Vse življenje Tvoje tako kratko, en sam težak delavnik brez počitka. Ena sama žrtev od mladosti tožne v pregnanstvu skozi dolga leta strašnih bojev, ko ni vtegnilo jeklo zarjaveti in se puška ni vtegnila ohladiti. Ko zasedel prestol svojih velikih si dedov, vse moči si svoje dal, da rešil brate vse pod varni krov zcdinjene bi hiše. Prelahka bila vendar je ta silna peza dela, pa dal si na žrtvenik naš še — joj — najdražje, svoje šlahtno srce. Pesti vsa stisnila je domovina, usta vsa kriče prisego sveto: Zaman bila ni Tvoja dragocena kri prelita. Vsi bomo branili Tvoj sveti testament do zadnje srage! Delo Tvoje je zedinilo na zunaj narod, smrt Tvoja mučeniška je strnila na znotraj morda včeraj še razprte brate. Čuj nas ob tej sveti uril Kakor pohorski granit smo. Zamanj se vanj bo grizlo vsako jeklo. Jugoslavijo Ti bomo čuvali do zadnje kaplje krvi! Slava Viteškemu kralju Zedinitelju! Poštnina plačan^ v ffM0tn& Posamezna Stev. Din V-*. Štev. 42. V Ljubljani, dne 25. oktobra 1934. Leto XVII. r lUpravništvo, .Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 |®8*"sisi ucslf Žotrtolf jUredništvo ..Domovine«, Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128 «««8«* waflR Naročnini za tnzemstvo: četrtletno I Din, polletno 18 Din, celoletno 30 Din; za ln0» zerastvo razen Amerlkei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dii. Amerika letno 1 dolar. — Račnn poštne hranilnice, podražnice t LJubljani, št. 10.711.' iV delih svojih on bo živel večno t' Kralj Aleksander I., sin in naslednik Petra Velikega Osvoboditelja, se je rodil na Cetinju dne J 7. decembra 1888. kot drugi sin Petra Kara-ttordeviča in Zorke Ljubice Setrovičeve. Iz naroda je izšel, junaška kri kosovskih junakov se mu je zatekala po žilah. V. Kot mladenič je že stopil v borbo za narod. .Ko so balkanske države sklenile, da se končno ;osvobode izpod Turčije, ko so se zbirali pod za-i stavami borci iz šumadije in Podrinja, Pomorav-fja in Timočani, junaki iz Raške in sivi Sokoli iz • krške Črne gore, tedaj je stopil na čelo I. armade prestolonaslednik Aleksander, da osvobodi Ko-isovo in da razvije na Dušanovem gradu v Skoplju parodno trobojnico. Veliki dnevi so vstajali na obzorju, dogodki, ki bo o njih pisala zgodovina Lodočim rodovom. Majhna srbska vojska je z le-j endarno silo kraljeviča Marka potiskala turškega velikana na jug. Bitka pri Kumanovu kot borba junakov iz starih legend. Osvobojeno je bilo Kosovo in kralj Peter in prestolonaslednik Aleksander sta slovesno vkorakala na čelu vojske v staroslavno Skoplje. Toda cilji še niso bili doseženi. Vse dalje in ivse širje sega pogled. Koder zveni naš jezik, ko-jder bijejo naša srca, biva tudi naš narod. Balkanski vojni je sledila svetovna s ciljem osvobojenja in zedinjenja vseh Jugoslovanov. Toda majhna Srbi a, izmučena od prejšnjih borb, je po kratkih junaških bojih začasno podlegla avstrijko-nemški sili. Korak za korakom se je pomikala vojska pod vodstvom sivega kralja in mladega regenta preko zasneženih albanskih gora. Ves narod je šel na Golgoto in naš kmetski kralj je nosil križ. { In prišlo je vstajenje. Kajmakčalanski junaki ,so spremljali kralja in regenta — begunca v osvobojeno zemljo. Kot val jesenske poplave so drle legije na sever preko Donave in Save na zapad. ,SIovenec, Srb in Hrvat so si podali roke v svobodni kraljevini. Uresničil se je sen davnih dedov. | Sedaj je posvetil kralj Aleksander, takrat še jregent, vse svoje sile notranji ureditvi države in blagostanju naroda. Pod geslom «Mir s sosedi« vodil kralj zunanjo politiko. Mir je potreben narodu, da se zacelijo rane stoletnih borb za fevobcdo. ! Sosedje na vzhodu, bratje po krvi in jeziku, jBolgari. Tesno prijateljstvo je navezal naš kralj •z bolgarskim. In oba naroda sta razumela pomen E^Tga prijateljstva. Zbudilo se je čuvstvo iste krvi ralj Aleksander je pred dnevi doživel v Sofiji prejem kot pred njim še noben vladar. To je bil zmagovit pohod od meje do prestolnice. f Zatem se je kralj namenil v Francijo, da ijavno pokaže prijateljstvo in ljubezen Jugoslovanov do junaškega francoskega naroda. Preko Srbije in Črne gore se je vozil kralj v Kotor, da se vkrca za Marseille. Ko je stopil na vojno ladjo ;;«Dubrovnik», je zadnje jesensko solnce obsijalo >vso Boko Kotorsko in sinje vrhove Lovčena in ikralj je stal na krovu in gledal in mahal ljudstvu na obali. Poslavljal se je za vedno. ( Ko je pristal na gostoljubni francoski zemlji, na obali solnčne Provence, tedaj je usoda zamahnila z roko. r Zločinec, skrit med navdušeno množico, je skočil kot zver na kraljev avtomobil in ostri streli so odjeknili v slavnostno razpoloženje. Kralj je položil glavo na žrtvenik domovine. Ne od sovražne krogle v vojnem metežu, od zločinske svinčenke zahrbtnega morilca je padel kralj-vojak. Padli so streli, ki so odjeknili v naših dušah, globoko pa so odjeknili tudi po vsem ostalem svetu. Kakor da se je zamajala zemlja, kakor da smo izgubili ravnotežje. Zaplakala so srca, zaplakala je kraljica vdova in trije mladi sokoliči — seme junaške krvi silnega Črnega Jurija. Vztrepetali smo, zamajali smo se, toda strlo rias ni. Zla sila ni dosegla svojega cilja. Padel je kralj-človek, zavesi našega edinstva in naše moči je ostala, Narod je sklonil glavo v spoštovanju do mrtvega kralja. A to ni obup, to ni omahovanje in bojazljivost, ker narod stoji danes kot skala, ki je nobena vihra ne premakne. Veže nas kri junaškega kralja. Od najmanjšega do največjega, vsi smo ena neločljiva enota. A duhu junaškega kralja, ki je odšel za svojimi dedi in pradedi, obljubljamo, da bomo čuvali v najtežjih preizkušnjah Njegovo in našo Jugoslavijo! GLAS IZ VEČNOSTI. Zadnji neizgovorjeni govor pokojnega kralja. Francoski listi so objavili besedilo govora, ki ga je blagopokojni kralj Aleksander I. imel namen govoriti na svojem posetu v Parizu. Govor se glasi: Ves svet ve, kako ljubimo Francijo. Naša ljubezen izhaja iz globin naše narodne biti. Dogodki zgodovine so jo razvijali in jo stopnjevaje privedli do najvišjega izraza, ki je mogoč za Človeška čuvstva, da jo še opazijo umrljive oči. Moj veliki oče kralj Peter je v vsem svojem življenju bil simbol naše zvestobe in naše ljubezni do Vaše lepe in plemenite domovine. Naša ljubezen do Francije ni nastala šele včeraj. Začetke bomo morali iskati v zgodovini jugoslovanskega naroda. Stoletje, ki veže med seboj sedanjo Jugoslavijo z Napoleonovo Ilirijo in s Srbijo Karadjor-djev, je bilo zaključeno po zgodovinski nujnosti tako, kakor je bilo logično in prirodno. Po velikih dogodkih davnine, pri katerih smo sodelovali tudi mi. Mi Francijo občudujemo ne samo za to, kar je napravila v našo korist in za našo narodno svobodo, marveč tudi zaradi njene vloge, ki jo vrši s čistostjo svojega duha in bistrostjo svojega genija po vsem svetu. Mi jo občudujemo zaradi čuta pravičnosti, ki je pri vsem njenem delu ne zapusti, in zaradi njene hrabrosti, kadar je treba braniti pravico proti nasilju, ter zaradi njene vztrajnosti, ki jo je pokazala kot graditeljica miru in sprave med narodi sveta. Odmevi vladarjeve smrti NJ. VEL. KRALJ PETER II. NA POVRATKU V BEOGRAD. Nj. Vel. kralj Peter II. je odpotoval takoj drugi dan po usodnem torku v spremstvu svojega vzgojitelja in jugoslovenskega poslanika na londonskem dvoru g. Djuriča preko Pariza v Beograd. Njegov vzgojitelj mu dolgo ni hotel sporočiti strašne vesti o tragični smrti njegovega velikega očeta. Šele ko so odpotovali iz Londona, mu je sporočil žalostno novico. Mladi kralj si je z rokami zakril lica in bridko zaplakal. Ko je prispel Nj. Vel. kralj Peter II. v Pariz, je počakal tamkaj prihoda svoje matere, ki je odpotovala iz Marseilla v spremstvu predsednika francoske republike Lebruna. Nj. Vel. kraljica Marija je izvedela za mučeniško smrt svojega nad vse ljubljenega soproga v vlaku, ko se je peljala proti Parizu. Sreča v nesreči je bila, da se ni peljala kraljica Marija tudi z ladjo, ker bi gotovo postala tudi žrtev atentata. Ko so ji povedali strašno novico, je Nj. Vel. kraljica omahnila nezavestna in jo dolgo niso mogli spraviti k zavesti. Ko se je opomogla, je odhitela naravnost v Marseille k svojemu mrtvemu soprogu. Kako žalostno je bilo njeno srečanje s sinom Petrom je nemogoče popisati. Po kratkem oddihu v Parizu sta se odpravila v domovino. Povsod so ju pozdravljali v nemem sočuvstvovanju. NARODNA ŽALOST V NASI DRŽAVI. Žalost za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. naj traja šešt mesecev od 9. oktobra 1934. do 9. aprila 1935. leta. Prvih šest tednov od dneva smrti, to je od 9. oktobra do 21. novembra 1934. bo globoka žalost. V tem času se ne morejo vršiti nobene javne veselice in plesi. Do pogreba in tri dni po njem se ne morejo vršiti nobene produkcije in zabave. Solalje vsega sveta. Vladarji in vodilni državniki vseh držav so izrekli svoje iskreno sožalje ob tragični smrti kralja Aleksandra I. V vseh prestolnicah je odrejeno oficielno žalovanje za blagopokojnim vladarjem, ki mu časopisje vseh držav posveča tople spominske članka, v katerih se klanja svetlemu zgodovinskemu liku blagopokojnega kralja. Vsa Jugoslavija je v najgloblji žalosti in iz vseh krajev naše domovine prihajajo izjave gožalja ob času najtežje preizkušnje. Zgodovinska seja narodnega .predstavništva. Senat in narodna skupščina sta imela v četrtek dopoldne v žalno okrašeni dvorani narodne skupščine žalno sejo pod predsedstvom predsednika senata dr. Ljubomira Toniašiča,- Ko je tajnik g. Kovač prečital sporočila predsedništva vlade o mučeniški smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra, je grobno tišino prešinilo ihtenje. Vsi narodni poslanci in senatorji so vstali in zaklicali pokojnemu vladarju: «Slava!» Ob navdušenem vzkli-kanju je tajnik nato prečital, da je prestol zasedel prvorojeni sin pokojnega kralja, Nj. Vel. kralj Peter II. Tajnik je nato prečital oporoko Nj. Vel. kralja o imenovanju kraljevskih namestnikov. Po globoko občutenem govoru predsednika dr. Tomašiča o življenju in smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra so vsi poslanci in senatorji prisegli zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. Po kratkem odmoru so burno aklamirani stopili v dvorano kraljevski namestniki z Nj. Vis. knezom Pavletom na čelu in prisegli. Nato je narodno predstavništvo soglasno sklenilo, da se pristavi blago-pokojnemu velikemu vladarju naziv cViteški kralj Aleksander I. Zedinitelj). Po prisegi je vlada podala ostavko, kraljevo namestništvo pa je sklenilo, naj ostane vlada na svojem položaju. Vojne ne bo! Poleg iskrenega, globoko doživljenega žalovanja, ki je prevzelo ves narod ob dejstvu kraljeve smrti, je še neko drugo čuvstvo vstalo v srcih preprostejših in malodušnih ljudi: strah pred posledicami zločina v Marseilleu, ki jih nihče ni mogel pretehtati in preračunati, a ki so v slepih slutnjah zavzemale zmerom hujše dimenzije. Strah ima velike oči, pravijo, a še vse večje oči ima paifičen strah, ki se ob veliki nacionalni nesreči, kakršna je z umorom velikega kralja zadela Jugoslavijo, nujno poloti množic. Iz tega strahu se je porodila kopa majhnih, smešnih, a senzacionalnih čenč, ki so si jih ljudje pričeli šepetati med seboj in ki se na tihem vzdržujejo, čeprav jih je že zdavnaj demantiral sam tok stvari. Prvo, česar se je spomnil slepi ljudski nagon, je bilo: vojna! Vojne se zmerom ženske bolj bojijo kakor možje, ki so po nji najbolj neposredno prizadeti, in tako so tudi glas o tej vojni, ki da bo izbruhnila vsak čas, razširile predvsem ženske. Povsem točno so dognale in izračunale: jutri ali najkesneje pojutrišnjem bo razglašena splošna mobilizacija, vsi letniki od 1915. pa do sive starosti bodo klicani pod orožje. Vsa ljubljanska ganmija je že odšla na fronto. Vsa vojska, kar je je nastanjene v Ljubljani, je imela te dni ponoči zbor na športnem igrišču Ilirije in je tiho zapustila Ljubljano. Vse oficirske gospe v Ljubljani jočejo, ker so morali njihovi možje tako iz-nenada na bojne poljane — le kar vprašajte jih! Ko je prišel napovedani vjutra ali ^pojutrišnjem) in ni bilo mobilizacije in so častniki kakor zmerom prišli kosit domov, je pesniški duh ljudske govorice hitro iznašel novo verzijo: Ne, dokler kralj še ni pokopan, ne bo vojne, po pogrebu se pa precej udarimo. Nekateri boljši optimisti pa odlašajo vojno na poznejši čas: na takrat, ko bo kralj Peter II. kronan. Beležimo te izmišljotine, ki rasejo v preplašenih, malodušnih glavah in se razpredajo krog preprostih src kakor nerodna, neprijetna pajče-vina, in prosimo vse trezne in razumne ljudi, naj vsakomur povedo resnico, kakršna je: da vojne ne bo in je ne sme biti, da mora biti močan narod sposoben tudi mirno prenesti nesrečo, kakršna je umor njegovega kralja, in da vse takšno brezglavo govoričenje zanaša v narod samo ner-voznost in nemir. Kralj in domovina nad vse! Minister za vojsko in mornarico je izdal za vso J vojaško silo dne 14. t. m. naslednji proglas: Naš vzvišeni vrhovni zapovednik viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj je padel od zločinskega napada 9. oktobra v Marseijleu. Padel je, junaki, poveljnik, ki nas je z nepopisno hrabrostjo in modrostjo vodil od zmage do zmage in ki je ovekovečil i svoje i naše ime. Izgubili smo starešino, čigar plemenita duša je popolnoma obvladovala naša srca, starešino, v katerega smo vsi imeli neomejeno vero. Njegova velika dela so se nizala drugo za drugim več ko dve desetletji. Kot prestolonaslednik je kralj Aleksander poveljeval I. armadi v balkanskih vojnah 1912/1913. Čeprav v letih svojih najmlajših vojakov, je dobil odločilne bitke in zadivil ves svet s svojo nadarjenostjo in svojim junaštvom. Glas njegovega orožja se je daleč razlegal in povsod so govorili o njegovih sijajnih uspehih. Z njegovimi zmagami se je osvobodila Južna Srbija, ki jo je tako ljubil. Svetovna vojna od leta 1914. do 1918. ga je zatekla kot vrhovnega poveljnika. Vodil je i narod i vojsko. Pod njegovim poveljstvom je bila izvojevana bitka na Ceru in pri Kolubari. Med njegovim poveljevanjem se je vršilo ono straho vito probijanje skozi albanske skale. Čeprav težko bolan, ni zapustli svojih čet, temveč je z njimi delil vse napore in pomanjkanje. Pod njegovim poveljevanjem se je pojavila naša vojska na solunski fronti, da preurejena in ponovno usposobljena za akcijo naglo stopi" v dolgotrajne in krvave boje. Vodil jih je s prav istim poletom, s kakršnim se je boril prej. Pod njegovim poveljstvom je bil naposled izvršen proboj solunske fronte in s tem končana zmaga v svetovni vojni. Kralj Aleksander I. je torej vodil našo vojsko tedaj, ko je ustvarjal Jugoslavijo. On je dokončal tudi njeno osvobojenje in zedinjenje. ki ga je na svečan način proglasil. Po vojnah se je kralj z železno voljo in s tisto energijo, ki je bila samo njemu lastna, ves posvetil ureditvi države. Posvetil se je v prvi vrsti ureditvi notranjih razmer v državi in se zanimal za vsako panogo narodnega življenja. Povsod je dajal izpodbudo njegovi aktivnosti. Posvečal je roditeljsko pozornost vsemu delovanju vseh državljanov. Vojaški sili je pa pripisoval še poseben pomen. Gledal je, da se čim pravilneje razvije in izpopolni. Tudi na svoje poslednje potovanje v prijateljsko Francijo je odšel za blagor svojega naroda. Silno navdušenje, s katerim se je narod na poti poslavljal od njega, dokazuje, kako veliko vero je imel vanj in v njegovo podjetje in kako velike nade je polagal v srečen konec tako velikega in pomembnega dejanja. Toda zločinska roka je presekala njegovo delo bas v najvažnejšem trenutku. Kralj Aleksander je padel pri izvršitvi svoje visoke naloge. Nepretrgoma do smrti je skrbel za svoj narod, za svojo domovino, in mislil je nanjo, ko nam je zapustil svoje poslanstvo: Čuvajte Jugoslavijo! Jugoslavija je njegovo delo. Jugoslavija je, glejte, tudi njegova poslednja beseda. Dela kralja Aleksandra I. so ogromna in v zgodovini našega naroda se bodo najvidneje odražala. Njegova nadarjenost in sposobnost sta ne-nadkriljivi. Zato je tudi izguba njega nenavadno težka. Pokojnemu kralju mi, junaki, dolgujemo neizmerno hvaležnost in brezkončno spoštovanje. Zmerom pe ga bomo s ponosont spominjali in zmerom nam bo najlepši zgled vestnega izpolnjevanja dolžnosti in vseh vojaških vrlin. Poklonimo se globoko njegovemu velikemu duhu in izkažimo mu vso čast. Večna slava viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju! Toda, junaki, da izpolnimo zaobljubo, ki nam jo je pokojni kralj zapustil, nam mora biti največja dolž- nost, da častno ni visoko držimo zvestobo njegovemu vzvišenemu prvorojencu. Mi smo že dali vojaško prisego vrhovnemu poveljniku Nj. Vel. kralju Petru II. V tej prisegi smo se zaobljubili, da bomo povsod in pri vsaki priložnosti zvesti, vdani in poslušni svojemu vrhovnemu poveljniku. To je naša dolžnost. To je edina pot, po kateri moramo vsi iti. Samo tako bomo pokazali, da smo vredni izvrševalci tistega, kar nam je kralj Aleksander v trenutku smrti sporočil in zaupal. S svoje strani vam zapovem, da se zato držite prisege, ki ste jo dali, in da služite z isto voljo in samopremagovanjem, kakor ste to do zdaj pohvalno delali. Kralj in domovina morata biti nad vsem in braniti ju morate s skrajno požrtvovalnostjo. Popolnoma sem prepričan, da boste tako delali, in zato vas, junaki, pozivam, da iskreno in glasno vzkliknete: Naj živi naš vrhovni poveljnik Nj. Vel. kralj Peter II.! < Zadnja pot mrtvega junaka SLOVO MRTVEGA VLADARJA OD FRANCIJE. Takoj drugi dan po zločinskem umoru so truplo blagopokojnega kralja prenesli iz salona, v katerem je izdihnil, v veliko dvorano prefek-ture, kjer so položili poleg kraljevskega odra tudi posmrtne ostanke francoskega zunanjega ministra Barthouja. Dvorana je bila polna cvetja in vencev. Na trupli sta bili položeni francoska in jugoslovenska zastava. Ob mrtvaškem odru so tvorili častno stražo francoski in jugoslovenski pomorski oficirji. Mrtvaški oder velikega vladarja in državnika je nudil bolestno, a tudi veličastno sliko. Na željo Nj. Vel. kraljice Marije so pre-oblekli blagopokojnega kralja Aleksandra v frontno uniformo. Prof. Bertrand je posnel posmrtno masko junaka, ki se je proslavil v tolikih borbah in je sedaj podlegel zahrbtnemu morilcu. Nato so trupli kralja Aleksandra in Barthouja zopet položili drugo poleg drugega v slavnostno dvorano prefekture, ki je bila vsa obita v črnino, prepletena z jugoslovenskimi in francoskimi zastavami in napolnjena s cvetjem. NJ. VEL. KRALJICA MARIJA PRED MRTVAŠKIM ODROM. Na postaji v Marseilleu so Nj. Vel. kraljico sprejeli zunanji minister Jevtič, jugoslovenski poslanik v Parizu dr. Spalajkovič, maršal dvora Dimitrijevič in prefekt Jouonot z drugimi osebnostmi, Nj. Vel. kraljica je segla prisotnim v roke, nato pa se je odpeljala z avtomobilom v spremstvu gdč. Grujičeve, ministra Jevtiča in soproge prefekta v prefekturo k blagopokojnemu kralju Aleksandru. Pristopila je takoj k mrtvaškemu odru, pokleknila in molila kakih 20 minut. Nato se je v spremstvu gdč. Grujičeve umaknila v stanovanjske prostore ge. Jouonotove, kjer je ostala ves dopoldan. Ob 10. so prispeli iz Pariza predsednik francoske republike Albert Lebrun in ministra Tar-dieu in Herriot. Po pozdravu s prisotnimi urad nimi osebnostmi so se odpeljali v prefekturo, kjer so izrazili sožalje Nj. Vel. kraljici Mariji in se po klonili posmrtnim ostankom kralja Aleksandra in francoskega zunanjega ministra Louisa Barthouja. Ob 14. je bila pred prefekturo vojaška sve čanost, pri kateri je bataljon 141. gorskega polka izkazal pokojnemu kralju Aleksandru vojaške časti. Nato so truplo kralja Aleksandra položili na lafeto ter ga odpeljali na pomol v Iuki. V spre-vodu je šel tudi predsednik republike Lebrun. Jugoslovenski vojni brod «Drbrovnik» je pristal v neposredni bližini pomola, tako da so mogli krsto s truplom pokojnega kralja prenesti z lafete naravnost na ladjo. Vojni brod «Dubrovnik» je še isti večer zapustil luko. Pokojnega kralja Aleksandra sta spremljala na poti po morju v domovino dve francoski križarki in eskadra toroedovk. Kraljica vdova Marija je pa v spremstvu francoskega državnega predsednika Lebruna odpotovala v Pariz, kjer jo je pričakoval kralj Peter II. Za odhod mladega kralja v Francijo so bili na bristolskem kolodvoru v Londonu izvedeni izredni varnostni ukrepi. Peron je bil strogo zastražen in potniki so se morali legitimirati, preden so smeli vstopiti. V čakalnici se je kralj Peter II. s svojo babico kraljico materjo rumun-sko poslovil od zastopnikov angleške kraljevske dvojice. SLOVO ČUVARJEV JADRANA OD SVOJEGA GOSPODARJA. Split in naše Jadransko Primorje, a z njima v duhu vsa Jugoslavija je v nedeljo zjutraj z bolestjo v srcih in dušah pričakovala in sprejela v objem naroda telesne ostanke nesmrtnega Gospodarja Jugoslavije. Split ves v črnini, tužen in razplakan je bil že vso noč pokoncu v nestrpnem pričakovanju. Od blizu in daleč so prihiteli seljaki z obal sinjega Jadrana in kršne Dalmacije, da še slednjič pozdravijo v neizrekljivi boli Njega, v katerega so neomajno zaupali in ki so ga neizmerno ljubili. V jutrnjih urah je bilo v Splitu že na deset in deset tisoče ljudi, a še vedno so prihajale cele procesije od vseh strani. V teku noči je prispelo poleg pojačanih rednih še 18 posebnih vlakov, vsi nabito polni, z jadranske obale pa so v 13 poseb-1 nih parnikih pripeljali v Split nove tisoče. V splitski luki na pomolu majorja Stojana, koder so se po osvobojenju prvič izkrcale na naši obali srbske osvobodilne čete, so zgradili veli-, časten katafalk, visok nad osem metrov, ves v črnini in obdan od visokih stebrov, na katerih so plamtele žare. V luki je bila zbrana vsa jugoslovenska vojna mornarica. V ranih jutrnjih urah je mornarica krenila na široko morje nasproti «Dubrovniku», ki je v spremstvu štirih francoskih vojnih križark vozil v domovino telesne ostanke velikega kralja. Ladje so se srečale v splitskem prelivu in se pridružile žalnemu pomorskemu sprevodu. Ko se je začelo daniti, se je pokazal sprevod na obzorju. Tedaj so zagrmeli v pozdrav topovi, zazvonili zvonovi in zaplamtele bakle. Na širokem morju je nepregledna vrsta ribiških čolnov, na katerih so prižgali sode smole, tvorila špalir. [j Ko so se ladje približale luki, jih je pozdravila: angleška vojna mornarica, ki je bila zasidrana pred luko. Ob prihodu v luko so se jugoslovenska, vojne ladje razvrstile okoli «Dubrovnika», ki je polagoma pristal ob pomolu. j Tu so se že zbrali vsi odličniki, med njimi knez Arzen, člani vlade, predstavniki Narodnega predstavništva, zastopniki lokalnih oblastev, de-putacije vseh društev in nepregledna množica; Špalir ob pomolu so tvorili rezervni oficirji in mornarji, red pa je vzdrževal s špalirjem od pomola do oostaje sinjski pešpolk./ * Med igranjem državne himne so dvignili krsto z «Dubrovnika» ter jo prenesli na pripravljeni mrtvaški oder. Zbrana duhovščina je nato opravila verske obrede, nato se je poklonil Čuvarju 'Jadrana številni narod. Od 6. zjutraj pa do 10. 'dopoldne so se vrstile mimo katafalka nepregledne množice, donašajoč cvetja in zelenja. Narod je plakal in molil... i Neutolažljiva je bila bol, ko so že ob 10. dopoldne zopet dvignili krsto in jo prenesli na dvorni vlak, ki je čakal na pristaniški postaji. Še in še bi hoteli ljudje videti svojega kralja, se mu iše enkrat pokloniti, toda ni bilo ve5 mogoče. fMnožice so pokleknile v prah ter se z molitvijo v srcu in s prisego zvestobe Jugoslaviji in domu Karadordevičev slednjič poslovile od nesmrtnega 'Gospodarja. Vojna mornarica, jugoslovenska, [francoska in angleška, je pozdravila odhod vlaka [s topovskimi streli. Narod je zaplakal, morje je izaječalo, vlak pa je izginil v daljavi, še vedno {spremljan na obeh straneh p-oge od nepregledne tmnožice seljakov, ki so prižigali bakle... Od Splita do Zagreba so ogrorrne množice ljudi pričakovale vlak s smrtnimi ostanki viteškega kralja. Na obeh stra^ neh železniške proge je stalo ljudstvo v gostem •Špalirju. Ljudje so nosili cerkvene zastave in sveče. Čeprav je vlak vozil skoro povsod mimo, so vendar prišli kmetje do proge mnogo ur daleč, i da se poklonijo svojemu kralju. V Perkovič je fprišlo na dveh posebnih vlakih iz Šibenika nad i3000 ljudi, ki so se postavili na obeh straneh ,proge. Tako je nepregleden špalir ljudstva zavzel obe strani proge od Knina do Stare straže. Iz vse ,Dalmacije in iz liških vasi so prihiteli ljudje, da se poklonijo velikemu kralju. V Gračanici je bila taka množica ljudi kakor še nikdar. Tukaj kakor slavljajo, ni poznal nobene razlike in je imel vselej, kadar je n- ^eslo, za vsakogar lepo besedo. Že v prvih urah je bil katafalk zasut z ne-številnimi venci in celimi butarami jesenskega cvetja, a vedno in vedno so prinašali še novega. Seljaki in seljakinje, za katere je imel pokojni kralj še prav posebno naklonjenost, glasno pla-kajo ob krsti in vedno novi venci In kite poljskega cvetja izražajo neizmerno ljubezen in spoštovanje, s katerim je zrl seljaški narod na svojega velikega voditelja. Žalnega mimohoda ni ne konca ne kraja. Vedno novi prihajajo od vseh strani, trg pred kolodvorom se od včeraj še ni izpraznil in naval je vse večji in večji. Cele kolone vozov čakajo na periferiji, a še vedno prihajajo novi, dovažajoč nove trume naroda, ki hoče izkazati svojemu kralju zadnjo čast. ; SLOVENCI PRED KRSTO KRALJA ' MUČENIKA. Pri poklonitvi zemskim ostankom blagopokoj-nega kralja v Zagrebu je bila dravska banovina številno zastopana. Pri prenosu krste iz dvornega vlaH v čakalnico je zastopal kraljevsko bansko upravo in dravsko banovino sploh in se v njunem imenu poklonil zemeljskim ostankom nesmrtnega kralja pomočnik bana g. dr. Pirk-majer s soprogo. Delegacije iz dravske banovine so začele že s popoldanskimi vlaki prihajati v Zagreb in se uvrščati med občinstvo, ki je čakalo pred glavnim kolodvorom, da izkaže zadnjo počastitev nesmrtnemu kralju. Največ zastopnikov pa je dospelo s posebnim vlakom, ki je odhajal iz Ljubljane ob 22.30 in ki je dospel v Zagreb ob 2.30. Vlak je odpeljal iz Ljubljane preko 400 ljudi, vstopale so vanj na vseh postajah do Zagreba povsod drugod, kjer se je vlak ustavil, so pri- večje ali manjše delegacije. Na Zidanem mostu so nesli kmetje neštevilno vencev raznih društev. Ljudstvo je ob progi plakalo za pokojnim kraljem. Zagreb se poslavlja. Med Igranjem državne himne so izstopili iz dvornega vlaka najprvo knez Arzen s svojim spremstvom, nato pa drugi odličniki z maršalom dvora generalom Dimitrijevičem, ki je ves čas spremljal vrhovnega Gospodarja na njegovi tužni zadnji poti. Ko so odprli vagon s telesnimi ostanki, v katerem so oficirji kraljeve garde tvorili častno stražo, so začeli ljudje glasno plakati. •Vsem se je pač zbudil spomin na one dni narodnega veselja, ko so na istem mestu radostno pozdravljali Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki je tako rad bival med njimi. Pristopili so generali in odličniki, dvignili krsto iz vagona in jo počasnih korakov ob igranju Chopinove žalne koračnice prenesli v dvorno čakalnico ter položili na pripravljeni katafalk. Narod plaka. , To so bili najbolj pretresljivi, nepozabni trenutki. Špalir od vagona do dvorne čakalnice so tvorili oficirji zagrebške garnizije in Sokoli. Ob pogledu na krsto je zaplakal ves narod, mnogi so pokleknili in pričeli glasno moliti za pokoj duše velikega pokojnika. Zagrebški nadškof koadjutor je opravil kratke molitve, potem pa so se naj-iprvo poklonili zbrani odličniki, položili neštevilne ,vence in nato odprli vrata dvorne čakalnice, da se je mogel narod pokloniti svojemu mrtvemu, toliko ljubljenemu kralju. Pretresljivo slovo. ^ Od polnoči dalje so romale neprestano mimo krste v četverostopih nepregledne množice ljudi. Prišel ni le ves Zagreb, marveč tudi vsa bližnja in daljna okolica. Ni ga bilo kraja v vsej prostrani savski banovini, ki ne bi bil poslal vsaj deputa-cije. Iz mnogih vasi pa je Šlo vse, staro in mlado, da poslednjič vidi Njega, ki je tako očetovsko skrbel za vse. Mimo krste prihajajo vsi, brez razlike, reveži v raševini in bogataši v lakastih čevljih, delavci in gospodje, moški in ženske, staro in mlado, vsi, brez razlike stanov, poklica in vere. Saj tudi On, od katerega se sedaj po- se pridružili udeleženci iz Maribora, Celja in drugih krajev ob progi severno od Zidanega mosta po številu okrog 280. Večje število ude leženc«v pa je vstopilo tudi v Zalogu, Litiji, Radečah, Sevnici, Rajhenburgu in Vidmu. V Zagreb je vlak pripeljal okrog 1300 ljudi. Po že prej izdanih navodilih zastopnikov ban-ske uprave se je po prihodu pred vlakom samim takoj v najlepšem redu in brez vsakega hrupa formiral sprevod, ki se je počasi približal vhodu v dvorsko čakalnico. Temu sprevodu so se pridružile množice drugih Slovencev, ki so prišli v Zagreb že s prejšnjimi vlaki. Približno ob 3.15 se je začel sprevod z delegacijo kraljevske ban-ske uprave pod vodstvom g. pomočnika bana na čelu pomikati v vrstah po tri skozi čakalnico mimo katafalka s krsto. Zastopniki akademskega pevskega zbora in ljubljanskega velesejma so položili pred krsto krasna venca, dočim so mnogi udeleženci položili šopke cvetlic. Sprevod se je pomikal v vzornem redu, na obrazih vseh udeležencev se je opazila vidna ganjenost, ko so se poklanjali manom blago-pokojnega kralja, mnogi, zlasti žene, pa so tiho plakale. Sprevod se je skozi čakalnico pomikal 40 minut in je šlo v njem približno 2500 do 3000 ljudi. Veliko Slovencev pa se je poklonilo med množicami prebivalstva iz savske banovine, tako da lahko računamo na udeležbo Slovencev nad 5000 ljudi. BEOGRAD SPREJEMA MRTVEGA KRALJA. Za sprejem pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja so se pretekli ponedeljek okrog 23. ure zbrali kraljevska vlada z ministrskim predsednikom Nikolo Uzunovičem na čelu, tu so bili vojni minister general Milovanovid, zunanji minister Jevtič, dalje min v Aix de Provence. V noči od S. na 9. t. m. je bil z njo v imenovanem hotelu Egon Kramer, ki je naročil sobo z eno posteljo zase, drugo sobo z dvema posteljama pa za Kelemena-J Georgijev a in Nalisa-Silnega, Oporišča zarotnikov. Ugotovljeno je, da so imeli tovariši marseille-ekega morilca svoja oporišča v Parizu, Fontaine-bleauju, Aix le Provence in Marseilleu. Tudi pobeglega begunca, ki ga imenujejo Chalny, je policija ujela v gozdu pri Fontainebleauju in se nadaljujejo poizvedbe, da bi izsledili še ostale sokrivce, ki jih iščejo tudi v Ženevi in Lausanni, ker domnevajo, da so vsi teroristi pobegnili tjakaj ni da imajo tu svoje sokrivce. Terorist Nalis, ki ga smartrajo za poglavarja družbe, je bil francoski policiji že dalje časa znan, ker je bil 8. junija v Niči aretiran zaradi ponarejenih dokumentov. Glede na potek preiskave so prepričani, da gre za široko zanovano zaroto. Zdi se, da so bili aretirani teroristi preskrbljeni z denarjem v Cu-rihu in poslani nato v Lausanne, kjer pa so se zadrževali le kratek čas in kjer so stopili s Pave-ličevo organizacijo v zvezo. V Francijo so prišli preko Ženevskega jezera, kjer ni nobene kontrole potnih listov. Po isti poti iii prav tako po bivanju v Lausanni je prišel tudi morilec Kelemen. V Parizu jih je sprejel na lyonskem kolodvoru neki Szarbo, ki je izročil Nov&ku svoj potni list. Novak lrdi sedaj, da se piše Pročep Beneš-Rajkič je dobil svoj potni list že v Curihu. Po enodnevnem bivanju v Parizu, kjer sta prenočila v istem hotelu kakor Kelemen, sta odšla z avtomobilom v Fontainbleau, kjer bi morala počakati na nadaljnja povelja. Ker niso prispela do 9. oktobra in sta bila že obveščena o atentatu, sta skušala priti iz Francije po isti poti, kakor sta prišla. Ob meji pa so ju aretirali. Zlodejstva Paveliča in Perčeca. Po 36urnem zasliševanju sta sokrivca mar-seilleskega umora prebila noč v policijskem ko-misariatu v Annemassu. Novak-Pospišil je spal naslonjen na mizo, Beneš-Rajkič je sedel popolnoma mirno. V zvezanih rokah je irriel zlat molek ter molil cele ure. Dne 14. t. m. je bil Beneš-Rajkič zopet zaslišan Razna vprašanja mu je postavil jugoslovenski višji inšpektor Dimitrijevič. Izpovedi Rajkiča so se strinjale z izjavami Pospišila o raznih podrobnostih glede napačnih imen atentatorjev, o potovanju v Curih in Lausanne, o razdelitvi vlog v Marseilleu in ponesrečenem begu. Bistvo izjav Rajk'iča je v točnih podatkih, ki jih je dal v taborišču teroristov v Janka-pusti, kjer so se vadili v orožja tudi znani Oreb in tovariši, Milka Adamičeva: 12 POLKOVNIKOV GROB cHudo mi je, Danica, kakor bi samega sebe križal. Kdaj bo konec tega?» je rekel. Daničin obraz se je zagonetno prevlekel. «Sabino sem obiskala. Pozdravlja teb Sunilo ga je nazaj, da je onemel. Potem je prisedel in si podprl glavo s komolci. Tiščal je pogled v mizo in kakor samemu sebi govoril: cKoliko jih je že lo storilo pred menoj>, je odgovoril, a poznala se mu je neodločnost v glasu. <:Jaz... jaz bi tu ne mogla sodelovati, moja sreča s teboj bi bila za vselej skaljena. Ce pomisliš na vse ozadje, na katerem si spletel svojo ki so hoteli ubiti blagopokcjnega kralja letos pozimi v Zagrebu. Rajkič je izjavil, da je po svojem vstopu v tajno organizacijo Paveliča 23. septembra 1932 prišel v Janka-pusto kot crekrub ter je dejal, da je bilo tam 20 do 30 ljudi, ki so se vež-bali zlasti v uporabi repetirskih pištol in bomb. Taborišče je pod poveljstvom znanega terorista Perčeca. Najbolj zmožni so dobili od neznane osebe pravilne madžarske potne liste, ki so bili atentatorjem odvzeti v Laussani. Namestu njih so dobili ponarejene češkoslovaške potne liste. Na vprašanje, ali bi v Marseilleu streljal tudi na kralja Aleksandra in zunanjega ministra Bar-thouja, je odgovoril Rajkič, da je pri svojem vstopu v taborišče v Janka-pusti prisegel, da bo ubogal kot «kadaver» (mrlič) in da se bo držal svoje prisege. Izjavil je, da je spoznal Pospišila v Janka-pusti in da je do atentata v Marseilleu bival v Janka-pusti. Zanimiva je zlasti izjava Rajkiča o vlogi terorista Paveliča. Rajkič je izrecno izjavil, da je Pa-velič kot vodja hrvatskega emigrantskega po-kreta tudi šef tajne teroristične organizacije, ki sta ji pripadala. ZADNJE UGOTOVITVE PREISKAVE. Sofijska in beograjska policija sta nedvomno dognali po prstnih odtiskih, da je Kelemen v resnici prosluli Vlada Georgijev. Pravi krivec in zasnovatelj umora pa je hrvatski izdajnik in odpadnik dr. Pavelič, za katerim sledijo vse policije sveta. Upamo, da ga bodo kmalu dobili, da prejme plačilo za svoje strahotne zločine. Ponarejeni potni listi. Pri marseilleskem atentatorju so našli po-narezen češkoslovaški potni list. V Pragi imajo urad, ki ima vse formularje potnih listov v strogi evidenci, na Dunaju pa je mednarodni kriminalistični urad, ki ima poseben oddelek tudi za pobijanje goljufij s potnimi listi. Med 35 državami sta v tem uradu oficielno zastopani tudi Češkoslovaška in Jugoslavija. Goljufije s potnimi listi se vršijo običajno na tale način: Na kakšnem konzulatu v inozemstvu se zglasi državljan, ki pravi, da je svoj potili list izgubil in bi rad dobil nadomestnega, da bi se mogel odpeljati v domovino. Le v najbolj, redkih primerih se dado njegove izjave prekontrolirati in tako mu izstavijo provizorni potni list, ki velja običajno za pol leta. Potni list je pravilen, se- zaroko. Pomisli s kakim sovraštvom bi me gledali ob tvoji strani. In ubogo dekle, ki se žrtvuje zate tam v mestu. Sploh pa, ali misliš, če takole trezno gledaš na vse, da bi mogel biti zakon, ki bi ga sklenila midva, količkaj srečen? Učiteljica, ki se ne razumem na delo kmečke gospodinje... Ali bi bila prava žena zate?» Danica ni mogla več. Govorila je, da bi preglasila svoje lastno prepričanje. Andreja je ljubila, to je bilo res. Njegova žena pa ni mogla postati. Pa vendar se ji je včasih videlo, kakor da pretirava. Kaj naj bi bilo tako velikega na svetu, da Iji ne mogla njena ljubezen do svojega smotra. Vse, vse bi storila, tudi najhujše zaničevanje bi pretrpela, samo da bi mogla biti trajno ob njegovi strani. Pa to so bili le slabi trenutki in Danica je vedela, da jim ne sme podleči. •rToda čemu nisi tega vedela takrat... ta-kratb ji je s pridušenim glasom očital Andrej in gledal skozi šipe na vrt, kjer je še vedno lahlo deževalo. «Takrat ...->. Danica se je izmučena dvignila. «Saj to je tudi moja edina krivda, da nisem takrat pomislila na to. Kaj mi je preplavilo razum, tega ne vem » Zasmilila se mu je. veda pa ga je prosilec konzulatu izvabil na podlagi napačnih navedb in dokumentov. Na podoben način se pogostoma izvabijo du-plikati potnih listov tudi v domači državi. Tretjo možnost dajejo tisti redni potni listi, ki si jih je kdo na kakršenkoli način priskrbel in potem «po-pravib. Najbolj redki so primeri popolne ponareditve potnih listov na ta način, da jih nepoklicani natisnejo in potem izpolnijo. Najlaže je ponarediti tako seveda potne liste tistih držav, ki zanje ne uporabljajo posebnih tiskovnih načinov. Češkoslovaške potne liste je n. pr. silno težko ponarediti. Ponareditve se v splošnem izvršijo tako, da , se v pristnih potnih listih prvotna imena kemično odstranijo. Pisava s kopirnim svinčnikom se odstrani. Da se napravi ponareditev neopazna, se papir olepi. Najtežje je odstraniti pečate in obi-čijno se ponarejen potni list spozna po tem. So pa potni listi, ki so tako dobro ponarejeni, da jim prosto oko tega ne more ugotoviti. V novejšem času pa uporablja kriminalistična znanost fotografijo z ultravioletno svetlobo, ki pokaže na plošči takoj, da-li je bila kakšna pisava izbrisana in potem nadomeščena z drugo. Največje ponareditve potnih listov so se vršile nekoč v Rusiji. Tam so bile cele tovarne, ki so oskrbovale revolucionarne in teroristične organizacije z nepristnimi potnimi listi. Kemična odstranitev nezaželenih navedb na pristnih potnih listih je veljala tedaj približno dva franka. Dandanes je to seveda dosti dražje. Takšen ponarejen potni list je imel tudi Lenin in je z njim nemoteno potoval v inozemstvo. Centrale za ponarejanje potnih listov obstoje še danes. Tu pa tam pride vest o takšni centrali v javnost, v splošnem pa jih policija ne izdaja, čeprav jih seveda strogo opazuje. PREBIVALSTVU DRAVSKE BANOVINE. Težka nesreča, ki je zadela našo državo, in neizmerno globoka žalost, ki je zajela ves naš narod ob smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, je ustvarila razpoloženje, v katerem se porajajo in dobivajo vero različne neresnične vesti, ki se v zadnjem času zelo širijo med našim prebivalstvom. Take vesti širijo večinoma neodgovorne osebe, ki se ne zavedajo posledic takega ravnanja. Ni pa tudi izključeno, da se za razširjevalci takih vesti v ozadju skrivajo temni elementi, ki hočejo med našim zaradi Lotil se je zajtrka. Danico je to opravilo prav za prav neprijetno dirnilo, dasi je vedela, da 5e ni zajtrkoval. «Ti greš na pot?» ga je vprašala, da bi izpre-meniJa smer pogovoru. «Da, po vinski kupčiji. Prav za prav nepri-kladen čas, toda potreba je.» Govorila sta še o babici in potem se je Danica poslovila ter počasi odšla proti šoli. Popoldne je prebila v postelji. Stresal jo ja mraz, da so ji šklepetali zobje. Mučne sanje so jo zagrabile in jo vrtinčile ka-kar prah v vetru, da se je vsa izmučena prebudila šele okoli šestih. Imela je od pota zlepljene lase na sencih in vsa je trepetala. Živo se je spomnila, kaj je sanjala. Kakor da se je še drži golazen, s katero je imela pravkar opraviti, si je pogledala na roke. Streslo jo je in občutek ogabnosti je rasel v njej. Spet in spet je morala stisniti zobe, da je potlačila zopernost v želodcu. Toda naposled ni pomagalo nič več. Danica je morala vstati, da se olajša. Počutila se je silno slaba. Izpila je čašo vode ter spet legla. Zastrmela je v strop. Toda bliskovito jo je prešinila žgoča misel. Danica je planila kvišku kakor vzmet in nato obsedela na robu postelje z izrazom strmenja v obrazu. Napravila je nekaj korakov po sobi in se ustavila pred zrcalom. Obraz ji je bil izmučen, rumen. Razšli jene zenice so jo vprašujoče zrle iz stekla. Buljila je v svojo podobo v zrcalu, oprta z rekami ob zid, ter stala nepremično kakor kip. Kakor i privid je slupila iz stekla slika pokojne babice in -■ = «DOMOVINA» gnusnega zločina že tako močno razburjenim prebivalstvom ustvariti vznemirjenost, povzročiti zbeganost in negotovost s prozornim namenom, škodovati naši zedinjeni državi in našemu zedi-njenemu narodu. Z zadovoljstvom in s ponosom ugotavljam, da se je vse naše prebivalstvo, združeno v neizmerni globoki žalosti ob krsti Viteškega kralja, zadržalo dostojno in mirno, kakor se to spodobi v tako resnih časih Kralju in Domoviei zvestim državljanom. Ugotavljam, da so vse vesti o kakršnihkoli nemirih in neredih v državi, zlasti pa še o težavnem notranje- in zunanjepolitičnem položaju popolnoma neresnične in večkrat zlonamerne. V vsej državi je popoln red in mir. Tudi zunanjepolitični položaj naše države je ravno po zaslugi blagopokojnega vladarja povsem zadovoljiv. Ne le, da je mučeniška smrt našega kralja še bolj oklenila naše zveste zaveznike na nas, temveč nam je približala tudi še druge narode. Nevarnost za kakršnekoli mednarodne zapietljaje je izključena. Mir in dostojanstvo, čvrsta vera in zaupanje v bodočnost našega naroda ustrezajo najlepše vsem intencijam blagopokojnega kralja, ki je vse svoje življenje in neumorno delovanje posvetil zedinjenju našega naroda in ustvaritvi riaše skupne domovine Jugoslavije. Dokazali bomo, da hočemo v bratski slogi skupno Njegovo oporoko, Njegovo poslednjo voljo: Čuvajmo Jugoslavijo. Dolžnost vsakega državljana, ki se zaveda važnosti te oporoke, s katero nam daje nepozabni Vladar jasne smernice za vse naše nadaljnje delovanje, je, da odločno zavrne razširjevalce neresničnih in vznemirljivih vesti, na nje same pa opozori oblastva, ki bodo z vso strogostjo onemogočila tako njihovo početje. Ljubljana, dne 15. oktobra 1934. Ban: dr. Marušič s. r. GORENJI LOGATEC. V svoji oporoki je volil med drugim blagopokojni g. živinozdravnik Josip R i h a r tukajšnjemu sokolskemu društvu znesek 10.000 Din. Slava njegovemu spominu! — Pri dobro obiskani sokolski tomboli 7. t. m. je zadel Št. 42 ' prvo tombolo hotenski šolski upravitelj g. Jelinčič, in sicer lepega prašiča. Vsem darovalcem raznih dobitkov se sokolsko društvo tem potem najiskre-neje zahvaljuje. Sokolsko društvo bo s 1. novembrom brez hišnika. Upamo, da se bo do tega časa našel kak primeren oskrbnik. GOSPODARSTVO Tedenski tržni pregled GOVED. Na mariborskem sejmu so bile 9.t.m. cene za kilogram žive teže: kravam 2.50 do 3.50, telicam 3.75 do 4.50, volom 3.75 do 4.50, bikom 3 do 3.75 in teletom 4 do 4.50 Din. Konji so se prodajali po 750 do 3700 dinarjev. HMELJ. Skromno nakupovanje. Cene so ostale neizpremenjene in se gibljejo med 20 do 40 Din za kilogram, kakršna je pač kakovost. Sejmi 22. oktobra: Drami je, Krško, Ribnica na Pohorju; 23. oktobra: Martjanci, Novo mesto; 24. oktobra: Dolenji Logatec, Velenje; 25. oktobra: Lemberg; 26. oktobra: .Videm (krški srez), Mursko Središče; 27. oktobra: Križevci, Vesela gora. Vrednost denarja Na borzi smo dobili v devizah (prišteje se premija v višini 28.50 odstotka): 1 holandski goldinar za 23.04 do 23.15 Din; 1 nemško marko za 13.65 do 13.75 Din; p. 1 dolar za 33.42 do 33.70 Din; ; 100 francoskih frankov za 224 do 225 Din; 100 češkoslovaških kron za 142 do 143 Din; 100 italijanskih lir za 291 do 293 Din. Vojna škoda se je trgovala po 351 Din, investicijsko posojilo pa po 72 Din. Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kliringu po 8.10 do 8.20 Din. KAKŠNE KMEČKE ZBORNICE ZAHTEVAMO? Zaradi mnogoštevilnih in različnih predlogov za ustanovitev kmetijskih, oziroma kmečkih zbornic, ki prihajajo v največ primerih iz nekmečkih krogov, čuti podpisana organizacija, kot kmečko-stanovsko zastopstvo v dravski banovini, dolž- = Stran 7 - nost, da v imenu svojih skoro 600 članov, praktično kmetujočih absolventov kmetijskih šol, in v imenu vsega kmečkega stanu dravske banovine javno ugotovi, kakim in katerim pogojem bi morale nameravane kmečke zbornice ustrezati,' da bi jih mogel kmečki stan smatrati kot svoje pravo stanovsko zastopstvo: 1. Kmečke zbornice naj bi bile predvsem kmečko-stanovske, ne pa kmetijsko-strokovne ustanove. Njih ustroj naj bi sličil ustroju Delavskih zbornic. Ustanovile naj bi-se ločeno za vsako banovino, z osrednjo zbornico v Beogradu. (; 2. Zbornice naj bi tvorili kmečki zastopniki iz posameznih občin, izvoljeni potom direktne, tajne in enake volilne pravice, ter naj bi bile v svojem' poslovanju avtonomne. 3. Aktivno in pasivno volilno pravico za volitve v kmečke zbornice naj bi imeli vsi oni in izključno samo oni, ki se morejo smatrati kot kmetje po zakonski uredbi o zaščiti kmetovi Kmetijske šole in kmetijski uradi naj bi imeli v. njih svoje zastopnike s posvetovalno pravico, j Prosimo pristojna oblastva, da to naše stališče vzamejo na znanje in ga upoštevajo; vse tovariše kmete in. vse kmečke organizacije v naši in drugih banovinah pa pozivamo, da si to stališče osvojijo ter ga vedno in povsod zastopajo in uveljavljajo. (Iz resolucij, sprejetih na zborovanju ZAKš (Zveze absolventov kmetijskih šol) v Smledniku dne 7. oktobra 1934.) DOMAČE'NOVOSTI' * Program radijske oddajne postaje v Ljubljani od 21. do 28. oktobra 1934: Po napovedi. ! * Razstava šolskih vrtov in štajerske kokoši za srez Celje se preloži na 27. do 30. t. m. * Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite proti malenkostnemu plačilu pri Peru Francu, kapetanu v. p. v Ljubljani, Maistrova ulica št. 14. Priloži naj se znamka za 3 Din za od-: govor. j' * Nov uspeh znanosti. Eden najnevarnejših ne-prijateljev zob je kamen. Prizadevali so si že na leta, da bi našli uspešno sredstvo za njegovo odpravo, ker običajni način mehanično odstranitve zobnega kamna povzroča često bolečine, a v vsakem primeru izgubo časa. Raziskovalcu doktorju Braunlichu se je posrečilo najti v sulforicinoleatu Danica je začula obenem živo zgodbo svoje nesrečne matere ... Sebe ni videla ... Tam daleč, čisto v ozadju stekla je videla zapisano svojo nesrečno usodo. «Zgodilo se je tudi meni, mati. Zakaj nisi za-branila!* Vrgla se je nazaj na posteljo in kakor blazna trgala posteljnino. Drugo jutro je obležala bolna. Mrzlica je naraščala in upraviteljeva gospodinja je že nekajkrat hotela poslati h Gablovčevim, da bi poslali voznika po zdravnika. Danica se je odločno uprla. «Se dobro, da ni Andreja doma», je mislila. je bil neomejen samosilnik ameriške obale in bližnjih otokov, kjer je prisilil celo najpremož* nejše koloniste, da so mu izročali svoje hčerke. Mož je bil štirinajstkrat oženjen. Dvanajst nje^ govih žen je še živelo, ko so ga zalotili. Ujela ga je yojaška straža pod poveljstvom poročnika Maj-' narda tako pijanega, da se je komaj držal na nogah. Preden so ga pa ubili, je sam ubil še 15, vojakov. Teach je zakopal nekje ogromen zaklad,' ki ga pa razni pustolovci še zdaj zaman iščejo.' Drugi zloglasni morski razbojnik je bil Daviš,' ki je pa čisto drugače postopal. Nekoč se je s ponarejenimi listinami izdajal v nekem pristanišču za poveljnika vojne ladje, ki zasleduje mor-i ske razbojnike. Pristaniška oblastva so mu priredila pojedino, med katero so pa vdrli v dvo-' rano njegovi pajdaši, da so se polastili vseh dragocenosti in denarja gostov. Davisa je izdal neki zamorec, član njegove tolpe, in ko je stopil na breg, so ga ustrelili. Priporočajte in širite »DOMOVINO"! da bosta molčala in tako nas je moja skrivnost napravila za brate, ki imajo vsi enake pravice.* Tedaj se Hudales ni več obotavljal. Natanko je preiskal vse starine, da bi ga zapustila še poslednja trohica dvoma — če bi bil sploh še kaj dvomil. Najprej je vzel v roke hopeš, meč, ki je bil nekoč znamenje kraljevskega dostojanstva. Njegovo čudno oblikovano rezilo je bilo podobno polmesecu. Bilo je iz trdega brona in na njem je odkril vrezan klic bogu Raju, naj vodi lastnika tega meča od zmage do zmage. Ročaj je bil okusno izdelan iz slonovine in Črnega lesa. Oglavnica, ki je bila narejena iz višnjevega platna, je imela vse polno spretno razdeljenih gubic. Ob obeh straneh je visel z nje tri prste širok, spodaj razcefran trak, ki je bil nsk-ikšen nadomestek za lase in so ga morali nositi vsi kraljeviči. Okoli nje pa je bil spleten diadem iz tankih zlatih niti. Pečatni prstan je bil iz čistega zlata in skoraj za palec debel. Vanj je bilo vrezano solnce. Njegovi žarki so se spodaj družili v obliko roke in pod roko je bilo vtisnjeno ime kralja Huenata. Četrti in za oba znanstvenika najpomembnejši predmet je bil naposled kos belega pergamenta,18 dve pedi dolg in prav toliko širok. Na njem je bilo po otroško zarisanih vse polno gora, planot, dolin, peščenih sipin in grmov. Takoj se je dalo 19 ustrojena koža, ki so v starih časih nanjo pisali. spoznati, da je to zemljevid za pot proti oazi Tuatu. «Na tem zmazku se pa prav nič ne spoznam*, je dejal Sodnik skoraj nejevoljno v slovenskem jeziku potem, ko je nekaj časa opazoval perga-ment z vseh strani. «Dobro bi bilo, če bi bil slikar tega zemljevida hodil nekaj Časa k meni v šolo. Mislim, da bi ga bil večkrat nasekal po parkljih!* . «Saj veš, da se mu niti sanjalo ni, da bo še po treh tisočletjih kakšen učen zemljepisec vtikal svoj radovedni nos v njegovo umetnino*, se je zasmejal Hudales. mrt, ko je skušal brez dokumentov prekoračiti :X'ašo in italijansko mejo. Namenjen je bil k svoji ■ tašči, ki je hudo bolna na svojem posestvu na ^italijanski strani. Birtičeva žena se je že prej po-Idala k svoji nevarno bolni materi in je pred [dnevi obvestila svojega moža, naj pride čimprej, •ker so bolnici dnevi šteti. Mož je hotel brez do-[kumentov prekoračiti mejo, kjer pa je izgubil (življenje, ko je kljub stražar je vim pozivom nadaljeval svojo usodno pot. Njegovo truplo so prepeljali domov. j Tragično preminuli Franc Birtič je bil star okrog 45 let in je pred nekaj leti živel v Ame-Iriki, kjer si je toliko prihranil, da si je v Stožicah zgradil lično domačijo. Njegova žalostna usoda je ,vse vaščane zelo pretresla. V enaki meri so-'čuvstvujejo tudi vsi s splošno priljubljenim Francetom Jernejcem. izginilo slovenskega življa v Alpah in ne smemo gledati prekrižanih rok nadaljnjega umiranja svojih bratov. Turki so zasužnjili telesa, nemška pest je pa zasužnjila duše, a ni mogla zasužnjiti vseh. Od sto tisoč je danes še 50.000 na Koroškem narodno zavednih, kljub temu, da se v šoli ne uče slovenske besede, in kljub temu, da so izpostavljeni sramotenju in zaničevanju, izpovedujejo svoje slovenstvo. Koroški Slovenci so dobri avstrijski državljani, nočejo pa postati Nemci. Oni hočejo ostati Jugosloveni, kakor hočejo ostati naši Nemci dobri Nemci. Kakor se zavzemajo Nemci v Avstriji in Nemčiji za svoje rojake v Jugoslaviji, tako se moramo tudi mi spominjati naših bratov izven mej naše države. Nemci kaj radi naglašajo, da tvorijo koroški Slovenci važno vez med Nemci in Jugoslovani. Mi smo istega mnenja. Po- tem, kako bodo Nemci postopali z našimi rojaki na Koroškem, naj se uredi tudi pri nas postopanje z našimi Nemci. — Mi smo uredili naše razmerje do naših Nemcev tako, da smo želi priznanje vse Evrope in zahvalo zadovoljne manjšine, a v Avstriji se je položaj koroških Slovencev vsako leto poslabšal in ni bil še nikoli tako obupen, kakor je sedaj, ko se pretvarjajo šole v sredini Roža v popolnoma nemške in zasedajo slovenske župnije z duhovniki iz rajha. Kmalu ne bomo imeli več slovenske dece na Koroškem in ne bo več naraščaja za kulturna društva, ne pevcev za slovenske pevske zbore. Zunanji minister naj opozori avstrijsko vlado na njene dolžnosti kulturne države, da izpolni svojo obljubo. Če opomini ne bodo zalegli, naj se pa Nemci zavedajo, da lahko napravijo iz Koroške drugo Kosovo. Nikoli ne bomo dovolili, da se na Koroškem ponovi zgodovina polabskih Slovanov. Grobov je bilo že dovolj. Postani in ostani član Vodnikove družbe! ! Križev pot koroških Slovencev Iz govora senatorja dr. Valentina Rožiča v senatu. Kako se godi slovanskim manjšinam na Koroškem in kako spoštuje Avstrija svoje obveznosti nasproti njim na šolskem področju, nam je najbolj nazorno orisal senator dr. Valentin Rožič v svojem velikem govoru v senatu, t Stotisoč koroških Slovencev nima nobene slovenske šole, edino v Globasnici in v Selah se poučuje slovenščina v prvem in nekaj tudi v drugem šolskem letu. Ponemčevanje na Koroškem se vrši tako, kakor še nikoli v zgodovini našega naroda. Ker je od sto tisoč koroških Slovencev polovica narodno nezavednih, se opira nemštvo na 50.000 zapeljanih narodnih odpadnikov ter z njihovimi glasovi Avstrija pobija vse zahteve. Naše širokogrudno postopanje nasproti našim Nemcem je očividno uspavalo avstrijske sosede, ki mislijo, da je čisto v redu, da imajo Nemci pri nas svoje šole, svoje učiteljišče, meščanske šole in gimnazije. Obenem pa menijo, da je tudi popolnoma v redu, če ostanejo koroški Slovenci še naprej gnoj za nemške njive ob Dravi in Žili, da ostanejo brez šol, brez slovenske službe božje, brez pravic pri sodnijah in da so upoštevani samo tedaj, kadar gre za davke sV interesu miru v Srednji Evropi, predvsem pa zaradi naše časti in časti Nemcev samih je potrebno, da napravi Avstrija na Koroškem red in da našemu narodu pravice, ki jih je podpisala z mirovno pogodbo, da poskrbi, da se bo naša mladina na Koroškem naučila narodnega jezika v šoli, da pieuredi vse šole v slovenskem delu Koroške res v manjšinske šole, kakor so naše pemške v Vojvodini in na Kočevskem. Dovolj je Kako spravimo sadje čez zimo Znano je, da sadje dozoreva šele v shrambi. Zato je treba kupiti vedno več vrst, ki dozorevajo druga za drugo, da imamo vso zimo sočno in okusno sadje. Poletnih in jesenskih jabolk in hrušk ne kaže shranjevati, pač pa zimske sorte, za sproti pa jabolka in hruške takih vrst, ki so dosegle svojo užitno dozorelost in so medne. Za shranjevanje moramo najskrbnejše izbrati le popolnoma zdrave plodove, ki niso niti obtolčeni, niti vtisnjeni, od zaboja ali nohtov odrgnjeni, zlasti pa ne smejo biti nagniti. Tudi črvivih jabolk ne bi mogli dolgo ohraniti, ker imajo skozi luknjico dostop razne glivice, da prične sad gniti. Za lastnike vrtov naj že pri obiranju sadja velja pravilo, da pravkar obrano sadje mora ležati 10 do 14 dni na kupu, ker se spoti in izgubi nekaj vlage, pokažejo se pa tudi razni odtisi in rane. Prostori in police ter posode, kjer sadje shranjujemo, morajo biti popolnoma snažni in čisti. Prostor mora imeti stalno hladno temperaturo, ki se bliža 0°. Kleti so sicer navadno pretople, vendar je pa zato v njih stalno temperatura. Ta bi morala biti pod 4°, ker se pri tej toploti glivice več ne razširjajo, zlasti pa ne morejo več sadov uničevati, nikakor pa ne okužiti novih plodov. Kuhinje in zakurjene sobe za sadje niso primerne, vendar pa temperatura ne sme pasti pod 0°, čeprav —1° ali —2° mraza ne škodi. Zmrznjenega sadja se ne smemo dotikati! Posebno važna je zračna vlaga v prostoru. Sočnost namreč kolikor toliko uhaja skozi kožo. Le malo sočnosti izgube jabolka z gladko kožo n. pr. mošančki ali gambovci, več vlage pa izgube hruške in jabolka s hrapavo kožo, kakor damasonke in sploh vsi kosmači, ter zato postanejo v suhem prostoru zaradi izgube svoje vlage lažji, nesočni in tudi neokusni, ker izgube razne soli in zato tudi svoj aroma in slast. Kadar je pa zrak v shrambi preveč vlažen, se širijo glivice, zato pa moramo prostore zračiti z odpiranjem oken ob toplem vremenu ali pa z raznimi kemikalijami, ki vsrkavajo vlago. Za domačo porabo je najpripravnejše, če v vlažen prostor postavimo posodo s kosi ali prahom ugašenega apna. Sadje s hrapavo kožo shranjujemo tako, da ga zložimo v več plasti, pod taka jabolka in hruške pa pogrnemo še papir in prav tako tudi nad plasti, a jabolka z gladko kožo hranimo brez papirja le v enojnem sloju. Tudi zatohel zrak ne sme biti v teh prostorih, ker bi se neprijetnega vonja navzelo tudi sadje, prav tako pa ne sme biti v tem prostoru drugih močno dišečih ali celo smrdljivih stvari, kakor n. pr. petroleja itd. Sadje ne ljubi svetlobe, ker na svetlobi sadje • zori, mi pa hočemo to zorenje kolikor moči za-vleči. Temni prostori so torej boljši in zato je tudi shranjevanje sadja med okni slabo. V svetlo in toplo sobo prinesemo le toliko sadja, kolikor ga rabimo sproti. V mestu skoraj vedno ustreza vsem pogojem za dobro shrambo sadja klet. Priporočljivo pa je, če bi v temni, hladni in dobro zračeni kleti napravili za sadje posebne police in lese. Police ne smejo biti pregoste in tudi ne bolj globoke od 70 do 75 cm, da posamezne plodove lahko brez dotikanja pregledamo in tudi dosežemo. Dno lese naj bo iz letev brez ostrih robov, med letvartii pa po dva centimetra prostora. Prav dobra ir; praktična so tudi dna polic iz prepolovljenih le-? skovih palic, ki smo z njih potegnili lubje. Takoj predrte lese rabimo za sadje z gladko kožo, za j hruške in kosmače pa police iz celih desk. Prav# pridno vedno odbiramo obtolčeno in gnilo sadje, | da se gniloba ne razširi na druge plodove. Polico j morajo biti vedno čiste, predvsem jih pa prav* dobro operemo s sodo tedaj, ko porabimo enc< . vrsto sadja in prinesemo drugo sadje v shrambo. | Toda barvaste lese niso dobre, prav tako pa tud' t ne police iz lesa iglastega drevja, ker bi se sadje navzelo vonja po smoli. Pecelj hruške naj bo j vedno obrnjen navzgor, jabolka naj pa leže na j peclju, da vidimo muho. Pri premikanju ne smemo tresti sadja, da ga ne obtolčemo, še boljše je J pa, če se zdravih plodov sploh ne dotikamo. Če imamo malo prostora in moramo hraniti mnogo sadja, zavijemo plodove v svilen ali časopisni papir, ker skozi papir ne prehajajo bolezni na druge plodove, nato jih pa trdno vložimo v zaboje ali sode ter hranimo v kleti, nekurjenih sobah aH predsobah. Prav priporočljive za premožnejše sloje so posebne sadne omare, za vse naj pa velja načelo, da mora biti sadje pred otroci pod ključem. Otroci s prebiranjem sadja napravijo več škode, kakor če jim damo nekaj jabolk več. Če hočemo različno sadje, kakor češnje, češplje, hruške, jabolka in tudi grozdje ohraniti prav dolgo, moramo vsak plod ločiti od drugega. Nekaj dosežemo že s parafiranim ali povoščenim papirjem, da se glivice na širijo od plodu do plodu in da ne izgubljajo vlage, drugače pa sadje naložimo med pleve, otrobe, proso, čist pepel, v žaganje, ki pa ne sme biti od iglastega drevja, v oprano suho mivko, posebno dober je prah iz šote ali sadre. Okrog vsakega plodu mora biti dosti take tvarine, vse pa v dobro zaprtem zaboju ali loncu. Posodo s sadjem zakopljemo proti vlagi zavarovano poldrug meter globoko v zemljo, sodček pa lahko zavalimo na dno ribnika, a prav dobro ohranimo sadje, če posodo spustimo na vrvi globoko nad vodo v vodnjak. Ali so naši sadjarji že kdaj mislili, kakšna idealna skladišča za sadje bi lahko uredili v naših podzemeljskih jamah, kjer je vedno stalna nizka temperatura in enaka vlaga, pri vsem tem pa najčistejši zrak. Tako shranjene češplje ohranimo tja do velike noči, češnje nam ostanejo sveže do božiča, bo-bovec in druga najtrpežnejša jabolka pa dočakajo celo drugi božič! Za večje količine so rabili tudi parafiniranje, kar pa škoduje okusu, drugi pa priporočajo spet, da jabolka namažemo s slanino, zlasti pri peclju in muhi, ter trde, da se ni pokvarila niti mast. V Ameriki devljejo velike množine jabolk v hermetično zaprte posode, ki so zraku v njih odvzeli ves kisik, ker sadje brez kisika sploh ne more zoreti in se pokvariti. Na deželi lahko poskusimo z vodnjakom ter obesimo vanj kar celo vejo s češnjami, češpljami, jabolki ali hruškami ali pa bogato z grozdjem obloženo. Ob času, ko niti v naših trgovinah več ne dobimo tega sadja, bomo mi lahko še postregli s popolnoma svežim! ŽENSKI VESTNIK Novice iz Amerike ■ ^ Pri operaciji je umrla v La Sallu 421etna Marija Gendetova. V New Yorku je umrla za srčno kapjo Marija Lenarčičeva, ki za njo žaluje mož. V Clevelandu je umrl eden naših pionirjev, splošno znani Anton Pucelj. Pokojnik je prišel kot 18letni mladenič v Ameriko in je učakal starost 54 let. Ves čas je živel v Clevelandu, kjer se je pridno udejstvoval v raznih slovenskih društvih. Doma je bil iz Stavče vasi pri Žužemberku. Za njim žalujejo žena in tri hčerke. Po dolgem in mučnem trpljenju je v Clevelandu umrl 67letnj Lovrenc Trček iz Velike Li-gonje pri Vrhniki. V Ameriko je prišel pred 33 leti in je delal po raznih tvornicah. Pred tremi leti se je pri delu zastrupil in so mu morali odrezati eno nogo, letos pa še drugo. Zdaj ga je smrt rešila trpljenja. Umrl je v veliki bedi. Pred tedni je šel Anton Zupančič iz Jolieta zdrav na delo, ko je pa prišel domov, mu je postalo slabo in še istega večera je umrl za kapjo. Pokojnik se je rodil leta 1879. v Gambišču blizu St. Vida pri Stični. Zapustil je ženo, štiri sinove In dve hčerki. V čikaški bolnišnici leži vsa družina Janeza Mežnaršiča, oče, mati in dva otroka, ki so bili precej poškodovani pri avtomobilski nesreči. Peljali so se iz Chicaga v La Salle, na povratku so pa trčili skupaj s tovornim avtomobilom. Mož je bil poškodovan po vsem telesu, žena si je zlomila desno nogo, a otroka sta dobila notranje Za kuhinjo Dušena ščuka ali druge ribe. Očisti ribo ter jo skuhaj v slani vodi z vso zelenjavo. Kuhano ribo deni na krožnik, jo zreži in postavi na toplo. Vso zelenjavo pa pretlači skozi sito. Napravi svetlo prežganje, ga zalij z juho, v kateri si kuhala ribo, prideni še pretlačeno zelenjavo, malo po-popraj, dodaj paprike, paradižnikove mezge in žlico drobno zrezanega drobnjaka. Ta omaka naj se dobro pokuha in naj je primerno gosta. Zdaj pa kuhano ribo na sirovem maslu opeci, jo polij s pripravljeno omako, ki naj enkrat prevre. Začini še malo z limonovim sokom in juhanovo začimbo in daj hitro na mizo. Zraven lahko daš dušen riž ali kako drugo primerno prikuho. Gosja jetra s krompirjem. Gosja jetra zreži na majhne kose, jih osoli in popopraj, povaljaj v moki in na masti hitro opeci. Opečena jetra] zloži v toplo skledo, pokrij in postavi na toplo. V masti pa, v kateri si pekla jetra, zarumeni malo čebule. Kuhani krompir olupi, zreži na plošče in ga na tej masti dobro opeci, po potrebi še osoli. Ko je krompir opečen, ga naloži v toplo skledo, povrh pa položi opečena jetra in daj hitro na mizo. Zraven daš poljubno salato. Namestu gosjih jeter lahko tako pripraviš tudi telečja ali1 svinjska jetra. Nadevana melona. Srednje debelo melono olupi, razpolovi, odstrani pečke, izreži tudi malo sredice, ki jo zmelji na strojčku. Pol kile breskev olupi in razpolovi, posladkaj in polij po njih Preskrbite si za zimo pravočasno po nizkih cenah perje za blazin« in pernice v Treovske; • domu Stermecki! Din 10.50 17.50 28.— dobro mešano perje Din 48.— 58.— 100,— fino očiščeno perje Din 62,— sivi puh, Din 145,—polpuh Din 227.— beli puh. If Trgovski dom - ^ tmnccbs poškodbe. Pri trku je bU laže poškodovan tudi I ^etrt litra sadjevega mošta in naj se v moštu rojak Žvokelj, ki je pa lahko ostal doma. V Walkervilleju, država Montana, je umrl Franc Zalokar, ki je že dlje časa bolehal za naduho. Pokojnik je bil star 74 let. Zapustil je ženo in tri sinove. Na kliniki kolumbijskih sester v New Yorku je umrla Margareta Sršen; zapustila je moža in sedem otrok, od katerih trije žive v stari domovini. Ko je drugega dne pokojnična prijateljica Marija Lenarčičeva v cerkvi izvedela za smrt prijateljice, jo je novica tako potrla, da jo je zadela srčna kap. Rodbini Mirtičevi v Clevelandu je umrla 24letna hčerka Pavla. Po daljši bolezni je v Clevelandu preminil Pavel Vidmar, po domače Gričarjev, star 49 let. Pokojnik je bil doma iz Velikih Lipljenj, odkoder je prišel v Ameriko pred 30 leti. Zapustil je ženo in tri hčerke. Nedavno sta se peljala z avtomobilom brata Mirko in Dominik Makovec po Clevelandu. Med potjo se je hotel Mirko, ki je šofiral, umakniti drugemu avtomobilu, zaradi nagle vožnje pa se je zaletel v telefonski drog s tako silo, da se je avtomobil razbil. Pri silnem karambolu je bil Dominik hudo poškodovan in so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Pokojnik je štel 23 let; doma je bil iz okolice Gorice, odkoder je prišel v Ameriko pred osmimi leti. Za njim žalujejo mati in trije bratje. Žrtev avtomobilske nesreče je postal tudi Franc Zaje mlajši, ki ga je blizu Minturna povozil avtomobil. Bil je takoj mrtev. Za njim žalujeta poleg žene in štirih otrok tudi roditelja. namakajo dve uri. Nato mošt odcedi v lonec, prideni 5 rumenjakov in 12 dek sladkorja ter skuhaj v sopari v gosto kremo. Ko se kuhana krema shladi, primešaj zmleto sredico melone in breskve. Stolci še osminko litra sladke smetane, ki jo tudi primešaj. S tem potem nadevaj melono in postavi na hladno, da se malo strdi. Buča s sirovim maslom. Srednje veliko bučo olupi, odstrani pečke, zreži za prst dolge in debele rezance in skuhaj v slani vodi, a ne pre-mehko. Kuhano odcedi. V kozi razbeli sirovega masla, zarumeni malo drobtin, stresi nanje bučo, previdno premešaj, naloži v skledo in zabeli še malo z razbeljenim sirovim maslom. Lahko pa tudi bučo zrežeš na večje, a tanke kose, jo osoliš, povaljaš v moki, raztepenem jajcu in drobtinah ter na masti ocvreš kakor telečje zrezke. Sadna torta. Mešaj v skledi 4 rumenjake in 12 dek sladkorja, da naraste, potem primešaj 3 deke zmletih mandeljnov ali orehov, 5 dek drobtin, žlico ruma, 3 deke moke, pol zavitka pecilnega praška in trdi sneg štirih beljakov. Tortni model dobro namaži, zlij vanj testo, ga razravnaj in speci. Sedaj pa pripravi poljubno sadje. Sadje drobno zreži, ga posladkaj ter naj tako stoji vsaj pol ure, da se napije sladkorja. Nato sok od sadja odcedi in ga porabi za kako kremo. Sadje pa naloži na hladno torto in preden daš torto na mizo, stolci še osminko litra sladke smetane, ki jo posladkaj z vanilijevim sladkorjem. Gmeleta. Razgrej tri deke sirovega masla, primešaj toliko moke, kolikor je maslo upije (a V Brocklynu je umrl 58letni Rosman, doma iz moka se ne sme čisto nič zarumeuit:), sedaj pri- Mrave pri Novem selu. Pobrala ga je jetika. 15, Rue Lafayette, PARIŠ odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kur/u. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in l uksembtirgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064 64, Bruxel!es; Francija: št. 1117-94, Pariš; Ilolaridija: št. 1458 66, Ned. Dienst; Lnksemliiirg: št 5967, I u\embourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 lij četrt litra sladke smetane in zmešaj, da se ne bodo delali svaljki. Mešaj daljp, da se popolnoma shladi. K hladnemu primešaj še dve deki sirovega masla, tri rumenjake, malo sladkorja, soli, lupinico in sok limone in trdi sneg treh beljakov. Ponev dobro namaži, stresi vanj testo in hitro v pečici speci. Pečeno in toplo namaži s poljubno mezgo in daj hitro na mizo. Ce pa hočeš omeleto pripraviti za predjed, ne deni v testo nič sladkorja, namesto mezge pa potresi emeleto s sesekljano kuhano gnjatjo ali z dušenimi gobami ali s prepraženimi jetrami in slič-nim Tovarna perila in oblek Celje št. 97. Zahtevajte vzorce perja, da se prepričate o dobri kvaliteti, ki se Vam nudi po gornjih cenah. Dalje zahtevajte takoj veliki novi ilustrirani cenik z več tisoč slikami, v katerem nadete vse, kar potrebujete in katerega dobite brezplačno. Kar ne ugaja, se zamenja ali se vrne denar. Praktični nasveti Zrcala in tudi šipe lahko osnažimo zelo lepo z navadnim gorilnim špiritom. Krpico namočimo v špirit, drgnemo po steklu in potem zbrišemo še s suho krpo. Zrcalo kakor šipa dobita tako lep blesk. Navadno lončeno posodo vtakni za nekaj minut v mrzlo vodo in pokrij s to posodo v shrambi sveže ali pečeno meso, sirovo maslo in druge take stvari, ki ostanejo tako pokrite dalje časa sveže. Kadar pereš barvaste »astore, jih namoči v mrzli vodi, kateri dodaj malo soli. Na ta način odstraniš z lahkoto vso umazanost in zastori obdržijo prvotno barvo. Marmornate plošče na umivalniku umijemo najprej z milnico in motne madeže na njej na-inažemo in umijemo z vodo, kamor smo kanili le nekaj kapljic žveplene kisline. Pri delu moramo biti zelo previdni, da nam kislina ne ožge rok. Potem pleščo s čisto vodo izplahnemo in s suho krpo loščimo. čiščenje slik. Ce sc slike zelo umazane, jih zbrišemo s krpo. namočeno v čistem olju, potem pa še s čisto krpo. Namesto olja lahko uporabljamo tudi salmijakov špirit. Umazane črne okvire čistimo najbolje, če jih skrtačimo s krtačo za čevlje. Železne peči namažemo s ščetko, namočeno v raztopljenem vranjem srebru (to srebro raztopimo v vodi s špiritom ali žitnim žganjem, ki ga dobimo v drogeriji). Še vlažne jih z večjo staro krtačo loščimo. Suhih ne smemo loščiti, ker bi se preveč prašilo. Peči iz majolike najprej umijemo, potem pa s krpo v lanenem olju namočeno namažemo in z drugo suho loščimo. Ce so peči sajaste, jih umijemo z zmesjo vode in špirita. Potem šele jih namažemo z oljem in loščimo. Ribice, vrsta mrčesa, se nahajajo v tleh okrog vodovoda in drugod, kjer je vlažno. Odstranimo jih, če umivamo tla s salmijak-terpp-itinovim milom v prašku. Ribice v knjigah, preprogah itd. odstranimo na podoben način kakor mole. Natre-semo nafterlina, ki jih prežene. O VPLIVU MESECA NA RASTJE. Naši dedje so imeli trdno vero, da imajo razne mesečeve izpremembe različen vpliv na rastje. Svoje trditve so naslanjali na ustna sporočila pra-dedov in na lastna opazovanja. Nov rod je pod vplivom enostranske znanosti obsodil vsa ta tisočletna izkustva za praznoverje. Danes le težko govoriš o vplivu meseca z našim kmetom, ker tisti, ki še dado kaj na to vero, mislijo, da se hočeš norčevati iz njih, medtem ko si v nevarnosti, da> se ti v obraz smejejo pro-svetljenejši, ki imajo vero v vpliv meseca za praznoverje. Tako je nastal v zadnjih desetletjih nov pregovor: Kdor na mesec seje, bo na mesec žel. To se pravi, da za kmeta kar ne gre, da bi gledal pri delu na mesec. Kadar utegneš in ti pusti vreme, takrat sej, pa naj bo mlaj ali ščip. Slavni p^of^-or za razisi avani; rastlinskega življenja na Dunaju Molisch je izjavil o vplivu meseca na rastje, da še nit. slišal ni o tem. To tudi na na vse zadnje čudno, če pomislimo, da so začeli znanstveno preiskovati življenje rastlin šele pred pičlimi sto leti. Z rastlinami in njihovimi lastnostmi so se pečali prej le vrtnarji in kmetje, ki so sporočali svoja in svojih prednikov dognanja le ustno svojim sinovom. Pisati po večini niso znali, a tudi pismenim se ni zdelo vredno zapisovati take vsakdanje reči. Danes pa vemo, kako važni so taki zapiski za znanost in za kmeta. Površni opazovalci kaj radi odpravijo kakšno navado, ki si je ne znajo ali nočejo razmotati, z eno besedo: praznoverje! Enostavna in hitra je taka rešitev. Vprašanje pa je, ali ni škoda vreči med staro šaro tisočletnih običajev, ki si jih vendar ni izmislil brez vsake podlage kakšen prismo-jenec. Dokazov je treba na eni m ua drugi strani, da se pojasni nepojasnjen pojav. Da bi se po možnosti ohranila pred pozablje-njem tisočletna spoznanja glede vpliva meseca na rastje, ki jih je prineslo ustno sporočilo do današnjega rodu, ter da bi se izkušala najti in sestaviti iz teh dognanj splošna pravila, bi jih bilo treba zapisati. Zato se obračamo na naše kmete in vrtnarje, ki so osiveli v delu, da nam sporočijo svoja opazovanja o morebitnem vplivu mlaja ali ščipa pri setvi, kalitvi, cvetju, obrezovanju, cepljenju in drugih rastlinskih opravilih. Morda bodo prinesla ta sporočila kaj več jasnosti mesečevega vpliva na rastje. T.iko bi imel kmet ne le kcrist, temveč tudi zavest, da je sam s svojim opazovanjem pripomogel do novih dognanj. Splošno deli kmet mesečeve izpremembe na dvoje in govori: to je bilo «ob mladem.* ali pa «ob starem*. «Ob mladem» je 14 dni rastočega, «ob starem» pa 14 dni pojemajočega meseca. Star kmečki rek pravi: Kar dela nad zemljo sad, sej ob starem, a kar ima sad tik ob zemlji ali. celo v zemlji, sej ob mladem! Čim bliže mlaja, odnosno ščipa se držiš, bolje je za vsako teli dveli vrst rastja. Pisec tega članka ve iz lastne izkušnje to-le: Repno seme, vsejano prav ob starem, da droban in trd pridelek s pičlo, rdečkasto in starikavo repino, medtem ko je ob mladem sejana repa debela, sočna in krhka s košato in mladovno repino. Po naključju smo nekoč sejali turščico prav na mlaj. Silno bohotno je rasla, a pičlo rodila in je bilo štokovje zelo snetljivo. Glede vpliva na kaljivost pšenice je dognal neki nemški učenjak s poizkusi, da pšenica, obsevana pred setvijo z mesečno svetlobo, hitreje in bolje kali kakor ne-obsevana. Da ima mesečna svetloba prav izredno močan vpliv, je znano našemu kmetu, ki skrbno pokrije v jeseni ob mesečnih nočeh kupe krompirja na prostem s slamo ali ponjavami, ker mu je izkušnja pokazala, da krompir, prepuščen eno samo noč mesečini, čisto pozeleni, kar se sicer tudi zgodi pri naravnostni solnčni svetlobi, toda šele po tednih obsevanja. Vinogradniki gledajo, da režejo trte ob starem. Na piščevem domu imajo ob hiši brajde. Brat se kar ni hotel spoprijaz-oiti z mesecem in je nalašč obrezal na hiši'nekaj pasov brajde ob mlaju, druge pa ob starem. Ob mladem obrezana brajda je sicer bujno rasla, pridelka pa je bilo malo, medtem ko je dala oh starem rezana prav obilen pridelek, še večkrat je ponovil nejeverni brat sličep poizkus in je danes odločen pristaš rezanja ob starem. Pri cepljenju drevja opažajo sadjarji, da se ob starem cepiči rajši primejo kakor ob mladem. Lani mi je pravil neki ugleden sadjar, da so se 2. aprila cepljene češnje vse prijele in so prej in bujneje pognale kakor 14 dni prej cepljene. 2. aprila je bil ščip. V «Kmetovalcu> iz leta 1980. je poročal gospod Wernig o zapiskih nekega koroškega kmeta 0 vplivu meseca na rastje. Ta pravi med drugim, da je les, posekan ob mlaju, trpežnejši kakor les, sekan ob ščipu. Z njim soglaša že oče vsega rastlinstva, rimski pisatelj Plinij starejši, ki priporoča sekati hraste ob mlaju, ker je les tedaj najboljši in najtrpežnejŠi. Nemški pisatelj Suessenguth poroča, da se neko afriško drevo ob ščipu rado kolje, ob mlaju pa se sploh ne da klati. Tudi bambusove trstike, ki jih sekajo ob mlaju, trajajo baje 10 do 12 let; medtem ko ob ščipu sekane že v 2 do 3 letih sprhnijo. Nemsc Luetzelberg potrjuje, da opažajo isto tudi v Braziliji, kjer celo opremijo ob mlaju sekan bambusov les s posebnim žigom o tem. Nemški kolonisti so se skra-ja sicer smejali temu početju, danes pa so se tudi oni oprijeli tega «praznoverja», ker so se prepričali, da imajo domačini prav. Smith, vodja rastlinskega vrta na Ceylonu, je napisal v nekem indijskem gozdarskem listu daljšo razpravo o 1 vplivu mesečevih izprememb na kakovost bam-i busovega lesa. Delal je več let natančne poizkuse 0 tej reči in je dognal, da vsebuje bambus ob ščipu mnogo več vode kakor ob mlaju. Lesne celice so potemtakem ob ščipu bolj napihnjene. V odsekanih bambusovih palicah se take raz-potegnjene celice ne morejo več skrčiti, ker so I mrtve. Zato ostane, ko se les posuši, vse celično ogrodje v svGji prvotni obliki in je les gobast in manj odporen proti gnitju in trohnenju. Pri bambusu, posekanem ob mlaju, ko je malo vode v rastlini, pa ostanejo lesne celice stisnjene in je zato les bolj gost in čvrst, da laže kljubuje raznim gobam, ki povzročajo razpad lesa. Francoz Car-bonier priobčuje, da je dognal, da alge (vodne j rastline, tako zvani žabji krak) ob ščipu najbuj-rasla kakor ona v posodi, ki ni bila izpostavljena mesečnim žarkom. Nova so opazovanja kalitve semena ped vplivom mesečne svetlobe. Anglež Sidney Simmens je dognal, da mesečini izpostavljeno seme rajši 1 in hitreje klije kakor razpostavljeno. Nemec Pelikan pravi v svoji razpravi o vplivu meseca na klitje semen, da je pšenica, ki jo je gojil v posodah, izpostavljenih mesečev i svetlobi, bujneje rasla kakor v posodi, ki ni bila izpostavljena mesečnim žarkom | To je bilo vse, kar je pisec mogel dognati za enkrat iz zapiskov o vplivu meseca na rastje. Kakor smo poudarili, je doslej kaj malo zapiskov o teh in podobnih vplivih meseca na rastje. Vsa zadeva o kakršnemkoli vplivu meseca na rastlii?e je obsojena na sramotni oder kot praznoverje. Vendar se obračamo na vse, ki imajo opravka z rastlinstvom, na strokovnjake in neuke, da nam sporočijo po izkušnjah in ustnih izročilih svojih prednikov, kaj vedo glede vpliva meseca na rastlinstvo. K. Mož: «Kaj pa imaš tam, dušica?* . Žena: «Stekleničico vode za lase.* Mož: «Oh, kako skrbna si!* Žena: «Da, toda to ni zate, temveč za tvojo strojepisko. Strašno ji namreč izpadajo lasje na tvoj suknjič.* Št. 5012, kovinasta Anker-remontoir, lepo ohišje, pravi švicarski stroj........Din 55.—. Št. 5013, ista z radio svetlobnim kazalnikom in kazalci.............Din 45.—. Št. 5050, zelo fina, posebna tanka Anker-remontoir, chronometer AXO, točno idoča, elegantna, ohišje iz krom-nikla.......Din 155.—. . S U T T U E R Ljubljana 6 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Cenik zastonj in poštnine prosto. MALI OGLASI Organizatorji za^socijalno zavarovanje se iščejo za vse Sreze Slovenije proti primernemu mesečnemu honorarju. Svojeročno pisane ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja naj se pošljejo pod «Orgai)izatorji» na naslov «Aloina Company», Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 2. 246 Proda se lepo posestvo, sestoječe iz njiv, travnikov, dveh gozdov, dveh krasnih sadonosnikov, vinograda v izmeri 15 oralov dveh hiš in gospodarskih poslopij, vseh zidanih. Po želji se pusti tudi nekaj inventarja. Kupcc sprejema Peter Missia, Kocjan pri Kapeli, pošta Št. Jurij ob Ščavnici. 244 ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Prebrisana žena. Mož hiti v pisarno. Na pragu stoji žena in spravlja zavitek v njegovo aktovko. Uvedena kovačija s hišo (z vrtom), pripravna tudi za vsako drugo obrt ali za upokojenca, oddaljena eno uro od mesta, in ležeča na lepi ravnini sredi vasi, se takoj poceni proda. Ponudbe sprejema Marica Podergajs v Laškem. 245 Posestvo na sebičnem kraju, oddaljeno eno uro od Laškega in mereče poldrag oral, sc proda za 9000 Din. Več pove g. Josip Puncer, trgovec v Laškem. Proda jamo na obročna odplačila švedske posnemal-nike za mleko in brzoparil-nike"za krmo. Sprejmemo potnike. , Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. Pletilne stroje prodaja na obroke Tehna, Ljubljana, Mestni trg št. 25/L Dobra oblačila Vam nudimo za majhen denar. A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 14. Iščemo zbiralce naročil! Tudi take, ki že prodajajo trgovcem in pekom moko. Ponudbe z znamko za odgovor na naslov: Separator, Ljubljana, poštni predat 507. 239 Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf R i b n i k a r. Urejuje Filip 0 m 1 a d i č. Za Narodno .tiskarno Fran J e z e r š e k.