Poštnino oiofono « lotovtnl Leto XX., št, 254 a Jprovnišrvo tiubliano, Knatlievo i — feleton štev. 3122. 3123, 3124, 3125 JI 26 (mseratn' oddelek) Ljubljana, Selen-burgova ul - Tel 3492 in 2492 Podružnico Maribor Grajski trg št. 7 feleton si 2455. 'odružnico Cehe Kocenova ulico 2 Telefon st. 190. iočuni on do št ček zavodih: Ijub-jnc št 11 842 Praga čislo 78.180. 'ien št 105 241 Ljubljana, torek 31. oktobra 1939 t Cena t Din zhaja vsak dan rožen ponedeljka Naročnina znašo mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvoi Ljubljano, Knafljeva ulico 5, telefon 3122, 3123, 3124. 3125 3126; Moribor, Grajski trg štev J telefon štev. 2455} -elje, Strossmayerjeva ulico štev. 1, telefon štev 65. Rokopisi se ne vračajo. Nezdrava taktika Vprašanje bodoče organizacije banovine Slovenije je problem bodoče eksistence Slovencev, njihovega kulturnega, gospodarskega in socialnega razvoja. Zato zasluži, da vsi o njem resno razpravljajo. Nobeno trezno in stvarno iznešeno mišljenje ne bi smelo biti neupoštevano. Menda ni nikogar v Sloveniji, ki bi ne bi! pristaš najširše samouprave bodoče nove banovine. Mi smo to po svojem programskem gledanju in na osnovi praktičnih izkušenj. Karkoli smo v našem listu napisali o tem problemu, nič ni bilo naperjeno proti temu, da se samouprava bodoče bano= vine razširi do skrajnih mej. kolikor le dopuščajo bistveni interesi države in bistveni lastni slovenski interesi Vsi bi se morali zavedati, da se slovensko vprašanje ne more urediti s stališča, kakor bi to najbolje prijalo temu ali onemu strankarsko poiitičnemu interesu in da tu ne gre samo za vpra sanje, kdo bo v Sloveniji v bodoče vla da! in upravljal, temveč za mnogo važnejšo zadevo, kako bomo živeli in iz haiali Mi nikdar nismo tajili, da smo proti izolaciji Slovenije V7 političnem in narodnem smislu nočemo, da se zrah ljajo njene zveze z ostalo državno celoto, a v gospodarskem smislu se ona ne sme iztrgati iz sklenjenega jugoslo-venskega gospodarskega področja. V kulturnem oziru mora pri vsem samo-bitnem razvoju težiti, da se duhovne vezi z Hrvati in Srbi utrjujejo. Slovenci se radi hvalimo, da smo realni ljudje. Zato ni čudno, da nas pred vsem zanima finančno - gospodarski problem bodoče banovine. Vprašanje naše bodočnosti je tako komplicirano, težavno in delikatno. da daleč presega i obzorje i kompetenco teh gospodov, kakor so drugače lahko časti in spoštovanja vredni. Tu bi morale imeti prvo besedo naše gospodarske in so= cialne institucije. Strokovnjaki, ki poznajo strukturo našega narodnega življenja in ki so jim do podrobnosti znane vezi. s katerimi je povezana naša produktivna delavnost z ostalim območjem Jugoslavije. Kar se do sedaj sliši iz teh krogov, vse ima svarilen prizvok, predvsem pa opozarja na staro pravilo, da prevelika naglica nikoli ni dobra. Toda gorje ti, če kaj takega navedeš, ali citiraš. Iz čisto strankarsko taktičnih razlogov navali gospoda od »Slovenca« na tebe in te hoče prisiliti v b:tko na terenu, kjer sploh ni spora. Prošle sobote je v beograjski »Pravdi« izšla reportaža o pogledih slovenskih gospodarstvenikov na problem avtonomne banovine Slovenije. Mi bi imeli k temu poročilu pristaviti, da je povsem netočno, ako se tam trdi, da je opozicija načelno protivna prenosu kompetenc na banovino Slovenijo. Zdi se nam pa, da je ta netočna trditev bolj pogreška peresa, odnosno tiskarskega škrata in se zato zadovoljujemo s svojo konstatacijo. Iz poročila se tudi jasno vidi, da gre za obravnavanje vprašanja, ali se ima Slovenija finančno in gospodarsko popolnoma osamo* svojitj in pretrgati svoje zveze z ostalo državo, ali ne. Poročevalec se je v glavnem omejil nato, da je objektivno prikazal dve mišljenji iz krogov slovenske JRZ same: mišljenje gospodarstvenika, ki je pristaš JRZ. in mišljenje »Domoljuba«. »Slovenec« je zaradi tega ves divji in zopet prihaja s sumničenjem. da so to »Kramerjeve spletke«. Poročevalec »Pravde« v Ljubljani je resen in lojalen človek in je seveda prosto izmišljeno, da bi bil svoj razgovor o pogledih naših gospodarstvenikov objavil pod lažno zastavo. Seveda je tudi čista kleveta, ako »Slov enec« trdi, da »Jutrovski« gospodje po svojih in srbskih listih razširjajo na jugu mnenje, da se Slovenci branijo samouprave in da si v to svr ho izmišljajo neke pristaše JRZ, ki ba* je niso navdušeni za ono. kar pripravljajo Slovencem bivši poslanci JRZ Pri tem »Slovenec« seveda dobro po zna n. pr. referat enega svojih odlič nih bivših poslancev o gospodarskem položaju Slovencev, gledanem s stali šča slovenske industrije, referat, ki je v zelo ozkih zvezah s finančnim in go spodarskim problemom bodoče bano vine Slovenije »Slovenec« tudi dobro ve, da je v naši gospodarski zbornici bila postavljena zahteva, da se pred katerokoli odločitvijo o bodoči hanovi ni Sloveniji zasliši in upošteva misije nje organiziranega slovenskega gospo darstva. V Kopitarjevi ul;ci jim ni ne' znano, na kako preprost način je man borsko glasi'o JRZ izrazilo svoje pomisleke proti čisto političnemu obrav navanju tega problema, češ: kaj pa prav za prav hočete saj imamo to, kar so sedaj dobili Hrvati. Slovenci že 20 let K temu bi pripomnili, da tako eno staven naš problem vendar le ni, kakor si ga predstavlja mariborski »Slovenski gospodar«, toda gotovo je, da list ne piše po naročilu jugoslovanskih na ciona!istov če bo na kak drugi list v državi zabeležil to famozno razglab ljanje o problemu naše banovine, po- oIgariia in balkanski nevtralni blok ltamh!a posveča vedno boli narašcaioiemu ruskemu vollvu na Bolgarskem pozornost, ker vidi v niem ogroian e ustanovitve nevtralnega bloka na balkanskem polotoku Rim, 30. okt. z. V skrbi za ugoden razvoj položaja na vsem področju, ki spada v italijansko interesno sfero, se je pozornost italijanske diplomacije, ki je bila zadnje dni usmerjena na Madžarsko in Rumunijo, med katerima so se odnošaji dejansko tudi znatno izboljšali, obrnila sedaj na Bolgarijo. Vesti iz Sofije kažejo, da postaja tam vpliv ruske diplomacije od dne do dne jačji in da je njen pravi name i onemogočiti sleherni sporazum med Bolgarijo in Rumunijo. V tem smislu si je treba tolmačiti tudi akcije bolgarskih ko-mitov na rumunskem ozemlju ter še celo vrsto takih novic. Italijanski diplomatski krogi so spoznali, da se je v Sofiji spričo sovjetskega pritiska sedaj pojavila najhujša ovira za izvedbo znane italijanske zamisli, da bi se ob sodelovanju Italije na Balkanu ustanovil nevtralni blok, ki bi mogel vzdržati s skupnimi močni sleherni pritisk od severovzhoda In severa. Fsložaj na Balkanu v madžarski luči Budimpešta, 30. okt. z. Stališču, ki ga zavzema Bolgarija na Balkanu in ki prihaja polagoma v raznih okoliščinah zmerom bolj do izraza, se glede na razvoj balkanske politike, pripisuje vedno večji pomen. Optimizem, ki je nastal v zvezi z akcijo, da bi se ustvaril močen balkanski nevtralni blok, je malone že splahnel tn akcija, ki jo razvija ruska diplomacija v Bolgariji, povzroča nele balkanskim državam, nego tudi Italiji, ki je na razvoju balkanskega položaja še najbolj Interesl-rana, vedno večje skrbi. Ruska propaganda za svoje namene ne izrablja le sporna vprašanja med Bolgarijo in Rumunijo, nego skuša Bolgarom tudi dopovedati, da pomeni tudi turško-francosko-angleški pakt neposredno ogražanje bolgarskih interesov. Madžarski tisk ugotavlja, da povzroča vedno jačji ruski pritisk na Balkanu njem pričetek realne nevarnosti ruske politične ekspanzije na Balkanu. Kaj zahtevajo Rusi od Bolgarske Bukarešta, 30. okt o. Zatrjujejo, da je ruska vlada sporočila bolgarski vladi, da bo podprla njene zahteve napram Rumuniji samo v primeru, če bo v novo bolgarsko vlado sprejetih več ministrov, ki so naklonjeni Rusiji. Nadalje se je zvedelo, da ni ruska vlada postavila glede Besara-bije nobenih teritorialnih zahtev Rumuniji niti direktno niti indirektno. Pred novo Hitlerjevo mirovno ofenzivo Pariz, 30. okt. br. O razvoju diplomatskega položaja v Evropi so objavili pariški listi danes vrsto člankov v katerih naglašajo. da so zavezniki v zadnjih dneh prizadejali nemški vladi celo vrsto diplomatskih porazov. V tem smislu si je treba razlagati francosko-angleško-turški pakt. obnovljeno in poudarjeno nordijsko solidarnost. odločno voljo za skupen odpor proti rusko-nemškemu pritisku, kakor tudi ukinitev prepovedi izvoza orožja iz Amerike in končno še papeževo encikliko Spričo take bilance nastaja vprašanje, kaj more Nemčija sedaj sploh še storiti, da bi dosegla kakšen viden uspeh in s tem ponovno obnovila svoj prestiž. V resnici so se zadnje dni izvršile velike priprave za nemško ofenzivo, ki bi se mogla pričeti na raznih točkah. Govorilo se je tudi o velikopoteznih akcijah nemških podmornic in letal proti Angliji, toda vse kaže na to. da so vse te akcije v praksi neizvedljive in da bi povzročile Nemčiji več izgub kakor pa nasprotnikom Glede na to pripravlja Hitler po informacijah omenjenih listov tudi novo mirovno kampanjo. Tokrat se bo poslnžil Rudije. Po veliko vznemirjenje v Italiji, ker vidijo v vesteh iz Londona bo te dni objavljena Tretjič v Moskvo Finska delegacija je dobila za pogajanja z Rusijo nova navodila in bo drevi zopet odpotovala v Moskvo obca rusko-nemška Izjava, da je še zmerom cas za sklenitev miru, preden bi se mogli dogodki v Evropi tako razviti, da bi bila katastrofa neizbežna. V resnici je treba računati s tem. da bosta Rusija in Nemčija storili še vse mogoče, da bi obe zapadni demokraciji pripravili do priznanja poslednje razdelitve Poljske Toda tudi ta akcija bo ostala neuspešna, čeprav bi prišla morda pobuda zanjo neposredno iz Moskve. Amerika o pomenu papeževe enciklike Washington, 30. okt. z. Papeževa encikli-ka je v Zedinjenih državah vzbudila izredno veliko pozornost Splošno sodijo, da bi se lahko sama po sebi tolmačila kot obča iniciativa za obnovo miru v Evropi. S tega vidika je dal ameriški senator King poročevalcu agencije United Press zelo zanimive izjave, v katerih je med drugim naglasi]: Sedaj je prišel čas dg se v zvezi s papeževo encikliko začne nova odločilna akcija za obnovo miru. Na osnovi te enciklike bi lahko Italija predlagala mirovno konferenco. Enciklika je napravila najgloblji vtis ne le na italijanski narod nego sploh na vse krščanske narode. Poleg tega je prišel tudi čas, da Italija kot krščanska Iržava razčisti svoje odnošaje z Nemčijo Tlede na njen sporazum z Rušijo. Italiji je ^edai dana priložnost da opravi veliko delo za zaključitev evropskega spora, ki si io ves svet tako zelo želi. Nemčija in Italija Rim 30 okt br Nemški poslanik dr Mackensen je danes odpotoval v Berlin. Zadnje dni je :mel celo vrsto sestankov z italijanskim zunanjim ministrom Cianom in drugimi odgovornimi faktorji pa tudi z vrhovnimi zastopniki fašistične stranke Kakor zatrjujejo tukajšnji politični krogi, Je bil Mackensen pozvan v Berlin, da roča Hitlerju in Ribbentropu o stališč#» ki ga Italija zavzema do sedanje vojne r Evropi. Dr. Mackensen je bil pozvan v Berlin že pred kakimi 10 dnevi, a je naknadno dobil navodila, da zbere vse potrebne informacije za razgovore, ki jih bo imel sedaj v Berlinu. Zato je svoj odhod v Berlin doslej tudi odgodiL Angleško priznanje Mussoliniju London. 30. oktobra. AA. (Reuter). današnji »Daily Telegraph« objavlja članek Viktorja Lordona Lenoxa o politiki Italije. Pisec na jp oh valn e je govori o državniški vlogi Mussolinija, ki je najprej storil vse, kar je mogel, da bd preprečil vojno, sedaj pa deluje proti razš rjenju vojne, predvsem da bi se ne prenesla na območje Sredozemskega morja. S tem svojim državniškim delom je italijanski ministrski predsedn k znatno okrepil svoj položaj ter povečal svoj ugled tako kot voditelj fašistične Italije, kakor tudi kot eden najpomembnejših činiteliev v današnjem mednarodnem položaju. Njegovo stališče v sedanji vojni je ponovni dokaz neodvisnega presojan ia kar je duce že tolikokrat v teku preteklih 18 let z dejanjem pokazal. Članek izraža dalje upanje, da bo takšno zadržanje Mussolinija znatno pripomoglo k ureditvi odnošajev na Sredozemskem morju. Velika Br tanija in Franciia sta šli v vojno, da bi preprečili uničenje Poljske, ter ne želita, da bi se vojna razšir la tu di na druge predele evropske čelne. Po svetovni vojni so r.ovo ureditev Evrope narekovale samo glavne zmagovite države. Tedanii nevtralci. ki niso bih dovolj oboroženi, niso vzd' gnili svojega glasu. Ko bo končana sedanja vojna, pa bodo nevtralci po mnenju pisca imeli zelo važno vlogo glede ureditve novih odnošaiev. Helsinki, 30. okt. br. Danes ob 11. dopoldne je bilo uradno objavljeno, da je bilo I besedilo navodil, na podlagi katerih bo finska delegacija nadaljevala svoja pogajanja v Moskvi, soglasno sprejeto na sestanku zastopnikov vlade, predsednika parlamenta in voditeljev vseh finskih strank. Glede na to bo finska delegacija jutri zvečer spet odpotovala v Moskvo, tako da se bodo pogajanja v četrtek lahko nadaljevala. Finsko časopisje poroča, da je ob priliki zadnjega obiska v Moskvi izročil visok uradnik ameriškega poslaništva dr. Paasi-kiviju pismo predsednika Roosevelta, katerem ta izraža svoje simpatije za Finsko in prosi za obvestila o poteku rusko-finskih pogajanj. LItovci v Vilnu Kovno, 30. oktobra, a. (Havas) Litovska milica je včeraj zjutraj zasedla Vilno. V mestu je bilo ves dan zelo živahno. Na mnogih hišah so bile razobešene litovske zastave. Podjetja in poslopja, ki so jih zasedli Rusi, so razobesila rdeče zastave. Rusi so odpeljali iz mesta samo gotovo količino zalog alkoholnih pijač. Ker so po vojašnicah še vedno Rusi, so litovske čete prebile noč zunaj. General Vitkauskas se je vso noč razgovarjal s sovjetskimi vojaškimi zastopniki. Litovsko-ruska pogajanja v Kovnu so končana. Preteklo soboto je bil podpisan sporazum o izvajanju vojaških določb. Sovjetsko zastopstvo se je že vrnilo v Moskvo. Včeraj popoldne je zapustilo Vilno tudi 60 ruskih tankov. _____ _ :-io M .'ihirT tem je ravno tako gotovo, da bo »Slovenec« tako zabeležbo proglasil za p6? trdilo, da se jugoslovenski nacionalisti, i branijo samouprave... Cas bi že bil, da se slepamišenjuna* pravi konec. ' Njihovi meroda) ni gospodje so že ponovno izjavili, da nočejo slepo posnemati hrvatske uredbe in da ni vse, kar je dobro za Zagreb. dobro tudi za Ljubljano. Mi mislimo, da to vprašanje ni še povsem razčiščeno, vsekakor pa take izjave pomenijo znatno rezerviranost, ki jI drugi bolj odkrito dajejc izraza v kon* kretnih pripombah. Oni prvi so seveda rešitelji Slovenije, oni drugi pa izdajalci Stvar je tako resna in daleko-sežna, da se nihče več ne bo mogel izogibati resne diskusije. Mi smo v nedeljo iz gospodarskih krogov objavili nekaj pripomb, s katerimi vsemi se morda ne strinjamo popolnoma, ki so pa takega značaja, da se vsakdo, ki čuti nekaj odgovornosti, mora nad njimi zamisliti, »Slovenec« naj polemizira in naniza protiargumente proti njim, pa bo prispeval k razčiščenju in bo s tem potisnil naš problem zopet za ko rak naprej. Vkorakanje ruskih čet na Letonsko London, 30. okt. s. Ruske čete so dospele na letonsko mejo in bodo v kratkem vkorakale v svoja določena oporišča na Letonskem. Vpoklici na Švedskem Stockholm, 30. oktobra. AA. Gotovi oddelki letnikov 1930 do 1933 so bili vpoklicani za 42 dni pod zastavo, odgovarjajoči del dozdaj mobiliziranih vojakov pa bo spuščen domov. Izseljevanje Nemcev Iz baltiških držav Riga, 30. okt. br. Danes je bila tu podpisana nemško-letonska konvencija o re-patriaclji letonskih Nemcev. Konvencijo sta podpisala letonski pravosodni minister in nemški poslanik v Rigi. V poslednjih dveh dneh se je iz Estonske in Letonske pripeljalo v Gdansk nadaljnjih 2.000 Nemcev. Foditiomlška vojna V preteklem tednu so Angleži izgubili za 21.ooo, zaplenili pa za 19.500 ton nemških ladij Demonstracije v Pragi London, 30. okt. br. Kaikar poročajo tukajšnji listi, so se demonstracije v Pragi včeraj nadaljevale. Ker je policija prepovedala tako zvane Masarykove čepice 'n češke embleme v gumbnicah, co začeli ljudje nositi črne kravate. Tudi včeraj je bilo v notranjem praškem mestu na ulicah vse polno ljudi, ki so molče demonstrirali svoja čustva. Oblasti so silno o jamčile -policijske straže posebno v notranjih ^predeli hmesia. Tramvajski promet je bil prekinjen, ker so Cehi te dni še posebej demonstrativno bojkotirali tramvaj, na iterem morajo sprevodniki vsako postajo .vljati v nemščini. Lokali, predvsem re-avracČjp in kavarne, so morali fiti smoli zaprti že ob 22. uri. Listi o demonstra-ijah niso ničesar objavili, pač pa je pra-' Ski-^nški .radio osnimi!, da je bilo zaradi dero^stracij aretiranih 15 oseb. Imperialna konie-renea v Londonu nsmfl Rfs5318 ii Londonu; i imperialna 1 konferenca, na katero že pcrilpf3)o ridlegati iz iz posameznih angleških dtitaiidqn«fa; 'Kakor pravijo listi, bo konferenoa-Stfodhvirtakega pomena za nadaljnjo slo£i»stfrlitikai» angleškem imperiju in bo.i,*et«e»-iMiiiifca .pomenila že sama po sebi: d*»a«ti izjav iz- jav nemškega županjeg^Kinfetea Ribben-tropa. da se Kana^fc^j^^jka sploh ne bosta boril za Anglijo,-* Avstralija in Nova Zelandija, da jo, boM&.ipadprli le moralno- ' >: ftiom sf 3bov Načelnik kanadske ^ktegaeifa? Mg je, le prispela v London, je d*nee-,d2^ayibiniati-'- ______________JJ __ __ _______ ^ ^ narjem, da bo Kanada tudiodfcTifetf I ning News«,' imenovala" »wWandgradm« izrazila svojo voljo, da podpr»rrVeJ|k»bBsrirt (3818 ton). Ni znano ali je ladjo potopila tamjo v tej odločilni borbi. -Ji,,..- -r sCnsol podmornica. Njen kapitan Je izjavil: Na- ] ftlsvot.sbsn fil ( London, 30. okt. s. V preteklem tednu je angleška trgovinska mornarica zaradi akcije nemških podmornic izgubila za 21.000 ton ladij. V istem času je bilo zaplenjenih nemških ladij s skupno tonažo 19.500 ton. Izgube angleške trgovinske mornarice v oktobru znašajo skupno 65.000 ton, napram 156.000 tonam v septembru. V obeh prvih mesecih vojne je angleška trgovinska mornarica izgubila po tonaži samo toliko ladij, kakor v enem samem tednu posebno Intenzivne nemške podmorniške kampanje v letu 1917. Spopad angleških rušilcev z nemškimi letali London, 30. okt. s. Angleška admiraliteta sporoča, da se je v Severnem morju danes dopoldne f lotil ja angleških rušilcev zapletla v borbo z dvema nemškima letaloma. Na angleški strani ni bilo žrtev; tudi ni znano, ali je utrpel sovražnik izgube. Izgube nemških podmornic London, 30. okt. s. V zvezi s poročilom nemških radijskih postaj o izgubah nemških podmornic naglaša angleška admiraliteta, da je na eni strani nemško vrhovno poveljstvo sporočilo, da se tri nemške podmornice niso vrnile, medtem ko je istega dne nemška admiraliteta javila izgubo devet podmornic. Angleški mornariški strokovnjaki pripisujejo napačne podatke o uspehih proti angleški mornarici namenu nemške vlade, da bi vplivala na javno mnenje v nevtralnih državah, kakor tudi v Nemčiji. Nemški generalni štab pa morda tudi računa, da bo s poročili o poškodovanju angleških vojnih ladij, ki v resnici sploh niso bile poškodovane vplival tudi na javno mnenje v Angliji in prisilil angleško mornariško poveljstvo k akcijam, ki ne bi odgovarjale strateškim načrtom. Nove ladje potopljene London, 30. okt. s. Včeraj je bila potopljena na še nepojasnjen način neka norveška ladja. 30 članov posadke je rešenih. Pred Hullom se je potopila danes angleška ribiška ladja »St. Niban«. Posadka se je rešila na kopno. Sodijo, da ladja ni zadela na mino, ampak je bila torpedirana. V bližini škotske obale je bila včeraj potopljena tudi angleška ribiška ladja »Lynx« iz Grimsbyja. Posadka 10 mož se je rešila na škotsko obalo. V Atlantskem morju je neka nemška podmornica potopila angleški tovorni parnik »Malabar« (8000 ton). Ladja je bila potopljena brez svarila in posadka ni imela niti možnosti, da bi se rešila v rešilne čolne. Kljub temi in raznim oviram pa je 70 članov posadke rešila uro pozneje druga ladja, ki jih je prepeljala v Anglijo. Ladijski inženjer in štirje mornarji, ki so bili zaprti v strojnem oddelku »Malabara«, so se z ladjo potopili. London, 30. okt. AA. (Reuter). Norveška ladja, ki se je včeraj potopila v Severnem morju, se je. kakor piše list »Eve- stala je eksplozija in može, ki so bili v j strojnam oddelku, je obrizgala para, ki je udarila iz kotla. Več mož posadke je skočilo v morje, drugi so se pa rešili v rešilne čolne in nato rešili še člane posadke, ki so plavali po morju. Nato nas je vse rešila neka motorna ladja. Zadnja čast padlim Pariz, 30. okt. s. Včeraj so v Dunkerqueu slovesno in z vojaškimi častmi pokopali častnika in pet mornarjev z nemške podmornice, katerih trupla so našli v soboto v bližini francoske obale. Pri pogrebu sta bila navzoča vojaški ln mornariški poveljnik v Dunkerqueu. Krste so bile pokrite z nemškimi zastavami in na vsaki je bil venec z napisom: Francoska mornarica mornarju, ki je umrl za svojo domovino. Slične vence je položila na krste tudi angleška mornarica. Nemci o angleških »pasteh za podmornice44 Berlin, 30. oktobra, a. (DNB) Razpravljajoč o poročilu londonskega lista »Observer« glede strelskih vaj neke velike angleške potniške ladje, poudarja »Volkischer Beobachter«, da se iz tega poročila jasno vidi, da Angleži svoje potniške ladje sistematično vadijo za napade na podmornice. Toda z oboroževanjem potniških ladij spravljajo Angleži v nevarnost tudi posebne vrste potnikov, ki se teh ladij poslužujejo. Jasno je, da morajo tudi podmornice spraviti v sklad svoje zadržanje v trgovinski vojni z napadalnimi nameni takih potniških ladij. Nemške podmornice so se že večkrat spoprijele s takimi »pastmi za podmornice«, kakršne predstavljajo omenjene ladje. Te angleške metode v trgovinski vojni razumljivo ne morejo ostati brez nemške reakcije ter bodo storjeni protiukrepi kakor tudi varnostni ukrepi. Ce Angleži nočejo spoštovati mednarodni načel, postane poostritev trgovinske vojne, za katero bodo oni nosili odgovornost, neobhodno potrebna. Kje je Are Royal" Kodanj, 30. okt. br. Tukajšnji list »So-cialdemokraten« priobčuje v današnji številki razgovor svojega dopisnika s kapitanom nekega danskega parnika, ki je izjavil da je videl v Severnem morju angleško letalsko matično ladjo »Are Royal«, o kateri trdijo Nemci, da so jo potopila njihova letala. Danski parnik je vozil iz Anglije premog na Jutland, ko je srečal angleško matično ladjo, ki jo je spremljalo nekaj angleških bojnih edinic. Ko je danski parnik dvignil signalne zastavice v pozdrav, so mu angleške bojne ladje odgovorile z enakim pozdravom. „City of Flint44 v norveški luki Trornso London, 30. okt. s. »Associated Press« javlja iz Kodanja, da je ladja »City of Flint« danes popoldne ob 16. dospela v norveško luko Tromso. Ma zapadu še vedno mir Deževno in snežno vreme ovira sploh vsako večjo aktivnost — Francozi in Angleži za vse primere pripravljeni London, 30 okt br. V tukajšnjih vo-jasKiO Krogih so se danes ra^š.nie vesti, da je H.uer prevzel vrtoovno poveljstvo na a oeuuao vojsko na fronti. Sedež gene-raai^ga štaba je v Gudosbcrgu, Kjei sta se tliiier in Chamberlain lani tik pred mo-nai>ov-kim sp^razum^m prv.č se-iaia. Kakor zatrjujejo vojaški strokovnjaki na osnovi svojin posebnih informacij, je generala Braucbitscha. ki je bil kot vrhovni poveljnik nemške vojske dosedaj neposredni Hitlerjev vojaški svetovalec nadomestil sedaj šel generalnega štaba general Keitel. Na fronti so vremenske in terenske pri-like še vedno tako neugodne da bi vsak večji nemški sunek nujno obtičal v blatu V ostalem zavezniški vojaški krogi z ve hko samozavestjo gledajo v bližnjo bodočnost Tako ugotavlja vojaški poročevalec »Daily Telegrapha« da se ie zavezniško vojaštvo sedaj že popolnoma privadilo kompliciranim mehanskim metodam v rabi modernega orožja Neki francoski oficir ie angleškemu novinarju iz javi] z veliko samozavestjo o Nemcih Nai le pridejo, vsi Jih željno pričakujemo! Britanska armada na fronti šteie sedaj preko 200 000 ter razpolaga z nič manj kakor 30 000 vseh vrst motoriziranih vozil tovornih avtomobilov, tankov. okloDnih avtomobilov, traktorjev za topove itd Ves angleški vojaški aparat je izpopolnjen do skrajnosti. Londonski listi točno ponatiskujejo glasove iz Berlina da bo Velika Britanija v kratkem žrtev silnega napada na kopnem in na morju ter navajajo naslednje možnosti velikih nemških akcij proti Angliji: 1) Velikanska letalska ofenziva proti britanskim pristaniščem in industrijskim središčem Britanski krogi so prepričani da bi vsak tak napad stal sovražnika velikanske izgube letal, ne glede na posledice. ki bi nastale zarad: protinapada britanskih vojaških letal na nemške vojaške cilje 2) Obnova vojne proti vojnim in trgovinskim ladjam v večjem obsegu. V zvezi s tem poudarjajo da se je podmorniška vojna proti britanskim ladjam izjalovila Znan je orimer sovražnega letalskega napada na spremljevalne ladje, ki ie pomenil velik neuspeh za napadalca Sicer se pa še pričakuje poročilo o boju med britanskimi letali in nemškimi »žepnimi« križarkami, ki križarijo po Atlantiku 3) Kombinirana ofenziva na zapadni fronti z velikimi silami. V zvezi s tem nihče ne izgublja izpred oči možnosti napada čez Švico. Belgijo ali Holandsko. da bi se obšla Maginotova črta Namesto odgovora na to možnost poudarjajo tu, da je dolgo zatišje na zapadni fronti omogočilo zaveznikom, da so prepeljali velikanske rezerve in napravili načrte za vse mo-rebitnosti. Pariz, 30. okt. br Z zapadne fronte poročajo, da še vedno močno dežuje in pada ponekod tudi sneg. Nebo je pokrito z nizkimi sivimi oblaki, ki zelo otežujejo opazovanje Zaradi tega sklepajo, da bo na fronti relativno mirno, dokler bo traialo slabo vreme Nastali položaj izkoriščajo Nemci, da še nadalje neprestano zbirajo nove čete za fronto Kljub slabemu vremenu nemška artilerija poslednjih 24 ur neprestano obstreljuje francoske postojanke iz ogromnega števila baterij Francozi seveda odgovarjajo Ponekod so tudi spopadi med izvidniškimi patruljami. Francosko vojno poročilo Pariz, 30. okt. br Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 113. vojno poročilo: Na fronti je noč potekla v spi-snem mirno. Nekaj sovražnih napadov je bilo odbitih. Nemško vojno poročilo Berlin, 30. okt. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi izdalo naslednje vojno poročilo: Na zapadni fronti je ostal položaj nespremenjen. Prvi ranjenci prišli v Londan London, 30. okt. v. Včeraj je prispel v London prvi vlak angleških ranjencev z zapadne fronte. Vlak se je ustavil v nekem londonskem predmestju kjer so na-lož Ii okoli 60 težko ranjenih v bolnifke avtomobile lahko ranjeni pa so se odpeljali v vojne bolnice z avtobusi. Večina ranjencev je bila ranjenih v spopadih med izvidniškim: patruljami, deloma od gra-nat. s katerimi obstreljuje nemška artilerija dovozne poti za francosko bojno črto. Sestreljeno nemško letalo London. 30 okt s Za angleškimi postojankami na zapadni front- je bilo danes sestreljeno nemško letali En član posadke je bil ranjen drugi pa ie b.l odprem Ijen v koncentracijsko taborišče. Prvi alarm v Londonu London, 30. okt s. Davi je bil v Londonu in v vzhodni Angliji letalski alarm V večini krajev je bil že nekaj minut pozneje dan signal, da je nevarnost minila Opazili so dve letali in slišali streljanje strojnic. London, 30. okt. s. V vsem vzhodnem delu Anglije od Kentske grofje do Firth od Fortha je oil danes dopoldne po uradnem poročilu zaradi pojava ne dentificiranih letal letalski alarm. V grofiji Kent letal ni b lo videti, siišati pa je bUo brnenje večjega števila letal, kakor tudi streljanje s topovi v večji daljavi na morju. V severovzhodnem delu Anglije so ljudje opazili nad več mest: dve letali, ki sta se medsebojno obstreljevali. Na enem 'zmed njih so opaž li nemške znake. Nad Firth of Forthom je trajal letalski alarm no] ure. Tudi v dveh lrnr onskih okrajih ie bil dan alarm že čez pet nrnut pa zopet znak da je nevarnost minila. ropi. K angleški ekspedicijski vojski na fronti se pom.ka tako rekoč nepretrgana kolona motornih vozil s potrebnim materialom Za en armadni kor je potrebna kolona v dolžini 70 km Za dovoz na fronto porabi angleška armada dnevno 650 ton bencina Vsak posamezni angleški vojak na fronti porab: na mesec eno tretjino tone živil in drugega materiala. Skupno je doslej angleška vojska poslala v Francijo okoli 150.000 ton materiala Angleška vojska je sedaj preskrbljena z rezervami na živilih :n municiji za 40 dni. Skladišča rezervnega materiala v Franciji pokrivajo površino 15 kvadratnih milj Čeprav je v prometu za uporabo vojske na fronti nad 10000 motornih vozil, so znašali defekti samo eno tretjino procenta. General Prhala poveljnik čsL legij Pariz. 30 okt br V Pariz je davi prispel znani češki general Prchala, ki se je še poslednji boril na čelu svojih čet v Podkarpatski Rusiji proti Madžarom in je pozneje pričel organizirati tudi češkoslovaško legijo na Poljskem. Kakor zatrjujejo v čeških krog.h, bo češkoslovaška emigrantska vlada imenovala generala Prchalo za vrhovnega poveljnika češkoslovaške legije v Franciji Razpust alzaških nemških strank Pariz, 30 okt. br. Francoski uradn* list je danes objavil dekret, s katerim so b.le razpuščene vse tri alzaške manjšinske politične stranke Angleški parlamentarci pri Dala&iicru Pariz, 30. okt. s. Ministrski predsednik Daladier je danes sprejel člane angleškega parlamenta, k. so prišli v Francijo na obisk angleške ekspedicijske vojske na fronti. Dokumenti o razmerah internirancev London, 30. okt. AA. (Reuter). Britanska vlada je sklenila objaviti nekatera zaupna poročila, s katerimi razpolaga o razmerah v nemških koncentracijskih taboriščih. kjer so zaprti nasprotniki sedanjega sistema v Nemčiji Bela knjiga s temi poročili bo izšla že drevi. Gre za verodostojne izpovedi oseb. ki so bile same internirane v teh taboriščih. Izdana bo nova uredba o razdolžltvl kmetov Napovedi kmetijskega ministra dr. čubriloviča Beograd, 30. oktobra AA. Kmetijski minister dr. čubrilovič je dar.es dopoldne sprejel poročevalce listov in iim dal tole izjavo: Sporočam vam ugodno novico, da sem izdelal referat o kmečkih dolgovih Naše prizadevanje gre za tem da likvidiramo te dolgove, kakor so to listi že objavili. Vprašanje pride danes pred gospodarsko-fi-nančni odbor, ki mu je naložil ministrski svet. naj revidira vse zakone in uredbe. Tako bo v skladu z novimi socialno-gospo-darskimi momenti prišlo do končne liredi-tve kmečkih dolgov. Razdelil sem kmečke dolgove v 2 skupini. V prvi skupini so tisti kmetje katerih dolgovi že načenjajo temelje njihove skromne produkcije, v drugi pa premožnejši kmetje. ki bi jim razdolžitev omogočila izrav- nati svojo produkcijo s plačilno močjo, ne da bi se zrahljali temelji njihovega gospodarstva. Tako sem statistično dognal, da je 715.847 malih kmetov in malih posestnikov, ki dolgujejo do 50.000 din, njihov dolg pa 2189 milijonov din. Dolžnikov, ki so do! žm preko 50.000 din je 10.338 njihovi dolgovi pa znašajo 607 milijonov dm. Prepričani smo, da se bo vprašanje kmečkih dolgov do 50.000 din uredilo tako. da bomo najprej zavarovali kmečko kreditno zadružništvo, v drugi vrsti pa male vlagatelje, potem bomo zares lahko govorili o družabni pravičnosti, kajti po en. strani bomo malega kmeta razdolžili, po drugi strani pa bomo skrbeli tudi za malega vlagatelja. Nemčija in Amerika Francoska sodba o pomenu ameriških rezerv za obe zapadni sili in vpUvu nove ameriške nevtralnostne zakonodaje na Nemčijo Naša ooročila no polneči Nevtralnostni mkm pred reprezentančno zbornico Pariz, 30 oktobra b Po Rooseveltovem ' svojo nalogo sprotnega zalaganja obeh za-u^pehu v senatu napovedujejo tukajšnji iisti sigurno zmago Roosevelta tudi v re- prezentančni zbornici Glede na poudarja nje nekaterih inozemskih krogov, da se z reformo nevtralnostnega zakona v njegovi najbistvenejši točki (dobava orožja) ne bo aič spremenilo, ker je sedaj ameriški trg orožja v enak: meri odprt obema vojnima strankama analizirajo nekateri listi položaj Nemčije v pogledu gospodarskih odnošajev z Zedinjenimi državami Severne Amerike ter se sprašujejo, kaj more Nemč:ja pričakovati v tem pogledu z ameriške strani Znano je tako pišejo listi, da ne more danes Nemčija izpolniti niti svojih obvez ki jib je prevzela v nekaterih trgovinskih pogodbah z državami Južne Amerike Medtem ko je na primer Ar-gentinija v izvrševanju trgovinske pogodbe z dne 27 marca dobavila Nemčiji za okoli šest milijonov pezet raznih poljedelskih pridelkov, ni v tem času ničesar prejela v zameno od Nemčije Tako je verjetno da bo pogodba izgubila veljavo zaradi neizvajanja z nemške strani. Prav zaradi tega se Nemčija v zadnjem času obrača na Rusijo s katero želj zaključiti kar najpovoljnejše trgovinske dogovore da bi tako nadomestila izgubo ki je nastala zanjo zarad; neizvajanja trgovinskih pogodb z državami Južne Amerike V Parizu ne podceniujejo vrednosti nemško-ruskega gospodarskega sodelovanja dasi so prepričani, da samo ž njim Nemčija ne bo mogla nadomestiti vseh svoj h gospodarskih izgub v sedanji vojni Mislijo da sta sedaj Anglija in Francija v veliki prednosti, ker jima je odprt ameriški tre za katerega Imata na razpolago dovolj denarja in dovolj prevoznih sredstev, ki bodo lahko uspešno izvršila padnih velesil z vsem potrebnim Nemški odgovor na sklep ameriškega senata Pariz, 30 okt br Tu so se danes razširile vesti da namerava nemška vlada na poseben način reagirati na votum ameriškega senata o ukinitvi izvoza orožja iz Zedinjenih držav Kakor se je zvedelo, bo na H:tlerjevo pobudo ustanovljen pri nemškem propagandnem ministrstvu poseben fond za borbo proti Rooseveltu Sredstva iz tega fonda bodo uporabljali v Ameriki za propagando proti eventualni novi izvolitvi Roosevelta za prezidenta V Parizu so mnenja, da bi taka nemška propaganda, če bi se Roosevelt v resnici odločil, da bi še tretjič kandidiral, samo pripomogla, da bi bil vnovič tembolj gotovo izvoljen. Angleški listi o stališču Amerike London, 30. okt. s. Današnje angleško časopisje še nadalje komentira sklep ameriškega senata za spremembo nevtralnostnega zakona in zavzema napram temu sklepu povsem realistično stališče. Listi poudarjajo, da je glavni cilj zakona ta, da ostanejo Zedinjene države izven vojne. Da pa moralna pomoč v Zedinjenih državaJb za Anglijo m Francijo obstoja, je itak dobro znano. »T mes« pišejo, da je bila sprememba nevtralnostnega zakona sprejeta samo v interesu ameriškega naroda. Muza Ameriko je bil cilj, ki ga je imel v debati pred očmi senat in bo ostal cilj tudi za debato v reprezentančni zbornici ki t>o sicer krajša toda morda bolj ogorčena Zedinjene države ne nameravajo ooslati nobenega vojaka na evropska bojišča. Washington, 30. okt. br. Nevtralnostni zakon je bil danes predložen reprezentančnemu domu. Tudi tu bo naletel na opozicijo, ki pa bo mnogo manjša kakor je bila v senatu. Opozicijo proti izvozu orožja iz Amerike vodi republikanski poslanec Hamilton Fish. Odbor za določevanje dnevnega reda se je že danes sestal in je določil podrobni postopek za razpravo o predloženem zakonskem načrtu. Jutri se bo pričela načelna debata, nakar bo izvoljen poseben parlamentarni odbor za podrobno proučitev načrta, v katerem bodo zastopane vse parlamentarne skupine. Za tem se bo na osnovi njegovega poročila razvila podrobna debata. Splošno pričakujejo, da bo načelna debata o načrtu zaključena v četrtek ali petek dopoldne. Zanimivo je, da je danes 30 duhovnikov katoliške, protestantske in židovske veroizpovedi izdalo proklamacijo na člane kongresa, naj čim prej omogočijo dejansko spremembo ameriške nevtralnosti, da bi lahko Zedinjene države na ta način moralno priskočile na pomoč evropskim državam v borbi za svobodo in demokracijo. ki sta tudi osnovni načeli Zedinjenih držav m vsega civiliziranega sveta. I Svečanosti v Turčiji Ankara, 30. oktobra. AA. Včeraj opoldne se je o priliki 161etnice progias tve turške republike predsednik repu olike Is-med Ineni poklonil na grobu Kemala Ata-tiirka, ustanovitelja republike, in položil na njegov grob cvetje. Nato Je prez dent odšel v palačo velike narodne skupščine in sprejemal čestitke članov vlade, članov parlamenta, državnih dostojanstvenikov in diplomatskega zbora. Potem se 1e odpeljal med na/dušenim vzklikanjem množic iz mesta, kjer se je vršila vojaška »evija, in izdal po radiu poslanico turškemu narodu, v katerem je poudarjal, kako čvrst ie položaj Turč*je sredi kriz ki jih doživlja svet. Sprevod je uvedlo 3000 skavtov nato so pa korakali oddelki turške vojske, viharno pozdravljam od več ko 100 000 ljudi. Nastop in oprema vojaštva sta zbudila kar najživahnejše občudovanje vseh navzočnih. Parade so se vršile tudi v vseh drugih garnizijsk h mestih Ponoči so bila"-mesta razsvetljena Zunanji minister je oriredil v Ankari večerjo na čast diplomatskemu zboru, nakar je bil tudi velik sprejem e plesom. Oskrb? angleške vojske London, 30 okt s Poveljnik preskrbo-valn h oddelkov angleške vojske v Angliji je izjavil v razgovoru z novinarji, da ima Anglija najbolje oskrbovano armado v Ev- Proslava 17 letnice fašistične Italije Rim. 30 okt. AA. Iz Berlina, Londona Pariza in prestolnice vseh ostalih evrop-sk h .kakor tudi ameriških in azijskih držav poročajo, da so se Italijani o priliki včerajšnjih svečanosti povsod zbrali okoli svojih diplomatskih zastopnikov ter navdušeno proslav li začetek 18. teta fašizma. Povsod so bih govori, ki so izražali hvaležnost duceju. i Nemčija in papeževa enciklika London. 30. okt s. V nemških cerkvah . čeraj niso čital papeževe enciklike. Vohunski proces v Švici ženeva, 30. okt. br. Pred tukajšnjim velikim senatom se je danes pričel proti štirim švicarskim državljanom, ki so obtoženi vohunstva. Glavni obtoženec je neki Rochard, razen njega so obtoženi 'še njegova žena. neki Noel in njegova žena. Virginia Rochard in Noel sta še posebej obtožena, da sta organiz rala tajno poročevalsko službo v prilog neki tuji velesili. Vsi štirje so obtoženi na osnovi določb kazenskega zakona o veleizdaji in vohunstvu, za kar določa švicarski kazenski zakonik kazni po 20 do 30 let robije. Danes popoldne se je pred sodiščem pričelo zasliševanje prič, ki jih je okrog 30. Raa-1 prava je tajna. Gandhi pri podkralju Warda. 30. oktobra AA fReuter) Voditelj kongresne stranke Mahatma Gandhi in predsednik vseindijskega nacionalnega kongresa dr Prasad se odpeljrta jutri v Nove Delhe, kjer bosta v sredo konferira la z indijskim podkraljem. Po poročilih iz Novega Delh.ja se bo tud predsednik mo hamedanske lige Džinah v sredo sestal z indijskim podkraljem Nov ruski poslanik v Tokiu Tokio, 30. okt. AA. (Havas). Novi sov jetski veleposlanik Smetanin je včeraj izjavil časnikarjem, da se bo prizadeva) za zboljšanje prijateljskih odnošajev med Rusijo in Japonsko, odklonil pa 1e >dgovor na nekatera vprašanja ki se nanašajo na odprte probleme med Rusijo in Japonsko Eksplozija v holandskem rudniku Amsterdam, 30 okt. br. V nekem rudniku v pokraj ni Umburg je prišlo do eksplozije, pri čeme: je bil en rudar ubit večje število pa ranjenih. Letalska nesreča na Švedskem Stockholm, 30. novembra. AA. Pri da-j našnjih vajar. sta trčili dve švedski voj letali. En pilot seje ubil, drugi je psi njen pristal s padalom. nmsfl _ v iiEfval Posadka »Stonegatai* i na Norveške«;»o? London, 30 okt s. Danes Je tt dospela v Anglijo posadka nika »Stonegate«, ki ga je j¥ed«dyema red--noma potopila v ' 111 ninlfjilŽfcf Ijl žarka »Deutschland«. Clf.ni posadke pripo-vedujejo. da je •Deut*flfl|h«fcet dni po potopitvi njihove ladj sreSfl« ameriško ladjo »City of FhnM tenfpka«artila"itianjo posadko s »Stoneg*t«*>ita c*&tf tti Flint« je bila postavIjeBa>:tu*npowdlli ftemških mornarjev, ki ap feti ojtoatetfpflpl-evolver-j> in ročnimi gntottnM. «tafiF%)neriške posadke so se smeH-h* |*|ftt8*>bb č!«tf pfoadke »Stonega te« vsi sktl^ittpfipifcfttmem prostoru. N emška pO«