček tak naglo pa prazen ne b6 Pa dobro zap< mni si tudi še t6, Da nobene reči ne jem z večjo slastj6 Kot ljubljanske makarone, če so Zabeljene dobro s fino ma.-.tj6 !" Tovarna testenin Ed. Zelenka, Ljubljana. 2161 3—2 a m m W m a T^T Tr.r ^ ™ w m Zahvala. tfer sem o priliki svoje jlatc maše prejel od vseh strani tol-ko telegramov in čestitk, da mi ni mogoče vsakemu posebej Se zahvaliti, se tem potom najprisrčneje Zahvaljujem vsem svojim predragim znancem in prijateljem, ki 5° Se me pri tej priliki blagohotno spominjali. 2 75 i Vranjo Dovgan. ................................................ •*........................«..««................. miiiMi!!;:t!MtiiHttMt!t:tt!!!tm:tMHHf priporoča raznovrstne CT v i z i t n i c e po nizki ceni. Izjava. Podpisana s tem izjavljam, da moja sedaj omožena mati Marija Kožar v Novem Vodmatu št. 69 ni imela prav nobenega povoda za »Svarilo" v štev. 219 .Slovenca", ker še nikdar ni in ne bo plačevala zame kakih dolgov. 2172 i i Ivanka Stebe. na Selu z 1, 2 ali 3 sobami, Dobro ohranjeni, glasovani PT* glasovir (Oopp) se proda za 280 K na gradu Klevevž p. Smarjeta na Dolenjskem. 2174 3-1 Lepa stanovanja v novih hišah tik glavne ceste z kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni. 20K5 11 Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg 7, priti. Pozor! Poskusite kupiti v Selenburgovih ulicah št. 6, kjer dobite najfinejšo vina v originalnih steklenicah in sicer: Fino, belo namizno vino znamka „Brioni" . . Il48kr. Fini muškatelec . . . Il48kr Istrijansko belo i. črno I 1 28 kr. Velika zaloga raznovrstnih vin in vsakovrstne kisle vode. 2173 1 C. i.1 kr. intendanclja 3. voja k št. 6898 1.-1906. 2,52 1—1 SO zaradi zakupne oddaje kruha in ovsa za v postajah I Ljubno, St. Mareln, Bruck o.M Judenburg o o c -a v > t- v Si. > c. kr. okrajnem glavarstvu v Brucku na Muri 5 C "o a. o ■a JZ Slov Bistrica, Celje, Strass, Ptuj gs o OD M o M .^O* O •a o A ftl vojašk« m preskrbovališču v Mariboru 10 Št. Vid na Glini, Volšperk, Kotje, Šmohor N O 3 « N c 2 tO J3 a • u xn u n aj 0) > > O- ca C vojaškem preskrbovališču v Celovcu dne 3 «3 tn O) T3 J3 O Trbiž, Malborget s konkurenco eno vo 3d dne 31. d o u C 0» A občinsk. uradu v Trbižu 8 O .—< Gradidče, Ronchi, Kanal, Tolmin C ca o u! a o c -a •o a e o a vojaškem preskrbovališču v Gorici 1 XI o o Za to obravnavo veljavne pogoje obsegajo razglasi in zvezki pogojev, ki se dobivajo zastonj in ki so na ogled pri imenovanih vojaških preskrbovališdh, pri okr. glavarstvu v Brucku ob Muri ln pri obč. uradu v Trbižu. V Gradcu, avgusta 1906. n . . _ _ . _ C. in kr. intendanca 3. voja. H91 233 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnioa v CELOVCU, Kopaj« in prodaj« tm vrsta rent, ustavnih pisem, prijoritet, ko-aunalnlh obligacij, srečk, delnic, valut, novcev ln devis. Pmm»»e Izdaja k vsaketnn «reban|n. Akcijski kapital l im.m- Rezervni zaklad K 2D0.900*-. »t» m ikakomptujt iiirvhana vrednostne papir)* tn vnovčuj* l>»Je produ)nr n* vedn.iain* papirje. Zavaruj« treftk« prati kursal iapal» kupone Izgubi. Vlnkulule 'n de"irtkului«> >r»i«f»Ke> ženltninsKe Kavollu. J5JT - rf ...nlll. Podružnioa v SPLJETU Denarna vloge aprajama v tekočem računu ali na vloine knjižica proti ugodnim obrestim Vloženi denar obrestuj« od dne vloge do dne vidiga. Promet t čeki In nakaznicami. Podružnice: Pran < menjalnicami: Oraben 25, M»l. stran, Moal ulica 17, Žiikov, Husova ollca 37. Brao. Veliki trg 10 Badfa, Olavnl trg 4. Črtka Lipa, Ceika kamilica, ■orar.kl Zomborg, Schlllerjeva ccsla 3. ModHn*, Fran Joatpa trg 9. Horl JlAia, Črni cttla 8. Pire" In HtIUt*. Menjalnice na Dunaju: I. Wolliell« 10, II. Taboralraaae 4. III Ungargaase 69 (vogal Rennvega), IV Wlc-dntr Haoplstrass« 12, V SchAnbrunncratrasae 88 a, VII Marlahllcratraeac 76, VIII Lcrchcnlcldcrtlraut 132, IX. Alarretratac 32, X. Pavoritenatraeac S«, XVUI. Wlhrlnrer«traaae 82, XXI. Hanptstrace« 22. munjaliiicna dainiska družba ()7 15lJ 101 „MERCUR" Dunaj, L, Wollzeiie 10. Ako kapital K <6.000 OOO Bnsar zaklad K 7 000 000 MajHuiantnejai IC nakup in prodaja n vseh vrst rent, državnih papirjev, akci), prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. 99- Zamenjata in cskoiiiptiranje izžrebanih zastavnic in obliKacij. srečk in kuponov.