Južni Tirolci se zahvaljujejo Avstriji Pahorjev Trst kot Balzacov Pariz V Gorici prispevki za sanacijo škode po divjadi Primorski tudi na družbenih omrežjih dnevnik št. 42 (21.279) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 21. FEBRUARJA 2015 1,20 € primorskiD S ^M primorskijport ^ —postani naš sledilec POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 ,, ju, SandorTence Predsednik bocenske pokrajinske uprave Arno Kom-patscher se je uradno zahvalil avstrijski državi za trajno pomoč, ki jo nudi Južnim Tirolcem. Predsednik italijanske vlade Matteo Renzi je Kompatscherju in tudi avstrijskemu kanclerju Werner-ju Faymanu sicer že nekajkrat zagotovil, da načrtovane ustavne reforme ne bodo prizadele j'už-notirolske stvarnosti, predsednik Pokrajine pa se je vseeno odpravil na Dunaj'. Tam se j'e, kot rečeno, zahvalil Avstriji in tudi malce potožil, da Rim včasih »pozabi« na vlogo, ki ''o ima Avstrija pri zaščiti j'užnotirolske in posredno tudi ladinske narodne skupnosti. Pozabimo na ta uvod in se zamislimo o slovenski manjšini, ustavnih in deželnih reformah ter o vlogi, ki j'o ima Slovenija pri zaščiti naše skupnosti. Naj'raj'e bi pozabili ali kar pometli pod preprogo dogaj'anja okrog reforme lokalnih uprav, ki so spravile v zadrego slovensko vlado in parlament. Za zadrego ni bila kriva reforma, ki j'e še kako resna in realna stvar, temveč razhaj'anj'a v naši manj'šini. Daj'mo se v kožo matične države. Reforma j'e takšna, kakršna j'e, a kaj' ko so naši predstavniki prišli v Ljubljano s čisto nasprotnimi stališči in posledično z različnimi zahtevami ter pričakovanji. To je odraz pluralizma v manjšini, a politika, če želi biti učinkovita, mora tudi znati poiskati sinteze in, če hočemo biti direktni, tudi kompromise. Nadaljevanje na 3. strani eu - Na izrednem zasedanju finančnih ministrov evrskih držav Grčija dosegla štirimesečno podaljšanje programa pomoči Predstavila bo seznam reformnih ukrepov, ki ga bodo ocenile institucije trst - Eksplozija v Ul. Baiamonti »Kot bomba« Zaradi uhajanja plina je izgubil življenje 77-letni Aldo Flego TRST - Silovita eksplozija je včeraj okrog 14.15 razdejala zadnje nadstropje hiše v Ul. Baiamonti št. 71. Eksplozijo je povzročilo uhajanje plina, zahtevala pa je smrtno žrtev, dve hudo ranjeni in dve lažje poškodovani osebi. V nesreči je umrl 77-letni Aldo Flego, po rodu iz Motovuna, a bivajoč v Pordenonu. Nesreča je hotela, da je bil na obisku pri sestri Marcelli Flego por. Burni, ki je bila ranjena v eksploziji. Druga poškodovana oseba je gospa Filomena Gallone. Sosedi so povedali, da je počilo »kot bomba«. Na 4. strani 19./ 22. februar 2015 Razstavišče v Gorici 43. izvedba sejma Umik sejma: četrtek in petek od 15. do 20. ure sobota in nedelja od 10. do 20. ure Mednarodni Festival Golaža vas pričakuje do 22. ure. www.udinegoriziafiere.it info@udinegoriziafiere.it BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA mm pm Matija Praprotnife Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276 171 BRUSELJ - Finančni ministri držav v območju evra so se včeraj v Bruslju dogovorili za štirimesečno podaljšanje programa finančne pomoči za Grčijo, je povedal šef evroskupine Jeroen Dijssel-bloem. Ključen del kompromisa je dogovor, da Grčija v ponedeljek posreduje seznam reformnih ukrepov, ki ga bodo preučile in ocenile institucije. Grčijo je na zasedanju zastopal finančni minister Janis Varufakis (na sliki). Sestanek je bil po Dijsselbloemo-vih besedah "zelo intenziven", saj je šlo za zelo pomembne odločitve in za obnovitev zaupanja. Zaupanje je laže izgubiti kot na novo pridobiti, to je prvi korak v procesu obnavljanja zaupanja, je poudaril šef evroskupine. Lahko bi zatorej ocenili, da včerajšnji dogovor pomeni pozitiven premik, čeprav končne odločitve še ni. Na 2. strani italija Reforma trga dela postaja stvarnost RIM - Vlada je včeraj sprejela izvršilne odloke na osnovi po-oblastilnega zakona za reformo trga dela, znanega tudi kot Jobs act. Z njimi vlada uvaja nov tip delovne pogodbe, ki predvideva naraščajočo stopnjo zaščite glede na čas zaposlitve, po drugi strani pa odpravlja 18. člen Delavskega statuta, po katerem je sodnik doslej lahko odredil ponovno zaposlitev delavcev. Na 2. strani Studio Biomedico Nova ambulanta v Gorici i.i OdvIHTi krvi i kumeritrjn Delci i- c ZdMretrene tnale Vpf na krvnih vzorcev a anai iz- ranih v roku enega dne, z mainrcljD pregleda in izpeta inida na (Jomaiem raiunainiHu. Mastov- Kofio Vtadi 5t. 12 Ufiiik: «J fonetfeljki petka, od 7.00 do 9.00, za pregzETi imdov od ponedeljka do petka od 16.00 do 38.00 irffflc T V Trstu prevara in kraja v stanovanju Na 4. strani Pritožbe na sodišče le za premožne? Na 5. strani Generalni sekretar Farnesine o Balkanu Na 8. strani V Gorici in Gradežu aretacija in ovadba Na 12. strani Pomoč goriški kapucinski menzi Na 12. strani A carpinus OUTLET PELLET maloprodaja od 3,60 €/15 kg URNIK ponedeljek - petek: 7.00-19.00 sobota: 8.00-13.00 Carpinus d.o.o. Krvavi potok 31 6240 Kozina www.carpinus.si 9971234567007 2 Sobota, 21. februarja 2015 ITALIJA, SVET / eu - Finančni ministri držav v območju evra včeraj dosegli začasno kompromisno rešitev Štirimesečno podaljšanje programa pomoči za Grčijo BRUSELJ - Finančni ministri držav v območju evra so se včeraj v Bruslju dogovorili za štirimesečno podaljšanje programa finančne pomoči za Grčijo, je povedal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. Ključen del kompromisa je dogovor, da Grčija v ponedeljek posreduje seznam reformnih ukrepov, ki ga bodo preučile in ocenile institucije. Sestanek je bil po Dijsselbloemovih besedah "zelo intenziven", saj je šlo za zelo pomembne odločitve in za obnovitev zaupanja. Zaupanje je laže izgubiti kot na novo pridobiti, to je prvi korak v procesu obnavljanja zaupanja, je poudaril šef evro-skupine. Evroskupina je tako po dveh propadlih poskusih včeraj v tretje le sprejela skupno izjavo, v kateri piše, da je namen podaljšanja "uspešno končanje" sedanjega programa, pri čemer bodo kar najbolje izkoristili razpoložljivo prožnost, o kateri se bodo dogovorile grške oblasti z institucijami. V izjavi tudi piše, da je podaljšanje "most", ki bo omogočil čas za razpravo o "morebitnih nadaljnjih dogovorih med evroskupino, institucijami in Grčijo". V izjavi institucije sicer niso opredeljene, a še vedno gre za Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF). Ključen del kompromisa je dogovor, da bo Grčija do konca ponedeljka posredovala "prvi seznam reformnih ukrepov", ki ga bodo preučile institucije in ocenile, ali je zadostno izhodišče za podaljšanje programa. Seznam bo nato podrobneje opredeljen in dogovorjen do konca aprila. Evroskupina v izjavi tudi jasno poudarja, da bo le pozitivna ocena izvajanja ukrepov v sklopu podaljšanega programa omogočila izplačilo denarja, ki je še na voljo Grčiji v sklopu tega programa, torej 1,8 milijarde evrov zadnje tranše posojil in 1,9 milijarde evrov dobička na grške obveznice v lasti ECB. Podobno strogi so tudi pogoji za koriščenje 10,9 milijarde evrov neporabljene pomoči za grške banke. Ta sredstva bo mogoče uporabiti le za dokapitalizacijo bank in stroške sanacije bančnega sektorja, in to le na pobudo ECB. Grške oblasti z izjavo sprejemajo tu- Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem (levo) in nemški finančni minister Wolfgang Schäuble ansa di vrsto zavez. Odločno se zavezujejo k "širšemu in globljemu reformnemu procesu s ciljem trajnega izboljšanja obetov za rast in zaposlovanja, zagotavljanja sta- bilnosti in odpornosti finančnega sektorja ter krepitve socialne pravičnosti". Zavezujejo se tudi k izvedbi že zdavnaj potrebnih reform za boj proti korupciji in izogibanju davkom ter za izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja. Prav tako grške oblasti v izjavi znova izpostavljajo nedvomno zavezo k spoštovanju finančnih obveznosti do vseh posojilodajalcev, v celoti in pravočasno. Grške oblasti se zavezujejo tudi, da bodo zagotovile "ustrezen" primarni fiskalni presežek in vzdržnost dolga v skladu s sklepi evrosku-pine iz novembra 2012, po katerih naj bi grški dolg leta 2016 znašal 175 odstotkov BDP, leta 2020 124 odstotkov BDP, leta 2022 pa "občutno pod" 110 odstotkov BDP. Evroskupina pa se ob tem zavezuje, da bo pri obravnavi cilja za primarni presežek za letos upoštevala gospodarske razmere. Grške oblasti se zavezujejo tudi, da se bodo vzdržale kakršnega koli koraka nazaj pri ukrepih in da se bodo vzdržale enostranskih sprememb politik in strukturnih reform, ki bi lahko negativno vplivale na fiskalne cilje, gospodarsko okrevanje ali finančno stabilnost. (STA) italija - Rim Polemike zaradi divjanja huliganov RIM - Dan po divjanju nizozemskih huliganov oziroma navijačev Feyernoorda so se včeraj v Rimu razvnele polemike o tem, kdo je pravzaprav odgovoren, da so huligani lahko tako pustošili po večnem mestu, pa tudi, kdo bo kril nastalo škodo. Rimski župan Ignazio Marino je klical na odgovornost tamkajšnja prefekta in kvestorja, češ da nista poskrbela za zagotovitev javne varnosti. Toda kvestor Nicolo DAngelo je poudaril, da je za varnost skrbelo kar 1800 policistov, sicer pa je dejal, da je ponosen na to, da ni bilo žrtev. Kdo pa bo kril škodo? Huligani so med drugim nepopravljivo poškodovali Berninijev vodnjak Bar-caccia na Trgu Spagna. Zupan Marino je dejal, da je nizozemski veleposlanik izključil možnost, da bi njegova vlada poskrbela za popravila, češ da bodo škodo poravnali posamezniki, ki so jo povzročili. Predstavnik Feyernoorda je obsodil ravnanje nasilnih navijačev, ki so sicer pretresli tudi nizozemsko javnost. italija - Vlada je včeraj sprejela izvršilne odloke za reformo trga dela Jobs act postaja stvarnost Za Renzija je to revolucija v korist delavcev, za sindikate pa gre za nazadovanje - Vlada sprejela tudi zakonski osnutek o konkurenci RIM - Vlada je včeraj sprejela izvršilne odloke na osnovi pooblastilne-ga zakona za reformo trga dela, znanega tudi kot Jobs act. Z njimi vlada uvaja nov tip delovne pogodbe, ki predvideva naraščajočo stopnjo zaščite glede na čas zaposlitve, po drugi strani pa odpravlja 18. člen Delavskega statuta, po katerem je sodnik doslej lahko odredil ponovno zaposlitev delavca v podjetju z več kot 15 zaposlenimi, če je bil ta delavec po krivičnem odpuščen. Od leta 2016 bodo prepovedane projektne in druge začasne delovne pogodbe (co.co.pro. in co.co.co), razen v izrednih primerih ob pristanku sindikatov, zaposlitev bo načelno veljala za nedoločen čas, toda zaposleni bodo ob začetku svoje delovne kariere uživali Matteo Renzi ansa manj pravic. Sodnik bo ponovno zaposlitev lahko odredil le v primeru odpusta zaradi diskriminacije in odpusta iz disciplinskih razlogov, če se bo izkazalo, da v resnici ni prišlo do disciplinskih prekrškov. Drugače bo odpuščeni delavec imel pravico do odškodnine. Poleg tega bodo stopili v veljavo novi socialni blažilci, ki bodo ščitili tudi avtonomne delavce. »Danes je zgodovinski dan. Cela generacija prvič doživi, da politika napove vojno prekarnosti in ne prekarno zaposlenim,« je na tiskovni konferenci po seji vlade dejal premier Matteo Renzi, ki je pojasnil, da bo kakih 200 tisoč ljudi začasne delovne pogodbe zamenjalo s pogodbami za nedoločen čas. Sindikati pa se reforme ne veselijo. Kot je povedala voditeljica sindikalne zveze CGIL Susanna Camusso, bodo delodajalci po novem imeli pravico do množičnega odpuščanja. »Vlada ne gre v pravo smer,« je pristavila. Omeniti velja, da je vlada včeraj spet odložila paket davčnih sprememb, tokrat zaradi odsotnosti ministra za gospodarstvo Pier Carla Padoana, ki je včeraj v Bruslju sodeloval na zasedanju finančnih ministrov o problemu Grčije. Pač pa je vlada včeraj sprejela zakonski osnutek za okrepitev konkurence na različnih področjih, od zavarovalniškega do energetskega. Tako bodo morale zavarovalnice ponujati »krepke« popuste voznikom, ki bodo sprejeli posebne pogoje, kot je namestitev črnih skrinjic v njihovih vozilih, na energetskem področju pa bodo v teku treh let ukinili sedanji režim nadzorovanih cen. Iz zakonskega osnutka so črtali prvotno predvidena določila za razširitev prodaje zdravil po receptu na veleblagovnice, pa tudi za liberalizacijo dela v pristaniščih. ukrajina - Čeprav premirja še ni Separatisti pripravljeni na izmenjavo ujetnikov, ki naj bi se začela danes DONECK - Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine so pripravljeni na izmenjavo vojnih ujetnikov z vladno stranjo, je sporočila njihova predstavnica. Izmenjavo predvideva dogovor iz Minska, ki ga je minuli teden dosegla normandijska četverica. Prvi predviden korak je bila sicer prekinitev ognja, ki pa je le delno uveljavljena. Začetna izmenjava ujetnikov bi se lahko odvila že danes, je za rusko tiskovno agencijo Interfax dejala predstavnica separatistov Darja Morozova. V Kijevu teh navedb še niso potrdili, sta pa se strani o izmenjavi dogovorili minuli teden v okviru dogovora iz Minska. Ta je sicer na majavih tleh, saj se spopadi po začetni umiritvi nadaljujejo, strani pa druga drugo obtožujeta kršitev premirja. Najhujša je bila napad separatistov na mesto Debalcevo, strateško pomembno železniško vozlišče med Doneckom in Lugan-skom, od koder je v sredo pobegnilo približno 2500 ukrajinskih vojakov, več deset naj bi jih uporniki zajeli. Z območja so tudi včeraj prihajala poročila o spopadih. Po navedbah vojske je bilo v zadnjih 24 urah okrog 50 kršitev prekinitve ognja. Predstavnik separatistov Eduard Basurin pa je ponoči celo zagrozil z odstopom od dogovora iz Minska, če vojska ne bo ustavila streljanja. Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so potrdili obstreljevanje v Donecku v četrtek. Glede na navedbe mestnih oblasti je bila pri tem ubita ženska. Prihodnji teden bo za boljše uresničevanje dogovora iz Minska mogoče srečanje zunanjih ministrov Nemčije, Francije, Rusije in Ukrajine, katerih voditelji so dogovor dosegli. (STA) libija - Tarča je bilo mesto Koba Novi napadi džihadistov IS zahtevali 47 mrtvih BENGAZI - V trojnem bombnem napadu v mestu Al Koba na vzhodu Libije je bilo včeraj ubitih najmanj 47 ljudi, več deset pa ranjenih. Al Koba leži blizu kraja Derna, ki je v rokah džiha-dističnih skrajnežev Islamske države. Libijska veja te skrajne skupine je prevzela odgovornost za dva napada. Tarče hkratnih napadov so bili sedež policije v Al Kobi, dom predsednika mednarodno priznanega libijskega parlamenta Akila Saleha in bencinska črpalka. Akil v napadu očitno ni bil ranjen. Oglasil se je namreč za televizijo Al Arabija, a razkril le, da je bil tarča napadov sedež varnostnih sil. Al Koba leži le 30 kilometrov zahodno od Darne, nad katero je Egipt v ponedeljek sprožil zračne napade, v torek pa tudi kopenske. S tem je odgovoril na grozovit video posnetek, na katerem je videti pripadnike Islamske države, ki obglavijo 21 egiptovskih Koptov. Libijska veja Islamske države je v sporočilu prevzela odgovornost za včerajšnji napad in zatrdila, da so bile tarča dveh njihovih samomorilskih napadalcev sile generala Halifa Haftarja v Al Kobi. S tem se je Islamska država po lastnih navedbah maščevala za "kri, ki so jo prelili naši muslimanski bratje v mestu Derna". Skrajna skupina je zapisala, da je izvedla dva samomorilska bombna napada, ki sta bila uperjena proti mednarodno priznani vladi v Tobruku. Libija je zadnje mesece priča najhujšemu nasilju po strmoglavljenju dolgoletnega voditelja Moamerja Gadafija leta 2011. Država ima trenutno dva parlamenta in dve vladi, vsaka s podporo različnih milic. Islamistične milice so namreč avgusta zasedle prestolnico Tripoli, zaradi česar sta se bila izvoljeni parlament pod vodstvom Akila in vlada pri-morana preseliti v mesto Tobruk na vzhodu države. Mednarodna skupnost se boji, da bo z nafto bogata država zaradi slabšanja varnostnih razmer postala zatočišče islamskih skrajnežev. džihadizem - Vrh o ekstremizmu Barack Obama znova zagotovil, da ZDA • • • • ■ niso v vojni z islamom WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v četrtek v Washingtonu ob zaključku tridnevnega vrha o soočenju z nasilnim ekstremizmom ponovno zatrdil, da ZDA niso v vojni z islamom, predstavnike 65 držav pa pozval, naj sprejmejo ukrepe proti radikalizaciji razočarane mladine. Čeprav so se organizatorji vrha izogibali poudarjanju, da je največji problem islamski ekstremizem, je Obama v svojem govoru poudaril, da gre za boj z nasilno ideologijo organizacij, kot so Islamska država v Iraku in Siriji, Al Kaida, Boko Haram in Al Šababa, ki se vse sklicujejo na islam. Obama je dejal, da govorijo o nasilnem ekstremizmu brez pridevnika islam, ker teroristom, ki zlorabljajo vero za nasilje, nočejo dati tovrstne legitimnosti. Tako kot podpredsednik ZDA Joseph Biden prva dva dneva vrha se je tudi Obama zavzel za boljšo integracijo manjšin, vključno z muslimansko, v širšo družbo. Dejal je, da imajo ZDA prednost pred Evropo z daljšo tradicijo integracije in zato tudi ni takšnih terorističnih napadov, kot se dogajajo v Španiji, Franciji, Belgiji, na Danskem in drugje. Obama je udeležence vrha, predvsem tiste iz muslimanskih držav, pozval, naj svojim prebivalcem zagotovijo več gospodarskih priložnosti in večjo stopnjo človekovih pravic, da mladi ne bodo iskali alternative v zatekanju k terorizmu. Muslimani v ZDA cvetijo in to je tisto, česar teroristi nočejo, da svet izve," je dejal Obama. Vendar pa je dejstvo, da imajo ZDA le okrog 1,3 milijona muslimanov, Francija pa na primer pet milijonov in Velika Britanija 2,7 milijona. Tudi v ZDA se vsi muslimani ne počutijo povsod enako dobrodošli. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 21. februarja 2015 3 brdo pri kranju - Slovenska in srbska vlada na skupni seji Cerar in Vučic: Odnosi odlični BRDO PRI KRANJU - Slovenska in srbska vlada sta se včeraj na Brdu pri Kranju sestali na drugi skupni seji. Premier-ja Miro Cerar in Aleksandar Vučic sta po seji ocenila, da so odnosi med državama odlični, da problemov praktično ni, sodelovanje pa je možno še krepiti. Zavzela sta se za povečanje tako trgovinske menjave kot medsebojnih investicij. Kot je na skupni novinarski konferenci dejal Cerar, predstavlja Srbija Sloveniji dodatno okno v svet, Slovenija pa Srbiji okno v Evropsko unijo. Pri tem je ponovno izrazil močno podporo Srbiji na njeni poti v EU ter tudi Vučicu osebno za odločenost in pogum ob vodenju politike v Srbiji, ki je po njegovih ocenah »usmerjena v prihodnost«. Vučic je ob zahvali za to podporo dodal, da je Slovenija Srbiji na tej poti »ena najbližjih držav« in ena najpomembnejših držav v regiji. Srbski premier je povabil slovenske vlagatelje, naj sodelujejo pri privatizaciji okoli 512 podjetij v Srbiji, pa tudi pri velikih investicijskih projektih, s katerimi želi srbska vlada zagnati gospodarsko rast v državi - od Beograda na vodi, ki ga nameravajo zgraditi z arabskimi in kitajskimi investitorji, do izgradnje proge Beograd -Budimpešta. Tu je Vučic izpostavil predvsem znanje in tehnologijo slovenske gradbene industrije, ki bi lahko sodelovala s srbskimi podjetji. »V zadnjih 25, 30 letih smo izgubili korak z Evropo in svetom in zdaj poskušamo s hitrimi koraki to nadoknaditi, zato smo pripravljeni na dobro sodelovanje s slovenskim gospodarstvom, pa tudi s slovensko vlado,« je dejal Vučic. Slovenska podjetja bi s svojim znanjem lahko pomembno prispevala pri modernizaciji Srbije, je prepričan Vučic, ki je hkrati izrazil željo, da bi se povečale tudi investicije srbskih podjetij v Slovenijo, zlasti v prehrambeni industriji, pa tudi v trgovini. »Seveda pa morajo srbska podjetja izpolniti visoke standarde, ki veljajo v EU,« je dodal. Izpostavil je še, da lahko Srbija predstavlja pomembno izhodišče za slovenska podjetja tudi zato, ker ima prostotrgo-vinske sporazume tako z EU kot tudi drugimi pomembnimi državami in povezavami, od Rusije do Cefte. »Skupno Nadaljevanje uvodnika Zaradi nesoglasij v manjšini je Slovenija potem reagirala na način, ki je pri nekaterih sprožil pomisleke in pripombe, a slovenska diplomacija v tistih okoliščinah res ni imela drugih izbir in poti. V Ljubljani tudi ni prišlo do uskladitve stališč med zunanjim ministrstvom, ministrstvom za Slovence v zamejstvu in po svetu ter parlamentom (komisijo za zamejce). Skratka ne ravno spodbudna zgodba. Deželna reforma lokalnih uprav je zakon, a problemi šele prihajajo z njegovim izvajanjem. Poslanska zbornica bo v kratkem uzakonila nov volilni sistem, senat ne bo več to, kar je bil v povojnem času, prej ali slej bo resno ogrožena sedanja avtonomija Furlanije-Julijske krajine. Skratka tudi slovensko manjšino čakajo velike, če že ne epohalne spremembe. Nismo Južni Tirolci, ki jih lahko na Dunaju zastopa predsednik bocenske Pokrajine. Od naših politikov ne pričakujemo enotnosti, ki je ni, lahko pa od njih zahtevamo zdravo pamet. Premierja Aleksandar Vučič in Miro Cerar imamo dostop do trgov z okoli milijardo ljudi brez dodatnih trgovinskih ovir,« je dejal Vučic. Oba sta ocenila, da je sedanje gospodarsko sodelovanje dobro. Kot je izpostavil Vučic, je blagovna menjava lani znašala 776 milijonov evrov. V Srbiji je prisotnih okoli 1300 slovenskih podjetij, ki zaposlujejo okoli 35.000 delavcev, pa je dejal Cerar. Cerar je dejal, da so med državama tudi problemi, ki pa se rešujejo sproti, konstruktivno in skozi dialog. »V glavnem ti problemi niso veliki in uspemo najti rešitve,« je dejal slovenski premier. Rešujejo se tudi vprašanja nasledstva po nekdanji SFRJ, sta poudarila premierja in izrazila prepričanje, da bo prav včerajšnje skupno zasedanje vlad obeh držav pripomoglo k hitrejšemu reševanju zadev na tem področju. Na novinarsko vprašanje se je Ce-rar dotaknil tudi problema nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke in odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, da bo treba poplačati varčevalce, ki še niso bili poplačani. Pojasnil je, da bo Slovenija svoje obveznosti izpolnila in da je akcijski načrt že pripravljen, a hkrati si bo prizadevala tudi za izterjavo zapadlih ter- mmc jatev LB, »da tudi Slovenija dobi tisto, kar ji pripada«. »Če tega ne bo mogoče doseči sporazumno, za kar smo si vedno prizadevali, bomo resno razmislili o vložitvi ustreznih pravnih sredstev,« je dodal. Glede na to, da Srbija predseduje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), pa sta govorila tudi o krizi v Ukrajini in izrazila zaskrbljenost, ker se spopadi kljub sklenjenemu premirju nadaljujejo. Vučic je dejal, da si bo Srbija še naprej prizadevala za iskanje rešitve na miren način s političnimi sredstvi, ob spoštovanju ozemeljske celovitosti Ukrajine. Cerar in Vučic sta popoldne na Gospodarski zbornici Slovenije izrazila zadovoljstvo s prijateljskim odnosom med državama. Dobro je tudi gospodarsko sodelovanje, pri katerem pa je še veliko odprtih možnosti - tudi pri skupnih nastopih na tretjih trgih. Zunanji minister Karl Erjavec se je ob robu uradnega obiska srbskega pre-mierja sešel s srbskim kolegom Ivico Da-čicem. Ministra sta se zavzela za nadaljnjo krepitev političnih odnosov, govorila pa sta tudi o odprtih vprašanjih, ki večinoma izvirajo iz neuresničevanja sporazuma o nasledstvu. (STA) kobarid - Čezmejna prireditev Benečija in Posočje v skupnem prostoru KOBARID - Društva in ustanove iz Posočja in Benečije že dolga leta ustvarjajo svoj skupni slovenski kulturni prostor in utrjujejo vezi ter ponujajo vse več priložnosti za stike med prebivalci z obeh strani nekdanjega »prekletega konfi-na«. Prijetno možnost za še boljše medsebojno spoznavanje in druženje nudi tudi že tradicionalna dvodnevna prireditev »Benečija v skupnem slovenskem kulturnem prostoru«, ki so jo letos priredili Občina Kobarid, Fundacija Poti miru v Posočju, JSKDOI Tolmin, Inštitut za slovensko kulturo, KD Ivan Trinko, KD Re-čan inZadruga Most. V četrtek je tako v prostorih Fundacije Poti miru v Posočju v Kobaridu prišel do izraza bogati kulturni utrip Benečije. Po uvodnem pozdravu kobariškega župana Roberta Kavčiča je bil glavni poudarek večera na zgodovini. Načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar se je namreč najprej pogovarjal z Giorgiom Banc-higom o njegovi knjigi »Zgodovina Benečije, kjer se mala in velika zgodovina srečata« ter o »Dnevniku Antona Cuffola«, nato pa še z urednico Lucio Trusgnach o Trinkovem koledarju. Po Likarjevi oceni je knjiga o zgodovini Benečije temeljni prispevek k poznavanju glavnih dogodkov in razvoja tega prostora, pa tudi h krepitvi zavesti o sebi. Da je to tako, je potrdil tudi sam avtor, ki je uvodoma povedal, da so njegovo raziskovanje spodbudili napadi s strani gladiatorjev in drugih nasprotnikov Slovencev. »Knjiga je tako nastala iz potrebe, da spoznamo svojo zgodovino, identiteto, da razumemo, od kod prihajamo in kako naprej,« je poudaril Banc-hig in razložil, kako se je kljub velikim težavam slovenski skupnosti uspelo ohraniti v teh krajih. »Zahvaliti se moramo tudi obrobnosti naših dolin, saj zato z gospodarskega vidika nismo bili privlačni.« Spregovoril je o upravni avtonomiji, ki so jo tu uživali v obdobju Oglejskega patriarhata in Beneške republike, ko je bil uradni jezik slovenščina. Povedal je, da je bil »prekleti konfin« prvič postavljen v 16. stoletju, nato pa spregovoril o nasilni asimilaciji, ki se ni zaključila niti po 2. svetovni vojni. »V obdobju demokracije in svobode smo mi tu z Gladiom doživljali najbolj mračna leta, tedaj je bilo preganjanje in zatiranje Slovencev najhujše,« je zaključil. Govor je bil nato še o Dnevniku Antona Cuffola, župnika v Lazah, ki je dal Francetu Bevku navdih za roman Kaplan Martin Čedermac. V publikaciji je objavljen dnevnik, ki ga je v italijanščini in slovenščini pisal Cuffo-lo med leti 1938 in 1946. O zgodovini in kulturnem razvoju Benečije pa je beseda tekla tudi v drugem delu večera. Likar je povedal, da ima doma prvi Trinkov koledar, ki je izšel že leta 1946, urednica Lucia Trusgnach pa je predstavila razvoj sodobnejših koledarjev. Publikacija je zdaj »vezna nit, graditelj skupnega slovenskega prostora« med Benečijo in Posočjem, saj združuje lepo število sodelavcev z obeh strani meje in omogoča spoznavanje krajevne zgodovine, kulture in širjenje slovenskih narečij videmske pokrajine in knjižnega jezika. »Edini prispevek, ki smo ga objavili v italijanščini, je bilo besedilo zaščitnega zakona.« Lucia Trusgnach se je spomnila tudi prve predstavitve v Posočju, ko je bil prisoten tudi pred kratkim preminuli Aldo Klodič in prebrala njegovo pesem »Pustita nam rože« iz leta 1971. »Sporočilo te pesmi je bilo vodilo za vsa naša društva, ki so skrbela, da se ohranijo naša narečja in da se širi tudi znanje knjižnega jezika, to pa je tudi vodilo Trinkovega koledarja«. Nato je predstavila še vsebino letošnje publikacije, ki ponuja bralcu 36 besedil 35 avtorjev. (T.G./NM) Zdravko Likar in Lucija Trusgnach nm dunaj - Predsednik bocenske Pokrajine Kompatscher pri avstrijskih oblasteh »Hvala Avstriji za pomoč!« Sestanek z zunanjim ministrom in predsednikom države - Južnotirolska avtonomija ni pod vprašajem DUNAJ - Predsednik bocenske pokrajinske uprave Arno Kompatscher se je na Dunaju uradno zahvalil Avstriji za pomoč in zaščito, ki jo država vseskozi nudi Južnim Tirol-cem. Kompatscher se je za to zahvalil zunanjemu ministru Sebastianu Kurzu in predsedniku republike Hein-zu Fischerju. Predsednik Pokrajine Bocen in vidni predstavnik Južnoti-rolske ljudske stranke (SVP) je avstrijskima sogovornika podrobno predstavil načrtovane ustavne reform v Italiji, ki sicer ne postavljajo pod vprašaj široke politične in upravne avtonomije ne Bocna in niti Dežele Tri-dentinske-Južne Tirolske. Avstrija po mnenju Kompatsc-herja zelo dobro odigrava mednarodno in od Združenih narodov priznano vlogo zaščitnice nemške in posredno tudi ladinske narodne skupnosti. Na Južnem Tirolskem so vse- Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz in Arno Kompatscher foto altoadige kakor nekoliko nezadovoljni z izvajanjem nedavno podpisanega dogovora med predsednikom italijanske vlade Matteom Renzijem in avstrijskim kanclerjem Wernerjem Faymanom, ki glede avtonomije in pravic Južnih Ti-rolcev obvezuje italijansko vlado k rednim in direktnim pogajanjem z bo-censko pokrajinsko upravo. Vodja avstrijske diplomacije je napovedal, da se bo Dunaj v prihodnosti še bolj potrudil za ohranitev ne samo upravno-politične, temveč tudi finančne avtonomije bocenske pokrajinske uprave. Na srečanjih so govorili tudi o projektu t.i. čezmejne alpske makroregije, ki bo v prihodnjih mesecih formalno predložen Evropski komisiji, že jeseni pa naj bi ga začeli konkretno izvajati. To vsaj upa predsednik Kompatscher, čeprav mlini bruseljske diplomacije meljejo še kar počasi. Avstrijska javnost in občila od vedno zelo pozorno spremljajo dogajanja na Južnem Tirolskem. Tamkajšnja domovinska zveza Südtiroler Heimatbund je pred nekaj tedni objavila raziskavo, po kateri naj bi skoraj 90 odstotkov Avstrijcev podpiralo referendum za samoodločbo Južne Tirolske ter posledično za njeno priključitev Avstriji. 1 2 Sobota, 21. februarja 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu črna kronika - Gasilci so po skoraj dveh urah rešili gospo Marcello Flego izpod ruševin strehe dvonadstropne hiše Silovita eksplozija v Ul. Baiamonti En mrtev, dve hudo ranjeni osebi Pok je povzročilo uhajanje plina - Žrtev je Aldo Flego - Pri eksploziji poškodovan tudi skuterist, ki je ravno takrat peljal mimo Silovita eksplozija je včeraj okrog 14.15 razdejala zadnje nadstropje hiše v Ul. Baiamonti št. 71. Eksplozijo je po oceni gasilcev povzročilo uhajanje plina, zahtevala pa je smrtno žrtev, dve hudo ranjeni in dve lažje poškodovani osebi. V nesreči je umrl 77-letni Aldo Flego, po rodu iz Motovuna, a bivajoč v Pordenonu. Nesreča je hotela, da je bil v teh dneh ravno na obisku pri sestri Marcelli Flego por. Burni, ki je bila ranjena v eksploziji. Druga poškodovana oseba je gospa Filomena Gallone. Poškodovan je bil tudi mladenič, ki je peljal mimo stavbe s svojim sku-terjem ravno v trenutku eksplozije. V bolnišnico so prepeljali tudi cvetličar-ko Elvi, ki ima trgovino v pritličju dvonadstropne stavbe. Gospa Elvi ni bila poškodovana, pač pa je bila v lažjem šoku. Kot nam je povedala neka njena znanka, je bila namreč ob 14.15 na delu v cvetličarni, ko je nad njeno glavo močno počilo. Iz strahu je takoj zlezla pod mizo, dokler ni preplašena zbežala na cesto, kjer so se zelo hitro tudi pojavili reševalci. Gospa Elvi je bila tudi prva oseba, ki smo jo videli na kraju eksplozije v družbi osebja službe 118. Sedela je na stolu na pločniku blizu nekega bara z odejo na ramenih in spraševala, kaj se je pravzaprav zgodilo. To se je dogajalo precej stran od njene trgovine. Poli- videoposnetek na www.primorski.eu Levo: gasilci nudijo pomoč Marcelli Flego. Desno: porušeno nadstropje. Spodaj: gospa z osebjem 118, rešilci v Ul. Baiamonti in uničeni avtomobili cija, karabinjerji, gasilci in lokalna policija so namreč zaprli Ul. Baiamonti za promet in prepovedali ljudem, da se približajo dvonadstropni hiši s porušeno streho. Ul. Baiamonti je zaradi tega ostala zaprta za promet ves popoldan in ni izključeno, da bo tako še danes dopoldne. Po eni strani je bila namreč konkretna nevarnost, da se stavba zruši, po drugi so morali čim prej potegniti izpod porušene strehe gospo Marcello Flego, ki je klicala na pomoč. Od daleč je bilo mogoče videti njeno glavo, ki je kimala iz ruševin. Njen brat Aldo, so kasneje povedali karabinjerji, pa je padel iz drugega v prvo nadstropje skozi luknjo, ki se je odprla med eksplozijo. Pri tem je izgubil življenje, omenjena Filomena Gallone, ki je bivala v prvem nadstropju, pa je bila poškodovana. Strehe in zidov namreč ni bilo več, le kakšen nosilni steber je ostal pokonci. Nekateri očividci in očividke so nam povedali, da je bilo, »kot bi eksplodirala bomba«. Neka gospa, ki biva bolj daleč v Ul. Pinguente je dodala, da so se dobro tresle vse šipe. Sicer so bile razbitine razpršene v bližnjih ulicah, veliki kamni in opeke pa so popolnoma uničili nekatere parkirane avtomobile. Nek sosed je ugotovil, da so lastniki teh avtomobilov več krat parkirali, kjer ne bi smeli. Gasilci so se že pred 15. uro s po- močjo raztezne lestve približali Marcelli Flego in ji nudili prvo pomoč. Na balkonih bližnjih stanovanjskih blokov, na strehah hiš in na sosednih ulicah se je medtem zbralo kar nekaj ljudi, večinoma krajanov. Med vsemi sta prevladovala začudenost in upanje, da bo gasilcem uspelo rešiti gospo. Gasilci so delali z veliko vnemo. Po eni strani je bilo pomembno ugotoviti, ali bo stavba »zdržala«, po drugi so skušali pomiriti žensko, ki je imela po vsej verjetnosti zlomljeno nogo. Gospa je okrog 15.55 s pomočjo dveh gasilcev vstala pokonci in so si ljudje še kar oddahnili. Ob 16. uri se je začel »spust« po lestvi, ki je bil še kar hiter. S sodelovanjem drugih dveh gasilcev so prisebno gospo prepeljali do rešilca in jo nato odpeljali v bolnišnico na Katinari. Eksplozijo je po oceni gasilcev povzročilo, kot rečeno, uhajanje plina. Kaže, da je do nje prišlo v kuhinji. Med morebitnimi vzroki, ki jih je preiskovalci proučujejo, so nekatera dela, ki so jih opravili dopoldne nekateri delavci ravno v kuhinji. Kot se je izvedelo, so nadomestili delovno ploščo kuhinje in ni izključeno, da je šlo kaj narobe. Preiskovalci bodo skušali v tem primeru ugotoviti morebitne odgovornosti. Sile javnega reda so imele ves popoldan še mnogo dela. Ul. Baiamonti bo po besedah lokalne policije najbrž zaprta za promet tudi danes dopoldne. Strokovnjaki bodo medtem skušali ugotoviti, ali bo potrebno hišo porušiti. črna kronika - Prevarali priletno žensko Izmaknili so ji ključe in okradli stanovanje V četrtek dopoldne so starejši občanki z zvijačo ukradli ključe stanovanja, iz katerega so potem odnesli zlatnino. Gospe se je v bližini nekega supermarketa, kjer se je bila mudila po nakupih, približala mlajša ženska s tujim naglasom, ki je hlinila poznanje ter s tem uspela pridobiti nekaj osebnih podatkov. Ob prihodu domov je ženska ugotovila, da nima več hišnih ključev, takrat pa jo je nagovoril mlajši moški in ji rekel, da so njene ključe našli v super-marketu, zato se je vrnila tja, vendar osebje o tem ni vedelo nič, tako da je gospa spoznala, da so jo prevarali. O tem se je dokončno prepričala, ko je ob vrnitvi domov ugotovila, da so neznanci iz stanovanja odnesli razne dragulje in zlat nakit. S primerom se zdaj ukvarja policija, ki ob tej priložnosti občane poziva, naj neznancem ne zaupajo osebnih podatkov. Na spletni strani policije je tudi mogoče najti vse informacije in nasvete zlasti za starejše in šibkejše občane, tam so objavljeni tudi datumi informativnih srečanj v okviru pobude Ocio alla truffa, ki jo izvajata državna in krajevna policija. Aretacija in izgon Policija je prejšnji popoldan pri Fernetičih aretirala 40-letnega romunskega državljana C.M.B.. Moški je sedel v romunskem avtobusu, ki je bil namenjen v Slovenijo, pri preverjanju podatkov pa so policisti ugotovili, da ga bremeni zaporni nalog, ki ga je bilo leta 2008 izdalo rimsko tožilstvo zaradi kraje. Moški se zdaj nahaja v koronejskem zaporu, kjer bo moral ostati pet mesecev in osem dni. Vedno pri Fernetičih pa so policisti ustavili tri albanske državljane, ki so se iz Slovenije peljali v kom-biju z romunsko registracijo. Pri preverjanju so ugotovili, da so svojčas vse tri izgnali iz Italije in jim za pet let prepovedali vstop v državo. Dva so izgnali takoj, tretjega, ki je v preteklosti že večkrat nezakonito prišel v Italijo, pa so najprej aretirali, pozneje pa izgnali. / TRST Sobota, 21. februarja 2015 5 deželno upravno sodišče - Odprtje sodnega leta 2015 Premalo osebja, preveč zaostankov in stroškov Pesimizem predsednika Umberta Zuballija - Lani 18 odstotkov več pritožb Predsednik Umberto Zuballi poroča na odprtju sodnega leta DUS foto damj@n Položaj Deželnega upravnega sodišča (DUS) postaja iz dneva vse bolj dramatičen in dejansko brezizhoden. To ni novinarjeva presoja, pač pa ocena, ki jo je na včerajšnjem odprtju sodnega leta upravnega sodišča podal njegov predsednik Umberto Zuballi. Kopičijo se problemi, ki so vezani na premajhno število osebja in posledično na sodne zaostanke. Sodni zbor sestavljajo štirje sodniki, ob Zuballiju sta trenutno dva kolega, kar pomeni, da morajo trije delati za štiri. Situacija se bo morda spremenila na boljše prihodnje leto, ko naj bi vlada na državni ravni prižgala zeleno luč za zaposlitev dodatnih 45 upravnih sodnikov. Številka 45 je kar spodbudna, ni pa še znano kako bo Rim po vsedržavnem ozemlju razporedil sveže sile. V tekočem letu bo treba na nek način preživeti. Ob izteku leta 2014 Člane odbora je pohvalila občinska odbornica Laura Famulari fotodamj@n dobrodelnost - Odbor »Alziamoci!« danes in jutri na Trgu sv. Antona Zbiranje denarne pomoči za otroke brezposelnih staršev Da imajo socialno ogroženi izjemen občutek za človeške stiske, dokazuje odbor »Alziamoci!«, ki širokogrudno pomaga otrokom staršev, ki so se iz takšnih ali drugačnih razlogov znašli v hudi finančni stiski. Danes in jutri bodo svojo dejavnost predstavili na Trgu sv. Antona Novega, kjer bodo zbirali prostovoljne prispevke in delili koledar, v katerem so z dobrimi nameni pozirale »mule de Trieste«. Odbor »Alziamoci!« zastopajo Adriana Simonovich, Massimiliano De Simone in Vittorio Simonovich, trije delavci, ki so pred časom izgubili službo in ki so pred tremi leti po svoje pravice šli tudi na cesto. Finančna stiska pa jim ni vzela ne dostojanstva ne poguma. Še več, iz stiske so se dvignili duhovno bogatejši, saj so na podlagi lastnih izkušenj ugotovili, da v teh zgodbah najbolj trpijo otroci. Žalostne izkušnje so jih namreč spodbudile k dobrodelnim dejanjem, ki so jih lani izpeljali s pomočjo občinskega od-borništva za socialne zadeve. Na tem naslovu so namreč dobili imena družin, ki so se zaradi izgube službe znašle v finančni stiski. Kot so predstavniki odbora povedali na včerajšnjem javnem srečanju, so z raznimi tečaji, športnimi prireditvami in igrami lani zbrali 1800 evrov, ki so jih spremenili v bone, s katerimi so starši, ki so nekoč delali v gradbenem sektorju, svojim otrokom kupili šolske potrebščine in športno opremo. Prizadevnost posameznikov, ki niso v nič boljšem položaju od oseb, za katere zbirajo pomoč, je navdihujoča. Pohvalili sta jo tudi občinska odbornica za socialne zadeve Laura Famulari in mestna svetnica Alessia Rosolen, ki sta opozorili, da je s svojim delovanjem odbor že presegel okvire vseh pričakovanj. V tem letu odbor želi postati pravo gibanje, ki bo širšo javnost oza-veščalo o stiskah ljudi, ki živijo na socialnem robu. Kako revščino, ki je veliko večja stigma, kot si mislimo, doživljajo otroci, smo včeraj slišali iz krajši zgodb, ki jih je prebral Vittorio Simonovich. Zgodbe, pod katere so se podpisali otroci, ki niso krivi za revščino, so odpirale pretresljive pripovedi o lakoti, obupu, skrivanju stisk in hude izločenosti iz družbe vrstnikov. Prav zaradi takšnih zgodb bo odbor še naprej pozival občinstvo, naj z zares majhnimi prispevki pomaga otrokom nezaposlenih staršev do vsaj malo boljšega življenja. (sč) je bilo sodnih zaostankov 1130, 1. januarja 2015 se je njihovo število zmanjšalo na 843 enot, kar pa ni majhna številka. Sodeč po kadrovskih težavah se bo število zaostankov v prihodnjih mesecih žal najbrž povečalo. V preteklem letu je DUS prejel 467 pritožb, kar je 18 odstotkov več kot leta 2013. To pomeni, da se je stopnja prepirljivosti v Furlaniji-Ju-lijski krajini krepko povečala. In to v deželi, kjer so se doslej državljani in lokalne uprave v primerjavi z drugimi deželami v povprečju malo obračali na upravne sodnike. Največji porast so zabeležile pritožbe o dražbah in razpisih javnih ustanov in lokalnih uprav. Predsednik Zuballi ta pojav povezuje z nekoliko boljšimi gospodarskimi izgledi na deželni ravni. Več dražb torej in istočasno več upravnih sporov. Pada vsekakor število t.z. instrumentalnih pritožb, ki v sodnem žargonu pomenijo pritisk na javne uprave in javne upravitelje. Cilj teh pritožb je ustaviti razpise in dražbe. To pogostoma ustvarja dodatno prepirljivost, včasih pa se sprte strani pogodijo pred razsodbo upravnega sodišča. Zuballi je tudi opozoril, da postajajo takšni sodni ugovori vse dražji in torej vse bolj domena premožnih. Pritožba na DUS stane v povprečju od tri do štiri tisoč evrov, kar ne more biti v ponos italijanskemu sodnemu sistemu. Zlasti če pomislimo, da mora pritožnik v primeru »poraza«, poleg svojih, plačati še stroške nasprotne strani. Res je, da imajo manj premožni pravico do brezplačne sodne obravnave, birokratske ovire pa so takšne, da se malo kateri poslužujejo te ugodnosti, marsikdo pa zanjo ne ve, da sploh obstaja. Visoki stroški za prizive vplivajo tudi na javne uprave, še posebno od kar je državna zakonodaja uvedla t.i. civilno-finančno odgovornost za javne uslužbence. Slednji so sicer zavarovani, a vsakdo dobro premisli preden se pritoži na upravno sodišče. Giurastante: Rim namerava zgraditi uplinjevalnik v Trstu Vlada premierja Mattea Renzija zavlačuje z dokončnim črtanjem projekta za gradnjo plinskega terminala družbe Gas Natural v Trstu, ker hoče v resnici ponovno vsiliti upli-njevalnik Tržačanom. To je povedal včeraj predsednik gibanja Svoboni Trst-Trieste Libera Roberto Giura-stante na tiskovni konferenci, ki jo je priredila koordinacijska skupina za mednarodno tržaško prostocarinsko pristanišče. Giurastante se je pri tem skliceval na »neuradne vesti iz Rima«. Črtanje projekta je dosegla tržaška Pristaniška oblast, ker naj bi plinski terminal oškodoval Trst, je dodal Giurastante, toda pristojni minister ni po 12 mesecih še podpisal ustreznega odloka. V Boljuncu predavanje o obrezovanju dreves V Sprejemnem centru naravnega rezervata Doline Glinščice v Boljuncu bo danes od 9.30 do 13. ure teoretično praktično predavanje o obrezovanju z naslovom Kako bolje ravnati z našimi okrasnimi drevesi. Predaval bo strokovnjak Giorgio Valva-son, Vstop je prost. Skupina Emergency zbira prispevke v pekarni Romi Tržaška skupina organizacije Emergency bo drevi od 19. ure dalje v pe-karni-slaščičarni Romi v Ul. Torino št. 2 nudila informacije in zbirala prispevke za svoje delovanje. Ob tej priložnosti bodo prodajali tudi majice in druge predmete z znakom organizacije Emergency. Zbrane prispevke bodo posredovali v porodišnico v kraju Anabah v Afganistanu, kjer se vsak dan rodi mnogo otrok. Našli ukradeni vozili Izvidnici krajevne policije sta prejšnji popoldan naleteli na dve vozili, za kateri so ugotovili, da sta bili pred časom ukradeni. V Ul. Corelli so našli motorno kolo znamke honda cbr, ki je bilo ukradeno leta 2013, in ga vrnili lastniku S.F.. Na Miramarskem drevoredu pa so našli zapuščen avtomobil znamke mercedes clk s poteklim zavarovanjem, ki so ga bili oktobra lani v Milanu ukradli 80-letni ženski. Avto so zasegli v pričakovanju vrnitve lastnici. pobuda - Poziv združenja Picknitartcafe Ustvariti želijo največjo kvačkano odejo na svetu HS-vsi r¿L - * »L , _ JfclJ-iTi W T&ïïSilliiÏL Odejo bodo 20. junija razstavili na Velikem trgu Pletilje od vsepovsod, združite se in ustvarite največjo kvačkano odejo na svetu. To je poziv tržaškega kulturnega združenja Picknitartcafe, ki v sodelovanju s spletno prodajalno ročnih izdelkov MissHobby (www.misshobby.com), ki ljubiteljice kvačkanja iz vse Italije ter še oblikovalce, ustvarjalce, skupine in združenja vabi k sodelovanju pri ustvarjanju največje kva-čkane odeje na svetu, ki bo morala preseči velikost 646,46 kvadratnih metrov (toliko namreč meri trenutno največja kvačkana odeja na svetu, ki je bila izdelana na Japonskem) in jo bodo tako lahko vpisali v Guinnes-sovo knjigo rekordov. Svoje kvačkane dele morajo zainteresirane ustvarjalke posredovati združenju Pickni-tartcafe do 1. maja. Zbrane dele bodo potem skupaj spletli in odejo razstavili na Velikem trgu prihodnjega 20. junija. Odejo bodo nato razdrli in posamezne dele prodali na javni dražbi, izkupiček pa bo šel tržaški sekciji združenja za boj proti multipli sklerozi AISM. projekt - »Go Women FVG« Spletni portal za vse ženske Konec leta bo v dokončni podobi luč ugledal nov spletni portal, ki bo v celoti namenjen ženskam in njihovim željam ter potrebam. Nosilci projekta, ki so ga naslovili Go women FVG , so vse osrednje inštitucije in združenja v naši regiji, njihove zastopnice pa so v tem primeru ženske. Na včerajšnji predstavitvi projekta so bile ženske kvote dodobra presežene, kar dokazuje, da so ženske teme premalo zanimive za moško občinstvo. Med govornicami sta bili tudi podžupanja Fabiana Martini in pokrajinska odbornica Adele Pino, ki sta prepričani, da bo nov portal odličen pripomoček za vse ženske, ki stalno ali začasno bivajo v naši regiji. Na spletnem portalu bo poudarek na informacijah, ki zadevajo zdravje, socialo, delo, podjetništvo, kulturo in lepoto bivanja. Idejne snovateljice pa ne bodo zapostavljale tudi tem, ki so lahko povezane z enakostjo pravic. Grafična podoba bo omogočila interaktivno deskanje po spletu, spletni portal pa bo dosegljiv tudi na pametnih telefonih in tablicah, ki beležijo več spletnih obiskov s strani ženskega občinstva kakor računalniki. Zanimiv je tudi podatek, da smo pri uporabi spleta moški in ženske precej izenačeni, kar je bil tudi povod, da so ženske strnile svoje vrste in začele pripravljati povsem svoj spletni portal, ki bo, kot so je bilo slišati na včerajšnji predstavitvi, obdarjen z informacijami v več jezikih. (sč) 6 Sobota, 21. februarja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / nadji birsa dolhar v spomin Zbogom Nadja, iskrena prijateljica Vest o Nadjini smrti nas je globoko prizadela. In ko me je Katja prosila, naj bi ji spregovoril v slovo, je vame butnil val spominov in čustev. Ti govore bolj iskreno kot izpiljene besede. Bilo je, če se ne motim, pred nekaj več kot 50 leti. Moj prvi domači praznik, na Katinari. Povabljeni sošolci iz šentjakobske nižje gimnazije. Med njimi lepa plavolasa Nadja, ki je v razred prihajala vedno z urejeno pričesko. Njena mama je bila frizerka, v njenem salonu se je učila in pisala naloge. V lunini mesečini smo tiste pomladanske noči sedeli na zidku, naravnost nad vaškim pokopališčem in nekdo je v mladostnem romantičnem svetobo-lju začel recitirati Prešerna: „Prijazna smrt, predolgo se ne mudi..." Nadja ga je neusmiljeno prekinila: „Nehajte. Zdaj je čas za življenje." Se ve, dekleta so v tistih nerodnih letih zrelejša od fantov. In Nadja ni bila samo zrela. Bila je emancipirana, pogumna, včasih celo predrzna šentjakobska punca. Taka, da si jo moral vzljubiti, čeprav te je oštela in nahrulila, če si ušpi-čil kaj neumnega. Z Nadjo sva doraščala celo vrsto let. Potem so se naše poti razšle in le pored-koma spet križale. Videvala sva se od časa do časa, pokramljala, se zbadala, kot vedno. Kakor zla slutnja se nama je zgodilo pred približno desetimi leti, ko je že začela pešati z zdravjem. Usoda se je z njo kruto poigrala. Narava ji je vzela, kar ji je bila dala. Poklicala me je, da bi organizirala večerjo za 40-letnico mature na trgovski akademiji. Objavila je vabilo v Primorskem dnevniku in svojo telefonsko številko. Na dogovorjeni dan sva se podala na turistično kmetijo v Praprotu, kjer so bile pripravljene mize. Zaman. Čakala sva uro ali več, toda prišel ni nihče. Razočarana sva se usedla, naročila pijačo, in se nato ves večer do pozne ure pogovarjala sama, kot stara prijatelja. Obnavljati sva začela najine življenjske izkušnje in spomine. Tako, da sem danes hvaležen vsem, ki tistega dne niso prišli na praznovanje obletnice, saj so nama podarili izjemen večer, ki ga ne bom več pozabil. Spomin nama je šel na nižjo srednjo šolo, na izlete v miljske hribe po češnje ali v Štivan na kopanje, z vlakom. Na plese v sobotah popoldne pri Cankarju, v zadnjem nadstropju poslopja v Ulici Montecchi. Plese, ki jih je majhna bro-šurica naših katehetov prepovedovala, ker so bili tisti dotiki vzgib za grešne misli, ko nismo vedeli, kaj je pravzaprav greh. Vzgojo v vrednotah nam je dala taborniška organizacija. Mislim, da je bila Nadja edinstvena in nepozabna, ko je na taborjenje v gozdu ob reki prišla v visokih petah, seveda v taborniškem kroju. Določili so naju v taborno kuhinjo. Najini prepiri v kuhinji so postali predmet hudomušnih večernih pripovedi in dov-tipov. Ko se je nama pridružil še zdaj pokojni Stojan Colja, je bilo zabavljanja in veselja za vse dovolj. Na turistični kmetiji v Praprotu me je Nadja nenadoma prijela za roko in pogledala dlan, če je na njej še brazgotina. V taborni kuhinji sem namreč opazil, da se je razbeljena cev peči začela nagibati in se je nevarno približevala Nadjinemu obrazu. Bil je tako lep in mil, da sem kar instinktivno zagrabil za cev in jo odrinil. Zacvrčalo je po ožganem mesu, roko sem še dolgo zdravil, toda srečen sem bil, da se ji tistega dne ni zgodilo nič hudega. Naj kdo reče, da med fantom in dekletom prijateljstvo ni mogoče! Bila sva iskrena prijatelja, zato sva se nenehno kregala. In se hkrati imela neskončno rada. Nadja ni bila samo lepa punca, kje pa. Bila je, ponavljam, napredna, svobodomiselna, ponosna na svoje poreklo in rod. Bila je zraven, ko smo na začetku šestdesetih let organizirali prvo stavko srednješolcev proti fašistom, ki so raz- grajali po mestu in napadli gradbišče kulturnega doma. Sledila je tudi dejavnosti Mladinske iniciative. Sredi poletja se je udeležila študijskega seminarja v mladinskem domu v Bohinju. Tu je spoznala pomembne osebnosti, ki so v naslednjih letih zaznamovale slovensko zgodovino. Potem pa nam je nekega dne povedala, da je spoznala zdravnika iz Trbiža in se bo z njim poročila. Rafko, lahko si samo predstavljaš, kako smo ti zavidali. Še sva obujala spomine na vajino druženje z mojo teto Sonjo, ki je bila seveda starejša, a tudi ona šentjakobska punca, rojena le sto metrov od frizerskega salona Nadjine mame. Dobro sta se razumeli in včasih ujemali tudi v pogledu na politiko, ki je bil vedno realističen, včasih celo ciničen, a prežet z vrednotami, ki so bile širše od same strankarske pripadnosti. Nadja je s svojim smislom za druženje bila ob strani možu Rafku, posebno še v odnosih z njegovimi političnimi partnerji, saj je bil ena izmed vodilnih osebnosti v SSk in tržaški občinski upravi. Vendar je tistega večera, ob leseni mizi turistične kmetije, kakor kraška ponikalnica privrela na površje tudi zamolkla, tiha, surova bolečina, ki jo je spremljala skozi vse življenje. Bolečina zaradi praznine, ki jo občuti samo mati, ki je otroku dala življenje. Bila je globoko zakopana v njeni zavesti, kajti življenje je medtem teklo naprej in v tem življenju sta bila Katja in Erik, ter seveda, Rafko. In še toliko znancev in prijateljev, med Slovenci in Italijani. O pomenu prijateljstva, ljubezni, medsebojne pomoči in spominov sva si veliko povedala tudi veliko prej, v kriškem bregu. Tudi takrat je pogovor prekinila na rezek način, da bi ne dala duška utajenim čustvom. Tudi to je spadalo v njen značaj. Od Nadje se ne poslavljamo za vedno. Ostaja z nami spomin, ki ga ni mogoče izbrisati. V družini in v vseh, ki so jo imeli radi. Zdaj, ko ni več čas življenja, bom na koncu povedal tisto Prešernovo, ki je ni hotela poslušati na zidku katinarskega pokopališča. Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi, skrb vsak dan mu pomlajena nevesta, trpljenje in obup mu hlapca zvesta, in kes čuvaj, ki se nikdar ne utrudi. Prijazna smrt!predolgo se ne mudi: ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta, tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi; tje, kamor moč preganjovcov ne seže, tje, kamor njih krivic ne bo za nami, tje, kjer znebi se človek vsake teže, tje v posteljo postlano v črni jami, v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže, de glasni hrup nadlog ga ne predrami. Zbogom, Nadja. Zbogom, prijateljica moja. Družini in ostalim moje globoko sožalje. Stojan znanost - V Mieli tekmovanje FameLab V treh minutah opisali zapleten znanstveni pojem Zmagovalca sta Juan Manuel Carmona-Loaiza in Francesca Rizzato Tekmovalci so morali na preprost način orisati znanstvene pojme Juan Manuel Carmona-Loaiza in Francesca Rizzato, ki opravljata doktorat iz astrofizike oz. biofizike na Visoki šoli za napredne študije SISSA, sta zmagovalca tržaškega izbora v okviru tekmovanja FameLab. Tržaško tekmovanje, ki je včeraj dopoldne potekalo v gledališču Miela (tekmovanja so v Italiji potekala tudi v Anconi, Bologni, Genovi, Neaplju, Padovi in Perugii), je bilo del širšega mednarodnega tekmovanja, na katerem se mladi znanstveniki pomerijo v razlagi zapletenih znanstvenih pojmov na preprost način. Tekmovanje je prvič potekalo leta 2005, trenutno pa ga prirejajo v 28 državah, med katerimi je od leta 2012 tudi Italija. Tržaškega tekmovanja, ki so ga priredili Znanstveni imaginarij, Univerza v Trstu, Občina Trst in visoka šola SISSA, se je udeležilo dvajset raziskovalcev in študentov med 22. in 36. gledališče - Jutri gostovanje v SSG Judovske ankedote ob klezmerski glasbi Včeraj danes fotodamj@n letom starosti, ki so prihajali iz sedmih znanstveno-raziskovalnih ustanov. Tekmovalci so morali na čim bolj jasen, izčrpen in privlačen način predstaviti znanstveno vprašanje, ki jih posebej zanima, za kar so imeli na razpolago le tri minute časa. Kot že rečeno, sta na koncu zmagala Juan Manuel Carmona-Loaiza in Francesca Rizzato, na tretje mesto se je uvrstila Lucia Tealdi, medtem ko je nagrado občinstva prejel Daniele Tenze. Za zmagovalce krajevnega izbora so na voljo denarne in knjižne nagrade ter možnost udeležbe na tečaju v okviru masterja iz komuniciranja znanosti na šoli SISSA, poleg tega se bodo od 10. do 12. aprila lahko udeležili »masterclassa« v Perugii, 9. maja pa vsedržavnega izbora v Milanu. Zmagovalec na vsedržavni ravni se bo lahko pomeril s predstavniki ostalih 27 držav na finalnem tekmovanju, ki bo junija v britanskem Cheltenhamu. »Kdo je mož, ki ima veselje nad življenjem, ki ljubi dneve, da bi videl dobroto? Zadržuj svoj jezik od zla, svoje ustnice od zvijačnega govorjenja. Ogiblji se zla in delaj dobro, išči mir in hodi za njim.« V verzih psalma št. 34 dobi navdih (in naslov) predstava MI HA IŠ, koprodukcija Cankarjevega doma in Glasbene agencije Allegro, ki se z besedami in glasbo poklanja židovski kulturi. Enkratno gostovanje predstave bo na sporedu jutri, 22. februarja, ob 17.uri, v okviru rdečega in super-nedeljskega programa Slovenskega stalnega gledališča. Avtorja projekta sta igralca Polona Vetrih in Saša Tabakovič (v predstavi Havele in Mojšele), ki nastopata ob sodelovanju skupine glasbenikov: Janez Dovč (harmonika), Boštjan Gombač (pihala, tolkala), Vasilij Centrih (violina) in Goran Krmac (tuba). Mi Ha Iš govori o prijateljstvu in o medsebojnem zaupanju: »Naj ga najde tisti, ki mu žalost razjeda srce. Naj ga pesem potolaži in vlije novo upanje, kajti časi so hudi ...«. Z lepoto klezmerskih in sefardskih pesmi se izvajalci želijo približati gledalcem ter jim s pesmijo in duhovitimi anekdotami predstaviti nekaj najlepših judovskih običajev. Polona Ve-trih je priznana, karizmatična slovenska igralka z mednarodno kariero, ki je nastopala v Londonu, Pragi, Ženevi, Frankfurtu, New Yorku, Tel Avivu. Saša Tabakovič pa je gledališki in filmski igralec mlajše generacije, a tudi glasbenik, ki se v tej predstavi odlikuje z večstranskimi sposobnostmi. Predstava bo opremljena z italijanskimi nadnapisi. Abonenti in gledalci bodo imeli na voljo brezplačen avtobusni prevoz iz Sesljana, Milj in z Opčin. Blagajna gledališča bo odprta uro in pol pred začetkom predstave (tel. 040 2452616/ brezplačna številka 800214302). Pokrovitelj predstave je Moro & Kunst, d.o.o. Danes, SOBOTA, 21. februarja 2015 IRENA Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 17.40 - Dolžina dneva 10.43 - Luna vzide ob 8.09 in zatone ob 21.07. Jutri, NEDELJA, 22. februarja 2015 MARJETA VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,9 stopinje C, zračni tlak 1024 mb ustaljen, vlaga 66-odstotna, veter 2 km na uro ju-govzhodnik, nebo jasno ali delno oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C. [13 Lekarne Do nedelje, 22. februarja 2015:Obi-čajni urnik lekarn:od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 - 040 660438, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731- samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 - 040 631304. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti NSŠ SV. CIRILA IN METODA NA KATINARI vabi učence petih razredov na Dan odprtih vrat, ki bo v ponedeljek, 23. februarja, od 10.00 do 12.00. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure; tel. 040-573141, urad@dijaski.it. M Izleti KRU.T obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za velikonočno potovanje v skoraj dvomilijonski Beograd - nenavaden mozaik kulture, zgodovine, temperamentne glasbe, gostoljubja in domačnosti ter v Šumadijo in Novi Sad, od 3. do 6. aprila. Program in prijave na sedežu Krut-a (Ul. Cicerone 8, 2. nad-str.), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OMPZ F. BARAGA vabi na ogled škofjeloškega pasijona v nedeljo, 22. marca, ob 16. uri. Za vse informacije in prijave pokličite čimprej na tel. št. 320-2694860 (sestra Angelina) ali 340-139507 (g. Erika). V primeru dežja, bo izlet v nedeljo, 29. marca. prej do novice www.primorski.eu1 i / TRST Sobota, 21. februarja 2015 7 Dragi KRISTJAN, želimo ti ocean ljubezni, morje prijateljstva, jezero sreče, reko zadovoljstva, potok uspeha in niti kapljice bolečine! Vse najboljše z« tvoj 40. rojstni dan! Erika, Veronika in Samuel. ° ^ °° nnOBn E Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 22. februarja. Tel. 040-229439 Mi Kino IGOR JE ODPRL OSMICO v Ricmanjih. 366-5304154, 333-8979612 [HI Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi št. 14. Tel. št. 040-208632. S Poslovni oglasi H Mali oglasi AVTODOM motorhome laika 57S prodajam za 8.500,00 evrov. Tel. št.: 3334872311. NA PUSTNI TOREK je nekdo na plesu v šotoru v Briščikih pomotoma zamenjal moško bundo znamke canadian, rjave barve s kapuco. Prosimo, da se čim prej oglasi na št.: 3346119454. PRODAJAM ženske čevlje in škornje od št. 43 do 46. Tel. št.: 335-5283387. RESEN GOSPOD išče zaposlitev kot čistilec hlevov in/ali kot pomočnik na kmetijah. Tel. št.: 327-7409432. ZARADI SELITVE prodam 3-sedežni raztegljiv kavč (divano letto) 100,00 evrov, komplet: zakonsko posteljo z 2 žimnicama in leseno letev 140,00 evrov, 2 omari (60x146x210) 80,00 evrov vsaka. Tel. 338-6064971 (od 8. do 20. ure). Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »Cinquanta sfumature di grigio«. ARISTON - 16.00, 18.45, 21.15 »Turner«. CINEMA DEI FABBRI - 17.30 »Advanced style«; 18.45 »Tutto sua madre«; 20.15, 21.30 »E' la mia prima volta!«. FELLINI - 16.00, 20.10 »The Imitation Game«; 18.00, 22.10 »La teoria del tutto«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Birdman«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 20.00 »Selma - La strada per la liberta«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Mortdecai«; 18.10, 22.15 »Whiplash«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.00, 16.20 »Annie«; 13.50, 15.40 »Asterix: Domovanje bogov«; 14.50, 16.40 »Bacek Jon«; 17.50, 20.30 »EX Machina«; 20.00 »Igra imitacije«; 22.20 »Jupiter v vzponu«; 18.40, 21.10 »Kingsman: Tajna služba«; 15.30, 18.10, 20.50 »Ostrostrelec«; 16.00, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.30 »Petdeset odtenkov sive«; 14.10 »Pobeg s planeta Zemlja«; 18.25 »Poročna priča d.o.o.«; 13.30 »Sedmi palček«; 14.15, 16.00 »Sedmi palček 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.00 »Mu-ne - il guardiano della luna«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Non sposate le mie figlie«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Noi e la Giulia«; 18.20, 20.00, 22.15 »The Pyramid«; Dvorana 3: 15.00 »Asterix e il regno degli dei«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il set-timo figlio«; 15.00, 16.40, 18.00 »Not-te al museo 3 - Il segreto del Faraone«; Dvorana 4: 15.00, 16.30 »Shaun - Vita da pecora«. SUPER - 16.30, 21.00 »American Sni-per«; 18.45 »Taken 3«. THE SPACE CINEMA - 15.00, 16.30, 17.25, 19.00, 19.50, 21.30, 22.15 »Cin-quanta sfumature di grigio«; 20.00, 22.15 »Taken 3 - L'ora della verita«; 15.40 »Shaun - Vita da pecora«; 19.30, 21.40 »Non sposate le mie fi-glie«; 15.30 »Mune - Il guardiano del-la Luna«; 15.30, 17.40, 19.45 »Notte al museo 3 - Il segreto del Faraone«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Il settimo figlio«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »Noi e la Giulia«; 17.30, 21.50 »Mortdecai«; 14.50, 17.30 »Pokemon - Diancie e il bozzolo della distruzione«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.15 »Cinquanta sfumature di grigio«; Dvorana 2: 18.10, 20.15, 22.10 »Il settimo figlio«; Dvorana 3: 17.40, 20.00 »Selma - La strada per la li-berta«; 22.15 »Taken 3 - L'ora della verita«; Dvorana 4: 17.00 »Shaun - Vita da pecora«; 18.30, 20.20, 22.10 »Il segreto del suo volto«; Dvorana 5: 17.15, 19.30, 21.40 »Noi e la Giulia«. 3 Obvestila OBČINA DOLINA organizira danes, 21. februarja, od 9.30 do 13.00 v Sprejemnem centru naravnega rezervata Doline Glinščice v Boljuncu teoretično praktično predavanje o obrezovanju »Kako bolje ravnati z našimi okrasnimi drevesi«. Predaval bo Giorgio Valvason, tehnik zelenja. Za info in potrditev prisotnosti: 040-8329237 (pon - pet 9.00-13.00) ali info@riser-vavalrosandra-glinscica.it. TABORNIKI RMV vabijo vse člane na ogled kraških jam. Osnovnošolci si bodo ogledali vodno jamo v Trnovci. Zbirališče danes, 21. februarja, ob 9.00 v Trnovci pri gostilni na glavni cesti. Zaključek akcije bo ob 12.30. Srednješolci in starejši si bodo ogledali jamo Skilanc v Bazovici. Zbirališče v nedeljo, 22. februarja, ob 9.30. Dodatne informacije bodo javili vodniki družin. Taborniški srečno. GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo v nedeljo, 22. februarja, na sporedu predstava »Od kod si, kruhek?« v izvedbi Gledališča Unikat iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16.00, druga ob 17.30, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 23. februarja, v Peterlinovo dvorano, Ulica Donizetti 3, na svečano podelitev 6. nagrade Nadja Maganja. Začetek ob 20.30. KRU.T IN SPDT vabita na peto srečanje iz sklopa »Samonikla vegetacija in kulturne rastline pri nas« s prof. Marinko Pertot v ponedeljek, 23. februarja, ob 17.30 na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8, II. nad. Prijave in informacije na tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 24. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA - ob 70. obletnici smrti Eugenia Curiela bo v torek, 24. februarja, ob 10.30 položila venec pred njegovo obeležje v spominskem parku pri sv. Justu. MEDNARODNA DELAVNICA MOSPA sporoča: Mladina evropskih narodnostnih skupnosti MENS - YEN vabi na velikonočni seminar, od 28. marca do 3. aprila, v mesto Tulcea v Romuniji. Pod geslom »Prebujajmo identiteto« nam bodo na voljo zanimive delavnice in obstranski dogodki. Mladi manjšinci, pohitite s prijavo na ylc-trst@gmail.com ali FB stran TudiMi-SmoYEN. POKRAJINSKI SVET SKGZ sklicuje izredni pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško v sredo, 25. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20 (2. nadstropje). POSTNI KONCERT - ZCPZ Trst prireja postni koncert, ki bo v četrtek, 26. februarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Vin-cencija v Trstu (Ul. Petronio, nad SSG). Nastopili bodo organisti David Lenisa, Andrej Pegan, Tomaž Simčič, Niko Trento in Matej Lazar, solistka Irma Piščanc ter Združeni zbor ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta. Poslušalcem bo na voljo parkirišče za cerkvijo. Vabljeni! VZPI-ANPI sekcija Boljunec vabi v četrtek, 26. februarja, ob 19.30 na Praznik včlanjevanja v prostorih SKD F. Prešeren, v prvem nadstropju občinskega gledališča v Boljuncu. Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev dveh knjig, ki jih bo predstavil Franco Cecotti. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala za š.l. 2015/16 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini št. 200 - slovenska in italijanska sekcija in v otroške jasli Colibri, Ul. Curiel 2 (samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina) do petka, 27. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno uvodno predstavitev delavnice »Skrb za zdravje ženske in njeno vitalnost« v petek, 27. februarja, ob 17.00 v Kulturnem domu v Nabrežini. Prvo od petih srečanj pa bo v soboto, 28. februarja, od 17.00 do 18.30. Za ostale info na tel. 349-6483822 (Mileva). SKD BARKOVLJE sklicuje redni občni zbor v torek, 3. marca, v drugem sklicanju ob 20. uri. Letos bo volilnega značaja. OBČINA ZGONIK zbira moške obleke in čevlje ter odeje za begunce / azi-lante, ob ponedeljkih in sredah med 17. in 19. uro v Občinski knjižnici v Saležu (do vključno 9. marca). 13 Prireditve GLASBENA MATICA vabi na prireditev »Uglaševaje... slovenska umetnost Trstu v poklon«, ki bo v nedeljo, 22. februarja, ob 17.30 v Redutni dvorani »Victor de Sabata« gledališča »G.Verdi« v Trstu (vhod iz Ul. San Carlo 4). SKD IGO GRUDEN vabi na Praznik slovenske kulture s prireditvijo »Terski kraji in ljudje«, sodeluje Barski oktet, nagovor prof. Viljem Černo v nedeljo, 22. februarja, ob 16.30 v Kulturnem domu v Nabrežini. ZADRUGA KULTURNI DOM PRO-SEK KONTOVEL predstavlja gledali- ško komedijo Kulturnega društva Domovina Osp »Ali ženske kdaj odnehajo?«, režija Edite Frančeškin, v nedeljo, 22. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Predstava je dobila priznanje za najboljšo predstavo festivala komedije Pekre. Vabljeni. SKLAD MITJA ČUK organizira v sklopu meseca Slovenske kulture likovno razstavo umetnikovih del zasebne zbirke GROM v sredo, 25. februarja, ob 18. uri v Bambičevi galeriji na Opčinah. Uvodna misel mag. Jasna Merku'. Večer bo obogatila prof. Majda irtač - Okna poezije v zimi. Glasbeni utrinek Maks Skerk - kitara. Urnik razstave do 13. marca: 10.00-12.00 (od ponedeljka do četrtka), 17.30-19.00 (sreda in petek), ob sobotah in nedeljah po dogovoru (tel. 040-212289). DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na predavanje »Najti smisel svojega življenja«. Zakaj je za vsakega človeka vseh starosti pomembno najti smisel svojega življenja? Zakaj postaja v današnjem svetu to vse težje? Kako razširiti vidno polje ter se začeti zavedati celotne palete smisla in vrednot? ili nas to obvaruje pred raznimi odvisnostmi? Odgovarjala bo psihiatrinja in psihoterapevtka, voditeljica šole za logoterapijo, to je za zdravljenje s smislom, dr. Cvijeta Pahljina. Vabljeni v Finžgarjev dom v četrtek, 26. februarja, ob 20. uri. PREŠERNO SKUPAJ - KD Kraški dom, v sodelovanju z OŠ. A. Gradnika in Fakulteto za humanistiko Univerze v Novi Gorici, vabi na literarni pogovor z doc. dr. Ano Toroš v petek, 27. februarja, ob 18.30 v Kulturni dom na Colu. SKD PRIMOREC vabi na Večer ob dnevu slovenske kulture v petek, 27. februarja, ob 19. uri v Ljudski dom v Trebče. Nastopajo OPZ Krasje (dir. Petra Grassi) in gojenca Glasbene matice. SKD VALENTIN VODNIK vabi, ob prazniku slovenske kulture, v petek 27. februarja, ob 20.30 v Dolino na Srečanje s Prešernom. Program bomo oblikovali sproti prisotni na večeru z branjem priljubljenih pesmi in s sproščenim razmišljanjem o Prešernu in njegovi poeziji. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in CPZ Sv. Jernej vabita na Večer slovenske pesmi in besede (Prešernovo proslavo) z naslovom »Al ljubiš me al me sovražiš?« v Finžgarjevem domu v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. Oblikovali ga bodo Ml DPS Vesela pomlad, MKS Stane Malič, MCPZ Sv. Jernej, solisti in igralska skupina T. Petaros. Govor: Alenka Štoka. POGLED V KRALJESTVO TEME je naslov razstave fotografij, ki sta jih v globinah jam posnela Claudio Bratos in Peter Gedej. Razstavo je priredila Skupina 35-55 SKD France Prešeren in je na ogled v društvenem baru n' G'rici v Boljuncu. PRIMORSKA POJE 2015 - ZCPZ v sodelovanju z ostalimi soorganizatorji revije Primorska poje 2015 vabi na dva koncerta: v soboto, 28. februarja, ob 20.30 bodo v Marijinem domu v Ul. Risorta nastopili MePZ Georgios, ŽePZ Pristan, Pevci ljudskih pesmi Val, MoPZ Janez Svetokriški, MoPZ Kazimir Nanut, MePZ Maestral in Portoroški zbor; v soboto, 7. marca, ob 20.30 pa bodo v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah na vrsti Združeni zbor ZCPZ, MoPZ Napev, MePZ A.M. Slomšek iz Zagreba, MeCPZ Sv. Jernej, Komorni zbor Grgar in MoPZ Provox. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 1. marca, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na ogled veseloigre »Avija cirkus« v izvedbi dramske skupine KD Slovenec iz Boršta. SKP vabi v ponedeljek, 2. marca, ob 20. uri v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) na ogled gledališke predstave »Savina - zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču«. Igra Tatiana Malalan, har-monikašica Neva Kranjec, tekst in režija Giorgio Amodeo. Moj pust! Spet je pred nami najbolj nori teden v letu. S seboj vzemite fotoaparat in poslikajte »svoj« pust ... Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotografije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu ali preko facebooka, kot sporočilo na našo stran primorskiD Prispevki V spomin na drago Lido darujeta Ladi in Jožka 50,00 evrov za Narodno in študijsko knjižnico. V spomin na drago Albino Bresciani daruje Marija Pirc 20,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na Nadjo darujeta Vida in Miran 100,00 evrov za Sklad Dorče Sardoč. V spomin na Daria Škabarja daruje družina Lazar 50,00 evrov za AIRC -Center za raziskavo rakastih obolenj. V spomin na zaslužnega gospoda Jakomina darujeta Divna in Igor Čuk 50,00 evrov za Dom Jakoba Ukmarja. V spomin na preminulega Učota Gla-vino daruje Vanda Čok 30,00 evrov za PD Lonjer Katinara. V spomin na msgr. Dušana Jakomina in na gospo Nadjo Dolhar daruje Ivanka (Repen 42) 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Primoža Možino darujeta Živka in Marko 30,00 evrov za Rod modrega vala. V spomin na Bruna Crissanija, ki bi 19. februarja imel 60 let, daruje mama Pierina 20,00 evrov za AŠD Primorec, 20,00 evrov za Godbeno društvo Viktor Parma in 20,00 evrov za cerkev sv. Andreja v Trebčah. Namesto cvetja na grob Zdravka Korošca daruje Milena 30,00 evrov za KD Bubnič-Magajna. V spomin na Učita Glavino darujeta Danilo in Eda Čač 20,00 evrov za KK Adria. V spomin na dragi Irmo Legiša por. Sar-doč in na Vinko Krasna vd. Trampuž darujeta Fani in Vladimir z družino 100,00 evrov za SKD Vigred. [Pogzeßfw podjetje s OPfdft^KI hI M ItRl ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 8 Sobota, 21. februarja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / leposlovje - Pri založbi Bompiani izšel roman Citta nel golfo, prevod Mesta v zalivu Pahorjev Trst obstaja tako kot Balzacov Pariz Natanko šestdeset let po svojem izidu je roman Mesto v zalivu Borisa Pahorja dočakal tudi prevod v italijanščino. Prevod dela z naslovom Citta nel golfo - za katerega je poskrbela profesorica Marija Kacin, izšel pa je pri znani založbi Bompiani - so predstavili v četrtek pod večer v nabito polnih prostorih knjigarne Lovat. Ob branju prevoda romana pred nami, je na predstavitvi povedala profesorica Tatjana Rojc, kakor v filmski sekvenci zaživijo dnevi takoj po kapitulaciji Italije (1943) in življenjska zgodba slovenskega študenta Rudija Lebana, ki odvrže vojaško uniformo in se pred nacisti najprej zateče na Kontovel, med protifašistične aktiviste, nato pa se pridruži partizanom. »V knjigi Mesto v zalivu se prepletajo osebni spomini in dogodki naše polpretekle zgodovine. Prikazana je težka usoda mladih brez mladosti, kakršni so bili pripadniki Pahorjeve generacije. Izrazito izstopa sporočilo svobode, svobodne izbire in pravice do upiranja tistim, ki želijo nekomu imponirati drugačno identiteto od lastne,« je še poudarila Tatjana Rojc. »Občutek imamo tako, da je bila knjiga napisana v današnjih dneh. Po šestdesetih letih lahko tudi italijanska publika prebira markantno tržaško pripoved.« Grozote in krivice fašizma, ki je Slovence enačil z golaznijo brez zgodovine, so prikazane v vsej njihovi razsežnosti preko doživljanja uprizorjenih likov. Profesorica Marija Kacin, avtorica italijanskega prevoda, je v svojem nagovoru poudarila, kako so nazorno prikazane psihične posledice nasilja. Te pridejo na dan tudi preko ženskih likov: Vida, neposredno vezana na simboliko mita Lepe Vide in Majda, pristna in ponosna kurirka, upodabljata dve različni pomenljivi sestavini ženske biti. Po mnenju Ka-cinove se Pahor odlikuje po tem, da se v svojem pisanju nikoli ne pusti predati občutkom jeze ali maščevanja. Poseben čar predstavljajo opisi Krasa z njegovo kamnito podobo, terasami z vinogradi, razmetanimi kmečkimi hišami ... Močno izžareva zlasti podoba Trsta, mesto s katerim se čuti Boris Pahor nerazdružljivo povezan. Novinar Walter Chiereghin je poslušalcem prebral in obrazložil slovensko stalno gledališče RDEČI IN SUPER-NEDELJSKI PROGRAM Cankarjev dom in Koncertna agencija Allegro Polona Vetrih, Saša Tabakovič Ml HA IŠ-KDO SI ČLOVEK Sfflf nedelja, 22.februar, ob 17.00 z avtobusnim prevozom Velika dvorana BLAGAJNA SSG bo odprta uro in pol pred začetkom predstave Tel. 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com nekatere odlomke vezane ravno na ta aspekt. Pisatelj je sam poudaril, kako ima še sedaj živo pred sabo rdečo in zeleno barvo velikih lubenic na tržnici na Rusem mostu. Boris Pahor je nato publiki pred oči priklical nekatere ključne zgodovinske dogodke, ki jih je doživel na lastni koži: »Veliko sem se pogovarjal z ljudmi in poslušal njihove izkušnje. Hkrati pa sem sam doživel toliko stvari, da mi ni treba se posluževati fantazije«. Knjiga Citta nel golfo, italijanski prevod Mesta v zalivu, predstavlja pomemben korak tudi za poznavanje notranje duše Trsta. Tako prof. Marija Kacin: »Kot obstaja Balzacov Pariz, Svevov in Sabov Trst, obstaja tudi Pahorjev Trst s svojimi tipičnimi potezami.« (vpa) Koncert v Mieli V dvorani gledališča Miela bo nocoj ob 21.30 koncert dua Bud Spencer Blues Explosion, ki ga označujejo kot eno najboljših skupin blues in indie-rock glasbe na italijanskem polotoku. Kitarist Adriano Viterbini in bobnar Cesare Pe-tulicchio sta znana zaradi temperamentnega nastopanja, ni pa jima tuja niti izvajalska nežnost, ko je to potrebno. Vstopnice na www.vivaticket.it in pri blagajni gledališča Miela od 17. do 19. ure. Dva ogleda z vodičem V Trstu ponujajo jutri dvoje vodenih obiskov. Ob 11. uri si bo mogoče ogledati zbirko vojnega muzeja Diego de Henriquez v Ul. Cumano 22, prav tako ob 11.00 pa bo ogled z vodiči po razstavi Veliki Trst 1891-1914 v nekdanji ribarnici. Predstavitev knjige V kavarni San Marco bo danes ob 18. uri predstavitev knjige »Tutti gli altri« Francesce Matteoni. Gre za roman iz fragmentov proznih utrinkov in pesmi, ki se spajajo v svojevrstno celoto. Avtorico in knjigo bosta predstavila Chiara Catapano in Gianfranco Franchi. Marija Kacin, Walter Chiereghin, Boris Pahor in Tatjana Rojc fotodamj@n šola mib - Predavanje generalnega sekretarja Farnesine Valensise: Balkanske države čim prej v Evropsko unijo Generalni sekretar Farnesine Michele Valensise fotodamj@n Balkansko območje je ključnega pomena za interese Italije, zato si bo slednja še naprej prizadevala za nadaljevanje politike stabilizacije regije, njene vključitve v Evropsko unijo in integracije v veliko evropsko družino, zato naj balkanski prijatelji vedo, da jim je Italija vedno blizu. To je dejal generalni sekretar italijanskega zunanjega ministrstva Michele Valensise, ki se je včeraj mudil v Trstu na povabilo Srednjeevropske pobude in visoke šole za management MIB, na sedežu katere je dopoldne predaval na temo Balkan, Italija in Evropska unija: skupaj za premostitev krize - Diplomacija, sodelovanje, priložnosti. konjušnica miramarskega gradu - Do 6. aprila letos Dinozavra Daffi in Kan bosta postopoma dobila končno podobo V konjušnicah Miramarskega gradu so včeraj dopoldne odprli razstavo »Pozor dinozavri: dela v teku«, na kateri obiskovalci lahko opazujejo, kako poteka sestavljanje dveh skeletov dinozavrov, ki nosita ime Daffi in Kan. Dobro ohranjena dinozavra (približno 80% njunega skeleta), ki sta bila nekoč dolga osem oz. trinajst metrov, prihajata iz ameriškega Wyominga, v Trstu pa bomo njuno celotno silhueto lahko spoznavali postopoma. Predstavniki stroke bodo čistili in skelet postavljali v želeno obliko do predvidenega zaprtja razstave, do 6. aprila letos, ko bosta dinozavra zasijala v vsej svoji velikosti. Razstavo sta pripravila visoko specializirano podjetje za fosile Zoic in zadruga Gemina, ki upravlja najdišče v Ribiškem naselju. Včeraj so jo uradno odprli njen kurator Flavio Bacchia, nadzornik deželnega nadzorništva za zgodovinsko, etnološko in umetniško dediščino Luca Caburlotto in občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim. Ta je poudarila, da želi razstava imeti vzgojno-izobraževalno vlogo, saj bodo na podlagi razstavljenega gradiva šolarjem razgrinjali nove skrivnosti te fa-scinantne vrte. Poleg sestavljanja ameriških dinozavrov je mogoče spremljati tudi dvoboj med dvema velikanoma; vse to je mogoče opazovati s pomočjo visoke tehnologije. V eni od razstavnih dvo- Skelet dinozavra v ozadju je zaenkrat sestavljen le polovično fotodamj@n ran lahko obiskovalci občudujejo tudi tržaškega dinozavra Antonia, ki se sicer nahaja v Naravoslovnem muzeju, za to priložnost pa so strokovnjaki pripravili 3D rekonstrukcijo našega dinozavra. Znanstveniki so namreč že ob odkritju Antonia njegove kosti skeni-rali in jih vnesli v računalniške programe, ki omogočajo upravljanje vir-tualnih modelov. Življenje dinozavrov je predsta- vljeno tudi na posebnih razstavnih panojih, s katerih je razvidno, s čim so se ta bitja prehranjevala in kako se je podpirala njihova večtonska konstrukcija. Kurator Bacchia pa je na ogled postavil tudi lobanjo dinozavra, ki se imenuje Laura. Za vse, ki bi radi opazovali življenje dinozavrov, naj povemo še to, da bo razstava na ogled vsak dan med 9. in 16. uro. (sč) Za visokega predstavnika Farnesine, ki ga je uvedel predavatelj na šoli MIB Stefano Pilotto, se je v zadnjih dvajsetih letih razlika med Evropsko unijo in Italijo na eni strani in balkanskimi državami na drugi v medsebojnem spoznavanju (predvsem v smislu, da so zahodnjaki veliko manj vedeli o Balkanu kot prebivalci le-tega o zahodu) zmanjšala, vendar je še vedno nekaj prostora za dodatno integracijo. Slovenija in Hrvaška sta že članici EU, kar je popolnoma spremenilo odnose: prej je vladalo nezaupanje, danes pa poteka sodelovanje v znamenju vedno bolj učinkovite integracije, je dejal Valensise, ki je poudaril, da je Italija trenutno najbolj pozorna do Srbije, katere je prvi politični in gospodarski partner, srbska država pa si vedno bolj prizadeva za zbliževanje z EU. Italija je tudi zelo vztrajala pri podelitvi Albaniji statusa države kandidatke za članstvo v EU, z veliko pozornostjo spremlja dogajanje v Makedoniji, medtem ko je bilo napredovanje Bosne in Hercegovine na tem področju po Valen-sisejevih besedah pod pričakovanji. V BiH mora pri raznih narodnih skupnostih prevladati zavest, da se je z izzivi mogoče lažje soočiti s skupnim dogovorom, je dejal diplomat, ki je poudaril, da poteka sodelovanje za krepitev demokratičnih institucij. Italija si zamišlja politiko pospeševanja bilateralnih odnosov, krepitve institucij in spodbujanja sodelovanja v regiji. Do napredka, miru in stabilnosti bo prišlo, ko bo prišlo do spoznanja, da preteklost ni bila boljša, je prepričan Valensise, ki je kot glavna cilja označil odprtje pogajalskih poglavij s Srbijo in možnost povabila Črne Gore v zvezo NATO, Italija pa z zadovoljstvom gleda na napredek v odnosih med Srbijo in Kosovom ter med Srbijo in Albanijo. Generalni sekretar Farnesine je tudi poudaril vlogo SEP, katere vloga mora po njegovem mnenju biti v olajševanju sodelovanja v regiji, gospodarski promociji ter kata-liziranju energij in virov, prav tako bi morali biti pozorni na možnosti povezovanja perspektiv Balkana ter jadransko-jonske regije, je še dejal Valensise. Predavanju so prisluhnili številni krajevni upravitelji, politiki, podjetniki in študentje, pa tudi italijanski veleposlanici v Ljubljani in Zagrebu, Rossella Franchini She-rifis in Emanuela DAlessandro, in slovenska generalna konzulka v Trstu Ingrid Ser-gaš. V imenu organizatorjev sta pozdravila direktor šole MIB Vladimir Nanut in generalni sekretar SEP Giovanni Caracciolo di Vietri, v imenu Občine Trst pa župan Roberto Cosolini. (iž) / KULTURA Sobota, 21. februarja 2015 9 trst - V mali dvorani Kulturnega doma Učinkovita predstava madžarske skupine Osono Odrsko razmišljanje o družbenem vprašanju osamljenih otrok ATALQSAM KJMONDOTT K^l PT *TP4 ■ v k m i ^T w 1 ■.■i1 Vi * »? 1 * il r I.....MflP 'A i Prizor iz predstave madžarske gledališke skupine Osono fotodamj@n V mali dvorani Kulturnega doma v Trstu je predsinoči gostovala gledališka skupina Osono madžarske skupnosti v Romuniji, in sicer iz Orgyja (romunsko antu Gheorghe), glavnega mesta transilvanske province Covasna, kjer so Madžari po ljudskem štetju iz leta 2011 v skoraj 75 odstotni večini. Predstavo z naslovom se v vodi zrcali obraz, si je žal ogledala le peščica ljudi, kar je res škoda, ker je zanimivo, poglobljeno in tudi pretresljivo razmišljanje o zelo resnem romunskem družbenem vprašanju osamljenih in zapuščenih otrok, o njihovih starših, ki jih zaradi raznih vzrokov - po navedenih statističnih podatkih gre še največkrat za denarne težave, a tudi za alkoholizem - ne znajo in ne morejo vzgajati, in o zaradi vsega tega ranljivih mladostni- TOMIZZEV DUH kih. Postavitev sloni na osebnih raziskavah nastopajočih in na njihovih pogovorih z otroki in mladostniki. Predstava o vsem tem pripoveduje z učinkovito, sodobno gledališko govorico, v kateri najdejo svoje mesto trpka pričevanja, denimo o posilstvu trinajstletnega dekleta, a tudi duhoviti prebliski humorja. Sicer poklicna gledališka skupina Osono velja za eno najbolj inovativnih mladih gledaliških delavnic; poleg gledaliških nastopov so njen cilj vzgojni in družbeni projekti za pomoč mladim in odraslim ljudem v iskanju lastne vloge odgovornih oseb v sodobni družbi. Članom skupine je veliko do nastopanja po vsem svetu, seveda poleg mest in naselij v Romuniji, v katerih živi madžarska skupnost. (bov) Znani finalisti za nagrado Terzani V Vidmu so včeraj objavili imena peterice pisateljev, ki se bodo 9. maja potegovali za mednarodno literarno nagrado Terzani na zaključnem večeru 11. izvedbe festivala Vicino/Lontano. Izbrani avtorji in dela so: Svetlana Aleksievi, »Tempo di seconda mano« (Bompiani); Glenn Greenwald, »No place to hi-de« (Rizzoli), Alexandar Hemon, »Il libro delle mie vite« (Einaudi); Marie-Luise Scherer, »La frontiera dei cani« (Keller) in David Van Rey-brouck, »Congo« (Feltrinelli). glasba - V Gorici vrhunska solista in mladi Natalia Gutman, Pavel Vernikov in mladinski orkester Čelistka Natalia Gutman na odru goriške Verdijeve dvorane bumbaca V goriškem gledališču Verdi je izjemen glasbeni dogodek združil veliko zanimivosti: v prvi vrsti svetovno znano rusko čelistko Natalio Gutman, ki je bila najljubša Rostropovičeva učenka in je v zelo dolgi karieri dosegla najvišje cilje. K sodelovanju z mladinskim godalnim orkestrom akademije Arrigoni jo je privabil violinist Pavel Vernikov, mojster, ki je v naših krajih postal pravi mit, saj so njegovi izpopolnjeval-ni tečaji v Portogruaru privabljali mlade talente od vsepovsod. Skrb za mlade je torej združila dva velika umetnika in mladinski orkester, ki ga v San Vitu ob Tilmentu odlično vodi Domenico Mason, tudi on bivši učenec Pavla Vernikova. Jasno, da so take priložnosti za mlade izredno dragocene, še toliko bolj, če jim veliki mojstri naklonijo čast, da skupaj muzicirajo kot solisti: prvo točko programa je Pavel Vernikov delil z O mia patria si bella e perduta Milan Rakovac_ O, kako smo beneški, pa avstrijski, pa italijanski Slovani ljubili domovino, ki nas je prodala v Rapallu! Ljubili pred in po Rapallu. Ko pa danes slišim besedo »domovina«, se nemudoma spomnim na Cankarja: domovina, ti si kakor vlačuga. In ko rečem Patria, mi najprej pade na misel finski oklepnik, na katerem je mastno zaslužilo nekaj visoko pozicionira-nih Fincev, Avstrijcev, Slovencev in Hrvatov. Obide me starožitna hebrejska otožnost in si zapojem »O, mia patria, si bella e perduta«... Spominjam se, kako sem italijanskemu znancu iz Piemonta v obojestranskem nelagodju pojasnjeval, zakaj arije »Va pensiero«, ki jo on tako rad s svojim zagrebškim prijateljem posluša in prepeva na dopustu v Preman-turi, Slovani po Istri, Reki, Trstu, Vidmu in Gorici nimamo najraje ... Patria, očet-njava: ljubimo jo vsi, ni pa ista za vse. Scipio Slataper je zapisal: »La no-stra patria iera de la. De qua inveze mama serava i scuri a la vigilia dela festa de l'imperator, perche noialtri no ilumina-vimo finestre e gavevimo paura che i ne butassi sassi«... A muoji stariji, did i otac, pak bi zbrali u hiši narodnjake, okna pokrili z ponjavami da hi ne vide fašišti z Ba-dierne, i štili djornale Naša sloga, Pučki prijatelj, Mali Istranin, Istarska Danicu -ča nan hi je z Trsta sla don Božo Mila-novič. Italija se ni smilo ni reci, nego »mačeha«. Pak je u Puli potle 1945. moj pre-telj Franco capa žlepu od maještrice - tu je Jugoslavija, tu se ne govori italijansko! To so moje prve asociacije, sedanje in nekdanje, ko se reče »patria«. Toda, saj veste, »tedaj je bilo tedaj, sedaj pa je sedaj«, kot je svoj prestop iz komunistične partije v HDZ opravičil eden naših. Ah, Patria! Finsko sodišče je obsodilo dva svoja državljana zaradi podkupovanja nekaj visoko pozicioniranih hrvaških državljanov, hrvaška sodišča pa za to isto dejanje niso ne obtožila ne obsodila nobenega od teh svojih državljanov. Ta keš naj bi prejel W. Riedl in ga dal W. Wolfu, ki se v Kanadi izmika izročitvi. Slovensko sodišče je svoje državljane sicer obsodilo za prejemanje podkupnine od Patrie, stvar pa še zdaleč ni zaključena. Hrvaška danes proizvaja, vzdržuje in z licenco prodaja te oklepnike celemu svetu in je tako eden najboljših partnerjev Domovine, pardon Patrie, finske Patrie, ne hrvaške. Od te Patrie je Hrvaška kupila celih štiriinosemdeset oklepnikov, dvakrat več kot jih potrebuje. Za 121 milijonov evrov, podkupnina za ta posel pa je bila borih 1,6 milijonov. Res smešno. Kje pa je ta denar, ki ga je prejel tisti Slovenec z nemškim priimkom in z avstrijskim, slovenskim, hrvaškim in kanadskim potnim listom? In komu v Zagrebu ga je dal? Ampak to so nepomembne malenkosti. Hrvaška vendar žari v vročici osveženega domoljubnega zanosa, ki ga za vse nas uteleša naša nova predsednica Kolinda. Kolinda who? Ma ubogi moji, se vi lahko pohvalite s predsednico, ki jo prisrčno in po domače kličete le po imenu? Nimate, ne, mi pa v Malem Sto-nu pri Dubrovniku že imamo oštarijo Kolinda. Imate vi kakšno osmico Pahor ali Mattarella? Podvizajte se . Če sem čisto odkrit, me postaja malce strah. Bojim se novega patriotizma, ki zaudarja po onem starem, strah me je starih domoljubij, ki se v novem stajlingu prebujajo za vsakim evropskim vogalom. Tudi tega, kako se moja domovina Evropa duši v ameriško ruskem boks meču, medtem ko jo spotikajo njeni mali patriotizmi. Slavonska popevka pravi takole: lijevo, desno, nigdje moga stana, oj ulice alaj si pijanaaaa... So pa res pijane te balkanske ulice, če človek ne najde poti do doma. Do domovine. Zato se tolažim s slabo novico: po evropskih hodnikih nam na uho šepe- čejo, da Hrvaška zaradi poostrenih pro-titerorističnih ukrepov ne bo prevzela schengenske meje kot je bilo predvideno. Če je to res, odlično; vsaj ne bomo maltretirali svojih južnih sosed, kar mnogi komaj čakajo. Medtem ko srbski reperji polnijo hrvaške dvorane in pojejo, kako imajo za večerjo le plesniv kruh, drugi pa se mastijo s šunko, kar je identično hrvaški stvarnosti, moja Hrvaška po madžarskem vzorcu veselo zavija v desno. Srbiji pa gromoglasno sporoča, da ji bo oteževala pot v EU ... Ma ni črni vrag ni propio črn, i van rečen po pravici, vero mi je lipše kad proštijen da ce turisti iz Čine počieti sla-ti kročere u Zadar. Normalno. Ma Za-dar mora imati glisere i idrovolante da bogatiji gredu u Italiju u šoping. No problem. Suveniri? Ma ima tega u Dalmaciji koliko ceš. A ne, ti Čineži bi samo kumpanja Tita: Kumrovec, značke, bandire itd. Korijere za Kumrovec, daj-daj, to nekako more, ma u domoljubnen Zadru ne moreš TO prodavati na Ca-lelargi, cioe Širokoj ulici. Vero veli problem. O, moja (ožja) domovina, tako lepa in izgubljena (Solari), v panonskem blatu (Krleža) in evropski domovini (Havel)... mladim violinistom Christianom Sebastia-nuttom, ki se je ob mojstru zelo lepo izkazal v Bachovem koncertu v d-molu BVW 1043. Občudovali smo Vernikovo še vedno brezhibno in okusno igro, kjer se zvok podreja tako ekspresivni nuji kot baročnemu okviru v idealnem ravnovesju med spev-nostjo in čistočo. Mladi Sebastianutto je lepo vsrkal mojstrovo lekcijo ter muziciral v absolutnem soglasju, ob elegantni in disciplinirani spremljavi orkestra. Vernikov je nato zablestel v Vivaldi-jevem Koncertu v E-Duru RV271 »Amoroso« z briljantnimi okraski in toplo spev-nostjo, s katero je ožaril drugi stavek, nato je na oder prišla Natalia Gutman. Ruska dama ni imela konkurence med čelistkami druge polovice minulega stoletja, je pa še vedno vesela glasbenih izzivov in v čast ji lahko štejemo, da svoje bogate umetniške izkušnje razdaja mladim. Izbrala je znameniti Haydnov Koncert št.1 v C-Duru in po orkestralni uverturi začela svojo vlogo z dolgim, še vedno svilenim lokom ter se nato lotila tehnično zelo zahtevnega parta s suverenostjo, morda ne povsem sproščeno kot v zlatih letih, a še vedno občudovanja vredno. Prava lekcija muzikalnega fraziranja je bil drugi stavek, tretjega pa je velika umetnica izpeljala gibčno in natančno, z lahkotnostjo, ki je pri njenih letih naravnost zavidljiva. Dolgim in navdušenim aplavzom se je oddolžila s stavkom iz Bachove Suite za čelo solo, ki je zazvenel prosojno in ljubko. V drugem delu koncerta je orkester postal absolutni protagonist: za dve Mozartovi simfoniji, v A-Duru KV 201 in v D-Duru KV 202 so se mladim godalcem pridružili bolj izkušeni pihalci, muziciranje pa nas je presenetilo zaradi izredne discipline, s katero so se godalci zlili v dovršen ansambel: natančno odmerjene poteze loka so ohranjale zvočnost čisto in prozorno, fraziranje je Domenico Mason izvabljal z jasnimi kretnjami, slišali smo tudi lepo izoblikovane dinamične odtenke, skratka, ugotovili, da je mladinski orkester, ki smo ga pred par leti slišali v dvorani Tripcovich, zrasel v ansambel, ki se lahko meri s sorodnimi skupinami na mednarodnem nivoju. To, kar je Vernikov, svoj čas učenec Davida Ojstracha, pred tridesetimi leti zasadil v severnovzhodni Italiji, je obrodilo razveseljive sadove in razkrilo skrivnosti ruske violinske šole velikemu številu gojencev, ki so postali odlični mentorji in zagotavljajo odličen nivo svojim učencem. Bri-ljantna izvedba obeh simfonij je sprožila navdušene aplavze in mladi virtuozi so se poslovili z vrtoglavim Presto iz Mozartovega Divertimenta KV 136, ki je zazvenel osupljivo natančno, pa še nabit z mladostniško energijo. Katja Kralj Tmedia priloga primorskega dnevnika spoznaj slovenijo I FEEL SLOVENIA SPIRIT SLOVENIA i V SKOFJI LOKI BO PO SESTIH LETIH PREMORA PONOVNO IZVEDEN ŠKOFJELOŠKI PASIJON V letošnjem postno-velikonočnem času bo v Škofji Loki, mestu pasijona, ponovno mogoče doživeti čudovito uprizoritev, ki nas ponese v nek drugi čas in prinaša duh preteklih dni. Po šestih letih premora bo Škofjeloški pasijon, katerega korenine segajo v leto 1721, ponovno uprizorjen na ulicah in trgih srednjeveškega mesta. V tednih uprizoritve Škofjeloškega pasijona je mesto prežeto s pasijonskim duhom, ki ga je moč videti, slišati, čutiti in okusiti. Obiskovalcem, letos jih mesto pričakuje okoli 30.000, bodo na voljo posebni spominki, kulinarika in bogat spremljevalni program kulturnih dogodkov. Izvirna zgodba, način uprizoritve, edinstvena prostor in čas, duh pasijonske-ga prostovoljstva in spremljajoča ponudba so posebnosti, zaradi katerih uprizoritve Škofjeloška pasijona ne gre zamuditi. Razvajajte se v najboljših oazah dobrega počutja! Dolenjske Toplice • Šmarješke Top lice Bazeni, savne in kopeli, nordijska hoja in animacija. 3x polpenzion v hotelu 4*: od 156 € (do 2. 4.) in 184 € (2.-6. 4. 2015) T: + 386 8 20 50 300 E: booking@terme-krka.si www.terme-krka.si TERME (^KRKK Popolno razvajanje za pol cehe HOTEL THERMANA PARK LAŠKO""sup^sORJtJ' OD 2. 3. 2015 DO 3. 4. 2015 paket za dve osebi za dve noči m— že od 282 € — DRUGA ODRASLA OSEBA IMA 50 % POPUSTA. OTROK DO 5 LET GRATISj " Razvajajte se v Thermani Laško, družbi dobrega počutja, ki prebudi vse vaše čute in vas popelje v svet popolne sprostitve THERMAMA Laško Tel.: +386 3 «23 20 52 www.thermnna.si | ¡nfo@thermana.ei BLED LAST MINUTE SPA: 2 noči + gratis delna masaža 20 min Ponudba vključuje: ♦ 2x polpenzion, ♦ vstop v bazene, ♦ kopalni plašč, ♦ wifi ♦ 1x delna massaža (20 min). Škofjeloški pasijon je del Evropasijonskega združenja V svetu se odvija veliko število pasijonskih uprizoritev. Mesto Škofja Loka je član Evropasijonskega združenja, v katerega je vključenih preko 80 pasijonskih mest v Evropi. Matej M. Peternelj, vodja projekta Škofjeloški pasijon 2015, pravi: »Menimo, da je vsaka pasijonska uprizoritev lepa in medsebojno tudi sodelujemo. Vendarle je vsaka uprizoritev drugačna in neponovljiva, tudi naša škofjeloška«. Posebnost Škofjeloškega pasijona je, da se uprizarja kot procesija ter da gledalca zgodba vodi od raja do Jezusovega križeve-ga pota. Škofjeloški pasijon Kolikokrat sami sebi obljubite več časa zase? Kolikokrat si prisežete, da se boste več gibali, si privoščili kakšno savnanje ali masažo? Žal prevečkrat ostane le pri besedah. Čas drvi in mi z njim. Ker si je umetnost vzeti čas zase, dovolite, da vam pri tem pomagamo. Laško vsi poznamo po pivu. V Thermani vam predlagajo, da pivo spoznate še iz drugega zornega kota - pivovski wellness tretmaji potekajo na osnovi pivovskega masla. Narejeno je iz povsem enakih sestavin kot prvovrstno laško pivo, vašo kožo pa nahranijo, zaščitijo in ji povrnejo vitalnost. V zimskem času zagotovo večkrat posežete po medu. To darilo narave pomaga pri pogostih zimskih težavah, kot so prehladi, boleče grlo ... Laško je kraj z izjemno čebelarsko tradicijo, zato pri njih najdete različna medena doživetja -medeno masažo, medene ovoje, kopeli, za kulinarično piko na i pa še pregrešno dobro hišno sladico - medeno pito. Če vam je blizu vzhodnjaška modrost in vas mami Indija, pa pokukajte še v njihov Thermana&Veda Ayurveda center. S toplim nasmehom vas bodo sprejeli strokovnjaki ayurvede, ki prihajajo iz juga Indije. S terapijami, masažami, zeliščnimi zdravili, pravilno prehrano in telesno vadbo krepijo zdravje oziroma lajšajo bolezni. Za celovit pristop k zdravju imajo na voljo posebne razstrupljevalne programe vikend ali tedenske narave, ki vam pomagajo znova najti harmonijo v sebi. www.thermana.si gledalca navduši, a hkrati z zgodbo in sporočilom pomiri. Zgodba Škofjeloškega pasijona Zgodba Škofjeloškega pa-sijona se začne v raju, kjer se Adam in Eva ne zmoreta upreti skušnjavi, da bi poskusila prepovedano jabolko. Prizor je nazoren prikaz sodobnih človeških hotenj in skušnjav, ki se pojavljajo tako v poslovnem kot vsakdanjem življenju. Zgodba se nadaljuje s prihodom Smrti ter nato Pekla, kjer Lucifer kaznuje grešnike. V kasnejših prizorih je prikazan prihod Jezusa Kristusa, njegovega trpljenja vse do njegovega križanja. Vključevanje prizorov iz stare in nove zaveze naredi Škofjeloški pasijon edinstvenega med vsemi pasijoni. Glavno sporočilo pasijona je, da vsak posameznik razmisli o svojem izvoru, ranljivosti in kratkem času, ki ga ima na voljo na Zemlji- Posebnost predstave Škofjeloškega pasijona je tudi način uprizoritve kot procesija, kjer se 800 igralcev premika po ulicah in trgih mesta Škofja Loka. HOTELS & RESORTS ■ Terme Radenci: 1 noč GRATIS: plačaj 2 bivaj 3 2=3 noči Ponudba vključuje: ♦ 3x polpenzion, ♦ vstop v bazene, ♦ vstop v savne (do 15.00 ure), ♦ kopalni plašč, ♦ pitna kura z mineralno vodo -za zdravo srce Informacije in rezervacije: ® Bled: 00386 4 579 16 00 ® Terme 00386 2 512 22 00 Slikovit vlačijo jezersk kladi b talnost v vseh origina komple ness Ži Več kot zvesti g naravn janju z< ki jih v temper snovi, c www.s Mcmedia priloga primorskega dnevnika spoznaj slovenijo I FEEL SLOVENIA SPIRIT SLDVEN \A i Edinstvena prostor in čas Uprizoritev se odvija na štirih prizoriščih, in sicer na Mestnem trgu, pod Gradom ter dveh prizoriščih na Spodnjem trgu. Atmosfera, ki jo ustvari predstava na prostem v staromestnem jedru nudi izjemen užitek v samem spremljanju uprizoritve. Večina drugih pasijonskih uprizoritev se odvija v poletnem času, medtem ko je Škofjeloški pasijon umeščen v po- stni in velikonočni čas in tako omogoča Kristjanom še bolj poglobljeno pasijonsko izkušnjo v tem pomembnem obdobju. Pasijonski duh prostovoljstva Uprizoritev Škofjeloškega pasijona omogoča več kot 1000 prostovoljcev, in sicer okrog 800 igralcev ter preko 200 ljudi, ki sodelujejo pri sami organizaciji. Večina Škofja Loka Škofja Loka je tisočletno mesto, zraslo na kraju, kjer se alpsko predgorje spušča proti rodovitnemu Sorškemu polju. Nad sotočjem Poljanske in Selške Sore se dviga mogočen Loški grad, ki že stoletja varuje mesto pod njim. Danes je v gradu muzej z arheološko, zgodovinsko, kulturnozgodovinsko, umetnostno, etnološko in prirodoslovno zbirko ter muzejem na prostem. Muzej varuje naravno in kulturno dediščino škofjeloškega območja, ki je v preteklosti 830 let (973-1803) pripadalo bavarski škofiji Freising. Imenitna lega na sotočju dveh rek ter stičišču prometnih in trgovskih poti je od vedno spodbujala razvoj obrti in podjetništva. V14. stoletju je dal škof Leopold čez Selško Soro zgraditi mogočen kamniti most, ki ga danes poznamo pod imenom Kapucinski most. Gre za enega najstarejših tovrstnih arhitekturnih spomenikov v Evropi. V kapucinski knjižnici si je mogoče stalno razstavo ter faksimile rokopisa Škofjeloškega pasijona, ki ga je leta 1721 zapisal pater Romuald Marušič. Gre za najstarejše ohranjeno slovensko dramsko besedilo, znan tudi kot pater Romuald iz Štandreža. Poleg tega knjižnica vsebuje okoli 5.200 knjižnih enot starejšega fonda, ki imajo status kulturnega spomenika. Med njene dragocenosti sodi 21 inkunabul. To so knjige, ki so tiskane pred letom 1500, najstarejša med njimi je iz leta 1473. italnost na bled, za zdravje srca ravilišče radenci :o jezero, očarljiv otok in mogočni grad so že stoletja simboli Bleda, ki pri-obiskovalce z vsega sveta. Kraj z blagim zdravilnim podnebjem in bistro ;o vodo slovi kot eno najlepših alpskih letovišč. Ta majhni, a z naravnimi za-ogat kraj sredi Evrope izžareva posebno energijo, ki napolni z mirom in vi-:jo. Odmaknjen od vsakdanjega hitrega tempa, a hkrati sodoben in privlačen letnih časih. V Sava Hotelih Bled vas bodo razvajali z vrhunsko kulinariko z lno blejsko kremno rezino na čelu, v Hotelu Golf pa vas čaka velik bazenski iks z masažnimi bazeni in čudovitim razgledom na Blejsko jezero. V Well-vi boste zagotovo našli masažo, kopel ali tretma, ki vam bo pisan na kožo. t 130-letna tradicija zdravljenja srčno - žilnih obolenj, srčnost zaposlenih in gostje - so temelj in vrednote delovanja Zdravilišča Radenci. ob kar štirih ih zdravilnih dejavnikih posebno poznost v zdravilišču namenjajo spodbu-dravega življenjskega sloga. Izkusite dobrobiti znamenite mineralne kopeli, Radencih uporabljajo že od leta 1882. Kopanje v naravni mineralni vodi s raturo 30 do 33°C okrepi, organizem se učinkovito osvobodi »odpadnih« :elotno telo pa hitreje regenerira, okrepi se tudi njegova odpornost na kožo. ava-hotels-resorts.com jih prihaja iz Škofje Loke ter bližjih dolin, Poljanske in Selške. »Zelo lepo je videti in občutiti pasijonski duh pri delu s prostovoljci. Redke so službe, kjer ne le, da so ljudje pripravljeni sodelovati prostovoljno, temveč ti ponudijo tudi kavico in sladico, ko jih obiščeš na domu« je povedal Matej M. Peternelj, vodja projekta. Resnično je pomembno poudariti, da brez ljudi, ki sodelujejo tako kot igralci kot organizatorji, izvedba uprizoritve Škofjeloškega pasijona, ne bi bila mogoča. Pasijonski spominki, kulinarika in posebni dogodki V tednih ko poteka pasijon-ska uprizoritev bo v Škofji Loki na Cankarjevem trgu na voljo raznolika izbira spominkov, pasijonske kulinarike in različnih dogodkov povezanih s pasijonsko tradicijo. Lokalni umetniki že izdelujejo različne vrste spominkov, ki izhajajo iz pasijonke in srednjeveške tradicije. Restavracije v Škofji Loki bodo ponujale posebne pasijone jedi, ki jih drugače ni v njihovi redni ponudbi. Del pasijonske kulinarike bo mogoče okusiti tudi na Cankarjevem trgu, kjer bodo na voljo loške postne jedi, letošnja novost pa so tudi okusi iz svetega pisma. Pasijonska pisarna bo pripravila tudi razne delavnice, razstave, glasbene dogodke in različna družabna srečanja z željo, da se bo obisk Škofjeloškega pasijona v spomin vtisnil kot nepozabna in edinstvena izkušnja. Datumi uprizoritev Škofjeloškega pasijona Škofjeloški pasijon bo letos predvidoma uprizorjen osemkrat, in sicer: 21. marca ob 20 h, 22. marca ob 16 h, 28. marca ob 20 h, 29. marca ob 16 h, 6. aprila ob 16 h, 11. aprila ob 20 h ter 12. aprila ob 16 h. Na premieri 21. marca bodo prisotni tudi častni gostje, med njimi ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Vstopnice za Škofjeloški pasijon lahko kupite na vseh poslovalnicah Pošte Slovenije, Petrolovih bencinskih servisih in ostalih prodajnih mestih, ki so navedena na spletni strani www. pasijon.si.. Tu so na voljo tudi vse dodatne informacije. juhu, pocitnice na zreškem pohorju Izberite si počitnice za vsakogar. Za tiste, ki vam srce zaigra ob misli na hladno sveže jutro, sneg, ki »zaškripa« pod smučarskimi čevlji in spustu po sveže steptanem smučišču na Rogli, ki je od Zreče oddaljena le 17 km. Pa tudi za tiste, ki si želite sprostitve v toplih termalnih vrelcih, sproščanja v razgreti savni ali razvajanja ob bogati wellness ponudbi. Otroški vrišč in razigran smeh usmerjata k vodnim norčijam in kreativnim razvedrilnicami ob bazenih. Odrasle še posebej navdušujejo domačna toplota, omamne arome in poživljajoče barve, ki delajo Savna vas v Termah Zreče tako zelo posebno. Poskusite skrbno pripravljene jedi po receptih naših babic, ki jih, poleg svežih, sezonskih in lokalno pridelanih živil, odlikujejo še neprecenljivo znanje, velika ljubezen in dolgoletna tradicija. Edinstvena kombinacija smučarskega centra in termalnega zdravilišča predstavlja edinstveno doživetje ob vseh priložnostih. Potrebujete še kakšen razlog za obisk Rogle in Term Zreče? www.rogla.eu,www.terme-zrece.eu VKLJUČENO lahko kosilo Nepozabna doživetja štirih letnih časov od 01. 03. - 06 04. 2015 VKLJUČENO: polpenzion, lahko kosilo, neomejeno kopanje, 1 vstop v Savna vas ... Cena po osebi/ dan v dvoposteljni sobi: VILE TERME ZREČE**** 51,00 € 48,00 € HOTEL VITAL**** 59,00 € 56,00 € HOTEL ATRIJ****S 73,00 € 66,00 € OTROCI DOBRODOŠLI: 1 otrok do 6. leta v sobi z dvema odraslima biva GRATIS Najkrajši čas bivanja: 4 dni/ 3 noči. Ostali popusti in doplačila po ceniku. Informacije in rezervacije: Terme Zreče, Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče . . T: 00386 3 757 60 00, E: terme@unitur.eu ^»C Trenutki sprostitve 2 noči/3 dni na osebo 124€ Hotel Histrion **** do 22.03. dodatni dan 49,90€ Prvi otrok do 12. leta starosti na dodatnem ležišču BREZPLAČNO! , Bernardin Group RESORTS & HOTELS www.bernardingroup.si 1 2 Sobota, 21. februarja 2015 APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Pokrajina porazdelila prispevke za sanacijo škode po divjadi Divjih prašičev manj, vi ■ M • «v • škoda ostaja precejšnja Na voljo je bilo precej več denarja kot leta 2013, a še vedno premalo, da bi lahko vsem ugodili. Goriški pokrajinski odbor je na enem izmed zadnjih zasedanj sprejel sklep, s katerim je porazdelil sredstva za sanacijo in preprečevanje škode po divjadi za leto 2014. Dežela Furlanija Julijska krajina je Pokrajini Gorica na podlagi zakona št. 6 iz leta 2008 zagotovila 89.128 evrov, samo kmetovalci, ki so jim divji prašiči in druga divjad uničili vinograde ali njive, pa so vložili za 120.236 evrov prošenj. »Dotacija, ki jo imamo na razpolago, žal nikoli ne zadošča,« je povedala podpredsednica goriške pokrajine in pristojna odbornica Mara Černic, po kateri je skušal odbor - upoštevajoč pravilnik - dodeliti čim več sredstev ukrepom, ki so namenjeni preprečevanju škode od divjadi. Teh prošenj, ki so jih zbirali do konca aprila, je bilo skupno enajst (namenili so jim skoraj 10.000 evrov), 57 kmetovalcem, ki so do konca lanskega leta zaprosili za prispevek za kritje že nastale škode, pa bo šlo 52.625 evrov. Nekaj več kot 8000 evrov bodo porazdelili med vozniki, ki jim je divjad povzročila škodo na avtomobilu (prošenj je bilo 25), preostalih 18.316 evrov pa bodo namenili za okoljske izboljšave, pogozdovanje ipd. Leta 2013 so kmetije za sanacijo škode, ki jo je povzročila divjad, pokrajino zaprosili za kar 263.646 evrov. Prošenj je bilo približno toliko kot lani, njihova skupna vrednost pa je bila dvakrat tolikšna. Ali to pomeni, da je lani divjad povzročila bistveno manj škode kot pred dvema letoma? »Ne, tega iz teh podatkov ne moremo razbrati. Nekateri kmetje namreč niso upravičeni do odškodnine, drugi prošenj sploh ne vložijo. Zato ne vemo, kolikšna je bila realna škoda, ki so jo povzročile divje živali na kmečkih površinah,« je pojasnila Černičeva. Na podlagi drugih podatkov pa je po njenih besedah mogoče sklepati, da se populacija divjih prašičev v Brdih manjša oz. se ne veča. Gre za podatke o odstrelih, ki so objavljeni na spletni strani dežele Furlanije Julijske krajine. V lovski sezoni 2012/2013 so v briškem lovskem okraju načrtovali 703 odstrele, opravili pa so jih 619, v sezoni 2013/2014 pa so jih načrtovali 647, opravili pa 517. »Načrt odstrelov je v Brdih imel dobre rezultate, saj kaže, da populacija divjih prašičev ne narašča več. Škode pa, kot vemo, ne povzročajo le ščetinarji,« je zaključila Černičeva. (Ale) W fr. Divja svinja s prašički arhiv gorica-gradez Aretacija in ovadba Goriška policija je včeraj zjutraj aretirala romunskega državljana, ki ga je sodišče iz Tu-rina obsodilo na zaporno kazen zaradi upiranja javnemu funkcionarju, tatvin, ropov in bega iz zapora. 30-letnega B.V., ki bi moral za rešetkami presedeti še poltretji mesec, so goriški policisti ustavili pri cestninski postaji v Vilešu. Moški je vozil kombi znamke Mercedes z romunsko registrsko tablico, peljal se je v smeri iz Slovenije proti Vilešu. Policisti so kmalu ugotovili, da gre za moškega, zoper katerega je turinsko tožilstvo izdalo zaporni nalog, zato so ga odpeljali v Ulico Barzellini. Ovadbo pa si je v prejšnjih dneh prislužil 50-letni moški iz Gradeža, ki je kršil hišni pripor. Da je brez dovoljenja odšel z doma, so kmalu ugotovili tržiški karabinjerji, ki so ga izsledili in ovadili. gorica - Agencija za prihodke Imajo nov sedež Preselili so se v Ulico Roma, uradi so odprti od ponedeljka do petka Novi sedež agencije za prihodke Agencija za prihodke je zaključila selitev iz svojega starega sedeža na Korzu Italia v nove prostore v Ulici Roma št. 6 v Gorici, kjer so vsi uradi že povsem operativni. Selitev je bila vključeno v splošno reorganizacijo uradov, za katero so se na agenciji za prihodke odločili s ciljem nižanja stroškov. V no- bumbaca vih prostorih bodo veljali dosedanji urniki; od ponedeljka do petka bodo stranke sprejemali med 8.45 in 12.45, ob ponedeljkih in torkih tudi med 14. in 17. uro. Za informacije je na razpolago telefonska številka 0481-093100; na voljo je tudi naslov elektronske pošte dp.gorizia@agenziaentrate.it. tržič - Sodni sel obiskal ladjedelnico Zarubili železo Podjetje Fincantieri mora delavcu podizvajalskega podjetja odplačati 18.000 evrov Na goriškem sodišču so razsodili, da podjetje Fincantieri mora odplačati 18.000 evrov delavcu podiz-vajalskega podjetja, ki mu delodajalec ni nakazal nekaj plač in mu ni plačeval pokojninskega zavarovanja. Po besedah Thomasa Casotta, pokrajinskega tajnika sindikata FIOM-CGIL, ne gre za osamljen primer, saj se je v podobnem položaju v zadnjih letih znašlo kar nekaj delavcev. »Tokrat pa podjetje Fincantieri ni hotelo poravnati odškodnine, ki jo je določil sodnik,« pravi Casotto in pojasnjuje, da je zaradi tega prejšnji teden sodni sel vstopil v ladjedelnico in zarubil Tržiška ladjedelnica bonaventura 143.000 ton železa, ki je vredno 18.000 evrov. Pokrajinski tajnik sindikata FIOM-CGIL pojasnjuje, da je delavec več let delal za podizvajalsko podjetje, s katerim lani družba Fin-cantieri ni obnovila podizvajalske po- godbe. Na cesti je ostalo kakih trideset delavcev. Casotto razlaga, da bi moral komitent poravnati plačila, ki jih podizvajalsko podjetje ne uspe zagotoviti. »Problem je v tem, da družba Fincantieri zadrži zase del plačil, komaj začuti, da je podizvajalsko podjetje v težavah. S tem povzroči nove likvidnostne probleme,« razlaga Casotto, po katerem družba Fincan-tieri zavlačuje s plačili do zadnjega. »V primeru delavca, ki mu dolgujejo 18.000 evrov, je prišlo celo do zaru-bitve železa, čeprav so na sodišču ugotovili, da je odškodnina povsem upravičena,« pravi Thomas Casotto. gorica - Fundacija Goriške hranilnice Za kapucinsko menzo 50.000 evrov prispevka Vrsta pred kapucinsko menzo Brandolin: zastonjsko delo za integracijo »Odločitev deželne vlade gre v pravo smer.« Poslanec Demokratske stranke Giorgio Brandolin podpira prizadevanja deželne vlade, ki pripravlja niz projektov, s katerim bodo po občinah spodbujali integracijo prebežnikov in prosilcev za azil. Brandolin pojasnjuje, da bodo pre-bežniki delali povsem zastonj, dežela bo zagotovila občinam le denar za njihovo zavarovanje. »Ze sedaj pozivam občine, naj se pripravijo, da bodo lahko zaprosile za prispevke, ko bo dokumentacija pripravljena. Marsikoga moti, da prebežniki preživljajo dneve v brezdelju. No, zdaj je čas, da rešimo težave; prebežni-kom lahko omogočimo, da dajo svoj doprinos k splošni družbeni rasti,« poudarja Brandolin. bumbaca V zadnjih letih je Fundacija Goriške hranilnice namenila kar nekaj pomoči nadškofijski Karitas za izvajanje raznih projektov, v okviru katerih nudijo pomoč ljudem v stiski. V Gorici Fundacija že od vsega začetka podpira delovanje empo-rija solidarnosti, ki ga bodo v kratkem odprli tudi v Tržiču; poleg tega vsako leto zagotovi prispevek za sklad za nudenje pomoči družinam, ki so se znašle v finančnih težavah, in sodeluje pri projektu Bet-lehem, s katerim zagotovljajo začasno zatočišče ljudem, ki so ostali brez doma. Lani je Fundacija priskočila na pomoč ka-pucinom, ki v svoji menzi vsak zagotovijo topel obrok vse večjemu številu ljudi. Lani so kapucinom dali na razpolago 10.000 evrov, zaradi povečanega obiska menze in zaradi višjih stroškov, ki so posledica uvedbe davka TARI, so se letos na Fundaciji odločili za nov prispevek; v začetku leta so kapucinom zagotovili 50.000 evrov. S tem denarjem bodo kapucini kupili hladilnik, novo peč za kuhinjo, uredili bodo notranje prostore in kupili vozilo za dostavo hrane. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 21. februarja 2015 13 gorica - Skupščina mestne sekcije VZPI-ANPI Že razmišljajo, kako primerno proslaviti 70-letnico osvoboditve V četrtek pod večer je v prostorih KB centra na Verdijevem korzu v Gorici potekala skupščina mestne sekcije ANPI VZPI (na posnetku Bumbaca). Okrog dvajsetim prisotnim članom je predsednik Mirko Primožič prebral poročilo o dejavnostih, ki so potekale v minulem letu, ter jih tudi opredelil po uspešnosti. Po kratkem opisu družbenopolitičnega stanja duha na državni ravni, kjer moramo beležiti težka razhajanja na levici, napade na Ustavo in pravice zaposlenih, je takoj prešel na krajevni odsev dogajanj in izbir s primerom ukinitve deželne podpore inštitutu Leopoldo Ga-sparini v Gradišču. Goriška bo ostala brez pomembne ustanove, ki je raziskovala in vrednotila uporništvo posoškega prostora med drugo svetovno vojno. Najodmevnejši napor je mestna sekcija lani opravila s ciljem namestitve plošče v grajskem naselju v spomin ubitim partizanom in aktivistom različne narodnosti, ki jih je nemška vojska najprej zaprla in nato ustrelila znotraj grajskega obzidja. Pobuda se ni še zaključila, ker prihajajo s strani občinske uprave zaporedna protislovna sporočila glede privoljenja. Ker poteka letos 70-letnica zaključka vojne in osvoboditve, bo umestno poskrbeti za nekoliko drugačno dogajanje na Travniku ob prazniku 25. aprila. Duha-morni in neizrazit vsakoletni protokol, ko ni razumeti, kaj se je dogajalo in kdo so bili nosilci osvoboditve, je nujno popestriti in dopolniti z ustreznim govorom, ki naj da smisel sicer nemi častni straži in še bolj nemim uradnim zastopnikom. Morda bi bilo umestno premisliti in letos osredotočiti proslavljanje na sam Travnik ter se odpovedati okoliškim, predmestnim sporedom s polaganjem vencev? Ob obletnicah Goriške fronte pred Južno železniško postajo ni nikoli zastopnika prefekture in niti rodov vojske, sta pa zraven zastopnika goriške občine in pokrajine. Tiha polemika je potekala z dnevnikom Il Piccolo, tiha pa zato, ker ni objavil odgovora sekcije ANPI VZPI in je kot ponavadi obveljala teza zveza Lega Na-zionala. Uspešnejši so stiki s šolskim okoljem, ki se odziva na nekatera vabila, sicer pa mlada generacija v dobrem in slabem ni več dovolj ozaveščena in odpor-ništva ne čuti kot pomembno izročilo. V letu dni je bilo mnogo stikov, srečanj, polaganj vencev ob dnevu osvoboditve, na začetku novembra v predmestjih in na glavnem pokopališču, predstavljene so bile tri knjige, delegacije so šle do Peternelov, v Rižarno, Trbovlje, Piran in na Blegoš. Sledili sta poročili blagajnika, ki je opozoril na droben primanjkljaj (31,00 evrov) v prometu okrog 5.500,00 evrov, in tajnika, ki je podal sliko starostne strukture članstva in številčnosti. Mestna sekcija šteje 150 članov plačnikov, največ je starih od 40 do 60 let, premalo je mladih pod 30 let, udeležencev upora pa je sedaj zgolj šest. Čas pač teče. Med posegi prisotnih gre zabeležiti mnenja, da je kljub vsemu klima v mestu drugačna kot pred nekaj desetletji, da velja glede plošče v grajskem naselju še malo počakati pred prenagljenimi koraki za njeno namestitev na kateremkoli zidu, da je potrebo spodbuditi pokrajinsko upravo, naj tudi v prvi osebi kaj postori ob bližajoči se sedemdesetletnici osvoboditve. Čutiti je že celo desetletje organiziran in voden revizionistični pogled na medvojni upor; ko je govor o tem, se neizbežno izpostavlja dogajanje na planini Topli vrh. Težave so z namestitvijo naslova goriške ANPI-VZPI na spletni strani Fa-cebook. Nekaj so si upravitelji izmislili in ga ukinili... Za vse pobude in dejavnosti, zlasti javnega značaja, bo potrebo nekaj več srčnosti, pozitivnega vzdušja, ker na vselej enake točke sporeda se občani vse manj odzivajo - predvsem zaradi generacijskih menjav. (ar) goriška - Več novosti v ribolovnih pravilih za letošnje leto Prepovedan odvzem linjev in krapov Ribiči morajo najdbo severnoameriških rdečih rakov takoj javiti zavodu Ente Tutela Pesca - Ribiškega izpita ni več Z začetkom leta so stopila v veljavo nova ribolovna pravila po vsej Fur-laniji Julijski krajini, ki jih je zavod Ente Tutela Pesca (ETP) potrdil oktobra lanskega leta. Od novega leta naprej je po vsej deželi prepovedan odvzem linjev in krapov; ribiči jih lahko še vedno lovijo, vendar jih morajo takoj zatem spet pazljivo vrniti v vodo. Na zavodu ETP so se za prepoved odvzema odločili, ker se je v marsikaterem vodotoku iz Furlanije Julijske krajine stalež krapov in linjev zelo znižal. Obe ribji vrsti sta sicer razširjeni tudi v Vipavi, kjer ribiči opažajo, da je zlasti linjev manj kot v prejšnjih letih. Zavod ETP je v zadnjih letih vnesel več sprememb tudi v najmanjše ribolovne mere; z letošnjim letom je mero za klena znižal na 16 centimetrov, pri čemer je število odvzetih primerkov po novem neomejeno. Drugače je s ščuko; dnevno lahko ribič upleni le eno, ki mora biti daljša od 60 centimetrov. V zadnjih letih se je zelo znižal tudi stalež jegulj, zaradi česar je zavod ETP omejil tudi njihov ulov. Ribiči jih lahko lovijo le osemkrat mesečno, vsakič pa lahko uplenijo le po dva primerka. V kanalu Brancolo pri Tržiču se je populacija jegulj tako znižala, da je v njem letos njihov lov povsem prepovedan. Medtem ko je krapov, linjev in jegulj vse manj, predstavljajo vedno večji problem severnoameriški rdeči raki, ki se širijo zlasti v Laškem in v nižinskih predelih Furlanije. Da bi omejili njihovo število, z zavoda ETP pozivajo ribiče, naj uplenijo rake, na katere naključno naletijo, in naj jih nato izročijo ribiškim čuvajem. Ribiči morajo upleniti tudi vse some in podusti, ki jih ujamejo med ribolovom, saj so jih že pred leti uvrstili na seznam tujerodnih invazivnih vrst, katerih širjenje je treba preprečiti. Z letošnjim letom je zavod ETP tudi povišal ceno letne ribolovne dovolilnice - tako imenovane »licenze«. Letos je treba zanjo odšteti 60 evrov (lani 55); ribičem daje pravico do 16 ribolovnih dni mesečno. Že od lani za pridobitev letne dovolilnice ni več potreben ribiški izpit, ki so ga uvedli leta 1991; po novem je dovolj le štiri urni tečaj, ob zaključku katerega dobijo udeleženci letno dovolilnico, s katero se lahko zatem odpravljajo na ribolov po celi deželi. (dr) »Tinke« in »karfi« Linje in krape poznajo slovenski ribiči iz naših krajev predvsem z narečnima izrazoma. Linjem pravijo »tinke«, kar je nedvomno izposojenka iz italijanščine, medtem ko so krapi zanje »kar-fi«. Gre za premet v besedi krap ali pa so si slovenski ribiči v tem primeru izposodili izraz iz nam-škega jezika? V nemščini pravijo krapu »karpfen«. Kakorkoli, »karfe« že od nekdaj lovijo na Vipavi, kjer dosegajo tudi rekordne velikosti. »Tinke« poleg Vipave plavajo tudi v Doberdobskem jezeru, kjer pa niso avtohtona vrsta. V jezero so jih vložili po prvi svetovni vojni; okolje je bilo za njihovo rast ugodno, tako da so se ohranile do današnjih dni. V jezero so svojčas vložili tudi krape, ki se pa niso uspešno razmnožili. Zrastli so do desetih in več kilogramov teže, vendar so nato izumrli. romjan - Ob robu cest in po zelenicah Odpadki se kopičijo Domačini so prepričani, da bi bila potrebna obsežna čistilna akcija V Ronkah in še zlasti v Romjanu imajo kar nekaj težav z odpadki; to še zlasti velja za območje ob nekdanji tekstilni tovarni Cotonificio triestino, kjer so danes uredili parkirišče, ob katerem je tudi market. Na parkirišče so namestili več zabojnikov, okrog katerih se nabirajo najrazličnejši odpadki. Ob robu ceste in na zelenicah je cel kup plastenk, plastičnih vrečk, reklamnih letakov in najrazličnejše druge nesnage. Nekateri domačini so na težave z odpadki že opozorili tudi občinsko upravo, vendar doslej konkretnih ukrepov na občini še niso sprejeli. Odpadki se kopičijo tudi ob robu Ulice Bortolozze, ki ni osvetljena, saj je ob njej le nekaj hiš. Domačini so prepričani, da bi bila v Romjanu potrebna obsežna čistilna akcija, potem pa bi bilo treba okrepiti nadzor nad celotnim območjem. Na divja odlagališča je krajevne upravitelje mogoče opozoriti tudi na spletni strani ronške občine, kjer je temu namenjena posebna povezava. Poleg tega je mogoče tudi klicati na zeleno številko podjetja Isa Ambiente (800-844-344) ali pa v okoljski urad ronške občine. Odpadki ob robu ceste v Romjanu fotoc.v. Mattarella maja v Redipulji Italijanski predsednik republike Sergio Mattarella bo 24. maja, ob stoletnici italijanskega vstopa v prvo svetovno vojno, obiskal Redipuljo. Ob kostnici si bo ogledal vojaška pokopališča v občini Foljan-Redipulja in virtualni muzej prve svetovne vojne, ki so ga lani poleti odprli v obnovljeni stavbi nekdanje železniške postaje. Predsednikov obisk v naši pokrajini so najavili po podpisu pogodbe za izvedbo del, po katerih bo sodobni muzej dokončno opremljen. K sreči je šlo le za dim Iz pokrajinskega arhiva v Novi Gorici so včeraj ob 14. uri poklicali gasilce, saj so opazili, da se iz kurilnice v stavbi kadi dim. Novogoriški poklicni gasilci so ugotovili, da je prišlo do kratkega stika na enem od stikal črpalke centralnega ogrevanja. Napako bodo odpravili pooblaščeni serviserji. Do požara k sreči i prišlo. (km) Nemi kriki spolne zlorabe V okviru predavanj skupnosti družin Sončnica bo v ponedeljek, 23. februarja, ob 20. uri v domu Franc Močnik v Gorici ob cerkvi sv. Ivana v Gorici Tanja Repič Slavič spregovorila na temo »Nemi kriki spolne zlorabe«. Dr. Tanja Repič Slavič je zakonska in družinska terapevtka, zaposlena kot izredna profesorica na Teološki fakulteti v Ljubljani na podiplomskem študiju zakonske in družinske terapije. V okviru Frančiškanskega družinskega inštituta in Sočutja izvaja terapije s posamezniki, pari in družinami, ki trpijo zaradi zaradi spolnih, fizičnih in čustvenih zlorab, ločitve, različnih zasvojenosti, motenj hranjenja. Je avtorica knjige nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje. Danes se o spolnih zlorabah še vedno premalo govori. Težko je razmeti, zakaj pride do spolne zlorabe in kakšna je dinamika te travme. Predavateljica bo spregovorila o tem, kaj doživljajo zlorabljeni, kakšni so njihovi nemi kriki na pomoč, katera so zmotna prepričanja o spolnih zlorabah v družbi, kateri so razlogi za molk žrtev. Poldrugi milijon za ATER Deželni odbor FJK je včeraj na predlog odbornice Mariegrazie Santoro sprejel sklep o financiranju podjetij za ljudske gradnje ATER. Med petimi podjetji bodo porazdelili 11.400.000 evrov. Goriški delež znaša 1.580.924 evrov. 1 4 Sobota, 21. februarja 2015 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Z akcijo izražajo nestrinjanje s senzacionalističnimi in morilskimi medijskimi hišami AH Vf V • • g t| Množični mediji niso gostilna Kdo so množični mediji? Komu odgovarjajo in komu služijo? Kako lahko izboljšamo današnje medije, kaj je njihova naloga in zakaj trenutno stanje ne odgovarja nikomur? Na ta vprašanja bo v sredo, 25. februarja, ob 19. uri v kavarni Caffe Gallus v stavbi novogoriškega Kulturnega doma skušal odgovoriti predavatelj Domen Savič, ki opozarja, da so mediji soodgovorni za stanje v družbi in skupaj za aktivnimi državljani predstavljajo pomemben del družbe. Savič je v ta namen sprožil vseslovensko akcijo Dajmo medije v medije, s katero želi ljudi, oglaševalce in medije same spodbuditi k zahtevam po umiku senzaciona-lističnih vsebin v medijih. Organizator novogoriškega srečanja je KUD Krea. Domen Savič je univerzitetni diplomirani novinar, ki je z odliko diplomiral iz teme Blogi in množični mediji -dve strani istega kovanca, ima z družboslovnimi vidiki spletnih tehnologij več kot deset let izkušenj. Leta 2003 je kot eden prvih slovenskih piscev spletnih dnevnikov začel o fenomenu spletnih medijskih vsebin tudi predavati in na temo objavljati strokovne in publicistične članke in to počne še sedaj. Na sredinem dogodku bo Savič predstavil projekt Dajmo medije v medije, razloge za njegov nastanek in pot, po kateri ga misli peljati v prihodnosti. Na dogodku bo prostor in čas tudi za debato in konstruktivne predloge o tem, kam in kako voditi projekt naprej. Dajmo medije v medije je torej poziv, ki je namenjen ljudem, da izrazijo svoje nestrinjanje s senzacionalističnimi in morilskimi medijskimi hišami, ki na račun človeških življenj služijo oglaševalski denar, pojasnjuje Savič, in obenem ljudi poziva k zahtevi po prekinitvi praks objavljanja nepreverjenih in spornih informacij o nejavnih osebah in da jasno in nedvomno obsodijo lastnike medijskih hiš in urednike, ki sodelujejo pri takih praksah. Poslance poziva, da javno in soglasno obsodijo senzacionali-stično medijsko poročanje o nejavnih osebah, ki nima drugega namena kot vzbujanje gnusa, vzburjenja oziroma zgražanja, predsednika države pa, da kot najvišja moralna vrednota v državi javno in nedvomno obsodi senzacionalistično, prazno in škodljivo poročanje o nejavnih osebah. Savič še opozarja, da je slovenski medijski prostor poln novic, s katerimi lastniki medijskih hiš skušajo na svoje portale in kanale privabiti čim večje število ljudi, da bi lahko njihove oči nato prodali oglaševalcem. »Mediji si umivajo roke in razlagajo, da ljudje uživajo ob branju črne kronike, da gre za vsebine, ki so najbolj priljubljene med občinstvom in da sami samo sledijo javnemu mnenju. Da torej ne delajo nič takega, česar ljudje ne bi želeli že sami po sebi. S tem se ne strinjam. Zagotovo nekateri ljudje uživajo ob naslajanju in zadovoljevanju potreb po spermi in krvi, a množični mediji bi morali svojo vlogo razumeti širše,« je prepričan Savič. »Množični mediji niso gostilna, niso zakotna ulica, kjer se neznani ljudje ob neznanih urah zbirajo zato, da bi se pretepali oziroma da bi na hitro zadovoljili svoj spolni nagon. Množični mediji niso zabavna industrija, ki služi samo od zadovoljevanja teh potreb. Množični mediji niso najbolj poceni kurba, ki dela samo tisto, kar ji naroči stranka, ki potem to plača. Množični mediji imajo vlogo usmerjevalca pogleda. Atomizirano javnost povezujejo in ji pred kolektivne oči postavljajo probleme, za katere uredniki in novinarji mislijo, da so za občinstvo relevantni in pomembni. Da jih je vredno izpostaviti zato, ker to ljudje preprosto morajo vedeti! Množični mediji se v Sloveniji obnašajo kot čisto navadna zasebna podjetja, katerih edini namen je maksimiziranje zaslužka. Prodajajo novice, informacije, ugibanja, mnenja in se ne zavedajo, da jih ljudje razumejo kot četrto silo oblasti, ki naj bi imela vlogo predstavnika in zastopnika vseh nas,« opozarja Savič. Kaplja čez rob, ki je Domna Saviča spodbudila k organiziranju te akcije, je bilo poročanje medijev o dogodku v Mariboru, ko je ravnatelj, ki se je s kolegico iz službe zaradi objave posnetkov njunega spolnega akta na spletu, znašel v središču medijske pozornosti, storil samomor. »Danes so mediji v Sloveniji, ki so s svojim senzacio-nalističnim poročanjem vzeli življenje nič krivemu in nič dolžnemu človeku. Ne, niso mu ga vzeli dijaki, ki so domnevno zmontiran posnetek objavili na spletu. Ne, niso mu ga vzeli ljudje, ki jih vzburja pornografija. Ne, niso mu ga vzeli tisti, ki najraje berejo črno kroniko. Danes so življenje človeka vzeli mediji, ki ne razumejo svoje vloge,« je o dogodku zapisal Domen Savič. (km) Domen Savič fotod.s. gorica - SCVG Emil Komel se bo danes spomnil svojega ravnatelja »Silvanu z ljubeeeznijo« Nastopili bodo sedanji in nekdanji učenci in učenke glasbene šole - Izstopajočim glasbenim ustvarjalcem bodo podelili štipendije 21. februar pomeni za Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici prav poseben dan. Na ta dan se je namreč rodil preminuli, nekdanji ravnatelj šole, Silvan Kerševan. Danes ob 19. uri bo tako v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici glasbena šola tretjič priredila spominski večer Silvanu z ljubeeeznijo. V programskem smislu bo koncert združeval zamisli, ki so bile sprejete pred prvo izvedbo tega koncerta: nastopili bodo sedanji in nekdanji učenci in učenke Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, poleg tega bodo izstopajočim glasbenim ustvarjalcem podelili štipendije. Tako bodo v njegovem duhu nadaljevali nepre- cenljiv doprinos k razvoju in spodbujanju kulturnega življenja našega širšega področja, na katerega je on močno vplival. Tradicionalno bo koncert na široko razprl barvito sliko te osebnosti, ki se je s svojo toplino in srčnostjo globoko vtisnila v spomin vsem. Če v glasbenem smislu govorimo v Silvanu Kerševanu, ne moremo mimo oboževanega klavirja. Nadarjeni pianist Alessandro Villalva bo slavnostno odprl koncert. Nekdanjemu ravnatelju je bil pri srcu zvok violončela in v tej vlogi bo na- Silvan Kerševan stopil mladi perspektivni Jurij Lavrenčič. Manuel Persoglia in Jure Bužinel bosta vnesla nekaj toplega šarma s harmoniko. Mladinski zbor SCGV Emil Komel in mešani pevski zbor Lojze Bratuž bosta pod taktirko Davida Bandlja zapela nekaj pesmi, ki jih je Silvan Kerševan tako rad poslušal, in to so priredbe ljudskih iz Rezije in Istre. Za zaključek v velikem slogu pa bo poskrbel orkester SCGV Emil Komel, ki ga bo vodil Luigi Pistore. Zazvenela bosta odlomka iz Handlovih oper, ki jih bo z orkestrom podala sopranistka Polona Kante. Video in slikovnega gradiva o priljubljenem ravnatelju obstaja veliko in vodstvo šole vsakokrat pokaže en košček iz njegovega življenja tudi preko vizualnega medija. Tako se bodo na projekcijah zvrstili utrinki iz življenja osebe, kjer je bila glasba postavljena vedno na visokem mestu. A daleč pred njo so bili pomembni medčloveški odnosi. Bil je pedagog po srcu in na ta način je mladim predajal ljubezen do glasbe. Številni koncerti, ki jih je on z veseljem pripravljal, so omogočali nastopanje in prepletanje življenjskih usod. Med in po njih se je glasba tkala z ljubeznijo. Metka Sulic nova gorica - Javni mestni potniški promet Avtobus ne bo več zastonj? Cena vozovnic naj bi znašala nekaj deset centov - Posodobili bodo vozni red V Novi Gorici in Šempetru se pripravljajo na posodobitev javnega mestnega potniškega prometa. Ker to za seboj prinaša povečanje stroškov, vožnja za uporabnike, kot kaže, ne bo več brezplačna. »Če se poveča frekvenca prevozov, se povečajo tudi stroški. Naš cilj je, da z istim denarjem oziroma istim vložkom lokalnih skupnosti iz proračunov, dosežemo večjo frekvenco in boljšo povezanost,« pravi novogoriški župan Matej Arčon. Oboje pa neizogibno vodi v večje stroške. »Če bo presegalo obstoječe stroške, se bo treba odločiti za simbolično ceno,« napoveduje župan. Kolikšna bo, še ni znano, znašala pa naj bi nekaj deset centov. »Naš cilj je, da dobimo tak mestni potniški promet, ki bo sprejemljiv glede na pretekle pripombe in predloge v zvezi s pokritostjo linij, pa tudi čim večja motiviranost občanov, da javni potniški promet uporabljajo,« pristavlja direktorica novo-goriške občinske uprave Vesna Mikuž. Ker se sedaj dogaja, da so ob določenih urah avtobusi skoraj prazni, ob konicah pa prepolni, bodo posodobili tudi vozni red. Največ potnikov beležijo na relaciji med centroma Nove Gorice in Šempetra, med potniki so najpogostejši dijaki, učenci in upokojenci ter zaposleni. Na območju Mestne občine Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba je bila brezplačna vožnja z mestnim avtobusom uvedena aprila 2006. Obe občini sta se te- Mestni avtobus v Novi Gorici foto k. m. daj odločili za financiranje mestnega avtobusnega prometa v celoti, in sicer z namenom urejanja mirujočega prometa v mestu in bolj zdravega okolja. Štiri leta pred tem pa je bila med Gorico in Novo Gorico uvedena 7-kilometrska čezmejna avtobusna linija, ki je ves čas plačljiva. Tedaj je bil to velik korak, saj Slovenija še ni bila članica Evropske unije, niti ni še stopila v schengensko območje. Cena vozovnice na čezmejni liniji, ki obstaja že štirinajsto leto, znaša en evro. Prva vožnja se izpred novogoriške avtobusne postaje začenja pet minut čez osmo uro zjutraj, zadnja pa ob 19.50, izvaja pa se od ponedeljka do sobote. (km) gorica Zbirajo risbice Komigo baby se nagiba h koncu Gledališki festival za otroke Komigo baby - Mama in očka, gremo v gledališče! se počasi nagiba h kraju. Po pusto-vanju z Evgenom Banom se bo niz zaključil v nedeljo, 1. marca, ob 11. uri z otroško predstavo SSG Gledališče iz kovčka z Luko Cimpričem. V okviru letošnjega festivala je padla zamisel tudi za Extempore Komigo baby. V Kulturnem domu v teh dneh zbirajo likovna dela malih obiskovalcev festivala, ki bodo narisali, kar jih je v gledališču najbolj navdušilo. Nekateri izmed njih so svoja dela že oddali, zamudniki pa imajo možnost, da oddajo svoj likovni prispevek do srede, 25. februarja. Risbe bodo nato razstavljene v galeriji Kulturnega doma v tednu zadnje predstave, najboljše pa bodo tudi nagrajene. Za vse podrobnejše informacije je na voljo urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288). Organizatorji festivala Komigo baby sporočajo, da se bo marca začel osrednji festival komičnega gledališča Komigo, na katerem bo letos na sporedu šest večjezičnih komedij. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 21. februarja 2015 15 Sejem Expomego še danes in jutri V goriškem sejemskem razstavišču je še danes in jutri na ogled vzorčni sejem Expomego. Svoje blago ponuja 150 razstavljavcev, med katerimi jih je okrog 80 iz Slovenije. Med njimi je več turističnih operaterjev in go- Sejem Expomego bumbaca stincev iz goriškega prostora, Vipavske in Soške doline. Sejem bo danes in jutri odprt med 10. in 20. uro. Paviljon D s kulinarično ponudbo bo obratoval do 22. ure; v njem bodo ponujali razne jedi - še zlasti pa golaž in palačinke. Danes od 18.30 do zaprtja bo za veselo vzdušje skrbela glasbena skupina iz Celovca, jutri pa bodo na potezi Vesele harmonike. Vstop na sejem je prost. [13 Lekarne ~M Koncerti DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska Ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 23. februarja ob 20.45 »Il campanello dello speziale« (G. Donizetti), nastopajo vokalna skupina in orkester Opera Giocosa FJK in zbor I Giocosi di Trieste; informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 048130212); več www.lipizer.it. M Gledališče il Razstave »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 28. februarja »Aspettando il vento«, zadruga Thalassia; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7, v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: 22. februarja v gledališču San Nicolo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču »Un quarto a me-zanote«, nastopa gledališka skupina I Zercanome iz Trsta; več na www.tea-troarmonia.it. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 6. marca ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Štirje pianisti za dva klavirja« (Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev, Giuseppe Guarrera); 27. marca ob 20.30 v gledališču Verdi »Nora Gregor - Skriti kontinent spomina«; 20. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Hlapci«; 25. maja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž: »Obiski«; informacije in vpisovanje pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.00-13.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 26. februarja ob 21. uri »Il Pre-stito« (Jordi Galceran), igrata Antonio Catania e Gianluca Ramazzotti; informacije in predprodaja vstopnic po tel. 0481-532317, več na www.ar-tistiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 21. februarja, ob 10.30 gledališka igralnica z Medeo Novak in ob 20. uri »Otroci Adama in Eve« (Jan Cvitkovič); informacije na blagaj-na.sng@siol.net ali po tel. 0038653352247. ZDRUŽENJE ANDOS vabi na ogled slikarske razstave desetih članic združenja, ki so sodelovale na slikarskem tečaju, z naslovom »Gorizia ci sta a pennello«, ki bo na ogled do 14. marca v trgovini La Violaciocca na Trgu Sv. Antona 3/a v Gorici; vstop prost. V GORICI v baru Qubik, na Korzu Verdi 53, bo do 24. februarja na ogled razstava Ernesta Paulina »Povratek Za-rathustre - med naravo in kulturo«. V GORICI: v galeriji La Corte dellArte -Spazio Alba Gurtner v Gosposki (Car-duccijevi) ulici bo do 28. februarja na ogled razstava z naslovom »Sedemin-štirideset likovnih del in sedeminštiri-deset zgodb«. Razstavljajo Mocchiut-ti, Doliach, Altieri, Zigaina, Mušič, Ce-liberti, Špacal, Joss, Dusatti, Depetris, De Cillia, Palli, Ruglioni in še Zambon, Righi, Castelan, Vanon, Moreu, Tisni-kar, Apollonio, Ciuha, Slana... V KRM INU: v mestnem muzeju je do 28. februarja na ogled razstava Silvana Spessota »Istanti - Instants«. Urnik: od četrtka do sobote 15.00-19.00 ob nedeljah 10.00-13.00 in 15.00-19-00. »18. SREČANJE S PRETEKLOSTJO«, srečanje zbiralcev stare vojaške opreme in drugih starin, ki bo v nedeljo, 1. marca, med 9. in 14. uro v športnem centru HIT v Šempetru prireja društvo Soška fronta Nova Gorica. Sodelovali bodo sekcija GSR2, AC Isonzo iz Gorice, Društvo Prijatelji Dolomitov iz Dunaja, Društvo SANG (soft air) iz Nove Gorice, Združenje lastnikov starih vojaških vozil iz Gorice in Park vojaške zgodovine iz Pivke. Društvo pa bo pripravilo priložnostno razstavo »Av-stroogrske vojaške značke med prvo svetovno vojno«, med 9. in 15. uro bo na ogled stalna razstava »Šempeter in okolica med 1. svetovno vojno« v bunkerju pod pošto na Vrtojbenski cesti 21 A v Šempetru; več na www.drustvo-soskafronta.si. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Franka Vecchieta z naslovom »Skozi prostor in čas«; do 30. aprila ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481-531445). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.15 »50 sfumature di grigio« (PM 14). Dvorana 2: 16.00 »Shaun - Vita da pe-cora«; 17.40 - 19.50 - 22.00 »Bird-man«. Dvorana 3: 16.40 »Mune - Il guar-diano della luna«; 18.20 - 20.15 - 22.00 »Un piccione seduto su un ramo rif-lette sull'esistenza«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.15 »50 sfumature di grigio« (PM 14). Dvorana 2: 18.10 - 20.15 - 22.10 »Il settimo figlio«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 »Selma - La strada per la liberta«; 22.15 »Taken 3 - L'ora della verita«. Dvorana 4: 17.00 »Shaun - Vita da pe-cora«; 18.30 - 20.20 - 22.10 »Il segreto del suo volto«. Dvorana 5: 17.15 - 19.30 - 21.40 »Noi e la Giulia«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 17.00 -20.00 »Minuscole - La valle delle for-miche perdute«. H Šolske vesti DIJAŠKI DOM V GORICI vpisuje v popoldanske programe za 2. polletje in za š.l. 2015-16. Učencem iz OŠ v Gorici, Štandrežu, Pevmi in Sovodnjah ter SŠ Trinko ponuja strokovno učno pomoč ter dodatno izobraževanje, brezplačne interesne dejavnosti (ples, glasba, gledališče itd.), prijetno druženje in delo z vrstniki, vsakodnevno varstvo do 18.30, zdravo in svežo prehrano, možnost obiskovanja tečajev Glasbene matice kar v domu, prevoz na športne treninge, sodelovanje na novem muzikalu DD. Več na spletni strani dijaskidom.it, informacije po tel. 0481-533495; vpis možen do zasedbe mest. S Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo, da za enodnevni avtobusni izlet v soboto, 7. marca, bo odhod avtobusa: Doberdob 7.30, Selce (piceri-ja Al gambero) 7.40, Štivan 8.00, Fer-netiči; informacije po tel. 3804203829 (Miloš). TABORNIKI RMV vabijo člane na ogled kraških jam. Osnovnošolci si bodo ogledali vodno jamo v Trnovci. Zbirališče danes, 21. februarja, ob 9. uri v Trnovci pri gostilni na glavni cesti; zaključek akcije ob 12.30. Srednješolci in starejši si bodo ogledali jamo Ski-lanc v Bazovici; zbirališče v nedeljo, 22. februarja, ob 9.30. Dodatne informacije bodo javili vodniki družin. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja praznovanje dneva žena v nedeljo, 8. marca, z izletom v Pušjo ves-Venzone za ogled posebnosti od potresa do obnovitve mesteca dalje. Opoldne se bodo udeleženci peljali v bližnji hotel -restavracijo »Carnia«, kjer bo kosilo. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Na račun 25 evrov. 13 Obvestila GORIŠKI URADI ATER na Korzu Italia 116 bodo s 1. marcem odprti ob ponedeljkih 10.00-13.00, ob sredah 15.00-17.30 in ob petkih 9.00-12.00. Osebje podjetja ATER bo prisotno v Ul. Pisani v Tržiču ob sredah 9.3012.30. »MUZIKOTERAPIJA IN SAMOSPO-ZNANJE: zvok, telo in glas za dobro psihofizično počutje« je naslov štirih PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽKD STANKO VUK MIRENKTD ZARJA BILJE vabijo na prireditev ob SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU LJUBEZEN ZVESTO NAJTI. danes, ob 20. uri v župnijskem domu Anton Gregorčič v Štandrežu. Toplo vabljeni Moj pust! Spet je pred nami najbolj nori teden v letu. S seboj vzemite fotoaparat in poslikajte »svoj« pust ... Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotografije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu ali preko facebooka, kot sporočilo na našo stran primorskiD srečanj, ki bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž, na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici, ki jih bo vodila diplomirana muzikoterapevtka, magister po modelu Benenzon, Sara Ho-ban. Prvo srečanje bo v sredo, 25. februarja, ob 16.30 do 18. ure naslednja srečanja so predvidena 4., 11. in 18. marca; informacije in vpisovanje še danes, 21. februarja, po tel. 0481280363 ali 380-5892568. SKAVTI LETNIKOV 1961-64 se bodo srečali v ponedeljek, 23. februarja, ob 20. uri na skavtskem sedežu v Gorici za pripravo praznovanja 50-letnice skavtske organizacije na Goriškem. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE sklicuje redni letni občni zbor v ponedeljek, 23. februarja, ob 12. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v KC Lojze Bratuž v Gorici. Na dnevnem redu volitve predsednika občnega zbora, poročilo nadzornega odbora, odobritev poročila o izvedeni dejavnosti in obračuna za leto 2014, odobritev programa dejavnosti in proračuna za leto 2015, razno. 0 Prireditve V GORICI: v župnijski dvorani v Pod-turnu bo danes, 21. februarja, ob 17. uri predavanje na temo antične zgodovine. Vittorio Mancini bo govoril o svoji knjigi »L'identita romana« in Daniele Leoni o svoji knjigi »Augusto -Il triumvirato«; ob 20.30 bo v organizaciji združenja Sardincev v Gorici predavanje plastičnega kirurga Giu-seppeja Losassa v podporo projekta »Smileagain« FJK, ki pomaga ženskam v Srednji Aziji, ki so bile žrtve napadov s kislino; vstop prost. V ŠTANDREŽU: v župnijskem domu Anton Gregorčič bo danes, 21. februarja, ob 20. uri prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Ljubezen zvesto najti...«. Slavnostni govornik bo Nejc Cijan Garlat-ti. Organizirajo PD Štandrež, KD Stanko Vuk Miren in KTD Zarja Bilje. V DOBERDOBU: v sprejemnem centru na Gradini bo v nedeljo, 22. februarja, ob 10. uri vodena ekskurzija po bojiščih prve svetovne vojne, ki se nahajajo na območju rezervata; obvezna predhodna prijava po tel. 3334056800 ali na naslov elektronske pošte inforogos@gmail.com. V GORICI: v Kulturnem domu bo v nedeljo, 22. februarja, ob 11. uri v sklopu »Srečanja z avtorji« predstavitev knjige »Cosmopolit@n« bosanske pisateljice Enise Bukvic iz Mostarja. Prirejajo Kulturni dom v Gorici, ZSKD, Goriška državna knjižnica BSI, Forum za Gorico in kulturno društvo Jadro iz Ronk. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi v ponedeljek, 23. februarja, ob 20. uri na prvo od letošnjih »Predavanj«. Gostja večera bo zakonska in družinska terapevtka Tanja Repič Slavič, ki bo spregovorila na temo »Nemi kriki spolne zlorabe«. Srečanje, ki letos poteka v sodelovanju s »Srečanji pod lipami«, bo v Domu Franca Močnika v Ul. San Giovanni 9 v Gorici. V GRADU KROMBERK bo 24. februarja ob 20. uri torkov večer, ki ga prire- ja Goriški muzej Nova Gorica. O pomanjkanju in stiskah ljudi v zaledju soške fronte bo govorila Slavica Plahuta. V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka bo 24. februarja ob 17. uri ustvarjalna delavnica za otroke. 26. februarja ob 18. uri bo predstavitev romana »Ljudje na burji« Milana Petka Levokova in pesniške zbirke »Slovenske pisarije«. V GORICI: v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italia 55 bo v četrtek, 26. februarja, ob 15. uri posvet z naslovom »Furlani in Slovenci. Srečanje med skupnostma«. Prirejajo SLORI, združenje Filologica Friulana in goriška Pokrajina. V GORICI: v Katoliški knjigarni na Travniku bo v četrtek, 26. februarja, ob 10. uri v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo srečanje »Na kavi s knjigo«. Jasna Kontler - Salamon bo govorila o svoji knjigi »Za resnico do zadnjega diha«, ki je zgodba študentskega doma Korotan na Dunaju in njegovega ustanovitelja patra Ivana To-mažiča. Z avtorico se bo pogovarjal direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, Vincenc Rajšp. V RONKAH: v cerkvi Sv. Lovrenca bo v soboto, 28. februarja, ob 19. uri Prešernova proslava - večer slovenske pesmi in besede. Oblikovali ga bodo MePZ Lipa iz Bazovice, MePZ Divača in gojenci Glasbene šole iz Sežane. Govornik bo Janez Povše. Prirejajo SKRD Jadro in ZePZ iz Ronk ter društvo Tržič iz Tržiča. V DOBERDOBU: v prostorih kulturnega društva Jezero bo v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri kulturna prireditev ob dnevu slovenske kulture. Nastopili bodo mladinska vokalna skupina Anakrousis iz Gropade, srednješolki iz Doberdoba Tina in Mateja z recitacijo poezij Iga Grudna in Valentina Nanut s flavto. Ob priložnosti bo potekal dan včlanjevanja društva Jezero. Mali oglasi IŠČEM GOZDOVE za posekanje, v zameno ponujam dostavo dela drvi na dom; tel. 0481-390238 (ob uri obedov). PRODAJAM akacijeva drva in Ekstra deviško oljčno olje tel. 0481-390238 ob uri obedov. Pogrebi DANES V RONKAH: 9.50, Sonia Cec-het vd. Varotto (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Angela Rosa Orsi por. Dinimich v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev; 10.50, Rosalba Plateroti iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev; 12.00, Stefano Domini, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev. DANES V KOPRIVNEM: 10.00, Tiziana Fontanive por. Virdis (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MARIANU: 10.30, Edgardo Sgubin v cerkvi in na pokopališču. MNENJA, RUBRIKE 1 6 Sobota, 21. februarja 2015 SLOVENIJA TA TEDEN Pometanje pred grškim pragom Darja Kocbek / Slovenski finančni minister Dušan Mramor je ta teden ostro kritiziral novo grško vlado Aleksisa Ciprasa. »Pri takšni solidarnosti, kot smo jo nudili, je Grčija sporočila, da namerava povečevati pokojnine, poviševati plače, zaposlovati v javnem sektorju in zahtevati dodatno zmanjševanje obveznosti do Slovenije, medtem ko v Sloveniji znižujemo plače in varčujemo na vseh področjih,« je dejal slovenski finančni minister. Toda - kar vidi pri Grkih, Mramor doma očitno ne vidi. Za rebalans proračuna za letošnje leto, o katerem so ta teden odločali poslanci državnega zbora, je več kot očitno, da ni realen. Da je preprosto preveč varčevalen. Rebalans je v parlament res poslala vlada, a zanj je kot resorni minister odgovoren Dušan Mra-mor. Poslanci so dobili na mizo proračunski načrt, v katerem je za policijo predviden denar le za pol leta. Bistveno premalo denarja je vlada predvidela za vzdrževanje državnih cest, kjer je direkcija za ceste že lani bila prisiljena omejiti promet ali zapreti kar nekaj mostov in odsekov, ker niso več varni. V rebalansu finančni minister prav tako ni predvidel 10 milijard evrov za učitelje, ki osnovnošolcem zagotavljajo učno pomoč, in šolo v naravi za učence osnovnih šol. Tudi za občine je v rebalansu predvidenega manj denarja, kot jim ga je obljubila vlada. To so le štirje porabniki proračunskih sredstev, za katere je že zdaj znano, da zanje v rebalansu ni predvidenega dovolj denarja. Za finančnega ministra in za levo-sredinsko vlado Mira Cerarja je pač najbolj pomembno, da zniža primanjkljaj proračuna pod dovoljeno mejo 3 odstotke BDP, kar zahteva bruseljska evropska komisija. Kot njegovi predhodniki je tudi Dušan Mramor posamezne zneske linearno rezal, dokler ni dosegel želenega zneska oziroma razmerja. Vlada Mira Cerarja skupaj s finančnim ministrom podobno nerazumno ravna tudi pri projektu za dograditev drugega železniškega tira med Divačo in Koprom, ki ga namerava prijaviti na razpis evropske komisije. Ta je objavljen že od sredine septembra lani, prijavo gradnje teh 27 kilometrov dolge proge za 1,4 milijarde evrov pa je vlada začela na vrat na nos pripravljati šele pred dvema tednoma. Rok za prijavo se namreč izteče konec prihodnjega tedna. V Bruselj bo očitno poslala prijavo brez zaprte finančne konstrukcije (kar je pristojni minister Peter Gašperšič celo prostodušno priznal), saj iz Bruslja za ta projekt lahko dobi največ okrog 400 milijonov evrov. Preostalo 1 milijardo evrov bo morala zagotoviti sama. Zdaj davkoplačevalce prepričuje, da stavi na zasebne vlagatelje, kar po oceni ekonomista Mojmirja Mraka, ki je poznavalec projektov, ki jih v tujini izvajajo z javno-za-sebnimi partnerstvi, ni realno. Tudi ekonomist Jože P. Damijan opozarja, da infrastrukturo v tujini gradijo države, ker se to zasebnikom, ki jih zanima dobiček, ne izplača. Zasebniki na povračilo vložka ne morejo čakati 20 let. Da bi vlada zagotovila manjkajoča sredstva s prodajo deleža v Luki Koper in tovornega dela Slovenskih železnic, kar naj bi bila tudi ena od možnosti, je predsednik vlade zaradi zgražanja v javnosti že zanikal, zato tega prav tako realno ni pričakovati. Velika verjetnost je torej, da bo manjkajočo milijardo evrov za drugi tir na koncu moral zagotoviti državni proračun. Minister Mramor očitno upa, da takrat ne bo več minister za fi- nance. Enako so za svoje sporne odločitve upali njegovi predhodniki. Da bi morali popravljati svoje lastne napake, je namreč edina kazen, ki lahko doleti funkcionarje v Sloveniji. Če bodo v Bruslju projekt za gradnjo drugega železniškega tira med Divačo in Koprom odobrili, kar ni nemogoče, saj nujno potrebujejo projekte za uresničitev 315 milijard evrov vrednega investicijskega programa, se bodo spet najbolj razveselili tisti, ki v zadnjih 25 letih v Sloveniji s takšnimi projekti spravljajo v svoje zasebne žepe milijone davkoplačeval-skih evrov. Drugi tir bo tako enako kot gradnja šestega bloka TE Šoštanj postal projekt, ki ga ne bo več mogoče ustaviti. Dušan Mramor kot varuh davkopla-čevalskega denarja javno ni izrazil nasprotovanja prijavi drugega tira na evropski razpis, kaj šele, da bi izrekel kakšno kritiko. Lažje je kritizirati Grke kot pometati pred domačim pragom in se tam komu vplivnemu postaviti po robu in se mu za vedno zameriti. Drugi železniški tir med Divačo in Koprom ni edini projekt, ki pride v po-štev za prijavo na razpis evropske komisije. To so vsi projekti na prometnih povezavah, ki so vključene v evropsko transportno omrežje (TEN-T). Da so na tej karti tako rekoč celotno železniško omrežje, železniška vozlišča, ljubljansko letališče, koprsko pristanišče, je znano že od marca 2012, z drugim tirom omenjene proge pa se je ukvarjalo že najmanj pet vlad. Zamud, napak in neumnosti predhodnikov seveda ni mogoče odpraviti v nekaj mesecih, jih je pa bistveno bolj preprosto nadaljevati. Prav to vztrajno počne levosredinska vlada Mira Cerar-ja s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem na čelu. PISMA UREDNIŠTVU Louretov dan v Boljuncu (Poslednji odgovor Stojanu Glavini) Pepelnična sreda, primeren dan za objavo takega pisma! Pisma v katerem tožilec (p.u. 10. februar) igra vlogo obtoženca, pisma (p.u. 18. februar) v katerem slog in vsebine ustrezajo liku »comme-die dell'arte«, dvolične maske J in L, ki se z monologi samovrednoti, opravičuje, kesa in utemeljuje svoja prepričanja na banalnih trditvah (npr. »prednost imajo dom, družina in delo«, kot da bi teh vrednot/obveznosti društveni odborniki ne imeli , ali »denar ne smrdi«, kot da bi društva lahko obstajala brez ekonomske osnove, ipd.). Značilnost maske je, da si skuša izboriti trenutek slave, skuša na vsak način priti do besede (glej težnjo po objavljanju pisem v Primorskem dnevniku), utemeljuje svojo obrobno vlogo (član društva od leta 1975; v članski knjigi, ki obstaja v društvenih arhivih od leta 1996, ni navedenega imena Stojan Gla-vina; pod št. 165 je član M.H.), dokler končno le zaslovi na Louretov dan ... ne samo v rubriki pisma uredništvu, temveč tudi na odru ob Boljuniku, v programu, ki ga je oblikovalo, po predlogu pisca, društvo »Franz Petrarka« - za en dan ustanovljeno pustno društvo . saj »...kva še parla per taljan«. Komu pa aplavz? Prav gotovo tistim, ki so svoj prosti čas žrtvovali za ohranitev starega običaja. Njim moje čestitke, saj pri oblikovanju pobude sem imel le stransko vlogo in liki, ki so bili na odru, niso bili sad moje domišlije. Bo-ljunčanu, ki je odigral lik »commedie dell'arte« pa gre moje spoštovanje le za znanje, ki mi ga je posredoval o davčni občini na območju Srenje Boljunec. Spoštujem ga kot poznavalca domačega okolja, ne pa kot človeka, ki po krivem obtožuje. Zakaj sploh to počenja? Si želi pozornosti? Kot predsednik društva navajam vzorni zgled Skupine 35-55, ki je tudi napisala svoje pismo uredništvu. Skupina, je nastala v okviru domačega društva, da bi nudila vasi kulturne vsebi- ne, prirejala predavanja, razstave, ipd. To so štiri domačinke, ki čutijo društvo za svoje, ki sta jim kultura in narodnostna identiteta pri srcu in prav zato posvečajo lep del svojega prostega časa različnim društvenim dejavnostim. Zato očitek »tvoje društvo« je povsem napačen, saj sem jaz le eden od mnogih aktivnih članov. Kot aktivni član pa si želim, da bi vsak Boljunčan po svojih močeh prispeval k ohranitvi in razvoju domačega društva. Med nami pa se razlikujemo v pristopu: obstajajo tisti, ki so konstruktivni in drugi, ki skušajo rušiti. Vsak po svoje izbira! Da bo bolj jasno, navedem primer. Glede na to, da odlično poznaš naše kraje, bi lahko v društvu vodil odsek, ki bi skrbel za ovrednotenje teritorija ali pa organiziral poučne pohode predvsem za mlajše, jim posredoval svoje znanje in s tem tudi vzbudil navezanost na domači kraj. Verjetno čakaš, da te kdo za to prosi? Ne glede na to, kateri je razlog, če do tega ni nikoli prišlo, je to le naravna posledica dejstva, da ne čutiš društva kot vrednoto. Za to kar čutimo, da je vredno, najdemo čas, kot si tudi sam dokazal s svojim raziskovalnim delom. In »commedie« je konec! Tudi Lo-vre je zašel v »taljanske« vode. Ali je s tem izgubil svojo pravo identiteto? Ali pa je sosedom razkril, da ob vzhodni meji živi slovenska narodnostna skupnost z bogato kulturno tradicijo? Ker se je čas norčij iztekel in ker raje posvečam svoj prosti čas drugim dejavnostim, sporočam, da je ta neplodna debata zame zaključena. Alen Kermac ODPRTA TRIBUNA Ustvarjajmo priložnosti, brez vitimizma Rudi Pavšič V zadnjem času se vrstijo kritike tudi na račun SKGZ, češ da smo preveč popustljivi oz. mlačni glede narodne drže, nekatere so že prave žalitve. Očitajo nam, da kvečjemu skrbimo le za jezik in premalo za narodno zavest. Zanimivo bi bilo raziskati, če to res drži. Prepričan sem, da nosi tudi SKGZ zasluge, da je naša narodna skupnost med boljšimi, če gledamo prav z vidika ohranjanja jezika in narodne zavesti. Menim, da je problem drugje. Ali lahko danes skrbimo oz. bomo lahko v prihodnosti skrbeli za naše slovenstvo, tako kot smo v preteklosti? So res modeli o zaprti etnični družbi še najprimernejši? O tem se razpravlja, raziskuje in poglablja v številnih manjšinskih skupnosti v Evropi, žal premalo v naši. Izhajam iz prepričanja, da bomo svoje pravice in svojo narodno zavest najbolje uveljavljali v prostoru, kjer bomo skupaj odpravili vse napetosti iz preteklosti, ki so sprožale tudi mržnjo do naše skupnosti. Slovenci bomo popolno enakopravnost dosegli z dialogom in vzajemnim spoštovanjem med večinskim in manjšinskim prebivalstvom. To pa niti zdaleč ne pomeni, da gre za popuščanje ali celo hlapčevsko obnašanje, kot nam očitajo nekateri posamezniki. Prav tako sem prepričan, da se lahko naš položaj še izboljša, če se bo razvilo tesnejše sodelovanje med Slovenijo in Italijo in še posebej z Deželo FJK. Odpraviti je treba zamere in sovraštva iz preteklosti, ki so bremenila te odnose in postavljala našo narodno skupnost v podrejen, obrambni položaj. Današnje stanje je veliko boljše, kar velja tudi za odnose med večino in manjšino. Vča- sih delujemo, kot da potrebujemo sovražnika, zato da strnemo vrste: včasih zunanjega, drugič notranjega, večkrat oba. Italijanske ustanove, začenši z Deželo FJK, se morajo do nas vesti drugače, našo prisotnost upoštevati kot dodano vrednost, kot element povezovanja in utrjevanja vsestranskega sodelovanja z bližnjo Slovenijo. Prav to je bilo sporočilo predsednikov treh sosednjih držav, ki so ga posredovali na skupnem srečanju v Trstu pred petimi leti. Ne vem, če so ga vsi razumeli in izbrali to pot. Včasih imam občutek, da smo za institucije nevidna manjšina, ki ni vredna posebne pozornosti, čeravno še vedno predstavljamo osnovo, na kateri stoji avtonomija (in z njo določene prednosti) Dežele FJK. Vem, da gre za dolgoročni proces, ki predpostavlja veliko napora tudi s strani naše skupnosti. Verjetno se teh prizadevanj ne vidi, o njih se ne piše in morda ne prinašajo posebnih točk na top lestvici zamejske narodne zavesti Slovencev. Če se omejim na našo organizacijo (SKGZ), lahko mirne duše trdim, da je v povojnem času storila veliko za našo jezikovno in narodno bitnost. Posebno pozornost pa je namenjala Benečiji, zlasti takrat, ko so se drugi raje obračali drugam in pozabljali na tamkajšnjo slovensko prisotnost, ki je potrebovala največ pomoči. Lahko je samim sebi potrjevati svoj prav, poudarjati svoje slovenstvo, vehe-mentno opozarjati na svojo narodnjaško naravnanost in neomajnost jezikovne pripadnosti, ker si na ta način zlahka priborimo odobravanje in aplavz. Veliko težje pa je uveljavljati te vrednote v širšem prostoru, v odnosu do večinskega naroda, z italijanskimi vladnimi in drugimi institucijami. To zahteva veliko vztrajnosti, pripravljenosti na številne razlage in še posebno veliko narodne in jezikovne samozavesti. Pri vsem tem ni ničesar avtomatičnega oz. samoumevnega, ker smo si tako rekli na zadnjem sestanku, spregovorili na vsezamejski proslavi ali napisali v časopisu. Raba slovenščine v občinskem svetu, ki ga sestavljajo po večini govorci slovenščine, je enostavnejša v primerjavi s svetom občine, v katerem smo Slovenci številčno šibkejši. Delati v teh okoljih je veliko bolj naporno: za dosego rezultatov so potrebni kompromisi in včasih polovične rešitve. Vsem, ki sta jim resnično pri srcu naš jezik in narodna pripadnost, predlagam, da zapustijo udobne in pokrite tribune ter se nam pridružijo v vsakodnevnem naprezanju, večkrat tudi v neprijetnih vremenskih razmerah na razmočenem in igrišču in z od blata umazanimi dresi. Zakaj bi morala biti naša skupnost zanimiva za širši krog ljudi, predvsem za mlajše, ki so večkrat izraz mešanih zakonov in zato "drugačni" Slovenci, če jo še naprej prikazujemo tlačeno v njeni bit-nosti, v stalnem boju za obstanek in obkoljeno s sovražniki? Ustvariti moramo pogoje, da biti Slovenec pomeni "biti figo', kot me je podučil mlajši kolega v SKGZ. Torej ne obrambnim držam, marveč široki promociji našega jezika in manj narodnega snobizma in eksluziviz-ma. Širiti moramo krog govorcev slovenskega jezika. Vprašati se moramo tudi, ali je čut narodne pripadnosti prej osebna kot kolektivna izbira. Ali naj mladega iz mešanega zakona, ki ima drugačen čut narodne zavesti, postavimo na stranski tir, ker ni čistokrvni Slovenec in ne odgovarja zakonitostim nosilcev narodnih resnic? Želimo biti skupnost, ki se veča, ali postati obrobna folklorizirana elita? Tudi na ta vprašanja moramo odgovoriti. In še to. Sodim v krog tistih, ki doživljajo v zadnjem času javne kritike. V čem sem sam manj Slovenec in zakaj imam nižjo narodno zavest od tistega, ki mi naslavlja kritiko? Katera so merila za tako oceno? Zelo radi kritiziramo in krivimo italijanske sogovornike, ker nam dajejo le drobtinice, in večkrat je to povsem utemeljeno in na mestu, popustljivi pa smo (in manj kritični) do vseh tistih pripadnikov naše skupnosti, ki premalo koriščajo že priznane pravice in nezadostno skrbijo za slovenščino v javnosti. V zadnjem obdobju se je precej razvnela debata o reformi krajevnih uprav. Nekateri so celo zatrdili, da gre za odločitev, ki spominja na fašistično diktaturo. Sam ne sodim med tiste, ki so zaploskali omenjenemu deželnemu zakonu, ker si doslej nisem še razjasnil nekaterih dvomov, ki jih bo verjetno čas razčistil. Mnenja sem, da bi morali tako zapletene zadeve ocenjevati predvsem strokovno in politično korektno. Javnosti bi morali jasneje povedati, kje so pasti (če so) in kje prednosti (če so). Vodstvo SKGZ je zasnovalo Pravno-posvetovalno delavnico, da bi se trezno in strokovno lotilo uresničevanja zaščitnih norm in drugih listin, ki ponujajo pravno in vsestransko podlago zaščite Slovencev v Italiji, ter uveljavljanja našega jezika in Hi narodne skupnosti. Delavnica je odprta vsem in v prvi vrsti tistim, ki se dnevno ukvarjajo z izvajanjem zaščitnih norm, skrbi za jezik in uveljavitvijo na območju, kjer smo zgodovinsko prisotni. Kot skupnost imamo boljše pogoje, da primerneje in učinkoviteje uveljavimo našo narodno-jezikovno prisotnost. Ustvarimo te priložnosti in nehajmo z določenim standardiziranim vitimizmom, ki utruja in nas dela nezanimive, predvsem v očeh mlajših generacij. Pri obravnavanju teh tematik se moramo veliko več naslanjati na stroko in izhajati iz stvarnosti, takšna kot je in ne takšna, kot bi želeli, da bi bila. V naši sredi deluje Slovenski raziskovalni inštitut, katerega raziskave premalo upoštevamo in iz njih črpamo vsebine za naše izbire, tudi ko govorimo o jeziku in narodnosti. Ali res poznamo našo stvarnost do take mere, da jo znamo tudi upravljati in se posledično primerno opredeliti? Stroka in strokovnost vodilnih kadrov. To sta najboljše jamstvo, da bomo v naši skupnosti uspešno utrjevali naš jezik in z njim tudi pripadnost neki skupnosti, ki je v stalnem razvoju in spreminjanju. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 21. februarja 2015 17 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegior-ni 8.25 Show: UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere 11.05 Linea Verde Orizzonti 12.00 Talent show: La pro-va del cuoco 14.00 Easy Driver 14.30 Linea Bianca 16.05 Nad.: Legami 17.15 A Sua im-magine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Notti sul ghiaccio RAI2 6.001 fatti vostri 6.30 Nautilus 7.00 Nan.: Due uomini e mezzo 7.40 Serija: Lassie 8.30 23.45 Signori del vino 9.00 Sulla Via di Damasco 9.30 Parlamento Punto Europa 10.00 Dok.: Il labirinto del coccodrillo 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mez-zogiorno in famiglia 13.00 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Detto fat-to 15.40 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno Variabile 18.05 90° minuto -Serie B 18.50 Serija: Sea Patrol 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 22.55 0.15 Rubrike 23.00 Sabato Sprint RAI3 7.15 Nad.: Ai confini dellArizona 8.05 Nad.: Ai confini della realta 8.40 Film: 002 Ope-razione Luna (kom.) 10.10 Nad.: Doc Martin 10.55 Figu - Album di persone notevoli 11.00 12.25, 14.45 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.50 Dnevnik, vreme in šport 14.55 Tv Talk 16.30 Presa diretta 18.00 Player 18.05 Per un pugno di libri 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.30 Anteprima Gomorra (v. F. Fazio) 22.00 Nad.: Go-morra 0.10 Stelle nere RAI4 21.15 Film: The Grey (triler, '11, i. L. Nee-son) 23.10 Nad.: Rose Red _RAI5_ 13.55 Wild Italy 14.501000 giorni per il pia-neta Terra 15.45 Cinque buoni motivi 15.50 Gledališče: I fratelli Karamazov 19.05 Novice 19.10 Dok. film: Cesare deve morire 20.35 Rai Player 20.45 Dok. film: Diari di Cesare sul set di Paolo e Vittorio Taviani 21.15 Gledališče: Il cappotto 22.50 Prima della prima 23.25 David Letterman Show RAI MOVIE 12.10 Film: Radio Killer (triler) 13.45 17.45 Rai Player 13.55 Film: K-PAX - Da un al-tro mondo (zf, '01, i. K. Spacey) 15.55 Film: Un giorno questo dolore ti sara utile (dram., '11) 17.40 Novice 17.55 Film: Due scono-sciuti, un destino (dram., '92, i. M. Pfeiffer) 19.40 Film: Uno contro l'altro, praticamente amici (kom., It., '81, i. R. Pozzetto) RAI PREMIUM 11.50 Nad.: La donna che ritorna 13.40 Nad.: Braccialetti rossi 15.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.30 Nad.: Orgoglio 17.15 Novice 17.20 Autori-tratti 18.15 Rai Player 18.25 Serija: Un caso di coscienza 20.15 Serija: Il capitano 21.15 Nad.: Una sera d'ottobre 23.30 Nad.: La ladra RETE4 14.00 Film: The One (zf, '01, i. J. Li) 15.30 Nad.: Lasko 16.15 17.10 Nad.: Robin Hood 17.05 Novice 18.00 Nad.: Haven 19.30 Rai Player 19.35 Serija: Marvel Agents of S.H.I.E.L.D. 20.20 Serija: Doctor Who TELEQUATTRO 7.20 Film: Torna a settembre (kom.) 9.45 Donnavventura 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Nessuno mi puo giudicare 16.10 Ie-ri e oggi in Tv 16.50 Film: Poirot - Assas-sinio sull'Orient Express (krim.) 19.35 Serija: The Mentalist 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Joe Kidd (vestern, '72, i. C. Eastwood) 23.15 Film: Quel treno per Yuma (vestem, '07, i. R. Crowe, C. Bale) _CANALE5_ 6.00 8.00, 13.00, 19.55, 0.30 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 Il forma - Dimensione benessere 10.10 Superpartes 10.50 Supercinema 11.00 Forum 13.40 L'isola dei famosi - Pillole 14.10 Ami-ci 16.00 Nad.: Il segreto 16.30 Verissimo 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 C'e posta per te _ITALIA1_ 7.00 18.20 Risanke 10.15 Film: Free Willy - Un amico da salvare (pust., '93) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 Film: Batman (fant., '89, r. T. Burton, i. J. Nicholson) 16.30 Film: Mamma, ho allagato la casa (kom., '02) 19.00 Nad.: Arrow 19.55 L'isola dei famosi - Day Time 20.30 Nad.: The Flash 21.10 Film: Shrek (anim., '01) 22.55 Sport Night _IRIS_ 10.55 Film: Tutti gli uomini del presidente (dram., '76, i. R. Redford, D. Hoffman) 13.25 Film: Defiance - I giorni del coraggio (voj., '08, i. D. Craig) 16.00 Film: Terremoto (dram., '74) 18.20 Film: Terra di confine -Open Range (vestern, '03, r. in i. K. Costner) 21.00 Film: Grandi magazzini (kom., It., '86, i. M. Boldi) 0.10 Film: Zucchero, miele e pe-peroncino (kom., It., '80, i. P. Franco) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 20.30 Otto e mezzo 11.40 Film: Il mio amico Benito (kom.) 14.00 Kronika 14.35 Serija: Jack Frost 16.25 23.30 Film: Jesse Stone - Caccia al serial killer (dram.) 18.15 Serija: L'ispettore Barnaby 21.15 Film: Black Death - Un viaggio all'inferno (horor, '10) 23.00 Nad.: Dead-wood 21.10 Film: Qualcosa e cambiato (kom., '97, i. J. Nicholson) _lazd_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 16.45 I menu di Be-nedetta 10.00 13.00, 19.00, 20.05 Chef per un giorno 11.00 Cuochi e fiamme 14.00 Nad.: Grey's Anatomy 18.00 Non ditelo alla sposa 21.10 Nad.: Sex and the City 23.30 Le invasioni barbariche 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Borgo Italia 11.05 Italia economia e prometeo 11.15 Ring 13.15 17.55, 19.00, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.05 La parola del Si-gnore 23.30 Trieste in diretta LAEFFE 11.45 Jamie - Ricette a cinque euro 13.45 Jamie - Menu in 30 minuti 14.10 18.55 Bourdain - Senza prenotazione 16.05 Nad.: Fleming, essere James Bond 17.55 Nad.: Emma 20.00 Il cuoco vagabondo 22.00 Moby Dick con Alessandro Baricco 23.50 Nad.: World Wars - Il mondo in guerra CIELO 14.0015.15 Hell's Kitchen Italia 15.00 Novice 16.15 MasterChef USA 18.15 Cucine da incubo 19.15 20.15 Top 20 Funniest 21.10 Film: La storia di Lady Chatterley (erot., It., '89) DMAX 11.40 18.35 Bad Dog 13.25 Chi ti ha dato la patente? 14.15 Magic Camera 16.001 re maghi 17.45 Dynamo: magie impossibili 19.30 Rimozione forzata 20.20 Banco dei pugni 21.10 Megacostruzioni 22.00 Come andra a finire? 22.55 Te l'avevo detto 23.45 Street Custom SLOVENIJA1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 18.40 Risanke in otroške serije 8.50 Kviz: Male sive celice 9.30 Nad.: V boju s časom 9.55 Inf-odrom 10.15 Dok. serij: Kdo si pa ti? 10.45 Dok. serija: Z Montyjem Donom po francoskih vrtovih 12.00 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 23.15 Poročila, šport in vreme 13.25 Na vrtu 13.55 O živalih in ljudeh 14.30 Serija: Komisar Rex 15.30 Dok. odd.: Drevesa pripovedujejo 16.00 Dok. odd.: Fant, ki leti 17.20 Sobotno popoldne 18.35 0.40 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Stopimo skupaj -Ljubezen ne šteje kromosomov 21.30 Film: Esther Blueburger (dram., '08) 23.45 Nad.: Restavracija Raw SLOVENIJA2 7.15 Na lepše 7.50 Polnočni klub 9.00 Športni izziv 9.30 Zima je zakon 10.00 Alpsko smučanje: Zlata lisica, veleslalom (ž), 1. vožnja, prenos 10.50 Smučanje prostega sloga: SP, snežni kros, vključitev v prenos 11.25 Alpsko smučanje: SP, smuk (m), prenos 13.00 Alpsko smučanje: Zlata lisica, veleslalom (ž), 2. vožnja, prenos 14.15 18.45 Nordijsko smučanje: SP, smučarski teki, skiatlon (m), prenos 16.00 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki na mali skakalnici (m), prenos 19.55 Košarka: pokal Spar (m), finale, prenos 21.45 Aritmija 22.45 Film: Usodna noč (dram., '09, i. S. Sarandon) _KOPER_ 12.45 Alpsko smučanje: SP, veleslalom (ž) 14.15 Evronovice 14.25 Čezmejna TV -Deželne vesti 14.45 Webolution 15.15 Arhivski posnetki 16.00 Nordijsko smučanje: SP, skiatlon 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 Film: Popoln par (dram.) 22.20 Vrt sanj 23.05 Dok.: Praznik lilij v Noli 23.35 Aktualno _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 10.4512.50 Tv prodaja 11.00 Serija: Zmenki milijonarjev 11.55 Serija: Rizzoli in Isles 13.05 Film: Hčerina smrt (dram., '06, i. D. Keaton) 14.50 Film: Pravica za Natalee Holloway (krim., '11) 16.30 Film: Moja punca (dram., '91) 18.25 Serija: Vrtičkanje 18.55 Vreme in novice 20.00 Odd.: Popolna poroka 22.10 Film: Ujetniki ljubezni (rom., '12, i. J. Connelly) Sobota, 21. februarja Italija 1, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Shrek ZDA 2001 Režija: Andrew Adamson in Vicky Jenson Glasovi: Mike Myers, Eddie Murphy in Cameron Diaz Risanka Shrek je svojevrstno bitje, ki živi v močvirju in ne mara ljudi. Najraje je sam, a njegove samote je konec, ko se v njegov svet naselijo pravljični liki, ki jih je iz njihovega kraljestva spodil zlobni lord Farquaad. Shrek se tako odloči, da bo rešil njihov dom in pri tem tudi svojega. S Farquaadom skleneta kupčijo. Shrek bo rešil lepo princeso Fiono iz gradu, ki ga varuje strašni zmaj, Farquaad pa bo poskrbel za Shrekove nepovabljene goste. Med nevarnim poslom, Shreka spremlja jezični osel, ki nikakor noče izgubiti pravice do jezikavega komentiranja. Shrek in Fiona, ki naj bi postala Farquaa-dova nevesta, se sredi razburljive pustolovščine zaljubita. Shrek je zaradi novih čustev presenečen in zmeden: še bolj pa ga prizadene Fionina skrivnost. KANAL A 7.00 Risanke 8.05 18.40 Serija: Naša mala klinika 8.50 15.05 Serija: Puščica 9.40 ŠKL - šport mladih 10.15 Serija: Semafor 10.45 14.35 Serija: Blažen med ženami 11.10 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 12.00 19.30 Serija: Očkoti 12.35 Film: Kvantum sočutja (akc., '08, i. D. Craig) 16.00 Film: Bogovi so padli na glavo (kom., '80) 18.00 Pazi, kamera! 20.00 Film: Vulkan (akc., '97, i. T. Lee Jones) 21.50 Film: Sedem (triler, '95, i. M. Freeman, B. Pitt) PLANET TV 10.20 Novozelandski Top Model 11.20 Dok.: Dogodivščine s pando 12.20 Nan.: Spet zaljubljena 13.10 Serija: Gordonova vrhunska domača kuhinja 13.40 Nan.: Žena kot trofeja 14.05 Film: Sabrina (rom.) 16.10 Film: 102 dalmatinca (kom.) 18.00 Ustreli! 19.00 Danes 20.00 Razred talentov 21.25 Film: Loči me in zapelji (rom., '03) 23.15 Film: Bubble Boy (kom., '01) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni Casino'; 9.50, 14.40, 18.40 Music box; 10.10 Prva izmena - Glasbena srečanja, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Mirko Zupančič: Samotniki - izv. radijska igra, režija A. Jan; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 O morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Santi patroni; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 14.35 Play Music Like; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo no-stro (enkrat na mesec); 21.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. XPrimmH ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 2 Sobota, 21. februarja 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Kdaj Parma - Udinese? ' »Spet navdušeni« PARMA - Nogometni klub Parma je vse bližji bankrotu. Denarja za izplačilo dolgov ni od nikoder, klub ne more zagotoviti niti varnostnikov za nedeljsko tekmo proti Udineseju. Prefekt je sprva odredil, da bo tekma za zaprtimi vrati, nogometna zveza na čelu s predsednikom Tavecchiom pa se je odločila za preložitev na nedoločen čas. Župan Parme Piz-zarotti je dejal, da so jamstva predsednika kluba Giampiera Manentija neobstoječa. Sinoči: Juventus - Atalanta 2:1. BARCELLONA - Zimska testiranja niso vedno povsem verodostojna, a tudi ne brezpredmetna. Drugi dan treninga formule ena na dirkališču Montmelo je potrdil, da Ferrariju gre dobro. Kimi Raikoennen je zaostal le za dirkačem red Bulla Danielom Ricciardom (na sliki), ki je opravil kar 143 krogov. Prvak Mercedes je bil z Lewisom Hamiltonom tokrta bolj v ozadju. Vodja Ferrarija Maurizio Arrivabene pravi, da je v moštvu spet čutiti navdušenje. Danes bo Ferrari upravlja Sebastian Vettel. košarka - Goran Dragič iz Phoenixa v Miami Prestop odmeva MIAMI - Goran Dragic je z velikim zadovoljstvom pozdravil razplet sage s selitvijo k Miami Heat. Slovenski organizator igre pričakuje, da bo v Miami lahko ponesel Zmajev ogenj, navdušeni so tudi na Floridi, saj slovenskega reprezentanta vidijo kot manjkajoči kamenček v mozaiku za osvojitev nove šampionske zvezdice v severnoameriški košarkarski ligi NBA. Na uradni strani Miamija so že objavili fotografijo Gorana Dragica v novem dresu. Goran Dragic bo v Miamiju nosil številko sedem, njegov brat Zoran pa 12, v zdaj že nekdanjem moštvu Phoenix Suns iz Arizone je Dragic nosil številko ena, njegov brat pa 10. Miami je že sprožil prodajo majic z imenom Gorana Dragica, ki so mu tamkajšnji mediji zaradi težav z izgovorjavo tako imena kot priimka nadeli vzdevek Dragon, kar je izraz za Zmaja. Sloviti Pat Riley je tik pred koncem prestopnega roka, pred zvokom sirene v košarkarskem žargonu, sklenil posel, za katerega ža-nje same pohvale tudi največjih asov severnoameriške in svetovne košarke. Predsednik Miamija je bil namreč ključni mož pri vezani trgovini in sagi s prestopom 28-letnega Ljubljančana. Riley je vodstvo Phoenixa v zadnjem hipu prepričal, čeprav je sprva kazalo, da bo predsednik Phoenixa Robert Sarver zaradi užaljenosti zadržal Dragica v majici sonc proti njegovi volji in tudi v škodo Phoenixa, saj poleti v zameno za Slovenca, ki je jasno povedal, da s sonci za- Dragic bo v Miamiju podpisal petletno pogodbo. Zaslužil naj bi med 10 in 16 milijoni dolarjev na sezono, s tem postal doslej najbolje plačani slovenski športnik radi nezadovoljivega statusa ne bo podaljšal pogodbe, ne bi dobil ničesar. A saga se je razpletla pravzaprav sanjsko. Trikratni prvak lige NBA v letih 2006, 2012 in 2013 ter lanski finalist je bil najvišje na seznamu njegovih želja, slačilnico pa si bo delil z asi, kot so Dwayne Wade, Chris Bosh, Luol Deng in Mario Chalmers. Zelo zadovoljni so tudi v Miamiju, saj so po odhodu LeBrona Jamesa in Raya Allena zdrsnili na osmo mesto v razvrstitvi vzhodne konference. Miami Heat je v zameno za Dragica Phoenixu odstopil dva prihodnja izbora v prvem krogu nabora ter še štiri igralce, s floridsko vročico bo po koncu sezone lahko podpisal petletno pogodbo ter tako postal najbolje plačani slovenski legionar v zgodovini, ob sebi pa bo imel tudi brata Zorana. Govori se, da bi lahko Dragic v Miamiju zaslužil med 10 in 16 milijoni dolarjev na sezono. »S prihodom Gorana Dragica smo znova resen kandidat za osvojitev šam-pionskega naslova, naredili bomo vse, da ga bomo zadržali, pričakujemo, da se bo odlično znašel v naši družbi. Veseli pa smo tudi, da smo v svojo družino sprejeli njegovega brata. Imel je odlično reprezentančno poletje, veseli nas, da bomo imeli bratski duet in nekoga, ki nam lahko pomaga v naši rotaciji,« je prihod Dragicev pospremil Riley. Navijači so z navdušenjem spreje- Goran Dragic je bil v lanski sezoni lige NBA med igralci z več kot 18 točkami in petimi podajami na tekmo, skupaj s slovitima LeBronom Jamesom in Kevinom Durantom, edini z več kot 50-odstotnim metom iz igre ansa li novico o prihodu Dragica na Florido, tudi na družbenem omrežju Twitter je bil prestop Dragicev ena glavnih tem pogovorov. »Rad bi čestital dobremu prijatelju in nekdanjemu trenerju Patu Ri-leyju, ker mu je uspel veliki met s prihodom branilca Gorana Dragica. Pazite se Bulls, Cavs, Hawks, Wizards in Raptors, z (Dwyanom) Wadom in Dra-gicem na zunanjih položajih bo Miami Heat težko premagljivo moštvo,» je zapisal sloviti Earvin Magic Johnson. Poleg Dragica so pozornost pritegnili še nekateri drugi prestopi. Isaiah Thomas, dosedanji soigralec bratov Dragic, se seli v Philadelphio, Kevin Garnett se vrača v Minnesoto, Pablo Pri-gioni pa bo kariero nadaljeval v Hou-stonu. nord. smučanje Karnijec Pittin na SP osvojil srebrno medaljo FALUN - Alessandro Pittin iz Cer-civenta v Karnjii si je na svetovnem prvenstvu v Falunu priboril srebrno medaljo v nordijski kombinaciji. Po skokih je bil šele 14., a je desetkilometr-ski tek opravil najhitreje med vsemi in le za 1,3 sekunde zaostal za prvakom, Nemcem Johannesom Rydzekom. S točno petimi sekundami zaostanka za zmagovalcem pa je bron osvojil Francoz Jason Lamy Chappuis. Za 25-letnega Pittina, dobitnika bronastega odličja na olimpijskih igrah 2010 v Vancouvru, je to prvi uspeh po treh sušnih letih, v katerih se je predvsem ubadal s poškodbo ramena, lani pa je doživel bridko razočaranje, ko se je moral na OI v Sočuju zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom. Včerajšnja kolajna je vrh vsega največji italijanski uspeh vseh časov v tej disciplini. Na Švedskem so podelili kolajne tudi v ženskih skokih. Zmagala je olimpijska prvakinja Nemka Carina Vogt. Za seboj je pustila srebrno Japonko Yuki Ito in bronasto Avstrijsko Danielo Iraschko-Stolz, najboljšo skakalko te zime. Slovenka Špela Rogelj je pristala na 10. mestu. PRVAKINJE - Odbojkarice Nove KBM Branika so v drugi tekmi finala srednjeevropske lige doma premagale Calcit Volleyball s 3:0 (20, 20, 19) in so četrtič osvojile omenjeno tekmovanje ter prekinile dveletno vladavino Kamničank. Na prvi tekmi je bil s 3:2 boljši Calcit. alpsko smučanje - Anna Fenninger pred Zlato lisico v Mariboru Še ni vrgla puške v koruzo Avstrijka bo nastopila samo na današnjem veleslalomu, a še vedno upa v preobrat na skupni lestvici MARIBOR - Teden po koncu svetovnega prvenstva v Vailu se bosta veliki tekmici, ki sta na koloradskih strminah osvojili po tri medalje, spet srečali. Tina Maze in Avstrijka Anna Fenninger sta najres-nejši tekmici v boju za veliki kristalni globus v tej sezoni: Mazejeva je v boljšem položaju, Fenningerjeva pa še ni opustila misli, da bi jo lahko premagala. Tina Maze ima 13 tekem pred koncem sezone 184 točk naskoka v skupnem seštevku. A v taboru avstrijske zvezdnice so prepričani, da se lahko ponovi lanski scenarij, ko je Fenninger-jeva po olimpijskih igrah v Sočiju prav tako zaostajala za Nemko Mario Hofl-Riesch, pa jo na koncu vendarle premagala. Severni sosedje vedo, da bo naloga Anna Fenninger težka. Že kar prva tekma po svetovnem prvenstvu še posebej, saj gre za domač teren njihove največje tekmice Mazejeve. Slovenka je morda v svoji zadnji sezoni, zato bo še bolj motivirana, menijo v taboru Fenningerjeve. »Trenutno je Mazejeva res v prednosti. Poleg tega so na sporedu še trije slalomi. Toda St. Moritz je pokazal, da se stvari lahko hitro obrnejo,« je pred mariborskima tek- mama napovedal vodja ženske ekipe v Avstriji Jürgen Kriechbaum in pri tem namignil na zadnji konec tedna pred SP, ko je njegova smučarka dobila 147 točk in zaostanek zmanjšala s 331 na 184. Pravzaprav bo tekma za njihovo smučarko samo ena, saj se slaloma ne bo udeležila. V tej disciplini je preprosto Ma-zejeva toliko boljša, da ne bi imelo smisla na silo iskati točk. »Bolj pomembno je, da se Anna osredotoči na svoje močne discipline, kot pa da odpelje povprečen slalom,« pravi Kriechbaum. Avstrijci prednost slovenske smučarke vidijo predvsem v tem, da so tri od 13 tekem slalomi. Fenningerjeva se bo discipline, ki jo trenira le občasno pred kom-binacijskimi tekmami, lotila samo na finalu, če bo še v boju za skupno zmago. Po drugi strani naj bi bila Avstrijka bolj sveža, saj je bila tudi na SP manj obremenjena kot Mazejeva. Fenningerjeva bo danes tekmo začela kot prva, Tina Maze pa peta. Spored, ženske, danes veleslalom (10.00, finale ob 13.15), jutri slalom (9.45., finale ob 12.45). Moški, smuk v Saalbachu ob 11.30. ansa hokej na rolerjih - Polet Kwins Na Pikelcu danes odločilno za obstanek Za hokejiste Poleta je danes napočil dan-D. Na Pikel-cu se bodo namreč pomerili z rimskim moštvom Mammuth, svojim neposrednim konkurentom za obstanek v najvišji italijanski ligi. Poletovci imajo na lestvici šest točk, Rimljani pa tri, oboji so brez boja dobili točke proti kaznovanemu Molineseju, hokejisti našega moštva pa so Rimljane premagali na prvi tekmi v Rimu. Čeprav manjkajo do konca rednega dela še štirje krogi, je današnja tekma (začetek ob 20.30) najbrž za Polet odločilna. »Teoretsko pride nam prav tudi neodločen izid, vendar bomo odločna startali na zmago. Zmaga v Rimu je bila pomembna, toda nič ne bo pomenila, če Mammuthe ne bomo spet premagali. To je kot pri tenisu. Break točko moraš potrditi. Mislim, da smo v vsem po malem boljši od njih, vendar upam tudi, da sem fante dovolj dobro pripravil, da ne smejo misliti, da imajo zmago v žepu že pred samim pričetkom tekme,» pred ključnim nastopom pravi trener open-skih konjev Dejan Rusanov (na sliki). Polet bo nastopil v popolni postavi, za razliko od prve tekme v Rimu pa bo vrata kwinsov branil mladi Biason, ki je že nekaj tekem prevzel mesto Gallessija. RITMIČNA GIMNASTIKA Na 1. maju jutri najboljše tekmovalke iz Slovenije Stadion 1. maja v Trstu bo jutri spet prizorišče kakovostnega tekmovanja v ritmični gimnastiki. Na sporedu bo namreč 1. tekma prvenstva Slovenije v skupinskih sestavah. Letošnja tekma bo še posebej kakovostna, saj se bodo po novi formuli prvič predstavile tržaški javnosti tudi tekmovalke programa A, to so gimnastičarke najkakovostnejšega tekmovalnega razreda. Televadke ŠZ Bor bodo, tako kot doslej, nastopile v programu A1, v katerem na prvenstvu Slovenije iz leta v leto dosegajo boljše rezultate in se lahko ponašajo s številnimi odličji v različnih starostnih kategorijah. ŠZ Bor je že vrsto let polnopravni član slovenskega gimnastičnega gibanja. Zaradi birokratskega zapleta pri vpisovanju bodo sicer tržaške športnice tokrat nastopile pod okriljem društva KRG Tim iz Ljubljane. Računajo pa, da bodo že na naslednji tekmi v Trstu, ki bo v nedeljo, 26. aprila in jo bodo tudi organizirali, spet tekmovale v svojih domačih dresih. Poleg ekipe KRG Tim bodo jutri v Trstu nastopile tudi pripadnice klubov KRG Narodni dom, ŠD Moste, KŠRG Šiška, DŠRG Branik, ŠD Sokol Bežigrad in GD Vrhnika. Tekmovanje v programu A se bo odvijalo med 11.30 in 12. uro, v programu A1 pa med 13. in 15.40, nagrajevanje pa bo ob 16.20. ŠZ Bor oziroma KGR Tim bo nastopil v kategorijah mlajših deklic (13.05), kadetinj (14.30), mladink (15.10) in članic (15.00 in 15.40). Košarka: poraz Sokola Moška D-liga, sinoči: Sokol - San Vito 60:69 (15:15, 31:31, 47:59) / ŠPORT Sobota, 21. februarja 2015 19 nogomet - Kras jutri v Repnu proti Uninu Ripi Doma morajo zdaj vsakič doseči zmago Ambulanta se prazni - Triestina na težkem gostovanju Kras pred domačim občinstvom proti Unionu Ripi La Fenadora, Triestina v gosteh proti drugi sili prvenstva Altovicentinu (obe tekmi ob 14.30). V obeh taborih pa bodo s posebnim zanimanjem sledili dvoboju med Gior-gionejem in Mezzocorono, saj bi se ob zmagi domačih možnost neposrednega obstanka dodatno zmanjšala. To je program 23. kroga D-lige. Pri Krasu so končno črtali številna imena iz seznama igralcev, ki niso na razpolago trenerja Žlogarja. Tako bo jutri odsoten le Ranic, medtem ko bo Grujic (na sliki) sedel na klop za rezerve, saj ni še 100% priravljen. V postavo see vračata Rondinelli in Del Nero, tako da se bo lahko Spetič premaknil v vezno vrsto, ker bosta srednjo obrambno dvojico sestavljala Cvi-janovic in Del Nero. Predsednik Krasa Goran Kocman zagotavlja, da ne gre za zadnji vlak, da tudi ob zmagi Gior-gioneja proti Mezzocoroni je neposredni obstanek dosegljiv. »Moramo v polno izkoristiti vsak domači nastop. Vsaka tekma v Repnu nam mora prinesti tri točke, koncentracija mora zato biti na višku in niso več opravičljive obrambne napake, ki smo jih naredili v Montebelluni.« Union Ripa La Fenadora zaseda trenutno mesto v zlati sredini lestvice. V 22 tekmah je osvojila trideset točk (po 8 zmag in porazov ter 6 neodločenih izidov), vendar s takim izkupičkom v klubu niso ravno zadovoljni, saj so pred pvenstvom ciljali na uvrstitev v končnico za napredovanje. Peto mesto je še v dometu Ripe, a morali bi presenetiti z res uspešnim zaključkom sezone. Začenši s tekmo v Repnu. Prvi cilj Triestine na zahtevnem gostovanju proti Altovicentinu je nadaljevati s serijo tekem brez poraza. Naloga gotovo ne bo enostavna, saj je ekipa iz okolice Vi-cenze spoštovanja vreden nasprotnik, čeprav se je v domačih vrstah nekaj zataknilo v zadnjih nastopih. Krizo Altavi-centina je najbrž sprožil ravno Kras, ko je 25. januarja na igrišču v Valda-gnu iztržil celoten izkupiček. To je takrat izkoristila Padova, ki je nasprotnika prehitela, zdaj pa ima že sedem točk naskoka nad ekipo trenerja Die-ga Zanina. Trener Triestine Ferazzoli se po odsluženi kazni vrača na klop, znova pa bo imel opravka z odsotnostjo mladega napadalca Manza. Napadalna dvojica Miličevic-Rocco je tudi proti Bellunu dobro opravila svojo nalogo, tako da najbrž ne bo prišlo do vidnejših sprememb v postavi, ki je tudi pred tednom dni igrala kar prepričljivo. Tudi zato, ker po rahli poškodbi že redno trenira Bedin. Ko bi uspelo Piscopu in soigralcem zmanjšati število obrambnih nepazljivosti (zlasti po prekinitvah), bi se lahko Triestina tudi iz Vadagna vrnila s celo kožo. (I.F.) Obeta se lep izkupiček V nedeljo bi lahko bil izkupiček druigh naših ekip kar soliden, saj nobene ne čaka misija nemogoče. V promocijski ligi se bo vodilna Juventina (44 točk) pomerila z Gonarsom (28), v 1. amaterski ligi čaka Breg (39) pe-pelka Azzurra (10). V 2. amaterski ligi bo Zarja (47) gostovala v Škocjanu priti San canzianu (26), Mladost (42) bo gostovala v Tržiču pri Romani (33), Primorje (35) pa na Rouni čaka na izpad že praktično obsojeni Pieris (10). nogomet Vesna je cilj dosegla, a ne bo popustila Po novi zmagi v zaostalem srečanju elitne lige proti Zaulam so Križani dohiteli Cor-denons na tretjem mestu. Drugo uvrščeni Cjar-lins-Muzane je trenutno oddaljen sedem točk. V Vesninem taboru pa nihče ne razmišlja resno o naskoku na drugo mesto, obstanek pa je po zadnji zmagi praktično osvojen. Torej glavni prvenstveni cilj naj bi bil dosežen, Zanuttigovi varovanci pa se lahko ponašajo tudi s trenutno najboljšo obrambo prvenstva, ki je prav tako kot Ufm in Cjarlins Muzane prejela 17 zadetkov. Najslabša pa je obramba Ol3-ja s 56 prejetimi goli, ki bo že jutri v Fojdi skušala zaustaviti naskoke Muiesana, Colje in vedno bolj razpoloženega Venturinija. V prvem delu prvenstva je Vesna visoko zmagala v Križu z zgodovinskim 8:0 in prispevala k sedemnajstim porazom zadnjeuvrščenega moštva, ki je v 21. krogih slavilo le proti Manza-neseju. V prvenstvu, kjer so vsa srečanja zgodba zase, pa nikakor ne gre podcenjevati nasprotnika, čeprav je Ol3 že obsojen na izpad v promocijsko ligo. Vnovični pozitivni izid bi pred krajšim premorom prispeval k sproščenemu razpletu zadnje tretjine prvenstva in podaljšal pozitivno Vesnino serijo rezultatov, saj so Carli in tovariši v zadnjih petih krogih zabeležili 13 točk. V zadnjem nastopu pa je bila opazna odsotnost Saše Božičiča, ki bo v tem krogu po vsej verjetnosti še miroval, ob njem Toffoli, ki ga pesti poškodba kolena, Stanich pa je diskvalificiran. (mar) odbojka - Moška B2-liga Ne popustimo! Olympia na težkem gostovanju v Villafranci, Sloga Tabor jutri doma proti Trebaselegheju zalet sloga Oba naša odbojkarska drugoligaša sta po minulem krogu poslabšala svoj položaj na lestvici, saj je tretje mesto, ki še vodi v končnico za napredovanje, zdaj še nekoliko bolj oddaljeno. Vendar, tako kot kaže, so oboji trdno odločeni, da ne vržejo puške v koruzo. Prvenstvo je tako izenačeno in nepredvidljivo, da se lahko še marsikaj zgodi. Navsezadnje manjka še celih enajst krogov. »Prvo mesto Valsugani in drugo Villafranci sta po mojem mnenju že oddani, ne bi ve- Domači šport Danes Jutri Sobota, 21. februarja 2015 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec - Domio; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Mariano 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Podgori: Piedimonte - Gaja DRŽAVNI MLADINCI - 15.00 v Tamaiu: Tamai - Kras Repen DEŽELNI MLADINCI - 17.00 v Križu: Vesna - Trieste Calcio KOŠARKA B-LIGA - 21.00 v Centu: Cento - Jadran Franco DEŽELNA C-LIGA - 18.30 na Stadionu 1. maja: Bor Radenska - Cervignano; 20.30 v Ronkah: Ronchi - Breg DEŽELNA D-LIGA - 21.00 v Vidmu: CBU - Kontovel PROMOCIJSKA LIGA - 18.30 v Kulturnem domu: Dom - Isontina ODBOJKA B2-LIGA - 20.30 v Villafranci: Villafranca - Olympia ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet Sloga -Olimpia ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Cussignaccu: DLF - Zalet Kontovel MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Soča, 18.00 na Opčinah: Sloga Tabor -Aurora 1. MOŠKA DIVIZIJA - 20.00 v Štandrežu: Val - CGS 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 16.00 na Proseku: Zalet Kontovel - Virtus&Olympia Volley UNDER 14 - 16.00 v Nabrežini: Sokol - Azzurra, 15.30 na Opčinah (šola Tommasini): Poggivolley - Kontovel HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 20.30 na Opčinah: Polet ZKB Kwins -Mammuth Roma Nedelja, 22. februarja 2015 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Union Ripa La Fenadora ELITNA LIGA - 15.00 v Fojdi: Ol3 - Vesna PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina - Gonars 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg -Azzurra 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Tržiču: Romana -Mladost; 15.00 na Proseku: Primorje - Pieris; 15.00 v Škocjanu ob Soči: San Canzian Begliano - Zarja NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras - Domio; 10.30 v Podgori: Juventina - Gradisca NAJMLAJŠI - 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Azzurra; 10.30 v Malisani di Torviscosa: Torviscosa - Juventina; 10.30 v Fontanafreddi: Fontanafredda B - Kras Repen; 8.45 v Trstu, Ul. Locchi: Montebello Don Bosco - Kras Repen KOŠARKA UNDER 17 DEŽELNI - 11.00 v Briščikih: Jadran ZKB - Ronchi UNDER 15 ŽENSKE - 16.00 v Briščikih: Polet - Cussignacco ODBOJKA B2-LIGA - 17.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita -Trebaseleghe 1. MOŠKA DIVIZIJA - 18.00 na Opčinah, Tommasini: Poggivolley - Naš prapor 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 v Nabrežini: Zalet Sokol - Oma, 11.00 v ul. della Valle: Roiano Gretta Barcola - Zalet Breg Bor UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča Lokanda Devetak - Villesse RITMIČNA GIMNASTIKA PRVENSTVO SLOVENIJE 11.30 v Trstu, na 1. maju: Program A in A1 del povedati pa, kdo bo tretji, saj bo Trevi-so, ki zdaj zaseda to mesto, po mojem mnenju še doživljal poraze,« pravi kapetan Sloge Tabor Televita Ambrož Peterlin. »Na zadnjih dveh tekmah smo res igrali nekoliko slabše, a smo se dogovorili, da ne bomo popustili,» dodaja pomočnik trenerja pri združeni ekipi Olympie Robert Makuc. Ta konec tedna bodo najprej na vrsti Goričani. Danes jih čaka na gostovanju pri Veroni misija nemogoče, da premagajo Vil-lafranco. Nasprotnik je poleg Valsugane edini, ki je zmagal v Gorici in to z gladkim 3:0. Makuc pravi, da je Villafranca igrala na prvi tekmi zelo dobro, nepremagljiva pa le ni. »To je ekipa zelo solidnih in enakovrednih igralcev, nihče pa posebej ne izstopa,« pravi. V goriškem taboru so se prepričani, da so nasprotniki spregledali njihovo igro, zato razmišljajo o novih spremembah v postavi, vendar bo odločitev padla tik pred tekmo. Na gostovanje se bodo odpravili v popolni postavi, vključno z Rigonatom, ki je prebolel gripo. Sloga Tabor Televita bo jutri igrala doma proti Trebaselegheju z odličnim liberom Bernuzzijem in mnogimi igralci iz nekdanjega mladinskega pogona Sisleyja. Treba-seleghe je na začelju skupine potencialnih kandidatov za visoko končno uvrstitev. Teh je letos kar devet. To, da ima dve točki manj od slogašev, nič ne pomeni, saj ima celo zmago več, na prvi tekmi v Venetu pa so bili naši igralci že na robu poraza s 3:1. Naposled so osvojili dragoceno točko. Jasno pa je, da mora Sloga Tabor na domačih tleh odslej vedno zmagati, če se želi obdržati v vrhu. Če bo jutri uspešna in se bo s točkami vrnila tudi z gostovanja prihodnjega tedna pri Zaneju, bi lahko bil dvoboj 8. marca v Rep-nu proti Trevisu spet ena od tekem leta. Moški derbi v Gorici V moški D-ligi bo drevi v goriški dvorani Mirka Špacapana povratni derbi med Olympio in Sočo. Tekma je pomembna za obe ekipi. Mladi igralci Soče so se s presenetljivo dobrimi rezultati polnopravno vključili v boj za končnico, Olympia pa še ni na varnem pred izpadom. Na prvi tekmi v Sovodnajh je Soča bolj izkušene nasprotnike premagale s 3:0. Da ji derbiji ležijo, je pokazala tudi zmaga s 3:1 proti Slogi Tabor. A Olympia kaže znake prebujanja in bo morda danes le pela drugačna pesem. Sloga Tabor, ki ravno pred Sočo brani ključno četrto mesto, bi imela največ koristi od zmage Olympie, saj lahko doma proti videmski Aurori upa v zmago s polnim izkupičkom točk. Zenkrat bolje kot v prvem delu Združena ekipa Zalet Sloga je povratni del sezone začela celo boljše kot prvega. Zdaj je povsem trdno na 4. mestu. Obdrži ga lahko predvsem tako, da premaga vse zasledovalce. Na zadnji tekmi so z zagrizeno igro (spet) dotolkle mlado tržaško ekipo Tim Music. Trener Bosich pričakuje, da bodo isto vnemo danes v Repnu pokazale tudi proti povprečnemu Porpettu, ki pa je dejansko že rešen. V tednu so odigrali preostale tekme 18. kroga. Izidi: II Pozzo - Vi-vil 0:3, TimMusic . Millenium 3:0, Estvolley - Volleybas 3:1, Porpetto -Staranzano 1:3, RojalKennedy - Virtus 1:3, Pordenone - Majanese 3:0, Rizzi - Tricesimo 3:0. Vrstni red: Vi-vil 53, Estvolley 48, Pordenone 46, Zalet Sloga 41, Rizzi 36, Volleybas 33, Virtus in Staranzano 27, TiMisic 25, S.Andrea 24, Porpetto in RojalKen-nedy 21, Il Pozzo 14, Majanese 5, Tri-ceisno 4, Millenium 3. D-LIGA - Kontovelke bodo uspešne nastope v 1. fazi sklenile danes z gostovanjem v Vidmu pri DLF. Kontovel končuje fazo na odličnem 2. mestu, DLF pa za uvrstitev v skupino za napredovanje morda potrebuje še točko. jernej šček »Glinščica je moj drugi dom« Ko smo povedali, da iščemo rekreativce, je bil hitro za pogovor: »Rekreativec sem, povsem, saj ne treniram. Šport je zame bolj sredstvo za stik z naravo in za notranja doživetja,« je pojasnil Jernej Šček, 26-letnik iz Trebč, ki sicer živi v Slivnem. Svojo športno pot je začel v odbojkarskem klubu Sloga, kjer je igral celih deset sezon, nato pa se predal gorništvu. »Gore sem obiskoval že v otroških letih, med študijem sem postal gornik, nato pa sem skušal v vertikalo,« je pojasnil. Pred štirimi leti je opravil tečaj plezanja pri SPDT in tako pridobil osnovo, da je lahko gore spoznaval še na drugačen način. »Kljub temu čutim, da sem bolj alpinist in gornik, ne pa športni plezalec. Zelo rad se potepam po hribih, vedno pa iščem bolj hribovske, večraztežajne smeri. Zame je najpomembnejše doživetje narave.« Sogovornik, ki je pred dvema letoma opravil tudi tečaj za vodnika Planinske zveze Slovenije, zelo rad obiskuje Julijske in Karnijske Alpe, v hribe pa zahaja redno tudi z literaturo: »Ne berem samo vodnikov, ampak tudi literarna dela tistih, ki so pisali o tem,« poudarja Jernej, ki ga zanima tudi gorska antropologija. Do vsega, kar se dogaja v gorah, ima tudi filozofski pristop. Ker se boji snega, išče kopne plezalne smeri tudi pozimi. Teh je veliko, pravi, zato se vsaj enkrat tedensko podaja v hribe tudi v zimskim mesecih, poleti pa tam rad preživlja podaljšane vikende, če mu službene obveznosti dovolijo pa zahaja v hribe tudi med tednom. Poleti se zato rad poda v visokogorje, lani se je povzpel na vrh Gran Paradisa, letos pa prav tako načrtuje vzpon na tri- ali štiritisočak. »Ne gre mi toliko za nabiranje vrhov. Dandanes je dovolj, da najameš vodnika in se povzpneš. Sam pa si želim, da bi vrhove osvajal s svojimi močmi,« pravi. Prav zato je ponosen na vsak korak, ki ga je naredil sam, ponosen je, da dobro pozna kotičke v Karnijskih in Julijskih Alpah, da se je naučil tudi gorskega samotarstva in da so ga večraztežajne smeri naučile tudi vrednot v dolini. Formo vzdržuje sicer s plezanjem v naših primorskih plezališčih vsaj enkrat tedensko. »Glinščica je moj drugi dom, tam plezam, rad pa se tudi sprehajam ali hodim po brezpotjih, sicer pa velikokrat plezamo v Križu.« Član alpinističnega odseka SPDT, sicer profesor na Prešernu in sodelavec programskega oddelka deželnega sedeža Rai, rad pleza z znanci v odseku, sicer pa s prijatelji z Vipave ali iz ,Celja. (vs) 20 Sobota, 21. februarja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 990 Območje visokega zračnega tlaka nad Alpami in Balkanom počasi slabi. V višinah se krepi jugozahodni veter, začel bo pritekati postopno bolj vlažen zrak. Jasno bo s spremenljivo oblačnostjo. Ponekod po nižinah bo možna kratkotrajna megla zlasti ob jutranjih urah. Popoldne se bo pooblačilo in deževalo bo, v hribih bo meja sneženja med 500 - 700 metri. V vzhodni Sloveniji bo še delno jasno. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, predvsem na Primorskem in Notranjskem bo občasno rosilo ali rahlo deževalo, nad okoli 800 m pa rahlo snežilo. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju popoldne jugo. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 8, ob morju in v vzhodni Sloveniji od 9 do 12 stopinj C. Jutri bo po celi deželi oblačno. Deževalo bo skoraj povsod, v hribih bo snežilo nad 900 metri. Ob morju bo začela pihali zmerna burja, ki se bo proti večeru okrepila. Jutri bo oblačno s padavinami, po nižinah bo povečini deževalo. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Kanin - Na Zlebeh . . .190 Vogel ................105 Kranjska Gora.........70 Krvavec..............120 Cerkno...............120 Rogla ................130 REKA 7/9 jutri i? Piancavallo.....'.......70 Forni di Sopra.........90 Zoncolan..............70 Trbiž...................60 Osojščica . Mokrine .............115 Putinov kritik Navalni mora za dva tedna v zapor MOSKVA - Rusko sodišče je ostrega kritika Kremlja Alekseja Navalnega v četrtek obsodilo na dva tedna zapora in mu tako preprečilo, da bi se udeležil napovedanega opozicijskega protesta, ki je načrtovan za 1. marec. Navalnega je kazen doletela, ker naj bi organiziral nezakonito zborovanje. Moskovsko sodišče je razsodilo, da je Navalni, proti kateremu poteka še vrsta preiskav in so ga decembra lani zaradi poneverbe obsodili na pogojno kazen, organiziral nezakonito zborovanje, potem ko je na podzemni železnici v ruski prestolnici delil letake, s katerimi je pozival k udeležbi na protestu 1. marca. Po trditvah sodišča je deljenje letakov predstavljalo ponovno kršitev, za katero je po trenutni zakonodaji predpisana kazen do 30 dni zapora. (STA) Bližnji vzhod zajela snežna neurja in povzročila veliko težav rt Ml««* JERUZALEM - Izrael, Libanon in Jordanijo so včeraj zajela snežna neurja. Oblasti v vseh treh državah so prebivalcem svetovale, naj zaradi slabega vremena ostanejo doma. V Jeruzalemu je v drugem večjem snežnem neurju to zimo zapadlo 25 centimetrov snega, vremenoslovci pa napovedujejo, da se bo sneženje nadaljevalo. V Jordaniji sneg močno ovira cestni promet, med drugim tudi v prestolnici Aman. O snegu poročajo tudi iz sosednjega Libanona, kjer je snežilo na območjih nad 200 metri nadmorske višine, medtem ko je v prestolnici Bejrut padala toča. (STA) prehrana - Odsvetujejo pa nasičene maščobe Dietologi v ZDA za umik svaril pred holesterolom Priporočene spremembe so delo 14 priznanih ameriških strokovnjakov s področja prehrane, medicine in javnega zdravja MIAMI - Ameriška vlada je iz osnutka svojih najnovejših priporočil na področju prehrane umaknila svarilo pred uživanjem hrane z visoko vsebnostjo holesterola, kar predstavlja velik premik. Doslej je bilo Američanom priporočeno, naj vnos holesterola iz hrane omejijo na 300 miligra-mov na dan, kolikor ga je najti v denimo dveh manjših jajcih. Zdravstveni strokovnjaki so namreč verjeli, da uživanje preveč holesterola lahko poveča možnosti za srčni napad ali kap, s tem ko prispeva k nalaganju oblog v arterijah. A najnovejša različica priporočil za letos glede na osnutek ne bo več določala zgornje meje, ker da "dokazi, ki so na voljo, ne kažejo na upoštevanja vredno razmerje med zaužitjem prehranskega holesterola in serumskim holesterolom". Kot še dodajajo, holesterol ni hranilo, pri katerem bi nas moralo skrbeti pretirano uživanje. Priporočene spremembe so delo 14 priznanih ameriških strokovnjakov s področja prehrane, medicine in javnega zdravja. Smernice zaenkrat še niso uradne, v roku 45 dni so nanje še mogoče pripombe. A medtem ko proti holesterolu v hrani ne postopajo več tako strogo, se na tem področju ni nič spremenilo za nasičene maščobe. Pravzaprav strokovnjaki priporočajo, da jih Američani uživajo še manj kot prej. Kalorije, ki jih zaužijemo prek nasičenih maščob, naj bi predstavljale približno osem odstotkov dnevnega vnosa kalorij, medtem ko so smernice še leta 2010 priporočale deset odstotkov. Osrednje vodilo novih priporočil je sicer poziv Američanom, naj jedo več sadja in zelenjave, kot zdrave možnosti pa navaja sredozemsko in vegetarijansko prehrano. Glede kave priporočila navajajo, da tri do pet skodelic na dan ni povezanih z dolgoročnimi tveganji za zdravje. Nasprotno, kavo je mogoče celo povezati z zmanjšanjem tveganja za bolezni srca in diabetes tipa dve. Skupina strokovnjakov oblasti še poziva k razmisleku o uvedbi davka na sladke pijače in prigrizke ter meni, da predelani hrani dodan sladkor ne bi smel presegati deset odstotkov vseh kalorij. (STA)