264. številka. Ljubljana, sredo 18. novembra. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. i. v:.s vsak dau, vt\, ,eni .i ponedeljke iu dneve pu praznikih, ter velja po posti prejeman, za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. *a detii; leta 4 go Id. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom bo računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za goBpodo učitelje na ljudskih šolah -n za dijake velja znižana cona in sicer: Za Ljubljano za četrt U ta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman ta četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-đtopne petit-vrBte 6 kr., čo bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Kokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Ilotel Evropa". Op f a vništvo, na katero raj ne blagovolijo posijati naročnino, reklamacije, oanaoMa, r. j. Administrativno reči, }c v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Borba za narodnost i slobodo. Pod tem naslovi m prinaša srbska „Zastava" dolg članek, iz katerega mi posneui-Ijenuo le obsežek in nekatere stavke, ker so morda pri nas Slovencih enaki nazori potrebni , da prodero v vseh zastopib, kjer smo v večini ali v ni n j šini zastopam. „Zastava11 namreč nij zadovoljna, da zastopniki ogerskih naruduostij na državnem zboru v Pešti premalo eneigije kažejo iu magjarske oholosti in zatiranja Slovanov premalo ttigmatizirajo. Časopisje ne more pihati tako, kakor bi moralo in kakor bi rado, da narodovo mišljenje nasproti vladnim nuredoam glede narodnosti izrazi, ker konfiskacijo iu tožbe za-duso novinarski svobodni glas. Zavoljo tega m. rajo oni, katere varuje imunitet* poslanstva, na vsa usta poveilati, kar novinarji nc smemo. A tega — pravi nZast." — ne store. „Poslanici narodnosti jedan drugoga za kaput vuku (za suknjo cukajo), da ne budu provokbtorui, razdražljivi i razdražujuči, pa jim se u to ime reč u grlu ugušuje i mula, kad so tiče odbijanja najnedostojnijib i naj-grdjih napadaja na čast i dostojanstvo naroda svoga." Srbi in Runami so, kakor mi, mislili, da se z lepo, z mirnostjo da kaj za narod doseči. A „Zastava" konstatira, da so se ljuto varali. Magjari imajo svoj cilj pred očmi in popustljivost, miroljubnost od strani narodnostij se cd Magjarov tolmači kot slabost, da se srbska, rumunska, slovaška narodnost še bolj brezobzirno tlači. Kaj je pomagalo Slovakom, da je Pau-lini-Tot tri leta molčal v zboru? Ko bi bil on govoril možato in svetu razkril, kuko se tepta trimilijonui narod slovaški, svet bi o Slovacih drugače sodil „i Slovaci sami bi Beatrica. (Novela.) III. (Dalje.) Po tem kar je Beatrica slišala na vrtu, nij hotela moža ljubiti, kateri jej je na oltarji zvestobo prisezal, česar srce pa je bilo „razmesarjeno" od bolečin po izgubi druge. Sovražiti je hotela soproga in ono gospo, katera je v svetoblinski obleki največje čednosti srce soprogovo potujČila. . . . Pred vsem nij je hotela nikako več videti. Kako bi bila tudi mogla jej v oči gledati, potem ko je ono razgovarjauje slišala? . . . Takoj se domisli; naglo se sleče, vrata odklene, v posteljo se vleže in hišini pozvončka. „Jaz Hem bolna", reče hišini, „pojdite k našim gostom in povejte jim to!" — dobili u sebe pouzdanje od koga bi Magjari malo drugčije zazreli". „Što je pomoglo, da je Močoni redko držao redke lepe besedo, ali obilazeći zaoštrena narodnostna pitanju, ili jih dodira-jući u lepim, gladkim rukavicama? Stekao (dobil) je istina i u Magjara hvalu, da je dobar govornik, nauČeu državnik, umercu čovek — derćk tmber — a zato ni za dlaku nije mogao uspeti u kakvoj narodnostnoj stvari." Mi na te „Zasravine" besede le rečemo „fiat aplicatio" pri nas, ka ti tudi mi upanje izgubljamo, da se s tucimi protivnik!, ki jih imamo, da z lepo in smernostjo kaLdose&i Ce imo bili bolj zmerni, bolj so korajžo dobivali — germauizatorji. Protivniki naši čutijo dobro, da nam Slovanom krivico delajo. Zato jim nij vso cuo ali mi molčimo ali pa pred celim svetom v lice jim kažemo kuki so; nij vso eno će z lepo moledovamo in nič ne dosežemo, ali možato zopet in zopet zahtevamo. K razpuščenju kranjske trgovinske zbornice. Pod tem naslov«.m prinaša vladna nLaib. Ztg." članek, ki ima namen popravljati ono, kar je ta oiicijalni list „napačuih in neresničnih poročil" iz diuzih novin kar slepo pobral in natisnil. — Resnica je, da je od decembra 1872 polovica udov po starosti službovanja odstopilo in mi še pristavimo, da je vsled smrti celo 16 udov še pred raz-puščenjem svoj mandat izgubilo. Zakaj nij vlada ob pravem času dopolnil ni h volitev razpisala? Kdo je kriv, da zbornica dve leti nij bila postavno sestavljena? Vlada san a, ker nij dopolnilnih volitev v roke vzela. Hišina se prestraši in hoče takoj sla odposlati, da bi zdravnika pri vel; a z nenavadno odločnostjo jej Beatrica to prepove. nMeni je miiu treba" pravi, „nikdo me ne sme motiti, razumete — nikdo. Zdaj zagrnite okna, zaklenite vrata in ne vrnite se, dokler vam nebodem zvonČkala. Jaz hočem počivati". Hišina je ubogala, Beatrica pa je dolgo ležala sama v temoti iu je v duhu vse do-živke denašnjega dne ponovila. Ko je zaslišala drdranje kočije, v kateri bo se gostje odpeljali, vzdihnila je globoko. Tedaj je odpotovala gospa, katero je sovražila in vendar občudovala, — nij bilo treba se jej več bati čistega, vedoželjnega pogleda onih modrih, velikih očij, pred katerimi je morala svoje povesti. Ali nij pa mogoče, da je njen mož žlahtnike spremil iu njo bolno samo doma pustil, da bi dalje pri „ljubi" Ako je konštitucijonalno društvo ob svojem času reklo, da volilni zapisniki nijao v redu, in da se nemškutarji ne bodo volitve udeležili, je-li je to uže uzroka dovolj? Kje je opravičenje, da vlada za to nij dopolnilnih volitev vršila, in če se je uže izrek kon-stitucijonalnega društva za evangelij vzel, zakaj nij vlada precej dala volilne zapisnike po nepristranski komisiji pregledati in presoditi?*) Kje tedaj, vprašamo, je uzrok, da nij bila kranjska trgovinska zbornica več legalno sestavljena? Kriva tega je vlada, ponavljamo, ali pa konštitucijonalno društvo. Ali mar nij zbornica prejšnjega ministerijalnega komisarja kneza Metteruicha , kakor tudi sedanjega vit. v. Vestcueka večkrat iuttrpclirala, kedaj vendar zbornici iz provizorija ven pride? Ko je bil sedanji mir. komisar vit. v. Voteuek v tej zadevi zadnjikrat interpeliran, obrnil se je na tajuika zbornice g. Murnika z opomeno, kaj je storiti, in tajnik mu je odgovoril : dva lin čaja sta mogoča, namreč, ali naj se to stanje do poletja pusti, kadar bodo uže sicer vse zhoruične volitve izvrševati so morale, ali pa naj se zbornica razpusti precej, da se bodo vse volitve vršile. To edino je prava resnica, ali morda ne? In v trobento so naši politični protivniki n z-puščenje te zbornice objavili, kakor da bi bila bog ve kako politično pregreho nt rila. Oba predsednika, ki sta bila pretečeni tedeu na Dunaji zarad dolenjske železnice, sta bila od razn h stranij vpraševana, kaj je kranjska zbornica pregrešila političnega, da je razpuščena. Vprašamo, je-li bilo to vse potrebno? *) Kakor iz najgotovejšega vira čujemo, jo predsednik razpuščone zbornico g. V. C. Supan o tej reči obširno in na ravnost govoril s trgovinskim ministrom Uredn. seBtričini mudil se? Jeza, ljubosumnost in bojazen so njeno srce napolnile in kmalu je ta, kmalu ona prevladala. S trepetajočo roko poprime zvouček ter pozvoni hišini, katera je takoj prišla. „Ali so gostjo odšli"? povpraša jo markiza naglo. nDa, uprav so se odveli. Gospod marki je uže večkrat povprašal, ali se nij gospa markiza še probudila. Poslal je po zdravnika, kateri je bafi prišel in oba gospoda dajeta vprašati, da-li jih blagovolite sprejeti." Beatrica, katera se je bila vzdignila, se zopet na vzglavje nasloni, nasmebljaj zado-voljnosti se naglo kot blisk okolo njenih ustnic ovije, ko je to čula. nJaz nečem nobenega niti zdravnika niti svojega moža videti", reče na to. „Jaz hočem biti sama, pojdite in pustite me samo." legava je krivda. Čestiti narodni možje, ki bo mnogo let v zbornici delovali, in ao celo •no železnico deželi pridobili in tudi dolenjsko in loško črto sprožili in dosezali, morali bi pač ribjo kri v sebi imeti, ako ne bodo s vso energijo zavrnili sum ničen j in obrekovanj, katere so ae samo iz nemškutarskega političnega stališča proti njim sagnala. Zatorej menimo, da ne bodo zadovolili ee z zadnjim „razjašnjenjem" vlade v „Laib. Ztg." Zdaj pa Se eno o volilni komisiji trgovinske zbornice. Kakor se iz predstojeČega in zadnjega Članka našega lista vidi, nemarno mi nič proti razpnščenju samemu, pač pa z volilno komisijo ne moremo zadovoljni biti, ker je enostranska, iz namili političnih protivnikov slovenske stranke sestavljena, torej politična. Da imajo volitve v zbornico zdaj sijajno političen pomen, to kažejo članki v vladni BPres8e", vladi prijazni ustavoverBki „Triester Ztg" itd. Vsi ti članki naglašajo, da če zmagajo nemškutarji, je potem večina kranjskega deželnega zbora njihova. To uvidi vsak političen otrok, da je tu sama politika. Čemu druga izgovarjanja V Čemu natolcevanja iu obrekovanja? Da so volitve eminentno politične, kaže tudi način, kako je vlada izbrala volilno komisijo. V komisiji je predsednik vit. v. Vestenek, vladni komisar, in razen edinega narodnjaka V. C. Supana, ki pa je v komisijo tudi prišel le ker je predsednik zbornice bil, so drugi: K. Leskovitz, Aleks. Dreo, M. Treun, H. Korn, A. Samasa in Gustav Tiiuies, torej sami nemškutarji. Ali je to objektivnost, nepristranost od strani vlade? Mi nečemo in ne moremo zahtevati nobene protekcije od vlade, niti popolne objektivnosti nečemo od te vlade pričakovati — ali pravičnosti, zakonitosti, varstva pred vsako samovoljo to terjamo in smemo terjati! Politični razgled. V Ljubljani 17. novembra. Cislejtanski »ninist»•» «o imeli v nedeljo posvetovanje. O onih naredbah, ki bi upalo upanje povzdignile in gospodarstveno življenje oživile, nij bilo, kakor „S. u. M. Ztg." pravi, nobenega govora. — Isti list pravi, da kriza zarad dalmatinskega namestnika Hudiča utegne ministerstvo podreti. Odupnena zapusti hišina sobo in svojo gospo, katere čudno obnašanje nij mogla razumeti. IV. Drugo jutro na vse zgodaj da Senan-ges Beatrico povprašati, kako se počuti, in zahteva, da naj njega ali vsaj zdravnika sprejme; a odločno je markiza oboje odbila. Drugi in tretji dan sta isto tako prešla, ona nij zapustila niti sobe niti postelje in nij druzega človeka videla, kakor hišino. Ko je pa Senanges popoludne tretjega dne z lova se vrnil in v obednico stopil, da bi obedval, našel je tamkaj markizo, ki ga je Čakala. Bolj resna je bila videti bolj bleda je bila, kakor prej ; v njenih lioih je zapazil marki Čuden izraz, ki mu je bil dozdaj neznan. On nij mogel izpoznati, v čem je ona izprememba, katera ga je tako v oči bola; a ta nij bila ona Beatrica, katero je &*ke novine „Pokrok" in „Politik" citirajo skoro ves članek rSIovenskega Naroda" St. 259, kakor je videti, kot dokaz proti Mladočehom. Ne vemo pa ali sumniče-nje nade liberalao-narodne slovenske stranke v teh listih izvira is ignorance nadih razmer ali iz zle volje. ViiisnJ«> driave. O itnliJtin.rkt/t volitvah ne dalje poroča: V II mu je v dveh kolegi jah voljen Garibaldi, v dragih treb pa dva oponenta (levičar)«) in en vladen (desničar). V Florenci, Milanu, Genui, Livorni in Torinu so bili vo I i eni vladni, v Benetkah eden vladni in eden levičar, v Neapoli en desničar in sedem levičarjev. Garibaldi je voljen še v Milani; re-pnblikanec Saffi je v Lugo, Forli in Veroni propal. i »• ni nt. ki je bil zopet v zapor dejan, je zdaj zopet prost, t. j. samo doma mora ostati, kar se samo ob sebi umeje, ker je nevarno bolan. Torej Bismark dela s svojim tekmecem kakor mačka z mišjo. Dopisi. Iz Clorle« 15. nov. |Tzv. dop.] Po krasnih gorkih jesenskih dnevih, došla nam je kar nenadoma huda zima. Burja, soeg in dež nže dva dni po krasni Coernigovi „avstrijski Nizzi" razsajajo. Okolo po hribih pa leži debela snežena plahta; iz Tolmina dohajajoči vozovi so se snegom pokriti. Dobro je, da imamo obilo in dobro vinsko kapljico, ki nam bode v dolzih zimskih večerih srce in žile razgrevala. Vodja tukajšnje gimnazije g. Zindler je uže pokazal, kako nam hoče biti v narodnih rečeh „enakopraven". Do sedaj se je namreč ob nedeljah pri masi eno nedeljo slovensko, drugo italijansko pelo, od sedaj za naprej pa hoče g. vodja to lepo navado odstraniti, in naši vrli dijaci bodo morali bogu na čast v — nemški „regimentsšprabi" peti. In kdo bode našo mladino s petjem germaniziral in jo učil? Toliko v nekej zadevi Be izkaziva-joči narodnjak, ud tukajšnjega „gesangver-eina" učitelj K. Pravijo, da je toliko časa okolo vodjev hodil, da je vrlega narodnjaka pevovodja g. H. spodrinol, ker je bil g. II. vodji premalo ^energičen" za — germanizirati slovensko in italijansko mladino. Nadejamo se od vnetih dijakov oboje narodnosti, da se germanizirati ne bodo dali in vse storili kar postavno morejo. Po Gorici je vedno več tatvin. Petek po noči so neko Štacuno okrali, a ko so hoteli plen odnesti, se gospodarji probude in s' on poznal; — vsa predrngačena je stala pred njim in je z žalostnim posmehljajem njegovo čestitanje k ozdravljenju sprejela. „Vi ste večji postali", pristavil je šaljivo marki, „sicer ste še tako mladi, da je to prav lehho mogoče." Markiza ga je na to tako ljubeznjivo, tako milo pogledala, kakor še nikdar poprej, — tako ljubeznjivo nijso še nikdar one oči svetile kakor denes, kar je uzročilo, da je Senanges markizo z zavzetjem in veseljem opazoval. Sela sta uprav nasproti, sluge so jedila prinašali, katerih nij Beatrica niti pogledala, in ko sta par brezpomenljivih be-sedij izpregovorila, sta zopet nekoliko časa molčala. „Vaši sorodniki so tedaj odpotovali" ? začne Beatrica zopet povpraševati s trepetajočim glasom. Senanges jo bistro preko mize pogleda krikom tatove preženejo. — Te dni je bil neki tujec ob 11. nri pri javnem vrtn za-vratno napaden, a ker nij imel nič denarja pri sebi so ga kruti postopati grdo pretepli, da je jedva ves krvav in pobit v gostilno k ..kroni ogerski" dosel. In taki čini se gode v „avstrijski Nizzi", ker naš magistrat čisto nič na javno varnost ne. pazi, nego plačuje onih 6 policajev, gotovo malo za Gorico, da raji vse drngo, nego mesto varujejo. Iz t riioiialiti 13. novembra. [lav. dopis.] Zastop glavnega mesta Helokrajine, Črnomlja, namerava svojega rojaka gospoda R'barđa JaneŽiča hranilničnega vodjo v Ljubljani, s tem počastiti, da ga za Častnega mestnega nda imenuje. (Slovenci se za to menda nemajo potegovati, ker političen prijatelj naš, sicer spoštovani mož — baš nij. Uredn.) G. Jožef Majerle, c. kr. stotnik v pokoji, kateri zdaj pri nas začasno biva, se trudi, kako bi požarno stražo pri nas ustanovil, Denes je statute, katere je on sam izdelal predložil v potrdbo vladi. Vse, kar le živi, govori o železnici in o deputaciji, ki je za njo prosila na Dunaji, vpraša se, k malomarnostjo dostavila: „ Obžalujem, da se nijso mogli vaši soroduiki dulje tu muditi. Vi ste se gotovo po njih odhodu zelo osamoteni čutili." . . . Zopet je marki Buutrico vedoželjno pogledoval, a ona Be nij nikako i/.pi omenila ; lehkotno se je na stol naslonila in se se srebrno žličico igrala, ki je poleg krožnika ležala. Kadriljo je prav dobro izpeljal naš jako pri ljubljeni novi zdravnik g. dr. Eoblek. Izvrstni igralec na glasovira g. E. Trček, ki se je uže v nekaterih Čitalnicah odlikoval, je jako dobro igral. Ples je bil sploh družinski ; obžalovati je le to, da nij bilo nekaj jako priljubljenih gospic navzočnib. Gospoda moja! vidite, kako prijetno je bilo ta večer. Zakaj ne ustanovite kakega bralnega in so-•ci j al nega društva, ki bi ložje in večkrat kaj prijetnega napravilo. Dobro bi bilo, ko bi se dala kaka slovenska igra predstaviti, moči so nže ta, le resne volje je treba. Iz K.ro|i<* 13. nov. flzv. dop.] Zadovoljni smo sprejeli tadi mi vest, da se narodni slovenski stranki, kadar gre za na rodne reči in proti nemškutarjem, od slučaja do slučaja zložite. — Ne mislite pa, da to izrekajo nevedni lehkomišljenci, nego možje značajni obeh strank, ki smo eni uže 50 in 60 novih let doživeli in ki Blovenske časopise uže dolgo Čitajo in tedaj dobro prenda-riti vemo, kaj je za Slovanstvo prav, zato tudi mi povdarjamo slogo, kjer je mogoča. V tem smo vendar lebko edini, da nemšku-tarjev ne pustimo gospodariti v svoji slovenski hiši. Gosp. dr. Zamiku pa izrekamo zahvalo za njegovo odločno vedenje v deželnem zboru. Naj vsi poslanci vedno enako odločno za našo sveto narodno stvar na braniku s'oje. Na svet Martin je bil pri nas solnčai sej, in uže imamo denes 10 palcev debelo snega in še vedno gre. Tedaj se je stari pregovor obistinil, da, ako na svetega Martina dan solnce na jasnem izide, je v treh dneh sneg. Za volitve v kupČijsko zbornico smo pripravljeni, naj se le vrše kadar hočejo, mi hočemo zbornico narodno imeti. K ItoU'il j s li 4'^ ta 14. nov. [Izvirni dopis]. Pobelil je sneg plan in goro, če tudi je zapal na Kumu še le dvakrat. Našim kmetovalcem se je ta belin slabo prikupil, kajti listja in stelje jim Se primanjkuje, mnogo je še na polji treba pospraviti in pot v vinograde bode nevaren, Če bode drselo; saj se uže tako često zvrne marsikateri vinski bratec. Pa naj ima borni kmetic vsaj to veselje, da ga pije pevaje v svojem hramu, kjer pozabi nezgode in težnje svojega sicer čestitega, a trpežnega stanu. — Sneg je pobelil — zima je blizu. Bogataši in plemeni- „Osamotcn"? ponavlja Senanges, »zakaj bi se po 24 ur trajajočem obiskovanji sorodnikov bolj osamotenega čutil, kakor poprej" ? — in tiho, ko da bi sam sč soboj govoril, je pristavil: „Jaz sem zmirom osamoten." Beatričino dobro uho je natanko slišalo zadnje besede, da si jih je Senanges zelo tiho izgovoril, in te so se markizi globoko v Brce vpičile. Pri vsem tem nij nobene be-Bede odgovorila, mirno in prilično spoštljivo se od zdaj naprej obnašala. Zdaj se nij več kujala kot poprej, kajti zdaj nij več čutila one in i/.uje do soproga, kakor poprej, ker jo je bil iz kroga zabave iu ve-seljic versailjskega dvora izpulil in na svoji samotni grad pripeljal, — nasprotno, za to mu je bila zdaj hvaležna ; a z britko žalostjo si je zmirom pravila, da jo mož zanemarja in da je v svojem najsvetejšem pravu žaljena. Zelo jo je veselilo krivdo soproga z taši se vračajo is dežele v mesta, kjer bodo našli zimsko radovanje, naš kmetic pa se vrača iz polja, za peč, kjer bode korazo ružil ali pa kašo tolkel in modre ngibal sč sosedom. Sedaj je tudi čas, da pričnemo v narodnem oziru več delati. Prosto ljudstvo bode imelo več časa po zimi, nego po leti, rane noči in sploh otožni dnevi vpljivajo tako nanj, da vsakdo rad posluša, če mu kedo kaj koristnega in zanimivega dopoveduje. Komur je torej priložnost, to naj sedaj dela: naj se ljudem razkladajo novi časi, narodna politika, nova mera, nmno-gospodarstvene atvari; naj se prebirajo podučni spisi in dobri članki iz listov. Po Cforiškem je to vse drugače, nego tu pri nas. Vsak večer se zbero — ali če nij Časa vsaj v nedeljo — in eden bere enkrat, drugi pa drugikrat naprej in nazadnje pa prav modro debatirajo. Koliko to izda, ve le tisti, ki je sam videl in se prepričal. Primorci okrog Gorice ho tako izobraženi, da se je Čuditi. Čnto priprost človek večkrat govori tako lepo slovenski, da nekateri deželni poslanci ne tako. Slovenski prijatelji podučiijte torej s pripo-vedanjem in branjem! Na Dolenjskem je še ronoero, mnogo storiti treba j vsaj se razen Novega mesta in l!>*le krajine od nikjer nič ne sliši, vse je zaspano, ali še bolje ne-podučeno. Domače stvari. — (Slovensko gledališče) ie bilo zadnjo soboto dobro obiskano in He je igra „Lažnik in njegov sin" dobro igrala. Mej igralci moremo pohvalno imenovati g. Jeločnika in g. Juvančiča. — V nže znani opereti „Skrivnost ljubezni" je prvikrat nastopila pevka gospodična pl. Nengebaurova in bila prijazno sprejeta. Njen glas je simpatičen in ako si bode prizadevala tudi v igranji napredovati in nekoliko pogumneje govoriti, bode si pridobila vse slovensko občinstvo. — (0 novi ljubljanski cesti) o katerej smo v svojem listu od 13. in 17. novembra t. 1. poročali nam piše meščan iz St. Jakobske fare v Ljubljani. Vest vašega lista je nas prebivalce St. Jakobske fare in Karlovškega predmestja kaj malo razveselila. Kakor je videti, hoča mestni zastop nas še ob to malo kupčijo, pripraviti, ki jo imamo naigršimi barvami slikati, ker je s tem svojo pregreho imenovala zdaj svoje vedenje kralju nasproti. Zmirom si je ponavljala, da ne bi bila nikdar Ludovikova podoba njeno fantazijo napolnila, ko bi se bil soprog potrudil, da bi si bil njeno srce pridobil. A vendar je njeno srce močnejše bilo, če se jej je Senanges iznenadoma približal ; ko je le njegov glas od daleč slišala, se jej je začel ves Život tresti in vsakokrat, ko jo je pogledal, bila je posiljena oči sramežljivo v tla povesiti. Njena vnajna noša pa, njeno vedenje, ofitalo je zmirom enako; hladno, a vendar uljudno je bilo njeno vedenje prosto onega otročjega kujanja, katero je bilo v začetku zmirom na dnevnem redu. Toda tega hladnega obnašanja nij hotela nikako od-traniti, tudi soprogu se nij hotelo posrečiti, meglico pretrgati, katera jih je še ločila. (Dalje p rili.) z dolenjsko stranjo. Naša fara je nže tako naj revnejša v celem mestu, zdaj pa se naj še napravi cesta za gradom do južne železnice, kaj bodo potem naši trgovci in krčmarji opraviti imeli? Tudi obrtnikom in trgovcem na velikem trga ne bode namerjavana nova cesta na korist. Tako bode uboštvo v našem delu mesta še večje, kajti sveta, ki ga je dal na pritožbo mnogih prebivalcev, nek nem-škatarsk mestni zastopnik, naj se naši posestniki in krčmarji presele na št. petersko predmestje, ne moremo izvršiti. Svojih hiž ne moremo na voz ali oprtav na hrbet naložiti in tirati na št. petersko predmestje. Kaj pa ko bi za olajšanje prometa v našem kraji mestni zastop kaj storil. Casta v ro-žn'» ulico na št. Jakobski trg je tako ozka, da šc kolikaj velik vi>z ne more skozi njo. Naj bi ae dosedajni farovž podrl in novi na drugem kraji sezidal, potem hi bila c?sta uže dosti široka. V obče pa nij treba delati nove ceste za železnico. Saj se menda vendar v nekih letih sezida dolenjska železnica, potem pa posebne nove dovozne cesto k južni železnici za dolenjsko stran itak nij treba. Up.imo, da se bode mestni zastop, predno kaj določenega sklone v n *Ših zadevah dobro podučil. — (Ustavo ver no plačilo) menda za dolgoletno nemškntarsko agitacijo proti Slovencem mariborske okolice je dobil iz slovenskih novin znani „paverski kmet" (kakor se je sam imenoval) g. Miha \Vretzl v Radvanji pri Mariboru, pribočnik Seidlov — namreč, zlati križec za zasluge. Razne vesti. * (Požar v solnih jamah), s t e b n i š-kih v Galiciji razsaja užs od 10. t. m. Do-sedaj je uničenih po požaru 6 s o 1 n i h skladišč. Skoda znaša 100.000 gld. * (Iz ljubezni). V nekej požunskej krčmi je one dni ustrelil slušatetelj pražke univerze najprej svojo 23 letno ljubico a potem sam sebe. Pobegnila sta bila oba na Odrsko, ali v Požuuu jima je zmanjkalo uovcev, in zaradi tega sta se usmrtila, toda so baje še drugi naroki. Na mizi ležeča oporoka je bila podpisana: „kudo izkušeni par". * (Vojaški zaklad nemškega „rajha"^, ki je zdaj shranjen v Julijovem stolpu v Spandavi obsega vkup 120 milijonov mark (HO milijon, gold.) v zlatu. * (B is mark in frak). Stalni gostje neke berolinske gostilnice so skleuili prositi Bismarka, naj bi se postavil na čelo nove revolucije, katera hoče uničiti frake, kakor jc to uže storil s pivom, ki ga pijejo sedaj v salonih a prej nijso. * (P o ž i g a n j e m r 1 i č e v) je samo vprašanje časa, to je, enkrat gotovo ; do tega pride posebno po mestih, da bodo mrliče požigali in pepel za spomin spravljali, namesto da jih v zemlj gnjiti puste. V Draždauih so 7. t. m. sežgali v posebnem aparatu mrtvo mlado ženo uccega zdravnika. Sežiganje je trajalo Čez eno uro, ker je celo postopanje Še prenovo. Klerikalci vseh ver se zelo hu-dtljejo na to, češ, da ne gre žgati ljudi. Naj se rajši hodu jejo na svoje klerikalne prednike, ki so še žive ljudi požigaH, češ da so „co-perniki" ali pa rkrivoveici", kakor na primeri slavni Čeh llus. * 'auri i v Ijiiltljunl od 18, do 10. nov.: Jon. Adler, sin načelnika narod, banke 16 I.« na diftoritis. Mar. Močniknva, branjevka, 5!> L na pljučnici. M. Uity, šivilja, Ji. I. na jetiki. Tet. Pavlic, topičev otrok, 4. I. na osepnicah. Iv. Vernik, hči hiž. posestnika, 17'/* I. na vročnici. Ant. Peč-nik, hči žulozniČaijn, f>. mes. za krčoui. Ana Pod o- farjev:*, kočijaievo dete, B*/i na skrlatici, Ang. 'avlinova, hči dež. uradnika, 26 1. na difteritis Ant. Zor, pisar, 43 1. na vročuici. Tujci. 16. novembra: Kvropa: Jlriiger iz Trsta. — Macluilickv iz Poljskega — Tavč.ir iz Dunaja. Pij Slonu: Iluber iz (jiorenje Bele. — Bren-ner iz Dunaja. — Biegar iz liibnice. — Bindmanu iz Dunaja. — Mirskv, Grutez iz Trsta. — VVode-kiud iz Dunaja. — Bizjak iz Jesenic. — Poznik iz Krope. Pri vitt u« J: Bayer, Siias iz Dunaja. — Stal ter iz Ljiibucga. — Buch\vald iz Dunaja. — Kbster iz Gradca. — Kozek, Sch\veizer, Diibakv iz Dunaja. — Mali iz Tržiča. — Dvornik iz Litijo. — Fink iz Gradca. — Godci iz Dunaja — Dainoro iz Trsta. P:i Zuiuorvl i Jugovic iz Krškega, — Kčistel iz Kranja. — Kcrc iz Kr >nja. — Strobl iz Litije, — Ktioz iz Loko. — Cirkncr iz Rateč. — llaib iz Les-kovco. — A.m.u,u.i iz Trsta. — Eigcnbcrgcr iz Krškega. — Jelenec i/. (Jo ja. — Bukovec iz Leskovco. Pri lm*urHk.i-m tivorus Lepoviu, Augustino iz Trata. — Vatovec iz Materijo, Pri «'»rju uvH»riJf*U«'iii: Kater iz Trsta. Pri VJruutu: Luinpič, Lap \ ho iz Idrijo. V&em Loliiim mo«3 in zdravje hrei lekt iu brez s io>ko\ po izvrstni Bevalesciere iu Barrj 28 let uže jo nij bolezni, ki bi jo ne liila ozdravila ta prijetila zdravilna brunu, pri otlrašeenih i otrocih lire/, medicin in stroškov; zdravi \se bolezni v želodcu, n:i živcih, dalje pnsne, i na jctiah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prchlajenjo, ucMpuiijc, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, si len je krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shnjšanje, bledičico iu pru-hhijenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz uuj 80.UU0 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spričevala profesorja l >r. VVurzerja, g. F. V. Dene k a, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Sliorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, groiinje Caatle-Btuart, Markize do Brehan a mnogo družili imenitnih OKob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Krutki izkaz iz so.ooo iprieevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. \Y urzerja, Bonn, 10. jul. 1«52. Revalesciere Du Jiarry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi iu griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t d. pri kumuju, pri prieadljivem a bolehncui druženji v Hcalni cevi, zaprtji, pri bolehneni bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. "VVurzer, zdravilni svetovalec iu člen mnogo učenih družtev. WinoheBter. Angleško, 3. decembra 1812. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutuice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James S hore I and, ranoceluik, liti. polku. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. B e r o 1 i n, 6. maj a 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry VBestraiiBko, najbolje spričevalo. Dr. An ge l st e i n, tajni sunit, svetovalec. Spričevalo št. 76.921. 0 b e r g i m p c r n, < Badcusko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je nže bolehul 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabo Vaše Revalesciere du Barry po-polnama zdrav. V i 1 j e m B u r k a r t, ranoceluik. .M o n t o na, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Fer d. Clausborger, c. kr. okr. zdruvnik. et. 80.416. Gosp. F. V. lJeneke, pravi prolesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija;, piše v „1> e r 1 i u c r K 1 i n i s c h e W o c h e n s e h r i f t" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-bica" vlvevalescieroj. Dete je v 4. uiesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravilu nijso bila v stanu odpraviti j toda Bevalesciere gaje ozdravila popolnoma v (J tednih. St. 64.210. Markizu de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, Bhujšanji iu hip« > 111 ■ 11«i r i j i. St. 79.810. GoBpo vdovo Klemiuovo, Diisseldorf, na dolgoletnem bolehunji glave in davljenji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojušk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehunji dušnika, omotici i tiscauji v prsih. Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tešuerja, slušu-telja višje javne trgovinske akademiju dunajske, ua skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujSanji. St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d. Revabsiičn' je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V pi> iiHTili puiicab po pol funta 1 gold. 50 kr, . funt S gold. 50 kr., 'J funta 4 gold. 50 kr., 5 run ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 motov M gold. — Revaleaciuro-Biscuitou v pušicah a 2 gold. 50 kt .n 4 gold. 50 kr. — Uevaleaciere-Chocolatee v pruht. n v ploecicuh za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas "A gold >0 kr., 48 %m 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ca 10 gold., za 288 i »is 2« • gold., — za 576 ta« 36 gold. — Prodajo: BarryduBarry & Coinp. ua Do-utaji, Vt'f»IltlH«liKt*H»e št. H, v lJublJMul Ed : ..i. r, v .»■«#• liitiit'ji* jtttiliutfi siuiicčo podvzotjo povsodi more gotovo računati na živahno udoleženjo in torej prosimo užo zavoljo tega, da se vsa naročila izvrše nam kmalu vsaj do •'#**)>. no-i 4' m /ti 'ii to javiti. S. Steindecker & Comp., Bank- u. Wechsel-Geschaft in Hamburg. Kupuje in prodaja državne obligacijo vsake vrste, delnice železnic in posojilne lozo. M*. S. Zahvaljujemo so iskreno za do-sedaj nam izkazano zaupanje in opozonijevajo na prihodnjo izlozaujo, bode tudi v prihodnje naš trud, da naše interesentu zadovoliino v vsacom ogledu. (300—8) V Srbijo odhajajočemu #•"#•««./•», bivSerntr svaku in spč, kličeta iz dna srca: Naj ti Bode osoda mileja v novi domovini in srečna ti pot 7, bogom! (323) Tone &. France. Razglas. V splofino natančno spolnovanje se na-sledne točke raagistratnega ukaza od 22» novembra 1852 it. 5G62, ki se tičejo mestne snažuoHti na novic razglasijo h pristavkom, da se bodo dotični prestopki brez obzira v denarji kaznovali. Hišniki ali hišni oskrbniki morajo brez posebnega ukaza, sneg takoj ko zapade, vsako jutro in sicer do kouca januarja do sedmih in od februarja naprej do ( u i stduiib, naj je uže prej ta dau ali pa črez noč za-padtl, ob svojih liišan iu ob drugem t k ulic ležečem posestvu tako na široko, du zamoreta dva Človeka vštric iti, proti sredi ulic odme-tati in tako pomesti, da je pot čedna, iu da se brez nevaruosti po nji hi d ti zamore. Kavin> tako morajo hišniki in hišni oskrbniki skrbeti, da o požlepici led pred hišami v določenih urah na zgoraj omenjeni način nasekajo in na sredo ulic zatečejo, prostor pa, da bi se komu kaka nesreča no pripetila, z peskom, zemljo ali pa z žaganjem potresojo. Če bi pa požlcpicu kak drug čas črez dan nastala, se bo dalo z bobnom naznaniti, da imajo gospodarji led spi; d svojih hiš iu svojega tik ulic ležečega posestva, kakor je zgoraj oinenj' im, pi snažili. Prepovedano pa je, *ncg iz bi« in dvo-riščev ua oiioe in prostor mesta in predmestja izmetavati. Hueg mora hišni gospodar koj v vodo ali pa na kak drug pripravni kraj zunaj mesta iu predmestja izpeljati. Kavno to se moTa |6 snegom izgrditi, ki iz streh adrči aH se ogrebo. Mestni magistrat v Ljubljani, 13. novembra 187 4. (320—3) H fi< o, o. P Wm r* W& o o TX S ^ o o fs? 05 cm im v> ~ < < r.-f g* M I I O 25 f Pš 3T * (1 3 H w ira 5 s s" 5'. oo S S*? Okrožnica. Kor amo sledeče apeel}all.tato ]io prar nizkoj coni nakupili, ju Uuluj tnuremu tudi le po prav nir.koj ceni (192—6) razprodava ti. S puiobnlm ipoitovunjom Dunajsko lisko-iovarniška zaloga ua katun, Sladi, lCii|>refIil.Hiil»t7. Nr. 3. 1 tucat batiitaih rutic otruških z barvouim okra-Jim 86 kr._ 1 tucut I.;, t iit 11 i li rutic dekliikili m barvenim okrajem in obrobUono hI. 1. 1 tua&t butlitnili rutic dumitkili z barveuiiu okra-jum iu obrobljeno gl. l.SO. 1 tucut jucouot-rutio duiuitkili /. barvoniiu okrajom Hi. 1.110. 1 tucut žopiiili rutic /u KOHpoda z burveuiui okra- ji m iu obrobljeno gl. 'j.hO. Kavno isti prvo aorte iu oleguulni gl. 3. 1 jedina daiimku rutica prvo torte butUt-cluir z i.i/I lemim n i.....i ,ini i črk, (v&ito rm ud delo) 80 kr._ 1 tucut lji-lu-i>liitnciiili rutic gl. 2. 1 tucut iiiigluHku-zdruvilinli frutiruili rutio gl. 3, pripruvnoje iu boljo, uogo gobu. 1 tucut .i 11 1. piiiuč-obriaalov hI. ti. l tucut turik. kopuliiih obriealov gl. 9. 1 pur (-I) pujui-uilij mi puHtulju, /. r.miovrstnimi pudoliutui in burvuiui gl. u. 1 kuburuc jiinunu Uurvo in btrižiivgu blagu za pred- pOHtuljo gl. t kobereu /... prodpoutuljo, večji ({1. 3.60. 1 uvilnutu rutu ii.im-k.i za okulo vratu gl. 1. 1 uvilnutu rutu dimniku večji in iz eloguntnu robe gl. l.W.___ 1 burul. votli, vrutnii rntu. M KO»Pud« gl. 1. 1 burol. volu. vrutnu rutu i/, elegantne robu gl. 1.50. t svilu, vratnu rutu za gospode «1. 'i. 1 »vilu. vratna rutu iz uleguntuu robo gl. a—4. 1 garnituru inizuu naprave (.pri obedu) za U ouob gl. «.60. 1 garnituru inizno uupruve zu 12 oaob gl. 0. .Vi posebno zalitovunjo ruzpoailjunio tudi popolni cuuik kuIohc nutio, duljo zugotovljuiuo, da poailjumo le dobro blugo, ter končno iskreno priporočamo liušo in im. iu zavod. "VViener CattTin-Druck - Fabriks - Niederlage r staill, Huprecbtsplatz Nr. 3, s« cerkvijo, nnprotl mukrlalije. §tttj Tu cenik naj ho blagovoli »hraniti, kur te le redko priobčuje. MMMt tMukieij m •■•k oiiD.i m Mi^eumb. Maks Armič. Lastnin« m -i.»k „Naroane uskarn«".