Na Beneških kulturnih dnevih tokrat o beneških narečjih Andrejev sejem z današnjim dnem zaseda goriško mestno središče RadioPunto Zero Primorski www.radiopuiiftozero.it SOBOTA, 29. NOVEMBRA 2008 Št. 284 (19.374) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Manjšina, razlike in enotnost krovnih SandorTence Sodelovanje, ki ne temelji na iskrenosti, ni sodelovanje, temveč oportunizem ali celo koristoljub-je. Iskrenost bi morala biti zelo pomembna tudi v politiki slovenske manjšine, ki marsikdaj posnema slabe lastnosti italijanskega političnega vsakdana. Zato se nam zdi prav, da sta Drago Štoka in Rudi Pavšič na včerajšnjem občnem zboru Sveta slovenskih organizacij iskreno povedala, kaj ju združuje in kaj ju ločuje. Brez slepomišenj in brez običajnih zakulisnih iger in igric, ki smo jih vsi naveličani. Predsednik Sveta slovenskih organizacij je spet jasno povedal, da se mu odnosi z drugo krovno zdijo zelo dobri, a da ne vidi nobene potrebe ne po združevanju in niti po ustanavljanju novih vse-manjšinskih zvez. Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze razmišlja drugače. »Zunanja politika«, ki jo v odnosu do Italije in Slovenije izvajata SSO in SKGZ se mu zdi dobra, manjšinska »notranja politika« pa precej šepa. Premalo se ukvarjamo s prihodnostjo, naša manjšinska organiziranost pa ni več kos novim časom, je prepričan Pavšič. To ni prvič in gotovo tudi ne zadnjič, da Pavšič in Štoka izpostavita različna gledanja. Ne gre toliko za razlike pri oceni položaja manjšine, ki je precej skupna, kot pa pri »receptih« za prihodnost. Zakaj bi predsednika skrivala te razlike, ki so in še bodo. Prav je, da se slovenska manjšina glede tega ne skriva za kakšno umetno enotnostjo, prav pa je tudi, da te razlike ne pogojujejo skupnega nastopanja SKGZ in SSO, ko so v igri življenjski interesi naše skupnosti. ITALIJA - Ministrski svet sprejel sveženj protikriznih ukrepov Največ pozornosti družinam in podjetjem Opozicija kritična - CGIL potrdil splošno stavko 12. decembra OPČINE - Občni zbor krovne organizacije SSO o sebi in manjšini Drago Štoka bo najbrž ostal predsednik - Pozdravi številnih gostov OPČINE - Svet slovenskih organizacij je na včerajšnjem občnem zboru ocenil situacijo v svoji notranjosti in tudi v slovenski manjšini. Drago Štoka (foto Kroma), ki bo sko- raj gotovo spet izvoljen za predsednika, je posebno pozornost namenil finančni krizi, ki grozi manjšini, govoril pa je tudi o odnosih s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo, ki jo je zastopal predsednik Rudi Pavšič. Občni zbor v konferenčni dvorani Zadružne kraške banke so pozdravili številni gostje. Na 2. strani RIM - Ministrski svet je včeraj sprejel zakonski odlok s protikriznimi ukrepi, ki vsebuje vrsto olajšav za najšibkejše družbene sloje in posege za podporo gospodarskih dejavnosti. Gospodarski minister Tremonti je zavrnil obtožbe opozicije o zamudnem odzivanju vlade in potrdil, da bo vlada še naprej spoštovala meje, ki jih Italiji postavlja izredno visok javni dolg. Ukrepi gredo od davčnih razbremenitev, neto transferjev, varčevanja v obliki znižanja stroškov, financiranj in jamstev do novih naložb. Za opozicijo so ukrepi nezadostni, sindikat CGIL pa je potrdil splošno stavko 12. decembra. Na 7. strani Gantar sprejel predstavnike Slomaka Na 5. strani SEP, FJK, Veneto in Slovenija za čezmejno lahko železnico Na 6. strani V Trstu predstavili politično biografijo Mirka Špacapana Na 8. strani Terminal na Fernetičih proizvaja elektriko Na 9. strani Namesto zapornic na meji črta čez cesto Na 16. strani INDIJA - New Delhi odgovornost pripisuje »elementom v Pakistanu« V Mumbaju okrog 150 mrtvih Nekaj talcev še v rokah teroristov MUMBAJ - Število žrtev v Mumbaju (Bombaju), ki ga je v sredo pretresel val terorističnih napadov, se je po zadnjih podatkih povzpelo na 148, med žrtvami pa je tudi več tujcev. Indijske oblasti medtem odgovornost za napade pripisujejo "elementom v Pakistanu", razmere v mestu pa so bo besedah tam živeče Slovenke vse bolj napete, saj so prebivalci vse bolj prestrašeni. Tudi dva dni po vrsti napadov v indijski finančni prestolnici so napadalci včeraj dopoldne še vedno zadrževali neznano število talcev. Pripadniki indijskih varnostnih sil, ki so včeraj vdrli v bombajski judovski center, so v zgradbi našli trupla petih talcev. Na 21. strani Trst, drž. cesta 202 - križišče Prosek velika izbira dclNl za vse okuse in žepe! Do božiča bo center odprt vsako nedeljor Odprto od tO.OO do t$.QQjn od 15.00 do 18.00. Na voljo prošWno parkirišče. ïïJItEiI 2 Sobota, 29. novembra 2008 ALPE-JADRAN / OPČINE - Predsednik na včerajšnjem občnem zboru Sveta slovenskih organizacij Štoko zelo skrbi položaj manjšine in je zadovoljen z odnosi s SKGZ Pavšič: Dobri odnosi v »zunanji politiki«, v manjšinski»notranji politiki« pa žal marsikaj šepa OPČINE - Za obstoj in razvoj slovenske manjšine. S tem geslom je Svet slovenskih organizacij na včerajšnjem občnem zboru ocenil svoje notranjo stanje in položaj manjšine, ki ni ravno spodbuden. Drago Štoka, ki bo spet kandidiral za predsednika in bo najbrž spet izvoljen, je v svojem poročilu dejansko ponovil to, kar je povedal v četrtkovem intervjuju za naš dnevnik. Odnose s Slovensko kulturno-gospo-darsko zvezo je ocenil za zelo dobre, po njegovem pa (še) niso dozoreli pogoji za združitev obeh krovnih organizacij. Štoka je obnovil dogajanja v zvezi z napovedanim krčenjem italijanskih prispevkov manjšini, govoril je o velikih zamudah pri izvajanju zaščitnega zakona in o situaciji v Benečiji. Berlusconijeva vlada po mnenju predsednika SSO nima odklonilnega odnosa do manjšine, pač pa nas popolnoma ignorira, kar je morda isto. Glede dvojezičnosti na novi tržaški avtocesti smo Slovenci pristali na kompromis in na zgolj dva dvojezična smerokaza, sedaj pa moramo odločno zahtevati naše pravice. »Če bomo spet deležni odklonilnih stališč, se moramo obrniti na pristojna evropska telesa,« je poudaril Štoka. In že smo pri odnosih med SSO in SKGZ. Formalni razlog, da SSO odklanja združitev z drugo krovno organizacijo je statut, ki obvezuje SSO k po- polni samostojnosti. Statut lahko spremeni le občni zbor z dvotretjinsko večino, kar trenutno ni v predsednikovih načrtih. Ob formalnih pa obstajajo tudi vsebinski oziroma politični razlogi. Štoka je prepričan, da mora manjšina svojo enotnost graditi na politični ravni in torej na politični samostojnosti. Za predsednika SSO je politika temelj bodoče skupne manjšinske hiše, enotnost v civilni družbi pa ni potrebna, ker že obstaja. Sodelovanje tudi na osebni ravni s predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem je Štoka ocenil za zelo dobro, »tudi zelo dobre odnose pa je mogoče še vedno nadgraditi in izboljšati«. Drago Štoka je imel predsedniško poročilo na občnem zboru SSO, ki so se ga udeležili predstavniki včlanjenih organiazacij (desno) in tudi številni gostje (levo spodaj) kroma SSO računa, da bo nova levosre-dinska vlada v Sloveniji vsaj tako pozorna do manjšine, kot je bila vlada Janeza Janše. Od sredinega tržaškega sestanka z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu je Štoka odnesel zelo dobre vtise, na občnem zboru v konferenčni dvorani Zadružne kraške ban- ke pa se je zahvalil dosedanjemu vodji vladnega urada za Slovence v zamejstvu Zorku Pelikanu in bivšemu generalnemu konzulu Jožetu Šušmelju za vse, kar sta naredila v prid naši manjšini. Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič je izrazil prepričanje, da krovni zelo dobro sodelujeta v »zunanji politiki« (odnosi do Rima, Ljubljane in Dežele), marsikaj pa šepa v »notranji politiki« (beri: v notranjih odnosih). Po Pavšičevem mnenju bi morala manjšina glede svoje prihodnosti tvegati drznejše poteze in, če je mogoče, svojo organiziranost prilagoditi času, ki ga živimo. SKGZ si torej želi, da bi Pavšič in Štoka še naprej skupaj hodila v Rim, Ljubljano in k deželnim oblastem, želi pa si tudi, da bi krovni in z njima vsa manjšina razmišljali o prihodnosti, kar se danes žal ne dogaja. S tem v zvezi je Pav-šič na občnem zboru ponudil novemu vodstvu SSO odprto oziroma še nenapisano stran, v kateri bi začeli skupaj razmišljati o bodočnosti manjšine. Deželni svetnik Igor Gabrovec, ki je občni zbor pozdravil tudi v imenu Slovenske skupnosti, je predlagal, da bi manjšina v tem kriznem trenutku oblikovala neke vrste krizni štab za reševanje najbolj perečih problemov. Izrazil je prepričanje, da moramo Slovenci iskati politični dialog tudi s tistimi strankami desne sredine, ki do nas kažejo določeno naklonjenost. Državnemu sekretarju na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesihu se zdi prav oziroma nujno, da manjšina tudi v težkih momentih razmišlja o svoji bodočnosti. Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Marjan Pipp je prepričan, da z novo avstrijsko vlado manjšini ne kaže nič dobrega, saj bo skušala koalicija, kot piše v njenem sporazumu, izvotliti pravice, ki so napisane v avstrijski državni pogodbi. Pipp je povedal, da NSKS celo razmišlja o razpustitvi s ciljem, da se premosti sedanjo »dvo-tirnost« med koroškimi Slovenci. Cilj tega naj bi bil skupna manjšinska organizacija. Predsednik izvršnega sveta Italijanske unije Maurizio Tremul, ki je govoril v slovenščini in v italijanščini, je izpostavil pomen sodelovanja med slovensko in italijansko manjšino. Italija hoče obema manjšinama močno krčiti finančne podpore, zato je prav, da manjšini držita skupaj. Ne gre sicer samo za finančni problem, saj je sodelovanje koristno za vse naše narodno mešano ozemlje. V imenu predsednice tržaške Pokrajine Marie Terese Basse Poropat je občni zbor SSO pozdravil svetnik Zoran So-sič, v imenu slovenskega generalnega konzulata pa konzul Božidar Humar. Sandor Tence KOROŠKA - Dvojezični krajevni napisi Ureditev z ustavnim zakonom sporna Poleg NSKS tudi varuhinja človekovih pravic Terezija Stojsic odklanja načrt nove vlade - Predstavniki koroških Slovencev pred deželnimi volitvami ne pričakujejo konkretnih korakov CELOVEC/DUNAJ - Napoved nove avstrijske vlade socialdemokratov (SPO) in ljudske stranke (OVP), da želi rešiti vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel ne le na osnovi najširšega soglasja med obema narodnima skupnos-tnima na Koroškem, temveč tudi na osnovi zakona v ustavnem rangu, pri koroških Slovencih ni naletela na posebno podporo. To še posebej velja za Narodni sveti koroških Slovencev (NSKS), pa tudi avstrijska varuhinja človekovih pravic Terezija Stojsic je glede takšne ureditve več kot skeptična. Na podelitvi Rizzijeve nagrade odvetniku Seppu Bruggerju preteklo sredo v k&k-centru v Šentjanžu v Rožu (PD je o tem že podrobno poročal) je nekdanja manjšinska govornica avstrijskih Zelenih napoved celo označila za »nevarno grožnjo nove vladne koalicje«. Ob tem je opozorila, da prvič nova koalicijska vlada napoveduje ustavno ureditev, čeprav v parlamentu nima potreben ustavne večine za takšno ureditev, drugič pa hoče sprejeti ustavno ureditev, čeprav pravice slovenske manjšine na Koroškem (in na Štajerskem) ureja mednarodna pogodba, kot je Avstrijska državna pogodba, ki je tudi del avstrijske ustave. Stojsičeva je tudi kritizirala, da je nova vlada svojim manjšinam v 257 strani ob-segajočem vladnem sporazumu namenila komaj sedem vrstic... Že takoj po objavi koalicijskega sporazuma je predsednik NSKS Matevž Grilc opozoril, da bi ureditev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov v ustavnem rangu koroškim Slovencem v prihodnosti onemogočila vsakršno preverjanje ureditve na ustavnem sodišču, zato je takšna ureditev za NSKS nespremljiva. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm se glede vprašanja ustavne ureditve še ni jasno opredelil, splošno pa je menil, da je napoved nove vladne koalicije, ki hoče do rešitve tega vprašanja priti s širokim konsenzom obeh narodnih skupnosti na Koroškem, dobra osnova za pogajanja o rešitvi tega problema. Vprašanje pa je, ali bo mogoče na Koroškem doseči široki konsenz, ki ga želi imeti zvezna vlada. Edini so si predstavniki vseh treh političnih organizacij koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS - Skupnost koroških Slovencev in Slovenk) v tem, da konkretnih korakov v zvezi z dvojezičnimi napisi ni pričakovati pred deželnoz-borskimi volitvami na Koroškem, ki bodo predvidoma 1. marca 2009. To je potrdil tudi Problem dvojezičnih tabel bi nova avstrijska vlada rada rešila z ustavnim zakonom, nad čimer pa manjšina ni navdušena upravni odbor SKS, ki je na svoji seji sredi tedna ocenil aktualni politični položaj v Sloveniji, Avstriji in na Koroškem in menil, da bo tudi na Koroškem politični položaj po marčevskih vo- litvah verjetno nekoliko spremenjen. S tem v zvezi je poudaril pomen po večji usklajenosti slovenskih organizacij. Ivan Lukan Ponudbe veljajo do 8. decembra 2008 *±}MISF@RO pot do ugodnosti AKCIJA Ponudbo Podceno označujejo artikli, ki so v prodaji po ceni, ki je nižja od naše nabavne na podlagi D.P.R. 6. Aprila 2001 0t. 218. Tu navedeno število kosov v prodaji se nanaša na artikle v prodaji v vseh 9 hipermarketih Emisfero skupaj. Število artiklov v prodaji je označeno v posameznem hipermarketu Emisfero. PROSTI STREL NA CENO Sir Grana Padano cena za kg Ekstra deviško oljčno olje FARCHIONI 1 liter t,, J- Norveški losos NORTH KING 200 g, 14,95 €/kg Napitek Fanta/ Sprite 1,5 litra 0,59 €/liter 0,89 Tunina RIO MARE v oljčnem olju 7 x 80 g, 7,50 €/ kg Kava Aroma Classico SPLENDID 4 x 250 g Prašek za pralni stroj DASH 3 plastenke, 27 pranj 72-delni jedilni pribor iz jekla inox model Ranieri, sestavlja ga: • 12 žlic • 12 vilic • 12 tiskanih nožev • 12 sadnih vilic • 12 desertnih vilic • 12 čajnih žličk 29,90 SAMO 600 KOSOV = S o o O i! BARVNI TV LCD 37" LG 3000 • HD READY • HDMI • SKY HD TESTED • avdio stereo trusurround xt • teletekst • ločljivost 1366x768 • kontrast 15.000:1 • vgrajen zemeljski digitalni zapper dekoder 499,00 SAMO 111 KOSOV JUTRI ODPRTO Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRŽIČ (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 ponedeljek: 14.30 - 20.30 od torka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 - nedelja: 9.30 - 20.00 ^^ EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI) jC.? 4 Sobota, 29. novembra 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Večjezična zunanja politika? Vojko Flegar Zakaj bi se odrekli človeku, ki ima v žepu telefonske številke vseh pomembnejših državnikov, je na tiskovni konferenci po četrtkovi seji slovenske vlade dejal novopečeni premier Borut Pahor, ko je na dolgo in široko razlagal svojo odločitev, da za osebnega zunanjepolitičnega svetovalca vzame Dimitrija Rupla, dosedanjega in dolgoletnega zunanjega ministra. Res, kaj je načeloma narobe z odločitvijo, da si predsednik vlade za zaupnega svetovalca omisli človeka, ki je bil še pred mednarodnim priznanjem države njen zunanji minister? Načeloma nič, kakor so šle šale pregovornega radia Erevan, v podrobnostih pa je narobe vse. Novinarji in javnost (denimo na spletnih forumih in v pismih bralcev) so Pahorju to tudi nemudoma dali vedeti. Najprej je bil nesrečen že sam »povod« za imenovanje. Rupel je pravzaprav hotel biti veleposlanik na Dunaju; za to mesto ga je predlagala še do-nedavna vlada, vendar pri tem naletela na pomisleke formalne in vsebinske narave pri predsedniku države Danilu Turku. Ta je imenovanje Rupla in še nekaterih predlaganih mu veleposlanikov zavrnil, ker po njegovi oceni niso zadostili zakonskim pogojem, poleg tega pa da nekateri izmed njih ne izkazujejo potrebne usposobljenosti ali značajskih lastnosti. Za Rupla je predsednik države poimensko dejal, da ne uživa njegovega zaupanja in da njegovega imenovanja ne bo podpisal, četudi bi ta izpolnjeval zakonske predloge (Rupel, malce paradoksalno, nima sedmih let neprekinjene službe za nedoločen čas na zunanjem ministrstvu, kakor to zahteva letos poleti hudo nerodno »popravljeni« zakon o zunanjih zadevah). Izjava je bila jasno znamenje javnosti in seveda tudi Pahorju, da Rupel Dunaja ne bo videl kot veleposlanik, četudi bi medtem že nova vlada predlagala spremembo omenjenega zakona, da bi dosedanjemu zunanjemu ministru vendarle ustregla. Mesto svetovalca predsednika vlade je tako za oba, Pahorja in Rupla, nekakšna »tolažilna nagrada«, za katero se je prvi odločil v naglici in brez posvetovanja celo znotraj lastne stranke ali kabineta. Do imenovanja ima seveda vso pravico, vendar je z njim prevzel tudi odgovornost za vse, kar bi morebiti njegov svetovalec počel zunaj predvidenega kroga »del in nalog«. Možnost oziroma nevarnost, da se bo kaj takšnega zgodilo, ni majhna, kajti Dimitrij Rupel je človek, ki ima v zunanji politiki (pogosto pa tudi v notranji oziroma »domačih« dnevnopolitičnih polemikah) rad zadnjo besedo. To je kot zunanji minister dal vedeti že vsem predsednikom države in vlad, kot veleposlanik v Washingtonu pa tudi svojemu takratnemu zunanjemu ministru in seveda prav tako obema predsednikoma. Na drugi strani tudi Pahor sam ni politik brez zunanjepolitičnih izkušenj, znanj in zamisli, te pa ima tudi bivši veleposlanik pri OZN in mednarodni pravnik Türk. Na precej majhnem prostoru so se torej znašle tri, blago rečeno, močne osebnosti, ob njih pa je treba upoštevati vsaj še novega zunanjega ministra, kariernega diplomata Samuela Zbogarja in predsednika parlamentarnega zunanjepolitičnega odbora Iva Vajgla, dolgoletnega veleposlanika in tudi že zunanjega ministra (ki je bil v obdobju oblikovanja Pahorjeve vlade pogosto omenjan kot kandidat za to mesto). Kakofonija v zunanjepolitičnih nastopih Slovenije je po mnenju večine poznavalcev tako »vnaprej programirana«, saj pretežni del slovenskega političnega razreda še ni osvojil lekcije, ki jo imajo Američani zapisano pod precej preprostim naslovom Right or wrong, my country. Neštetokrat se je v preteklosti v tujini pralo domače umazano perilo in med omenjenimi je prav Rupel pri tem le redko kdaj manjkal. A kot je dejal Pahor na tiskovni konferenci: Rupel je moja izbira in moja odgovornost. Le da problem neumnega zakona o zunanjih zadevah v delu, kjer so določene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za veleposlanike, s tem še ni odpravljen, poleg tega pa sedem veleposlaniških mest ostaja še naprej praznih. Najbolj razumljivo rečeno: z izjemo kariernih diplomatov trenutno v Sloveniji nihče ne more kandidirati za veleposlanika. Lahko je še tako uspešen gospodarstvenik (recimo predstavnik kakšnega večjega slovenskega podjetja v Moskvi ali Pragi), v tujini ugledni kulturnik (kakor so denimo nekateri pisatelji) ali, zakaj pa ne, novinar z dolgoletnimi dopisniškimi izkušnjami in dobrimi zvezami ... Kandidat mora imeti sedem let službe na ministrstvu in naziv pooblaščeni minister, pa pika, sicer ne pride niti v po-štev. In ko bo komaj dobro sprejeti zakon spet spremenjen, za kar so zdaj bolj ali manj vse parlamentarne stranke, ki so poleti glasovale za to neumnost, in imenovani vsi veleposlaniki, še vedno ne bo odpravljen problem usklajenega zunanjepolitičnega nastopa. odprta tribuna Avtocestna obvoznica v Trstu velika pridobitev Razumem nelagodje in dvome, ki pronicajo iz zadnjega Ogledala, kjer se je Ace Mermolja izkašljal v zvezi z dograditvijo tržaške avtocestne obvoznice. Nenehno vlivanje pesimizma v manjšinski lonec, pa verjetno še poglablja krizo in nervozo, še zlasti če prihaja z vrha. Pogled na pravkar dokončano infrastrukturo z zornega kota enega od predstavnikov nove koordinacije Slovencev v Demokratski stranki je neizbežno malce drugačen. Dograditev tržaške avtocestne obvoznice na odsekih Padriče-Kati-nara in Lakotišče-Škofije, kjer je včasih stal mejni prehod, pomeni dragoceno in dalj časa pričakovano pridobitev ter močan impulz integracije, zdaj skupnega primorskega prostora. Ne koristi namreč le turizmu ali tržaškemu pristanišču, temveč tudi koprskemu, saj mu priključitev slovenskega odseka avtoceste do Škofij ( ta je že zgrajen) na italijansko omrežje odpira avtocestno prometnico v smeri Benetk in Milana, Celovca in naprej do bogate Bavarske. Nenazadnje tudi do njegovega kopenskega terminala Se-žana-Fernetiči, kar poleg časovnega prihranka, prometno razbremenjuje daljši avtocestni ovinek Koper-Diva-ča-Sežana. S predvideno hitro dograditvijo istrskih prometnic do Dragonje (tako imenovani ipsilon ), pa bosta Trst in Koper tudi sodobno povezana z dalmatinskim odsekom hrvaških avtocest do Splita in dlje do ustja reke Neretve, kjer ležijo Ploče, naravna luka Bosne in Hercegovine. Čeprav zgleda morda še zelo daleč, je na vidiku nova jadransko- jonska magistrala. Gospodarsko zaledje severno-jadranskih pristanišč se z dograditvijo avtocestnih infrastruktur še tesneje povezuje, kar neizbežno sili v za- želeno in potrebno integracijo pristanišč, ki teče tudi po že dogovorjeni trasi petega pan-evropskega koridorja in z medsebojno šest kilometrsko neposredno železniško povezavo ( Trst-Koper), ki bi omogočila sestavljanje skupnih tovornih konvojev. Tržaška obvoznica pa pomeni tudi velik doprinos k medčloveškemu, kulturnemu in ekonomskemu povezovanju severne Primorske (Posočja in obeh Goric) ter Krasa s slovensko obalo. Pot od Gorice do Kopra teče zdaj po italijanskih tleh. To povezavo, zlasti po odpravi notranje schengen-ske meje, je že uporabljala velika večina slovenskih državljanov, ki se zdaj veselijo časovnega dvajset minutnega prihranka. Pa tudi od Trsta do Kopra je zdaj le 15 minut udobne vožnje. Avtocesta povezuje vse občine v tržaški pokrajini na relaciji Kras-Breg-Milje in širše gledano predstavlja korak naprej k premoščanju zgodovinskega nezaupanja med obmorskimi mesti in zaledjem (glej anahro-nistično in jalovo pobudo o kraški občini, s katero smo se smešili) ter nam pomaga k rušenju zadnjih mentalnih pregrad, ki onemogočajo naši manjšini in našemu mestu prepotrebni pogled v prihodnost. In četudi smo danes v krizi, nam kanček optimizma vendar ne škodi. Skratka: prednosti in perspektive nove sodobne infrastrukture daleč prednjačijo pred morebitnimi nevšečnostmi, ki so pri vsakem tovrstnem posegu neizogibne. Prepozno in dražje dograjevanje tretjega pasu med Benetkami in Gorico pa priča ravno o tem, da je treba infrastrukture graditi ne za včerajšnje, ampak za jutrišnje in pojutrišnje potrebe. Stefano Ukmar, občinski svetnik DS v Trstu videm - V torek Posvet ob 500. obletnici rojstva Marina Držica VIDEM - Univerza v Vidmu in Društvo Italija-Hrvaška iz Vidma prirejata v torek, 2. decembra 2008, pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Hrvaške v Rimu mednarodno srečanje o renesančnem in baročnem gledališču v Dubrovniku ob 500. obletnici rojstva največjega hrvaškega ko-mediografa Marina Držica (na posnetku) in 400. obletnici rojstva največjega baročnega dramatika Junija Pal-motica. Prikazan bo dokumentarni film o življenju in delu Marina Držica prof. Slavice Stojan z Zagrebške univerze in nova knjiga o klasičnih, italijanskih in slovanskih virih v delu Junija Palmoti-ca prof. Fedore Ferluga-Petronio z Vi-demske univerze. Sodelovali bosta profesorici Ines Srdoč-Konestra in Saša Lajšic z Univerze na Reki. Prireditev se bo začela ob 10.uri v kongresni dvorani v palači Antonini, ul. Petracco 8, na Univerzi v Vidmu. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Šolanje ali še kaj več? Okoli nas se pogovarjajo o šoli, večinoma o reformi Gelmini in o umanjkljaju sredstev. S tematiko, kakšen je pravzaprav šolski sistem in kaj je njegovo bistvo, se ne ukvarjajo mnogi. Naše današnje razmišljanje naj bo le poglabljanje v širši pomen izobraževanja in vzgoje, brez pretenzije svetovanja. Vzgoja in zlasti izobrazba za za človeka na splošno zelo pomembni. Zakaj? O tem se sprašujejo tudi drugod po svetu. V Indiji si npr. zastavljajo vprašanje, ali naj se njihov šolski sistem še razvija v smeri, v kateri je zastavljen; v Združenih državah so vse glasnejši tisti, ki se ogrevajo za šolanje na domu in za opuščanje vključevanja otrok v javne in zasebne šolske sisteme, ki so po njihovem mnenju že preveč v oblasti psihologov in psihiatrov, ti pa rešujejo probleme s kemičnimi preparati. Zakaj si torej - poleg tega da je določeno število let šolanja obvezno - danes starši ne morejo zamisliti, da bi njihov otrok ne bil izobražen, hkrati pa doživlja tudi razpoložljivi šolski sistem vse več kritik? Vzgoja in izobrazba naj bi bili po splošnem mnenju način za izboljšanje družbe. Stanje v sodobni družbi pa postavlja tudi to prepričanje vsaj delno na glavo. Sedanji šolski sistem se v tem smislu ni izkazal. Biti lepo vzgojen in dovolj izobražen je vsekakor nujna lastnost za zadovoljivo sožitje, tak pogled pa vsebuje dobršno mero idealizma. Stanje se v družbi slabša; pred povezavo šola-družba pa prepogosto zapiramo oči. Sodobni vzgojno-izobraževalni sistemi bi bili potrebni temeljite evalvacije ali s preprostimi besedami: resnega preverjanja svoje vrednosti in ustreznosti. Povezava med sistemom šolanja in dejanskim posameznikovim usvajanjem vzgoje in znanja je bistvena. Ko poslušamo neslanosti naključnega znanca, se včasih začudimo, ko pove, da je diplomiral na isti »naši« šoli. Nato pomislimo, da se je očitno nivo naše nekdanje šole znižal, ostane pa grenak priokus, da je tisti dosegel diplomo izobraževalne smeri brez ustreznega znanja. Po mnenju mnogih svetovnih izvedencev so neustreznosti šolskih sistemov mnoge in nekatere so celo vsem skupne. Mnogi menijo, da bi moral šolski sitem rasti iz novega razmišljanja o človeku in medosebnih odnosih, drugi prisegajo na več ustvarjalnosti, tretji pa iščejo v spremembah v šolskem sistemu priložnost za utrjevanje pravičnejšega reda med ljudmi. Zakaj pa je sploh šolanje cenjeno? Mnogi so prepričani, da je šolan človek naprednejši, bolj civiliziran človek. Drugim pomeni šolski sistem sredstvo za navzemanje znanja, tretji pa so prepričani, da pomeni šola možnost odpiranja številnejših priložnosti za delo. Živo je prepričanje, da ima s tem, ko se šola (in to v najvišji možni meri), otrok svojo prihodnost zagotovljeno; kakor da bi število opravljenih šolskih let utrjevalo gotovost in povečalo obseg plače. Tako splošno prepričanje je že postalo nekakšen skupni starševski imenovalec. Preden so se starši lahko vključili v neposredno presojanje o šolskem sitemu, so tega v mnogih državah in številnih zgodovinskih obdobjih lahko bolj ali manj uporabljali za ideološko indoktrinacijo. V državi, v kateri nam je dano živeti, pa se danes in-doktrinacija vrši v drugih (komunikacijskih) sredstvih, šola pa naj ustrezno ostane na nemotečem nivoju. V Indiji pravijo, da njihov šolski sistem proizvaja srednji družbeni razred, ki ga vodilni sloj »boljše« plačuje, tako pomaga ohranjati obstoječi šolski režim, v katerega ni dovoljeno vnašati individualne kreativnosti. Iz redkih kritičnih televizijskih oddaj, ki so nam še ostale, lahko ugotovimo, da so pri nas boljše plačani tisti, ki »vodilnim« pomagajo utrjevati njihov položaj in da »od zgoraj« sistemsko poneumljajo množice, ki sedijo pred migetajočo škatlo. Velike gotovosti, da bo šolanje zagotovilo (boljše) delovno mesto pri nas ni več. Stalno delo in zagotovljena bodočnost sta postali spremenljivki in dejansko sloni zagotavljanje službe na »ustvarjalnosti« posameznika, ki je sposoben biti dovolj fleksibilen pri iskanju priložnosti za delo. In kljub vsemu se še dogaja, da se za 3 po-štarska mesta prijavi 350.000 kandidatov s celotnega škornja. (Številke so seveda izmišljene, dajejo pa otipljiv občutek neprimernega razmerja na natečajih za javna delovna mesta, t.i. »gotova« mesta.) Število tistih, ki se sicer izšolajo na čedalje višji ravni, (postopno nižanje zahtevnosti šolskih ustanov na vseh stopnjah igra svojo vlogo), pa jim kljub vsemu ne uspe stopiti v ustrezno službo, se čedalje bolj veča. Lahko bi si poiskali za začetek nižje delo, vendar moraš biti za to dovzeten, tega ni vsak sposoben, zlasti tam ne, kjer je nazivu dr. - tudi če je puhel in ne ustreza vsebini - marsikaj pod častjo. Družba, ki posamezniku daje možnost, da lahko stopi v neko službo že če pokaže diplomo, ne glede na njegovo dejansko delovno kompetenco, si tudi ne more pričakovati nevemkakšne dolgoročne uspešnosti. Mnogi ljudje danes poiščejo (in najdejo) način, kako priti do ustreznega učnega potr-dila-diplome brez velike muke (danes se vse lahko kupi, pa tudi zrežirani javni natečaji niso redkost). Miselnost, ki vidi v šolanju zlasti priložnost za kasnejšo službo ali delo, sloni le na zakonih ekonomije. Tisti, ki ne bodo našli službe, bodo nekoristni in če bodo ostali (legalno ali nelegalno) neproduktivni, bodo gledani kot nekakšni »družbeni manjvredneži«. Tudi usmerjanje vseh svojih mladih sil v iskanje službe ima seveda družbene posledice. Ponekod tudi take, da se prebivalstvo vse bolj zbira v mestih in prazni podeželje, kar je za manjše države veliko bolj škodljivo kot pa za tiste, ki lahko računajo vsaj na nekaj desetin milijonov prebivalcev. Zlasti danes, pa je potreben tudi drugačen pristop, ko se na vzgojno-izobraže-valni proces odpirajo novi pogledi, ki človekovo učno pot raztezajo na celotno njegovo življenje. Pridobivanje znanja in gradnja svoje osebnosti pomeni zdaj popolnoma nekaj drugega kot le način za zagotavljanje dobre, boljše ali vsaj neke službe. Po drugi strani se čedalje bolj poveličuje in to na vseh možnih stopnjah čar in mogočnost denarja. Vero v denar krepijo italijanske televizijske oddaje že od mladih let, vse do pozivov prvega ministra. Nakupujte za rešitev sedanje krize! Ljudje so tudi prepričani, da jim bo sanjski dobitek omogočil uvrstitev med bogate privilegirance v tej državi (katerih, resnici na ljubo, ni malo). Vsako drugo navdušenje je zatrto. Tudi šolski sistem še prevečkrat zatira navdušenje tistih, ki stopajo vanj z željo po spoznavanju, na koncu pa se ženejo le še za »kosom papirja«. In dejansko se zdi, da sistem vzgoje in izobraževanja, kakor je sedaj, proizvaja čedalje večje število potencialnih brezposelnežev, ki se tolažijo ob predvolilnih napovedih (te še vedno speljejo marsikoga na led), da bo nova uprava, če bo izvoljena, ustvarila veliko število novih delovnih mest. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 29. novembra 2008 ljubljana - Predsednik DZ Gantar sprejel predstavnike Slovenske manjšinske koordinacije Mladi za mlade v oddaji 5 O izzivih in še tesnejšem sodelovanju s Slovenijo Predsednik Slomaka Pavšič predlagal črtanje besede zamejstvo iz naziva matične komisije DZ LJUBLJANA - Predstavniki Slovenske manjšinske koordinacije (Slo-mak), ki je bila ustanovljena pred štirimi leti z namenom, da povezuje štiri slovenske manjšine v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški, in da z izmenjavo izkušenj prispeva k njihovemu razvoju v državah, v katerih živijo, so včeraj predsednika slovenskega Državnega zbora (DZ) Pavla Gantarja seznanili s pomembnimi izzivi, ki so pred njimi in jih po njihovih besedah lahko uresničijo tudi s še tesnejšim sodelovanjem s Slovenijo. Kot je poudaril predsednik Slo-maka Rudi Pavšič, že sedaj odlično sodelujejo z matičnim delovnim telesom Državnega zbora - Komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu, enako sodelovanje oziroma udeležbo predstavnikov Slomaka pa si želijo tudi v vseh ostalih delovnih telesih in na plenarnih sejah državnega zbora, ko se obravnava problematika, ki se nanaša na slovensko manjšino. »Izhajamo iz poslovnika DZ, ki določa, da smo kot predstavniki manjšin prisotni na sejah,« je še posebej poudaril predsednik Slomaka Pavšič, kar je predsednik DZ Gantar tudi zagotovil. Predsednik SloMaK Pavšič je predlagal nujnost preimenovanja matične Komisije Državnega zbora. Prepričan je namreč, da je treba iz imena komisije izvzeti besedo zamejstvo, saj kot je poudaril, »če ni mej, tudi zamejstva ni«, s čimer je soglašal tudi predsednik DZ Gantar. Predstavniki Slovenske manjšinske koordinacije so še predlagali, da se v zakonodajo, ki obravnava ustanovitev pokrajin, med pristojnostmi, ki naj bi jih imele pokrajine, zlasti obmejne, vključi tudi čezmejno sodelovanje in sodelovanje z manjšino. V ta namen naj bi bile namreč te pristojnosti tudi primerno finančno opredeljene. Predsednik Državnega zbora Gantar je izpostavil tudi zelo pomembno vlogo novega ministra za Slovence po svetu, ki bo po njegovem prepričanju lahko zagotovil trajen razvoj sodelovanja Republike Slovenije s slovensko narodno skupnostjo v drugih državah. Napovedal je še, da bo komisiji za poslovnik posredoval pobudo za preučitev poslovniških določil o sodelovanju predstavnikov reprezentativnih organizacij Slovencev - pripadnikov slovenske narodne skupnosti v drugih državah. Predstavnike Slovencev iz štirih sosednjih držav je včeraj sprejel predsednik Državnega zbora Pavel Gantar Brez meje po koprski TV KOPER - Svetovna kriza, o kateri je vedno več govora, že prinaša zanimive pojave. Eden od teh je gotovo porast zanimanja za dogajanje s strani oseb, ki so po navadi daleč od ekonomskega in političnega dogajanja. Med temi so mladi. Danes bodo gostje v studiu oddaje Brez meje člani no-vonastale skupine Mladi za mlade, Tomaž Špacapan, Nataša Žerjul, Primož Šturman in Tanja Peric. Oddaja bo na TV Koper-Capoodistria ob 18. uri. V Casinoju Ljubljana včeraj prvi čarter z igralniškimi gosti iz Italije LJUBLJANA - V Casino Ljubljana je včeraj zvečer pripeljal goste prvi čarterski iz Brindisija. Naslednji tovrstni čarter bo sledil že v prihodnjem tednu, tokrat pa bodo prišli ljubitelji ha-zarda iz Barija. Igralniške goste vozi slovenski letalski prevozniki Adria Airways. "Italija s svojo 60-milijonsko populacijo kljub hudi finančni krizi predstavlja eno od priložnosti, ki jo je potrebno čim boljše izkoristiti," pravijo v Casinoju Ljubljana. Za čarter so se odločili, ker Slovenija nima redne letalske povezave z Italijo in ker se gostje, ki od tam sicer že prihajajo v Ljubljano na igralniške konce tedna, morajo z letališča v Benetkah v Ljubljano voziti z avtobusi. špeter - Drugi niz predavanj na Beneških kulturnih dnevih Tokrat o lokalnih govoricah Predvsem o beneških narečjih sta številni publiki govorila univerzitetna profesorja Rosanna Benacchio in Matej Šekli slovenija - Odzivi na Pahorjevo imenovanje Rupla Za Golobica gre za »minorno zadevo«, v strankah nad odločitvijo presenečeni LJUBLJANA - Predsednik stranke Zares Gregor Golobič je glede odločitve premiera Boruta Pahorja, da za svojega svetovalca za zunanjo politiko imenuje Dimitrija Rupla, ocenil, da so odločitve o imenovanju ljudi v kabinet premiera Pahorjeva "suverena pravica", sicer pa gre po njegovih besedah za "minorno, obrobno" zadevo, ki ji ne gre posvečati večje pozornosti. Omenjeno zadevo je Golobič na včerajšnji novinarski konferenci označil kot "rutinsko odločitev o premestitvi enega državnega uradnika z enega ministrstva na drugo delovno mesto v kabinet predsednika vlade", o kateri vlada, katere član je, "ni odločala in nikoli ne bo odločala", saj ima tako premier kot tudi vsi ministri pravico imenovati v svoje kabinete ljudi, ki jih želijo. Pahor članov vlade z imenovanjem Rupla predhodno sicer ni seznanil, to je "navrgel le kot eno manj verjetnih možnostih, o kateri razmišlja", je povedal. Kot je ob tem zatrdil predsednik Zaresa, je vlada na seji v sredo tako razpravljala in sprejela odločitve zgolj glede imenovanja nekaterih novih veleposlanikov oziroma odločitvi predsednika republike Danila Türka, da zavrne nekatere kandidate za veleposlanike. V tej potezi predsednika Go-lobič ne vidi novega zapleta, ampak razplet "neke neljube situacije", ki Sloveniji ni koristila, do nje pa je prišlo zaradi "enostranskih, nedomišljenih, spornih in arogantnih potez pristojnih v prejšnji vladi". Türk je po njegovem mnenju ravnal "zakonito, modro in na način, ki omogoča kar najhitrejši razplet te zgodbe". Golobič sicer priznava, da si je verjetno marsikdo ustvaril napačen vtis glede prihodnje vloge Rupla, vendar pa se je treba ozreti hladno na dejstva in pustiti ob strani medosebne odnose, ki pogosto preveč zaznamujejo slovensko politiko. "Posebej bi na to veljalo opozoriti gospoda Rupla, ki temu daje po mojem prepričanju pri svojem delovanju preveliko težo," je dodal. Sicer pa so se tudi ostale stranke včeraj odzivale na odločitev premiera Pahorja v zvezi z Ruplom. V LDS so negativno presenečeni, saj dosedanje delo Dimitrija Rupla ocenjujejo drugače kot predsednik vlade. "Je pa to seveda njegova osebna odločitev. Ali je ta odločitev dobra, bo pa pokazal čas," je za Radio Slovenija povedal Borut Sajovic iz LDS. Franc Žnidaršič iz DeSUS je dejal, da mu Pahorjeva odločitev ni všeč in da ga je preseneti-la.Prvak SNS Zmago Jelinčič je dejal, da bo imela Slovenija, kot kaže, štiri zunanje ministre in eno zunanjo ministrico: poleg Samuela Žbogarja še Rupla, predsednika republike Danila Turka, Pahorja, "pa še Marjetico Rupel". V SLS so Pahorjevo odločitev v sporočilu za javnost označili kot "presenetljivo in malce nenavadno" Pahor je s svojo odločitvijo presenetil tudi člane svoje stranke. Bojan Kontič je sicer ponovil, da je imel Pahor za to tehtne razloge, "zaznati pa je nezadovoljstvo". Na zunanjem ministrstvu so v odzivu na odločitev premiera medtem zapisali, da gre za kadrovsko odločitev in jo kot tako spoštujejo. Ob tem so prepričani, da bo sodelovanje med zunanjim ministrom Žbogarjem in Pahorjem kot tudi sodelovanje med MZZ in kabinetom predsednika vlade še naprej konstruktivno in v dobro enotni slovenski zunanji politiki. (STA) Živa Gruden (levo) skupaj s četrtkovima predavateljema Matejem Šeklijem in Rosanno Benacchio ŠPETER - Po lepem uspehu, ki sta ga imela pred dvema tednoma prva predavatelja na letošnjih Beneških kulturnih dnevih, profesorja Ziffer in Stabej, je tudi drugi četrtkov niz predavanj v špetr-sko občinsko dvorano privabil številno publiko. Tokrat je bil govor predvsem o lokalnih govoricah, zlasti beneških, poslušalcem pa sta o tej temi spregovorila univerzitetna profesorja Matej Šekli in Rosanna Benacchio. Šekli, slavist in primerjalni jezikoslovec, ki poučuje tako v Trstu kot v Ljubljani, je govoril predvsem o razlikah med lokalnimi govoricami in knjižnim jezikom. Slovenščina je tisti jezik, ki ima največ narečij, saj je teh preko štirideset in so zbrana v sedmih narečnih skupinah. Ena izmed teh je primorska narečna skupina, v katero sodijo obsoško, rezijansko, tersko, nadiško, briško, kraško, notranjsko in istrsko narečje. Slovenska narečja so se spreminjala in razvijala preko tisoč let, vsa pa izhajajo iz praslovanščine, katere naslednica je bila v naših krajih alpska slovanščina. Iz praslovanščine se je v istem obdobju razvila tudi stara cerkvena slovanščina, ki pa je predhodnica ma-kedonščine in bolgarščine, gotovo pa ne beneških narečjih. »Beneška narečja so nedvomno slovenska, niti ne gre za arhaične govorice, ali kot nekateri trdijo, za oblike stare cerkvene slovanščine. Mislim, da bi bilo res neverjetno, če bi se v 21. stoletju še uporabljal jezik, ki so ga govorili med devetim in enajstim stoletjem. Beneška narečja so se prav tako razvijala, vendar počasneje od tistih v osrednji Sloveniji. To je povsem naravno, saj se jezik v krajih, ki se nahajajo na obrobju, vedno spreminja počasneje oziroma kasneje. Prav zaradi tega imajo z določenega vidika slovenska narečja, ki se uporabljajo v videmski pokrajini, več skupnih točk s slovenskim knjižnim jezikom, kot jih ima na primer gorenjščina,« je poudaril slovenski strokovnjak. Slovenski knjižni jezik je namreč nastal kot umetna tvorba, neke vrste kompromis med posameznimi slovenskimi narečji, ki so iz skupne slovenske baze nastala po 13. stoletju. Enotni slovenski knjižni jezik pa je nastal šele po letu 1848, medtem ko so se prej uporabljali razni pokrajinski knjižni jeziki. Pri sestavi knjižnega jezika pa so se ob spremembi pisave jezikoslovci odločili za bolj arhaične slovnične oblike, poleg tega pa so skušali tudi odpraviti tiste besede, ki so se v posameznih narečjih uveljavile zaradi vpliva tujih jezikov, predvsem nemščine, italijanščine in madžarščine. Raje so za knjižni jezik izbrali besede podobne tistim, ki so se uporabljale v drugih slovanskih jezikih. Rosanna Benacchio, ki v Padovi poučuje slovansko filologijo, pa je primerjala položaj slovenske manjšine v videmski pokrajini in hrvaške v Moliseju. Ugotovila je, da imajo narečja, ki jih uporabljata ti dve skupnosti precej skupnih točk. Hrvaška manjšina pa ima na splošno precej več težav. Hrvatov je namreč veliko manj, pisne produkcije skoraj ni, prav tako ni narečne literature, ki je v vi-demski pokrajini med Slovenci zelo razširjena. Hrvaško narečje se nikjer ne uporablja niti v cerkvi. V osnovnih šolah, kjer je predviden tudi pouk hrvaškega narečja, ni veliko otrok, tako da so razredi večkrat združeni. Na nižjih srednjih šolah pa dogovor s hrvaško vlado omogoča učenje knjižne hrvaščine, to pa žal hrvaški skupnosti v Moliseju ne pomaga ohraniti svojega narečja, tako da še sami nad to pobudo niso najbolj navdušeni. Kot sta ob zaključku srečanja poudarila oba predavatelja, poznavanje in uporaba knjižnega jezika, gotovo nimata za posledico izginotja narečij, ki se jih človek navadi in uporablja predvsem v zasebnih krogih, medtem ko se knjižnega jezika nauči v šoli. »Tako tudi beneška narečja ne morejo izginiti zaradi slovenskega knjižnega jezika,« je dodal Šekli, »poznavanje več jezikov ali jezikovnih različic pa je za vsakogar obogatitev.« Tjaša Gruden 6 Sobota, 29. novembra 2008 GOSPODARSTVO gibanja - Po začasnih podatkih italijanskega statističnega zavoda Istat Letna inflacija padla na 2,7%, v mesečni primerjavi nižja za 0,4% V Trstu letna inflacija 2,3%, v mesečni primerjavi življenjski stroški nižji za 0,4% RIM, TRST - Novembra se je inflacija v Italiji močno ohladila in v medletni primerjavi padla na 2,7 odstotka, potem ko je v oktobru znašala 3,5 odstotka. V mesečni primerjavi se je znižala za 0,4 odstotka, kar je najnižji rezultat od daljnega leta 1959. Glavni vzrok za tako močno inflacijsko ohlajanje je pocenitev nafte, vpliva pa že tudi zmanjšano povpraševanje potrošnikov zaradi gospodarske krize. Znotraj inflacijskega podatka pa vsi indeksi ne kažejo padajočega trenda, saj se na primer živilski proizvodi še naprej dražijo, v prvi vrsti testenine, ki so za 30 odstotkov dražje kot v lanskem novembru. Istat je včeraj objavil tudi podatke o gibanju cen pri proizvajalcih, ki so se v oktobru glede na september znižale za 1,5 odstotka, v primerjavi z oktobrom 2007 pa so zrasle za 5,2 odstotka. Omenjeni mesečni padec cen pri proizvajalcih je največji od leta 1980, torej od kar je bil indeks vzpostavljen, vzrok pa je v prvi vrsti močno znižanje cen naftnih derivatov, ki so se v enem mesecu pocenili za rekordnega 12,7 odstotka. Tudi v Trstu so se življenjski stroški v novembru glede na oktober znižali za 0,4 odstotka, medtem ko je medletna inflacijska stopnja znašala 2,3 odstotka in je torej nižja od državnega povprečja. V mesečni primerjavi so se najbolj povečali stroški za izobraževanje (+1%) in za komunikacije (+0,5%), zmanjšali pa so se najbolj stroški za prevoz (-2,3%) in za stanovanje, vodo, električno energijo in kuriva (-1,8%). V letni primerjavi se je najbolj povzpel indeks alkoholne pijače in tobačni izdelki (+5,2%), največji padec pa je doživel indeks komunikacije (-5,2%). evro - Po podatkih Eurostata in slovenskega Umarja V območju evra za dober odstotek nižja inflacija, v Sloveniji deflacija LUXEMBOURG - Letna stopnja inflacije v območju evra je novembra znašala le še 2,1 odsotoka, potem ko je bila oktobra še 3,2-odstotna, je v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. To je že četrti mesec zapored, ko inflacija v državah z evrom pada, potem ko je julija na letni ravni dosegla rekordne štiri odstotke. Glavni razlog za zniževanje inflacije je predvsem izrazito padanje cen nafte. Novembrska ocenjena letna stopnja inflacije je najnižja po septembru 2007 in je precej nižja od pričakovanj ekonomskih strokovnjakov, ki so napovedovali 2,4-odstotno letno rast splošne ravni cen. Inflacija v evrskem območju se je tako približala srednjeročnemu cilju cenovne stabilnosti Evropske centralne banke (ECB), ki je blizu vendar pod dvema odstotkoma. Tako se je še dodatno povečal manevrski prostor za dodatno znižanje ključne obrestne mere ECB na zasedanju Sveta ECB prihodnji teden. Strokovnjaki pričakujejo, da bodo v Frankfur-tu obrestne mere znižali za vsaj 0,5 odstotne točke. V Sloveniji je novembra zavel deflacijski veter, saj se je inflacijska stopnja glede na oktober znižala za 0,7 odstotka, medtem ko je na medletni primerjavi padla na 3,1 odstotka. To je največje znižanje medletne inflacije v zadnjih letih in najnižja raven v zadnjih 18 mesecih. »Največje znižanje medletne inflacije v zadnjih letih je posledica na- daljnjega zniževanja cen surovin, predvsem nafte. Hkrati umirjanje gospodarske rasti, predvsem pa pričakovanj, zmanjšuje tudi druge cenovne pritiske v ekonomiji,« so pojasnili v uradu vlade za ekonomske odnose in razvoj Umar. Cene nafte so se s približno 150 dolarjev za sod julija do danes znižale na manj kot 50 dolarjev sod, umirjajo se tudi cene hrane. Kot je pojasnil direktor urada Boštjan Vasle, »cenovne pritiske zmanjšuje tudi upočasnjena gospodarska rast, še bolj pa pričakovanja potrošnikov in proizvajalcev, ki se v zadnjih mesecih močno poslabšujejo«. »Če je bila inflacija v Sloveniji še julija najvišja v evr-skem območju, so imele oktobra, ko so dosegljivi podatki za vse članice evrskega območja, višjo ali enako inflacijo od slovenske še tri države evrskega območja,« poudarjajo na Umarju. V evrskem območju se je inflacija po podatkih Eurostata v zadnjih štirih mesecih znižala s štiri na 2,1 odstotka. V primeru, da se gibanje cen v preostalih mesecih leta ne bo obrnilo, lahko pričakujemo nadaljnje zniževanje medletne inflacije v evrskem območju, na kar bo vplivalo tudi dejstvo, da se je inflacija v enakih mesecih lanskega leta močno zviševala prav zaradi naraščanja cen nafte, še navaja Umar. eu - SEP nosilec projekta Adria_A FJK, Veneto in Slovenija za lahko krožno železnico TRST - Furlanija-Julijska krajina, Veneto in Slovenija bodo lahko začeli skupno preverjati možnost za vzpostavitev lahke krožne železnice, ki bi povezala območje Kopra, Trsta in Gorice z letališkimi poli v Ronkah, Benetkah in Ljubljani. Za možnost uvedbe lahke mestne železnice se je namreč pokazal skupni interes dežel FJK in Veneta, vseh treh letališč, tržaškega in koprskega pristanišča, občin Trst, Gorica, Koper, Benetke, Tržič, Sežana, Divača in Nova Gorica, Pokrajine Trst, zavoda za tržaško industrijsko cono Ezit in univerz v Trstu, Benetkah in Ljubljani, nosilec pobude pa je izvršni sekretariat za peti koridor, ki deluje v okviru Srednjeevropske pobude (SEP). Našteti subjekti so se dogovorili, da bodo projekt, ki so ga poimenovali Adria_A, predložili evropski oblasti, ki odloča o razdeljevanju finančnih sredstev za programe čez-mejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo v obdobju 2007-2013. »Začenja se torej pot, za katero z zadovoljstvom ugotavljam pripravljenost in kohezijo tolikih institucij, s te in druge strani nekdanje meje,« je komentiral deželni odbornik FJK za infrastrukture in transport Riccardo Riccardi. Za potrebe projekta bi lahko bilo na voljo 3,35 milijona evrov, od česar bi Dežela FJK krila 400 tisoč evrov. Projekt Adria_A bo lahko fina-liziran za projektiranje danes manjkajočih delov krožne lahke železnice Go-rica-Nova Gorica-Sežana-Divača-Koper-Trst-Tržič-Gorica, torej odsekov Trst-Koper in Gorica-Nova Gorica, kot tudi za elektrifikacijo proge Nova Gorica-Sežana. V prihodnosti pa se bo ta lahka krožna železnica po predvidevanjih priključila na bodočo hitro progo petega koridorja, tako da bodo v njen krog prišla tudi omenjena tri letališča. Po ocenah naj bi realizacija krožne železnice stala približno sto milijonov evrov, Evropska unija pa bi lahko krila dobro polovico tega zneska. inovativnost S projektom Ghost Tržačani drugi v Italiji TRST - Projekt tržaške univerze Ghost je zasedel drugo mesto na tekmovanju za nacionalno nagrado za ino-vativnost, ki prinaša 30 tisoč evrov premije, s katero bodo nosilci projekta lahko razvili svojo podjetniško zamisel z visoko tehnološko vsebnostjo. Visoka uvrstitev sledi lani doseženemu uspehu s projektom Nanoxer, ki je tržaškim predlagateljem navrgel 60 tisoč evrov nagrade. Sklepno dejanje nacionalne nagrade za inovativnost je bilo v četrtek zvečer v milanskem gledališču Piccolo Teatro, kjer so podelili nagrade trem prvouvrščenim med desetimi finalisti. Prvo nagrado je prejel projekt turinske visoke šole Politecnico z naslovom Epos, tretjo pa je prejel projekt milanskega Politecnica Parallel trading system. Tržaški projekt Ghost (kratica za Genefinity high resolution one-step transfer) je vodil Stefano Vi-sintin, pri pripravi business plana je sodeloval Edvin Bevk iz agencije Sviluppo Italia BIC, člani skupine pa so še Luigi Marras, Nicola Scour, Francesca Anto-niolli in Stefano Maggiolino. Na tržaškem sejmišču prodajni božični sejem TRST - Včeraj se je na tržaškem sejmišču pri Montebellu začel sejem Tra un mese... e Natale (Čez mesec... je božič), ki ga sejemska družba Fiera Trieste Spa tokrat prireja že četrtič. Darila zase in za svoje drage bodo na ogled in naprodaj do ponedeljka, 1. decembra. Letos je posebno velika pozornost namenjena enogastrono-miji, saj se na sejmu predstavlja veliko razstavljalcev iz vse Italije in seveda Furlanije-Julijske krajine. Med njimi je tudi spletna revija Mondo del Gusto (www.mondodelgusto.it), ki ima stand št. 34 v paviljonu A in na katerem bodo povabljeni proizvajalci ponujali obiskovalcem pokušanje njihovih tipičnih proizvodov. Obrt: v FJK ogroženih 5000 delovnih mest VIDEM - Če ne bo takojšnjih konkretnih ukrepov in pomoči, bodo obrtna podjetja v FJK v prvi polovici prihodnjega leta prisiljena odsloviti najmanj pet tisoč delavcev. Furlanski obrtniki zahtevajo najmanj dva milijona evrov dodatnih sredstev, glede na to, da je šel letos od 37 milijonov skupne pomoči za obrt zgolj 4-odstotni delež. Salonit s skromnejšimi načrti za leto 2009 ANHOVO - Salonit Anhovo bo leto 2008 zaključil z načrtovano prodajo, ki bo presegla lansko, za prihodnje leto pa družba pričakuje za 8 odstotkov manjšo proizvodnjo in prodajo. Zaradi finančne krize Salonit sicer že beleži zamike pri plačilih in težnje za podaljšanje plačilnih rokov, kar posledično pomeni večanje obsega odprtih terjatev. Z gospodarskim načrtom za 2009 se je včeraj seznanil nadzorni svet družbe iz Anhovega, ki mu je generalni direktor Jože Funda predstavil tudi letošnje poslovanje in oceno poslovanja do konca leta. »Leto 2008 zaključujemo nad planirano prodajo in nad doseženo prodajo v enakem obdobju lani, za prihodnje leto pa načrtujemo proizvesti in prodati za 8 odstotkov manj cementa. Investicijski ciklus nadaljujemo tudi v prihajajočem letu. Za posodobitev proizvodnje bomo namenili 23,1 milijona evrov, a nam bo prihodnje leto primanjkovalo CO2 kuponov za 2,8 milijona evrov,« je povedal Funda. EVRO 1,2727 $ -1,34 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. novembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 28.11. 27.11. ameriški dolar japonski jen 1,2727 121,46 8 6988 1,2900 123,04 kitajski juan ruski rubel 35,4978 74517 8,8081 35,3902 7,4521 Ual IJKCI MUlla britanski funt 0,82990 103057 0,83580 10 2543 JVCUJKU MUlla norveška krona 8,9200 25,209 8,8800 25 180 LOM M Ul 1 a švicarski frank estonska krona madžarski forint nAllCKI 7 At 1,5455 15,6466 259,56 3,7748 1,5450 15,6466 261,65 3,7745 LJUIJJM ¿.IUL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,5775 1 9533 1,5937 1 9992 civjlialjm uuic1i bolgarski lev rAmi in^Ki Ia\/ 1,9558 3,7925 1,9558 3,8688 IUI 1 IUI OM ICV slovaška krona liiY*\\/CK i libac 30,322 3,4528 30,334 3,4528 IILUVjM 11 LCli latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7095 2,9707 0,7095 2,9077 uioliiijm itrcii islandska krona ti lira 280,00 2,0097 280,00 2,0329 LUl jNg lila hrvaška kuna 7,1288 7,1299 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 28. novembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 1,90125 2,21688 2,59125 2,76625 libor (eur) 3,56625 3,85125 3,93125 3,9825 libor (chf) 3,56625 3,85125 3,93125 3,9825 euribor (eur) 3,574 3,853 3,897 3,951 ZLATO (999,99 %%) za kg 20.639,36 € +242,91 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 28. novembra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,71 IMTTTDCI IDDDA 1 il +1,56 +2 08 KRKA 1 UKA KOPER 53,97 +2,04 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 25,83 182,45 +2,87 +2,07 TELEKOM SLOVENIJE 284,74 160,64 +4,92 +0,92 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 51,49 AERODROM LJUBLJANA 31,32 DELO PRODAJA 27,20 CTni -1,17 -2,28 -2,86 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTÜADCM7 31:1,1 -)5 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 12,09 -0,74 KOMPAS MTS - - MIU'A 1/1QA J.A A1 PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI US IIUBI IANA 42,34 14,05 36,80 -0,26 +2,33 -0,54 SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 430,00 268,55 -4,44 +5,49 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 18,57 -0,85 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 28. novembra 2008 -0,78 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,372 5,3 12 6 -1,08 +4,02 +2 11 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 7,18 +0,28 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,439 4,13 +6,20 +2,48 EDISON ENEL ENI 1,112 4,9075 17 73 +0,72 -1,85 FIAT FINMECCANICA 5,775 -2,85 +0,79 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,805 18,96 +0,77 +0,53 +2 13 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,28 2,36 186 -2,88 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 14,59 +0,98 +1,25 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,24 8,1 +2,23 -0,18 +111 PIRELLI e C PRYSMAN 1,27 0,27 -1,82 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 8,725 12,16 41125 +6,92 +0,83 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,145 1 068 -0,96 -5,42 TENARIS TERNA 8,185 -0,93 +2,31 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,33 0,8075 1133 -2,31 +0,19 -1 39 UNICREDIT 1,789 +0,22 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 56,41 $ +1,06 IZBRANI BORZNI INDEKSI 28. novembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.293,33 977,12 +1,89 +2,15 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.607,29 1.068,47 -4,35 +0,25 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.821,89 550,70 -2,86 -0,98 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 256,59 2404,42 -0,44 +0,22 Dir a, Jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 8.378,80 2.354,03 -0,51 -1,08 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.829,04 1.185,75 +1,17 -0,62 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 896,24 884,744 4.669,44 +0,96 +2,49 +0,09 +1 46 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.288,01 4.288,01 3.262,68 1.801,10 +0,38 -1,163 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 863,2 2.430,31 +1,97 +0 10 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.512,27 1.732,57 13.888,24 1.871,16 9.092,72 +1,658 +1,289 +2,48 -2,435 +0,73 / ITALIJA Sobota, 29. novembra 2008 7 kriza - Zakonski odlok s protikriznimi ukrepi Vlada sprejela zajeten paket ukrepov za družine in podjetja Tremonti zanikal zamude - Denar za socialno šibke sloje in tudi za prekerne RIM - Davčna razbremenitev, neto transferji, prihranki v obliki manjših stroškov, financiranja, jamstva, naložbe in pospešitev nekaterih vrst investicij so ključne točke »paketa za družine in podjetja«, ki ga je včeraj odobril ministrski svet. Gospodarski minister Giulio Tre-monti je včeraj porabil dve uri, da je novinarjem opisal vsebino finančnega manevra ob koncu leta, ki je po njegovih besedah »koristen za gospodarstvo in temeljnega pomena z moralnega vidika«. Tremonti je zagotovil korektnost vladne strategije: »Ni res, da smo v zamudi. Ni bilo mogoče ukrepati drugače,« je odgovoril na očitke opozicije in hkrati zagotovil, da se je Italija ravnala v skladu z EU, kar bo delala še naprej. »Izkoristiti nameravamo prostor, ki nam ga je prepustil Bruselj, a ne bomo šli dlje. Če bi to storili, kot nam dobronamerno ali ne svetujejo nekateri, bi to potem plačali državljani,« je prepričan minister. In kaj v skopih obrisih prinaša vladni dekret? Poglejmo si izbor najzanimivejših novosti. - Osem milijonov družin bo prejelo prispevek v vrednosti od 200 do 1000 evrov glede na dohodek in število družinskih članov. - Za hipotekarna posojila za prvo stanovanje s spremenljivo obrestno mero je predvidena zgornja meja 4% (presežek bo krila država), za nova posojila pa bo referenčna stopnja obrestna mera ECB. - Za družine z nizkimi dohodki je predvidena zamrznitev ali znižanje tarif za javne storitve (razen dobave vode) do 31. decembra 2009. Za pomoč delavcem, ki se vozijo na delo, pa bodo zamrznjene cestnine in cena vozovnic regionalnih vlakov. - Za družine, kjer se je rodil otrok, je predvidena možnost posojila po posebno ugodnih pogojih. - Za financiranje gospodarstva in zagotavljanje likvidnosti bank odlok predvideva izdajo posebnih bančnih obveznic, ki bodo šle v javno prodajo. - Za socialne blažilce bo na voljo milijarda in 26 milijonov evrov, kolikor bo vreden nov socialni sklad za zaposlovanje in usposabljanje. - Za brezposelnost koordiniranih stalnih sodelavcev bo uvedena poskusna doklada za triletje 2009-2011. - Denar za varnost šolskih poslo- pij in dodatna sredstva za izgradnjo novih kaznilnic. - Davčna razbremenitev nagrad za produktivnost v višini 35 tisoč evrov, odpadla pa je hipoteza o defiskalizaciji nadurnega dela. Podvojil se bo tisti del dohodka, za katerega velja davčni popust, in sedaj od sedanjih 3000 na 6000 evrov. Defiskalizacija velja tudi za pripadnike vojske, sil javne varnosti in hitre pomoči. - Nova pravila za javne prevzemne ponudbe, ki bodo manj obvezujoča. - Odpravljena je 15-odstotna zgornja meja za lastniške deleže podjetij v bankah. - Znižanje predujma za davke Ires in Irap, do 1. decembra bo treba plačati 3 odstotke manj. - Davek na dodano vrednost IVA bo po novem treba plačati šele ob prejetju plačila stranke. - Pospešitev plačil javne uprave z novim jamstvenim mehanizmom. - Za ustavitev t.i. bega možganov predvideva vladni odlok fiskalno spodbujanje vračanja raziskovalcev iz tujine. Predsednik vlade Silvio Berlusconi, v ozadju gospodarski minister Giulio Tremonti odzivi - Kljub Berlusconijevemu pozivu k sodelovanju Opozicija: Paket je nezadosten CGIL potrdil splošno stavko RIM - »Rad bi izrazil poziv opoziciji. Spričo dejstva, da bodo prihodnje parlamentarne volitve čez štiri leta in pol, nehajmo biti v nenehni volilni kampanji in, če je mogoče, dajmo si roko ter glejmo na skupne interese kot na zvezdo vodnico!« Tako je povedal predsednik vlade Silvio Berlusconi na tiskovni konferenci, na kateri je skupno z nekaterimi ministri predstavil vladni protikrizni paket. S svojimi besedami je presenetil, saj je v zadnjih štirih mesecih opozicijo napadal ob vsaki priložnosti ter nenehno ponavljal, da je z njo dialog nemogoč. Toda Berlusconijev poziv ni prepričal opozicije. »Presenetljivo je, da nam Berlusconi ponuja sodelovanje, potem ko se je igra že končala. Pred nami so se zvrstili trije odloki in finančni zakon, vlada pa je naše predloge povsem ignorirala,« je dejal gospodarski Guglielmo Epifani minister v senci pri Demokratski stranki Pierluigi Bersani. Demokrati vsekakor ocenjujejo, da so včeraj sprejeti vladni ukrepi povsem nezadostni, bodisi s količinskega bodisi s kakovostnega vidika. »Potrebni bi bili ne enkratni prispevki, ampak strukturni posegi, kot bi bila davčna razbremenitev nižjih plač in pokojnin,« je povedal še Bersani. Podobno so vladni odlok ocenili pri Italiji vrednot in UDC. V sindikalnih krogih pa je ukrep naletel na različne odzive. Voditelj sindikalne zveze CISL Raffaele Bonanni je izrazil zadovoljstvo, ker je vlada sprejela predlog o davčni razbremenitvi nagrad za produktivnost delavcev oz. uslužbencev. Drugačnega mnenja pa je prvi mož sindikalne zveze CGIL Guglielmo Epi-fani. »Res je, da bomo vladne ukrepe še podrobneje preučili, a že na prvi pogled je jasno, da ne prinašajo tistega preobrata, ki bi bil po našem prepričanju nujno potreben,« je dejal in potrdil splošno stavko, ki jo je zveza sklicala za 12. december. Predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia pa je izrazila delno pozitivno oceno. »Vladni ukrepi gredo v pravo smer, toda potrebna so dodatna sredstva v korist podjetij,« je dejala. Senat odobril odlok o univerzi: protesti RIM - Senat je odobril odlok ministrice Gelminijeve o univerzi. Za so glasovali predstavniki vladne večine, proti so bili senatorji Demokratske stranke in Italije vrednot, sredinska UDC pa se ni udeležila glasovanja. Kot je povedala Gel-minijeva, odlok navdihujeta dve smernici: prozornost in merito-kracija. Tako bodo boljši študenti in univerze deželni večjih podpor, univerze z negativno bilanco ne bodo smele sprejemati novih ljudi v službo, profesorji bodo napredovali le na osnovi svojega raziskovalnega dela itd., sicer pa bodo univerze skupno imele manj denarja na razpolago. Odlok se zdaj seli v poslansko zbornico za dokončno potrditev. Študentje so včeraj marsikje protestirali, zlasti proti krčenju sredstev za javno šolstvo in visoko šolstvo. Demonstranti so med drugim prekinili slovesno odprtje novega akademskega leta rimske univerze La Sapienza. Na severu sneg, na jugu dež in veter RIM - V severni Italiji, pa tudi v Apeninih, je včeraj marsikje močno snežilo, kar je povzročilo hude težave v avtomobilskem prometu. Slabo vreme se je posebno zneslo nad Piemontom in Liguri-jo. Jug Italije ter otoke sta med tem pestila močno deževje in veter, zaradi česar je med drugim bila prekinjena povezava z otokoma Capri in Ischia. Meteorologi svarijo, da se utegne vreme v teh dneh še poslabšati. Slabo vreme je do sinoči posredno terjalo štiri smrtne žrtve. Šlo je za umrle v prometnih nesrečah, ki jih je mogoče vsaj deloma pripisati slabemu vremenu. Civilna zaščita poziva vse, ki nimajo nujnih poti, naj ostanejo do- Policija zasegla 80 kg čistega kokaina RIM - Policija je v okviru mesec dni trajajoče akcije v Rimu zasegla 80 kilogramov čistega kokaina v vrednosti 35 milijonov evrov in aretirala 13 ljudi. Policisti so v okviru akcije nadzorovali rimsko letališče Fiumicino. Preprodajalci, večinoma Brazilci in Venezuelci, so droge skrili v svoja oblačila ali v kovčke z dvojnim dnom. Zasežene droge bi lahko zadostovale za okoli pol milijona doz, je sporočila letališka policija. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Italija ta teden: nostalgija po fašizmu, ksenofobija, lepe ministrice, komunistični transvestit, »fast« kultura in mafija Sergij Premru_ Obujanje fašizma se delu italijanske javnosti in politike zdi postranska in v glavnem nepomembna zadeva, v tujini pa pojav zgodovinskega re-vizionizma spremljajo redno, včasih zaskrbljeno, včasih s komaj pritajenim zaničevanjem. Tako več medijev poroča o pobudi fašistoidne stranke Movi-mento Sociale - Fiamma Tricolore iz Bazilikate: 1.500 evrov staršem, ki bodo svoje novorojenčke poimenovali Benito ali Rachele. Pod naslovom »Denar za male Mussolinije« New York Times navaja odgovornega za stranko v tej deželi južne Italije, za katerega prispevek sicer ne bo rešil vprašanja krčenja populacije, je pa »majhen poskus majhne stranke«. O pobudi poročajo tudi Associated Press, The Bostorn Herald in britanski The Indipendent z daljšim prispevkom, v katerem obnavlja zgodovino italijanskega povojnega fašizma. Argentinski Clarin pa ocenjuje predlog Severne lige, da bi prihodnji dve leti prepovedali vstop priseljencev. Ko bi predlog odobrili, bi Italija bila prva država Evropske unije s popolnoma zaprtimi vrati, ugotavlja dnevnik iz Buenos Airesa, ki poroča tudi, da se je v javnomnenjski anketi 85 odstotkov intervjuvancev opredelilo proti priseljevanju novih tujcev. Rasizem in ksenofobija v Italiji naraščata bolj kot drugod po Evropi, vedno več je primerov nasilja proti tujcem, v glavnem revnejšim in temnopoltim. Po vsej državi pa narašča tudi število organizacij, ki se neposredno sklicujejo na fašizem in nacizem, piše Clarin. O trenutno najvidnejši osebnosti italijanske skrajne levice poroča Le Monde, ki posveča poseben dopis zmagovalcu (zmagovalki?) resničnost-nega šova L'isola dei famosi. »Vladimir Luxuria, italijanski transvestit, ki je postal politična ikona« je naslov pariškega popoldnevnika, ki med drugim navaja komunistični dnevnik Liberazio-ne: za glavni naslov na prvi strani niso izbrali umora košarja v Riminiju ali Obamov New Deal, pač pa Luxurievo zmago. Le Monde med drugim nagla-ša drzno primerjavo komunističnega glasila: Obamova zmaga je pretrgala stoletni predsodek proti črncem, Lu-xurieva zmaga pa tabu o »heterosek-sualnosti za vsako ceno«. Jemljejo zadevo kot zmago levice - seveda na Ber-lusconijevem televizijskem sporedu. Britanski The Times je povzel članek ameriškega novinarja Alexandra Stilleja v reviji New Yorker. Sam podnaslov je zgovoren: »Lepe ženske bogatijo Berlusconijevo vlado, telefonska prisluškovanja pa odkrivajo, da izkušenost in zasluge niso edine sposobnosti, ki jih ceni«. Stille navaja razne ku-loarske govorice na račun Berlusconi-jevih sodelavk, kot so Carfagna, Bram-billa, Prestigiacomo in druge. Parlament, s svojimi čudovitimi dekoracijami, je nova verzija rimske Via Veneto, piše Stille. Berlusconi je že v 80ih letih uvedel spolnost v televizijske programe, sedaj pa, v času globalne krize, Ita- lija plačuje ceno ženske obrobnosti: tu je najmanj žensk na oblasti v vsej Evropi, pa tudi na delovnih mestih jih je tako malo, da bi državni bruto proizvod narasel za kar 17 odstotkov, ko bi ženska zaposlenost bila enaka moški. Minister za kulturo Bondi je imenoval dolgoletnega direktorja italijanskega McDonald'sa za supermenažer-ja italijanske kulturne imovine, poroča The Economist. Mimo tega pa ugotavlja, da je stanje bogatih italijanskih muzejev izredno slabo. Galerija Uffizi v Firencah je samo na 21. mestu po številu obiskovalcev, Pompeje, ki so lani priklicale 2,6 milijona obiskovalcev, so pa v popolnem razsulu. O neobičajnem imenovanju piše tudi New York Times, in sicer s simpatičnim naslovom »chee-seburgerji vstopajo v italijanske muzeje«, s pripisom, da bo v okviru »kulture fast food«odslej možno naročiti McCaravaggia. O nevarnosti »McDo-naldizacije« italijanske kulture piše britanski Daily Telegraph, ki med dru- gim navaja izjavo novega menažerja, za katerega so Herkulaneum, Pompeje in rimski Fori imperiali primerne scenografije za lansiranje novih proizvodov. Francoski Le Figaro objavlja daljši intervju z Robertom Savianom, avtorjem znamenite knjige o camorri Go-morra. Mladi pisatelj poudarja nevarnost globalizacije mafijskega pojava in polemizira s pisateljem Vargasom Llo-so, za katerega mafija ni proizvod kapitalizma, pač pa »gnile Italije«. Pojav je kompleksnejši: mafija uspeva tam, kjer ni prostega tržišča, predvsem pa kjer je država odsotna, kot na jugu Italije. Podobno je tudi v nekaterih državah vzhodne Evrope in Saviano napoveduje uveljavitev »strahotnega kapitalizma«, ki sloni na popolni deregulaciji in privatizaciji ter istočasni šibkosti države. V resnici zločinskih organizacij ne vodijo več »stari« mafijci, kot sta Riina in Provenzano, pač pa moderni brezvestni poslovneži in finančniki. 8 Sobota, 29. novembra 2008 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it wkiiin 11— i v_ i 1jv.ju w kv ^ 11 i j i\v_ y u jv\.iu Po rebalansu več denarja za socialno področje Poleg tega bodo kmalu stekla dela za obnovo šole Pacifico in kanalizacije v Dolini Dolinski občinski svet je na včerajšnji izredni seji odobril rebalans za leto 2008, na podlagi katerega so povišali tekoče stroške. Slednji so zdaj v višini 231.500 evrov, od katerih je 173 tisoč odraz več dohodkov, 58.500 pa je občinska uprava prištedila. V tej zvezi je dolinska županja Fulvia Premolin v dvorani občinskega sveta še zlasti poudarila, da bodo 44 tisoč evrov namenili socialnemu območju Dolina-Milje, 5 tisoč evrov pa bo v prid varnosti pri delu. Manjše vsote bodo dalje za vzdrževanje javnih stavb (šole, županstvo idr.), za čiščenje zelenja, vzdrževanje pokopališča in tako naprej. Glede denarja, ki ga je občinska uprava prihranila, gre kar 53 tisoč evrov povezati z zunanjimi sodelavci. Občina Dolina se namreč drži filozofije sodobnih normativov, je povedala Pre-molinova, in je v tem smislu raje vložila 32.300 evrov v osebje, se pravi v nekaj zaposlenih več. Sicer je bilo na dnevnem redu več točk, ki jih je uvedlo poročilo županje, še pred tem pa je občinski svetnik Občanov Michele Di Donato najavil svoj vstop v Demokratsko stranko. Premolinova je med drugim naglasila, da se bodo 1. decembra začela obnovitvena dela, ki zaobjemajo tudi prizidavo novega dela v osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom Umberto Pacifico v Boljuncu. Izvedbeni postopek se je nekoliko podaljšal zaradi birokratskih obveznosti in so nekateri pravili, da do posega ne bo prišlo. Županja je poudarila, da je jasna volja občinske uprave, da se posegi, še zlasti tisti, ki zadevajo manjši del populacije, čim prej izvršijo in izpeljejo do konca. Dela bodo predvidoma zaključena poleti leta 2009. Poseg bo stal 520.000 evrov, od katerih bo dve tretjini prispevala deželna uprava, ostalo pa bo iz občinskega proračuna. Dalje je županja najavila, da se bodo v kratkem začela dela tudi na grezničnem omrežju v Dolini, in sicer najprej v zgornjem delu vasi Dolina, kjer je poseg še najbolj nujen. Dela naj bi se zaključila v teku 180 dni, poseg pa bo stal občinsko blagajno približno 600.000 evrov. Premoli-nova je še seznanila občinski svet z odredbo, ki jo je v zvezi z dvojezičnimi tablami naslovila na družbo za avtoceste Anas, da morajo biti smerokazi v celi dolinski občini obvezno dvojezični. Podjetje se je tega doslej držalo z izjemo avtocestnega odseka, ki gre skozi dolinsko občino, v odredbi pa je podčrtano, da imajo časa 60 dni. V nadaljevanju so odobrili predlog, ki Dolinska županja Fulvia Premolin je skupščino tudi seznanila z odredbo, ki jo je v zvezi z dvojezičnimi tablami naslovila na družbo za avtoceste Anas kroma Al M13 M14 AÎ3 LACOTISCE LAKOTISCE trieste trst SLOVENIA DOUMA WárstíLa El ■ ¡5J Dolina \ ga je vložila sama županja na vabilo deželnega sindikata upokojencev Spi-Cgil. Slednji je naslovil vabilo na vse občinske uprave v deželi FJK in je njegov namen spodbuditi izdelavo novega deželnega pravilnika »za ponovno klasifikacijo in kreditiranje obstoječih domov za ostarele«. Dejstvo je, da so domovi zastareli iz vseh vidikov, tako po kakovosti storitev kot v primerjavi s sodobnim svetom, ki se spreminja. Srednja starost prebivalstva se je povečala in si vse več priletnih oseb želi aktivne dejavnosti. Spi-Cgil - in z njim zdaj tudi dolinska občinska uprava - zahteva torej od deželne uprave novo politiko, ki naj po eni strani izboljša kakovost storitev in bivalne pogoje v domovih za ostarele, po drugi pa naj še zlasti nudi podporo družinam, da bo lahko čim več priletnih bivalo doma s svojci. Skupščina je še soglasno sprejela resolucijo opozicije, v kateri občinski svet izraža nasprotovanje gradnji železniške povezave med Trstom in Divačo »v bran prostoru, ki je bil že močno načet od industrijskih obratov in javne infrastrukture«. Resolucija tudi obvezuje občinski odbor, da vselej izrazi svoje nasprotovanje in se posluži vseh pravnih instrumentov za zaščito okolja in prebivalstva. A.G. Jutri Kruh in olje v torkli Dolinska občina je tudi letos pristopila k že tradicionalni prireditvi Kruh in olje v torkli v organizaciji Vsedržavnega združenja Mesta olja. Prireditev bo v nedeljo, 30. novembra, pri njej pa bodo sodelovala vse članice Mesta olja. Dolinski oljkarji in ljubitelji oljk in olivnega olja se bodo zbrali v sprejemnem centru Doline Glin-ščice v Boljuncu, ki ga upravlja zadruga Rogos. K prireditvi je pristopila pekarna Ota Chocolates, ki bo ponujala domače krušne proizvode in čokolado »iz ek-stradeviškega olja«. Ribogojnica Zobec bo predstavila losos, tudi ta polit z ek-stradeviškim oljem. Znana izvedenka za kraško kuhinjo Vesna Guštin bo predstavila Jadranski koledar 2009, ki je »posvečen« prav olju, v katerem bodo zbrani tudi zanimivi recepti za ljubitelje domače hrane. Izvedenca Giovanni Deghen-hardt in Marisa Cepach bosta vodila pokušnjo novega olja. K prirediitvi sta pristopili Parovelova torkla in torkla kmetijske zadruge, manifestacijo pa je podprl konzorcij Dop Tergeste. Prireditev se bo začela ob 9.30 in bo trajala do 17. ure. Gasilci bodo praznovali zavetnico sv. Barbaro Pokrajinsko poveljstvo gasilcev bo v četrtek, 4. decembra, praznovalo zavetnico sv. Barbaro. Slovesnost bo dopoldne na sedežu poveljstva v Ul. DAlviano št. 15/1. V remizi A 3 bo ob 10.30 maša, ki jo bo daroval duhovnik Lucio Gridelli, sledil pa bo nagovor poveljnika gasilcev. Po podelitvi priznanj zaslužnim oz. upokojenim gasilcem se bodo ob prisotnosti lokalnih oblasti spomnili gasilcev, ki so umrli med opravljanjem svoje dolžnosti. Ob 11.30 bo tehnično-profesionalna vaja, ki bo trajala 20 do 30 minut in ki bo namenjena tudi šolam. Sedež gasilcev bo 4. decembra odprt za javnost od 9. do 18. ure, udeleženci pa si bodo lahko ogledali tudi priložnostno razstavo. prefektura Šole so stare, a varne Šolske stavbe na Tržaškem so sicer v glavnem stare (marsikatera je dosegla častitljivo stoletno starost), njihovo stanje pa je glede varnosti pomirjujoče. Krajevne uprave pa za dokončno zagotovitev varnosti stavb potrebujejo tudi primerna denarna sredstva, to njihovo potrebo pa bo tržaški prefekt posredoval državni in deželni vladi. To izhaja iz včerajšnjega srečanja na tržaški prefekturi med predstavniki slednje ter Občine in Pokrajine Trst, Dežele Furlanije-Ju-lijske krajine, poveljstva gasilcev in pokrajinskega šolskega urada. Analiza, ki so jo opravili na srečanju, je pokazala, da so v šolskih poslopjih že leta v teku redni in izredni vzdrževalni posegi, ki jih opravljata občinska in pokrajinska uprava: tu gre bodisi za prilagajanje stavb varnostnim določilom bodisi za njihovo preurejanje. Za formalno ugotovitev varnosti poslopij v obliki potrdil o spoštovanju varnostnih določil bo treba izboljšati tekoče postopke, ki upoštevajo stratifika-cijo določil, režim podaljšanja rokov in posege, ki gredo h koncu. Predstavniki Občine in Pokrajine so orisali sklop prioritetnih posegov v njihovi pristojnosti, obenem pa so opozorili na finančne in organizacijske potrebe za dokončanje del, ki jih je treba doseči na vsedržavni in deželni ravni. Občina in Pokrajina tudi pripravljata inovativne programe za izgradnjo šolskih polov oz. za preureditev struktur ter za ugotovitev rešitev logističnih problemov. Pre-fekt Giovanni Balsamo se je obvezal, da bo državni in deželni vladi predočil finančne potrebe krajevnih uprav. Vse šole, je bilo še ugotovljeno, tudi izpolnjujejo minimalne pogoje na področju protipožarne varnosti, pri čemer imajo začasno potrdilo, pristojni pa so se obvezali, da bodo za nekatere drugače maloštevilne stavbe čim prej poskrbeli, da bodo le-te prejele dokončna potrdila. manjšina - V deželnem svetu predstavili politično biografijo pokojnega svetnika SSk Mirka Špacapana Politik, prijatelj, predvsem pa Slovenec Delo Erike Jazbar in Miloša Čotarja sta izdala založba Mladika in krožek Virgil Šček - Beseda političnih sodelavcev in svetniških kolegov - V torek predstavitev v Gorici O političnem delu Mirka Špacapana priča zdaj nova publikacija kroma Politik, zdravnik, prijatelj, strankarski človek, predvsem pa Slovenec. Vse to je bil v očeh njegovih sodelavcev Mirko Špacapan (1953-2007), o političnem delu katerega pričuje zdaj knjiga z naslovom Mirko Špacapan - Politična biografija 1977-2007, ki sta jo izdala založba Mladika in Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček in o kateri je bil govor na včerajšnji dobro obiskani dopoldanski tiskovni konferenci v prostorih deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine, ki so se je poleg avtorjev Erike Jazbar in Miloša Čotarja udeležili še predstavniki obeh založb (za Mladiko je bil prisoten Marij Maver, za krožek Šček pa Rafko Dolhar in Ivo Jevnikar), deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Ga-brovec in deželni podtajnik stranke Andrej Berdon, pa tudi Špacapanova prva soproga Katy Kostnapfel in sin Tomaž Špacapan. Prisotni so bili tudi nekateri nekdanji Špacapanovi kolegi v deželnem svetu, in sicer podpredsednica sveta Annamaria Menosso in načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Gianfranco Mo-retton ter svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič. Publikacija zaobjema tridesetletno obdobje političnega delovanja Mirka Špacapana, od izvolitve za tajnika goriške mladinske sekcije SSk leta 1977 do pre-rane smrti 23. novembra lani, ko je bil deželni svetnik iste stranke. Erika Jazbar je preučila prvi del tega obdobja med letoma 1977 in 2003. Gre za obdobje, ko je bil Špacapan kot politik in upravitelj aktiven predvsem na Goriškem, kjer mu je uspelo izposlovati gradnjo novega šolskega centra v Gorici. Miloš Čotar, drugače tesen Špacapanov sodelavec v deželnem svetu, pa je vzel v pretres zadnje štiriletno intenzivno obdobje delovanja v deželnem parlamentu od izvolitve leta 2003 do smrti leta 2007, v katerem se je Mirko Špacapan zavzemal za problematiko goriškega zdravstva in čez-mejnega sodelovanja, teritorija, srenj, jusov, rabe slovenskega jezika, predvsem pa mu je v okviru novega deželnega volilnega zakona uspelo doseči določilo o olajšani izvolitvi slovenskih predstavnikov v deželni svet, kar je na letošnjih volitvah SSk omogočilo nastopiti s samostojno listo v povezavi z Demokratsko stranko in izvoliti svojega predstavnika. Publikacijo dopolnjujejo pričevanja deželnega tajnika in podtajnika SSk, Damijana Terpina in Andreja Berdona, in goriškega tajnika stranke Julijana Čaudka. Ob »političnih« lastnostih, kot so vztrajnost, prizadevnost, širina obzorja in pripravljenost upoštevati drugačna stališča, pa so včerajšnji govorniki izpostavili tudi Špacapanovo človečnost. Da bi spomin nanj ne zamrl, bo skrbela knjiga, ki so jo v četrtek že predstavili na knjižnem sejmu v Ljubljani, v torek pa jo bodo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Ivan Žerjal / RUBRIKE Sobota, 29. novembra 2008 9 FERNETIČI - Tovorni terminal ima nov fotovoltaični solarni sistem Električno energijo bodo odslej proizvajali sami Z eno večjih napeljav v Italiji prihranek v višini 150.000 evrov na leto - Župan Križman: Repentabor napreden Tovorni terminal na Fernetičih se po padcu meje prenavlja v logistični center v zaledju tržaškega pristanišča. V prihodnje naj bi terminal gostil del prostocarinske cone, s pristaniščem pa naj bi ga povezali s preurejeno železniško progo (deželna uprava je po besedah odbornika Riccarda Riccardija vključila potrebna sredstva v osnutek deželnega finančnega zakona). Včeraj pa je predsednik terminala Giorgio Maranzana predstavil pomembno inovacijo: fotovoltaični solarni sistem, s katerim je terminal že začel proizvajati sebi potrebno električno energijo. Specializirano podjetje Elettrodinamica iz Genove je v doglednem času namestilo solarni sistem nemške izdelave Fernetti Solar je na strehi skladišč in uradov. Gre za eno večjih strešnih napeljav v Italiji: v celoti zaobjema 19.000 kv. metrov površine. Vodstvo terminala je v projekt vložila 6,5 milijona evrov, predsednik Maranza-na pa napoveduje, da bodo stroške s proizvodnjo energije v nekaj letih amortizirali, nakar bodo solarni paneli prinašali dobiček. 4420 silicijevih panelov bo proizvajalo 1,2 milijona kWh, kar pomeni, da bo terminal vsako leto prihranil 150.000 evrov stroškov za električno energijo. Poleg tega bo odvečno energijo (to lahko delajo tudi posamezna gospodinjstva) posredoval električnemu omrežju. Na podlagi evropskega programa, ki spodbuja izkoriščanje obnovljivih virov energije (v Italiji se program imenuje Con-toenergia), prejemajo lastniki fotovoltaičnih naprav redne vsote v zameno za vsak proizvedeni kilovat. Sončna energija je poleg vsega tudi čista, saj za okolje ni škodljiva. Fernetiški paneli bodo naši atmosferi vsako leto prihranili izpust 660.000 kilogramov ogljikovega dioksida in 1450 kilogramov dušikovih oksidov. Sistem deluje že dva tedna, kljub ne posebno sončnemu vremenu pa proizvaja že zadovoljivo količino energije. Na včerajšnji slovesni predstavitvi so po Maranzani govorili repentabrski župan Aleksij Križman, tržaški občinski odbornik za ekonomski razvoj Paolo Rovis, predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat, deželni odbornik za energijo in infrastrukture Riccardo Riccardi ter vladni podtajnik za okolje Roberto Menia, med gosti pa so bili poslanec Et-tore Rosato, sežanski župan Davorin Terčon ter njegov predhodnik in sedanji slovenski poslanec Miroslav Klun. Vsi govorniki so se strinjali, da je tovorni terminal potrebno potencirati, ga vključiti v pristaniške dejavnosti in mu zagotoviti železniško progo. Menia meni, da mora italijanska vlada spodbujati obnovljive vire in trajnostni razvoj. »Italija bi se lahko zaradi ugodne lege uspešno kosala z Nemčijo, prvakinjo v tehnologiji solarnih sistemov,« je dejal in pohvalil pogumno izbiro vodstva terminala. Za razliko od odprtja cestnega odseka Lakotišče-Rabojez pa je tokratni prireditelj (Terminal Fernetti spa) najprej ponudil mikrofon domačemu županu. Križman je dejal, da se »najmanjša občina ponaša z največjo solarno napravo,« ne glede na politične razlike pa štejejo predvsem rezultati in medsebojno zaupanje med občinsko upravo in vodstvom terminala. Križman nas je spomnil, da je Občina Repentabor prav tako napredna, saj bo namestila foto-voltaične panele na telovadnico, šolo in otroški vrtec. Po posegih je repentabrski župnik Tone Bedenčič v slovenskem in italijanskem jeziku blagoslovil novo pridobitev in izrazil željo, da bi napredna tehnologija pripomogla k splošni dobrobiti. (af) Zgoraj pogled na streho skladišč s fotovoltaičnimi paneli; desno ugledni parter včerajšnje predstavitve kroma USTANOVE Uslužbenci zaskrbljeni ob krčenju sredstev Velika zaskrbljenost nad usodo slovenskih ustanov in zaposlenih zaradi napovedanega krčenja javnih finančnih sredstev je zaznamovala srečanje, ki je bilo v četrtek zvečer v prostorih Narodne in študijske knjižnice. V njej se je sestala skupina zaposlenih v primarnih ustanovah Slovencev v Italiji: sodelovali so zaposleni v NŠK, na Glasbeni matici, v SSG, v Dijaškem domu Srečka Kosovela, pri Zadrugi Goriška Mohorjeva, na Slovenskem raziskovalnem inštitutu, v ZSŠDI, v ZSKD in v SKGZ. Osrednja točka je bilo krčenje sredstev za primarne slovenske ustanove, ki ga italijanska vlada napoveduje v finančnem zakonu. Krajšemu prikazu namenov vlade je sledila razprava, med katero so izrazili veliko zaskrbljenost, a tudi odločnost, da preprečijo krčenje že itak nezadostnih sredstev, ki jih država namenja slovenskim institucijam. Na sestanku so zato poudarili nujo po skupnem nastopanju vseh zaposlenih. V tem smislu je prišlo do sklepa, da priredijo srečanje s krovnima organizacijama in izvoljenimi predstavniki, ki bo v ponedeljek ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Stalni in nestalni uslužbenci Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje pa so se včeraj zbrali na zborovanju in odločili javno opozoriti na kritično finančno stanje, ki je prizadelo zavod. Izrazili so pripravljenost na dogovarjanje in pogajanje za ohranitev delovnih mest in se obvezali, da bodo lastne predloge pisno posredovali upravnim organom. Obenem so izrazili prošnjo, da se upravni in nadzorni odbor aktivirata in skušata pomagati. »Polastil se nas je namreč neprijeten občutek, da smo glavni interesenti za obstoj zavoda ravno uslužbenci,« so povedali in izrazili upanje, da »upraviteljem in ustanovnim organizacijam ni vseeno, ali obstajamo ali ne«. Zato so pozvali vse, ki lahko pripomorejo, da posežejo, in po drugi strani poudarili, da »pričakujemo, da bo prišlo do sanacijskega načrta, ki naj ne bi vseboval izključno krčenj na področju osebja ali delovnega urnika, pač pa tudi vrsto drugačnih ukrepov za saniranje stanja in za bolj gospodarno bodoče upravljanje«. S tem v zvezi so prosili ravnatelja in upravitelje tudi za natančnejše in jasnejše odgovore glede na krizo, ki je nastala. TRST - V novinarskem krožku so ob desetletnici smrti predstavili knjigo o voditelju SKP Juretu Cancianiju Spomin na priljubljenega voditelja O Cancianiju in njegovem življenju in delu so spregovorili avtorica knjige Maria Tolone, odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič in voditelj SKP Claudio Grassi Cancianija se je v Novinarskem krožku spomnilo veliko somišljenikov in prijateljev kroma Ob desetletnici smrti Jureta Canciani-ja, pokrajinskega tajnika Stranke komunistične prenove in dolgoletnega občinskega svetnika ter člana vsedržavnega vodstva stranke, je izšla zajetna knjiga o njegovem življenju in delu. O tem, kolikšno priljubljenost je Canciani užival tako pri somišljenikih kot na-splošno med ljudmi, je pričala množica udeležencev na predsinočnji predstavitvi knjige v prostorih novinarskega krožka na Korzu Italia. Knjigo je napisala Maria Tolone, veliko fotografskega in pisnega gradiva zanjo pa je zbrala Cancianijeva življenjska družica Megi Pepeu. O knjigi in liku komunističnega voditelja sta po uvodnih besedah deželnega svetnika Igorja Kocjančiča poleg avtorice spregovorila še član vsedržavnega vodstva SKP Claudio Grassi in odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič. Maria Tolone ni imela priložnosti, da bi osebno spoznala Cancianija, zato jo je, kot je povedala na predstavitvi, presunila množica podatkov in gradiva, ki priča o njegovi veliki angažiranosti, prej v sklopu tržaške federacije komunistične partije, pozneje pa v SKP. Poleg tega je bil Canciani vrsto let v tržaškem občinskem svetu, mestu in tržaški pokrajini je v bistvu posvetil vse svoje življenje. Bil je znan kot velik poštenjak in človek, ki je globoko verjel v svoje ideale, zato je užival spoštovanje tudi izven kroga svojih somišljenikov. Knjiga je v bistvu dokumentiran zbornik in predstavlja zato tudi prispevek k povojni zgodovini političnega dogajanja Tržaškem. Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič je podal nekaj osebnih spominov Na Jureta Cancianija, pri katerem je izstopalo dejstvo, da je bil kot voditelj tesno povezan z ljudmi in vedno pripravljen poslušati sogovornika. Te značilnosti je ohranil tudi potem, ko je postat član vsedržavnega vodstva SKP, kot je na predstavitvi povedal član vodstva stranke Claudio Grassi. Pozneje je bil v prostorih Ljudskega doma v Podlonjerju večer v spomin na Jureta Cancianija, na katerem sta posegla Renato Kneipp in Piero Dapretto. Izkupiček solidarnostne večerje je bil namenjen vzdržev-naju Ljudskega doma, katerega glavni animator in upravitelj je bil dolgo let prav Jure Canciani. 10 Sobota, 29. novembra 2008 TRST / POLITIKA - Občinski svetniki opozicije zelo negativno o rebalansu 2008 »Občina Trst se konča na pobočju Kraške planote« Javna dela vselej preložena iz leta v leto - V blagajni bo letos ostalo 38,1 milijona evrov Tržaška občina se za može na županstvu ustavi na pobočju Krasa. Ko gre za financiranje ustreznih javnih del, enostavno preložijo finančne postavke vselej na drug datum. Tako so v rebalansu za leto 2008 dela za kanalizacijo na Opčinah spet časovno odmaknjena, tokrat na leto 2010. Točneje so prvo tranšo preložili iz leta 2008 na 2009 in drugo iz leta 2009 na 2010, o tretji tran-ši pa ni sploh več govora in je dejansko »izginila« iz načrtov mestne uprave. To je poudaril včeraj občinski svetnik Iztok Furlanič na tiskovni konferenci, na kateri je skupaj s kolegi levosredinske opozicije v občinskem svetu Fabiom Omerom, Robertom Decarlijem, Alfredom Racove-lijem in Emilianom Edero obtožil občinsko upravo, da zapostavlja kraško območje in dodal, da je v dveh rajonskih sosvetih na Krasu desna sredina večkrat glasovala v nasprotju z odločitvami občinskega odbora. Sicer je bilo srečanje posvečeno analizi rebalansa, ki ga je občinski svet odobril v četrtek z glasovi večine, potem ko so bili vsi popravki opozicije zavrnjeni. Iz rebalansa je razvidno, so povedali, da se na županstvu sploh ne pripravljajo na finančne in gospodarske težave, ki bodo v prihodnjih letih prizadele tako občinsko upravo kot občane. Mestna uprava je tako kot lani pokazala »težave« pri upravljanju oz. porabi javnega denarja. Že lani je kljub zelo visokemu davku na fizične osebe (Irpef) ostalo v blagajni 13,1 milijona evrov. Stvar se ponavlja, je obtožil Omero, ker ne bodo uporabili vsega denarja za tekoče stroške in niti za potrebna javna dela, katerih izvajanje so premaknili na prihodnja leta. Rezultat je, da bo letos ostalo v blagajni čednih 38,1 milijona evrov, od katerih sta dva milijona iz Sklada za Trst... Pri vsem tem izstopa, da župan Roberto Dipiazza ne bo uresničil svojih obljub o vlaganju v socialno politiko, so poudarili svetniki, kot tudi ne v šole, ki so v obupnem stanju. Pač pa bodo vlagali v športna igrišča in potratili mnogo denarja za druge pobude, ki jih je ožigosal Fur-lanič: 70 tisoč evrov za NatalEventi, 110.000 za praznovanje novega leta, 50.000 za 90. obletnico 1. odrešenja Trsta. Vprašanje pa je, kdo bo v resnici plačal letake s slikami predstavnikov Nacionalnega zavezništva Lippija, Bandellija in Cirianija, ki jih v tem obdobju pošiljajo na dom Tržačanom. V njih reklamizirajo prihodnje pobude, kot je Kostanji in rebula brezplačno za vse. A.G. Speljali bodo ovinek na Furlanski cesti Tržaški občinski svet je na četrtkovi seji soglasno odobril predhodni načrt za ureditev ovinka Furlanske ceste pri hišni številki 431. Gre za oster ovinek višje od Rumene hiše in novega ovinka, ki sta ga tržaška občina in deželna civilna zaščita uredila v začetku leta, potem ko je bil ta odsek nekaj časa zaprt zaradi usada. Občinski tehniki so po tisti nesreči opravili obširno monitoražo Furlanske ceste, in ugotovili, da je gornji oster ovinek statično nestabilen. Na območju so opazili na cestišču nekaj razpok, v spodnjem delu nekaj zdrsov flišastega zemljišča. Nujen bi bil preventiven poseg, da se ne bi čez kako leto ali še manj ponovile težave, ki so jih zabeležili pri Rumeni hiši. Občinska uprava se je obrnila na deželno upravo. Deželna civilna zaščita je zagotovila prispevek v višini milijona 200 tisoč evrov, mestna uprava je primaknila 500 milijonov evrov in poseg je dobil zadostno finančno kritje. Tehnični urad odborništva za javna dela je pripravil predhodni načrt, ki ga je morala mestna skupščina odobriti do konca meseca, sicer bi bili ob prispevek deželne civilne zaščite. Ob odsotnosti župana in odbornika za urbanistiko Roberta Di-piazze ter odbornika za javna dela Franca Bandellija je odlok predstavil odbornik za civilno zaščito Claudio Giacomelli. Poudaril je, da je poseg potreben za boljšo in varnejšo vožnjo po Furlanski cesti, nov ovinek pa bodo uredili podobno, kot so tistega pri Rumeni hiši. Tako bodo pridobili 25 prepotrebnih parkirnih prostorov in v ovinku uredili prednostni pas za avtobuse. V razpravo je posegel edinole svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič, ki je sicer namignil, da je bil prispevek deželne civilne zaščite »prenesen« na Furlansko cesto iz večjega prispevka, ki ga je že pred tremi leti takratna vlada namenila za kritje škode po hudem neurju v Furlaniji. Prispevek je vsekakor dobrodošel, zato je napovedal, da bo odlok podprl. Z njim so ga podprli vsi ostali občinski svetniki, da je bil sklep odobren soglasno. M.K. ponterošo - Včeraj pozno popoldne Ženska padla v hladni kanal Mestna redarja sta skočila v vodo in rešila 42-letnico - Pridržana prognoza zaradi hude prehladitve v mrzli vodi Na Ponterošu se je ob kanalu včeraj popoldne zbrala množica ljudi, la je gledala proti vodi. Nekaj pred 17. uro je namreč padla v kanal 42-letna Tržačanka, po navedbah mestnih redarjev pa je v hladni vodi ostala od pet do deset minut. S pridržano prognozo so jo sprejeli v katinarsko bolnišnico: ko je ne bi rešila požrtvovalna redarja, bi bila njena usoda najbrž zapečatena. 42-letni P. I. se je po vsej verjetnosti spodrsnilo. Po padcu so prihiteli policija, gasilci, služba 118 in mestna redarja, la sta bila v bližini. Gospa je nekajkrat vpila, nato pa obmolknila, v temi pa je ni bilo videti. Redarja sta stopila na tamkajšnja plovila in s pomočjo svetilke opazila žensko, la jo je tok zanašal proti morju. Brez oklevanja sta si mareša-la Alessandro Fuccaro in Luca Butelli snela težla jopi in skočila v kanal. Reševanje je bilo posebno težko, redarja sta morala večkrat pod vodo, da bi žensko porinila na površje. Potegnila stajo na suho, kjer so delo nadaljevali policisti in osebje službe 118 (foto Kroma). Ženska je bila v šoku, redarji pa domnevajo, da je ostala v vodi od pet do deset minut. Mmoidoči so jo baje kmalu opazili, v vodo pa sta se pognala šele redarja, la sta si zaslužila pohvale, na koncu pa sta jo mahnila pod toplo prho postaje občinske policije. pristanišče - Zaplemba Tihotapil antične kovance in 5000 let stare arheološke predmete Posebna preiskovalna ekipa, ki jo sestavljajo finančni stražniki in cariniki, je v tržaškem pristanišču zasegla več dragocenih arheoloških najdb, ki so se skrivale v turškem tovornjaku. Izvedenci so po prvem pregledu ocenili, da so kovanci in drugi predmeti vredni približno sto tisoč evrov. Šoferja so prijavili sodstvu, preiskava pa se nadaljuje. Finančni stražniki in cariniki so sumljiv tovornjak zasledili v okviru podrobnega preiskovalnega dela v zvezi s tihotapstvom. Delo sloni na preverjanju poti, ki jih tovornjaki opravljajo pred prihodom v tržaško pristanišče, na ta način pa je ekipa že zasegla večje količine cigaret in mamil. Tokrat je osebje pregledalo turški tovornjak, ki se je ravnokar izkrcal in je bil namenjen v Veliko Britanijo. Zadaj niso našli nič, nato pa so prečesali še šoferjevo kabino. Našli so srkbno skrito črno torbo, jo odprli in naleteli na pravo kolekcijo dragocenih arheoloških predmetov. Torba je vsebovala 2500 kovancev iz helenistične, poz-noantične in bizantinske dobe ter iz časov rimskega cesarstva, pa tudi več kot pet tisoč let stare obeske in druge predmete, ki so jih izvedenci datirali v četrto tisočletje pred našim štetjem. Vrednost so ocenili v višini sto tisoč evrov, na cvetočem trgu zbirateljstva pa bi se kovanci in ostali predmeti krepko podražili. Turškega šoferja so prijavili, z zadevo se zdaj ukvarja javni tožilec Federico Frezza, preiskava pa se nadaljuje v iskanju ostalih členov tihotapske verige. LONJER - Ob tridesetletnici smrti ime po Tončki Čok Poimenovanje bo jutri ob 17. uri v Športno-kulturnem centru Večkrat se zgodi, da ostane delo nekaterih kulturnih delavcev večini neznano. Tak je najbrž primer Antonije Čok, v javnosti bolje poznane kot Tončke Čokove. In to kljub temu, da je bila vsestransko vključena v šolski in prosvetni sistem Slovencev v Italiji. Tončka se je rodila v Lonjerju leta 1897, bila je aktivna v vaških organizacijah, kot učiteljica pa je delovala tako v mestu kot na Krasu. Ko so ji leta 1923 kot prvi slovenski učiteljici prepovedali učiti na katerikoli šoli v Italiji, se je odpravila na Kočevsko, kjer je nadaljevala svoj poklic. Tam pa se je srečala z italijansko okupacijo, zato se je leta 1941 vključila v nastajajočo Osvobodilno fronto. Leto kasneje je bila izgnana v Italijo, kjer je bila zaprta do osvoboditve. Ob povratku v Trst je bila aktivna v vrstah Slovenske prosvetne zveze, Dijaške matice, Neodvisne socialistične zveze in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Bila pa je tudi steber lonjerskega kulturnega delovanja, zaradi česar se ji bodo mladi vaški pevci oddolžili tako, da bodo svoj zbor poimenovali po Tončki Čok. Pevska skupina je leta 2005 nastala v sklopu Mladinskega združenja, ki deluje pod okriljem SKD Lonjer-Katinara. Od začetka jo vodi Manuel Purger, v svoj repertoar pa vključuje slovenske, tržaške, partizanske in sodobne angleške pesmi. Poimenovanje skupine po Tončki Čok bo jutri ob 17. uri v mali dvorani Športno-kulturnega centra v Lonjerju. Neutrudne kulturne delavke se bodo ravno ob tridesetletnici smrti spomnili domačinka Nevenka Pečar in njen nekdanji sodelavec Edvin Švab. Ob domačih pevkah in pevcih pa bo nastopil tudi harmonikar Oskar Kjuder. OBMEJNE PISAVE Danes popoldne nagrajevanje v kavarni San Marco V kavarni San Marco bodo danes ob 18.30 nagradili zmagovalce 11. mednarodnega natečaja Trst obmejne pisave, ki je bil letos posvečen pesniku Umbertu Sa-bi in ga prireja združenje Altamarea v sodelovanju z Deželo FJK in Pokrajino Trst. Za življenjsko delo bosta nagrajena madžarski pisatelj Miklos Hubay in tržaški pisatelj in dramaturg Renzo Rosso; nagrado bodo podelili tudi tržaškemu pisatelju Pi-nu Roveredu za prozo, milanskemu kritiku Mariu Santagostiniju za avtorsko poezijo, apulijski pesnici Carli Saracino za pesniški prvenec, slovenskemu pesniku Marku Kravosu za še neobjavljeno poezijo, tržaškemu novinarju in režiserju Massimilia-nu Cocozzi za še neobjavljeno prozno delo in goriškemu izseljencu Lucianu Biniju za zgodovinski esej o Avstraliji. Posebno nagrado bo prejel tržaški univerzitetni docent Matteo Apuzzo za esej o problematiki »ločenih mest«. Žirija bo podelila tudi nekaj priznanj, in sicer esejistki Vanii Gransinigh, Giacomu Vitu, Diani Rosandic, Marini Tor-rosi Tevini, Patrizii Rigutti, Gian Paolu Po-lesiniju in Aljoši Curaviču. Ogled likovnih del pred dražbo Od petka, 28. novembra, do torka, 2. decembra, so v prostorih avk-cijske hiše Stadion na tržaškem nabrežju na ogled likovna dela in uporabni predmeti, ki jih bodo nato 4. in 5. decembra prodali na dražbi. Ponudba je tokrat res bogata, za vse ljubitelje upodabljajočih umetnosti so na voljo tako slike kot risbe, grafike in kipi. Ljubitelji antikvariata in neobičajnih predmetov bodo lahko izbirali med nakitom, urami in najrazličnejšimi uporabnimi predmeti iz srebra, obdelanega stekla in drugih materialov. Na prodaj bo okvirno štiristo umetniških del italijanskih, japonskih, francoskih, grških in slovenskih umetnikov. Med vsemi beležimo priznana imena mojstrov na mednarodnem prizorišču, kot so Dali, Warhol, De Chirico in Dudovich. Tokrat je prav prisotnost slovenskih avtorjev bolj opazna kot sicer. Nekatera imena se na vsaki dražbi skoraj redno ponavljajo, med temi so prav gotovo grafiki in slikarji Avgust Černigoj, Lojze Spacal in Zoran Mušič. Med slovenskimi umetniki iz Trsta bodo med drugim prisotna dela Jožeta Cesarja in Deziderija Švare. Na razstavi bomo zasledili tudi tihožitje, slikarsko delo Gojmirja Kosa iz leta 1944 v topli paleti jesenskih barv. Gre za ustvarjalno obdobje, ki ga kritika posebej ceni in za delo, ki je obenem tudi objavljeno v katalogu Slovenske Akademije iz Ljubljane leta 1962. Jakopičevo olje izstopa tudi po formatu, je last umetnika Emila Sar-kana in ima priložen certifikat avtentičnosti, ki ga je podpisal Mirko Juteršek. Katalog in podrobnejše informacije so dosegljivi na spletu: www.stadionaste.com. (Jasna Merku) ■ V VI I I V* I • v . Tržaški občinski načrt v primeru sneženja V prihodnjih dneh bo vreme še naprej hladno, meja sneženja pa bo vse nižja. Tržaška občinska uprava je kot vsako leto pripravila načrt v primeru sneženja: pravilnik in nasveti so na razpolago na spletni strani www.retecivica.trieste.it ali www.comune.trieste.it. Informacije so na voljo tudi na telefonski številki 040-6754850, na elektronskem naslovu urp@comune.trie-ste.it in v uradu za stike z javnostjo v Ul. Procureria 2. Pravilnik pojasnjuje tudi, kdo je odgovoren za odstranjevanje snega in ledu s pločnikov. »Ekspresna« linija 20 Avtobus št. 20, ki vozi iz Trsta v Milje, bo od ponedeljka dalje opravljal tudi »ekspresne« vožnje. Nekajkrat na dan bo namreč v obeh smereh opravil manj postankov in tako prihranil nekaj minut. Avtobus se bo ustavljal na vseh postajah miljske občine, v Žavljah, na Trgu Valmaura, na Senenem trgu (Trg Foraggi), na Drevoredu D'An-nunzio (pri Trgu Sonnino), na Trgu Stare mitnice, na Trgu Oberdan in pred železniško postajo. Hitre vožnje bodo od ponedeljka do petka na vrsti ob 7.16 in 7.32 (iz Milj) ter ob 13.15, 13.55 in 19.50 (iz Trsta). Ob sobotah bodo veljali isti urniki, le zadnja hitra vožnja iz Trsta bo ob 19.45. Tržačan si je vzel življenje v Genovi V genovski bolnišnici San Martino se je nek 61-letnik včeraj popoldne ustrelil. Bil je po rodu Tržačan, stanoval pa je v Genovi, po poklicu je bil zapriseženi čuvaj. V bolnišnico so ga sprejeli pred dnevi, včeraj zjutraj pa so mu zdravniki razkrili, da je hudo bolan. Nekaj ur pozneje je odšel na stranišče in se z lastno pištolo ustrelil v glavo. / TRST Sobota, 29. novembra 2008 1 1 GLEDALIŠČE MIELA - Ob 70-letnici sprejetja rasnih zakonov Iz razprave o fašizmu izšla skrb zaradi današnje nestrpnosti Pester večer, ki se ga je udeležil tudi Boris Pahor, je priredila Demokratska stranka f Na večerus sta spregovorila tudi Moni Ovadia (na levi sliki) in Boris Pahor kroma Udeleženci večera, ki ga je v četrtek v gledališču Miela - v počastitev spomina ob 70 obletnici razglasa rasnih zakonov - priredila Demokratska stranka, se prav gotovo niso dolgočasili. Prisostvovali so namreč razpravi, ki je bila vsebinsko bogata in je dejansko spodbudila k razmišljanju v zvezi z dogajanjem za časa fašizma in današnjim časom, ko je rasizem v italijanski družbi čedalje bolj prisoten. Spored se je pričel z nastopom avtorice Barbare Della Polla, ki je občinstvu prebrala Manifest o rasi, to je idejni koncept izoblikovanja »čiste italijanske rase,« ki je omogočil diskriminacijo in preganjanje italijanskih državljanov židovske veroizpovedi. Po pozdravnem nagovoru tajnika DS, Roberta Cosolinija, je zgodovinarka Anna Maria Vinci, kateri je bilo zaupano vodenje okrogle mize, spregovorila o posledicah (diskriminacijah) razglasitve rasnih zakonov. V Trstu, med drugim, so fašisti sestavili sezname Židov in jih pozneje izročili nacistom: od skupno tisoč deportirancih se jih je ob koncu vojne vrnilo domov 19! Predstavnik tržaške židovske skupnosti, Mauro Tabor, je v svojem govoru opozoril na vnovično pojavljanje antisemitizma v družbi ter menil, da se v Italiji ni nihče opravičil zaradi sprejetja rasnih zakonov, »zaradi katerih so italijanski Ži-dje končali v Auschwitzu.« Pisatelj Boris Pahor je dejal, da ko se govori o preganjanju Židov, se ne omenja početja fašizma zoper Slovence in Hrvate, ki je trajalo 25 let. Navedel je številne primere poniževanja Slovanov, ki ga je načrtno vodil režim. Za dokončen obračun s »težko preteklostjo« je v Italiji po njegovem nujno vlagati v izobraževanje mladih rodov (zgodovinske knjige naj povedo resnico). Italijanski politični voditelji bi tudi morali upoštevati vzroke in posledice (Napolitano-ek-sodus in fojbe) pri komentiranju zgodovinskih dogodkov. Brez pregleda fašistične preteklosti bo po Pahorjevem mnenju jutrišnji dan na Polotoku »zelo meglen.« Duhovnik Pierluigi Di Piazza je z zanosom spregovoril o sodobnih rasiz-mih do priseljencev iz t.i. tretjega sveta. Kritičen je bil do kapitalizma, ki povzroča vojne in nove revščine; do rasizma, ki je v vseh nas; do Cerkve (verski rasizem); do vsedržavne in deželne politike (paket varnosti, ločeni razredi za tujce) ter do medijev (ne povedo resnice). Paolo Rumiz je opozoril na potlačitev spomina, ki ga udejanja sodobna italijanska desnica, v zvezi z vsem, kar se je dogajalo v obdobju 1918-1945. »Tako stopi v ospredje le Dan spomina na ek-sodus in fojbe.« Izbira Trsta za razglasitev Rasnih zakonov ni bila naključna: že leta 1920 je imela fašistična stranka v Trstu dvakrat več vpisanih kot v Milanu. Zakaj se je v zadnjih letih odpravilo dostojanstvo antifašizma?, se je vprašal novinar. Italijanska zunanja politika »nosi breme« vsega navedenega in zaradi tega nima vizije, kot jo ima Nemčija, glede odnosa z vzhodnimi sosedami. Kot zadnji je spregovoril Moni Ovadia, ki je bil s svojim vehementnim nastopom nadvse prepričljiv. Opozoril je na italijanske šibkosti (konformizem, kvalunkvizem in servilizem) in se vprašal zakaj v tej državi vsi molčijo, ko oblasti jemljejo prstne odtise romskim otrokom in je rasizem iz dneva v dan bolj razviden. Ovadia, ki je bil zelo kritičen do opozicije (»levica ima rep med nogami, se boijo svoje sence), ima dovolj retorike in posladkanih izjav italijanskih politikov. »V tej državi je potrebno dostojanstvo.« Obnovil je kar je fašistična vojska počenjala v Libiji in na območju bivše Jugoslavije. »Nekoč smo bili Italijani v svetu poznani kot šarlatani, a simpatični in ustvarjalni. Danes, zaradi naraščajočega rasizma, smo pa poznani še predvsem kot hudobni ljudje. Apologija fašizma je prepovedana po zakonu, a dejansko se fašizem poveličuje. Nujno je odreagirati na današnje sramotno stanje,« je sklenil svoj poseg Ovadia in požel dolg aplavz s strani občinstva. Večer se je zaključil z glasbenim nastopom skupine Alfredo Lacosegliaz Patchwork Ensemble. (Mch) Mladiki nagrada Anfora centroeuropea Tržaški založbi Mladika so v ponedeljek, 24. novembra, v prostorih Palače Falconieri v Rimu podelili nagrado Anfora Centroeuropea za knjigo Cirila Kosmača Sulle orme di un vagabondo, ki jo je založba izdala januarja letos (delo je uredila in prevod pripravila slovenistka Marija Bidovec). Nagrado podeljujejo vsako leto za pripovedna dela srednjeevropskih avtorjev, ki so izšla v italijanskem prevodu. V ožjem izboru za nagrado, ki ga je komisija izdala dva tedna pred podelitvijo, sta bili še Nekropola Borisa Pahorja (Fazi editore) in L'ombra del Serpente madžarske avtorice Ra-kovszky Zsuzsa (Baldini Castoldi). Lepo zadoščenje in priznanje za slovensko založbo, ki deluje v Trstu. Pesem jeseni drevi v Bazovici Pesem jeseni je tradicionalna revija, ki jo prireja tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov. Po prvih mesecih vaj v novi pevski sezoni se številni pevci predstavijo publiki s krajšim programom, ki ga pevovodje sestavijo z upoštevanjem predlogov organizatorjev za počastitev obletnic glasbenikov ali pesnikov. Letošnje vodilne programske usmeritve so 500-letnica rojstva Primoža Trubarja, 130-le-tnica rojstva Vinka Vodopivca, 75. rojstni dan Adija Daneva in 40-le-tnica smrti Brede Šček. Pevski dogodek je kot običajno neomejeno odprt za cerkvene in druge zbore. Nastopili bodo mešani zbor Lipa iz Bazovice, ženski zbor Prosek Kontovel, moški in mešani zbor Sv.Jernej z Opčin, ženski zbor Devin, cerkveni zbor in združeni mešani zbor Repentabor, moški zbor Fantje izpod grmade, mešani zbor Skala Slovan iz Gropade in Padrič, mešani zbor Mačkolje, mešani zbor Devin-Rdeča zvezda, novo-nastala ženska pevska skupina Vesela pomlad in združeni zbor ZCPZ-Trst. Revija bo danes (sobota, 29.novembra) v športnem centru Zarja v Bazovici s pričet-kom ob 20.uri. Spored bosta povezovala Urška Sinigoj in Peter Raseni. (ROP) NABREŽINA - Drevi v Kulturnem domu Igo Gruden Predstavitev dokumentarnega filma o pesniku Igu Grudnu Zavrtel se bo točno tam, kjer se je pravzaprav pričela celotna zgodba. Dokumentarec Glasnik slovenske brežine, ki si ga je uredništvo slovenskih sporedov Rai zamislilo, da bi primerno proslavilo šestdeseto obletnico smrti slovenskega pesnika Iga Grudna, bo drevi ob 20.30 na sporedu v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrezini. Zanimivo, da stoji danes kulturno društvo prav tam, kjer je nekoč stala hiša Igovega očeta Franca Grudna in da se bo torej nocoj zgodba vrnila tja, kjer se je pač pričela. In tudi režiser, ki se je posvetil tej zgodbi, tako kot scenaristka in pobudnik, so doma iz Na-brežine. Režijo dokumentarca je namreč podpisal Jurij Gruden, pri pisanju scenarija, mu je pomagala Tatjana Rojc, za uresničitev in izpeljavo zamisli pa se je posebej zavzel urednik slovenskih sporedov Boris Devetak. 29. novembra, se pravi točno 60 let po smrti Iga Grudna, se bodo v Nabrežini poklonili najbrž enemu najznamenitejsih vaščanov s projekcijo filma, ki postavlja v center pozornosti samega Iga Grudna. »Veliko se je spremenilo v njegovi rojstni vasi Nabrežini in svetu - piše v predstavitvi - ni se pa spremenilo osnovno čutenje slovenskega človeka na tem izpostavljenem koncu narodnega prostra«. Ker Grudnova poezija nagovarja tudi današnjega bralca: in to s pomočjo njegove ljubezenske lirike, ki se ne zdi več izzivalna, s pomočjo njegovih pesmi, ki izražajo stisko in grozo ob prvi in drugi svetovni vojni. Vse to je tudi danes kljub temu, da je od takrat minilo 60 in več let, še zelo aktualno, saj « taboriščne pesmi uspejo še vedno vzne- miriti bralca, ker govorijo o trpljenju, ki ga kljub vsemu poznajo tudi ljudje današnjih dni«. In to, s tem, da predstavljajo veliko šolo človečnosti in optimizma. »Grudnove domovinske pesmi spominjajo na moralne obveznosti, ki jih ima vsakdo do naroda in zemlje, na kateri prebiva«. Pri oblikovanju dokumentarca je sodelovalo tudi lepo število pricevalcev, ki tako ali drugače obujajo spomin na v Nabrežini rojenega pesnika. Marija Gruden, Primož Gruden, Boris Pahor, Miroslav Košuta, Anton Vratuša, Herman Janez, Božidar Jezernik in Janez Vrečko - ob glasbeni kulisi Marka Ferija - pripovedujejo o življenju in delu pesnika in pravnika, ki se je leta 1920 za stalno naselil v Ljubljani. Po okupaciji Jugoslavije se je pridružil gibanju Osvobodilne fronte. V vojnem času je kot od-vetnik-branilec sodeloval na mnogih procesih zoper aktiviste in simpatizerje OF. Leta 1943 je bil aretiran in interniran v taborišču Chiesanuova v bližini Padove in nato na otok Rab, kjer je dočakal kapitulacijo Italije in osvoboditev otoka. Tako je postal upravnik tamkajšnje bolnišnice. Po osvoboditvi Slovenije se je vrnil v Ljubljano, kjer se je v zadnjem življenjskem obdobju ukvarjal s prevajanjem, zlasti bolgarskega pesništva. Oblasti Svobodnega tržaškega ozemlja mu niso dovolile obiska rojstnega kraja Nabrežine. Koproducent filma je ob slovenskih sporedih Rai tudi Arsmedia Francija Zajca. Ponovitev filma bo jutri ob 17. uri. Ogledati pa si ga bo mogoče tudi po slovenskem sporedu Rai, prav tako jutri, ob 20.50 in v četrtek, 4. decembra, ob isti uri. (Iga) MEDITERANSKA OKNA - Gai Saber v Kulturnem domu Prijetno prepletanje ljudskih in sodobnih zvokov Mediteransko, glasbeno, okno se je tokrat odprlo v okcitanski svet: iz okolice Cunea je namreč v tržaški Kulturni dom prišla skupina Gai Saber, predstavnica tamkajšnje okcitanske skupnosti. Gre za izredno radoživo glasbeno skupino, ki na odru tudi rada zapleše, in se ne da motiti, če npr. v dvorani sedi peščica gledalcev. Koncert, ki ga je prejšnjo soboto gostilo Slovensko stalno gledališče, namreč ni priklical številnega občinstva. Škoda, kajti šestčlanski ansambel je dokazal, kako se da ljudsko glasba »okužiti« s sodobnimi primesmi, tako da je za današnjega poslušalca nadvse dopadljiva. Organizator, Mediterraneo Folk Club, je ob podpori tržaške pokrajine in Dežele FJK, poskrbel za zanimivo glasbeno potovanje med ljudsko tradicijo in sodobnimi ritmi. Kdor je zamudil koncert, si lahko poskrbi zgoščenke, saj jih je skupina posnela kar nekaj. 12 Sobota, 29. novembra 2008 TRST / Včeraj danes Danes, SOBOTA, 29. novembra 2008 CECILIJA Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 9.00 - Luna vzide ob 9.16 in zatone ob 17.21. Jutri, NEDELJA, 30. novembra 2008 KLEMEN VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,6 stopinje C, zračni tlak 1015,5 mb ustaljen, veter 9 km na uro vzhodnik, vlaga 45-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,1 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. novembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma (040 364330), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Venezia (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. uk Kino 17.00, 18.45, 20.15, 22.00 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »Max Payne«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Nes-suna verita«; Dvorana 5: 18.45, 21.30 »Changeling«; 17.00 »La fidanzata di papa«. M Izleti KRUT prireja v soboto, 17. januarja ogled razstave v muzeju Santa Giulia v Bresci »Van Gogh - risbe in slike«. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone, tel. 040-360072. IZLET SPDT V BRKINE SPDT vabi člane in prijatelje na izlet v Brkine, ki bo v nedeljo, 30. novembra. Zbirališče bo ob 8. uri pri cerkvi v Bazovici. Vodi Slavko Slavec. Z osebnimi avtomobili se bomo podali v Tatre, Rjavče, do mlina Bizaj, obiskali bomo kraj nekdanje Partizanske bolnice in se vrnili v Tatre. Predvidene so štiri ure hoje. Vse dodatne informacije Vam nudita Slavko tel. 040/228118 ali Vojka 040/2176855. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ V BARKO-VLJAH organizira izlet po kraških poteh od Proseka do pristana pri Čupah. Zbirališče v nedeljo, 30. novembra, ob 9. uri pri proseškem spomeniku padlim. Priporočena primerna obutev in malica. V primeru slabega vremena izlet odpade. Info: 328-9190089. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za dvodnevni izlet, 7. in 8. decembra, »Med jaslicami in božičnimi sejmi« z ogledom Verone, svetovne razstave jaslic ter sejmov v Trentu in v Levico Terme. Vse dodatne informacije na sedežu Krut-a, ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR organizirajo v petek, 12. decembra, izlet v Ljubljano, ki se ga lahko udeležijo ostareli občani (nad 65. letom starosti). Za vpisovanja in morebitne informacije se lahko obrnete na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Na-brežina, Naselje Sv. Mavra 124 (Se-sljan), od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30 (tel. 040 - 2017389). SKD BARKOVLJE prireja v nedeljo, 14. decembra praznik 50-letnikov. Povezan bo z avtobusnim izletom v Ljubljano: ogled mesta z vodičem, kosilo, ogled predprazničnega sejma. Vsak se lahko vpiše. Informacije nudimo na tel. št. 040-411635 ali 040415797. AMBASCIATORI - 15.00, 17.00, 19.05, 21.15 »Twilight«. ARISTON - 18.30, 20.15 »Il papa di Giovanna«; 22.00 »Od goroba do groba«. CINECITY - 14.40, 15.20, 16.35, 18.30, 20.25, 22.20 »Bold 3D* - Un eroe a quattro zampe«; 15.15, 17.30, 20.00, 22.00 »Max Payne«; 14.50, 16.45, 17.30, 19.10, 20.00, 21.30, 22.15 »Twilight«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Nes-suna verita'«; 17.10, 19.45, 22.15 »Changeling«; 15.10, 20.00 »La fi-danzata di papa«; 17.20, 22.00 »007 -Quantum of Solace«; 14.30 »High School Musical 3 - Senior year«. EXCELSIOR - 16.15, 20.00, 21.40 »Solo un padre«; 18.00 »Rumore Bianco«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.10 »Changeling«. FELLINI - 15.30 »Wall-E«; 18.45, 22.15 »Giu al Nord«; 17.00, 20.30 »Si puo' fare«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.20, 22.20 »Death Race«; 16.30, 20.30 »Mamma mia!«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Nessuna verita'«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 19.15, 21.30 »Qualcuno con cui correre«. KOPER - KOLOSEJ - 19.20, 21.20, 23.20 »Karantena - Quarantine«; 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 »Čeljusti -Rogue«; 14.30, 16.30, 18.30 »Hišna zajčica«; 20.30, 22.40 »Zadetki: Ananas ekspres«; 15.30, 17.20 »Muhice osvajajo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Twilight«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Bolt«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Never Back down«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Max Payne«. SUPER - 16.00 »High School Musical 3«; 17.45 »Il papa di Giovanna«; 21.15 »Quantum of Solace«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »Twilight«; Dvorana 2: ¿i Čestitke Naša draga Lidija iz Lonjerja slavi danes pomemben življenjski jubilej. Še veliko zdravja, sreče in pristne zabave ji iskreno želijo Ervin, Bijanka, Lino, Valter s Sonjo, Boris z Majdo, Vojko s Heleno, Ugo z Laro in vsi, ki jo imajo radi 0 Prireditve KD FRAN VENTURINI vabi danes, 29. novembra, ob 20.30 v gledališče France Prešeren v Boljuncu na osrednjo proslavo ob 40-letnici društvenega delovanja »Prizori društvenega vsakdana«. Toplo vabljeni. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenke prosvete vabi danes, 29. novembra, ob 20. uri na otvoritev božičnega sejma. Svoje izdelke razstavlja 19 oseb. Večer bosta popestrili kitaristki Veronika Carli in Janja Savi, gojenki Glasbene matice iz razreda prof. M. Feri-ja. Urnik sejma: v nedeljo, 30. no- VLonjerski vrtači LIDIJA živi in okrogla leta slavi. Veliko zdravja, veselja in srečnih dni ti želi... ugani sama ti! Danes praznuje v Lonjerju naša draga LIDIJA mladostnih 80 let. Naj jo spremljata zdravje in dobra volja, še na mnoga, mnoga leta ji iz srca želi Ljuba S'kava z družino. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na tradicionalno revijo » odraslih zborov 9>esem/ fe&eni/ 2008 v Športnem centru Zarja v Bazovici - danes, 29. novembra, ob 20. uri vembra od 10. do 13. ure; ponedeljek, 1. decembra od 15. ure do 18.30; v torek, 2. decembra od 15.30 do 18.30; v sredo, 3. decembra od 15. do 19. ure; v četrtek, 4. decembra od 15. ure do 18.30; v petek, 5. decembra od 15.30 do 18.30; v soboto, 6., v nedeljo 7. in ponedeljek ,8. od 10. do 13. ure. SKD GRAD - BANI vabi na razstavo poslikanih panjskih končnic, ki bo danes, 29. novembra, v društvenih prostorih. Razstava bo odprta vsak dan od 17. do 19. ure do 5. decembra. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z RAI-Slovenski programi, RTV SLO in ARSMEDIO, vabi na predstavitev dokumentarnega filma »Glasnik slovenske brežine (režija J. Gruden, scenarij J. Gruden in T. Rojc) ob 60. obletnici smrti pesnika Iga Grudna, ki bo danes, 29. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini. Ob tej priliki bomo otvorili prenovljeno dvorano v društvenih prostorih. Informacije: Vera Tuta (339-5281729). ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV prireja tradicionalno zborovsko revijo Pesem jeseni, ki bo danes, 29. novembra, v Športnem centru Zarja v Bazovici ob 20. uri. Toplo vabljeni! OBČINA REPENTABOR pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine, vabi v nedeljo, 30. novembra, ob 17.30 v Kulturni dom na Colu na ogled gledališke predstave v tržaškem narečju »L'ultima casa de Scala Santa«. Nastopa gledališka skupina Quei dei Scala Santa - FITA, besedilo in režija Silvia Grezzi. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Posvete prireja v ponedeljek, 1. decembra, v sklopu božičnega sejma, popoldan za otroke s čarodejem Vikj-em. Začetek ob 15. uri. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v sredo, 3. decembra, na nastop gojencev Glasbene matice - Trst Gorica iz razredov profesoric T. Ražem, B. Zonta in V. Zuppin. Začetek ob 19. uri. SKD IGO GRUDEN prireja, v okviru razstave GOVORICA KAMNA, predvajanje dokumentarnega filma TV Koper/Capodistria »PESEM KAMNA«, po zamisli Danjela Božiča in Stanislava Renčelja, ki bo v sredo, 3. decembra, ob 20. uri v društvenih prostorih. V soboto, 6. decembra, ob 20. uri pa vabi na predstavitev knjige »KRAŠKA HIŠA IN ARHITEKTURA KRASA« (dr. Stanislav Renčelj in dr. Ljubo Lah). Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 4. decembra, na predstavitev knjige ob pravljici »Muc Felix, učiteljica Tončka in strašilo Zverina«, avtorica Anamarija Volk Zlobec, ilustratorka Magda Starec Tavčar. Začetek ob 15. uri. SKD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC - Skupina 35-55 vabita v četrtek, 4. decembra, ob 20.30, v društvene prostore v gledališču F. Prešeren, kjer bo Biserka Cesar govorila o svojih izkušnjah na črni celini s potopisnim predavanjem »Uganda, moj afriški biser...«. Vabljeni. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativitas: Škedenj, Cerkev sv. Lovrenca, 5. decembra, ob 20.30, nastopajo MePz Jacobus Gallus, MePz Rdeča zvezda, Oktet Odmevi, OPZ iz Zgonika; Zgonik, Cerkev sv. Mihaela, 6. januarja 2009, ob 18. uri, nastopajo MePz Jacobus Gallus, MePz Rdeča zvezda, Oktet Odmevi, OPZ iz SL0VENSK0 STALNO GLEDALIŠČE - V SODELOVANJU 08/09 DRUŠTVO RAZ/SEUENI ASSOOAZIONE S/PAESATI Laila Wadia NAJBOUŠE PRIJATELJICE (Amiche per la pelle) Pronicljiva in ironična freska o odnosih med priseljenci in domačini Nedelja, 30. novembra ob 18.00 v Slovenskem stalnem gledališču, vstop prost HIIB III IHBI Info: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it www.teaterssg.it Zgonika; Nabrežina, Cerkev sv. Roka, 11. januarja, ob 16. uri, nastopajo MePZ Igo Gruden, DPZ Kraški slavček, glasbeni utrinek s harmoni-kaši; Milje, Stolnica, 11. januarja 2009 ob 15.30, nastopa MeMPZ Trst z glasbenimi utrinki. V GALERIJI IL CORIANDOLO (ul Udi-ne 55) do 6. decembra razstavljata slikarja Maria in Eugenio Pancrazi. Urnik od ponedeljka do sobote od 16. ure do 19.30. Ob nedeljah od 10.30 do 12.30. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju s Tržaško pokrajino, Občino Devin Nabrežina, ZKB, Trgovinsko zbornico, ZSKD in Slovensko prosveto prireja v društvenih prostorih razstavo kamnitih izdelkov in skulptur »Govorica kamna do ponedeljka, 8. decembra. Urnik ogleda: delavniki 17.00-20.00, prazniki 10.00-12.00 in 15.00-20.00. Za info: Mariza Skerk (335-6553150) SKD TABOR V DECEMBRU: od 3. do 5.decembra, med 16. in 19. uro, v Prosvetnem domu na Opčinah »Pro-dajno-razstavni Miklavžev sejem«. Odprtje v sredo, 3. decembra, ob 16. uri, z nastopom zbora OŠ »F.Bevk« z Opčin in čarodejke Nade, ob 20.30 predstavitev zbirke Zorana Lupinca »Skladbice za didaktično harmoniko«. Ob prisotnosti avtorja bodo o zbirki spregovorili ravnatelj GM Bogdan Kralj, etnomuzikolog Emil Zonta in kitarist Marko Feri; v nedeljo, 14. decembra, ob 16.uri, ob 67. obletnici 2. tržaškega procesa, predstavitev knjige Vlaste Beltram »Koprski zapori - Le carceri Capodistriane«. Predstavili bodo Vera Vezovnik in Zorka Podobnik; v soboto, 20. decembra, ob 20. uri, zaključni gala večer ob 40-letnici društva »Od včeraj do jutri« s predstavitvijo priložnostne publikacije in DVD-ja o društvenem delovanju ter veselo družabnostjo z ansamblom. Pridružite se nam v prazničnem decembru! S Mali oglasi DVE OMARI v avstroogrskem stilu družinskih prednikov, v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 040575145 ali 348-2801144. GRELEC (bruciatore) znamke lamborghini calor, HP 0,33, za peč na kurilno olje, v odličnem stanju, katerega vrednost novega je 1.600 evrov, prodam za 140,00 evrov. Tel.: 040208989. IŠČEM DELO kot varuška starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. 329-7404187. IŠČEM ZAPOSLITEV kot negovalka ostarelih oseb, 24 ur dnevno. Sem 50- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Hans Magnus Enzensberger HČI ZRAKA Die tochter der luft igra po španskem izvirniku Calderdna de la Barca Režiser JANUSZKICA Produkcija SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA v koprodukciji s festivali: Mittelfest - Čedad,Teatri a teatro - Trst, Primorski poletni festival - Koper _SLOVENSKA PRAIZVEDBA V glavni vlogi SILVA ČUŠIN, dobitnica Borštnikovega prstana. Ob njej: IVO BARIŠIČ, PRIMOŽ FORTE, ROMEO GREBENŠEK, BRANE GRUBAR, LARA KOMAR, DANIJEL MALALAN, NIKLA PETRUŠKA PANIZ0N, JANKO PETR0VEC, PRIMOŽ PIRNAT,ALEŠVALIČ. Danes, 29. novembra ob 20.30 RED T, italijanski nadnapisi Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it wRm» Ulica Petronlo 4 - list sloveisko stalno bledalisce lnto@teaterssg.tt - www.taaterssg.lt letna ženska z večletno izkušnjo, z odličnim znanjem hrvaščine in italijanščine, dobro obvladam slovenščino. Tel. št. 335-5474244. MAZDA 3, 1.6 TD, 16v, v odličnem stanju, letnik 2006, plave barve, 44.000 prevoženih km., še tri leta garancije, prodam. Tel. na št. 3289522292. PRODAM TOYOTO land cruiser exe-cutiv, tri vrata, letnik 2003, prevoženih 135.000 km, sive metalizirane barve, notranjost v usnju, satelitski sprejemnik, senzorji za vzvratno vožnjo. Tel. 348-2585024. PRODAM dnevno sobo: omara 3,50 m, miza in štiri stolice v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040225655. PRODAM črni krzneni dolgi plašč (visone black gamma), ekskluziven model. Tel. 340-9329903. PRODAM samostojno hišo v odličnem stanju na Colu, 200 kv. m. na dveh etažah, 1900 kv. m. vrta in gozda. Tel. na št. 040-327128 (v večernih urah). ZANESLJIVA GOSPA, pridna v go-spodinstvu in oskrbi starejše osebe išče delo. Tel. 393-1865407. H1 Osmice OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št.23. V MEDJEVASI št. 10 sta odprli osmi-co Mavrica in Sidonja. Tel. 040208987. Vabljeni! H Poslovni oglasi IŠČEMO TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA. Nudimo zaposlitev in prevozno sredstvo. Delovno območje FJK. Poslati CV na jesisdoo@gmail.com NUDIMO SPROSTITVENE MASAŽE v Sežani 3348334231 in Novi Gorici 00386-51869928, za ugledne osebe. Oglaševalska agencija TMEDIA OBVEŠČA CENJENA KULTURNA IN ŠPORTNA DRUŠTVA TER DRUGE ORGANIZACIJE, DA SPREJEMA BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA za Primorski dnevnik do petka, 12. decembra 2008 Telefon št. 800.912.775 E-mail oglasi@tmedia.it Faks št. 0481 32844 Delavniki 10.00- 15.00 / RUBRIKE Sobota, 29. novembra 2008 13 a> KD Fran Venturini PRIZORI DRUŠTVENEGA VSAKDANA Osrednja proslava ob 40. obletnici društva Danes, 29. novembra 2008, ob 20.30 Vabimo vas na predstavitev dokumentarnega filma GLASNIK SLOVENSKE BREZINE ob šestdeseti obletnici smrti pesnika Iga Grudna, ki bo danes, 29. novembra 2008, ob 20.30 in jutri, 30. novembra 2008, ob 17.00 v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini scenarij: TATJANA R0JC, JURIJ GRUDEN režija: JURIJ GRUDEN Film je nastal L. 1 . i ... V . -l-'L- v produkciji: ~ . f i rt r^iEin* l 1141 Vi HIPA J' ircLXA V ■■ k h1h: h AŠD-SK BRDINA prireja danes, 29. novembra, v Prosvetnem domu na Opčinah ob 18. uri osrednje prireditev ob 20-letnici delovanja Vljudno vabljeni! 9 Šolske vesti DPZIO J. STEFAN obvešča vse dijake nižjih srednjih šol in njihove starše, da bo v ponedeljek, 1. decembra, v petek, 5. decembra, od 16. do 19. ure in v soboto, 6. decembra, od 9. do 13. ure Dan odprtih vrat. Po predstavitvi posameznih oddelkov bodo profesorji in dijaki na razpolago za katerekoli informacije. TRGOVSKI ODDELEK ZAVODA ŽIGE ZOISA vabi na dneve odprtih vrat, ki bodo od 1. do 3. decembra, od 16. do 19. ure na sedežu (Vrdelska cesta 13/2). GEOMETRSKI ODDELEK ZAVODA O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Ü3 Obvestila E GOVORICA KAMNA RAZSTAVA KAMNITIH IZDELKOV IN SKULPTUR 28.11. - 8.12.2008 Kulturni dom Igo Gruden Nabrežina 89 urnik: delavniki 17.00 - 20.00 prazniki 10.00 -12.00/15.00-20.00 ZKB 0 ■1 m ŽIGE ZOISA vabi na dneve odprtih vrat, ki bodo od 1. do 6. decembra, od 17. do 20. ure na podružnici (Ca-nestrinijeva ploščad 7). ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRAN MILČINSKI S KATINARE tudi letos organizira silvestersko družinsko zi-movanje SNEŽINKA v počitniškem domu VILA v Kranjski Gori. Zimovanje bo potekalo od 30. decembra do 4. januarja, namenjeno pa je vsem družinam, ki imajo otroke (od vrtca do višje). Organizirali bomo smučarski tečaj, nočne sprehode, ogled razsvetljenega slapa Peričnika v zimski preobleki. 1. januarja je predviden poskus sankanja s pasjo vprego (sleddog). Možno je še drsanje, krpljanje in nočni spust s sanmi. Če bo snega dovolj, bodo otroci s skupnimi močmi gradili snežene gradove in igloo-je. Za vse dodatne informacije in prijavo lahko pokličete od 24. decembra na 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali na e-mail: franmilcin-ski@gmail.com. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo do sobote, 10. januarja 2009, urad zaprt. Info na tel. št. 328-4559414 »mailto:info@me-lanieklein.org« info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. AŠD - SK BRDINA prireja danes, 29. novembra, v Prosvetnem domu na Opčinah ob 18. uri osrednjo prireditev ob 20-letnici delovanja. Vljudno vabljeni! BAMBIČEVA GALERIJA - slikarska razstava Fulvia Cazzadorja Imma-ginaria 2008. Razstava bo na ogled do 5. decembra na Opčinah, Pro-seška ul. 131., od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure, danes, 29. novembra pa od 10. do 12. ure. DELAVNICA V IGRALNEM KOTIČKU PALČEK, ki je bila v programu da- SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6 pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi danes, 29. novembra, ob 20. uri na otvoritev BOŽIČNEGA SEJMA Svoje izdelke rasztavlja 19 oseb Večer bosta popestrili kitaristki Veronika Carli in Janja Savi, gojenki Glasbene matice iz razreda prof. M. Ferria. SEJEM BO ODPRT DO 8. DECEMBRA nes, 29. novembra, v naselju Sv. Maura 124 v Sesljanu, odpade. DRUŠTVO TAO prireja danes, 29., in v nedeljo, 30. novembra, tečaj reiki 1. stopnje. Za informacije pokličite na tel. št.: 340-1607908 (Donatella). KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne danes, 29. novembra, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. Za ples bo poskrbel »Duo Melody«. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 29. novembra, ob 5. uri odhod avtobusov za gostovanje v Jajcu. ANDREJEV TEDEN - Vabimo vas na praznovanje zavetnika župnije v Trebčah, danes, 29. novembra, ob 19. uri blagoslovitev prenovljenega tabernaklja s sv. mašo z gospodom škofom msgr. Evgenom Ravignani, ljudsko petje ob orgelski spremljavi Samuela; v nedeljo, 30. novembra, ob 10. uri sv. maša sodeluje CPZ sv. Jerneja z Opčin ter srečanje skavtov. Ob 18.uri v Ljudskem domu prireditev: »Smeh in greh« nastop skupine iz Škofij. Sledi lo-terija.Toplo vabljeni. DIDAKTIČNI NARAVOSLOVNI CENTER deželne gozdne straže v Bazovici prireja v nedeljo, 30. novembra, delavnico za osnovnošolske otroke. Skupaj z gozdnimi čuvaji se bodo učili risanja narave. Urniki delavnice so sledeči: zjutraj ob 10. in 11. uri, popoldne pa ob 14. in 15. uri. Otroci naj si s sabo prinesejo barvice. Center bo ob tej priložnosti odprt od 10. do 16. ure. Vstop prost. Info.: 040-3773677. RASTI S PRAVLJICAMI: Študijski center Melanie Klein, deželna zbornica kliničnih pedagogov ANPEC in dobrodelno društvo Tutela vabijo do nedelje, 30. novembra, na trg Sv. Antona na dobrodelno pobudo »Rasti s pravljicami« (Crescere con le favole). V dopoldanskih urah bodo od 9.30 do 12. ure božične ustvarjalne delavnice za otroke in starše, od 15.30 do 18.30 pa bo vsake pol ure na sporedu pravljica. SDD JAKA ŠTOKA prireja MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM novih in starih knjig v nedeljo, 30. novembra, v Soščevi hiši (urnik: 10.00-12.30, 15.00-18.00). Ob 16.30 bo na sporedu PRAVLJIČNA URICA za otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole (pripoveduje Irena Rust-ja) in izdelava pisemc za sv. Miklavža. Izkupiček bo namenjen popravilu Kulturnega doma Prosek Kontovel. SKD FRANCE PREŠEREN - SKUPINA 35-55 - PILATES: vse novinke, ki bi rade poskrbele za boljši mišični tonus, prožnejšo hrbtenico in razgibavanje, se lahko pridružijo k vadbi Pilatesa ali telovadbe za zdravo hrbtenico in razgibavanje na podlagi Pilatesa, ki poteka v telovadnici (Trubarjevi dvorani) nižje srednje šole v Dolini. Ob sredah, od 18. do 19. ure Pilates, od 19. do 20. ure telovadba. Informacije v telovadnici pred začetkom vadbe ali po telefonu na št. 333-3616411 ob sredah od 16. ure dalje. Vabljene! SKD LONJER-KATINARA vabi v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri, v ŠKC v Lonjer, na slovesno poimenovanje društvenega pevskega zbora po kulturno-prosvetni delavki, domačinki Tončki Čok. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 1. decembra, prav na dan 90. obletnice »jugoslovanskega zedinjenja«, v Pe-terlinovi dvorano, Donizettijeva 3, na predavanje mladega zgodovinarja z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani dr. Jureta Gašpari-ča DRŽAVA NA »MRTVI TOČKI«, SLOVENCI IN JUGOSLAVIJA V DESETLETJU PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO. Večer bo uvedel tržaški zgodovinar dr. Borut Klabjan. Začetek ob 20.30. KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 1. decembra, ob 16. uri na sedežu, v ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, tel. 040-360072. SPDT IN SLOVENSKI KLUB vabita v torek, 2. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano (Ul. sv. Frančiška 20), na večer Po Kugyjevih poteh. Ob predstavitvi istoimenske knjige Rafka Dolharja, bo o velikem gorniku spregovoril Igor Škamper-le. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 2. decembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. SDZPI organizira tečaj Vinogradništvo in enologija, ki prične 3. decembra. Prosti sta samo še dve mesti. Vpišete se lahko v ul. Ginnasti-ca 72 (tel. 040 566360). SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja v sredo, 3. decembra, v sklopu božičnega sejma »Sladki popoldan: pokušnja in prodaja domačih slaščic.« Začetek ob 15. uri. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB KOŠIR vabi svoje člane in ostale filateliste na redno sejo, ki bo v sredo, 3. decembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. DRUŠTVO NOE' v sodelovanju in s pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina in s prispevkom Tržaške pokrajine, prireja predavanje »... rodila se je violina iz kraškega javorja«, ki bo v petek, 5. decembra, ob 20.30 v Grudnovi hiši v Nabrežini. V ponedeljek, 8. decembra, bo v Škerkovi hiši v Šempolaju ob 15. uri odprtje razstave restavriranega kraškega pohištva. Razstava bo na ogled do 31. decemba letos. Informacije na tel. št. 349-8419497. MIKLAVŽ prihaja v Prebeneg, tudi če zapade sneg! Da ga pričakamo veseli, bomo z igralcem D. Malalanom pravljico zapeli. Kdor si darilo res zasluži, naj se nam v petek, 5. decembra, ob 18.30 v Srenjski hiši pridruži. Dan prej pa bodo Miklavževi pomočniki ob siju sveče od 18.30 do 19.30 darila spravili v vreče! OPZ SLOMŠEK vabi na MIKLAVŽE-VANJE, ki bo v petek, 5. decembra, ob 17. uri v kinodvorani v Bazovici. Nastopali bodo: malčki iz otroškega vrtca Ubalda Vrabca, otroci iz OŠ Trubarja Kajuha in OPZ Slomšek z igrico »Katja in sošolci«». Angelčki so vam na razpolago za katerokoli informacijo v večernih urah na tel. št. 040-226841. SKD VIGRED, otroški vrtec Šempo-laj in OŠ Stanko Gruden vabijo na pobude »Veseli december 2008« v Šempolaju, v sredo, 3. in v četrtek 4. decembra, od 15.30 do 18.30, v petek, 5. decembra, od 15.30 do 17. ure. Miklavžev prodajni sejem: knjig in ročnih del, koledarjev, voščilnic, ter Lectarjevih izdelkov (muzej Lectar Radovljica) ter razstava panjskih končnic (Nadje in Reneja Čopija iz Čezsoče). V petek, 5. decembra, ob 17.30 na OŠ Stanko Gruden Miklavževanje. Sodelujejo: otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred, ter dramski odsek Jaka Štoka z igrico Igrače imajo rade otroke. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2008/2009 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Nabrežina 102 (tel. 040-2017371). SKD PRIMORSKO IZ MAČKOLJ vljudno vabi na slavnostno prireditev ob 110-letnici ustanovitve društva. Slavnostni govornik bo dr. Ciril Zlobec, nastopali bodo tudi Nonet Primorsko, otroški pevski zbor, plesna skupina društva MOSP in solisti z glasbo Adija Daneva. Predstavo je režiral Gregor Geč, vodila pa jo bo Aleksandra Pertot. Prireditev bo v nedeljo, 7. decembra, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 19. uri. Toplo vabljeni. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO v sodelovanju z domačimi društvi in organizacijami prireja Božični sejem na trgu v Bo-ljuncu od 5. do 9. decembra: sejem predmetov za prosti čas, ročna dela, božični okraski in krajevni proizvodi. Vsak dan od 16.30 dalje prireditve na trgu (glasba, ples, animacija za otroke). V petek, 5. decembra, ob 17.uri, otvoritev s prihodom Miklavža, mažoretk in godbe iz Občine Kočevje. Prižig luči s strani županov občine Dolina in pobratene občine Kočevje, ob prisotnosti županov kraških občin. Predsednica Pokrajine Trst bo prisotna na raznih prireditvah. V okviru Božičnega sejma, vsak dan, od 10 do 21.ure, organizira Uprava Občine Dolina, s sodelovanjem občinske skupine civilne zaščite in občinskega združenja prostovoljnih gasilcev, »dobrodelno zbiralno akcijo«, namenjeno skladu »Lucchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin« in združenju »Non bombe ma solo cara-melle - ONLUS«. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SLUŽBO OBČINE DOLINA, v sodelovanju s Kulturnim Društvom »Fran Venturini« od Domja, organizira v soboto, 13. decembra, ob 17.uri, v Kulturnem Centru »A. Uk-mar-Miro« pri Domju, »Božično družabnost za starejše občane«. Po krajšem kulturnem programu bo sledila pogostitev ob glasbi in družabnih igrah. Vpisovanje in dvig vabil bo na Županstvu v torek, 9., v sredo, 10. in v četrtek, 11.novem-bra, od 8.30 do 12.15. V sredo popoldne tudi od 14.30 do 16.45. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v četrtek, 18 decembra, v restavraciji Hotela Greif Maria Theresia v Barkovljah. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Za prijave in informacije kličite na št. 333-4219540. SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: in-fo@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja Silvestrovanje z glasbo v živo večerjo in družabnimi igrami. Informacije nudimo na št. 040411635 ali 040-415797. Prispevki Ob svojem 80. rojstnem dnevu daruje Lidija 20,00 evrov za Mladinski pevski zbor iz Lonjerja. Namesto cvetja na grog Dušana Pu-riča daruje družina Milič (Slivno) 30,00 evrov za cvetje v slivenski cerkvi. W7li 9 lil Več za manj Izgradnja kontejnerske hiše je lahko igra. Preprosto sestavljanje in dodajanje enot, ko želimo večjo bivalno površino ali odvzemanje enot, ko ugotovimo, da se je število prebivalcev v našem stanovanju dokončno zmanjšalo, nista edini prednosti modularnega sistema gradnje. Racionalnost sistema, vključno s serijsko proizvodnjo enot, se odraža tudi v ceni. Za manj denarja dobite enako prostora, kot če bi se odločili za klasično gradnjo. S sestavom posebnih modulov vaša nova hiša ne more biti dolgočasna. Ne gre za kontejnerje, gre za to, kako so ti uporabljeni, meni arhitekt Jure Kotnik, ki je leta 2006 prejel Trimo raziskovalno nagrado za projekt KONHIŠ in univerzitetno Prešernovo nagrado za diplomsko nalogo. Te dni bo v mednarodnem prostoru izšla njegova knjiga o kontejnerski arhitekturi. Dvonadstropna hiša zgrajena z mešanim sistemom; kombinacija kontejnerjev ter klasičnih materialov www.edilcarso.it - e-mail: edilcarso@libero.it EDIL CARSO, GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 Certificirani po standardih ISO in člani konzorcija KARST Zakaj bi se odločili za kontej-nersko hišo? Kontejnerske hiše so vrsta montažnih hiš in le dopolnjujejo ponudbo tega hitro rastočega dela nepremičninskega trga. Razlogi za nakup so lahko povsem praktične narave zaradi konkurenčne cene in predvsem hitre gradnje. Kontejnerska hiša je lahko tudi odraz osebne filozofije kupca, ki prisega na trendovske in okolju prijazne izdelke. Celoten proces tovarniške izdelave je nadzorovan, na gradbišču pa ni hrupa ali odpadkov. Kontejnerje se da tudi reciklirati in predelati v stanovanja. Tega je veliko posebej v Združenih državah Amerike, kjer imajo presežek transportnih kontejnerjev zaradi trgovinskih presežkov s Kitajsko in stroškov z dragim vračanjem praznih kontejnerjev. Kaj so, poleg cene, bistvene prednosti tovrstnih enot za bivanje? Poleg cene in prednosti, ki jih imajo tudi ostale montažne hiše, je pomembna prednost preprosto sestavljanje in odvzemanje enot. Hiši se preprosto dodajajo novi kontejnerji, če se pokaže potreba po povečanju prostora. Podobno je z zmanjševanjem. Možnost premikanja in ponovne uporabe pa tudi stopnja reciklaže in ponovne uporabe, ki je višja kot pri klasični gradnji govori v prid kontejnerjem. Pomembna je tudi možnost nakupa hiš manjših kvadratur, kar je posebej pomembno pri reševanju prvega stanovanjskega problema. Tudi sicer se prostorske potrebe posameznika spreminjajo skozi življenje, kontejnerski sistem pa je dovolj fleksibilen, da jim lahko sledi. Ali je kakovost bivanja v posebej za bivanje prilagojenem kontejnerju primerljiva z bivanjem v klasično grajeni hiši? Primerno predelan kontejner lahko nudi kakovosten bivalni prostor. Če pogledamo sestavo bivalnega kontejnerja ugotovimo, da je ta sestavljen iz železne konstrukcije in ognjevarnih fasadnih panelov. Po sestavi je torej povsem enak kot mnoga nakupovalna središča, industrijske stavbe ali poslovni objekti, ki jih v Sloveniji videvamo na vsakem koraku. Z vgraditvijo mavčnih sten ter zunanjih pokrivnih fasad iz lahkih materialov je lahko kontejner povsem zakrit, takšna gradnja pa se tudi navzven ne loči od običajne hiše. Kakšni so trendi v Evropi? Gre za poseben slog bivanja? Kontejnerska gradnja pokriva celoten spekter arhitekture, zato trendi niso enoznačni. Pri stanovanjski gradnji Primer živahno-barvanega stanovanja. Sestava tega je kot igra Večnadstropno kontejnersko stanovanje; estetsko se ne razlikuje od klasično grajenega je opazen prehod na mešane sisteme -na kombinacije kontejnerjev in ostalih gradbenih sistemov. Takšne hiše so tudi na videz bolj klasične in zato tržno bolj zanimive za širši krog ljudi. Vse zanimivejši projekti nastajajo pri študentskih domovih, hotelih ali drugih javnih objektih. Pri slednjih so v zadnjem času še posebej aktualni kontej-nerski vrtci, saj se lahko na ta način ustrezno reši problem pomanjkanja prostora v vrtcih. Kako kot arhitekt ocenjujete te ti. "drugačne bivalne enote" s funkcionalnega, estetskega in drugih gledišč? Vedno moramo gledati celostno na vse dejavnike, ki določajo posamezen projekt. V nekaterih primerih je kontejnerska arhitektura nedvomno najboljša rešitev, v drugih primerih so lahko primernejši drugi tipi gradnje. Mnogi kontejnerski projekti so bili zaradi svoje kvalitetne arhitekture nagrajeni z najvišjimi mednarodnimi priznanji, gradnje s kontejnerji pa se lotevajo tudi zvezdniški arhitekti kot Shi-geru Ban, Will Alsop ali MVRDV, kar samo dokazuje, da ne gre toliko za kontejnerje, kot za to, kako so ti uporabljeni. Na kaj ne smemo pozabiti, ko kontejner urejamo za bivanje in ne le kot pisarno ali drug industrijski objekt? Kot pri vsej drugi gradnji je treba posvetiti dovolj pozornosti dobri izolaciji in s tem energetski varčnosti objekta. S primerno osvetlitvijo in primernim izborom materialov v notranjosti zagotovimo kakovostno in udobno bivalno okolje. Sobota, 29. novembra 2008 stran pripravila za vaio reklamo 77711 • * • ~rm r / Mf Jf( f # / M 0 $ § (J ogijhvjiik» ho««* ij» no Primorskem dnevniku i ftltiQiq www.tmedia.rt brezpiatna it. soo. 129,452 Spanec je počitek, ne premetavanje Od jamskega človeka, ki je spal na mrzlih, kamnitih tleh, do sodobnega potrošnika, ki si ne želi zgolj toplega in udobnega ležišča, ampak izpostavlja tudi nujnost kakovostnega nočnega počitka, je dolga pot. Postelja je v različnih kulturah skozi stoletja pomenila pomemben kos pohištva in statusni simbol. Prednosti spanja na vodi so že tri tisoč let pred našim štetjem odkrili Perzijci. Kozje kože, napolnjene z vodo so čez dan greli na soncu, da so jim ponoči služile za udobno in toplo zavetje. Z vodnimi posteljami so se uresničile tudi sanje po breztežnem in toplem ležišču, kot smo ga imeli pred rojstvom - v materini »vodni posteljici«. Prvotno so se vodne postelje uporabljale v medicini. Zdravniki so jih in jih še danes priporočajo predvsem za zdravljenje in preprečevanje preležanin, omi-ljenje težav s hrbtenico, artritisom, rev-mo, dihali, za zdravljenje opeklin, za večjo možnost preživetja nedonošenčkov. Priporočajo jih tudi vsem, ki si želijo kakovostnega spanca. Danes na vodni postelji spi več kot 150 milijonov ljudi po celem svetu. V Sloveniji številka uporabnikov iz leta v leto narašča, na vodni postelji spi že več kot 11.000 uporabnikov, ugotavljajo v, na primer, podjetju Meremico d.o.o., katerih postelje z izjemo dveh komponent izdelujejo izključno slovenski proizvajalci. Njihov model vodne postelje je na Biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani pridobil certifikat o skladnosti, pri čemer se obremenitve, predpisane po standardih, povečajo za 10 krat. Ključno vprašanje, s katerimi se ukvarjajo potrošniki, ko izbirajo posteljo, je zakaj bi se odločili za vodno in ne za klasično. Zadostna količina kakovostnega spanja je predpogoj za zdravo življenje, vodna postelja pa zaradi idealnega prilagajanja, prijetne toplote in preprostega čiščenja zagotavlja kakovosten počitek. Spanje v vodni postelji pa ni le zdravo, ampak tudi udobno in prijetno. Pri klasičnih ležiščih, ki se ne prilagajajo telesni strukturi, se hrbtenica namreč ukrivi tako, da nastaja tudi ponoči pritisk na medvretenčne ploščice-di-skuse. Pri vodni postelji pa hidravlični princip omogoča prileganje posamezni- ku, njegovim telesnim posebnostim in različnim spalnim položajem, zato di-skusi niso obremenjeni. Na vodni postelji, kjer je pritisk enakomeren, spimo veliko mirneje in globlje, zato se zjutraj zbudimo bolj sveži in spočiti. Ko se v vodno posteljo uležemo, je ta že topla. Toplota ne deluje le pomirjujoče, ampak prispeva tudi k boljši pre-krvavitvi in sprošča mišice, kar pospešuje njihovo generacijo. Prijetna toplota pozitivno vpliva tudi na bolečinte v križu in revmatična obolenja. Danes je skoraj tretjina ljudi (pre)občutljivih na različne alergene iz okolja. Med njimi jih je veliko alergičnih na pršico, ki jih je v klasičnih ležiščih na milijone. V vodnih posteljah zaradi nastavljivega ogrevanja, ki zmanjšuje vlažnost ležišča, posebnih materialov in an-tialergijsko obdelane prevleke, nadležnih pršic skorajda ni. Zato alergologi vodne postelje priporočajo ljudem z alergijo na hišne pršice, pa tudi tistim, ki bi se pred nadlogo želeli obvarovati. Vodna postelja je sestavljena iz penastega okvirja visoke gostote, varnostne folije, vodnih jeder, grelnih sistemov ter zgornje prevleke. V omenjenem podjetju priporočajo okvir z ravno stranico, ki uporabniku zagotavlja udobno leganje in vstajanje ter podaljšuje življenjsko dobo postelje. Pri modelih za dve osebi se vedno vgradita dve jedri, dva grelca in dva termostata. Pri modernih vodnih posteljah je pod vodnimi jedri debelejše izolativno dno okvirja, ki zmanjšuje porabo energije in nepotrebno težo vodne postelje. Za popolno udobje je zadostna višina vodnega jedra 15 cm. Higieno v postelji omogoča snemljiva in pralna preobleka. Če kupujete vodno posteljo za dve osebi, strokovnjaki priporočajo, da se odločite za ležišče, ki je sestavljeno iz dveh ločenih vodnih jeder. Tako partnerja med spanjem ne boste motili. Pod vsakim vodnim jedrom je vgrajen grelec z elektronskim termostatom za nastavitev temperature ležišča, kar pomeni, da si partner lahko prilagodi temperaturo po lastnih željah. Poznavalci priporočajo popolnoma dušena vodna jedra s 100% dušenjem valovanja. Le takšna vodna postelja je namreč popolnoma mirna. To pomeni, da postelja sledi vašim gibom in da se pri spremembi ležalnega položaja voda umi- ri v istem trenutku kot vaše telo. Gre za ergonomično najbolj optimalno različico, ki se v praksi tudi najpogosteje uporablja. Če se odločate med več ponudniki vodnih postelj, vam v omenjenem podjetju svetujejo, da najprej izmerite velikost svoje spalnice in ugotovite, kako veliko posteljo si lahko privoščite. Priporočajo posteljo, ki bo najmanj 10 % oz. 20 cm daljša od telesne višine večjega partnerja. Postelja naj bo dovolj široka, da boste na svoji polovici spali udobneje, poleg tega pa bo dovolj velika še za kakšnega družinskega člana. Otroci namreč obožujejo vodne postelje. Standardna in obenem priporočljiva višina vodne postelje je 48 cm, kar je povprečna višina goleni odraslega človeka. Vendar bo vsak dober trgovec upošteval individualne potrebe in višino prilagodil vašim željam. Starejši ljudje se ob nakupu vodne postelje navadno odločijo za povišan podstavek, ki omogoča lažje leganje in predvsem vstajanje. Obvezen sestavni del vsake vodne postelje je nosilni podstavek. Trgovci ponujajo možnost izbire med različnimi vrstami lesa, s katerimi boste podstavek barvno uskladili s celotno podobo spal- Zahtevnejši kupci si lahko poleg predalov za boljši izkoristek prostora omislite tudi zvočno masažo za dodatno sprostitev. Tudi izbira zglavnih stranic je pestra. Izbirate lahko med različnimi oblikami, ki so na voljo v številnih barvah lesa in blaga, in si tako oblikujete enkratno vodno posteljo po lastnih željah. Moderno opremljena spalna soba z vodno posteljo v sredini LC3 Le Courbusier, Pierre Jeanneret, Charlotte Perriand Kolekcija "Cassina i maestri atrio Cassina ZA VAS IŠČEMO VEDNO NAJBOLJŠE. DANES NUDIMO TUDI VRHUNSKO POHIŠTVO TRŽIČ, ul. C.A. Colombo 14, Tel. 0481.40540 • Faks 0481.40929 • e-mail:atride01@atriosrl.191.it 1 6 Sobota, 29. novembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Zaključki mešane komisije za vzdrževanje slovensko-italijanske državne meje Na nekdanjih mejnih prehodih namesto zapornic črta čez cesto Cosma: Omogočala bo ugotovitev ozemeljske pristojnosti - Odstranili bodo ograjo, ki jo je občan postavil med mejnikoma Evropski uniji in Schengnu navkljub se bo na nekdanjih mejnih prehodih na Goriškem pojavila mejna črta. Med Italijo in Slovenijo sicer ni in ne bo več zapornic, ki so jih odstranili ob lanski schengenski širitvi, pač pa oznake na cestišču. Njihov videz bo prihodnje leto določila italijansko-slovenska skupina izvedencev. Tako je sklenila mešana komisija za vzdrževanje slovensko-italijanske meje, ki je v sredo in četrtek zasedala na goriški prefekturi. Sestanka, ki na podlagi konvencije o vzdrževanju državne meje iz leta 1980 poteka enkrat letno, so se udeležili predstavniki italijanskega zunanjega ministrstva, italijanskega vojaškega geografskega inštituta, goriške prefekture, obmejne policije, goriške občine, geodetske uprave Republike Slovenije ter slovenskega zunanjega in notranjega ministrstva. Naloga mešane komisije je preverjanje stanja mejnikov vzdolž celotne meje med Italijo in Slovenijo: skupno gre za 223 kilometrov mejne črte, ki jo označuje 3.527 mejnih kamnov, samo na Goriškem pa je le-teh 1.271. »Med glavnimi točkami, ki smo jih obravnavali in sprejeli, je bil predlog slovenske delegacije, da se na bolj pogosto uporabljanih čezmejnih cestnih povezavah označi mejno črto na cestišču. Na Goriškem bo poseg, katerega obliko bo v prihodnjem letu določila strokovna komisija, zadeval bivše mejne prehode pri Mirnu, Štandrežu, Šempetru, Rdeči hiši, na Rafu-tu, na Škabrijelovi in v Solkanu. Slovenska delegacija je to predlagala ob upoštevanju dejstva, da se je od vstopa Slovenije v schen-gensko območje na razpolago manj osebja za nadzor meje,« je povedal goriški odbornik Sergio Cosma in pojasnil: »Označenost mejnih črt bo služila pri ugotavljanju pristojnosti in aplikaciji zakonodaj. Ob dogodkih v bližini meje, kot so na primer prometne nesreče, bi označenost meje med državama omogočila takojšnjo ugotovitev ozemeljske pristojnosti. To utemeljitev smo na moj predlog vključili v zapisnik.« Komisija je obravnavala tudi problem 430 metrov dolge ograje, ki jo je občan samovoljno postavil med mejnikoma 57/43 in 57/44 na odseku meje, ki se nahaja med Rafutom in Rdečo hišo. »Ta občan je namreč lastnik dveh zemljišč, v sredini katerih teče mejna črta. Pred nekaj leti je zemljišči zagradil z ograjo, pri čemer je kršil 5. člen konvencije, ki sta jo septembra 1980 podpisali Italija in Jugoslavija. Ograja ovira tudi dostop organom za nadzor meje,« je povedal Cosma in nadaljeval: »Vprašanje se vleče že več let, naposled pa je pre-fektura naslovila na našo občino pisno zahtevo, da posežemo za odstranitev ograje. Problem bo rešen že v prvem tednu decembra, ko bo vodja pristojnega občinskega oddelka v zvezi s tem izdala odločbo.« Komisija se je prek zapisnika zadnjega sestanka mešane strokovne skupine, ki neposredno preverja potrebo po vzdrževalnih delih na državni meji, seznanila tudi s problemom naraslih voda rek in potokov, ki v obdobjih obilnih padavin pogosto izrivajo mejnike. »Tak primer se je zgodil med Števerjanom in Cerovom, kjer je potok Prvačina premaknil kar nekaj mejnikov. Slovenska stran, ki je pristojna za vzdrževanje tega odseka meje, bo poskrbela za izvedbo del leta 2010,« je dejal Cosma. Občinski odbornik je priložnost novinarske konference izrabil tudi zato, da je javno odgovoril na poziv slovenskega predsednika vlade Boruta Pahorja o potrebi po sodelovanju med Gorico in Novo Gorico. »V imenu stranke Fiamma Tricolore odgovarjam Pahorju, pa tudi vsem predstavnikom večine in opozicije, da je Gorica ena sama, in da je italijansko mesto,« je bil odločen Cosma. (Ale) Ograja med mejnikoma na zasebnem zemljišču, ki jo bodo odstranili bumbaca gorica - Na seji občinskega sveta o varnostnih pogojih v šoli Župančič Za večjo varnost šole Zidek, ki obdaja dvorišče osnovne šole Oton Župančič v Gorici, ne zagotavlja varnosti otrok. Čimprejšnji poseg mestne uprave je med četrtkovo sejo občinskega sveta zahteval svetnik Foruma Marko Marin-čič, ki je imel interpelacijo na temo varnosti v šolah. »Zunanji zidek šole v ulici Bro-lo je brez ograje. Ponoči vstopajo na dvorišče neznanci s psi in puščajo tam iztrebke, nizki zid pa omogoča tudi otrokom, da ga preskočijo in gredo na cesto. Na zasedanju razrednega sveta je prišla na dan tudi vest, da so se neznane odrasle osebe pred nedavnim približale šoli in nagovarjale otroke,« je povedal Marinčič, ki je odbornico Silvano Romano pozval, naj občina poskrbi za postavitev mreže in popravilo zunanjih vhodnih vrat, ki so rjasta in nevarna. Romanova je odgovorila, da bo uprava za to poskrbela v okviru gradbenih del za ureditev pritlične hale šole Župančič. Marinčič z odgovorom ni bil zadovoljen in je ocenil, da bi morali za minimalne posege poskrbeti takoj. »Veselim pa se zagotovila, da bodo pristojni uradi v kratkem poskrbeli za popravilo premične stene v veži šole Župančič,« je dodal. Sodelovanje med Gorico in Novo Gorico pa je bilo v središču svetniškega vprašanja, ki ga je v četrtek postavil Silvan Pri-mosig. »Ali je bil potreben poseg slovenskega predsednika vlade, da se goriška občina končno premakne in razume, da so vse njene razvojne možnosti v sodelovanju z Novo Gorico?« je bil kritičen svetnik SSk, ki je od Romolija zahteval, naj mu navede konkretne projekte uprave na področju čezmejnih povezav. Občinski svet je odobril tudi rebalans občinskega proračuna, toda brez glasov opozicije. »Denarja, s katerim bi krili višje stroške za ureditev Travnika, ni, primanjkuje pa tudi sredstev za socialne storitve. Predviden ni niti prispevek za izgradnjo cestne povezave, ki bi morala olajšati dostop do nove goriške bolnišnice,« je povedal načelnik Oljke Federico Portelli. Primo-sig je opozoril, da v rebalansu primanjkuje tudi 28.000 evrov, ki so bili predvideni v zakonu 482 za ureditev dvojezičnih prometnih napisov ob vhodih v mesto. »Pristojni funkcionar je krivdo pripisal deželi, ki ni nakazala denarja,« je zaključil Primosig. (Ale) gorica - Industrijci pozivajo uprave k ukrepom proti krizi Pomoč mladim parom Di Bert: Odpirati je treba gradbišča - V zadnjih petih mesecih porast prošenj po izredni dopolnilni blagajni Pomoč mladim parom, ki jim bančni zavodi zaradi finančne krize težje dodeljujejo posojila za nakup stanovanja. To je eden izmed predlogov, ki jih je goriška zveza industrijcev naslovila na javne upravitelje goriškega območja za spodbujanje gradbenega sektorja v trenutku krize, ki jo doživljata goriško gospodarstvo in svetovna ekonomija nasploh. »V boju zoper težave, v katerih se bodo znašla goriška podjetja, je potreben koordiniran poseg vseh subjektov, ki lahko odigravajo aktivno vlogo. Naša zveza že nudi podporo podjetjem in se z bankami dogovarja o pobudah, s katerimi bi lahko premoščali pomanjkanje likvidnosti. Vse to pa ne zadošča: nujen je takojšen premik javnih uprav, predvsem tistih, ki lahko vlagajo v javna dela,« je poudaril predsednik zveze indu-strijcev Gianfranco Di Bert. Le-ta je na vse javne upravitelje goriške pokrajine naslovil pismo, v katerem spodbuja razpisovanje licitacij in odpiranje gradbišč. »Sektor javnih del lahko odigra v teh negativnih okoliščinah izredno pomembno vlogo. Treba je odpirati nova gradbišča, ki bodo lahko spodbudila povpraševanje dobrin in storitev, industrijsko proizvodnjo in dohodke družin. Javne uprave vabimo, da čim prej razpišejo javne dražbe in dodelijo dela gradbenim podjetjem. V primeru, da je to mogoče, jih vabimo, naj čim prej odprejo tudi tista gradbišča, ki so načrtovana v prihodnjih letih, da pomirijo in vrnejo zaupanje podjetnikom,« je povedal Di Bert in podčrtal: »V spoštovanju zakonodaje vabimo javne uprave, naj bodo pri dodeljevanju del pozorne predvsem do podjetij iz našega območja.« Goriška zveza industrijcev je predstavila tudi razpoložljive podatke o dodeljevanju dopolnilne blagajne CIG, s katero nudi zavod INPS pomoč podjetjem, ki majo težave in ne morejo zagotavljati plače zaposlenim. Med januarjem in julijem 2008 je zavod INPS izdal avto-rizacijo za izplačilo 73.000 delovnih ur, v istem obdobju lani pa je pa je odobril izplačilo 52.000 delovnih ur. Predstavniki zveze industrijcev so ocenili, da gre za fiziološki porast. Zavod INPS pa je odobril tudi mnogo prošenj po sredstvih iz izredne dopolnilne blagajne CIG, in sicer 340.000 ur proti 25.000 uram, ki jih je izplačal lani. »Letošnjih in lanskih podatkov vendar ni mogoče enostavno primerjati, ker so bili zabeleženi po različnih kriterijih. Pomembno pa je vedeti, da je se porast prošenj po izredni dopolnilni blagajni nanaša predvsem na eno podjetje, ki je bilo v krizi,« je povedal direktor goriške zveze industrijcev Fabio Flamio. Po njegovih besedah je so občuten porast prošenj po dopolnilni blagajni CIG zabeležili predvsem v zadnjih petih mesecih (170.000 ur proti 28.000 uram, ki jih je zavod INPS izplačal v istem obdobju leta 2007), podatek pa ni realen. »Število prošenj namreč vedno krepko presega število izplačanih ur,« je povedal Flamio, ki pa je kljub temu priznal, da je do porasta prošenj prišlo v vseh sektorjih. (Ale) gorica - Občina Azbest v novi bolnišnici? Občinski svetnik SKP Livio Bianchini zahteva preverjanje prisotnosti azbesta v novi bolnišnici Janeza od Boga. S svetniškim vprašanjem je zahtevo naslovil na župana Ettore-ja Romolija in pristojnega občinskega odbornika. Bianchini se v utemeljitvi svoje zahteve sklicuje na okoliščino, da je bilo poslopje, v katerega se bo v kratkem vselila goriška splošna bolnišnica, zgrajeno v 70. letih minulega stoletja. Znano je - ugotavlja komunistični prenovitelj iz Gorice -, da je tedanja gradbena tehnika redno uporabljala azbest v strukturah vrat in oken ter pri toplotni in protipožarni izolaciji. O tem priča tudi azbest, ki so ga našli v strukturi deželnega avditorija v ulici Roma; njegova odstranitev in sanacija sta trajali več let. Bianchini navaja, da italijanska zakonodaja od leta 1991 dalje določa obvezno preverjanje prisotnosti azbesta v vseh nepremičninah, ki so bile zgrajene pred tem letom, in ustrezno sanacijo v primeru, da se najde strupena snov. »Načrtovalci obnove bolnišnice Janeza od Boga gotovo niso prezrli tega vidika, ki je relevanten tudi z oziroma na zakonodajo o varnosti na delovnih mestih,« pravi svetnik in od župana ali odbornika zahteva pismen odgovor na vprašanja: če pristojni občinski uradi imajo dokumentacijo o zgoraj omenjenem problemu; če sta župan in odbor seznanjena s prisotnostjo azbesta v bolnišnici; če vesta za ustrezne sanacijske posege v primeru, da je bil azbest najden; če nameravata pri zdravstvenem podjetju zahtevati informacije v primeru, da z navzočnostjo azbesta nista seznanjena. Lazarevica čaka proces Srbskemu državljanu Milovanu Lazare-vicu bodo sodili zaradi suma umora v ob-težilnih okoliščinah. 44-letni Srb je namreč osumljen, da je v noči med 7. in 8. februarjem z enajstimi sunki noža do smrti zabodel 60-letnega gradeškega natakarja Itala Fellugo na njegovem domu. Sodna obravnava pred tržaškim porotnim sodiščem se bo začela 16. januarja prihodnjega leta. Goriški sodnik za predhodne preiskave Andrea Odoardo Comez je namreč zavrnil zahtevo sojenja po skrajšanem postopku, ki sta ga Lazareviceva odvetnika Stefano Benetti in Mario Corubolo pogojevala s ponovitvijo ekspertize, ki jo je opravil karabinjerski oddelek RIS iz Parme. Sinovi in žena umorjenega Felluge so vložili civilno tožbo zoper Lazarevica, ki je od februarja zaprt v goriški kaznilnici in ves čas proglaša svojo nedolžnost. Prijeli mladeniča z drogo Novogoriški policisti so v četrtek 31-let-nemu moškemu iz okolice Šempetra zasegli injekcijsko iglo. Ker so posumili, da je v njej heroin, so vse skupaj poslali v analizo. Če se bo izkazalo, da je v njej res mamilo, bodo zoper moškega, ki so ga ustavili na Prvomajski ulici v Novi Gorici, v hitrem postopku izdali odločbo. (km) V Gradišču o varnosti Goriška federacija Demokratične levice (DL) prireja danes med 10. in 13. uro javni posvet na temo varnosti, pravne države in demokracije, ki bo potekal v središču Casa del Popolo v Gradišču. Uvedel bo pokrajinski koordinator DL Ennio Pironi, sledili bodo posegi Francesca Di Fioreja, Cristiane Morsolin, Andrea Bel-laviteja in Loredane Panariti, univerzitetne docentke in člana državnega vodstva DL. Spomenik Romunom Ob 90. obletnici konca prve svetovne vojne bo romunsko veleposlaništvo v spomin na padle avstro-ogrske vojake na pokopališču v Braniku odkrilo spomenik, posvečen Romunom, padlim na slovenski zemlji v prvi svetovni vojni. Avstro-ogr-ska vojska je bila sestavljena iz vojakov različnih narodnosti, manj znano pa je, da so se z njimi bojevali tudi vojaki romunskega rodu. Slovesnost bo potekala v ponedeljek, 1. decembra, na romunski državni praznik, ob 12. uri v Braniku. (km) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 30. novembra 2008 gorica - Z današnjim dnem v mestnem središču 280 stojnic in okrog sto zabavišč Andrejev sejem z večstoletno tradicijo uvod v praznični čas Vrhunec do ponedeljka, 3. decembra, vrtiljaki pa še do vključno ponedeljka, 8. decembra 17 Andrejev sejem je uvod v praznični čas. In kot se za večstoletno tradicijo spodobi, je pričakovanje nanj veliko. Vse je pripravljeno za današnje odprtje sejma. Tako obiskovalci - ki jih za to priložnost prihaja v Gorico na tisoče - kot seveda tudi kramarji ter lastniki vrtiljakov in zabavišč upajo, da jim bo vreme klub neprijaznim napovedim naklonjeno. Tudi letos bo sejem doživel vrhunec prve tri dni, do ponedeljka, 3. decembra, vrtiljaki pa bodo v mestu ostali še do vključno ponedeljka, 8. decembra. Občinska uprava bo med šolarji Gorice, Nove Gorice in Šempetra razdelila skupno 16.200 brezplačnih listkov za obisk zabavišč; uporabni bodo v četrtek, 4. decembra, ko pričakujejo spet naval. Od nekdaj je Andrejev sejem privabljal v mesto ljudi od drugod. Tako je tudi danes, morda nekoliko manj kot v preteklosti, vendar se v gostem toku obiskovalcev sejma prepletajo različni jeziki, ob italijanskem predvsem seveda slovenščina. Dokumentirano pripoved o pomenu sejma za Gorico najdemo v lepi knjigi Zdenka Vogriča z naslovom Drobtinice iz goriških šeg in navad. »V Gorici je že stoletja stara tradicija - je zapisal Vogrič -, da so se na ponedeljek po sv. Andreju zgrinjale iz obsežnega zaledja v mesto množice kmetov s celimi družinami. Prihajali so na sejem prodajat svoje pridelke, ko je bilo delo na poljih končano in preden bi jim sneg, led in burja onemogočili potovanja v mesto po tedanjih slabih cestah in kolovozih. Z iztrženim denarjem so si nakupili soli, živeža in zalogo hrane za zimo -ozimnico, pa tudi oblačil, kmetijskega orodja in drugih potrebščin, da bi bili preskrbljeni za zimo. Gorjani so pritovorili les, drva za kurjavo, krompir, fižol, seno. Vipavci, Kra-ševci in Brici so pripeljali novo vino, zelenjavo, repo, sveže in suho sadje, perutnino, Furlani pa žitarice, pšenično in koruzno moko, prašiče. Še pred zoro so vozovi priro-potali v mesto in vsak voznik je vedel, kam naj zapelje. Vinski trg je bil na Kornu (danes trg De Amicis), kjer so že čakali vinski trgovci celo iz Koroške in Notranje Avstrije. Preden so uredili živinski trg za gradom pod Pristavo na današnji ulici Giustiniani blizu državne meje, so vozili konje na Katari-nijev trg (danes trg Medaglie doro, po naše Gorišček), prašiče na Placuto, drugo živino pa na trg pred kapucinskim samostanom. Suhorobarji so se zbirali na Placuti, kjer so prodajali tudi razne potrebščine za vinogradnike (brente, škafe, sode, pipe). Žitarice, sadje in zelenjavo so prodajali na Ribjem trgu (na "peškariji" - ljudski izraz za Ribji trg) na vogalu ulice sv. Klare; onstran omenjene ulice se je razprostiral seneni trg. Stavbni les in drva za kurjavo so vozili na trg sv. Antona ali Stari trg. Pod stebriščem nekdanjega samostana so mirenski čevljarji razstavljali svoje izdelke. Tam je bil tudi zabaviščni del sejma, kjer so potujoči komedijanti postavljali šotor za cirkus, "ringšpil" (ljudski izraz za vrtiljak, ki izhaja iz nemščine Ringelspiel) in druge atrakcije ali "komedije", kot se še danes tem pravi.« Vogrič tudi navaja: »Med letom je bilo v Gorici več sejmov. Spomladi je bil Hi-larijev sejem ob prazniku mestnih zavetnikov svetega Hilarija in Tacijana (16. marca). Takrat so prekupčevali z raznimi semeni in semenskim krompirjem iz Gor. Konec avgusta ob sv. Jerneju (24. avgusta) je bil ptičji sejem, nato še sejem sv. Mihaela 29. septembra, ko so v glavnem prodajali prašičke za rejo. Najpomembnejši pa je nedvomno bil Andrejev sejem, ki je nekoč trajal kar štirinajst dni. Glavni sejemski prostor je bil vedno na Travniku. Kot znak odprtja sejma so pritrdili na steber sv. Ignacija, ki je stal na južni strani trga, rdečo zastavico. Kramarji, potujoči zdravniki in "zoboderci" (ljudsko za-ničljivo za zobarja, v italijanščini "cavaden-ti"), mesarji, čudodelci, lončarji, slaščičarji so ponujali svoje usluge in razstavljeno blago... Tako Simon Gregorčič v pesmi Na semnju: »Žid si na trgu je šator postavil, / lišp raznoter je na prodaj postavil: / zlate verižice, krasne uhane, / prstane, igle umetno kovane. / To se ti bliska, oj to se leskeče / meče po izbici iskre žareče! / Tropa gledalek krog žida se zbira, / željno v zlato in srebro se ozira. / Lišpa kupavajo vsakršne vrste, v lase in uha, na vrat in na prste... « Otroci pa so ob- sejem zaprto za promet Letošnji Andrejev sejem se začenja danes in bo trajal do vključno 8. decembra. Prve tri dni bo v ulicah Oberdan, Roma, Boccaccio in Crispi, na korzih Verdi in Italia ter na oširkih XXVII Marzo in Donatori del Sangue skupno 280 stojnic z raznoraznim blagom, hrano in toplimi jedmi. Zabavišč bo letos 96 in bodo nameščena v ljudskem vrtu, vzdolž korza Verdi, v ulici Petrarca, na trgu Battisti in v ulici Cadorna. Napovedanih je nekaj novosti, nostalgiki pa tudi letos ne bodo dočakali vrnitve lepega vrtiljaka s konjički, ki je dolga leta stal ob vhodu v ljudski vrt. Travnik bo popolnoma izvzet iz sejemskega dogajanja, vendar še zadnjič, saj bo obnovljeni trg lahko prihodnje leto spet postal središče sejma. Na dlani je, da bo promet v mestnem središču močno oviran, parkiranje pa pravi podvig. čudovali sladkarije, bonbone in kolače, ter strmeli v vabljive lesene igrače. Po opravljenih kupčijah so moški spravili vozove na velika gostilniška dvorišča. Tam so bile tudi prostorne štale za vprežno živino.... Po okrepčilu so še enkrat prešteli prislužene krone in krajcarje, po vojni lire in čentezme, jih dobro stisnili v mošnjičke in se napotili v staro mestno središče, v Ra-štel in na Travnik. V trgovinah in pri stojnicah z železnino so si z izkušenim očesom ogledovali, izbirali in nato kupovali osle (kamen za brušenje kos, srpov in nožev), kose, vile in drugo orodje. Treba je bilo tudi k čevljarju zase in za družino; za oblačila so skrbele žene. Lakota, žeja in trudnost so končno spravile družino v gostilno na obed pred odhodom proti domu. Krčmarji so si tiste dni zadovoljno meli roke in bili še posebno vljudni in nasmejani, čeprav so bili prepolni dela od zore do pozne noči. Gorjani, Vipavci, Kraševci in Brici so posebno počastili ta dan. Denarcev je še ostalo, družina je bila preskrbljena za zimo, v mesto se bodo vrnili šele čez nekaj mesecev.« Svojo pripoved o sejmu Vogrič tako zaključuje: »Gorica se spremeni v pravi Babilon. Promet se zatika, mestni redarji norijo, ni kam parkirati avta. Pri stojnicah se ljudje prerivajo, kupujejo raznovrstno blago, ropotijo, čudežne kuhinjske pripomočke, predmete, ki jih pogosto preplačajo in jih končno ne bodo nikoli uporabljali. Vsepovsod vlada neka čudna kupovalna mrzlica. Staro in mlado kupuje in hlasta po dišečih fanceljnih, sladkem "mandorlatu", pečenih oreških in drugih dobrotah. Vse kriči, se smeje, preriva, hiti in hiti.« Tako bo tudi danes. Včerajšnje mrzlične priprave na današnje odprtje Andrejevega sejma bumbaca gorica - Predstavili program decembrskih pobud v mestu Silvestrovo na trgu Battisti Trgovci napovedujejo popuste Andrejev sejem in prižig svetlobnih okraskov po ulicah mestnega središča bosta danes uvedla v niz decembrskih pobud, ki ga občinska uprava prireja pod naslovom Podari si Gorico in s podporo Trgovinske zbornice, Fundacije Goriške hranilnice, deželne agencije za turizem, številnih društev in zveze ASCOM. Gost program, ki vključuje glasbo, gledališče, razstave, božične tržnice in še marsikaj, bo dosegel vrhunec 31. decembra, ko bo na Battistijevem trgu silvestrovanje z glasbo v živo, obveznim ognjemetom in glasbo znanih dj-jev. »Čeprav je gospodarstvo v težki stiski, smo pripravili bogat program prazničnih pobud, ki so najboljše zdravilo proti krizi,« je povedal župan Ettore Ro-moli; ob njem so praznični december predstavili predsednik Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata, odbornika Antonio Devetag in Stefano Ceretta ter generalni tajnik Fundacije Goriške hranilnice Giuseppe Bragaglia. »Posebno pozornost, tudi finančno, smo namenili novoletnemu praznovanju, ki ga lani nismo priredili. Upali smo, da ga bomo letos lahko organizirali na Travniku, ki pa žal še ne bo uporaben,« je dodal Romoli. »V koledar smo vključili najrazličnejše pobude, ki bodo decembra potekale v mestu. V vseh gledališčih bodo na voljo igre in koncerti, kar nekaj pa bo zanimivih razstav,« je povedal Devetag in opozoril na novost novoletne tržnice v ljudskem vrtu, ki bo potekala med 28. in 31. decembrom. Verdijev korzo in ljudski vrt bo med 13. in 24. decembrom -tako kot že v minulih letih - zasedala tržnica združenja ADO, rajonski svet za mestno središče pa bo 21. in 22. decembra priredil svojo tržnico na korzu Italia. Dne 7. decembra bo tržnica tudi na Placuti, 14. decembra bo čezmejna tržnica na trgu obeh Goric ter še tržnica starin v Raštelu in na trgu Sv. Antona. Program novoletnega praznovanja »CaPOPd'anno« je orisal Ceretta, ki je poudaril, da bo razveselil tako mlade kot družine. »Začeli bomo 29. in 30. decembra, ko bodo od 18. ure dalje na Bat-tistijevem trgu potekali aperitivi. Ponujale jih bodo stojnice goriških lokalov ob glasbi dj-ja Stafana Munarija,« je povedal odbornik in nadaljeval: »31. decembra bo ob 18. uri najprej zapel zbor iz Podturna, po aperitivu pa se bo okrog 22. ure začel večerni program. Na oder, ki ga bomo namestili na trgu Battisti, bo zapela skupina Magenta, ki si utira pot na mednarodnem glasbenem prizorišču, po pirotehničnem spektaklu, ki bo opolnoči, pa bo mladino razveselil dj Tokyo z Radia 105. Silvestrovanje se bo zaključilo z nastopom vj-ja televizijske mreže MTV Carla Pastoreja.« Program je od-borništvo za mlade priredilo v sodelovanju z mladinskimi organizacijami ter Andreo Sergom - pevcem skupine Magenta - in Andreo Buttignonom. K uspehu silvestrovanja želijo prispevati tudi goriška pokrajina, podjetje APT in goriško zdravstveno podjetje, ki bodo dali na razpolago brezplačne avtobuse za mladino iz Tržiča, Ronk, Folja-na, Gradišča, Vileša, Romansa, Krmina, Koprivnega, Moša in Ločnika. Predsednik zveze ASCOM Pio Traini pa je opozoril, da si za uspeh goriškega decembra prizadevajo tudi trgovci, ki napovedujejo, da bodo še pred koncem leta ponovno skušali priklicati ljudi s popusti, saj se je pobuda »Jesenski shopping days« po njihovem prepričanju obnesla. (Ale) gorica - Sinoči so se zaključile še finalne selekcije pianističnega tekmovanja Nocoj koncert najboljših Letos so izstopali srbski klavirski talenti - Slovesnost s podeljevanjem nagrad bo v mestnem gledališču Verdi Finalist med včerajšnjo preizkušnjo bumbaca Sinoči se je zaključil finalni del tekmovanja za nagrado Giuliano Pecar. Ravno tako včeraj so se pred ocenjevalno komisijo zvrstili še zadnji pianisti, stari pod 18. letom, ki se potegujejo za nagrado mesta Gorica. Njihovi rezultati so bili znani sinoči, vendar jih bodo razglasili nocoj v mestnem gledališču Verdi, kjer bosta z začetkom ob 20.30 podeljevanje nagrad in koncert najboljših. Program bo na odru povezovala Tjaša Dornik, vstop pa bo prost in brezplačen. Ne gre torej zamuditi priložnosti, saj bodo svoj klavirski talent izkazovali mladi, a že izkušeni virtuozi z različnih koncev sveta. Nastopili bodo prvi trije uvrščeni na tekmovanju za nagrado Pecar in zmago- valec v vsaki starostni skupini za nagrado mesta Gorica. Ker v skupini D (pod 18. letom) niso podelili prvega mesta, bodo predvidoma nastopili le zmagovalci v skupinah A, B in C. Naj zabeležimo, da je v skupini C (pod 15. letom) izstopala srbska piani-stična šola, saj je prvo mesto osvojil Alek-sandar Pavlovic, kar trije srbski pianisti pa so dosegli točkovanje za drugo nagrado. En srbski pianist je pristal na drugo mesto v kategoriji D, dva pa na tretje mesto. Prvega, kot rečeno, niso podelili. Mednarodno klavirsko tekmovanje je letos že osmič priredilo združenje Florestan v sodelovanju s centrom Lojze Bratuž in glasbeno šolo Emil Komel. 18 Nedelja, 30. novembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Oljkarji prvič združeno predstavili delovanje in težave Blagovno znamko briškega olja bodo zaščitili in tržili v V okviru srednje kmetijske in živilske šole v Šempetru nameravajo postaviti oljarno NOVA GORICA-GORICA - Festival novomedijske umetnosti »Za božjo voljo!« Od 5. do 12. decembra Pixxelpoint, od 10. do 12. decembra pa še Pixxelmusic Goriško oljčno olje foto k. m. Zveza društev oljkarjev Slovenije (ZDOS) združuje štiri oljkarska društva: goriško, briško, društvo Štorta iz Pirana in Društvo oljkarjev slovenske Istre. Včeraj so prvič združeno predstavili svoje delovanje in izpostavili težave, ki jih tarejo. Obenem so predstavili še lično izdelan koledar Oljka 2009, ki so ga natisnili v2.500 izvodih. V njem je predstavljenih dvanajst glavnih oljčnih sort, dodani so nasveti za njihovo gojenje. Dobili ga bodo vsi člani omenjenih društev, razdeljevali ga bodo tudi v reprezentančne namene. »Oljkarji plačujemo visok davek v primerjavi s pridelovalci bučnega olja, ki ga nimajo. Težave imamo tudi s pravicami za pridobivanje subvencij, politika, povezana z razpisi, ki se nanašajo na opremo za oljkarje, pa se nam zdi nesprejemljiva,« je povedal Miha Lipušček, predsednik Zveze društev oljkarjev Slovenije, ki je obenem tudi predsednik novogoriškega Oljkarskega društva. V Sloveniji je okoli 1.600 hektarjev zemljišč, zasajenih z oljkami, največ - kar 1.400 - jih je v slovenski Istri, okoli 120 hektarjev nasadov je v Goriških Brdih, ostalo se nahaja v Vipavski dolini. Prav Društvo olj-karjev slovenske Istre šteje največ članov -okrog450jih je -, prvi so tudi dobili evropski certifikat za zaščito porekla svojega oljčnega olja. Elizej Prinčič, predsednik briškega oljkarskega društva, pa napoveduje, da že pripravljajo drugi del projekta Uelije, v katerega ravno tako vstopajo z italijanskimi partnerji. Če so v lani izteklem se triletnem čezmejnem projektu Uelije 1 uspeli zgraditi oljarno na Dobrovem in uvesti skupno blagovno znamko briškega oljčnega olja, bi le-to v nadaljevanju projekta radi predvsem zaščitili in obenem pridobili potrebne izkušnje za njeno trženje. Poleg tega načrtujejo dodatna izobraževanja tako za oljkar-je kot za potrošnike in gostince; uredili bi radi tudi degustacijski prostor. »Zasnova projekta Uelije 2 predvideva, da ta ne bi zajel le Brd in bližnje Furlanije, ampak tudi Goriško, Kras in Vipavsko dolino,« pojasnjuje Prinčič. V okviru srednje kmetijske in živilske šole v Šempetru pa nameravajo postaviti še eno oljarno. Katja Munih Letošnji Pixxelpoint, deveti mednarodni festival novomedijske umetnosti, poteka na provokativno temo Za božjo voljo!, ki bo privabila največ umetnikov doslej. Od 5. do 12. decembra se bo na različnih lokacijah v Novi Gorici in Gorici odvilo več dogodkov v okviru letošnjega festivala, ki ga prireja no-vogoriški Kulturni dom, tudi tokrat v sodelovanju z Univerzo iz Vidma. Vzporedno s Pixxelpointom pa bo v Gorici od 10. do 12. decembra potekal Pixxelmusic, glasbeni festival v organizaciji goriškega društva Lucide. Tudi ta bo čezmejen, zadnji dogodek bo namreč prirejen na solkanski Mostovni, pa tudi na ostalih bodo sodelovali slovenski gostje. Kar 113 del iz 32 držav vsega sveta je prispelo na letošnji mednarodni razpis Pixxelpointa. Razstavni program je kurator Domenico Quaranta oblikoval na podlagi prispelih projektov, nekatere umetnike pa je k sodelovanju povabil sam. V novogo-riški Mestni galeriji in galeriji TiR na Mostovni bo skupaj pred- stavljenih 28 projektov. Festivalski program letos nadgrajujejo še s filmsko projekcijo, teoretičnim diskurzom z uveljavljenimi stokovnjaki z različnih področij novih medijev in dvema delavnicama s sodelujočimi umetniki. Ob festivalu bo izšel tudi katalog, kjer bodo na skoraj 90 straneh predstavljeni vsi razstavljeni projekti, sodelujoči umetniki in predavatelji. Letošnjo temo festivala Za božjo voljo! (»For God's Sake!«), kako mediji spreminjajo način našega predstavljanja, reprezen-tacije, čaščenja, preklinjanja božanstva, je razpisal Domenico Qua-ranta, umetnostni kritik, predavatelj in kurator iz Italije. »S sprejetjem omenjene tematike na svoj natečaj se Pixxelpoint 2008 ravnodušno obrača k svetnikom in heretikom, da bi poiskali projekte, ki raziskujejo odnos med mediji in duhovnostjo v ključnem trenutku človečke zgodovine, na točki spopada med civilizacijami in konservativnimi spodbudami, apokaliptičnimi morami in upanjem na razsvetljenstvo,« pravi Quaranta. (km) GORICA - Danes Cvetličar prekoračil mejo Zadnje znamenje tega, da se Gorica in Nova Gorica skušata obnašati kot en sam urbani prostor in da iščeta integracije na vseh področjih, je današnje (ob 18. uri) odprtje cvetličarne Flowers v ulici Oberdan 1 v Gorici. Trgovino tam odpira Klavdij Jakončič, ki že ima cvetličarno v Solkanu. Cvetlični oblikovalec je v ta namen pripravil dvojezično vabilo, pa tudi odprtje bo potekalo v znamenju slovenske in italijanske ustvarjalnosti. Govoril bo znani mirenski oblikovalec Oskar Kogoj, sodelovala bo umetniška kri-tičarka iz Bologne Isabella Falbo, glasbeno točko pa bo poklonila mlada Gaja Benko iz Prvačine. Ko bo odprtje mimo, se bo Klavdij Jakon-čič lotil svojega dela, ki sledi vodilu, zapisanem na vabilu: »Roke se nežno dotikajo cvetic, ustvarjajo prepletanja in harmonijo, ki odpre srce globokim čustvom, ki ostanejo, medtem ko cvet polagoma ovene.« MIREN - Osnovna šola in društvo Stanko Vuk S kostumi in biblijo skok v Trubarjev čas Ogledovanje dragocene Dalmatinove biblije (desno) in domačin v kostumu (spodaj) foto k.m. ŠTANDREŽ - Jutri podelitev na trgu »Klas« za otrokom priljubljeno Ivanko Praznovanje župnijskega zavetnika sv. Andreja v Štandrežu bo jutri doživelo enega od svojih vsakoletnih vrhuncev. Po maši bo na vaškem trgu ob 10.50 podelitev šestega priznanja »klas«, ki ga bodo izročili Ivanki Zavadlav roj. Jermol. Zaslužna domačinka in nagrajenka se je rodila leta 1924 v Anhovem, kjer je obiskovala osnovno šolo. Do leta 1943 se je ukvarjala s šiviljstvom, nato se je zaposlila kot trgovska pomočnica v Delavskih zadrugah in kasneje kot knjigovodkinja v cementarni v Anhovem. Po poroki leta 1953 se je preselila v Štandrež. Že v mladih letih je začela pisati in uprizarjati krajše igre, predvsem za otroke. Njeno delo z mladino se je nadaljevalo, ko je prišla v Štandrež, kjer je sodelovala z župnikom Jožetom Žor-žem. Ko so leta 1965 zgradili župnijsko dvorano Anton Gregorčič, primerno za gledališke predstave, je Ivanka Zavadlav z otroki uresničila lepo število uprizoritev. Prva dela so tako navdušila mlade sodelujoče, da so takoj po uprizorit- vah začeli vaje za nove nastope. Več let je Ivanka Zavadlav pripravljala mlade z igrami na božično tematiko. Rada je s prizori sodelovala pri misijonskih prireditvah, ob obisku sv. Miklavža in na materinskih praznikih. Plemeniti pa jo tudi pesniška žilica. Veliko je njenih pesmi za otroke, ki pripovedujejo o lepoti narave in kmečkega življenja. V njih izpoveduje svojo navezanost na domači kraj. Pogoste so tudi nabožne pesmi, ki jih je objavljala v Pastirčku in drugih otroških listih. Večkrat je prispevala tudi za Štandreški zvon, ko je ta izhajal v letih 1970-1974. Pesmi je zbrala, jih razmnožila na ciklostil in izdala pod naslovom To usoda je hotela. Leta 1999 je pri Pastirčku izšla njena zbirka otroških pesmi Tonček z lune. Ob jutrišnji izročitvi »klasa« se ji bodo štandreški otroci zahvalili s pesmijo. Zaključna prireditev v okviru vaških praznovanj bo v torek, 2. decembra, ob 20.30 v župnijski cerkvi. Zbor Štandrež bo pel Jericijevo Stabat Mater. Trubarjevo 500-obletnico rojstva so proslavili tudi na mirenski osnovni šoli. Začetniku slovenskega knjižnega jezika so se poklonili z dovršenim programom, ki ga je pripravila osnovna šola in mirensko društvo Stanko Vuk. Obiskovalci so prisluhnili recitacijam, pesmim, pregovorom in celo praktičnim napotkom za učence, ki jih je spisal Primož Trubar. S pomočjo kostumov, predmetov, glasbe, stenskih panojev in razstave so organizatorji pripravili pravo popotovanje v preteklost pred 500 leti, ko so knjige najprej natisnili na ročnih tiskalnicah, nato pa čez mejo tihotapili v lesenih sodih. Vse dogajanje so z razlagami o Trubarjevem življenju in delu pospremili člani društva Stanko Vuk, oblečeni v kostume iz njegovega obdobja, sodelovali pa so tudi učenci s pesmimi in glasbo. Tudi likovna dela in stenske panoje so prispevali mirenski osnovnošolci. Dogodek je zaokrožil ogled ohranjenega izvoda Dalmatinove biblije iz leta 1584, last Romana Gergoleta iz Doberdoba, ki jo je odstopil za to priložnost. Knjiga, razstavljena pod stekleno vitrino, je pritegnila veliko pozornosti, marsikdo jo je imel priložnost videti prvič v življenju. (km) EX BORDER - Princis »Poezija naj se piše na kožo mesta« Alberto Princis bumbaca Združenje Ex Border je že tretje leto dalo državni in mednarodni odmev goriški kulturni sceni. Večdnevni praznik kulture je leta 2006 potekal pod naslovom »Nu-do_cosmo«, lani »Dis_Orienti«, letos pa »Care_Cassandre«, in sicer na temo mitologije in prihodnosti. Publika iz leta v leto narašča, privabljajo jo tema, predvsem pa zveneča imena gostov. Tako je bilo tudi na letošnji prireditvi, ki se je pred kratkim zaključila in ki jo je za nas ocenil umetniški vodja Ex Borderja Alberto Princis. Lik Kasandre je povezan s pogledom v prihodnost. V grški mitologiji je bila namreč Kasandra vedeževalka, ki pa ji nihče ni verjel. Zakaj ste se torej odločili za to temo? Nedvomno zato, ker gre za zelo fleksibilen argument. Želeli smo ustvariti jezikovno podobo z definirano referenco, ki bi dosegla srednje in dobro izobraženo občinstvo. Kultura je že v tem, da se vzpostavljajo stiki in vezi med različnimi argumenti, ki navidezno ne sodijo skupaj. Kaj je posebej izstopalo iz letošnjega programa? Srečanj je bilo mnogo. Nedvomno gre izpostaviti tista z novinarjem Marcellom Ve-nezianijem, liderjem študentskega gibanja iz leta 1968 Mariom Capanno in psihologom Luigijem De Marchijem. Zelo odmevno je bilo tudi srečanje s pisateljem Maurom Corono in astrologom Marcom Pesatorijem. Mednarodni pridih pa sta dogajanju vtisnili predvsem srečanji s Slavojem Žižkom in Maram al Masri, sirsko pesnico, ki živi v Parizu in je občinstvo očarala z branjem svojih poezij. Kako vam je uspelo dobiti tako ugledne goste? V svoji profesionalni karieri sem vzpostavil številne stike, ki jih vzdržujem. Nekatere druge pa je prepričal posebni pristop naše prireditve. Ni bilo enostavno. Vsaka stvar ima svojo ceno. Na koncu lahko le ugotavljam, da se je izplačalo. K sodelovanju sem pritegnil trideset gostov in avtorjev, če pa jim prištejem še igralce in koordinatorje srečanj, je bilo vsega skupaj 50 nastopajočih oseb. Bi morda izrazili tudi kakšno kritiko? Mislim, da smo bili letos zelo uspešni. Zato sem hvaležen vsem, ki so mi pomagali izpeljati ta podvig. Bilo pa nas je res malo. Žal mi je bilo edino to, da treh zanimivih razstav, ki smo jih ponudili na ogled, si ni ogledalo veliko ljudi. Posebno sem pa vesel okoliščine, da je narasla prisotnost mladih, ki so se udeleževali naših pobud. Obenem sem prepričan, da je potencialnega občinstva še veliko, saj ima Gorica neko posebnost: veliko Goričanov se zanima za kulturo in se z njo ukvarja, a se kulturnih dogodkov udeležujejo le, če se jih pobliže dotikajo, drugače raje posedajo po kavarnah in jamrajo, da mesto ne nudi ničesar. Goriška ponudba je v resnici velika, treba jo je le izkoristiti. Ste že izbrali temo prireditve prihodnjega leta? Idejo sicer imam, a je ne bom še razkril. Lahko le povem, da bo vse skupaj še veliko boj spektakularno. Pokazali ste, kaj zmorete in da dosegate rezultate. Kam torej ciljate? Želel bi, da bi naša prireditev postala del mestnega utripa in kulturno premoženje vseh nas. Če gre za nekaj mojega, osebnega, to še ni zanimivo. Rad bi, da bi se v projekt vključevale kvalificirane osebe, ki jih je v naših krajih veliko, in da bi ga vsi čutili kot nekaj svojega in izboljšljivega. Rad bi v prireditev vključil tudi podjetnike. Zaključil bi z nekoliko bolj poetično mislijo: Civilna poezija naj se piše na kožo mesta in ne samo na zaprašene knjige na policah mestne knjižnice. Tjaša Dornik / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 30. novembra 2008 19 GORICA - Uvod v goriško sezono SSG-ja Mogočna Hči zraka Na vrsti Raztrganci 9. decembra in Mladoporočenca iz ulice Rossetti 26. januarja Z zahtevno in mogočno tragedijo Hči zraka se je v osrednjem goriškem gledališču uradno začela abonmajska sezona SSG v Gorici. Postavitev uspešne predstave je zahtevala velik oder in od tod izbira teatra Verdi, katerega prostranost in prazni prostori so odrskemu nasilju dolili dodatnega patosa. Ansamblu SSG-ja so se za to priložnost pridružili še odlična Silva Čurin v dvojni vlogi babilonske kraljice Semiramide in njenega sina Niniasa ter Ivo Barišič kot ni-nivski kralj Ninos in Aleš Valič v vlogah vojskovodij Menona in Likasa. Predstavo je v sedemnajstem stoletju verziral Calderon de la Barca, ki je zgodbo in mit tragičnega ter z nasiljem prežetega življenja Semiramide razdelil na predigro in igro v dveh delih za večurno predstavo. Uprizoritev SSG-ja je nastala po besedilu Hansa Magnusa En-zensbergerja in v režiji Poljaka Janusza Ki-ce, ki je Hči zraka pripravil za letošnji Mittelfest. Predstava o moči, nasilju in pohlepu po oblasti je bil vznemirljiv uvod v goriško gledališko sezono. Ta se bo nadaljevala v dveh slovenskih mestnih dvoranah, in sicer 9. decembra z igro Raztrganci v centru Lojze Bratuž, 26. januarja pa v Kulturnem domu z Mladoporočencema iz ulice Rossetti. Sledile bodo še tri predstave. (aw) Hči zraka foto ssg/agnese divo [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. 20.00 - 22.10 »Nessuna verita«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Twilight«. Dvorana 2: 17.00 - 18.45 - 20.15 -22.00 »Bolt«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Max Payne«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Nes-suna verita«. Dvorana 5: 17.00, »La fidanzata di papa«; 18.45 - 21.30 »Changeling«. M Koncerti fl Razstave Gledališče PD ŠTANDREŽ prireja niz predstav ljubiteljskih gledaliških skupin: v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri bo gostovalo KUD Polzela z Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi; predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Twilight«. Dvorana 2: 17.00 - 18.45 - 20.15 -22.00 »Bolt«. Dvorana 3: 18.00 »Rumore bianco«; H Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A KD BRIŠKI GRIČ IN FOTOKLUB SKUPINA 75 vabita na gled fotografske razstave Silvana Pittolija z naslovom Števerjan v zrcalu Brd na sedežu društva Briški grič v Števerjanu; do 15. decembra samo ob sobotah med 10.30 in 11.30 ter med 15. in 17. uro. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava slik in risb ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašu-kova; do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE iz Gorice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji vabi na ogled slikarskega ciklusa Marcella Fogolina na svojem sedežu v ul. Carducci, 2 v Gorici; do 15. januarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. OB 27-LETNICI KULTURNEGA DOMA GORICA je v Galeriji Kulturnega doma na ogled skupinska razstava društva za umetnost KONS; do 5. decembra od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro in med večernimi prireditvami. RAZSTAVA UNKNOW bo do 15. decembra na ogled v ateljeju Marco Ber-not v ul. Italico Brass 5 v Gorici. Razstavljajo dela Giovannija Assirellija, Luce Capizzija, Federice Carta, Alberta Carusa, Nicole Gaggiolija, Alessandra Gaierja, Giorgia Gerometa, Franca Manzonija, Valeria Nicolaia in Giade Princi. V MUZEJU KMEČKE KULTURE Brin-celj v Števerjanu je ogled zbirke predmetov briške kmečke kulture možen po predhodnem dogovoru (tel. 3342294517). V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava fotografij, ki so nastale na letošnjem fotografskem srečanju Castrum foto 08; do 5. decembra od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V VEČNAMENSKEM CENTRU v ul. Baiamonti 22 v Gorici bo še danes odprta prodajna razstava okrasnih predmetov realiziranih v centrih CISI iz Gorice. S Izleti snegu (priporoča se primerna obutev), približno 4-5 ur do koče; tel. 0481-81965 ali boris@kinoatelje.it Ü3 Obvestila ODDELEK ZA JAZZ IN ZABAVNO GLASBO GLASBENE MATICE iz Gorice vabi v nedeljo, 30. novembra, ob 18. uri v Tumovo dvorano v KB centru v Gorici na koncert udeležencev delavnice za inštrumentaliste in pevce jazz glasbe. SOZVOČENJA 2008 - Koncert zborov s tematskimi sporedi bo v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri na gradu Dobrovo v Goriških Brdih. V CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo danes, 29. novembra, ob 22. uri koncert punk-rock benda Not The Same. ZBOROVSKO ZDRUŽENJE VOX JULIA in zbor Angelo Capello vabita na koncert »Nativitas« v nedeljo, 30. novembra, ob 18.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. V SPOMIN NA MIRKA ŠPACAPANA bo v sovodenjski cerkvi v sredo, 3. decembra, ob 20. uri pevski večer. Nastopajo DPZ Bodeča neža, ženska vokalna skupina Sovodenjska dekleta in moška pevska skupina Akord. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za Trubarjevo obeležje na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bosta avtobusa št. 1 in št. 2 odpeljala 5. decembra na izlet na Štajersko ob 6. uri iz Štandreža, nato s postanki v So-vodnjah, Doberdobu, na avtocesti blizu črpalke Agip pri Devinu in pri mejnem prehodu Fernetiči na italijanski strani. Za izlet je še nekaj prostih mest, vpisujeta Saverij Rožič (tel. 0481-390688) in Ana Kuzmin (tel. 0481-78061). KRUT prireja v soboto, 17. januarja 2009, ogled razstave Van Gogh - Risbe in slike v muzeju Santa Giulia v Bresci; vpisovanje in informacije na sedežu KRUTA-a na korzu Verdi 51 v Gorici ali na tel. 0481-530927. SPDG prireja v nedeljo, 30. novembra, izlet v neznano. Odhod z osebnimi prevoznimi sredstvi (40 min.vožnje) s parkirišča pri Rdeči hiši ob 7. uri. Izlet ni zahteven vendar bomo hodili po KNJIGA KRAJEVNA IMENA IN PRIIMKI NA DOBERDOBSKEM KRASU je na razpolago na glavnem sedežu in pri podružnicah Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. SLOVENSKI ŠPORTNI CENTER na drevoredu 20. septembra v Gorici bodo v ponedeljek, 8. decembra, poimenovali po Mirku Špacapanu in v njem odkrili obeležje. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Doberdob-Sovodnje (št. IBAN IT 82IO853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. OTROŠKA SKRINJICA: likovna, pevska, glasbena dejavnost, igranje, zabava, sprostitev. Dejavnost je namenjena otrokom od tretjega do sedmeta leta starosti. Otroška skrinjica se odpira vsako soboto od 15. do 17. ure na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerjanu (informacije na tel. 33428258583). GLEDALIŠKA DELAVNICA: odkrivanje gledaliških prvin, zabava, priprava igrice. Dejavnost je namenjena otrokom od sedmega do desetega leta starosti. Otroke vodita Petra Miklus in Aleksandra Maraž. Gledališka šola poteka ob sobotah med 10.30 in 11.30 na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerjanu (informacije na tel. 334-28258583). DRUŠTVO TRŽIČ obvešča, da je v teku tečaj pogovorne slovenščine ob četrtkih med 16. in 18. uro; informacije na tel. 347-2471222 (Lucia). JAVNI RAZPIS - PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: ZSKP, KC Lojze Bratuž in ZCPZ podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom, ki delujejo v goriškem prostoru za ustvarjalne dosežke. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra na naslov: Zveza slovenske katoliške pro-svete - 34170 Gorica, drevored 20. septembra, 85 s pripisom na ovojnico Predlog za priznanje. KMEČKA ZVEZA in občina Sovodnje prirejata v četrtek, 4. decembra, ob 20. uri v dvorani Zadružne banke v So-vodnjah srečanje na temo »Sporazum o postopku za določanje odškodnin za razlastitve za gradnjo avtocestne povezave Vileš-Gorica«. Prireditelja vabita lastnike zemljišč, ki so podvržena razlastitvi in zainteresirane občane, da se srečanja polnoštevilno udeležijo. V CENTRU GRADINA v Doberdobu prireja pet mladinskih odsekov iz goriške in tržaške pokrajine enkratni žur v soboto, 6. decembra. Nastopila bosta mlada skupina Grinders (ob 20.30) in že uveljavljena skupina Pork Chop Express (ob 23.00), ki bosta segreli večer s hard rock 'n' roll popevkami. Med pavzi in po nastopu skupin bo zavrtel plošče DJ Jernej »Ščekov« Šček, zabava se bo nadaljevala pozno v noč. Pobudnik prireditve je MO KD Jezero iz Doberdoba. V KULTURNEM DOMU V SOVOD-NJAH poteka ob sredah med 17. in 18. uro gledališka delavnica, ki zavzema tudi ples, petje in še kaj.. in jo vodita mentorki Maja Devetak in Anna Ro-versi. Srečanja so primerna za srednješolce; informacije na tel. 3282580940 (Maja). V POKRAJINSKEM ARHIVU V NOVI GORICI na trgu Edvarda Kardelja 3 (tel. 003865-3358760) bo v sredo, 3. decembra, dan odprtih vrat slovenske kulture. Arhiv bo odprt od 8. do 18. ure in obiskovalci si bodo lahko ogledali prostore (tudi skladišča z arhivskim gradivom), predstavili jim bodo dejavnost arhiva in posamezne zanimive dokumente iz fondov in zbirk; na ogled bo razstava fotografij Franca Premrla, župnika in fotografa iz Vipave, ki je ustvarjal med leti 1930-1960 in razstavljene bodo tudi publikacije Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, ki bodo obiskovalcem tudi brezplačno na razpolago. ŠZ SOČA sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 1. decembra, ob 19. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje, Prvomajska ul. 75 v Sovodnjah. SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisu- je za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. 0 Prireditve MIKLAVŽ in zgodba o hudobni kapici bosta razveselila otroke v četrtek, 4. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. KD SOVODNJE vabi vse otroke sovo-denjskega vrtca in šole ter njihove vaške prijatelje, da se udeležijo obiska sv. Miklavža v Kulturnem domu v So-vodnjah v petek, 5. decembra, ob 18. uri. Ob tej priložnosti bo na programu kratka predstava mladinskega odseka in nastop otroškega pevskega zbora KD Sovodnje. KD DANICA vabi na miklavževanje v četrtek, 4. decembra, ob 19. uri v ŠKC Danica na Vrhu. Na programu je nastop OPZ Vrh sv. Mihaela in gledališka igra Princ in princesa proti hudobni kraljici; informacije uro pred predstavo. OB PRAZNOVANJU ZAVETNIKA SV. ANDREJA v organizaciji župnije v Štandrežu: danes, 29. novembra, ob 9. uri bodo v župnijskem domu izdelovali adventne vence; v nedeljo, 30. novembra, ob 10. uri bo mašo vodil rektor Brezjanske bazilike Silvin Kranj-cmašo, ob 10.50 bo na trgu podelitev šestega »klasa«, ob 17. uri bo v župnijskem domu gledališka predstava z družabnostjo; v torek, 2. decembra, ob 20.30 bo v cerkvi MePZ Štandrež nastopil z Jericijevo sekvenco Stabar Mater. »SGUARDO METICCIO«: danes, 29. novembra, v Gradišču v dvorani Bergamas bo ob 18. uri srečanje s pisateljem Mihaiem Mirceajem Butkova-nom in ob 20.30 prireditev »HIJOS. Storie di viaggi« z Candelario Romero. GORICA SE SPOMINJA je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici konca prve svetovne vojne: eStoriabus bo po poteh prve svetovne vojne v nedeljo, 30. novembra, vozil skozi Gorico, Redipuljo, Oslavje in Kalvarijo. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). KROŽEK ANTON GREGORČIČ v sodelovanju s stranko Slovenske skupnosti prireja predstavitev publikacije Mirko Špacapan - Politična biografija 19772007. Gre za 48. priročnik Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček, ki sta ga sestavila Erika Jazbar in Miloš Čo-tar. Ob njiju bosta spregovorila Ivo Jev-nikar, urednik priročnikov krožka Šček, in deželni tajnik SSk Damijan Terpin. Predstavitev bo v torek, 2. decembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica v torek, 2. decembra, ob 20. uri predavanje Branka Marušiča ob 90. obletnici konca prve svetovne vojne na Primorskem. ' . Mali oglasi SUHA GOZDNA DRVA vam pripelje na dom Aleš Komjanc iz Števerjana; tel. 0481-390238. USNJEN DIVAN ZA TRI OSEBE svetlo rjave barve z dvema foteljema, v dobrem stanju, prodam; tel. 0481778836, tel. 339-6307917. in Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu so ob petkih, sobotah in nedeljah odprti; tel. 0481-78125. Pogrebi DANES V RONKAH: 10.00, Giorgio Miani (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in v Spineo za upepeli-tev; 11.00, Aldo Corbatto v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 13.45, Otel-lo Piemonte (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 20 Sobota, 29. novembra 2008 PRIREDITVE / SEŽANA - Pod šotori Krasovanje desetič Letos so se organizatorji odločili za poseben labirint, v katerem bodo na svoj račun prav vsi Mladi se radi pritožujejo, da je v Trstu in bližnji okolici malo priložnosti za zabavo. Od danes pa vse do sobote, 3. januarja, pa taki izgovori ne bodo več sprejemljivi. Ta konec tedna se bo namreč začela 10. izvedba tradicionalnega Krasovanja. Popoln naslov letošnje sežanske zabave pa je Krasovanje 2009 - Labirint zabave. V velikih ogrevanih šotorih tik pred vhodom v Sežano bodo namreč organizatorji letos uredili pravi labirint, v katerem bodo prišli na svoj račun res vsi ljubitelji glasbe. Po novem bo namreč levo od vhoda, v t.i. koncertni dvorani, koncert znane oziroma znanih glasbenih skupin, a letošnje Krasovanje se ne bo omejilo le na to. Na razpolago bo še Rock bar, kjer se bo vrtelo izključno rock uspešnice (z raznimi dj-ji). V latino baru se bomo lahko gibali v ritmu latino glasbe in karibskih uspešnic, v Moulin Rouge cocktail baru pa bo vsak večer različen program. Od nastopov plesnih skupin, do čarovnij, orientalskih plesov in še marsičesa. Na razpolago bo tudi luna park z zabavnimi igrami in nagradami, seveda pa ne mora biti Krasovanja brez vinoteke in okrepčevalnice z raznimi kulinaričnimi specialitetami. A poglejmo nekoliko bolj podrobno letošnji program Kraso-vanja. 1. večer (sobota, 29. novembra od 22. ure dalje): v koncertni dvorani bo po predskupini Nik Mars nastopila slovenska rock skupina Big Foot Mama. V Rock pubu bo dj vrtel rock glasbo, v Moulin rouge cocktail baru bodo nastopili plesna skupina Obsession, Wal- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 29. novembra, ob 20.30 / Hans Magnus Enzensberger: »Hči zraka«. (Red T z italijanskimi nadnapisi). Jutri, 30. novembra, ob 18.00 / Razseljeni - najboljše prijateljice. Predstava izven abonmaja, vstop prost. V sredo, 10. decembra, ob 21.00 / Fabrizio De Giovanni, Maria Chiara Di Marco: »H2Oro - Voda, pravica člov-štva« - produkcija gledališča Comagnia Teatrale Itineraria. V petek, 12. decembra, ob 20.30 / Jacques Brel, Branko Završan: »Senca tvojega psa«. Predstava izven abonmaja. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Renata Ciaravino: »Alexandria«. Režija: Franco Pero. Nastopajo: Elisabet-ta Pozzi, Laura Bussani, Michela Mocc-hiutti in Marzia Postogna. Urnik: danes, 29. novembra ob 21.00 ter v nedeljo, 30. novembra ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada Luigi Pirandello: »Sei personaggi in cerca d'autore«. / Nastopa Compagnia del Teatro Carcano, v režiji Giulia Bo-settija. Nastopajo: Giulio Bosetti, Antonio Salines, Silvia Ferretti, Nora Fuser in Marina Bonfigli. Urnik: do jutri, 30. novembra, ob 20.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V torek, 9. decembra, ob 20.30 / Matej Bor: »Raztrganci«. Produkcija Mestnega gledališča Ptuj. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 29. novemba, ob 19.30 / Jean-Baptiste Molière: »Tartuffe«. V torek, 2. decembra, ob 19.00 in ob 22.20 / W. Shakespeare: »Kralj Lear«. V sredo, 3. decembra, ob 19.30 in ob 21.20 / J.-B. Molière: »Tartuffe«. V četrtek, 4., in v soboto, 6. decembra, ob 21.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. Mala drama Danes, 29. novembra, ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V ponedeljek, 1. decembra, ob 20.00 karound s čarovniškim programom, glasbo pa bo vrtel dj Matteo. V Luna parku zabavne igre z nagradami. 2. večer (sobota 6.. decembra od 22. ure dalje): v Koncertni dvorani bo najprej prisotne ogrela predskupina I.C.E., za osrednji koncert pa bo poskrbela še ena slovita slovenska glasbena zasedba, Šank rock. V Rock pubu bo za glasbo poskrbel dj, ravno tako v Latino baru, z dj-jem Mr. Borutom. V Moulin rouge cocktail baru bo večer osredotočen na orientalske plese, glasbo dj-a Mat-tea in čarovniškim programom. 3. večer (sobota, 13. decembra od 22. ure dalje): tokrat bo v koncertni dvorani nastopal kar trojček skupin. Kingstoni vedno poskrbijo za zabavno vzdušje, večer pa bosta izoblikovali še skupini Ultra in The Oldies. Običajna rock glasba bo kratkočasila obiskovalce Rock puba, Mr. Borut obiskovalce Latino bara. Plesna skupina Obsession, magija in koktejli za vse okuse v Moulin rouge cocktail baru, zabavne igre in nagrade v Luna parku pa bodo zadovoljili ostale prisotne. 4. večer (sobota, 20. decembra od 22. ure dalje): četrti večer bo zaznamoval kralj vseh slovenskih kantav-torjev. V koncertni dvorani bo nastopal namreč Vlado Kreslin ob spremljavi Malih bogov, a to še ni vse, saj bo na istem prizorišču prisotne nato kratkočasila skupina Plava jabuka. Ob običajni rock glasbi v Rock pubu, latino glasbi (dj Mr. Borut) v Latino baru, plesni skupini Obsession in čarovnijam ter glasbi dj-a Mat-tea v Moulin rouge cocktail baru, bodo znova na razpolago zabavne igre in bo- in ob 21.45 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V torek, 2. decembra, ob 20.00 in ob 22.30 / Jean-Luc Lagarce: »Samo konec sveta«. V sredo, 3. decembra, ob 20.00 in ob 21.30 / Aleš Berger: »Zmenki«. V petek, 5. decembra, ob 20.00 in ob 21.40 / D. Jovanovič: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame« / danes, 29., in v ponedeljek, 3. decembra, ob 19.30, v torek, 4. decembra, ob 15.30 in ob 19.30. Mala scena Danes, 29. novembra, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče V sredo, 3. decembra, ob 19.30 / J. Au- sten/J. Jory: »Prevzetnost in pristranost«, režija Zvone Šedlbauer. S. Makarovič: »Mali Kakadu« / otroški muzikal v režiji Andreja Jusa. V soboto, 6. decembra, ob 10.00 in 18.00, v ponedeljek, 8. decembra, ob 9.00, 11.00 in 17.00, v torek, 9. decembra, ob 9.00, 11.00 in 18.00, v sredo, 10. decembra, ob 9.00 in ob 11.00. W. Allen: »Bog« / režija Gašper Tič. V sredo, 10. decembra, ob 18.00, v petek, 12. decembra, ob 19.30. gate nagrade ter vinoteka in kulinarične specialitete. 5. večer (četrtek, 25. decembra 2008 od 22. ure dalje): v koncertni dvorani bodo nastopile skupine Rock Par-tyzani, Outsider in Vino for Olga. Na ostalih prizoriščih je program običajen (rock glasba, latino glasba, plesna skupina Obsession, čarovnije, koktejli, nagradne in zabavne igre, vinoteka in kulinarične ponudbe). 6. večer (sobota, 27. decembra od 22. ure dalje): ob običajnih ponudbah v manjših prostorih pravega glasbenega mesta, ki ga bodo organizatorji postavili v Sežani, bo tokrat v osrednji koncertni dvorani nastopila najprej skupina Merqury band, nato bo sledil nastop vedno iznajdljivih članov skupine Duble truble. Kakovostna glasba in smeh zagotovljena! 7. večer (sreda, 31. decembra od 21. ure dalje): organizatorji bodo poskrbeli tudi za tiste, ki bodo želeli pričakati prvi dan leta 2009 kar v Sežani. Novoletni program Krasovanja 2009 bo osredotočen na nastop v živo skupine Dan ponjer, a seveda bodo tudi zadnji večer v letu možne alternativne zabave (latino in rock glasba idr.). 8. večer (sobota, 3. januarja od 22. ure dalje): zaključni večer Krasova-nja 2009 bo prvo soboto prihajajočega leta. Zelo pestro bo v koncertni dvorani z dvema adutoma. Skupina Karma je običajen gost takih zabav, večer pa bo nadgradila še skupina Crush Bon Jovi tribute band. Vse informaacije dobite na spletni strani www.krasovanje.si. Iztok Furlanič ster Gledališča Verdi pod vodstvom Paola Longa. Gledališče Rossetti Beppe Dati: »Robin Hood«, muzikal. Režija: Christian Ginepro. Nastopata: Manuel Frattini in Valeria Monetti. Urnik: danes, 29. novembra, ob 20.30, in jutri, 30. novembra, ob 16.00. Dvorana De Banfield - Tripcovich V torek, 2. in v sredo, 3. decembra, ob 20.30 / Trieste Prima 2008 - »Mr. Hyde?«, Gianpaola Corala. TRŽIČ Tržiško občinsko gledališče V četrtek, 4. decembra, ob 20.45 bo v okviru niza »900&oltre« koncert Adama Nimana (klavir). SLOVENIJA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 5. decembra, ob 21.00 / v okviru festivala Mediterraneo Folk Club bo koncert in balkanski plesi skupine The Town Ensemble iz Požarevca. V soboto, 5. decembra, ob 19.00 / Box Two - otvoritvena predstava Festivala Danceproject. V petek, 12. decembra, ob 20.30 / koncert Iztoka Mlakarja. Gledališče Verdi G. Puccini: »Tosca« / danes, 29. novembra ob 16.00. Giuseppe Verdi: »La Traviata« / v petek, 19. decembra, ob 20.30 in v soboto, 20. decembra, ob 17. 00. Nastopa Metropolitan Opera Company iz Seula. Dvorana de Banfield-Tripcovich Giampaolo Coral: »Mr.Hyde?« / (v okviru festivala Trieste Prima 2008) v torek, 2. in v sredo, 3. decembra, ob 20.30. Nastopajo solisti, zbor in orke- LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 30. novembra in v ponedeljek, 1. decembra, ob 20.00, Gallusova dvorana / »Izvor - Origine«, sodobna plesna predstava. Koreograf: Sidi Larbi Cher-kaoui. Predstavo v živo spremljata igra in petje zasedbe Sarband Ensemble. V ponedeljek, 1. decembra, ob 20.15 / Linhartova dvorana / v okviru niza Glasbe sveta '08 nastopa skupina Asif Ali Khan & Party iz Pakistana. V torek, 2. decembra, ob 20.30 / v Klubu CD / v okviru Cankarjevih torkov: The Jamie Saft Trio plays Dylan and Zorn. V soboto, 6., in v ponedeljek, 8. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / koncert Vlada Kreslina. V torek, 9. decembra, ob 20.00 / Gallusova dvorana / koncert Kraljeve Flamske filharmonije. V nedeljo, 14. decembra, ob 18.00 / Dvorana Slovenske filharmonije / ad-ventni koncert Zbora St. John's Colle-gea iz Cambridgea. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna: do 14. decembra bo na ogled razstava ilustratorke Alenke Sottler. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sre- dah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. Galleria Il Coriandolo (Ul. Udine 55): do 6. decembra, razstavljata slikarja Maria in Eugenio Pancrazi. Urnik: od ponedeljka do sobote od 16.00 do 19.30, ob nedeljah od 10.30 do 12.30. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ulica 131) slikarska razstava Fulvia Cazzadorja »Immaginaria 2008«. Na ogled do 5. decembra, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, danes, 29. novembra, od 10.00 do 12.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 9. decembra je na ogled razstava Gabriele Osbich »K... Kras, k... keramika«. Odprto vsak dan, od 8.00 do 13.30 in od 16.00 do 24.00. Za info. 040-228991 (G. Osbich) in 333-8927739 (Kavarna Gruden). Sedež društva Igo Gruden: do 8. decembra, bo na ogled razstava kamnitih izdelkov in skulptur »Govorica kamna«. Urniki: ob delavnikih od 17.00 do 20.00 in ob praznikih od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 20.00. Za info: Mariza Skerk 335-6553150 ŠTEVERJAN Sedež društva Briški grič: na ogled je fotografska razstava Silvana Pittolija »Števerjan v zrcalu Brd«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Car-ducci, 2): do 15. januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavo-ro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481-537111), vstop prost. Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. V veži goriške občinske palače bodo do jutri, 30. novembra, na ogled fotografije o ozemlju prve svetovne vojne. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOZINA V Knjižnici Kozina bo meseca decembra na ogled razstava starih predmetov in umetnin iz zbirke Marije in Janeza Janežiča iz Kopra. Odprto ob urniku knjižnice. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. SEŽANA Kosovelov dom, Mala galerija Mira Kranjca: na ogled je razstava instalacij Marka A. Kovačiča. DIVAČA V Knjižnici Divača bodo do konca leta na ogled olja in ilustracije Emi Vega. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a, bo do jutri, 30. novembra, vsak dan med 10.00 in 19.00 na ogled razstava slik Azada Karima. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Gerhard Gross »Seattle Works« / do 2.12. »Italia Contemporary« / Jakopičeva galerija Ljubljana do 3.12. »Sestanek« / Hotel Mons Ljubljana do 13.12. »Portrait: Berlin« / Mestni muzej Ljubljana do 6.12. »DK, Prehajanja k sodobnim skrbem« / Mestna galerija Ljubljana do 7.12. Lado Jakša »Dialogbrezdialoga« / Ga-relija-Atelje Mikado Ljubljana do 5.12. Bojan Salaj »Interiors« / Galerija Photon Ljubljana do 10.12. Robo Blaško »The Lost Project« / Galerija Alkatraz Ljubljana do 14.12. »Miniatura 2008« / Gorenjski muzej Kranj do jutri, 30.11. Stojan Kerbler »Pregledna razstava« / Gorenjski muzej Kranj do 20.12. Viljem Cigoj »Fotografije« / Galerija Stolp Maribor do 10.12. Tomo Brejc »Untitled« / UGM Maribor do 31.12. / RUBRIKE Sobota, 29. novembra 2008 21 indija - V sklopu terorističnih napadov, ki so se pričeli v sredo V Mumbaju okrog 150 žrtev, prebivalci vse bolj prestrašeni Indijski zunanji minister Pranab Mukherjee je izjavil, da so za napade odgovorni"elementi v Pakistanu" MUMBAJ - Število žrtev v Mumbaju (Bombaju), ki ga je v sredo pretresel val terorističnih napadov, se je v četrtek povzpelo na 148, med žrtvami pa je tudi več tujcev. Indijske oblasti medtem odgovornost za napade pripisujejo "elementom v Pakistanu", razmere v mestu pa so bo besedah tam živeče Slovenke vse bolj napete, saj so prebivalci vse bolj prestrašeni. Tudi dva dni po vrsti napadov v indijski finančni prestolnici so napadalci včeraj dopoldne še vedno zadrževali neznano število talcev. Pripadniki posebnih policijskih enot so se v včeraj zjutraj najprej lotili reševanja talcev v judovskem centru Nari-man na jugu Mumbaja. Na streho objekta se je s helikopterja spustilo najmanj 17 pripadnikov posebnih enot, v objekt pa so poskušali vdreti tudi na tleh. Pri tem je bilo slišati eksplozije in strele, napadalci pa naj bi na varnostne sile metali granate. Ob uspešnem zavzetju judovskega centra so pripadniki varnostnih enot v zgradbi popoldne našli trupla petih izraelskih talcev, kar so že potrdili tudi na izraelskem veleposlaništvu v New Delhiju. Indijski mediji so ob tem poročali, da naj bi napadalci talce ubili med včerajšnjo jutranjo akcijo indijskih varnostnih sil. Reševalne akcije so se v petek zjutraj nadaljevale tudi v hotelih, ki so jih zavzeli oboroženi napadalci. Po reševalni akciji, v kateri naj bi bila ubita dva terorista, je hotel Tri-dent/Oberoi dopoldne zapustilo 93 ljudi, med njimi večina tujcev. Goste hotela, ki ga je skupina napadalcev zajela v sredo zvečer, so po prihodu iz hotela hitro odpeljali s kraja prizorišča. Hotel Trident/Oberoi so napadalci sicer zajeli skupaj z bližnjim hotelom Taj Mahal, od koder so večino gostov in osebja varnostne sile rešile že v četrtek zvečer. Kljub temu je Indijska vojska po akciji v Trident/Oberoiu napadla še hotel Taj Mahal, saj naj bi se v njem skrival še najmanj en oboroženi napadalec. Ta je na napade odgovoril s streljanjem, hotel pa naj bi kmalu zatem znova zajeli plameni, s katerimi so se že spopadli mumbajski gasilci. Oboroženi napadalci naj sicer v hotelu ne bi zadrževali talcev. Razmere v Mumbaju so bile včeraj po besedah Slovenke Marije Srež, ki tam živi že deset let, še bolj napete kot v četrtek. Kot je povedala v telefonskem pogovoru za STA, mobilni telefoni v Mumbaju ne delujejo, televizijske in radijske kanale pa so ukinili. Zaprte so tudi vse šole, univerze in nakupovalna središča, zaradi česar je ljudi še bolj strah kot v četrtek, dan po začetku tragičnih dogodkov, ki so pretresli Indijo, je dejala. Sreževa sicer živi približno deset ki- Včeraj je bilo poleg drugih osvobojenih vseh sedem italijanskih talcev, ki so v četrtek bili še v rokah teroristov, med njimi tudi šestmesečna Clarice Lattanzi, ki je bila s svojo mamo zaprta v sobi hotela Oberoi. Na televizijskem posnetku jo vidimo v naročju očeta Emanueleja Lattanzija, kuharja v omenjenem hotelu. Med žrtvami napadov pa je tudi 63-letni italijanski podjetnik Antonio Di Lorenzo iz Livorna. lometrov od prizorišč napadov v južnem delu mesta in je včeraj za kratek čas odšla od doma, vendar ji, kot je dejala, vsi svetujejo, naj ostane doma, ker je belka. Teroristi naj bi namreč napadali predvsem Američane, Britance in Izraelce, "meni pa na čelu ne piše, da sem Slovenka", je dejala. Včeraj popoldne je v indijsko finančno prestolnico med drugim prispelo tudi francosko letalo airbus A310 z več francoskimi konzularnimi predstavniki in zdravstvenimi delavci. Kot so pojasnili na francoskem zunanjem ministrstvu, naj bi se z letalom v domovino vrnili vsi v Mumbaju "ujeti" Francozi, poleg tega pa naj bi bilo dovolj prostora tudi za ostale državljane EU. Po zadnjih podatkih naj bi bilo v mestu okoli 20 poslancev Evropskega parlamenta in drugih predstavnikov EU, vendar pa naj nihče med njimi ne bi bil ranjen. Indijski zunanji minister Pranab Muk-herjee je medtem izjavil, da so za napade v Mumbaju odgovorni "elementi v Pakistanu". Mukherjee je sicer prvi predstavnik indijske vlade, ki je v zvezi z napadi v Mumbaju neposredno omenil Pakistan. Indijski predstavniki so pred tem govorili le, da skrajneži prihajajo iz tujine. Pakistanski premier Jusuf Raza Gila-ni je medtem v telefonskem pogovoru z indijskim premierom Manmohanom Sing-hom obsodil napade in dejal, da je tudi njegova država žrtev terorizma. Gilani je Indiji ponudil vso podporo svoje vlade v boju proti ekstremizmu in terorizmu. Indijski premier je sicer v že četrtkovem televizijskem nagovoru narodu izjavil, da se načrtovalci napadov nahajajo "zunaj države" in posvaril "sosede", ki jim nudijo zatočišče, v čemer so mnogi videli prikrito obtožbo Pakistana. Pakistan je včeraj sporočil, da bo Indijo poslal vodjo obveščevalne službe, ki bo pomagal pri preiskavi napadov v Mumba-ju. Pakistanski premier Gilani se je za napotitev vodje obveščevalne službe v sosednjo državo odločil na prošnjo indijskega kolega. Indijska vlada se je medtem znašla pod plazom kritik zaradi domnevnih spodrsljajev obveščevalnih služb v zvezi z napadi v Mumbaju. Časnik Mail Today je v petek poročal, da obveščevalne službe niso imele pojma o grozečem napadu kljub ogromnim stroškom za protiteroristične ukrepe. Indijske obveščevalne službe domnevajo, da za napadi stoji skrajna islamska skupina Laškar-i-Taiba, ki napade izvaja iz Pakistana. Skupina je zanikala vsakršno vpletenost v dogodke v Mumbaju in jih obsodila. Število žrtev napadov se je medtem povzpelo na 148, med njimi pa je tudi 13 tujcev. V napadih je bilo ubitih tudi devet skraj-nežev. Med 370 ranjenimi je 22 tujcev, in sicer trije Nemci, Kitajec, dva Američana, pet Britancev, Norvežan, Španec, Kanadčan, Finec, Avstralec, Italijan, dva državljana Omana in Filipinec. Državljanstva dveh ranjenih tujcev pa še niso ugotovili. Darjan Lapanje (STA) al kaida Objavljen nov posnetek al Zavahirija WASHINGTON - Drugi človek teroristične mreže Al Kaida Aj-man al Zavahiri je v najnovejšem video posnetku, objavljenem na svetovnem svetu, izjavil, da so ZDA obsojene na poraz v Afganistanu in na plemenskih območjih Pakistana. Al Zavahiri tudi meni, da so prizadevanja afganistanskega predsednika Ha-mida Karzaja za pogajanja s talibani znak šibkosti vlade v Kabulu. "Afganistanski psi še čakajo na svoj obrok mesa Američanov," je dejal al Zavahiri. Posnetek je bil objavljen na enem od spletnih forumov islamskih skrajnežev, njegove povzetke pa je objavila ameriška obveščevalna organizacija SITE, ki spremlja spletne strani skrajnežev. Al Zavahiri v videu tudi meni, da je položaj pakistanske vlade oslabljen, da pa ostaja ameriška marioneta. Drugi mož Al Kaide se je spravil tudi na Egipt, ki je "skorumpiran in ne skrbi za interese svoje naroda". (STA) Tajski protestniki pristali na pogovore BANGKOK - Namestnik regionalnega načelnika tajske policije, generalmajor Piya Sorntrakkon je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil, da so tajski protestniki, ki zasedajo mednarodno letališče Su-varnabhumi v Bangkoku, pristali, da v soboto začnejo pogovore s tajskimi oblastmi. "Ljudsko zavezništvo za demokracijo (PAD) je privolilo v pogovore v soboto," je povedal Piya. Na pogovorih naj bi sodelovali tudi guverner province Samur Pra-kar, pod katero spada letališče, predstavniki letališča, predsednik tajske komisije za človekove pravice in mediji. Tajski premier Somchai Wongsawat je sicer včeraj v luči protestov zamenjal načelnika policije, generala Patcharawata Wongsuwana. Razloga za odstavitev niso sporočili, so pa iz kabineta predsednika tajske vlade sporočili, da so prvega moža policije premestili v premierov kabinet. Novi načelnik tajske policije je postal generalmajor Parateep Tanprasert. EU potrdila kazni za rasizem in terorizem BRUSELJ - EU je včeraj dokončno potrdila okvirni sklep o rasizmu in ksenofobiji, ki predvideva uvedbo enotnih kazni za rasno nasilje in sovraštvo - od najmanj enega do treh let zapora. Okvirni sklep je za države članice zavezujoč glede cilja, vendar lahko same izberejo način, kako ga bodo dosegle. Za uvedbo pravil imajo na voljo dve leti. Okvirni sklep o rasizmu in kseno-fobiji so včeraj dokončno potrdili pravosodni ministri EU na zadnjem zasedanju pod francoskim predsedstvom, medtem ko je bil dogovor po dolgotrajnih pogajanjih dosežen aprila lani pod nemškim predsedstvom. Ministri so prav tako potrdili tri nova kazniva dejanja v boju proti terorizmu, in sicer javno spodbujanje k terorističnim dejanjem, na primer spletna navodila za izdelavo bombe, novačenje in usposabljanje za terorizem. Ne bo preiskave o žrtvah Francovega režima MADRID - Špansko sodišče je včeraj odločilo, da sodnik Baltasar Garzon ni bil pristojen za sojenje o zločinih proti človečnosti nekdanjega španskega diktatorja Francisca Franca. Sodišče je s tem stopilo na stran španskega tožilstva, ki se je pritožilo zoper preiskavo o 114.000 ubitih med špansko državljansko vojno, preiskavo pa je sprožil prav Garzon. kuba - Ruski predsednik Medvedjev na obisku Rusija in Kuba znova oživili dobre odnose iz preteklosti HAVANA - Predsednika Kube in Rusije, Raul Castro in Dmitrij Medvedjev, sta v četrtek v Havani potrdila, da bosta državi ponovno vzpostavili dobre odnose iz preteklosti. Ob začetku obiska ruskega predsednika na Kubi sta se voditelja v pogovoru zadržala več ur. Raul Castro je gosta iz Moskve tudi pospremil k ogledu nedavno posvečene ruske pravoslavne cerkve v kubanski prestolnici. Kot je v četrtek še povedal ruski predsednik, si Moskva želi s Kubo, podobno kot z Venezuelo, izboljšati sodelovanje na področju jedrske energije ter projektov pri iskanju ter izrabi nafte in plina v Mehiškem zalivu. Rusija si tudi prizadeva za prodajo orožja, tovornjakov, avtomobilov in drugih industrijskih izdelkov Kubi in Latinski Ameriki širše. Kuba je zadnja država v okviru velike turneje po Latinski Ameriki ruskega predsednika Medvedjeva. Predtem je bil ruski predsednik na vrhu Azijsko-pacifi-škega foruma o gospodarskem sodelovanju (Apec) v perujski prestolnici Lima, nato pa je obiskal še Brazilijo in Venezuelo. Raul Castro in Dmitrij Medvedjev v pravoslavni cerkvi v Havani ansa gruzija - Predsednik tarča vse več kritik Sakašvili branil odločitev o vdoru v Južno Osetijo TBILISI - Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili je včeraj zavrnil kritike zaradi avgustovskega napada na gruzijsko pokrajino Južna Osetija in pojasnil, da je bil napad nujen za zagotavljanje varnosti Gruzije. Kot je dejal ruski veleposlanik pri zvezi Nato Dmitrij Rogozin, pa so nad Sakaš-vilijem razočarani tudi v ZDA in se že pripravljajo na njegovo zamenjavo. Gruzija je odločitev o napadu na Južno Osetijo po besedah Sakašvili-ja sprejela, potem ko so iz omenjene pokrajine in iz okolice, kjer so bile nameščene ruske mirovne sile, "močno bombardirali" gruzijske vasi v bližini. Kot je dejal Sakašvili, je bilo na meji z Gruzijo "več sto (ruskih) tankov in drugih vojaških vozil", imeli pa naj bi tudi jasne dokaze, da so se ruske sile v noči, ko je Tbili izvedel napad na Južno Osetijo, že začele premikati v Gruzijo. Namestnik načelnika general- štaba ruske vojske Anatolij Nogovi-cin je medtem zanikal Sakašvilijeve obtožbe, da so bile ruske sile v času napada Tbilisija že na gruzijskemu ozemlju. "To je še en poskus, da bi ubežal odgovornosti za njegovo odločitev o začetku vojaške operacije proti Južni Osetiji," je po poročanju AFP dejal Nogovicin. Nekdanji gruzijski veleposlanik v Moskvi Erosi Kicmarišvili je Tbilisi v sredo sicer obtožil, da je že mesece pred izbruhom sovražnosti z Rusijo zaradi Južne Osetije v avgustu pripravljal vojno proti obema separatističnima pokrajinama, tudi Abhaziji. Rogozin pa je medtem dejal, da so ZDA razočarane nad Sakašvilijem in da ga nameravajo zamenjati z bolj zanesljivim voditeljem. Nova voditeljica Gruzije naj bi po vsej verjetnosti postala nekdanja predsednica parlamenta in sovoditeljica revolucije vrtnic Nino Burdžanadze, po poročanju AFP meni Rogozin. (STA) 1 6 Sobota, 29. novembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - V A-ligi v ospredju tekma Inter - Napoli Latinskoameriški derbi na milanskem San Siru V primeru poraza bi se Napoli pridružil odpadnikom v boju za naslov Udineseju, Fiorentini in Laziu A-liga DANES: ob 18.00 Catania - Lecce, ob 20.30 Juventus - Reggina. JUTRI: ob 15.00 Atalanta - Lazio, Cagliari -Sampdoria, Genoa - Bologna, Inter - Napoli, Roma - Fiorentina, Siena - Torino, Udinese -Chievo, ob 20.30 Palermo - Milan. VRSTNI RED: Inter 30, Milan 27, Napoli in Juventus 24, Lazio in Fiorentina 23, Udinese, Genoa in Catania 21, Atalanta in Palermo 17, Siena in Sampdoria 16, Roma in Cagliari 14, Torino in Lecce 12, Reggina 11, Bologna 9, Chievo 6. (Sampdoria in Roma s tekmo manj). NAJBOLJŠI STRELCI: 11 - Milito (Genoa); 9 -Gilardino (Fiorentina); 7 - Di Vaio (Bologna), Mascara (Catania), Ibrahimovic (Inter), Zarate (Lazio). B-liga SINOČI: Salernitana - Parma 1:2 DANES: ob 16.00 Ascoli - Sassuolo, Avellino -Rimini, Bari - Albinoleffe, Cittadella - Ancona, Empoli - Piacenza, Mantova - Brescia, Modena - Livorno, Pisa - Frosinone, Vicenza - Grosseto. V PONEDELJEK: ob 20.45 Triestina - Treviso. VRSTNI RED: Grosseto 28, Sassuolo 27, Parma 26, Empoli in Bari 25, Livorno 24, Brescia in Triestina 23, Mantova in Albinoleffe 22, Vicenza 20, Salernitana, Frosinone in Ancona 19, Pisa in Piacenza 17, Avellino in Rimini 16, Cittadella 15, Treviso 12, Ascoli 11, Modena 10. NAJBOLJŠI STRELCI: 9 - Mastronunzio (Ancona); 8 - Vantaggiato (Rimini); 7 - Barreto (Bari), Lodi (Empoli), Sansovini (Grosseto), Tavano (Livorno), Lucarelli (Parma). V zadnjih krogih se je število kandidatov za naslov vidno zredčilo. Verjetno prva ekipa, ki se je odpovedala temu boju, je bil ravno Udinese, ki je v zadnjih treh krogih nanizal tri zaporedne poraze. Jutri bodo Furlani gostili Chievo, ki vse bolj sameva na dnu razpredelnice. Predsednik moštva iz Verone Campedelli se zgraža nad sojenjem, kar pa res postaja vse bolj dolgočasna in tipično italijanska navada. V vidnih težavah sta tudi Fiorentina in Lazio, ki imata preveč nihanj v igri, da bi se lahko borila za mesta tik pod vrhom. V dometu Prandellijevega oziroma Rossijevega moštva je kvečjemu četrto mesto na lestvici, ki zagotavlja igranje dodatnih tekem za ligo prvakov. Fiorentina bo tokrat pred zahtevno nalogo, saj bo igrala v Rimu proti prerojeni Romi, medtem ko bo Lazio gostoval pri Atalanti. Seznamu »odpadnikov« bi se lahko jutri pridružil še Napoli, ki od vodilnega In-terja zaostaja že šest točk, a bo prav jutri preizkusil na San Siru kakovost Mourinhovega moštva. Teden prej je tu padel Juventus, v sredo pa se je na istem štadionu grški Panathinaikos veselil zmage. Bomo videli, če bo tudi Re-jevemu moštvu uspelo zaustaviti črnomodre. Gre vsekakor za zelo la-tinskoameriško obarvano tekmo, z Garganom, Lavezzijem, Zalayeto in Denisom na eni in Zanettijem, Adria- Lavezzi je eden od mladih latinskoameriških igralcev Napolija, ki jih jutri čaka dvoboj z bolj prekaljenimi Interjevimi rojaki ansa nom, Cambiassom in Julio Cesarjem na drugi strani. Prvi zasledovalec, ki bi želel izkoristiti spodrsljaj Interja, je Ancelot-tijev Milan. Kaka (tokrat ga ne bo, ker je diskvalificiran) in soigralci so s težavo prebavili sporno enajstmetrovko, ki jim je preprečila slaviti v Turinu, jutrišnje večerno gostovanje v Palermu pa je prav tako, če ne celo bolj zahtevno. Drugi zasledovalec Juventus bo igral že drevi proti Reggini. Po ne ra- vno prepričljivem začetku, ko je bilo tudi mesto trenerja Orlandija pod vprašajem, so se v mestu ob ožini prebudili. Boj za obstanek bo še trd in dolg, a nedvomno je Reggina v tem trenutku nevarnejši tekmec kot je bila pred enim mesecem. V Juventusovem taboru so že v torek v ligi prvakov dokazali, da so preboleli pekoč (in zaslužen) poraz proti Interju, že delni spodrsljaj pa bi lahko Del Piera in soigralce dokončno oddaljil od prvega mesta. (I.F.) KOŠARKA Lakovič v elitnem klubu 2000 LJUBLJANA - Slovenski košarkar Jaka Lakovič je postal četrti košarkar, ki je v evroligi presegel 2000 točk. Lakovič je bil tudi na uradni strani evroligaškega tekmovanja prva novica. O njem so zapisali, da je v najbolj elitnem evropskem tekmovanju debitiral pred osmimi leti, ko je bil v košarkarskem svetu praktično neznan tekmovalec. Korak od anonimnosti do zvezdnika je bil pri njem skokovit, saj je na svoji prvi tekmi kot košarkar novomeške Krke 10. oktobra leta 2001 dosegel 31 točk, že na naslednji pa je slovitemu madridskemu Realu v gosteh »nasul« 38. La-kovič, zdaj član Barcelone, se je v klub 2000 vpisal po odlični igri proti Žalgirisu v gosteh, ko je predvsem blestel z metom za tri točke v tretji četrtini (skupaj jih je dosegel pet iz petih poskusov, op. p.). Slovenski košarkar je bil pri zmagi Kataloncev s 75:60 tudi najboljši strelec tekme, z 22 točkami pa je zdaj na lestvici vseh časov četrti z 2002 doseženima košema. Trenutno poškodovani košarkar moskovskega CSKA J.R. Holden mu beži le za točko, Marcus Brown (Maccabi) pa je vodilni z izkupičkom 2.361 košev. Drugi na lestvici najboljših strelcev vseh časov je Luis Scola, ki je dosegel 2.054 točk, so še zapisali na spletni strani euroleague.net. ODBOJKA - Izid srednjeevropske lige za moške: ACH Volley - Mladost 3:0 (23, 16, 22). NAŠ POGOVOR - Vezist Cagliarija Andrea Parola H • • •• | • V Za igranje v moji vlogi moraš biti profesionalec 7 dni na 7 Ena izmed tipičnih navad med navijači Triestine je razmišljati o tem, kako kvalitetno ekipo bi lahko sestavili z igralci, ki so v preteklosti oblekli dres tržaške enajsterice in so potem naredili kakovostni skok. Med igralci, ki so izbrali Trst kot odskočno desko za nastopanje v A-ligi, je tudi »garač« vezne vrste Andrea Parola (na sliki v dresu Triestine). V Trstu je igral dve sezoni (2003/04 in 2004/05) in tu spoznal tudi dekle, ki je potem postala njegova žena (morda je torej res, da imajo Tržačanke poseben čar?); med poletjem 2005 je prestopil v vrste takratnega A-ligaša Ascoli, nato je igral še za Sampdorio in Cagliari. Za sardinsko ekipo igra tudi v tej sezoni in jutri bo zanj posebna tekma, saj bo igral ravno proti nekdanjim soigralcem. Najprej smo ga vprašali za splošno oceno o letošnji A-ligi, če je res tako nezanimivo prvenstvo, kot se je o njem izrazil Interjev trener Mourinho: »Vsak lahko ima svoje mnenje, a zame je italijanska A-liga zelo privlačna. Mislim, da si vsak italijanski nogometaš postavlja kot cilj nastopanje v tem prvenstvu in zame je velika čast, da lahko v njem že več let nastopam. Je zelo zahtevno in dolgo prvenstvo, ki je v številnih pogledih zelo zanimivo.« Je Inter edini favorit za naslov? »Verjetno je še prezgdaj, da bi lahko govorili o odločilnm begu, a na papirju je Inter res najboljša ekipa prvenstva. Morda bo slika jasnejša na koncu prvega dela sezone, a nedvomno ima Inter na najboljši možen način krite vse položaje s številnimi menjavami, ki so res kakovostne. Milan in Juventus sta edina Interjeva nasprotnika, saj je Roma že predaleč. Vendar sem prepričan, da bo Roma na koncu prvenstva tik pod vrhom.« Ligabue je v svoj pesmi prepe- val o »življenju vezista« (una vita da mediano). Kakšno je to življenje? »Nedvomno je za to vlogo potrebno žrtvovanje in garanje. Nisi namreč na isti ravni kot nekateri drugi igralci, tako da se moraš med tednom še bolj truditi in med tekmo stalno imeti koncentracijo na višku. Zlasti je potrebno, da si potem v nedeljo s fizičnega vidika najboljše pripravljen. Večkrat mi to uspe, a so tudi tekme, ko me določene težave omejujejo, kar pride takoj na dan. Ne moreš se skrivati kot kak napadalec. Skratka moraš živeti kot pravi profesionalec 7 dni na 7, saj je vsaka podrobnost lahko odločilna.« Pravi se, da so igralci s tvojimi značilnostmi tehnično slabši, a v modernem nogometu prepotrebni. Se s tem strinjaš? »S tehničnega vidika je zadeva zelo subjektivna. Nisem tako prepričan, da so vsi vezni igralci tehnično slabše podkovani, morda če jih primerjamo z napadalci ali polšpicami. Ampak so nedvomno bistvenega pomena v vsa- ki ekipi. Vsak trener gleda na zadevo različno, a težko je igrati bez garačev na sredini igrišča.« Kdo pa je najboljši v tvoj vlogi? Po kom si se zgledoval? »Sam sem se zgledoval po Fer-nandu Redondu, saj sva oba levičarja in, ko je on igral za Real Madrid, je bri-ljantno združeval kvantiteto in kvaliteto. Sicer se mu ne bom z nogometnega vidika nikoli niti približal, a vsaj poskušam... « Lani ste se rešili po neverjetni seriji uspešnih nastopov v drugem delu prvenstva. Kateri so bili razlogi za preporod? Je tudi letos vaš cilj zgolj obstanek? »Težko je ugotoviti, kateri je bil odločilen razlog za lanski obstanek. Morda so nas številne težave zedinile, tako da smo uspeli premagovati tudi najvišje ovire. Moram priznati, da je bilo obdoje, ko skorajda nismo več verjeli v obstanek, a nazadnje nam je uspelo. Morda ni smiselno govoriti o čudežu, a polčudež je le bil... Tudi letos seveda ostaja cilj isti, to se pravi obstanek. Po možnosti brez lanskega trpljenja.« Slediš nastopom Tristine? Si morda še v stiku s katerim izmed tvojih takratnih soigralcev? »Stalno ji sledim. Zadovoljen sem, da so v zgornji polovici lestvice. V zadnjih letih pa se je igralski kader tako spremenil, da ni več ostal nihče od tistih, ki smo igrali takrat. A na Trst me bo vedno vezala neka nit, saj sem tam spoznal svojo ženo, Tržačanko.« Parolova napoved: Catania -Lecce X, Juventus - Reggina 1, Atalanta - Lazio X, Cagliari - Sampdoria 1, Genoa - Bologna 1, Inter - Napoli 1, Roma - Fiorentina 1, Siena - Torino X, Udinese - Chievo 1, Palermo -Milan X; Triestina - Treviso 1. (I.F.) PRAGA - Izročila mu bo masko iz Pekinga Granbassijeva jutri pri dalajlami RIM - Tržaška sabljačica Margherita Granbassi se bo jutri v Pragi srečala z dalajlamo in mu izročila masko, s katero je nastopila na olimpijskih igrah v Pekingu. »Upam, da mu bo pomagala simbolično ščititi tibetansko ljudstvo pred nasiljem tako kot mene brani pred nasprotnicami,« je dejala tržaška olimpijka, ki občuduje dalajlamo zaradi njegovega vztrajnega a miroljubnega boja za pravice tibetanskega ljudstva. ALPSKO SMUČANJE Vonnova lahko tekmuje Danes tudi moški smuk ASPEN - Ameriška alpska smučarka, 24-letna Lindsay Vonn, ki si je prejšnji teden na treningu superveleslaloma v Coloradu poškodovala koleno, bo lahko nastopila na današnjem superveleslalomu v Aspnu (18.00 po Slo2, 20.30 po TV Koper). Očitno poškodba na srečo Vonno-ve le ni bila prehuda. Vonnovo je lani ob velikem kristalnem globusu osvojila tudi mali smukaški kristalni globus, v novembru pa je na tekmi v Leviju prvič v karieri zmagala tudi na slalomu ter napovedal nov boj za skupno zmago. Danes bodo v kanadskem Lake Louisu (19.30 po Slo2 tekmovali tudi moški. Čaka jih smuk. Med favoriti sta tudi »azzurro« Werner Heel (četri na treningu) in Slovenec Andej Jerman (šesti). SMUČARSKI SKOKI Tekma odpovedana KUUSAMO - Žirija tekmovanja je deset nastopov pred koncem zaradi premočnega in spremenljivega vetra odpovedala uvodno moštveno tekmo svetovnega pokala v smučarskih skokih v Kuu-samu. KOŠARKARSKA B2-LIGA Acegas in NPG na domačih tleh V 9. krogu bo pred najlažjo nalogo tržaški AcegasAps (12 točpk), ki se bo jutri ob 18.00 doma pomeril z Varesejem (8), res pa je, da imajo v tržaških vrstah težave s poškodbami. Doma bo igral tudi NPG (4) in sicer ob isti uri proti Rivi del Garda (10). Zmaga je potrebna, ne bo pa je lahko doseči. Tržiški Falconstar (8) bo igral v Castellanzi (8), rožaški Calligaris (8) pa se bo doma pomeril z Moncalie-rijem (8). ŽENSKI ROKOMET Slovenija boljša od Italije PLEVLJA - Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v tretji tekmi predkvalifikacijskega turnirja za nastop na svetovnem prvenstvu na Kitajskem leta 2009 v črnogorski Plevlji premagala Italijo z 29:24 (15:12). Slovenija se bo danes pomerila s Finsko. ODBOJKA FIVB ostreje proti dopingu LOZANA - Mednarodna odboj -karska zveza (FIVB) bo z začetkom prihodnjega leta sprejela strožje ukrepe za čim večjo učinkovitost v boju proti do-pingu. FIVB navaja, da v tem športu beležijo malo primerov kršenja antidopin-škega pravilnika. V letu 2007 je bil ta odstotek vsega 0,36, a obenem poudarja, da je bilo v tem letu testirano vsega 3.816 od-bojkarjev s celega sveta. V prihodnje naj bi bilo več testov opravljeno predvsem brez predhodne napovedi in izven tekmovanja. / RUBRIKE Sobota, 29. novembra 2008 23 košarka - Državna C-liga Neugodna deželna derbija za Bor in Jadran Radenska danes v San Danieleju, Mark jutri v Pordenonu - Obe ekipi pestijo poškodbe Tako borovce kot jadranovce čaka v enajstem krogu prvega dela državne C lige zelo težka naloga na gostovanju. Oboji bodo igrali deželni derbi: Bor Radenska že drevi v San Danieleju, Jadran Mark pa jutri v Pordenonu. Borovi košarkarji imajo za sabo dve zaporedni zmagi, posebej dober vtis so zapustili zlasti v preteklem krogu doma proti Spilimbergu. Tokrat pa bo v gosteh najbrž pela povsem drugačna pesem, saj je nasprotnik, s katerim delijo šesto mesto pri desetih točkah, vrhunsko motiviran. Oddolžiti se namreč mora za okrogel in pekoč poraz (88:58) prejšnjo nedeljo v Caor-lah. San Daniele ima sicer zelo kakovostno ekipo in je sploh stari znanec borovcev, proti katerim je igral že več let za časa C2 lige. Na državno raven se je bil povzpel samo eno sezono pred Radensko. Glavni stebri moštva so play-makerja De Clara (odličen šuter) in Pellarini, branilca Bierti in Silvestri (specialist za trojke), pod košema pa se kretata bivši jadranovec Max Rossi in izkušeni Rovere, prva violina ekipe. Zelo konkreten doprinos nudijo tudi mladi Colutta, Ellero in Vazzoleretto. Varovanci trenerja Mure so preživeli dokaj težaven teden. Marzio Krizman in Davide Monticolo zaradi mišičnih poškodb nista trenirala, trener pa upa, da bo imel drevi v deseterici vsaj enega od dveh. Mladi Martin Devčič, ki je v zadnjem krogu prijetno presenetil, pa bo moral mirovati vse do novega leta zaradi hujše poškodbe gležnja. Prvič bo dres članske ekipe tako oblekel prizadevni mladinec Andro Pertot, letnik 1991. Predvidoma zadnjo tekmo Alen Semec je na prijateljski tekmi dobil močan udarec v hrbet kroma pred potovanjem v Avstralijo pa bo danes odigral Ivan Kralj, na katerega v Borovem taboru ne bodo mogli računati vse do marca, torej najmanj petnajst tekem. Srečanje v San Danieleju se bo pričelo že ob 19.30, sodnika bosta Marton iz Conegliana in Brocca iz Benetk. Jadran se bo jutri (začetek ob 18. uri, sodnika Chiodi iz Padove in Carraro iz Benetk) podal na gostovanje v Pordenon k ugledni ekipi, ki jo trenira slovenski strokovnjak in bivši Jadranov trener (pred poldrugim desetletjem) Janez Drvarič. Glavna vrlina močne domače ekipe je obramba, daleč najbolj čvrsta v C skupini C lige. Por-denončani niti ne skrivajo dokaj visokih ambicij, ki so glede na širok izbor kvalitetnih mož menda tudi upravičene. Play-ma- ker ekipe je mladi Piazza, branilci so Ci-polla, Serrao in Ferraro, krila Gonzo, Grion in mladinski reprezentant Muner, centra pa veteran Colladon in mladi dol-gin Bozzetto. Tudi jadranovci, ki so izgubili zadnje tri tekme, imajo za sabo dokaj razburkan teden zaradi poškodb. Dean Oberdan zaradi vnetja Ahilove tetive že dalj časa miruje in jutri ne bo igral, na sredini prijateljski tekmi v Cornu proti tamkajšnjemu B2-ligašu pa si je Francesco Coco zvil gle-ženj, Alen Semec pa dobil močan udarec v hrbet. Oba bi mogoče jutri lahko vseeno stopila na igrišče, tako kot Saša Ferfoglia, ki ga poškodba zapestja na zadnjih trening ni posebej ovirala. Trener Pordenona Drvarič dobro ve, da stopajo v boj kot izraziti favoriti, a je zelo previden. »Jadranovci zaslužijo veliko spoštovanje, v gosteh so že zmagali trikrat, tako da jih niti slučajno ne bomo podcenjevali. Šest točk Jadrana na lestvici ni realna slika, saj je nekaj domačih tekem izgubil čisto tesno. Mi smo kompletni, na tekmo smo se temeljito pripravili, ključ za uspeh pa mora biti ponovno v naši uspešni obrambi.« UNDER 21 MOŠKI Roraigrande - Kontovel 74:78 (19:17, 35:41, 63:60) KONTOVEL: Guštin 8, Lisjak 18, Malalan 30, Starc, Bufon, Sossi 18, Gag-gi/Slokar, Bergagna 2, trener Claudio Starc. TRI TOČKE: Sossi 2, Guštin 1. Kljub številnim pomembnim odsotnostim je Kontovel v gosteh osvojil dragoceno zmago. Predstava je bila sicer povprečna, saj so gostje zgrešili ogromno enostavnih košev in dejansko sami držali v igri borbene nasprotnike. Najzaslužnejši za zmago so bili odlični Saša Malalan (tudi osem skokov in devet pridobljenih žog), požrtvovalni Peter Lisjak, nad katerim so nasprotniki storili veliko prekrškov, in mladi Niko Sossi, ki je nadvse uspešno debi-tiral z mladinsko ekipo pod 21. letom. Ostali izidi 7. kroga: Virtus - CBU 82:64, Intermuggia - Dinamo 20:0 brez boja, San Vendemiano - Don Bosco 90:69, NPG - Alba 66:74. Vrstni red: Alba Cor-mons in San Vendemiano 14, Virtus Udi-ne 12, Kontovel 10, NPG 6, Dinamo, Don Bosco in Intermuggia 4, Roraigrande 2, CBU 0. danes ob 18.00 Proslava ob 20-letnici delovanja SK Brdina Smučarski klub Brdina bo danes v Prosvetnem domu na Op-činah, s pričetkom ob 18. uri, praznoval 20-letnico svojega delovanja. Obljubljajo dinamično proslavo, v katero je vodstvo kluba vpletlo domala vse svoje člane, od najmlajših do najstarejših. Na sporedu bosta tako med drugim tudi dva skeča o društvenem delovanju in smučanju ter tri glasbene točke, izvajalci pa bodo člani kluba sami. Prireditev bo popestrilo tudi predvajanje DVD-ja, ki obsega 535 fotografij in 5 posnetkov in ponuja gledalcem bogat pregled 20-letnega delovanja društva. Seveda bo predvidoma eno uro trajajoča prireditev vsebovala tudi bolj slovesen del z govorom predsednika Rada Suberja in pozdravi gostov iz vrst CONI-ja, smučarske zveze FISI in ZSŠDI-ja ter drugih. Poleg tega bodo najzaslužnejšim članom podelili priznanja. Ob koncu uradnega dela bo na vrsti zakuska z družabnostjo in glasbo. Med udeleženci bodo tudi delili brošuro, na razpolago pa bo tudi že omenjeni DVD. V društvenem odboru so še posebej ponosni nad dejstvom, da so celotno prireditev pripravili sami, zato vabijo člane in prijatelje, da se srečanja zanesljivo udeležijo. trst - Acquamarina 2001 Team za športnike s posebnimi potrebami Na več frontah Stefano Pistan in Slovenka Jasmin Frandoli sta se že uveljavila na državni ravni V plavalnem centru Acquamari-ne v Trstu se je včeraj javnosti pred-stavii Acquamarina 2001 team, to je društvena plavalna ekipa športnikov s posebnimi potrebami. Posebnost delovanja kluba na tem področju je v tem, da skupaj vadijo športniki s fizičnimi in umskimi težavami, zato pa tekmujejo bodisi na ravni specialne olimpiade kot tudi v okviru tekmovanj italijanskega paraolimpijskega komiteja, v katerega so se vpisali pred tremi leti. Na prvih nastopajo samo tekmovalci z umskimi težavami, na drugih pa lahko tekmujejo oboji. Gre za pravo ekipo, ki šteje kakih 30 članov. Pod organizacijskim vodstvom predsednika Davida Barbiera in tajnika Massimilana Leporeja in na podlagi strokovnega dela inštruktorjev Rosanne Brunetti, Marine Antonini in Michele Mersi redno trenirajo v centru Acquamarina ali bazenu Bianchi. Redno se tudi udeležujejo srečanj v naši deželi in Venetu, tekmovanja pa so na vrsti spomladi. S podporo Fundacije Casali se je del ekipe junija letos udeležil tudi priprav v Lignanu. Z leti so se ambicije ekipe povečale, nekateri izmed njenih članov pa so se tudi že uveljavili na državni ravni. Tako sta bila na včerajšnjem srečanju posebnega priznanja deležna Stefano Pistan, ki je na državnem prvenstvu specialne olimpiade zasedel 2. mesto na 50 metrov hrbtno in pa Slovenka Jasmin Frandoli, ki je bila v isti disciplini in na enaki razdalji 3. na paraolimpijski trofeji dežel. Tri-indvajsetletna uradnica iz Sesljana je sicer na vozičku in plava skoraj izključno samo z levo roko in brez opore nog, kako je to zahtevno pa si lahko samo predstavljamo. Tudi sicer je v ekipi kar nekaj slovenskih tekmovalcev in tekmovalk, med pokrovitelji pa so tudi Zadružna kraška banka in slovenska podjetja Neonseven in Edil Carso. Prav pomanjkanje sredstev je za društvo velik problem, saj je tovrstno delovanje zelo drago, še posebej težavno je vprašanje prevozov na tekme in treninge (en sam občinski kombi je premalo), velik delež stroškov pa je na ramenih staršev. Ni treba posebej poudariti, da ima ekipa poleg tekmovalne tudi veliko socialno valenco, kljub temu pa se še vedno spopada z določenim nerazumevanjem javnosti in nadvse omejeno podporo inštitucij. (ak) hokej in line Polet ZKB proti nepremaganim levom iz Arezza V 3. krogu hokejske na ro-lerjih A1-lige se bo openski Polet ZKB Kwins nocoj pomeril z ekipo Lions Arezzo, ki je doslej še nepremagana. Trener openski konjev Aci Ferjanič danes ne bo imel na razpolago poškodovanega Co-razze (odsoten bo približno dva tedna) in Polonija (službene obveznosti). V Poletovem taboru bodo morali paziti na Arezzine Slovence. To sta brata Rok in Štefan Nahtigal ter Igor Hriberšek. »V prvih dveh krogih smo med strelve vpisali kar pet naših hokejistov. To je zelo pozitivno,« meni športni vodja Matteo Deia-co, ki je optimist za nocojšnji nastop. »Tudi oba vratarja Galessi in Petronijevič sta v dobri formi. Lahko presenetimo.« Člani Acquamarine 2001 Team tekmujejo tudi v okviru italijanskega paraolimpijskega komiteja šolski šport - Kros na Goriškem Dobre uvrstitve slovenskih dijakov Martin Novak (Trinko) na 2. mestu med kadeti Na goriški pokrajinski fazi Dijaškega prvenstva v krosu je nastopilo tudi več dijakov naših nižjih in višjih srednjih šol. Med njimi je najboljši izid med kadeti (2. in 3. razred) dosegel dijak nižje srednje šole Trinko Martin Novak iz Sovodenj, ki je v konkurenci 69 tekmovalcev osvojil drugo mesto. Novak, ki sicer redno tekmuje za atletski klub Atletica Gorizia, je 1.800 metrov dolgo progo pretekel v 7 minutah in 9 sekundah. V njegovi kategoriji je bil soliden še Nikolas Semolic (Trinko) z 21. mestom in časom 8:10,9. Zelo dobro se je med naraščajniki (1. in 2. razred višjih srednjih šol) odrezal dijak zavoda Cankar Kevin Kobal iz Jamelj, sicer nogometaš Pomladi. Med 64 tekmovalci je bil na 2.400 m dolgi progi 6. z rezultatom 8:28. Omeniti velja še 17. mesto Tadeja Pahorja (Gregorčič, 9:01) in 24. mesto Simoneja Pe-ressinija (Cankar, 9:14). Med mladinci (zadnji trije razredi višjih srednjih šol) je med 28 tekmovalci dobro 9. mesto zasedel talentirani Saša Perkon (Gregorčič). Razdaljo 3.000 m je pretekel v 11 minutaj 15 sekundah. Velja omeniti spet izreden nastop perspektivnega atleta Mohameda Mouaouia, ki je bil s časom 9:18 za dobro minuto hitrejši od najboljših zasledovalcev. Med dečki (prvi razred nižje srednje šole, 1.200 m) je bil najboljši Benedikt Cernic (Trinko) z 11. mestom (5:32), v prvi polovici lestvice pa na 15. mestu najdemo Gregorja Terpina (Doberdob) s časom 5:34, na 31. mestu pa Simona Komjanca (Trinko) s časom 5:51,6. Seveda so tekmovala tudi dekleta. Med deklicami(1.200 m) je bila Katja Pahor (Trinko) 18. z rezultatom 6:02., v prvo polovico lestvice pa sta se uvrstili tudi Ilaria Bresciani (Doberdob, 21. s časom 6:06) in Lara Cej (Trin-ko,29. s časom 6:26). Med kadetinjami (1.400 m) je bila Alice Pecorari 18. (6:25), Tamara Lupin (obe Trinko) pa 29. (6:33). Nastopilo je 67 dijakinj. Med 40 naraščajnicami (1.800 m) je najboljši rezultat dosegla Brigita Ger-golet (Gregorčič) a 13. mestom (9:29), Katja Križan (Gregorčič) pa je bila 16. (9:40). Ekipno so glede na število vpisanih moštev najboljši rezultat dosegli kadeti šole Trinko in naraščajniki pola Cankar/Zois/Vega. Oboji so bili šesti. 24 Sobota, 29. novembra 2008 ŠPORT / ODBOJKA - V ospredju moška deželna C-liga Goriški derbi in važen preizkus za Slogo Tabor V Gorici Olympia - Soča, slogaši pa v Repnu gostijo 2. na lestvici - Mestni derbi za Bor Breg NAŠA NAPOVED - Lara Legovich (Bor Breg) Lahko igra v treh vlogah Za združeno ekipo Bora in Brega igra že od njenega nastanka tudi Lara Legovich, ki se je v vseh teh letih preizkušala kot podajal-ka, tolkač ali libero. Letošnjo sezono je začela v vlogi libera, pred dvema tednoma pa je bila kot tol-kačica med najbolj zaslužnimi za prvo domačo zmago svoje ekipe. V kateri od svojih treh vlog bi igrala najrajši? Pravzaprav ne vem. Glavno je, da igram dobro. Ko mi to uspe, sem zadovoljna ne glede na to, v kateri vlogi igram. Sicer je zelo lepo igrati kot tolkač, ker si stalno vključen v igro in počneš v bistvu vse. Ko napadam in dosežem točko, je zadoščenje zelo veliko. Najbolj uspešna pa sem po mojem, seveda če igram dobro, kot podajal-ka. Kaj pričakuješ od letošnje sezone? Rada bi napredovala v vseh elementih. Mislim, da se lahko še marsikaj naučim. Kako bi ocenila začetek prvenstva svoje ekipe? Moram priznati, da sem zelo razočarana. Vem, da smo sposob- Lara Legovich kroma ne igrati veliko boljše. Tudi sama večkrat nisem igrala, kot znam. Problem je psihološki, saj smo fizično dobro pripravljene, tehnično pa nismo slabše od ekip, ki so nas premagale. Moramo biti bolj odločne, da si želimo igrati boljše in zmagati, pa moramo pokazati tudi na igrišču. Besede niso dovolj. Na mreži bi mogoče pomagalo, če bi poskusili igrati malo hitrejšo igro, izboljšati pa moramo tudi igro v polju. (T.G.) LARINE NAPOVEDI Sloga Tabor Televita - San Giovanni 3:2 San Vito - Val Imsa 3:1 Olympia Tmedia - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 1:3 Chions - Sloga List 3:1 Sloga - Fincantieri 2:3 Bor/Breg Kmečka banka - Cus 3:2 Po dveh tržaško-goriških derbijih, bo ta teden v moški C ligi na sporedu prvi letošnji obračun med dvema slovenskima goriškima ekipama. V Slovenskem športnem centru se bosta med sabo pomerila Olympia Tmedia, ki je doslej osvojila le točko, in Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki jih ima samo dve več. Že nekaj krogov je jasno, da bodo predvsem tekme med našimi goriškimi ekipami odločilne v boju za obstanek v najvišji deželni ligi, tako da bo prvi derbi gotovo privabil v Gorico veliko število gledalcev. Trener Conz bo lahko tokrat računal tudi na Martina Persoglio, ki ga na zadnji tekmi ni bilo. Za Špacapana pa bi bila lahko to ena zadnjih tekem, ker se bo moral po vsej verjetnosti zaradi službenih obveznosti preseliti v Verono in se bo le občasno vračal v Gorico. Pri Soči so med tednom nekateri zaradi bolezni manj trenirali, trener Battisti pa bo lahko na tekmi računal na iste igralce kot prejšnji teden. Zahtevna naloga čaka Val Imso, ki bo tokrat gostoval pri trenutno četrtou-vrščenem San Vitu. Domačini so v prvih šestih krogih dokazali, da so tudi letos zelo dobra ekipa. Val Imsa ima torej zelo malo možnosti, da prebije led, za nameček pa spet ne bo igral v popolni postavi, čeprav bo odslej na razpolago tudi Masi. Kar se tiče višjih mest na lestvici, pa bo tekma kroga v Repnu, kjer bo tretjeu-vrščena Sloga Tabor Televita gostila drugouvrščeni San Giovanni, ki pa ima prav tako 14 točk. Ekipi sta se dvakrat pomerili med sabo tudi v Deželnem pokalu. Prvič je gladko zmagal San Giovanni, le dva dni kasneje pa so slogaši favorizirane nasprotnike v Repnu premagali in s NOGOMET - V promocijski ligi mestni derbi na Rojcah Kdo je najboljši v Gorici? Poleg Juventine, danes še Primorje v Žavljah - Jutri na domačem igrišču le Kras in Zarja Gaja Na vseh igriščih v raznih amaterskih nogometnih ligah bodo danes in jutri pred samim začetkom tekem prebrali solidarnostno sporočilo fundacije Telethon in Lege nazionale dillettanti (LND), ki podpirata raziskovanje v boju proti amiotrofični lateralni sklerozi (poznana tudi kot Lou Gehrigova bolezen), ki je še posebej razširjena pri profesionalnih nogometaših. Deželna nogometna zveza obenem poziva, da se pošlje solidarnostni SMS, ki stane 2 evra, na telefonsko številko 48548. Izbrani denarni sklad bodo namenili raziskovanju te še zelo slabo poznane bolezni. DANES PROMOCIJSKA LIGA PRO GORIZIA - JUVENTINA - Po več sezonah bo v Gorici na sporedu der-bi med obema mestnima tekmecema. Juventina (12 točk, Pro Gorizia jih ima 13) se bo na goriških Rojcah predstavila s skoraj popolno postavo. Odsoten bo le diskvalificirani Morsut. Športni vodja Gino Vinti je prepričan, da bo Juven-tina igrala dobro: »Ta teden smo trenirali in fantje so zelo motivirani.« Sodil bo Pordenončan Polo-Grillo. 2. AMATERSKA LIGA ZAULE - PRIMORJE INTERLAND - Na novi umetni travi v Žavljah trener Nevio Bidussi ne bo imel na razpolago diskvalificiranih Merlaka in Fratnika. Pod vprašajem pa so še Ravalico, Tuccio in Pavletič. Sodil bo Tržačan Kreso. JUTRI PROMOCIJSKA LIGA KRAS KOIMPEX - SANTAMARIA - Trener Alessandro Musolino pričakuje jutri od svojih varovancev le zmago. Krasovci so namreč proti zadnjeuvršče-ni Santamarii izraziti favoriti. Pri rdeče-belih je pod vprašajem le nastop Me-tullia, ki je bil med tednom bolan. Kra-sovega dresa pa ne bosta več oblekla napadalec Botta in branilec Busletta, ki le- tos sploh ni stopil na igrišče in bo odslej igral za Zaule v 2. AL. Botta pa je sam izrazil željo, da bi igral kje drugje. Glavni razlog je bila ostra konkurenca med napadalci oziroma premajhna minuta-ža, ki mu jo je namenil Musolino. Sodnik bo Marchetti iz Tolmeča. SANGIORGINA - VESNA - Pri Vesni želijo podaljšati serijo pozitivnih rezultatov. Sangiorgina ima na lestvici 16 točk. Trener Veneziano bi moral imeti na razpolago vse svoje varovance. Pod vprašajem je le nastop Žiberne, ki je zbolel za gripo. Sodnik: Cordenons iz Por-denona. 1. AMATERSKA LIGA SAN GIOVANNI - PRIMOREC - Pri Svetem Ivanu bo jutrišnjo tekmo najbolj občutil trener Maurizio Sciarrone, ki je pred letom dni treniral svetoivansko ekipo. Odsoten bo poškodovani vratar Trevisan. Dres številka 12 bo jutri oblekel trener vratarjev Cecchini. Pri Primorcu pa so medtem registrirali novega igralca. To je Ivan Marinelli (letnik 1981), ki je letos začel pri Costalungi, še prej pa je igral tudi pri Vesni in pri Pri-morju. Sodnik: Bierti iz Tolmeča. VILLESSE - SOVODNJE - Proti prvouvrščenim Villessam bosta prav gotovo odsotna diskvalificirani Trampus in poškodovani Eros Kogoj. Trener Sari pa še ne ve, če bo imel na razpolago Reščiča, ki je zbolel za gripo. Sodnik: Sa-rappa iz Pordenona. 2. AMATERSKA LIGA ZARJA GAJA - RUDA - Zarja Gaja bo skušala jutri v Bazovici, kjer je še nepremagana, premagati zadnjeuvrš-čeno Rudo in se tako še dodatno približati zgornjemu delu lestvice. V vzhod-no-kraškem taboru bo odsoten le kaznovani Bertocchi. Znova pa bo na razpolago Zocco. Sodil bo Krminčan Don-da. CHIARBOLA - BREG - Trener Davor Vitulič tudi proti Chiarboli ne bo imel na razpolago vseh svojih najboljših adutov. Zaradi kazni in poškodb ne bodo igrali Pernorio, German, Esposito in Medda. Dobra novica je, da bo kmalu stoodstotno nared kapetan in Bregov zastavonoša Mitja Laurica. Sodil bo Trža-čan Dellasanta. 3. AMATERSKA LIGA UNION - MLADOST - Doberdob-ska Mladost bo na gostovanje na Opči-ne odpotovala z zdesetkano odpravo. Trener Fabio Sambo bo v najboljšem primeru imel na razpolago največ trinajst nogometašev. Odsotni bodo: Radetič, Spadari, C. Zorzin in Contin. Pod vprašajem pa so še Bensa, De Meio in San-di Gergolet. DEŽELNA MLADINSKE SELEKCIJA - Selektor deželne nogometne zveze Denis Mendoza je na sredin trening (ob 14.00 v kraju Villotta di Chions pri Pordenonu) povabil tudi Krasovega nogometaša Federica Orlanda. (jng) BALINANJE Jutri pri Briščikih derbi Gaja - Triestina Balinarji gropajsko-padriške Gaje, ki so doslej zbrali dva neodločena izida in eno zmago, bodo v 4. krogu deželne moške C-lige jutri na baliniščih športnega centra Ervatti pri Briščikih (začetek ob 9.30) gostili tržaško Triestino. Gostitelji so favoriti, čeprav se vsak derbi lahko spremeni v pravo loterijo. Trener Milan Calzi bo tekmo začel kot proti Cusignac-cu. Kaka sprememba bo možna le pri dvojkah in trojkah. tem dokazali, da le niso slabši od njih. Tudi današnja tekma bo gotovo zelo zahtevna, Sloga Tabor Televita pa lahko z dobro igro svoj položaj na lestvici še izboljša. Naš edini predstavnik v ženski C ligi, Sloga List, bo na igrišče stopil šele v nedeljo popoldne, ko se bo pomeril z mladimi igralkami Chionsa. Nasprotnice so prav tako kot slogašice doslej zmagale dvakrat, imajo pa dve točki več, saj so bile dvakrat poražene po tie-breaku. Zmaga je gotovo v dometu Drasičevih varovank, ki pa bodo verjetno igrale brez Tanje Babudri, ki zaradi poškodovanega gležnja cel teden ni trenirala. Zato se bo na gostovanju ekipi pridružila tudi Gregorijeva. V moški D ligi se bodo Peterlinovi varovanci Sloge na domačih tleh pomerili z izkušenimi odbojkarji Fincantierija, ki so letošnji glavni favorit za napredovanje v C ligo. Tržičani so si ta cilj zastavili že lani, a jim je v play-offu spodletelo, tako da je v višjo ligo napredovala Olympia. Letos se je Fincantieri še okrepil in se med drugim uvrstil celo v finale Deželnega pokala, kar dokazuje, da gre res za dobro ekipo, ki pa ni nepremagljiva. Prvi poraz ji je v D ligi zadala že tržaška Altura, ki je svoje nasprotnike spravila v težave predvsem z dobrim servisom. Na današnji tekmi bi lahko torej mladim slogašem oster začetni udarec močno olajšal nalogo in jim mogoče omogočil, da favoriziranega in veliko bolj izkušenega nasprotnika tudi presenetijo. V ženskem delu tega prvenstva čaka združeno ekipo Bora in Brega Kmečka banka že drugi zaporedni mestni derbi. Po porazu v prejšnjem krogu proti dru-gouvrščeni ekipi S. Andrea, se bodo pla-ve na domačih tleh pomerile s Cusom, ki je bil letos zaradi odpovedi Virtusa vključen v D ligo. Nasprotnice so doslej zbrale točko več od Smotlakovih varovank, ki so med tednom zaradi bolezni in službenih obveznosti nekoliko slabše trenirale, danes pa bodo dale gotovo vse od sebe, da bi se z zmago približale zgornjemu delu lestvice. Na tekmi verjetno ne bo bolne Roberte Contin, tako da bo kot libero igrala Legovicheva. (T.G.) ZSŠDI: Jutri minivolley v Repnu V organizaciji odbojkarske komisije ZSŠDI bo jutri v občinski telovadnici v Repnu poldnevni odbojkarski turnir 4:4 za letnik 1997 in mlajše. Namenjen je našim društvom, doslej pa se je prijavilo 5 ekip Kontovela in Sloge (1 moška), dve Bora in ena Sokola, pričakujejo pa tudi nastop kake ekipe z Goriškega. Pričetek ob 9.uri. Domači šport Danes Sobota, 29. novembra 2008 KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 19.30 v San Danieleju: San Daniele - Bor Radenska MOŠKA D-LIGA - 18.30 v Gorici, Ul. Rismondo: Dinamo - Kontovel; 20.30 v Dolini: Breg - San Vito UNDER 17 ŽENSKE - 19.15 v Tržiču: Basket Monfalcone - Polet DRŽAVNI UNDER 15 - 17.00 v Tržiču: Falconstar - Jadran ZKB UNDER 14 MOŠKI - 16.30 v Gradežu; športna palača: Grado - Bor ZKB ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 19.00 v San Vitu al Tagliamento: San Vito - Val Imsa; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia TMedia - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje; 20.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita - PAV Natisonia MOŠKA D-LIGA - 17.30 v Repnu: Sloga -Fincantieri ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Breg Kmečka banka - CUS Trieste 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 pri Briščikih: Kontovel - OMA UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 v Nabrežini: Sokol -Brunner; 17.30 na Proseku: Kontovel - Breg; 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Kinemax - Virtus NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Gorici, Ul. Capodistria: Pro Gorizia - Juventina 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Žavljah: Zaule -Primorje Interland DEŽELNI MLADINCI - 17.00 v Dolini: Kras - Trieste Calcio; 17.00 v Križu: Vesna - Torviscosa ZAČETNIKI 11:11 - 15.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Trieste Calcio B - Pomlad A ZAČETNIKI 7:7 - 15.00 v Doberdobu: Mladost -Mossa HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 21.00 v Arezzu: Lions Arezzo - Polet ZKB Kwins Jutri Nedelja, 30. novembra 2008 KOŠARKA DRŽAVNA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Pordenonu, ul. F.lli Rossetti: Pienne PN - Jadran Mark DEŽELNA ŽENSKA B-LIGA - 17.30 pri Briščikih: Polet - AIBI Fogliano UNDER 13 MOŠKI - 10.00 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Breg ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 17.30 v Chionsu: Chions - Sloga List 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 15.30 v Trstu, na Alturi: Altura - Breg Bor ZKB UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, Suvich: Libertas - Sloga Dvigala Barich UNDER 16 MOŠKI - 11.00 mv Sovodnjah: Soča Rast - Il Pozzo; 16.00 na Opčinah: Sloga - Fincantieri UNDER 14 MOŠKI - 11.00 na Opčinah: Sloga -Olympia FerStyle NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Koimpex - Santamaria; 14.30 v San Giorgiu di Nogaru: Sangiorgina - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Pri Sv. Ivanu: San Giovanni - Primorec; 14.30 v Vilešu: Villesse - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Ferrini: Chiarbola - Breg; 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja -Ruda 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Union - Mladost ZAČETNIKI 11:11 - 10.30 v Križu: Pomlad B - Muggia BALINANJE MOŠKA C-LIGA - 9.30 pri Briščikih, Ervatti: Gaja -Triestina NAŠA NAPOVED - Dimitri Batti (Kras) Raje na sredini igrišča kot v obrambi Letošnja sezona je že tretja za Dimitrija Battija pri repenskem Krasu Koimpex. V tretje gre rado, pravijo in tudi 22-letni mladenič iz Rep-niča upa, da jim bo letos le uspelo napredovati v elitno ligo. Dimitrija smo zaprosili, če nam lahko najde vsaj eno Krasovo hibo oziroma napako v tem prvem delu sezone. »V zadnjih krogih smo malo dvignili ročno zavoro in ne igramo več tako učinkovito kot na prvih tekmah. Ne smemo počivati na osvojenih lovorikah, saj dejansko nismo dosegli še ničesar. Odslej bo treba igrati še bolj odločno,« je dejal Dimitri, ki je v nedeljo znova igral na sredini igrišča. »Lahko igram tako v obrambi kot v zvezni liniji. Vsekakor mi je igra na sredini igrišča bolj pisana na kožo. V zvezni liniji je namreč več teka in borbe. To pa mi je tudi všeč.« Pred prihodom v Repen je Batti nekaj sezon igral v Križu. Nikoli ne bo pozabil svojega krstnega nastopa v eli- Dimitri Batti kroma tni ligi: »Ko sem prvič stopil na igrišče v Sacileju sem imel šele šestnajst let.« (jng) DIMITRIJEVA NAPOVED: Pro Gorizia - Juventina X (1:1) Kras - Santamaria 1 (2:0) Sangiorgina - Vesna 2 (1:2) San Giovanni - Primorec 1 (2:1) Villesse - Sovodnje X (2:2) Chiarbola - Breg 2 (0:1) Zarja Gaja - Ruda 1 (2:0) Zaule - Primorje 1 (1:0) Union - Mladost 2 (0:1) Prejšnji teden je Saša Tomšič zbral štiri točke. / RUBRIKE Sobota, 29. novembra 2008 25 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat pisala o uspelem družabnem večeru 'Tržaškega Sokola': »Uvedba družabnih večerov v našem 'Sokolu' je bila - kakor kaže - res srečna in vrlo dobro uspela misel. O 'drugem družabnem večeru', nam ne preostaja reči druze-ga, nego da je bila to krasna in nadvse animirana prireditev na čemer iz srca čestitamo našemu vrlemu 'Sokolu'! Že ob deveti uri je bila Sokolska dvorana natlačena občinstva, tako, da so pozneje došli morali radi pomanjkanja prostora - žalibog - odhajati. Mej navzočim smo opazili državne in deželne poslance Pogačnika, dr. Rybarja in profesorja Man-diča, deželne poslance dr. Gregorina in dr. Slavi-ka, odvetnika dr. Pretnerja, dr. Wiltana in mnogo druge naše inteligencije. Razveseljivo je dejstvo, da je bilo to pot mej udeleženci posebno mnogo bratov Hrvatov in Čehov. Brat Joško Cvek je imel mej burnim odobravanjem na zbrano občinstvo krasen nagovor. Kraljica večera je bila naša priljubljena subretka, gospa Zofka Štularjeva. Njen zvonki in ljubki glas, s katerim je pevala kuplete in lepe pesmice, njena prirojena jej gibčnost v kre-tanju, njena redka simpatičnost na odru v burki 'Inštrumentar', je občinstvo navdušila, da je z burnim ploskanjem in živio-klici dajalo duška svojim čutilom. Da, gospa Štularjeva je res prava miljenka našega občinstva, zato upamo, da bomo imeli še često priliko slišati jo na naših prireditvah. Od strani Sokola jej je bil podarjen krasen šopek svežih cvetlic. Poleg gospe Štularjeve gre za krasni vspeh v prvi vrsti zasluga našemu bratu Jaki Što-ka. V burki 'Inštrumentar' - ki jo je le nalašč za ta večer napisal - je bil naš Jaka res imeniten humorist. Navajeni smo ga tako, da si naših zabav brez Jake in gospe Štularjeve niti misliti ne moremo. Omeniti nam je tudi gospoda Kjudra, ki je prav dobro pogodil gluhega 'inštrumentarja'.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK Te dni je imel odvetnik Giuseppe Pogassi v Ljudskem domu v ulici Madonnina predavanje o vprašanju avtonomne dežele Furlanija Julijska krajina. Predavatelj je v glavnem orisal in primerjal vladni zakonski načrt za deželno avtonomijo z načrtom komunistične stranke, ki so ga njeni parlamentarci ponovno predložili v parlamentu v prejšnjih mesecih. Pri tem je še posebno poudaril, da vladni načrt jemlje bodoči avtonomni deželi vso njeno demokratično vsebino, ki bi jo morala imeti v skladu s členom 116 ustave. Najprej je odvetnik Pogassi govoril z zgodovinskega stališča o dogodkih, ki so privedli do sklenitve londonskega memoranduma in dejal, da je dejansko dokončno uredil teritorialno vprašanje bivšega Tržaškega ozemlja, s čimer so tudi nastali pogoji za ustanovitev dežele Furlanija Julijska krajina. Komunistična stranka je že pred meseci predložila zakon- ski načrt za ustanovitev avtonomne dežele, za njo pa sta ga predložili še PSI in KD. Vse te načrte pa je bilo treba ponovno predložiti, ker je bil prejšnji parlament razpuščen. »Med kampanjo za politične volitve je Fanfani obljubil, da se bo zavzel za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija Julijska krajina, ni pa nič omenil ustanovitve drugih dežel z normalnim statutom, kar kaže, da niso težnje po avtonomiji v KD iskrene. V vseh enajstih letih odkar so demokristja-ni na oblasti, niso hoteli uresničiti določila ustave, ki predvideva ustanovitev avtonomnih dežel. Že pred leti je senat odobril zakonski načrt Amadea za ustanovitev avtonomnih dežel, toda ta zakonski načrt je ostal mrtva točka. Čeprav ni ta zakonski načrt predvideval dovolj demokratičnih deželnih svetov, so ga komunisti podprli, da bi se stvar končno premaknila. Toda vladi ni bil po volji niti ta načrt,« je med drugim dejal odvetnik Pogassi. FILMI PO TV Sobota, 29. novembre, Italia 1, ob 14.05 Jerry Maguire Režija: Cameron Crowe Igrata: Tom Cruise, Bonnie Hunt, Cuba Gooding Jr Jerry Maguire je breobziren športni agent visokih ambicij. Ko na dramatičen način ostane brez službe in dekleta zdrsneta njegova kariera in osebno življenje proti dnu. Toda ko v njegovo srce vstopi mati samohranilka, se začne potegovati za največjo pogodbo v svoji karieri - za srce in roko ženske, ki jo ljubi. Prav tako v tej romantični komediji s srcem in dušo blestijo Cuba Gooding Jr. (dobitnik oskarja za stransko vlogo), Regina King in Bonnie Hunt. Film režiserja in scenarista Camerona Cro-wa je bil nominiran za pet oskarjev. Nedelja, 30. novembra, Rai 3 - slovenski sporedi, ob 20.50 Glasnik slovenske Brezine Režija: Jurij Gruden Scenarij: Jurij Gruden in Tatjana Rojc Ob šestdeseti obletnici smrti Iga Grudna, je v produkciji slovenskih sporedov Rai nastal dokumentarec v režiji Jurija Grudna. Zgodba, pri scenariju je sodelovala tudi Tatjana Rojc, pripoveduje o spremembah, do katerih je prišlo v zadnjih šestih desetletjih. Veliko se je spremenilo v njegovi rojstni vasi Nabrežini in tudi v svetu. »Ni se pa spremenilo osnovno čutenje slovenskega človeka na tem izpostavljenem koncu narodnega prostra« - kot piše tudi v predstavitvi filma. Zato je Grudnova poezija še vedno nadvse aktualna. Torek, 2. decembra, Rai 2, ob 23.40 Transamerica Režija: Duncan Tucker Igrata: Felicity Huffman in Kevin Zegers Breeja Osbourna teden dni pred operacijo, s katero bi si dokončno zamenjal spol in postal ženska, iz New Yorka pokliče sedemnajstletni sin, za katerega sploh ni vedel, da ga ima. Zaprt je zaradi prostitucije in posedovanja mamil, tako da Breeju ne preostane drugega, kot da se iz Kalifornije odpravi na drugo stran Amerike, v krinki misijonarke spravi sina iz zapora in ga odpe- !S*//iUV vV lje proti zahodni obali, kjer mu bo pomagal na poti do lastnega kruha. Torek, 2. decembra, Rete 4, ob 01.50 The Gospel Režija: Rob Hardy Igrajo: Boris Kadjoe, Idris Elba in Nona Gaye Mladi pevec po hudi tragediji obrne hrbet veri in cerkvi, v kateri je pastor njegov oče. Odide iz mesta in se vrne šele po nekaj letih. Nekoč bogato župnijo najde povsem propadlo. Njegov stari nasprotnik iz otroštva pa ima za cerkev »novo vizijo«, kar privede do navkrižnih mnenj in sporov z družino, težav v pevski karieri ter težav z dekletom. Sreda, 3. decembra, La 7, ob 23.05 Un corpo da reato Režija: Herald Zwart Igrajo: Liv Tyler, Michael Douglas in Matt Dillon Bar McCool je bil tistega večera nabito poln. Randy je stregel, odvetnik Carl je bil v lokalu, ko so ga že zaprli, detektiv Dehling pa je prišel v lokal, ko je slednji že postal prizorišče zločina. In kako so bili ti trije moški povezani? Jih je mogoče povezovalo truplo? Tako tesno že ne, kot prelepa mladenka z imenom Jewel, ki je bila tistega večera prav tako v Mc Coolu. K enemu se je preselila, drugi je zaradi nje pozabil na svojo ženo, tretji pa je pozabil na svojo nekdanjo ženo. Vendar tu zgodbe o Jewel še ni konec... Četrtek, 4. decembra, La 7, ob 21.10 Balla coi lupi Režija: Kevin Costner Igrajo: K.Costner, M.McDonnell, G.Green Kevin Costner se je v tem filmu preizkusil kot režiser. Nedvomno mu je stvar uspela, saj si je njegov prvenec prislužil kar sedem oskarjev. Cost-ner pooseblja ameriškega častnika, ki se iz skrajnega severa odpravi do področja kjer živijo Indijanci, zato, da bi se lahko seznanil z njimi, preden izginejo. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO BREZRAZREDNA DRUŽBENA UREDITEV SOSEDI SLOVENCEV IN FRANCOZOV PUSČAVSKI RIS SLOVENSKI GLASBENIK (LOJZE) / TRINIDADSKI ATUT BOLDON ITALIJANSKI RENESANČNI SUKAR (GUIDO) HRVAŠKO LJUBKOVALNO MOŠKO IME HIBA, NAPAKA IVAN TAVČAR ONASSISOV VZDEVEK PREHOD IZ TRDEGA V TEKOČE STANJE ATLETINJE NAJDALJŠEGA TEKA TURŠKI SEL NA KONJU SIBIRSKI VELETOK NEKD. ITAL SMUČAR FR. DRAMATIK (EUGENE) SLOVENSKI HOKEJIST ZUPANČIČ OTON TRABANT REKA V MAKEDONIJI IBRAHIMOVIfi ZA PRIJATELJE RIMSKI BOG SMRTI RUSKA IGRALKA SAVINA ALEŠ DOKTORIC NAS PISATELJ PAHOR JUNAKINJA V POVESTI JAKOBA SKETA STARA PLOŠČINSKA MERA TUJE ŽEN. IME ELDA NANUT VOLKU PODOBNA ZVER NASA VAS NA GORIŠKEM MAJHEN, ŠKODLJIV GLODAVEC NASA SOUKA REVIJA PERNATA ŽIVAL / NAJLJUBŠA OSEBA TURŠKI VELIKAŠ LETOVIŠČE V HRVAŠKI ISTRI PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK TROJANSKI KRALJ DOLG, PRAZEN GOVOR GORA V HIMALAJI ANGLEŠKI VEZNIK SPORED MENIČNO JAMSTVO SAMUEL ADAMS IT. PESNIK (BIAGIO) ITALIJANSKI NOGOMETNI TRENER (ALBERTO) ALOJZ REBULA GLAVNO MESTO IRAKA BERI PRIMORSKI DNEVNIK OTOČJE V TIHEM OCEANU, V POLINEZIJI VOZILO Z ENIM SEDEŽEM NEKD. ITAL. SMUČAR UHO ŠTEVILO TOVARNA MOPEDOV V KOPRU ITALIJANSKI POLITIK (ANTONIO) SVETOVNO PRVENSTVO EDMOND ROSTAND NOETOVA BARKA KOZMETIČNO SREDSTVO LAVOISIEROV DUŠIK FOTO KROMA SLAB IZDELEK, IZMEČEK KRAJ ... NA SOČI AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA NEKD. ŠVEDSKI TENISAČ NAS PESNIK GRUDEN GLINA, ILOVICA HRV. REŽISER (ALEKSANDER) FINA LANENA TKANINA NEKDANJI LUKSEMBUR. SMUČAR GIRARDELU ZORMAN IVO LIVIO SEMOUČ SREDIŠČE ŠTAJERSKE SPECIALIST ZA RAKASTA OBOLENJA BELOPOLTA SUŽNJA V HAREMU PRISTANIŠČE V IZRAELU OKROGLO ŠTEVILO VERSKA USTANOVA Z REDOVNIKI OBER SLOVARČEK - AIKEN = ameriški pisatelj • IJA = ruska igralka Savina * MALESANI = italijanski nogometni trener • MARKS = hrvaški re2iser risanih filmov • PLANK = nekdanji italijanski smučar (Herbert) • RAEC = reka v Makedoniji 26 Sobota, 29. novembra 2008 KULTURA TOMIZZOV DUH Škuornje primitivizma Milan Rakovac / »Velikanja se je diga i reka: 'Prvo me peljate u crikvu, pak da vidimo ča me to vuče vamo'. Skočija se je i za-putija u crikvu. Ubašli su crikvu i do-šli prid glavni oltar. Stavija je jenu pi-štolu na livo i reka: 'Ova je za unega ki bi me maganja!' Stavija je drugega na desnu stran i reka: 'Ta je za une-ga ki bi stija mene!' Pak je potega di-getu i reka: 'Ta je za nevirnike, kako ča je bija i za Turke u Bosni! More biti je kega i prikla do smrti!' 'Čujte, čuj-te !' su se mež sobon suvali, 'ta govori NAŠ JEZIK'!« (poudaril M.R.)... Ne, to ni balkanska štorija iz časov Turkov in hajdukov, to je istrska zgodba. Pa ne iz dobe Histrov in Gotov, temveč tako rekoč od včeraj, iz leta 1870. Duhovnik Josip Velikanja, z idrijskega, oče Slovenec, mati »Ju-goslovanka« (Hrvatica), ki ga je škof Dobrila namestil za župnika v južno Istro, sprva v mirni Kavran, potem v hajduške Juršice v Roveriji, se je znašel med revnimi ljudmi, ki so iz stiske pogosto stegnili roko po tujem. Vzeti vola, ovco, konja ni bila kraja, reklo se je: »vzemi kjer je in daj kjer ni«. Pisec knjige Hajduški župnik je Cvetko Svetlik, prevod iz slovenščine v čakavsko narečje je opravil Miodrag Kalčic. »Čizma primitivizma i totalitarizma« (rečeno je na nedavnoj dodjeli nagrada Hrvatskog glumišta) gazi i danas Balkanom, kao po Istri u doba Velikanje, pa u doba dva rata, i poslije ratova. Ima li izlaza za Balkan, s Balkana u Europu, odnosno može li se Balkan iščupati ispod čiz-me primitivizma, suoje škuornje, iz Balkana? Jer serije umorstava i atentata po Beogradu koncem 20. stoljeca i po Zagrebu početkom 21. stoljeca pods-jecaju nas kako je malo vremena pro-šlo od vremena kada je pop Velika-nja s oltara mahao pištoljem pred nosom vjernika! I kada je vec izgledalo da je po-krenuta pacifikacija i normalizacija Balkana, najprije je samostalna Crna Gora razjarila Srbiju, zatim priznanje nezavisnosti Kosova, zatim postupak Vojvodine za autonomiju, zatim (prihvačena) tužbe Hrvatske za genocid protiv Srbije na medunarod-nom Sudu pravde u Haagu; a prije svega toga i uz sve to i poslije svega toga - vječna Bosna. Balkan se, jadan, i opire kako zna; sve čestitke Makedoniji, koja je Grčku dala na meduna-rodni sud, zbog »nominološkog« blokiranja njenog prijema u NATO i EU! Dodik vs. Silajdžič; dva jaka boksača u ringu Bosne i Hercegovine, meč je neizvjestan, obojica uda-raju ispod pojasa Europske unije, ko-ja več gubi živce, a meč ne može biti prekinut, ne može ga prekinuti niti visoki opredstavnik Miroslav Laj-čak, čovjek apsolutne vlasti u »tam-nom vilajetu«. Jer, za Bosnu i Herce-govinu naprosto izlaza nema. Predsjednica srbijanskog Hel-sinškog odbora Sonja Biserko veli: »Odnos Srbije prema nezavisnosti Kosova i pitanju BiH uvjetuje stanje u regiji. Jer su Kosovo i BiH, odno-sno Republika Srpska, dva ključna regionalna problema, a problemi su zbog srbijanske politike prema tim pitanjima. Od Srbije se očekuje da se okrene Europi, ali unutra elite nema konsenzusa u pogledu europskog puta«. »Zene u crnom« s transparentom »Pamtimo« prošetale su beo-gradskim ulicama na dan pada Vu-kovara: »Učinit čemo sve da istina o zločinu počinjenom tijekom ratova 1991.-1999. u Vukovaru i drugim mjestima dopre do javnosti i da se svi odgovorni za zločine privedu pravdi«. Bosna i Hercegovina, zemlja muke i trpljenja, i danas se nalazi u višestrukom škripcu unutarnjih nacionalnih antagonizama, pri čemu Milorad Dodik hoče samostalnost »Republike Srpske« i eventualno sje-dinjenje sa Srbijom, a Haris Silajdžič »gradansku Bosnu i Hercegovinu«, postdejtonsku, bez etniteta. Izmedu njih je strpljiva ali i impotentna liberalna politička vrhuška, naravno, ko-rumpirana, tri crkve, mafija, i ona »čizma primitivizma« napose. Sonja Biserko ima pravo, mnogo toga na Balkanu ovisi o Srbiji, ali i Hrvatska elita se baš ne ističe pos-ve jasnim stavom prema Bosni i Hercegovini, jer deklarativno Zagreb je za njenu državnost (premda i to jedva da ponetko u vrhu politike procijedi kroz zube!), ali mnogi Hrvati - računaju na Dodika! Koji otvo-reno zagovara pravo Hrvata da ima-ju svoj »entitet«, a država Hrvatska i danas izdašno (legitimno, doduše, shodno medudržavnim sporazumi-ma) sufinancira hrvatske institucije diljem Zapadne Hercegovine, manje po Srednjoj Bosni i Posavini. Posrijedi je, ponajviše, onaj spo-minjani primitivizam, jer, napokon, totalitarizma (jasnog, otvorenog) na Balkanu ipak više nema, ipak su posvuda kakvi-takvi demokratski sistemi; ali se tradicijski, hajdučki mentalitet održao u kolektivnome pamčenju, i, oboružan oružjem i patriotskim alibijem u potonjim rato-vima, i poslije njih, uspostavio se kao prevladujuče stanje duha. Dakako, uz indolenciju i inkompetenciju Zapada (EU naročito), te »trend« sve više »le-gitimnog« kriminaliteta diljem svije-ta. Ze pozabljeni Romano Prodi si je, sicer diskretno, prizadeval za nemara najbolj učinkovit model umiritve Balkana: zamižati na eno oko in v EU sprejeti vse države ex-Jugosla-vije (z Bolgarijo in Romunijo sta tako Nato kot EU mižala na obe očesi). Enkrat v sistemu velike skupnosti bi se te kompleksne državice hitreje lahko demokratizirale, je menil. Za to gre: z demokracijo proti pri-mitivizmu. Proces je mučen, dolgotrajen in boleč. Balkan šanse ima, ko bi le premogel še najpomembnejše: potrpežljivost in doslednost! Prav za pomenjkanjem slednjega pa boleha že stoletja. Morda pa Balkan le pričenja razumevati? Vsemu navkljub je le slišati glas »Zensk v črnem«, mladina se »anahronistično« (saj nacizma in fašizma »ni več«) združuje v antifa-šistična gibanja, združenja, festivale. Težava je seveda v tem, da je škorenj primitivizma težko sezuti, tako udoben je in v njem se odlično gazi! trieste prima Mr. Hyde? -nova opera Giampaola Corala Kot zaključno sugestijo festivala Trieste Prima si je tržaško združenje za sodobno glasbo Chromas osmi-slilo, v sodelovanju s tržaškim opernim gledališčem Verdi, predstavitev glas-beno-gledališke predstave Mr.Hyde?, ki jo je, po znani Stevensonovi povesti, napisal Giampaolo Coral. Sloviti tržaški mojster je sicer prvo verzijo opere - enodejanke v sedmih slikah - že napisal v letih osemdeset. Instrumentalni in vokalni or-ganik je v tem delu zelo razkošen: ob velikem simfoničnem orkestru je tu še devet pevcev, zbor, veliko važnost pa skladatelj polaga tudi na solistične parte v orkestru. Osrednja tematika libreta, ki je prosto povzeta po znameniti fabuli Roberta Louisa Stevensona Doktor Je-kyll in Mister Hyde, predstavlja konflikt med dobrim in zlim in prav to je glavni motiv, ki ga skladateljsko razvija Coral: tematika dvojnika se namreč kaže tudi v glasbeni zgradbi posameznih scen, ki so zmeraj nabite z aluzijami in simbolnimi valencami. Dvojnost Jekyllove nature je razvidna tudi v dvojnosti glasbenega tkiva, saj se že v prvi sliki godalnemu kvartetu zo-perstavi celotna godalna masa v orkestru. Kontrast je torej takoj jasno razviden, čeprav se poslušalcu predstavlja postopoma in prav tako postopoma orkester nadvlada kvartet. Kontrapozicija obeh elementov je razvidna v samem razvijanju partitu-re, saj se glasovi kvarteta stapljajo z zvočnostjo celotnega orkestra - dvojnik torej ni več isti, ampak se staplja v poedinjeno celoto. Skladatelj nasloni svojo glasbeno pripoved na dve noti, v zelo upočasnjenem tempu pa se zvočni material obogati z vsemi dvanajstimi zvoki hromatične lestvice. Ta glasbeni postopek, ki prevaja Jekyllovo permuta-cijo v Hyda, je podkrepljen s posegom celotnega orkestra: ta namreč ponuja skoraj timbrično melodijo, ki se osla-nja na en sam, nepremičen akord. Tedaj vstopi zbor, ki udejanja po staro- grškem modelu glas vesti in Jekylla opozarja na dejanje, ki je proti natu-ri, a zaman: orkester preglasi zbor in ne odvrne Jekylla od svoje namere. V peti sliki, ko se Jekyll kesa svojega početja, vstopi v glasbeno tkivo čembalo, ki prav zaradi svojega renesančnega predznaka simbolizira moralni preobrat v Jekyllu, ampak vse je že prepozno. Drama se izpeva v igri ogledal, kjer protagonist zadnjikrat vidi svojega dvojnika v zrcalu. Prizor je podkrepljen s posegom dvojice flavt, enakih instrumentov, ki pa igrata različni melodiji in simbolizirata osvoboditev ter potešitev, ki je dosežena v ravnovesju med elementoma, saj se konflikt med dobrim in zlim umiri v trenutku uničenja in smrti. Napetost in dramatičnost, ki sta prisotni v tem delu, se pojavljata zelo pogosto v opusu Giampaola Corala. Odkrivanje nekega novega »harmoničnega občutka«, akordičnih barv in prenovljenega razvrščanja že znanih harmonij se pa prevaja, v neki dialektiki med kvantitativnim in kvalitetnim v neko nujo, da vsak dramatični aspekt fabule zadobi svoj zvočni spekter, kot da bi izpovedoval neko skrito nujo: hoče zveneti. Instrumentalne familije dajejo v taki zasnovi neke bodisi že »normalne« efekte, so pa tudi razširjene na tehniko posplošenega impasta, v iskanju ne precizno determiniranega zvoka, ki osmišlja misterij nepoznanega: izgleda, da zvok ni »poduciran«, ampak »se prikaže« kot ideja neke evokacije in teži k nekemu timbričnemu »conti-nuumu«, ki se nam ponuja na različnih plasteh vesti v oniričnem svetu. Ta aspekt je v operi zelo poudarjen, kot da bi bila glavna Coralova skrb izluščiti iz fabule nek arhetipski začetek, ki dobi svojo razlago v mitu. Zanimivi dogodek - pravi praznik za tržaško sodobno glasbeno sceno - se bo odvijal 2. in 3. decembra ob 20.30 v dvorani Tripcovich v Trstu. Aleksander Rojc trst - Raz/seljeni trst - Niz Koncertnega društva Zgodba štirih priseljenk po romanu Laile Wadia Dovršeno muziciranje Nastopil je klavirski Kvartet Faure, ki je v programu zaobjel obdobje od poznega klasicizma do romantike Niz pobud na temo migracije Raz/seljeni bo sklenila v nedeljo ob 18. uri v tržaškem Kulturnem domu gledališka adaptacija romana Laile Wa-dia Amiche per la pelle (Najboljše prijateljice). Marcela Serli in Sabrina Morena sta avtorici predstave, ki uprizarja zgodbo štirih priseljenk v Trstu, njihove dogodivščine in sanje na poti postopne integracije. Pisateljica Laila Wadia, doma iz Mumbaia, živi v Trstu, kjer poučuje na Visoki šoli za tolmače in prevajalce. Njen roman pripoveduje o situacijah, ki jih je neposredno spoznala tudi iz lastne izkušnje: Zamisel izhaja iz ugotovitve, da v Trstu obstajajo take situacije oz. se vsak dan razpletajo zgodbe priseljencev, kot v tem romanu o štirih družinah različne narodnosti, ki živijo v našem mestu. Namišljena ulica Ungaretti, kjer se zgodba dogaja, simbolizira vse kraje, v katerih priseljenci živijo, navadno v bolj skromnih razmerah. So-bivamo v mnogih stanovanjskih blokih, se vozimo z istimi avtobusi, a se med seboj ne poznamo, ne izmenjujemo mnenj. Zelela sem pripovedovati o novem Trstu, o želji po večji integraciji. Komična žilica zaznamuje vaš pristop k aktualni in pekoči družbeni temi. Pišem o štirih ženskah, ker me- nim, da je vloga žensk pri boljši integraciji bistvenega pomena. Odnosi se razvijajo najprej skozi jezikovno integracijo, zato se moje protagonistke učijo italijanščine. Prav njihovi jezikovni spodrsljaji predstavljajo komično noto zgodbe. O problemih lahko govorimo na različne načine, tudi v bolj lahkotnem tonu, s komičnostjo, ki nam prav tako lahko ponudi iztočnice za tehtno razmišljanje. Kaj bi lahko razkrili o predstavi, ki si jo bomo premierno ogledali? Gre za prvo scensko izvedbo mojega romana, v kateri bodo nastopile štiri priseljenke. Sabrina Morena je predlagala, da bi poiskali ženske, ki so resnično preizkusile podobne situacije, zato nismo izbrale profesionalnih igralcev. Naše protagonistke prihajajo iz Bosne, Bangladeša, Kitajske in Argentine. Sodelovale so z zanimanjem in veseljem in sem se na poseben način veselila nastopa Kitajke, ki je tako podrla stereotip, da je kitajska skupnost v Trstu zaprta in nekomunikativna. Delo na predstavi je postalo zanje pravi izpit iz tržaške kulture. Kar boste videli v nedeljo je gledališki interkultur-ni laboratorij, prvi poskus, ki se bo v bodoče razvil v pravo gledališko predstavo. Rossana Paliaga Čeprav literatura za klavirski kvartet ni tako bogata kot tista za godalni, so mnogi skladatelji posvetili sestavu kar nekaj žlahtnih partitur; nemški kvartet Faure' ki se je združil pred trinajstimi leti med študijem na konservatoriju v Karlsruhe ter izbral ime francoskega skladatelja, je v tržaškem gledališču Rossetti predstavil program, ki je zaobjel relativno kratko obdobje od poznega klasicizma do romantike, kljub temu pa je zazvenel z bogatimi odtenki, ki so razodeli različni ustvarjalni navdih treh mojstrov. Prvi je bil na sporedu Johann Nepomuk Hummel, znan predvsem kot odličen pianist in pedagog, ki je študiral z mojstri kot Mozart, Clementi, Salieri in Haydn. Kvartet Faure' je Hummlovo dvostavčno kompozicijo v G-duru podal s stilno dovršenim muziciranjem, temperatura pa se je znatno dvignila v Brahmsovem kvartetu v c-molu op.60: nemški mojster je nekatera dela dolgo koval v sebi, preden se je odločil za dokončno obliko: skoraj dvajset let je minilo med zametki in zaključkom prve simfonije, enako obdobje pa je potreboval, preden je dokončal svoj tretji klavirski kvartet. Rezultat je seveda izredno dovršeno delo, ki morda doseže najlepše trenutke v drugem in tretjem stavku. Violinistka Erika Geldsetzer, violist Sascha Frômbling, čelist Konstantin Heidrich in pianist Dirk Mommertz so se izkazali kot izredno uravnovešen ansambel, ki je skrbno izdelal svojo inter-pretativno vizijo; fraziranje je bilo venomer okusno in je dalo vtis sproščenega, naravnega poteka, teme so prehajale med instrumenti kot žlahtni darovi, pogrešali smo le nekoliko bolj globoko in okroglo zvočnost, verjetno pa je šlo za pretehtano interpreta-tivno izbiro, kajti tako godalci kot pianist so v ključnih trenutkih pokazali mladostno romantičen zanos in zatrepetali v prepletanju bogatih melodičnih in harmonskih kombinacij. Hummel je bil Čeh, čeprav ga je glasbena pot kmalu peljala na tuje, Čeh pa je bil tudi Antonin Dvorak, ki je s svojim Kvartetom št.2 v Es-duru op.87 vtisnil programu nekako simetrijo-toda od Hummlovega do Dvorakovega kvarteta je minilo približno devetdeset let, ki so v evropski glasbi pomenila globoke spremembe. Kot Brahms se je tudi Dvorak še vedno spoštljivo držal klasičnih oblik, vanje pa je zelo lepo vtkal prvine češke ljudske glasbe. Kvartet je nastal vzporedno z osmo simfonijo, a upala bi si trditi, da je njegova umetniška kakovost neprimerljivo višja; izvedba je delo še dodatno ovrednotila: bistrost igre se je pretakala s čustvenim oblikovanjem žlahtnih melodij- in tu nas je s krasnim zvokom in občutljivim fraziranjem očaral čelist Konstantin Heidrich, ki je v drugem stavku prevzel vlogo protagonista. Zanos in svežina muziciranja sta navdušila publiko gledališča Rossetti, ki je z dolgimi aplavzi iztržila primerno dolg dodatek, v katerem je kvartet Faure' dosegel morda najvišjo umetniško raven lepega večera: Brahmsov Rondo alla zingaresca iz kvarteta v g-molu op.25 je zaključil koncert s prešernim, radostnim, skoraj razposajenim muziciranjem. Katja Kralj / RADIO IN TV SPORED Sobota, 29. novembra 2008 27 18.40 20.25 20.30 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Tako Pako TV Dnevnik, sledita Utrip evangelija ter Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: Aprirai 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Lineablu 15.55 Aktualno: Speciale Moda & Mondo Arabo 16.25 Dnevnik L.I.S. 16.30 Aktualno: A Sua immagine 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 51. Zecchino d'Oro 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.30 Variete: Serata d'onore - Cinema 23.55 Aktualno: Applausi 0.35 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.25 Aktualno: L'avvocato risponde 6.35 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.00 Dnevnik 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Scalo 76 (vodita M. Maionchi, F. Facchinetti) 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: The District 18.50 Resničnostni šov: X Factor - I casting 19.30 Nan.: Friends 20.00 Nan.: Piloti 20.25 Žrebanje Lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 22.40 Šport: Sabato sprint 23.30 Dok.: Tg2 - Dossier 0.20 Aktualno: Tg2 Storie 1.05 Tg2 - Mizar Rai Tre 7.00 8.45 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: I nostri soldi, sledi Esto-vest 11.30 Aktualno: Levante, sledi Italia Agri-coltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Il Settimanale 12.55 Aktualno: Bellitalia 13.20 Aktualno: Mediterraneo 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Ambiente Italia 15.50 Dnevnik Flash L.I.S. 15.55 Šport: Sabato sport 16.10 Magazine Champions League, sledi vaterpolo 18.10 Šport: 90° Minuto 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo fa 21.30 Dok.: Ulisse: il piacere della sco-perta 23.25 Deželni dnevnik 23.45 Dok.: Un giorno in Pretura 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 6.15 Nan.: Vita da strega 7.20 Nan: Le stagioni del cuore 9.30 Aktualno: Vivere meglio 11.30 14.50 Dnevnik in prometne vesti 11.40 Aktualno: Cuochi senza frontiere 12.40 Aktualno: Pianeta mare 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Film: Perry Mason - Omicidio sull'asfalto (krim. ZDA, '91, i. R. Satlof) 17.00 Nan.: Monk 18.00 Dokumentarec 18.55 22.35 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Film: Submerged - Allarme negli abissi (akc., VB/Bolgarija, '05, r. A. Hickox, i. S. Seagal) 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 23.25 Šport: Guida al campionato 0.15 Aktualno: Sipario notte 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Aktualno: Loggione 9.30 Aktualno: Amici libri (A. Busi) 10.00 Aktualno: Super Partes 10.40 Variete: Maurizio Costanzo Show (pon.) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nan.: Il supermercato 14.10 Resničnostni show: Amici 15.30 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 1.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: C'e' posta per te 0.40 Aktualno: Nonsolomoda - Glo-bish News O Italia 1 6.10 Nan: Prima o poi divorzio 6.55 Risanke 10.45 Nan.: Una pupa in libreria 11.20 Nan.: V.I.P. 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: La vita secondo Jim 14.05 Film: Jerry Maguire (kom., ZDA, '96, r. C. Crowe, i. T. Cruise) 16.50 Film: Il Dottor Dolittle 3 (kom., ZDA, '06, r. R. Thorne, i. K. Pratt) 18.30 0.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Film: Il Grinch (fant., ZDA, '00, r. R. Howard, i. J. Carrey) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 21.10 Risanka: Star Simpson 23.05 Film: Honk Kong - Colpo su colpo (akc., ZDA/Honk Kong, '98, r. H. Tsui, i. J-C. Van Damme) 0.00 Dnevnik - Studio sport ^ Tele 4 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 8.50 Klasična glasba 9.30 Talk show: Formato famiglia 10.35 Nan.: Don Matteo 4 z\\ m V fl ■ ' V' # ; h I V > J r i 12.00 Dnevnik 12.45 Inf. odd.: Volley time 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 13.50 Snaidero passione basket 14.00 Videomotori 14.15 Aktualno.: Qui Cortina 15.10 Aktualno: Hard Trek 15.40 Dokumentarec o naravi 19.10 Aktualno: Musica che passione! 20.05 Aktualno: Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 22.35 Inf. odd.: Eventi in provincia 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.40 Nan.: Centennial LA 6.00 7.00 9.20 9.50 10.25 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.00 20.30 21.10 23.25 0.05 1.05 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Aktualno: Omnibus Week-end Aktualno: L'intervista Dok.: I segreti dell'archeologia Film: Una storia di Natale (kom., ZDA, '83, r. B. Clark, i. M. Dillon) Dnevnik in športne vesti Nan.: In tribunale con Lynn Nan.: Jack Frost Film: Un marito quasi perfetto (kom., Zda, '96, r. N. Castle, i. E. DeGeneres) Film: Questo e quello (kom., It, '83, r. S. Corbucci, i. N. Manfredi) 1.15 Dnevnik Variete: Cozza Italia Exclusive Film: Pacco, doppio pacco e con-tropacco (kom., It, '93, i. L. Gul-lotta) Variete: La valigia dei sogni Nan.: Hustle - I signori della truffa Dnevnik 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00Dnevnik (t Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.30 Risane nan. 9.00 Kino Kekec: Sams v težavah 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Tekma (debatna oddaja) 14.10 Dok. film: Peticija 14.20 Film: Skrivnost jezera Loch Ness 15.55 O živalih in ljudeh 16.10 Labirint - Vitalnost 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 17.30 Na vrtu 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Film. Jaguar 21.40 Prvi in drugi 22.00 Poročila, vremenska napoved, športne vesti 22.30 Hri-bar 23.35 Nad.: Svitanje 0.25 50 let televizije 0.50 Dnevnik (pon), sledi Dnevnik zamejske TV (t Slovenija 2 6.30 1.45 Zabavni infokanal 7.45 Skozi čas 7.55 50 let televizije 8.40 Minute za... (pon.) 9.10 Študentska (pon.) 9.30 Z glavo na zabavo (pon.) 10.00 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 10.30 Dok. serija: Vojskovodje (pon.) 11.55 SP v nordijskem smučanju, smučarski teki (Kuusamo) 13.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.55 SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki (Kuusamo) 16.45 Migaj raje z nami! 17.55 SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž) 19.25 SP v alpskem smučanju, smuk (M) 20.55 SP v alpskem smučanju, veleslalom (Ž) 21.45 Bleščica 22.15 Slovenski magazin 22.40 Sobotno popoldne 22.55 Popolna družina (pon.) 23.00 Nagradna igra (pon.) 23.10 Z Damijanom (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Pogovorimo se o... 15.20 Sredozemlje 15.50 Košarka: NLB Magazin 16.10 23.35 Vsedanes aktualnost 16.40 Arhivski posnetki 17.30 Globus 18.00 Brez meje (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Verska oddaja: Jutri je nedelja 19.45 Vzhod - zahod 20.00 Alter ECO 20.30 SP v alpskem smučanju, slalom, (Ž) 21.45 Avtomobilizem 22.15 Košarka NLB 0.20 Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku 1 Tv Primorka 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Kultura 18.30 Pravljica (pon.) 18.45 Naši prijatelji (pon.) 19.25 Settimana Friuli (pon.) 19.55 EPP 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.35 Film: Hip hop vročica (i. A. Lear) 22.10 Na obisku ... s Tonetom Fornez-ziem - Tofom RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.10 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Kanalska dolina; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Radijska igra; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 10.45 Namig na nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?; 16.15 SMS; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Makaroni s ketchupom; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Ca-podistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Kolaž sledi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lah- ko noč, otroci; 20.00 Koncert Aynee; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.30 EPP; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Baritonist L. Warrwn; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Opera: La damnation (H. Berlioz); 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Sobota, 29. novembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1000 HELSINKI 8SLO STOCKHOLM ß" S 7/9 ž IT- DUBLIN 0< 1/9 K0BEN 7/9 AMSTERDAM LONDON O ^ O 4/8 6/12 „ OBRUSELJ o PARIZ 2/6 haVN v ^ ŽENEVA 5/4 O MILAN °0/2 LIZBONA O 7/15 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. RIM 10/13 >—IT r, Mediteran bo v naslednjih dneh pod vplivom obsežnega ciklona, ki bo prinašal vlažne južne tokove nad našo deželo. Frontalni valovi se bodo kar vrstili in vplivali na vreme pri nas. Nad zahodno in srednjo Evropo je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Z jugovzhodnimi vetrovi priteka k nam vlažen in postopno toplejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.23 Dolžina dneva 9.00 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 9.16 in zatone ob 17.21 A BIOPROGNOZA Danes bo sredi dneva vremenska obremenitev prehodno nekoliko oslabela in se popoldne ponovno okrepila. Pri občutljivih ljudeh bodo težave pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na nedeljo bo moteno. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 13,0 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.48 najnižje -8 cm, ob 10.43 najvišje 41 cm, ob 16.47 najnižje -54 cm, ob 23.22 najvišje 24 cm. Jutri: ob 4.18 najnižje -4 cm, ob 10.06 najvišje 37 cm, ob 17.20 najnižje -49 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............3 2000 m 1000 m............2 2500 m 1500 m............0 2864 m . .-2 . .-5 . .-7 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 0/5 o -3/1 KRANJSKA G. CELOVEC O -1/3 O TRŽIČ 1 -1/2 o-1/3 S. GRADEC CELJE 0/5 O MARIBOR O 0/6 PTUJ O M. SOBOTA O 0/5 O KRANJ o u» LJUBLJANA 0/3 POSTOJNA O 0/3 KOČEVJE ^ O Tji-O* N. MESTO 0/5 O ZAGREB 1/5 O É NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo oblačno vreme. Po nižinah in ob morju se bodo verjetno pojavljale občasne šibke do zmerne padavine, zlasti na vzhodnem pasu. V gorskem svetu bo verjetno rahlo snežilo nad 800-1000m nadmorske višine. Ob morju bo dopoldne pihala šibka burja,po- poldne pa bo začel pihati šibak do zmeren jugozahodnik. V zahodnih krajih bodo občasno še padavine, meja sneženja bo na okoli 800 metrov nadmorske višine. Drugod bodo dopoldne padavine ponehale. V severovzhodni Sloveniji se bo delno razjasnilo, tam bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 0, na Primorskem okoli 5, najvišje dnevne od 0 do 6, na Primorskem do 11 stopinj C. O GRADEC 0/6 M. SOBOTA O 4/9 K Ponoči in zjutraj bodo močne do obilne padavine. Snežilo bo nad 800-1000m nadmorske višine. Podnevi bo še oblačno z zmernimi padavinami, tako ob morju kot v nižinskem pasu. V hribovitem svetu bodo možne snežne plohe do nadmorske višine okrog 600m. Ob morju se bosta izmenjavala jugovzhodnik in jugoza-^hodnik, ki bosta pihala z zmerno jakostjo. (NAPOVED ZAJUTRI Jutri in v ponedeljek bo oblačno, občasno bodo padavine, pogostejše v zahodni Sloveniji. Po nižinah bo deževalo. Pihal bo južni do jugozahodni veter, ob morju jugo. FRANCIJA - Za 7 članov posadke ni več upanja preživetja SEVERNA IN JUŽNA KOREJA - Ohladitev Airbus A320 pred obalo Francije Čez korejsko mejo strmoglavil v Sredozemsko morje včeraj še zadnji vlak MARSEILLE - Francoski reševalci so izgubili upanje, da bi našli preživele sredine letalske nesreče potniškega letala tipa airbus A320 letalske družbe Air New Zealand s sedmimi ljudmi na krovu, ki je strmoglavilo pred južno obalo Francije. Reševalci so doslej našli dve trupli, pet ljudi pa pogrešajo. Letalo, ki je bilo s sedmimi člani posadke na krovu na poskusnem letu, je v sredo strmoglavilo v Sredozemsko morje 20 kilometrov vzhodno od mesta Perpignan pred južno obalo Francije. Predstavnik tožilstva v Perpignanu Dominique Alzeari je novinarjem povedal, da "ni upanja, da bi našli preživele", čeprav so sprožili obširno reševalno operacijo z dvema helikopterjema in petimi ladjami obalne straže. Razbitine letala naj bi razneslo več sto metrov daleč. Vzrok za nesrečo še ni znan. Letalo je bilo na servisu v koncernu EAS v Perpignanu. Na krovu so bili novozelandski pilot, trije novozelandski inženirji in novozelandski letalski inšpektor. Nesreča je pretresla Novozelandce. (STA) VATIKAN - Vitaliano Tiberia Ne tetovažam, piercingu in sploh ■ • v • vulgarnemu izražanju RIM - Vatikan nasprotuje tetovažam, piercingu, raztrganim hlačam in vulgarnemu izražanju. Vodja papeške akademije za umetnost in literaturo Vitaliano Tiberia se je v pozivu mladini zavzel za iskanje estetike, ki je tesno povezana z etiko. Človek mora stremeti k lepemu, ki se nagiba k dobremu, je še dejal Tiberia. "Zmanipulirana telesa, tetovaže in piercingi so izraz prazne zunanjosti, ki ni več povezana z rituali. V medijih in med mladimi prepogosto opazimo vulgarno izražanje v vsakodnevnem pogovoru," je Ti-beria zapisal v sporočilu, ki ga je prebral papežev državni tajnik Tarcisio Bertone. Vse to naj bi bili skrb vzbujajoči znaki pomanjkljivega smisla za lepoto in estetiko, je še dodal Tiberia. (STA) Levo: arhivski posnetek airbusa A320 letalske družbe Air New Zealand Desno: tovorni vlak na korejski meji LATVIJA Zaradi krize prepovedane v v • ■ • voščilnice RIGA - Zaradi gospodarske krize, ki je zajela Latvijo, se je tamkajšnja vlada odločila javnim uslužbencem prepovedati pošiljanje božičnih oz. novoletnih voščilnic in organizacijo sprejemov ob koncu leta. Javni uslužbenci bodo lahko božične in novoletne voščilnice tako pošiljali le prek brezplačnih spletnih strani. Vlada Ivarja Godmanisa je hkrati znižala sredstva, ki jih lahko uslužbenci porabijo za službene poti, seminarje in konference. Davčni urad pa je odpovedal načrtovani ogled opere Aida Giuseppeja Verdija za svoje uslužbence. (STA) SEUL - Tovorni vlak, nekoč simbol sprave med Severno in Južno Korejo, se je včeraj odpravil na svojo zadnjo pot čez mejo, preden bo Pjongjang zaradi ohladitve odnosov s Seulom v ponedeljek ustavil ves čezmejni promet. Tudi avtobusi z 210 juž-nokorejskimi turisti so se včeraj odpravili na zadnji izlet v severnokorejsko obmejno mesto Kaesong. Severna Koreja je v ponedeljek sporočila, da bo s 1. decembrom v znak protesta proti južnokorejski politiki konfrontacije ustavila tako čezmejno tovorno železniško povezavo, vzpostavljeno decembra lani, kot tudi enodnevne izlete južnokorej-skih turistov v svoje zgodovinsko mesto Kaesong, na katere se je od decembra lani odpravilo kar 110.000 ljudi. Pjongjang je zahteval tudi zmanjšanje števila južnokorejskih delavcev v skupni industrijski coni v Kaesongu, tik nad močno zastraženo mejo med Severno in Južno Korejo, s 1600 na 800, z zaprtjem tamkajšnjih južnokorejskih industrijskih objektov pa zaenkrat še ni zagrozil. V kompleksu, ki ga je zgradila Južna Koreja in v katerem sta združena južnokorejska tehnologija in poceni severnokorejska delovna sila, deluje 88 južnokorejskih tovarn. V njih je trenutno zaposlenih 35.000 Severnih Korejcev, plačanih sicer v povprečju le 70 dolarjev mesečno, kar pa vendarle predstavlja pomemben vir dohodka za obubožano Severno Korejo. Odnosi med obema Korejama so se zaostrili, odkar je konservativni politik Lee Myung Bak februarja letos postal predsednik Južne Koreje in napovedal ostrejšo politiko do komunistične sosede. (STA)