76. Številka V Ljubljani, i sredo, I. aprila 191Z. XIV. leto .Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto....... K 24 — pol leta....... B 12'— Četrt leta ...... . 6 — m mesec ...... _ 2*— v upravništvu prejemam celo leto.......-*K 22-— pol leta , 11 — četrt leta......m 5*50 na mesec.....„ 1-90 Dopisi naj se frankiraja Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Snailova ulica it S (v pritličju levov telefon it 34. Ianafa vaak dan svećer liTiailt nataljt ta praaaika. tnserati veljajo; peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večk at po 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravni&tvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, maerati itd. to e administrativne stvari. - Poaaaaaiaa alavllka ralja 10 vinar:av. - Na pismena naročila brez istodobne vposJatve naročnine se ne ozira, .»•rodna tlakama" talaton at 81. .Slovenski Narod* velja po posti: za Avstro-Ogrsko: celo leto . ...... K 25*— pol leta ....«•• . 13*— četrt leta ...... . 6*50 na mesec • • • . . 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28* za Ameriko m celo leto . . . druge dežele: Vprašanjem glede irtseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ari znamka. TJpravniatvo' KaaUova ulica it 9 (spodaj, dvorišče levo), telalou at. 81 Rhuenove pravljice. Dunaj, 2. aprila. Vedno bolj je treba strmeti nad čudovito predrznostjo, s katero je zlorabil grof Khuen vladarjevo osebo v politične svrhe. Nihče drugi, kakor on sam je razširjal senzacionalne pravljice o petkovi avdijenci, pravljice o dogodkih in prizorih, ki se niso nikdar prigodili. Sedaj je padla tudi zadnja dozdevna opora verojetnosti onih pripovedk, katerih vsebino je navidezno podpirala vsebina cesarjevega lastnoročnega pisma o priliki zopetnega imenovanja Khuenovega kabineta. V tem pismu pravi cesar, da zamore izpol-ajevati svoje vladarske dolžno-ti le tedaj, če mu je mogoče izvrševati tudi svoje vladarske pravi-c e. Po Khuenu inspirirano časopisje je videlo v teh besedah odsev onega sentimentalnega prizora iz petkove avdijence: cesar stoji pred Khuenom ter bridko toži, da mu »ogrski narod« in parlament ne zaupata več. »Če ne odpravite reso-lučnega vprašanja, mi ne preostaja ničesar drugega kakor .-.*.« in vladar resignirano ter zaeno karakteristično zamahne z roko. »Za božjo voljo«, krikne Khuen, skoči raz sedež in roti vladarja, bled in prena-#en izjavlja, da se mora tej eventualnosti ukloniti vsako politično vprašanje in tudi resolucija. Hiti k brzojavu, skliče ministre, pove jim kaj se je zgodilo; njegovi kolegi iz kabineta mu pritrdijo: za vsako ceno treba prenrečiti cesarjevo abdikacijo; resolucija pade: v Schon-brunnu pa nastane ono cesarjevo lastnoročno pismo iz katerega še odmevajo usodepolni trenutki Khue-nove avdijence. Tako. Javnost je presenečena, listi govore o prepadu ob katerem smo slepo hodili, po celi Evropi se razširja vest o zamišljeni abdikaciji cesarja Franca Jožefa in lastnoročno njegovo pismo to vest vidno potrjuje. Toda laž ima kratke noge. Že so ovržene Khuenove pravljice o -historičnem trenutku« in danes je tudi dokazano, da ono cesarjevo lastnoročno pismo, iz katerega še kove avdijence, temveč da je Khuen le z nečuveno predrznostjo napravil histeron proteron zlorabsi gotove v petek v afektu izgpvorienc cesarjeve besede in sklicujoč se po- tem na klasično pričevanje cesarjevega pisma. Resnica je ta: Že v sredo je bil dvorni svetnik kabinetne pisarne baron Skeriecz v Budapešti ter je prinesel seboj koncept cesarjevega lastnoročnera pisma, ki naglasa, c'a se vladar nikakor ne more udati terorizmu madžarskih resolucijona-Šev, temveč vstraja na svojem od-klanjajočem stališču. O tem pismu so se v Četrtek zjutraj vršile dolge konference med grofom Khuenom, dr. Lukacsem, baronom Lan-gom, grofem Andrassvjem in voditelji ogrske parlamentarne veČine so uvide vsi, da je vladar izsiijevalne politike do gr'a s"t, sklenili se ukloniti ultimatu krone ter zapostaviti resolu ijo. Že v četrtek je bilo torej v bistvu vse gotovo in dogovorjeno; petkova avdi-jenca grofa Khuena je bila predvsem formalno potrebna: ministrski predsednik je moral cesarju izjaviti, da je pripravljen nrevzeti zopet vlado in sicer na podlagi cesaneve odločitve in izvršiti se je imelo njegovo imenovanje. V presenečenjih je Khuen mojster. Pripravil je celo stvar kot senzacijo; nepričakovano je imela priti vladarjeva odločilna beseda o noli me tangere in stvar se je" imela izvršiti teatralično. V Bu-dapešti so čakali ministri takorekoč s kovčeai v roku da jih šef ^nenadoma* pokliče k »resni in dalekosežni odločitvi«. Vse se je izvršilo po konceptu. Tudi Khnenova avdijenca je bila v bistvu le formalnega značaja, ker je bil cesar nnravro že informiran, da je odrski kabinet priprav-jen kapitulirati. To trditev dokazuje tudi dejstvo, da je avdijenca trajala le p o 1 u r e. Cesar je vseskozi trezen, prevdaren in vzdržljiv vladar. V političnih vprašanjih ne pozna sentimentalitet in ne prenagljenosti. Toda verjetno je, da Khuena ni pozdravil s posebno Iju-beznjivostjo, verjetno je, da je moral grof Khuen slišati iz vladarjevih ust marsikatero bridko in neprijetno očitanje. Zatrjuje se, da je cesar rabil tako ostre besede, kakor jih še ni slišal nobeden ministrski predsednik in v sveti jezi je morda padla tudi katera, ki jo človek k:, 'ar ga premaga stetičen afekt izgovori Kdo izmed nas se še ni razljutH in govoril: »za bora, če gre tako naprej, ne vem kaj napravim.« Lidiko je torej verjeti, da se je vračal grof Khuen bled in prerađen iz Schon-brunna. Ta verzija je najverjetnej- ša, toda poleg nje eksistira še druga- vladarjeva grožnja: »ne preostaja mi ničesar drugega, kakor...« ni ostala nedokončana, ten več je obsegala pretnjo s splošno in ^nako volilno pravico! Te konsekvmee se pa morda madžarska oligarhija boji bolj. kakor vsake druge! Najsibo temu, kakor hoče. I-ei-stvo je, da je zlorabil grof Khuen vladarjevo osebo ter potegnil v politično areno. Zgodil se je nečuven slučaj, da se je odgovurno. konsri-tucijonalno ministrstvo skrilo za krono, mesto da bi krilo ustavno neodgovornega vladarja In najvišu državni funkeijonar se je spozabil tudi tako daleč, da je cesarjevega naslednika zlorabil kot strašilno sredstvo. Ministrski preJsedmk. ki slika parlamentu nevarnosti cesarjeve abdikacije ter tako indirektno dvomi nad konstitučnim mišljenjem prestolonaslednika! Kabinetni šef, ki nima moraličnega poguma proglasiti resolučno politiko za neizvedljivo, temveč dopoveduje narodu, da je za enkrat zmagalo cesarjevo mnenje s pomočjo nasilne abdi-kacijske grožnje; ki torej konstruira vedoma in hote nasTOtstva med ustavo in krono! Kajti grof Khuen izjavlja, da odgovarja resolucija še vedno njegovemu uradnemu prepričanju, ki mora biti vendar v prvi vrsti in predvsem kanstitucijonalno, izjavlja torej, &u se sam še vedno nahaja v nasprotstvu z vladarjem, kateremu torej hote in vedoma imputira protiustavno naziranje. V petek se je grof Khuen cesarju uklonil, postal je zopet ministrski predsednik, oMjubivši, da izvede brambno reformo brez resolucije — toda v splošno začudenje je tozadevna izjava novega kabineta v ogrskem parlamentu izostala . . . Grof Khuen je že danes ialira-na veličina. Frivolna igra z vladarjem in prestolonaslednikom mu je odvzela pri kroni vsako zaupni je, v ogrskem parlamentu pa se bodo ob-strukcijonistične vrste vedm ožje strnile. Kmalu se pokaže, da od teatraličnega cotina. Ki ga ie stari intrigant skoval in inscenirah ne bo nikakega haska. V kratkih velikonočnih počitnicah se bo opozicija pripravila na boj. Khuenov padec b:> moralno zadoščenje ne le za poštene ogrske politike, temveč tudi za vso avstrijsko javnost. Baš se razširjajo vesti, da je ta nekdanji hrvaški trinog iz-posfoval za Hrvaško komisarijat, on LISTEK. Lepi strice!.. (Bel - Ami.) Francoski spisal G u v de M a u -i) a s s a n t. — Prevel Oton Zupančič. Prvi del. (Dalje.) Potem je nanesla govorica na neki dvoboj, in Jacques Rival je povzel besedo. Tu je bil on mojster: nihče drugi ni mogel razpravljati o tej stvari. Duroy si ni upal sprožiti niti ene besede. Včasih je pogledal svojo sosedo, katere polna prsa so ga zapeljevala. Od ušesa ji je visel na zlati nitki demant, kakor da ji je zdrknila kaplja vode na kožo. Semtertja je naredila kako opazko, ki je vzbudila vselej smeh na ustnicah. Bila je ljubko - šegavega duha z iznenadu-jočimi domislicami, ženska poulične prebrisanosti, ki gleda stvari z brezbrižnostjo in jih presoja z lahnim in dobrohotnim skepticizmom. Durov je iskal zaman, kakorš-negasikoli poklona za njo, in ker ni našel ničesar, se je bavil z njeno hčerko, točil ji Je pijače, ponujal fi jedi in se sploh zanjo prizadeval. Dete, mirnejše od svoje matere, se mu je zahvaljevalo z resnobnim glasom ter mu je nakratko pokimavalo z glavo: »Zelo ste ljubeznivi, gospod,« — in je poslušalo velike ljudi s skromnim, zamišljenim obrazom. Dinć je bi! zelo dober, in vsi so bili navdušeni. Gospod VValter je jedel kakor drvar, govori! ni skoraj prav nič in je gledal po strani, izpod naočnikov, jedi, ki so mu bile prezentirane. Norbert de Varenne se je kosal z njim in si je sčasoma noka-bral oprsje od srajce z omako. Forestier je smehljaje in resno nadziral vse, kdaj pa kdaj sta se z ženo sporazumno pogledala, kakor dva reditelja, vršeča skupno težavno opravilo, ki gre po volji izpod rok. Obrazi so pozardeli, jeziki so se porazvezali. Od časa do časa je za-rnrmral sluga gostom na uho: »Cor-tou - Chateau - Laroze?« Durovu je bil cortou všeč in vsakikrat si je dal napolniti kozarec. Veselo razkošje se je razlezlo po njem; vroče razkošje, ki mu Je vstajalo iz trebuha proti glavi, se mu pretakalo po udih, ga prešinjalo čisto vsega. Počutek popolnega dušnega in telesnega zadovoljstva ga je objel. In zahotelo se mu je govoriti, izkazati se, da bi ga poslušali, cenili njega, kakor te može. katerih najne-znatnejšo opombico so vživali z naslado. A pogovor, ki je tekel brez prestanka, vezal misel na misel, skakal od predmeta do predmeta, se ustavljal ob posameznih besedah in golih ničevostih, je obral najprej dnevne dogodke in doteknivši se mimogrede vseh mogočih prašanj, se je zasukal naposled nazaj do interpelacije Mo-relove radi kolonizacije v Algirije. Gospod VValter je zbil med dvema jedema nekaj šal, zakai bil je skeptičen in brez zanosa. Forestier je pripovedoval vsebino svojega ju-tršnjega članka; Jacques Rival je zahteval vojaško vlado, in da je treba dovoliti vsem častnikom po tridesetletnem službovanju zemlje v kolonijah. »Na ta način,« je razkladal, »si ustvarite žilavo prebivalstvo, ki pozna in ljubi deželo že izdavna, ki razume nje jezik in si je na jasnem glede vseh tistih lokalnih prašanj, ob katerih se izpotakne neoporečno vsak novinec, ki se je šele priselil.« Norbert de Varenne ga Je prekinil: »Da ... vse bodo u meh, samo poljedelstva ne. Govorili bodo po arabsko, a vedeli ne bodo, kako se sadi pesa in kako se seje žito. Celo na sablje bodo junaki, a slabi izvedenci v gnojilih. Treba bi nasprotno ki se dela in pači za čuvaja in pro-tektorja ustavnosti, sega s predrzno roko na same temelje zakonitih svo-bodščin v troedini kraljevini. Doba Khuenovega četrtega ministrstva postaja eno naj/alostnejših poglavij novejše avstrijske ustavne zgodovine. _ Ljubljanski občinski svet. Ljubljana, 2. aprila. Župan dr. Ivau Tavčar otvori točno oh G. zvečer sejo občinskega sveta ter naznani, da je opraviči] svojo odsotnost občinski svetnik Bonč:ir. Zupan naznani potem, da je izrekel vpokojeni ravnatelj magistrat-nih uradov V o n e i n a svojo zahvalo za oblikovanje, ki mu ga je naklonil občinski svet, ter prosi, da vzame to zahvalo občinski svet na znanje. Svoj mandat je odložil občinski svetnik Strel, vsled cesar je župan poklical v občinski svet namestnika Frana Hribarja. Deželno predsedstvo je naznanilo, da se vrši v soboto ob 6. popoldne vstajenje v stolni cerkvi in da se te cerkvene ceremonije udeleži tudi deželni predsednik. Župan si šteje v dolžnost, o tem obvestiti občinski svet, da ta vzame to na znanje. Župnija v Trnovem je vposlala županu dopis, v katerem vabi mestni magistrat, kot patrona trnovske cerkve k slovesnemu vstajenju. K zopetni izvolitvi Karla Grosa za starosto mesta Prage, je poslal župan čestitke. Odgovori na interpelacije. Župan nato odgovarja na razne interpelacije, med njimi zaradi tovarne sa lim. V zadnji seji je bila vložena interpelacija zaradi dveh jam, v katere se staka nesnaga iz te tovarne. Že leta 1901., ko je bila vložena enaka interpelacija, so se vršila tozadevna poizvedovanja. Tudi letos, ta;koj po vloženi interpelaciji, so se vršile preiskave in se je dognalo, da sta ti jami ograjeni z žično ograjo, vsled cesar ni nevarnosti zu prebivalstvo. V ostalem se nahaja tam še ena večja, toda popolnoma plitva mlaka. Posestniki v Zeleni jami se sicer popolnoma upravičeno pritožujejo, da jim prihaja voda v kleti. Da bi pa prihajala voda tudi v vodnjake, ni dokazano. Zaradi tega. in pa z oziroin na posestnike v Zeleni jami, bi pa ne spadajo pod mestno občino ljubljansko, je bil že svoj čas izdelan načrt za kanalizacijo. Tudi tovarna za Hm je izjavila, da je pripravljena, s primerno vsoto prispevati h kanalizaciji. Mestna občina se je obrnila na keraično preiskuševališče v Gradca zaradi vprašanja, ali kaže vodo in nesnago iz tovarne za lim odpeljati v Ljubljanico. Nato je dobila občina odgovor, da proti takemu odvajanju ni ugovora. Tovarna za lim je bila pripravljena, prispevati h kanalizaciji, če prispeva tudi Kolinska tovarna. Po proračunu stavbnega odseka bi stal glavni kanal 52.000 K. Pa niti to še ne bi imelo uspeha, ker Je vsa zemlja v okolici tovarne že prepojena s snovmi iz tovarne. Sploh pa je to vprašanje v ozki zvezi z regulacijo Martinove ceste. Vladni komisar na tozadevno prošno ni postavil v letošnji proračun nobenega zneska. Da bi pa mestna občina od konca Martinove ceste do tovarne izpeljala kanalizacijo, ni mogoče od njo zahtevati. Zato bi morala tovarna sama napraviti kanalizacijo do Martinove ceste, česar pa ta gotovo ne bo hotela. »Mestna hranilnica« je poslala dopis, v katerem naznanja, da se je pravni odsek sestavil sledeče: predsednik IJbald pl. Tmkoezv; podpredsednik Fran Pavlin. Odbor: Robert Kolmann Ivan Milohnojs Josip Relsner, Fran ViS-nikar in dr. Karel Triller. Za pisarniškega ravnatelja je bil imenovan gosp. Ivan Milohnoja, Mestna občina Zagreb je poslala občinskemu svetu ljubljanskemu svoje letno poročilo, ki je vsakemu svetniku v mestnem arhivu na vpogled. »Der Zentralverband der Hauf*-und Grundbesitzer Deutschlands« v Berolinu je povabil mestni občinski svet ljubljanski na kongres ki se vrsi dne 12. maja t. 1. Občinski svet sicer ne more odposlati na ta kongres svojih delegatov, pač pa je vsakemu na prosto voljo dano, če se ga hoče udeležiti. »Magistrate eivico* v Trstu je sporočil občinskemu svetu, da plačuje Trst za podržavljeno policijo 174.400 K. Sporočil pa je obenem, da se vT-se nova pogajanja, vsled katerih bi se postavil prispevek na novo podlago. Predrznost klerikalnih občinskih svetnikov. Župan naznani nato. da se je videl primoranega, izdati okrožnico na odpreti to novo deželo vsemu narodu. Prebrisane gave se že vgnezdijo. drugi podležejo. To je socijalen zakon.« Kratek premolk je sledii. Smehljali so se. Georges Durov je odprl usta in je spregovoril, presenečen od lastnega glasu, kakor da ni slišal še nikoli tona svojega govora: »Česa manjka tam spodaj najbolj? Dobre zemlje. Resnično rodovitna zemljišča so tako draga, kakor na Francoskem, in kupujejo jih zelo bogati Parižani, ker jim je v njim denar najugodneje naložen. Pravi kolonisti, siromaki, ki Jih je pregnala lakota od doma, se potiskajo v puščavo, kjer ne raste nič, ker ni vode.« Vsi so ga gledali. Čutil je, kako ga zaliva rdečica. Gospod VValter je prašal: »Vi poznate Algirijo, gospod?« Durov je odgovoril: »Poznam, gospod, živel sem tam dve leti in štiri mesece, in videl sem vse tri provincije.« In nenadoma ga praša Norbert de Varenne, ki je kar pozabil Moreta, za podrobnosti o ondotnih običajih, ki jih Je slišal od nekega častnika. Slo Je za Mzab, to čudno, malo arabsko republiko, nastalo sredi Sahare, v najbolj izsušenem delu te vroče pokrajine. Duroy je bil dvakrat v Mzabu, in pripovedoval je o šegah te čisto posebne deželice, kjer se cenijo kaplje vode za zlato, kjer mora opravljati vsak prebivalec vse javne službe, kjer je dognana trgovska poštenost in vestnost do višje popolnosti nego med civiliziranimi narodi. Govoril je s širokoustnim razmahom, razgret od vina in ker se je želel uvel ji viti; pripovedoval je vojaške anekdote, poteze iz arabskega življenja, bojne doživljaje. Posrečilo se mu je celo nekaj slikovitih besed, s katerimi je očrtal te žolte in gole pokrajine, njih neskončno zapušče-nost pod pekočim soincem. Vsem ženskam so obvisele oči na njem. Gospa Walter je zamrmra-la s svojim počasnim glasom: »Vi bi lahko napisali iz svojih spominov lepo vrsto člankov«. Tedaj je opazoval Walter mladega moža iznad vojih naočnikov, kakor mu je bila navada, kadar je hotel kak obraz do-bdo videti. Jedi Je gledal izpod stekla. Forestier je porabil priliko: »Gospod ravnatelj, prej sem že govoril z vami o gospodu Georgesu Durovu in sem vas prosil, da bi mi ga pridelili v področje za politične informacije. Odkar nas je zapustil Marambot, nimam nikogar, ki bi mi hodil po nujne in zaupne podatke, in list trpi vsled tega.« i Stran _ SLOVENSKI NAROD, - - - - ' . i 76 štev. mestne urade, ker je neki občinski svetovalec prišel z neko stranko na urad mestnega magistrata in hotel imeti rešitev nekega akta, češ, če se ne zgodi takoj, da se bo vsedel in čakal tako dolgo, da bo aikt rešen. Mislite si lahko, kako zmedeno bi moralo biti poslovanje občinskih uradov, če bi prišlo vseh 45 občinskih svetnikov in zahtevalo rešitev svojih aktov. Lupus in fabula dr. Zajec ugovarja, češ, da so občinski uslužbenci v to primorani. Zupan: Gosp. dr. Zajce, poskusite to v deželnem odboru. Dr. Zajec molči. Zupan: Ce hoče kak občinski •vernik se zavzeti za kako stvar, je edino pravi prostor v mestni posvetovalnici. Vsakemu svetniku je prosto, da tu pride s svojimi predlogi in prošnjami. Odločno pa moram protestirati proti temu, da prihajajo sami v ura-rade in preprečijo s svojim nastopom pravilno delovanje. Vsako prepiranje v uradu je neumestno in zaradi tega je moram obsojati. Tudi so zato tu načelniki odsekov, da se poduče o željah posameznikov in zato sem tudi jaz tu, ali pa moj namestnik. To svoje načelo bom tudi v prihodnje vzdr-žaval in mislim, da je tako postopanje popolnoma zakonito. Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem je naznanil mestnemu magistratu, da je odložil dr. W i n -d i s c h e r svoj mandat, ker je bil nepravilno izvoljen, ker mora biti zasrtrppn i k mestne občine izvoljen iz srede občinskega sveta. Volitev postavi na dnevni red te seje. Vloženih je bilo nato še nekaj nujnih in samostojnih predlogov, ki pridejo na vrsto v tej, ozir. v prihodnji seji. Zapisnik zadnje seje občinskega sveta se odobri. Za personalni in pravni odsek poroča obe. svetnik sodni nadsvetnik v p. g. V i š n i k a r: 1. O dopisu županovem glede volila Albina Trčka v Berolinu mestni občini. Pravda se vleče že 18 let. Albin Trtek je umrl 1. 1873., ter je zapustil mestni občini 10.000 mark, eventualno dedščino. Oporoka, ki jo je napravil, je bila z njegovo ženo medsebojna, vsled česar žena lahko oporeka po nemškem pravu tej oporoki. Žena se je drugič omožila, ter izpodbijala to oporoko. Njen drugi n.ož živi po smrti svoje žene v slabih razmerah. Kljub posredovanju konzulata in dr. Katza, doslej ni bilo mogoče dobiti tega zneska. Zaradi-t^ga se je obrnil mestni magistrat še enkrat do konzulata v Berolinu, ki je nasvetoval, da si izbere mestna občina za svojega zastopnika zopet dr. Katza. ker mestna občina doslej ni trpela zaradi te oporoke mnogo žrtev in ker je pričakovati, da se tozadevna pravda ugodno reši. je prišel personalni in pravni odsek do prepričanja, da je vprašati dr. Katza, v kakem stadiju je sedaj ta pravdna zadeva in da izreče svoje pravno mnenje. Sprejeto z vsemi glasovi. Občinski posredovalni urad. Deželna vlada je predložila nov zakon o ureditvi občinskih posredovalnih uradov. Ta zakon pa se nikakor ne glasi imperativno za vse občine, marveč daje občinam prosto roko, da sklenejo ustanovitev takega urada v svoji občini. Urad ima namen, posredovati poravnave, in sicer: V bagatelnih civilnih stvareh. Pri sporih o mejah in o služnosti. Pri sporih zaradi stanovanjskih razmer in pri razžaljenju časti. Vsak, ki je udeležen pri taki pravdi, je primoran priti k obravnavi, toda državni zakon ima v mislih samo take spore, ki dosezajo vsoto 300 goldinarjev. — Poleg tega pa ni nobene možnosti, prisiliti koga, da bi prišel k obravnavi. Tudi se vrši zaslišanje prič brez prisege. Vprašanje je, ali je tak posredovalni urad v Ljubljani potreben. Okrajno sodišče v Ljubljani ima po statističnih podatkih 1900 spornih stvari na leto, ki spadajo v civilno pravč in samo kakih 150 razžaljenj časti. Novi urad pa bi imel mnogo po-frla. Težko bi bilo dobiti brezplačno ljudi, ki bi se hoteli žrtvovati za tak posredovalni urad. Tudi manjka sedaj mestnemu magistratu prostorov in tudi ni pokritja za tak urad. Poleg tega pa tudi ne kaže ta urad ustanoviti, ker se v drugih deželah ni izkazal. Niti na deželi, kjer so ravno pravde zaradi urejevanja meja najbolj pogoste, se taki uradi niso megli vživeti, dasiravno so ravno na deželi v tetu oziru najbolj umestni, ker so sodišča pogosto po več ur oddaljena. Imamo izkušnje z drugimi uradi, kjer poslujejo sodniki-lajiki in kateri se nikakor ne morejo ohiicsti. Tem manj je pričakovati to od posredovalnih uradov. Občinski svetnik dr. Detela govori v prilog ustanovitvi občinskega I>osredovalnega urada v Ljubljini, ter prinaša marsikaj pametnih razlogov, pač pa tudi take, da se mu cela dvorana smeje. Pravi, da bi bilo zelo umestno, da bi socijalne demokrate sodil birokrat ali kapitalist ter kenčno poživlja, da naj bi se posredovalni uradi ustanovili za naprednjake, klerikalce, socijalne demokrate in bog ve katere stranke še. Te besede, v katere je izzvenel njegov, sicer v nekaterih ozirih pameten govor, so vzele njegovim izvajanjem ne samo ost, marveč so ga totalno osmešile. Podžupan dr. Karel Triller odgovarja pred vsem občinskemu svetniku dr. Deteli: Kar je občinski svetnik dr. Detela povedal o nadlogah v našem življenju, je vse resnično. Tega tudi mi ne negiramo. Tudi smo prijatelji ustanovitve občinskih posredovalnih uradov, toda tendenca zakona je, da naj se ustanove taki uradi tam, kjer so v prvi vrsti potrebni, namreč na deželi. Kot jurist lahko zatrjujem, da ni nikjer toliko pravd, kakor ravno na deželi, in zaradi meja. Pogosto se vrednost niti primerjati ne da s stroški, in to je iz gospodarskega stališča gotovo obžalovanja vredno. Zakon pa ima v mislih tudi denarne terjatve. To za de želo ne pride več toliko v poštev. Priznavam, da bi imeli taki uradi. 6e bi se mogli udomačiti na dežoli, nekak vzgojevalni pomen. Toda drugačna je struktura na deželi in v mestu. V mestih gre večinoma samo za denar in tam ni mogoče doseči uspešne poravnave. Tudi na Dunaju se je izkazalo, da posredovalni uradi le negativno delujejo v civilnih stvareh. Pa tudi glede razžaljenja časti ni pričakovati nobenega uspeha. Ce bi imeli ti uradi svoj glavni namen v poravnavah razžaljenj, gotovo nimajo onega uspeha, katerega bi zahtevale žrtve za ta urad. Takih obravnav noben posredovalni urad ne spravi s sveta. Po navadi odhajajo stranka iz takega urada se bolj ogorčene ter lete naravnost k sodišču, da zahtevajo tam svojo resnično ali dozdevno pravico. Škrda je tedaj denarja, ki bi se tem ljudem na ljnl>o potrošil. Pomisliti jo treba samo to, da bi stali taki uradi mestno občino najmanj 20.000 do 30.000 kron na letn. I (Dr. Zajec ugovarja.) Pocakaj-mo, da ae od druge strani izkaže taka institucija, in če bo izkušnja pokazala, da ae je obneslo, potem je vpeljemo. V principu niamo proti ustanovitvi posredovalnih uradov, pač pa ne vidimo potrebe, da bi ■ takimi eksperimenti začela Ljubljana. Nato govori še poročevalec občinskega sveta gosp. Višnikar in občinski svetnik Zajec, nakar je bil odsekov predlog sprejet. Prošnji Uršule Kalin za izbris služnosti za kopanje gline na nj ni posesti v Trnovskem predmestju se ugodi. (Sicer je svetnik Tomaž Novak stavil tudi tozadeven predlog, ki pa je brez pomena, ker samo ponavlja predlog odseka.) Matija Debeljakova ustanova se podeli Janezu Cad žu in ne Cirilu Cirmanu, ker je Janez Cadež v bližjem sorodstvu z ustanovnikom. Obč. svetnik prof. Pipenbacher poroča nato o prošnji zeljarice Uršule Marinko in zeljarja Karla Ka-čarja proti odločbi gremij i, da ukrepi tržnega nadzornika ne veljajo za ta dva prodajalca. Izpreiueniti hočeta namreč svoja stojišča in zaradi tega je treba, da se zadeva kakor hitro mogoče reši. Županstvo je odstopilo to zadevo odseku. Zakon predpisuje, da odloča tržno nadzorstvo o stojiščih za posamezne prodajalce. Prisestvovanje kakega prostora ni mogoče. Naravno je, da se ljudi ne odganja od prostorov, kjer navadno stojijo. Toda to ne vstvarja nobenega prejudiea, da bi tržni nadzornik ne smel odkazati tem ljudem drugega prostora, kakor se to faktično godi v slučaju slabega vremena. Ca bi takih odredb ne upoštevali prodajalci, bi vladala anarhija po celem trgu. Kočno pa tudi mestni občinski svet v tej zadevi ni kompetenten, zaradi tega je pritožbo zavrniti kot nedopustno ne samo za ta, marveč za vsak enak slučaj. (Dr. Zajec se ne mara spuščati v debato, izjavlja, da je proti temu predlogu. Pritožba mora iti namreč na deželno vlado. Tega dr. Zajec morda niti vedel ni.) Odsekov predlog je bil sprejet. Ker se člani gremija niso smeli udeležiti, je odredil župan ponovno glasovanje ter je tudi pri tem glasova njn, ko so se odstranili vsi člani gremija, obveljal odsekov predlog. Za finančni odsek poroča nato občinski svetnik gospod Milohnoja o prošnji trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko za določitev prispevka za zbornične prostore. Trgovska in obrtniška zbornica namerava kupiti v Beethovnovi ulici št. 3 hišo, kjer bi imela uradne prostore. Tudi trgovinsko ministrstvo je s tem zadovoljno, če mestna občina primerno prispeva k tej kupčiji. Mestna občina bi morala plačati tedaj odpravnino za stanovanje, ki je ima trg. in obrtna zbornica že sedaj in katero je veliko premajhno. Občina je namreč primorana prispevati k stanovanju trgovske in obrtne zbornice, ki ohseora sedaj dve stanovanji in hi se morala v najbližnjem času razširiti na tri stanovanja. Stanovanji obsegata sedaj po 5 in 3 sobe, in je brezdvomno, da dobi občina za to stanovanje .'1000 kron. Zato predlaga finačni odsek, da naj da mestna občina odpravnine 70.000 kron plačlji vih v SS letih brez obresti po 2000 K na leto. (Sprejeto.) Župan naznani nato, da je pozabil v svojem poročilu omeniti Čestitko, ki jo je izrekel ob njegovi osemdesetletnici cesarskemu svetniku Pranii Doberletn. Sretnik Milohnoja utemeljuje nato svoj nujni predlog glede vprašanja podržavljenja mestne policije ljubljanske« Župan je dobil od deželne vlade obvestilo da naznanjenega zneska vlada ne more sprejeti. Zahtevala je namreč 130.000 kron in je pripravljena odnehati na 100.000 kron ter na 1000 kron pri vsakem dom slu prebivalstva za 1C00 glav od leta ki sledi vsakem n ljubljanskemu štetju. Župan je izročil to vlogo odseku z naročilom da naj se še v tej seji obravnava v tej zadevi. Ta vladni predlog je za Ljubljano nesprejemljiv in zaradi tega predlaga finančni odsek, da se deželna vlada naproša, da te;ra zakona cesarju ne priporoča v najvišjo sankcijo, ker pod takimi pogoji mestu ni mogoče sporazum, z vlado. Tudi naj pusti mestni občini sami policijo in njene posle. Občinski svetnik Standacher priporoča sprejetje vladne predloge. Občinski svetnik Kristan poudarja, da Ljubljani nikakor ni sile, da bi morala oddati policijo. Iz vsega kar je bilo slišati do danes o oddaji policije, je videti, da hoče vlada nekaj oktroirati, če bi se občina sama ne hotela udati pod nož. Pogoji so taki, kakršni niso nikjer drugod. Vlada hoče naložiti mestni občini samo nekako kontribueijo, sami pa S3 v to ne smemo podati. Odsekov predlog je bil nato z večino sprejet. Občinski svetnik profesor Reis-ner poroča nato o prošnji konsorcija mizarjev za izvršena mizarska dela v mestni šoli na Prulah v znesku 226 kron. Ta delw seta vi jajo iz dveh delov in sicer iz večjega izdatka popol noma pravilno razpisanih del, glede katerih ni bilo v razpisu nobenega dvoma, in iz drugega dela, pri katerem je bilo mogoče, da so bili mizarji v dvomu. Glede te druge postavke, pri kateri so imeli mizarji 120 kron izgube, priporoča, da se jim ta vsota povrne, med tem, ko se jim prva vsota v znesku 100 kron ne dovoli. Svetnik Rrjina omeni, da so imeli mizarji pri prvem delu izgubo, ker so se med časom, ko so delali, kljuke podražile od 24 na 32 vinarjev. Svetnik Reisner se prilagodi Rojinovemn predlogu v toliko, da predlaga, da naj se izplača mizarjem oni znesek, za katerega so imeli faktično večji izdatek pri kljukah, in sicer 40 kron. Sprejeto. Občinski svetnik Milohnoja poroča na to o prošnji Martina Snoja i. dr. za nameni neke mcsfne senožeti v svrho poljedelstva. Martin Snoj i. dr. ponujajo za to senožet 169 kron na leto. Košnja pa je dala nad 200 K letno. Zato predi a srn, da na.i se odstopi senožet prosilcem za pet let proti najemšrini 200 kron letno, plačljivimi naprej, in začenši s 1. aprilom. Prošnj'ki so zavezani, da sami nosijo poirodbene stroške in si svet sami razdele, ter jim je prepovedana na senožeti košnja. Svetnik Novak priporoča, da naj se odda sonožQti za ono ceno, kalikor je donašala doslej mestu. Svetnik Milohnoja mu pojasni, da je donašala senožet 230 kron letno. Zupan ga vpraša če vzdrži svoj predlog. Tomaž Novak: O potem pa ne! Končno je bil sprejet odsekov predlog. Prošnja Koze Tili za odstop prednosti nekemu posnjilu na njeno hišo se u srodi. Poročilo o ponudbah za najem hotela Tivoli se prestavi na dnevni red tajne seje. Za tekmovalno streljanje planinskih polkov v Ljubljani koncem meseca maja sklene občinski svet, da preskrbi častnikom deloma prosto stanovanje in da da mestna občina darilo za častniško streljanje v zne- sku 800 kron in za streljanje moštva v znesku 400 kron. Za avtomobilsko tekmo ki se vrši 16. junija in bo ena največjih v Evropi ter trajala osem dni in katere se bo najbrže udeležil tudi brat nemškega cesarja princ Henrik votira mestna občina za darilo 500 kron. Kranjski avtomobilski klub postavi takrat garaže ter preskrbi u deležnikom prenočišča. Za stavbni odsek j>oroča svetnik Stembou o prošnji A. Degbenghija za izpremembo parcela-cijskega načrta za zemljišča ob Koli-zeju. Ker predloženi načrti ne odgovarjajo higijeničnim in prometnim zahtevam se dosedanji parcelacijski načrt ne izpremeni in prošnja A. De-ghenghija zavrne. Prošnja Franceta Kandareta za razdelitev njegove parcele v Karlov-skem predmestju na stavbišča se preloži na dnevni red ene prihodnjih sej, ker pride istočasno še druga enaka prošnja na istem mestu v pretres. Prošnja Adolfa Kaiserja za razdelitev njegovih parcel v Krakovskem predmestju in Gradišču na stavbišča in dopis mestnega magistrata glede izpremembe regulacijskega načrta za nekatere ceste v oko-hei c. kr. državne obrtne šole se reši na ta način, da se izpelje Nadvojvode Evgena ulica do Bleiweisove ceste in sicer najprej v širini 24 m pozneje v širini 20 m. Po dosedanjem načrtu bi moralo mesto odkupiti 1800 m2, po novem načrtu pa samo 347 m2. Adolf Kaiserju se prizna enotna cena 15 K za zemljišče, kjer bo stal trg. Regulacija tržaške ceste ob viški meji, za katero je zaprosila Kreditna banka v Ljubljani, se odobri v zmi-slu odsekovega predloga. Občinski svetovalec Mally poroča za odsek za olepšavo me«ta. O dopisu župana glede gospodarstva v gozdih podturnske graščine ter razpisa službe gozdar&keg-a pomočnika. Poročevalec razloži temeljiti nasvet ces. svetnika pl. Rubije ki priporoča da naj se severni del gozda, ki je manj obiskovan, obdelava po načelih umnega gozdarstva, med tem ko naj se južni del gozda sproti izse-kava in nasaja, na ta način, da se iz-sekajo zrela drevesa ter tam nasade že par metrov visoke mladike. Odsek stavi pri tej priliki tudi resolucijo, da naj se dupline v kostanjih v drevoredu v Ljubljani zazidajo z betonom, ki je za to primeren, ter naj se to prepusti mestnemu vrtnarju. Vsled dt>datnega predloga občinskega svet^ nika Pammerja sklene občinski svet, da naj se razpiše mesto službe vrtnarskega pomočnika, služba gozdarskega pomočnika, ki pa mora imeti državni izpit iz godarstva, za gozdno varstvo in za zmožnost gozdarskega osobja. Služba se razpiše s 30. aprilom t. 1. Trubarjev park. Park ob Bleiweisovi cesti nasproti Narodnega doma ki doslej še ni imel imena se imenuje vsled občinskega sklepa po spomeniku »Trubarjev park«. V imenu direktorija mestne elek-rarne in mestnega vodovoda je poročal občinski svetnik profesor Reis-uer o dopisu mestnega magistrata glede izpremembe voznega reda ter revizije tarifov cestne električne železnice v Ljubljani.Dopisa ni bilo mogoče meritorno rešiti ker je treba počakati, kaj ukrene v svoji prihodnji seji Splošna avstrijska družba za male železnice. Električna cestna železnica pravi v svojem dopisu, da se pelje od 82.560 voz, ki vozijo od Koser-jeve vile do Dolenjskega kolodvora, nad 24.000 voz, tedaj 30% brez pasa- fiienzi, zadnji tribuno«. Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton - Bulwer. Ćetrti del. (Dalje) Peti del. Odločitev. I. Tribunova sodba. Kratke besede, ki jih je tribun rekel Štefanu Colonni, so sicer vzbudile jezo ponosnega starega plemiča, a bile so vendar take, da se jim je po natančnem preudarku uklonil. Cb določeni uri je prišel z znatnim številom svojih stanovskih tovarišev v eno kapitolskih dvoran. Rienzi jih je sprejel z izredno vljudnostjo. Videč, da so izvzemši Štefana Colonno povabljeni na banket sami zarotniki so se vznemirjeni in z notranjo nevoljo vsedli za sijajno mizo. Rienzi se ni zmenil za njihov molk in za njihovo raztresenost, nego je bil nenavadno vesel, stari Colonno pa čmernejši, kakor po navadi. »Bojimo se, gospod Colonna. da vam je bilo naše povabilo neprijetno. Časih, se zdi, vam je bilo lag-Ije izvabiti smehljaj.« »Od tistih časov, ko ste bili moj gost, tribun, so se razmere preme- nile.« »No, komaj! Jaz sem prišel kvišku, a vi niste padli. Podnevu in ponoči hodite varno in mirno po ulicah; vaše življenje je zavarovano pred razbojniki in nič več vam ni treba, da se z zidovi in stolpi za^ra-jate pred svojimi someščani. Jaz sem prišel na t olje, a tudi vsi skupaj smo prišli na bolje — iz barbarskih zmešnjav v urejene razmere! Moj gospod Gianni Colonna, ki smo vas imenovali za kapetana Kampanje, vi se ne boste branili trčiti na pro- , speh prenovljene države. Tudi ne mislite, da ne zaupamo vaši hrabrosti, če rečemo: veseli nas, da Rim nima sovražnikov in da vi ne morete dokazati svojih vojskovodstvenih zmožnosti.« I »Zdi se mi,« Je stari Colonna nevljudno pripomnil, »da dobimo, še predno zaželeni prihodnja žetev, dovolj sovražnikov s češkega in z Ba- i varskega.« j »In če jih tudi dobimo!« je mir-no dejal tribun. »Bolje zunanje sovražnike, kakor vojsko med domačini.« »Da, če bi imeli denarja v blagajnah. A tega najbrž ne bo. Če bomo imeli še več takih slavrosti.« »Vi ste nevljudni, gospod,« je rekel tribun. »Vrh tega ste o Rimu I izrekli slabšo sodbo, kakor o nas. Kateri meščan bi se ne ločil rad od svojega denarja, če si ž njim kupimo slavo in svobodo?« »V Rimu jih poznam prav malo. Ki tako mislijo.« le odgovoril baron. >A povejte mi. tribun, ki ste vendar znamenit kazuist, kaj le za državo bolje, da je njen vladar štedljiv ali da je zapravljiv?« »Prepuščam prijatelju Luki di Savelli, da odločiti v tem vprašanju,« je odgovoril Rienzi. »On je velik filozof in mislim, da bo njegova ostroumnost rešila še dosti težjo uganko, ki jo imam pripravljeno.« Baroni, ki jih jo smelo govorjenje starega Colonne spravilo v veliko zadrego, so Vsi pogledali Savel-lija, ki je odgovoril z večjo ravnodušnost jo, kakor so jo pričakovali: »Vprašanje dopušča dvojen odgovor. Kdor je rojen za vladarja in vzdržuje tujo armado, vlada s strahom, mora biti štedljiv. Kdor pa je bil za vladarja povzdignjen, kdor si hoče ljudstvo pridobiti in vladati z ljubeznijo* si mora pridobiti nakio njenost z velikodušnostjo in mora ljudski fantaziji ustrezati s sijajem. To, se mi zdi, je načelo, ki velja za vso Italijo in je notrjajo izkušnje dr«. £avniške modrosti.« Izvzemši starega Colonno s* vsi baroni pametnemu odgovoru Savellijevemu ploskali. »Oprostite mi. tribun,« je rekel Štefan, če se ne uklonim dvorjanski odločbi našega prijatelja in Če sem z vsem dolžnim spoštovanjem mnenja, da bi vam meniška raskava halja, ta simbol skromnosti, bolje pristojala, kakor ta pretirani sijaj, ki je simbol ponosa.« Pri teh besedah se je dotaknil širokega z zlatimi resicami obšitega rokava na tribunovi škrlatasti obleki. »Tiho, oče!« je rekel Gianni, Colonnov sin in je zaradi izzivajoče in nevarne očetove odkritosrčnosti prebledel. »No, nič na tem,« je dejal tribun s prisiljeno ravnodušnostjo. dasi so se mu tresle ustnice in so udarjali plameni iz njegovih oči. Čez nekaj hipov je dostavil z zlobnim usme-vom; »Če gosnodu Colonni ugr%^» meniške halje, jih bo lahko še do ^ j videl, predno se ločimo. In zdaj, moj gospod Savelli, preidimo na moje vprašanje; prosim vas, pazite dobro, ker ho za odgovor treba vsega vašega duha. Ali Je za vladarja kake države bolje, da je preveč Prizanesljiv, ali da je preveč pravičen? Zajemite sapo za odgovor. Slabo izgledate — bledi ste — tresete se — zakrivate svoj obraz! Izdajalec in trorilee* Va?a vest vas le izdala! Gospodje, pomagajte svojemu tovarišu in odgovorite zanj!« »Ne! Če je vse razkrito,« je za-klical Orsini in obupno planil kvišku »naj vsaj ne pademo nemašče-\ ani — umri, tiran.« Zapodil se je proti kraju, kjer je stal Rienzi — kajti tudi tribun Je bil vstal — in je z bodalom sunil na njegove prsi. Jeklo je prodrlo škr-latasto oblačilo potem pa zdrknilo nizdol, ne da bi kaj poškodovalo — tribun je z zaničljivim nasmehom gledal razočaranega morilca. »Do včeraj ponoči se mi ni sanjalo, da mi je treba nositi pod obleko skrit oklop,« je rekel. »GosDodje, dali ste mi strašen nauk in zahvaljujem se vrni zanj.« Po teh besedah je tlesknil z rokama in naenkrat so se odDrla vrata na koncu sobane ter odprla povled. v sodro dvorano, v kateri so bili zidovi zagrnjeni s krvavordečo svilo z belimi progami, simbolom hudodelstva in smrti. Ob dolgi mizi so sedeli sodniki v uradnih oblačilih, ob obrali pa je stal strašen človek, ki so ga gostje le predobro poznali. »Naj ostopi Saksonec Rudolf,* je velel tribun. Med oVema stražar-lema gredoč je prišel razbojnik v Idvorano. »Ničvrednež — vi ste nas torej izdali,« je vzkliknil eden Frangipa nijev. tDaiJf >rthodnjtC.) žirjev. Družba prosi, da naj se ji dovoli voziti po tej progi samo vsakih 15 min., za kar je pripravljena nva-ževati željo, da se uvrsti kot glavna proga proga z Južnega kolodvora v Vodmat. Družba je dobila že leta 1903 tako dovoljenje, leta 1908 pa se ji j« naročilo, da mora zopet voziti po tej progi vsakih 71/« minut. Dovoliti bi bilo družbi samo v tem slučaju tako reduciranje voženj, če je ono, kar družba ponuja, ekvivalentno s tem, kar izpade. Teba pa je, da se ob enem resi še druga točka in to je revizija tarifov, ki se vrši vsaJdh 10 let. Lansko leto je potekla ta lOletna doba in sedaj je vprašanje, ali ne kaže namesto fiksnih pasov zahtevati premične pasove od postajališča vstopa naprej. Ker odsek v tej zadevi še ni prišel do sklepa, se bo zadeva obravnavala v prihodnji seji. Prošnja »Pevske župe za Ljub Ijano« za brezplačno razsvetljavo velike dvorane Narodnega doma ob njenih koncertih se odkloni, da se ne ustvari tozadeven prejudic za druga društva,ker mest. občina tako takim prireditvam ne dela nikakršnih težav in je vedno pripravljena, kolikor mogoče pomagati. S tem je prekinil župan javno sejo ter odredil tajno sejo. Tajna seja. V tajni seji se je sklenilo, da dobi hotel Tivoli v najem ponudnik gosp. Eder. Prošnji dr. Krajca, da se mu vštejejo v javni službi prebita leta v službeno dobo, se je ugodilo. Glede disciplinarne zadeve prof. Juga se je oklenilo, da se disciplinarno postopanje obnovi. Glasom dopisa c. kr. dav-ne administracije, da se imenujejo inrije zaupniki za sodelovanje pri prireditvi osebne dohodarine so se imenovali kot zaupniki gg. Josip Len-o e , Ivan Jelačin in J ernej L o -a a r. Prošnji vdove magistratnega uradnika Bende za podaljšanje miloščine se je ugodilo in se je miloščina zvišala od 400 kron na 600 kron. — Prošnja za zvišanje vdovnine štirih vdov mestnih uslužbencev se je izročila odseku. Vsled nujnega predloga se je dovolila Eleonori Fincevi triletna sirotnina v znesku 140 kron. Pri poročilih o prošnjah za razne obrtne koncesije se je sklenilo sledeče: Prošnja za prenos Anton Krelove gostilniške koncesije, katero ima sedaj v zakupu Anton Kamel, iz Brega t Florijansko ulico 6, se je zavrnila. — Ludovik Kotnik je dal v najem gostilniško koncesijo Tomažu Kor-;harju, ki bo izvrševal obrt v Kopališki ulici št. 12. — Prošnji se je ugodilo. — Ugodilo se je prošnji Franca Grošlja za prenos gostilničarske koncesije iz Ahacljeve ceste št. 10 na novo urejeni hotel na Dunajski cesti št. 31. — Odklonila se je prošnja Kristine Petrie za prenos gostilne iz Krakovskega nasipa št. 18 v Bohoričevo ulico št. 5. Koncesijo bi izvrševala Amalija Uje. — Prevozniku Filipu Progarju se je dovolilo, da odstopi koncesijo za fijakarsko obrt Mihaelu ŠnšteTŠiču. — Končno se je ugojilo tudi prošnji Marije Rus, gostil-ničarke na Marije Terezije cesti, za gostilniško koncesijo rajnega Kreu-izerja. Prihodnja seja občinskega sveta -r vrši po velikonočnih praznikih in »icer v sredo 10. aprila. Položaj no ffpuašliem. Zagreb, 2. aprila. Jutri poteče rok, v katerem se morajo razpisati volitve. Nekateri dvomijo, da bodo volitve razpisane. Kakor smo že poročali, strašijo in groze s komisarijatom. Vse časopisje se bavi s tem vprašanjem, konstatira pa obenem, da bi komisari-jat prav nič ne izpremenil hrvaške krize, temveč da bi bil komisarijat pač zadnje sredstvo, ki hi pa prav gotovo ne imelo zaželjenega uspeha. Nekako sumljivo je, da je danes prišlo v Zagreb 150 orožnikov. Danes opoldne se je pri vladi vršiia konferenca, katere se je udeležil tudi prejšnji ban dr. pl. Tomašič. O zadevah, ki so jih obravnavali v konferenci, molče, vendar pa nekateri mislijo, da je šlo za vprašanje koroi-sarijata. V mestu je popolen mir. Ce bi bil ban Čuvaj faktično imenovan za komisarja, tedaj bo to drugi slučaj, odkar obstoji nagodba. Prvi komisar je bil general Ramberg. Na Hrvaškem se prav nič ne boje ko-misarijata. Brezdvomno bo komisar sistiral tiskovni zakon, porotna sodišča, odpravil ustavo, ne bo pa odpravil in zatrl zavednosti hrvaškega prebivalstva. Rudarske stavbe.. Avstrija. Praga, 2. aprila. V celem okolišu, kjer stavkajo se je položaj zboljšal. V premogo-kopnih revirjih je.povsod mir. Lastniki rudnikov so pripravljeni ugo- diti gotovim zahtevam. V Kladnu in Slanem so zopet normalne razmere Tep lice, 2. aprila. Tu se je danes vršilo zborovanje rudarske organizacije, na katerem so sklenili, vzeti na znanje koncesijo lastnikov rudarjev in prenehati s stavko. Most, 2. aprila. Centralni stavkarski odbor je sklenil, priporočati delavstvu pre-mogokopnih revirjev na severozahodnem Češkem koncesije podjetnikov in pa, da takoj začnejo z delom. Stavko smatramo torej lahko za končano. Angleško. London, 2. aprila. V Honghtonu se je včeraj zbralo več tisoč stavkujočih in so demonstrirali po cestah. Vdrli so v restavrante in so tam jedli in pili. Nato so bombardirali gledališče ter s tem povzročili veliko paniko. Italijansko - turška vojna. Z bojišča. T u r i n , 2. aprila. Dopisnik »Stampe« v Tripolisu v daljšem članku energično zahteva, naj italijanske Čete energično začnejo prodirati v notranjščino Tripoli-tanije. Boji se, da bi pasivno stanje če bi se nadaljevalo, moralično slabo vplivalo na čete. 46.000 vojakov leži v okopih mesta Tripolisa. 46.000 mož mora ostati nedelavnih. Velik, smotren nastop bi se nedvomno zmagoslavno končal. Milan, 2. aprila. Iz Tripol'sa poročalo: Včcrai sta dva vojaška zrakoplova napravila iz Trinolisa dosegaj največji polet v tej vojni. Letela sta do tu-nezijske meje, ki je oddaljena sto kilometrov, in nazaj. Za to sta potrebovala pet ur. Medootoma so večkrat fotografirali sovražne pozicije in metali bombe pri oazi Zuara. B e r o 1 i n , 2. aprila. »Beriiner Taeeblatt« poroča iz Carigrada: 2000 Fgipčanov, ki tvorijo rezervo sudanskih čet, so z orožjem prekoračili tripolitansko mejo, da se združ\io z Arabci. Med njimi je tudi mnogo častnikov. V Rdečem morju. P e r i m , 2. aprila. Italijanska vojna ladja »Pie-monte^ je cd 1. aprila naprej napovedala blokado pristanišč Lohaš in Kameran, dve va?ni mednarodni romarski postaji, in Šalita, kjer se nahaiajo turške solne jame. Italijani so ustavili blizu Lobaša angleški parnik »Wocdcok~ ter cra prepeliah v Massauab. Kabel med otokom Ka-maran in arabsko obalo so Italijani prerezali. Mirovna akcija. B e r o 1 i n , 2. aprila. »Lokalan^eiger« poroča iz Carigrada: Mladoturški časopis »liakk« poroča, da se bodo ta teden velevlasti posvetovale o miru. Upajo, da^odo oflcialno začeli z mirovno akcijo po otvoritvi turškega parlamenta. Štajersko. Iz Trbovelj nam pišejo: Čudne razmere so pri nas. Imamo župnika, ali le-ta že več let ne more opravljati svoje službe in nadomestovati ga mora prvi kaplan J. Šribar. Sribar je mož, ki se ne vtika v politične boje in ki živi dokaj zgledno. No. njegov tovariš Miklavž Jamšek je čisto iz drugega lesa. V Trbovljah živi neka tretjerednica, ločena od svojega moža. ki se nahaja v Ameriki. Kaplan Jamsek zahaja prav pridno po noči v hišo. kjer ona stanuje in pravi, da hodi igrat — karte. Ali je ta stvar znana g. Šribarju? Ako ne, ga na to opozarjamo ter se nadejamo, da bo kot poštenjak in mož res na svojem mestu, on enkrat za vselej red napravil. Iz Celja. (Še enkrat o v o -jitvi župana in občinskih svetovalcev v Celjski okolici.) Bilo je pričakovati, da bo klerikalno časopisje zavijalo dogodke ob volitvi župana in občinskih svetovalcev v Celjski okolici. Zato nas dopis o teh dogodkih, ki ga je po informacijah znanega poštenjaka priobčil »Slovenec« in ga nedvomno ponatisneta tudi »Straža« in »Slov. Gosp.«, ni nič preveč presenetil. Da bo naša javnost vedela objektivno presojati dogodke, podamo k našemu dopisu še sledeča pojasnila: V nedeljo se je vršil v občinski hiši zaupni sestanek slovenskih občinskih odbornikov, katerega se je udeležil tudi dr. Juro Mrašovec. Dnevni red Je bil sledeč: 1. Pogovor o volitvi župana. 2. Pogovor o volitvi občinskih svetovalcev. 3. Ustanovitev klufca slov. občinskih zastopnikov. Ad 1.: Pri po- govoru, kdo bi naj bil župan, se je soglasno povdarjalo, da prideta v poštev le dve osebi — in sicer dr. Božič in Avgust Sušnik. Ker se ni bilo mogoče drugače zediniti, so predlagali občinski zastopniki Tomaž Grah, Jakob Gmladič in Jože Koštomaj, naj se Izvrši poskusno glasovanje po listkih ter da se mora drugi dan pri pravi volitvi manjšina udati večini in voliti za župana tistega, ki bo dobil pri tem poskusnem glasovanju večino. Proti temu predlogu se je izrecno izjavil edinole dr. Benkovič — torej noben kmet, ki bi govoril o kaki »nesimpatični osebi« dr. Božiča, kakor ga imenuje »Slovenec« —, ki pa ni povdarjal, da stori to v imenu svoje stranke, temveč da se on ne more za svojo osebo odloČiti. (Konstatirati je namreč treba, da se je govorilo še na tem sestanku edinole o slovenski stranki v bodočem okoliškem občinskem zastopu in se je splošno povdarjalo, da morajo Slovenci nastopiti enotno in disciplinirano. Besedo o slovenskih strankah in razdor v slovenske vrste je zanesel dr. Benkovič še le drugi dan v javni seji občinskega zastopa.) Pri sledečem glasovanju je bilo oddanih 19 glasovnic; dve ste bili prazni, od ostalih 17 pa je dobi* dr. Božič 9. Sušnik 8 glasov. Kdo je oddal prazne glasovnice, se nri tajnem glasovanju itak ni moglo konstatirati in se tfidl ni konstatiralo. Kar piše o tem »Slovenec«, so prazne bajke. S tem je bil pogovor slede županove osebe končan in je bil vsakdo izmed navzočih mnevja, da se morata obe stranki držati glasovalcema izida In voflti za župana dr. Božiča. Če si je dr. Benkovič mislil kaj drugega, povedat tega ni. Ad 2.: Prerlo se je potem na pogovor glede števila občinskih svetovalcev. Med zborovalci je zopet vladalo dvoje razorov: eni so rekli, da se naj voli 6 cdbornikov — med katerimi bi naj bilo 4—5 Slovencev in eden ali pa dva Nemca. Drugi so na bili mnenja, naj bo 5 občinskih svetovalcev, md katerimi bi naj bii 1 Nemec ali pristaš nemške stranke. V poštev je prišla oseba kmeta lur-*a Stren'aTia. Za podžupana pride v poštev tisti, ki je pri volitvi za župana ^ropa^el, t. j. g. Avgust Sušnik. Pri poimenskem glasovanju se ie odloČila ver*ma za to, naj bi bilo 6 občinskih svetovalcev, med njimi 5 Slovencev in 1 pristaš nemške stranke. Bili bi to Sušnik, Confiden-ti, Gologranc, Fa^arinc, Klinar m St**en*au. O 3. točki "se no^ovor ni vršil. Ko so se z^oroval^i razhajali, te sto^H cr. A. Sušnik k dr. Božiču !n mu Iziavib da on ?zvolitve za žuna-na Kalk ne bi r*re?e! t^r mu ie že vna-nrej kot bodoč^m«i ženami čestital, ^noioč m, da Fa bode vsestransko "odpiral. — To je autentično poročijo o poteku nedeljskega zaupnega sestanka. Kakor se vidi. te napravil dr. Benkovič iz ponrej sknpne slovenske stvari brezobzirno strankarsko borbo, s čemur je slovenski stvari v Cefi^ki okolici nedvomno ogromno veliko škodoval. Dogovor, doce'a jasen dogovor prejšnjeea dneva je v ponedeMek prevrnil in res s težavo in nesebično pomočlo slovenskih nanrednjakov dosegel Snš-nikovo izvolitev. Ni č'Tda, da slovenski napredniaki v ponedeljek niso hoteli ničesar slišati o drusri točki doeovora, ker so videli, da se je prvo Prelomilo in so videli, da bi dr. Benkovič celo rad vrinil v občinsko svetovalstvo mesto dr. Božiča manj sposobnega Kbn^ria. Izprevideli so tudi, da je najbolje, ako se Nemcem a priori odvzame vsak povod za pritožbe in motenie dela ter so se izrekli in glasovali za predlog dr. Ambroža, naj dobi vsak razred po dva zastopnika. Dr. Benkovič ie sicer govoril proti dr. A. predlogu, glasova! je pa s svoiimi so*H5f!enlki zani. To je najbrže tista poštena doslednost, ki prav posebno krasi politike njegovega kova. Sliši se iz naprednih krofov v Celjski okolici, da bodo napredni občinski odborniki izvajali posledice, ako bi dr. Benkovič še dalje širil razdor med slov. obč. odborniki v Celjski okolici. Iz Celja. (Različne novice.) Imenovanje. Za nasvetni-ka dež. sodišča je imenovan dr. Adolf Roschanz — to je tisti gospod, ki je bil zaradi svoje glasovite sodne slovenščine že predmet neštevil-nim dobrim dovtipom. Sedaj ne bo imel dr. Hochenburger kmalu koga več pri celjskih sodiščih za imenovati. Slovenski sodniki za taka odlikovanja ne pridejo v poštev. Morda bo sedaj vrsta na tistih premarljivih pisarniških uradnikih, ki so člani celjske mestne godbe. — Izstopil je iz okoliškega občinskega zastopa nos. in gostilničar Franc Samec. Na njegovo mesto je prišel Klinar, ki se je že tudi udeleži! prve seje. Samčev izstop se je zgodil bojda zaradi neke razsodbe. — »S traži n« aprilski d o v t i p. Mariborska »Straža« je priobčita včerai sledečo notico: »Iz odvetniške službe, Koncinijenl v odvetniški pisarni dr. Jufja Hrašov-ca, dr. Koderman se preseli v Ljub- ljano. Med celjskimi liberalci vlada nepopisno veselje. Mi tudi ne žalujemo.« Pripominjamo, da se nahaja dr. Koderman že 14 dni v neki ljubljanski odvetniški pisarni. »Straža < je torej tako sijajno »podučena« — ali pa zbija tako obupno slabe aprilske šale. Posledice »Gospodarjevih« huj-skarij se že kažejo tu in tam po deželi. Poročali mo pravkar o napadu dveh klerikalnih mladeničev v Koprivnici na domača učitelja. Nerazsodni kmečki ljudje berejo strastno hujskarijo »Slov. Gosp.« proti posameznim stanovom, ji verujejo in se po tem ravnajo. Nedavno tega se je zdelo »Slov. Gosp.« potrebno brez povoda hujskati proti orožnikom. Njegov naročnik in bralec, posestnik Fr. Slavič v KljuČarovcih na Murskem polju, je mislil, da sine orožnike psovati, kakor mu draj^o, tudi on. In nahrulil je na naravnost grd način križevskega stražmešUa Pintarja ob priliki požarja v Bore-cih. Zato bo posestnik Slavič teden dni sedel, žrtev »Slov. Gosp.« in njegove nepremišljene in neopia-vičljive hujskanje proti orožnikom. Jn Še vpijejo klerikalci, da »izobia-žujejo« na*e ljudstvo! Iz Veržefa nam še poročajo, da se je sklenil k (že javljeni) resoluciji dostavek, ki pravi, da zborovalci kar najodločneiše obsojajo surov govor dr. Kreka na Jožefovo v Celju. — Zvečer so nekateri zapeljani fantje skušali napasti pravnika Križani-ča, ko se je vračal z dr. Kukovčeve-ga sho^a. fote'i so se mu osvetiti za agitacijo za shod. Namera se jim je ponesrečila, imeli bodo pa opravii s sodnijo. Sokol v Sevnici naznanja, da se ; vrši letošnji občni zbor dne 13. t. m. v prostorih hotela Simončič. V Št. Pavlu pri Preboldu se je ! pred kratkim ustanovila ženska Ciril in Metodova podružnica, ki je imela pretekli mesec svoj ustanovni občni zbor. Zborovanje, ki je b;lo prav dobro obiskano, je nos^til potovalni učitelj g. Ivan Pre^oršek, ki je v kratkih in jedrnatih besedah opisal pomen in delovanje te veleko-ristne družbe. št Pavelfsko ženstvo je v obče navdušeno za to družbo, kar je že iz števila udov razvidno. Komnj ustanovljeno društvo šteje že 68 udov in sicer 3 u stanovnice, 30 letnih in 35 podpornih članic. V odbor so bile voliene te-!e dame: Predsednica gdč. Olga Zamer, podpredsednica P"a. Dragotina Vasle, zastopnica za £t. Peter in bla^ajničarka *ra. Valeriia Cvenkel, II. bla^ajnič^r-ka erde. Mici Debelak, I. tajnica gdč. Hedvika Fobn, II. tajnica gdč. Ivanka Čoluik. Odbornice gdč.: Mici Stroianšek. Jul'ia Vedenik, Mici Privš^k. Anica Turk. Mici Potočnik. M;ci Oreš^ik, Leniča Artnik. Preglednica računov: ga. Tinka H-scher. Deleeatinje: ga. Valerija Cvenkel, gdč. Olga Zamer. Podružnica namerava prirediti 21. amila prvo icrro: »Moč uniforme« burka s petjem v 3 dejanjih. Iz Ljutomera nam pišejo z ozi-rom na dopis, priobčen v našem "listu o ra7merah na ljutomerskem davčnem uradu, da davčni oskrbnik rr. Ulm ni nestrpnež, marveč konči-lijanten mož, kakršnega bodo Slovenci v Ljutomeru še težko kdaj dobili. Drobne novice. Za telefonsko zvezo med Celjem in Rogaško Slatino je dovolil celjski občinski zastop 100 K. — iz Celja. Tu sem so pripeljali orožniki vklenjenega železniškega ta*u Dušana Svetanoviča in ga izročili okrožnemu odišču. SvetanoviČ je vodja večje tatinske družbe, ki je kradla pri nas zlasti na železniški progi Zidani most - Zagreb. Posebno se je rada lotila ljudi, ki so se vračali iz Amerike. Ostale člane te družbe so že ujeli in meseca februarja pred celjskim okrožnim sodiščem obsodili na hude zaporne kazni. Svetanoviča so že enkrat prijeli na Vidmu, pa se mu je posrečilo ujti. Koroško. Nasilnež. V bližji okolici Šervi-da je napadel neki neznanec, že precej prileten človek 751etno vdovo Klaro Legat in jo hotel posiliti. Kliub visoki starosti se je še vedno precej krepka ženska nasilnežu ubranila in ga močno opraskala in ogrizla po obrazu in po rokah. Neznanec je pobegnil. Požar. V okolici Št. Vida so zažgali otroci, ki so se igrali z užigali-cami skedenj nekega veleposestnika. Ko so otroci videli, kaj so napravili so pobegnili in klicali pomoč. Ogenj se je silno hitro razširil in je kljub napornemu delu več okoliških požarnih bramb vpepelil skedenj, eno gospodarsko poslopje in en del hiše. Skoda znaša nad 10.000 K. Živino so rešili. Zavarovalnina je malenkostna. Koroški Matuzalem. V Lesju je umrl pred par dnevi najstarejši mož v deželi užitkar Oman. Dopolnil je pred kratkem 97 leto. Primorsko. Iz pomorske službe. Pristaniški in pomorski sanitetni pristav Viijem Vurdak v Trstu je bil imenovan za drugega kapitana na svojem dosedanjem službenem mestu. Preganjanje duhovništva. V Brumi, tik Gradišča ob Soči, so začeli stavkati verni katoličani in se ne zmenijo več za cerkev, ker jim preseda nastop njihovega nadškofa, ki je kljub ponovni prošnji, da naj ne prestavi obče priljubljenega duhovnika Pelka, prestavil tega v Turjak, in je poslal na njegovo mesto v Brumo nekega Corsiga iz Turjaka. Zvonovi zvone in kličejo vernike k svetem opravilu, mašnik čaka pred oltarjem, toda občanov ni, ker ne morejo več verovati v krščansko ljubezen, ko vidijo tako neizprosno osebno nasprotstvo in sovraštvo med višjim in nižjim duhovništvom. V cestno železniškem vozu umrl. Predvčerajšnjem ob 10. dopoldne je prišlo v Trstu nekemu starcu v cestnoželezniškem vozu slabo. Prenesli so ga v lekarno Mizzan, kjer so konstatirali, da je bil že mrtev. Pozneje so spoznali v njem 66-letnega krošnjarja Arona Eisenrei-dra iz Galicije. Roparski napad. V bližini njegovega stanovanja v ulici Istituto v Trstu so napadli predsnočnjem štirje lopovi trgovskega potnika Ivana Carniella ter mu odnesli 470 K in dve menici po 1000 in 2000 lir, n«?kar so izginili. Tekom noči pa so lopove vendar prijeli in so ti 281etni dninar Teodolind Falla, 231etni dninar fran Sosič in 271etni klepar Miha Pei tot. Četrtega in denarja še niso dobili. Prijatelj avtomobilske vožnje. 36Ietni mizar Juli Baje v Trstu si je izposodil v soboto avtomobil, v katerem se je vozil najprej po mestu in potem v Koper. Ker ni mogel plačati šoferju voznino 46 K, ga je ta oddal policiji. Avtomobilska nesreča pri Devinu. O veliki avtomobilski nesreči pri Devinu smo že včeraj poročali. K temu poročajo dodatno iz Trsta, da je ponesrečeni lastnik kavarne Mi-ramar v Trstu Košut vsled dobljenih poškodb snoči umrl. Ostali ranjenci bodo okrevali. Malarija. Proti malariji je iznašel dalmatinski zdravnik dr. Ai'ton Barkanovič novo sredstvo, ki se je obneslo do sedaj še pri vseh poskusih s povoljnim uspehom. Dr. Barkanovič je ozdravil s svojim sredstvom že več bolnikov, ki so bih že v skrajni nevarnosti. Sredstvo, ki ga je napravil dr. Barkanovič. je kemična spijina železa, kakodvla in srebra. S tem sredstvom je ozdravil dr. Barkanovič tudi 15 mornarjev avstrijskega Llovda, ki so prišli okuženi iz Indije. Dnevne vesti. + Prva deželna električna centrala v Mostah na potoku Završnici je praznovala v nedeljo kakor poroča »Slovenec«, prvo svojo svečanost, namreč izgotovitev 800 m dolgega predora. Da se je ta čin tehnike praznoval tiho, je umevno, saj se bo gotovo pri zaključku te vodne central«' napravila večja slavnost, katera bo obenem pa,č tudi konec aspiracij deželnih električnih central. Za danes opozarjamo javnost samo na izredne številke, ki jih nudi pisec imenovanega članka občinstvu s tem, da bo proizvajala ta prva deželna centrala do — 4500 konjskih sil, kar je glede na okoliščine in krajevne razmere potoka Završnice naravnost utopija, s katero se skoraj bližamo svojedobnim člankom, v katerih je nekdo neveščo občinstvo s svojimi 10.000 konjskimi silami prav pošteno potegnil. O tej električni deželni centrali bomo pri priliki obširneje govorili in obenem dokazali, da je ta šola draga in da ae tn ne gre za politične in ne zasebne interese, marveč za denar davkoplačevalcev. + Umljlva zahvala In pohvala. V poročilu o slavnosti dogotovitve predora *nad Mostami piše »Slovenec« med drugim tudi to - le: »Chef-ingenieur Klimpfinger zahvali deželni odbor v imenu tehnikov in podjetništva ter želi, da bi deželi Kranjski velika akcija dežel, odbora do-nesla obilo koristi.« Kdo je ta Klimpfinger, ki se zahvaljuje deželnemu odboru in poje slavo njegovi veliki akciji t To je šef - inženir tvrdke Redlich & Berger, ki je brez vsakega natečaja in brez vsakega razpisa od deželnega odbora zgradbena dela za napravo električne centrale prevzela. Če se torej uvažuje, da je deželni odbor, oziroma dr. Lampe zgradbena dela kar pod roko oddal tvrdki Redlich & Berger, potem je pač umljivo, da ima šef - inženir te tvrtlke pač dovolj vzroka, da ee zahvaljuje deželnemu odboru in dr. Lam pet u ter da poje čast in slavo »veliki akciji«. — Kaj briga to tvrdko, ako bo podjetje, cigar zgradbo je ona prevzela, rentabilno, glavno je, da bo ona za* služila težke tisočake, ne glede na to, ali bo podjetje potem dona Šalo deželi tisočake.ali pa ji povzročalovsako leto tisoče in tisoče izgube. Za tvrd-ko Redlich & Berger je podjetje na Završnici vsekakor »velika akcija« v tem in onem slučaju, ako pa bo »velika akcija« tudi za kranjsko deželo, to bo pokazala šele — temna bodočnost. + Sam se je izdal! Kakor je znano, je stavit v državnem zboru poslanec Breiter interpelacijo zaradi izrabljanja krone v strankarske namene pri letošnjem evbarističnem kongresu na Dunaju. »Slovenec« z dne 20. marca se radi tega silno hu-duje in pravi doslovno: »Ker se bo udeležil procesije, bo dosti zastraženo, zato se socijani demokrati tako jeze.« S tem je pa »Slovenec« preveč bleknil in potrdil, da so naprosili vladarja za udeležbo le zaradi tega. ker vedo, da niso simpatične take prireditve in bi utegnile nastati pri procesiji demonstracije, naperjene k zoper prireditev. Če se pa vladar sam udeleži, bi se vsaka stvar tolmačila tako, da je naperjena zoper vzvišeno osebo vladarja. S tem pa je »Slovenec« sam potrdil, da hočejo res izrabiti krono v lastno sigurnost, torej v strankarske namene. + Neverjetno zaoostavKanJe domačinov. Splošno je znaro, da je v Ljubljani v primeri s številom prebivalstva zelo mnogo odvetnikov Gbeh narodnosti, ki tudi radi kaj zaslužijo. In vendar je nekaj trgovcev v Ljubljani, ki izročajo izterjanje svojih terjatev nemškemu »Verein far Kreditrefcrm« v Gradcu, ki računi za eno opominjevalno pismo kar 4 K, tedaj dvakrat toliko, kakor odvetnik. Da terja to društvo izključno le v blaženi nemščini, to je seveda ob sebi razumljivo. + Prorokovanje o Sokolih in Čukih na Kranjskem. V »Slovanu« je priobčil dr. Ilešič narodnopisno beležko »Kakor žene ali Kranjci ki-kaši«. V tej beležki citira dr. Ilešič odlomek pesmi »Slava Dalmacije«, ki jo je namsal L 1729. dalmatinski frančiškan Filp Grabovac. V tej pesmi se nahajajo tudi ti-le verzi: ^Kad vidite pravago Hrvata, — vi bežite, krite se za vrata.« — Ko vas pita: »Od krajine ke (koje) ste? — Vi recite, od LJubljane da ste. — Kad ne imate krila sokolova, vi uzmite narav od ćukova.« — Hrvatski pesnik je torej v proroskem duhu že 1. 1729 zrl v LjuHja^i in na Kranjskem — Sokole in Čuke. Ali ni to zanimivo? — Ljubljanski župan gosp. dr. Ivan Tavčar je v soboto, dne 30. marca, ker bo dne 6. aprila odsoten, osebno v svojem in v imenu občine ljubljanske čestital k osemdesetletnici očetu kranjskega gasilstva gospodu cesarskemu svetniku Fr. Dober-letu. — Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani nriredi enodnevni tečaj za rreds?dnike in podpredsednike izpraševalnih komisij za pomagalske preizkušnje. Ta tečaj se bode vršil v torek, dne 9. aprila 1912 od 9. dalje v poslopju c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani. Predaval bode ravnatelj c. kr. državne obrtne šole gospod Ivan S u -b i c in zadružni instruktor c. kr. trgovinskega ministrstva gospod dr. Herman B 1 o d i g iz Trsta. — Deželni muzej ostane velikonočno nedeljo zaprt; zato pa ima p. n. občinstvo prost vstop velikonočni ponedeljek. — Brivniee na Kranjskem bodo na velikonočno nedeljo dopoldne odprte; na velikonočni ponedeljek pa cel dan zaprte. Nesreča. Prostovoljno gasilno društvo v Podpeči pri Preserju je 31. marca priredilo vajo. Ko so se odstranili gasilci iz vasi, so v tem času za vasjo na travniku pasle živino pastirice in zakurile. Po nesreči pride k njim Spletna hčerka g. Sveteta, načelnika gasilnega društva. Približa se ognju, vname se ji obleka in ker je bil močan veter, je bila deklica takoj vsa v plamenu. Pastirice so sicer takoj pogasile obleko, a vendar je deklica dobila take opekline, zlasti po spodnjem životu, da je m^ral otrokov oče jo takoj peljati v deželno bolnico. Deklica je včeraj v bolnici umrla. Naše sočutje! + Volitev župana v Dolu. V Dolu pri Ljubljani je bil včeraj, dne 1. aprila znova izvoljen za župana zavedni narodnjak g. Fran S im e n c. Živel! Sejmišče bodo preložili v Novem mestu. Tik pod pokopališčem, ki to preloženo na svet vb Ločenski cesti, je veliko sejmišče. Tudi sejmišče bodo zdaj preložili ob Ločensko cesto. S tem se bodo dobila krasna in obsežna stavbišča na najlepšem delu v Novem mestu. Belokranjska železnica. Pred vhodom v bodoči tunel pod Grdeši-čevo vilo je odkopan znaten del ploščadi in je nasut že dolg, pa ozek nasip proti Krki. Položene ?o tračnice, po katerih vozijo v vozičkih zemljo na nasip. Danes se je pa zemlja ne- nadoma usedla, tračnica se fe na desnem kraju ponižala in poln voziček prsti se je prevrnil in se valil po bregu proti Krki. Ponesrečil se slučajno ni nikdo. Nepošten gost Dne 31. marca t. 1. je pilo v Windischerjevi gostilni v Kandiji več gostov v obeh sobah. Ko je šla natakarica streč gostom v boljšo sobo, je smuknil nek M. iz Kandije v točilnico, kar je pa videl domač hlapec, ki se pa ni brigal za njega. Slučajno ie šla natakarica takoj po drobiž, ki ga je imela v velikem kovčku v točilnici. Kovček ie bil zaklenjen, kakor ga je ona pustila in ključ je bil v ključavnici. Toda ko odpre kovček, zapazi takoj, da Ji je zmanjkal bankovec za 50 K. Brez odloga je šla javit tatvino orožnikom, ki so prišli in takoj zvedeli od domačega hlapca, da je bil v točilnici M. — Sli so ga iskat in so ga našli v Sedlarjevi gostilni. Tatvino je tajil, toda našli so pri njem bankovec za 50 K in še 20 K drugega denarja. Iz Metlike nam pišejo: Slava župana Jutraša, odpadnika napredne stranke je minula. VeČ mu je bil ka-planček, hadži Natlačen Peter, kakor volja skoro vseh metliških prebivalcev. Konstituiranje odbora, ki se je zavlačevalo po krivdi brezvernega župana in njegovih kompanjonov cele tri mesece, se je vršilo dne 1. aprila prav mirno in dostojno v prisotnosti okrajnega komisarja F. Ogrina. Soglasno je bil izvoljen za žup?na tukajšnji vrli zdravnik gosp. dr. Rudolf \Veibl, za njegovega namestnika pa trgovec Milan Guštin. Za svetovalce so bili izbrani: posestnik Josip Fleisohmann, Otmar Sturin, lekarnar Milan \Vacha, trgovec Karel Oovanec, posestnik Josip Grbec st. in trgovec Ivan Golja. Drugi odborniki so: Janez Brodarič, nadučitelj; Valentin Burnik, Emanuel Fux ml.; Fr. Furlan; Franc Gabrijan; Jakob Iva-netič; Ivan Jerina; Jois. Hrehorič; Ivan Jaklič; Kopinič Juiij; Kreme-sec France; Ivan Mežnaršič; Anton Pa kar; Makso Požek; Anton Trček; Leopold \Veiss. — Novi občinski odbor se bo hrezdvomno zavedal svojib dolžnosti in deloval v korist in pro-evit občine. Kaj je s prodajo bleškega gradu? Po časopisih so nedavno tega krožile vesti, da je bleski grad nakupila od dosedanjega lastnika gosp. Julja Mnhra »Anglo - banka«. Informirali smo se o stvari in izvedeli to - le: Dne 23. marca t. 1. se je vpisala v trgovski register družba »Graščina Bled, dražba z omejeno zavezo«. Predmet podjetja je, nakup graščine Bled, doseči a j lastnine Julija Muhra, in — Bleškega jezera. Nadalje naprava poljedelskih obratov. Temeljna glavnica znaša 850.000 K. ki se je vplačala v gotovini, kakor sledi: Julij Muhr 2.10.000 K, Hans Redlich pl. Vezeg 105.000 K, ing. Fric Gross 90.000 K, dr. Alfred pl. Rappaport 80.000 K, Oton pl. Redlich 00.000 K, Albrecht baron Schev 55.000 K, stavbni svetnik Henrik* pl. Kun 55.000 K, dr. Raul grof Arzt 40.000 K, dr. Oskar Wiesinger, lekarnar 30.000 K, dr. Ernest pl. Lieben 25.000 K, dr. Bogomir Ricbter. odvetnik, 20.000 K, Rikard Kola 20.000 K. dr. Ljudevit Sehiiller 10.000 K, dr. Henrik Friess 5000 K in dr. Alfred Lederer 5000 K. Za poslovodje so izbrani: Oton pl. Redlich, Fric Gross in dr. Hans Redlich nI. Vezeg, vsi na Dunaju. Ročna torbica z dragocenostmi v vrednosti 15.000 K izginila. Dne 30. marca se je z avtomobilom peljal deželni poslrnec dr. Hubert Srne-dotzkv iz Višave na Moravskem s svojo gospo in nečakom baronom Dobi hof oni s Trojan proti Ljubljani in od tukaj dalje proti Trstu. Na deželni meji pri Trojanah so se ustavili in gospa Senedetzkvjeva je nato vzela iz rumene 35 cm dolge in 25 em visoke ročne torbice iz krokodiljeve kože nekaj obliža katerega je položila na neko poškodbo na roki. Ko se je družba potem pripeljala do Vrhnike, je jK)grešila navedeno ročno torbico, katera je od Trojan do tu na nerazumljiv način izginila. V torbici je bila zelena kaseta, v kateri je bilo za 15.000 K raznih dragocenosti in ko-lir z briljanti in rubini in 96 biseri, zlat lorgnon, zlata zapestnica v podobi verižice, zlata ženska ura z dvojnim pokrovom in monogramom, denarnica s 160 K in nekaj drugih potnih potrebščin. Lastnik je obljubil za vrnitev navedenih predmetov 300 K nagrade. S ceste. Včeraj popoldne, ko je neki voznik peljal po Dunajski cesti sede, so ti padli s hlapcem vred z voza, konja pa sta zdirjala po Blei-weisovi in Tržeški cesti do mitnice, kjer sta oba padla in se znatno poškodovala. Tudi voz sta nekoliko razbila. Med potjo sta na Bleiwetsovi cesti zadela v kandelaber, vsled česat se je plinovka zdrobila. Na ti cesti je pozneje tudi neki drugi voznik vozil tako neprevidno, da je zadel v kandelaber in razbil plinovko. Istega dne sta v Kolodvorski ulici s* upa j trčPa z vozovi dva kočijaža. vsled črsar je eden padel pod voz,ki je šel čezenj ter ga vlekel kakih 20 korakov a seboj ter a;a na nogi znatno poškodoval. Pozor pred žepnimi tatovi! Zadnja dva tedna se od dne do dne množe slučaji žepnih tatvin na ljubljanskem trgu, slasti na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu. Včeraj in danes jb bilo kar 7 žensk okradenih.Nemalo krivde pade pri teh tatvinah tudi na okradene ženske same," ker ne pazijo dovolj n« denarnice. V lastnem interesu občinstva, se jih nujno opozarja, naj imajo denarnice dobro shranjene in naj tudi sicer na trgu samo sebi posveča več pozornosti. Pred prazniki se sicer tatvine vsako leto množe, letos so pa, žal, po številu tako narasle, da moramo glasno klicati: Pozor pred žepnimi tatovi! Lonce kradel. V ponedeljek je prišel v Ljubljano brezposelni delavec Franc Vrečar iz Loke pri Zidanem mostu na delo k Gruberjevemu prekopu. Še isti dan pa se je splazil v neko, tam 6e nahajajočo barako in ukradel pet novih loncev. To pa je opazil neki delavec, kateri je poklical stražnika, da je Vrečarja aretira. Aretovanec se izgovarja, da že ni tri dni ničesar jedel. Izročili so ga sodišču. Pozor! Danes in včeraj in t"di še zadnje dni minolega tedna je bilo po nekaterih tukajšnjih trgovinah, sosebno tpa še na trgu, zelo živahno, kar so izkoristili žepni tatovi in okradli več strank in sicer samim žt-nskam. Kupovalke tem potom opo zarjamo, da naj bodo previdne in pazljive, da ne bodo trpele še nadaljnje škode. Priporočljiv drvar. Ko je te dni 421etni drvar Martin Bibič žagal na Martinovi cesti v Šupi Puntigamove zaloge si je prisvojil veliko pločevino, jo naložil na ročni voz ter jo pro dal neki starinarici za 6 K. Tatu jt stražnik na Ahacljevi cesti zasačil in aretiral. Sirovinca. Včeraj sta prišla k neki stranki na Sv. Petra cesti dva delavca in prosila daru. Ker ničesar nista dobila, sta začela nad stranko vpiti in jo zmerjati, dokler ta ni poslala po stražnika, a sta jo bila oba med tem časom že odkurila. Sumljiv Lah. Policija je danes prijela na Dunajski cesti nekega Laba, ki pravi, da se zove Jožef Jakobbi iz LorogTije pri Padovi ter da navadno dela na opekarnah. Povod aretacije je bilo sumljivo vedenje. Kinematograf »Ideal«. Samo danes se še predvaja krasna drama >/IJboga Jenny« s slovečo umetnico Asto Nielsen v glavni vlogi. — Jutri v četrtek in v petek je kinematograf zaprt, zato so dijaške predstave danes namesto jutri. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnegra kolodvora odpeljalo v Ame riko 23 Slovencev, 20 Makedoncev in 11 Hrvatov. V Heb je šlo 27, na Dolenjsko 28, v Buchs pa 40 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 90 Lahov. Izgubila je služkinja Liza Zagar-jeva dpnarnieo, v kateri je imela čez 20 K denarja. — Posestnica Marija Volkova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Zasebnica Ana Mrzlikarjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela do 12 K denarja. — Zasebnica Magdalena Slabeto-va je izgubila denarnico, v kateri je imela do 3 K denarja. Narodna obramba. Za družbo sv. Cirila in Metoda. Vesela družba v limbuškem župnišču en cekin za 10 K. — Ga. Vučnik in g. D. Mohar sta nabrala v kavarni v Šiški 7 K 06 vin. — G. Fr. Natek, poštni oficijal v Celju, je poslal 14 K, katere je nabral v veseli družbi pri v Zvezd i« v Celju na čast vrlemu rodoljubu g. S. Wuttu za našo dično in prepotrebno Ciril - Metodovo družbo. Vse za narod! Hvala! Podružnica Ciril - Metodove družbe na Vicn deluje plodonosno, vzorno. V zadnjih dveh mesecih je nabrala: 151 K 50 vin. članarine za letošnje leto, 43 K 05 vin zaostale članarine za leto 1911, 200 K kot del dobička veselice z dne 10. februarja t. 1. in 20 K 34 vin. iz nabiralnikov. — Gdč. Ana Sajetova in učenec Bruno Borštnik sta darovala veliko število rabljenih poštnih znamk. — Marljivi Ciril - Metodovi podružnici na Viču iskrena hvala I Društvena naznanila. Vodstvena seja »Organizacije svobodomiselnega narodno - na* prednega dijaštva« bo v petek, 5. t. m. ob 2. popoldne v prvem nadstropju ljubljanskega Narodnega doma. Vsi odborniki in odposlanci društev se prosijo, da pridejo točno in polnoštevilno k tej zelo važni seji. Za »Domovino« se vrši v soboto, 11. m->Ja t. 1. v ljubljanskem Narodnem domu velika dobrodelna veselica s plesom v veliki dvorani in z zabavnim kabaretnim večerom v Sokolski telovadnici. Pri tej veliki prireditvi sodelujejo vse ljubljanske narodne dame in nar. napredni akademiki Društvo poštarjev in poštnih odpravnikov, deželna skupina za Kranjsko In Primorsko ima svoj letni občni zbor v nedeljo 14. aprila 1912 ob 3. popoldne v hotelu »Ilirija« v LJubljani. Za slučaj nesklepčnosti se vrši občni zbor eno uro pozneje pri vsaki udeležbi. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo načelstva osrednjega odbora na Dunaju. Poroča predsednik tov. g. Schaginger. 3. Poročilo blagajnika. 4. Potrditev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Raznoterosti. — Tovarišice, tovariši! Pokažite, da se tudi mi zavedamo svojih stanovskih dolžnosti, ter pridite polnoštevilno na občni zbor. Dobro došli tudi nečlani. Pripeljite tovarišico - nečlana! Umetnost. Razstava slik, ilustrujočih romane znanega poljskega pisatelja Henrika Sienkiewicza, ostane ctvor-jena sa^o še do n?de'je 14. t, m. Kdor je čital romane velikega poljskega pisatelja, naj ne zamudi prilike si ogledati to zanimivo razstavo. Razstava je v »Mestnem domu«. Rnliževnost. — Veda, dvomesečnik za znanost in kulturo, ima v št. 2. sledečo vsebino: VI. Knaflič: Pozitivna narodnost: dr. F. pl. ?išič: Rijeka i riječko pitanje; dr. J. Žmavc: O ck-saktnik podlagah svetovnega miru; F. Seidl: Mehanika duševnega delovanja; dr. K. Ozvald: Prvi vseslo-vanski kongres za ozdravljenje družbe; Kidrič - Slešič: Recimo dve, tri o slovenskem preporodu; B. V.: Kelsen: Hauptprobleme der Staars-rechtslehre; V. K.: Nasa trgovsKa bilanca, zaščitna carina in drugo, Bolgarija - Italija; dr. M. Brezigar O diskontu; V. K. Erhebung tiber die Kinderarbeit in Oesterreich; dr. Fr. Kos: Strohal, Statuti Primorskih trradova i opčina; V. K.: Slovensko šolstvo na Koroškem; K. O.: Eksperimentalna psihologija v službi ^rnk-tičnega življenja; K. O.: Letošnji kongres za eksperimentalno psihologijo; A. Baebler: Alfons Vales, kemični poizkusi s preprostimi sredstvi; dr. K. Hinterlechnerjeva kriti ka o dr. Herletovi knjigi »Minerale* gija in kemja«; J. A. Glonar: Slovensko slovstvo. Razgled po slovanskem svetu. — IV. Jugosl. umetn. razstava v Belgradu. Dne 2. t. m. je podpisane posetil delegat za IV. jugosl. umetn razstavo v Belgradu umetnišk* kipar g. prof. Roksandič iz Bel-grada in stopil z njimi v dogovur v zadevi udeležbe slovenskih umetnikov na imenovani razstavi. — Na podlagi dogovorov z imenovanim delegatom se je sklenilo, da se udeleže slovenski umetniki te razstave. Pogoji za udeležbo na razstavo so: 1. Umotvori so nepreklicno do 25. t. m. na lastne stroške vposlati na naslov: »Umetniški paviljon v Ljubljani«. — 2. Vse transportne Stroške od Ljubljane do Belgrada oziroma Sofije in nazaj plača »Glavni odbor IV. jugosl. umetn. izložbe v Belgradu«. — 3. Vse do imenovanega dne doposlane umotvore presodi dne 26. t. m. poseben razsojevalni odbor (jurv); od tega jurva zavrnene stvari se vrnejo pošiljatelju na njegove stroške. 4. Razsojevalni odbor (jurv) se v kratkem objavi v slov. listih. 5. Vsakdo sme doposlati do imenovanega roka največ deset umotvorov. 6. Vsakdo, ki se želi udeležiti imenovane razstave, mora prijaviti svoje umotvore z navedbo prodajalne cene in velikosti umotvora (format z okvirjem) do 15. I m. na naslov pripravljalnega odbori. 7. Razstava se otvori v maju ter bode trajala približno 1 do 2 meseca. — Po zaključku IV. jugosl. umetn. razstave se vsi umotvori razstavijo v Sofiji na V. jugosl. umetn. razstavi, b. Vse dopise in prijave je pošiljati na naslov; »Pripravi), odbor za Jugosl. umetniški razstavi«, LJubljana. V LJubljani, dne 3. aprila 1912. Pripravljalni odbor za jugoslovanski razstavi; Ferdo Vesel, i. r.; R. Jakopič, 1. r.; M. Sternen, 1. r. in Iv. V a v potic, 1. r. Pročitane napredne časopise zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idej i na moč. Iz-vrševalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad aprila. Kot prva točka pridft na jnevni red po Veliki noči brambna tra. B^dimnešta, 3. aprila. Grof Bo- idar Battbyanyi je interpeHral mi-skega predsednika zaradi hrva-vprašanja. Bosansko vprašanje. Budimpešta, 3. aprila. Skupni finančni minister Bilinski je imel da-166 dnnoTdn^ konferenco z min;*tr- [v* rrrpdsedn'kom in trsrovinsKim r pi g^ede bosanskih zadev, sar Viljem pride zopet v B°nrtke. Par/z, 3. aprila. Listi javljajo, da arava cesar Viliem priti dne 26. iprila zopet v Benetke ter otvori tam trofhto umetniško razstavo. Stavka na Angleškem. I ondon. 3. amila. Po sedaj se ie 'o pri elas^vaniu o vladni fosi 14.,*v*0 dela ve v za delo Hied tem ko je bilo !56.2J7 delavcev riabevapje stavke. Predsedstvo ' nrskeea komiteta zatrmie. da :;!kuie centralni o^bor, da delav-četrtek zopet začno z delom. Kitajska republika. London, 3. aprila. Iz f^a^kova >:ajo, da so revoh*c5jorarni vo-!eni!i po mestu ter trumomn o v okolico. Vonki prodiralo ti Sanjan, ^a^-^d^a sk"ršvi-^an^aju je sklenila z 20 proti 6 vi. da se preseli republikanska iz Nnnkin^a v Peking. Viharji in nevihte. 3udimnešta, 3. aprila. Po ce*i : so divjali včeraj budi viharji, a tudi snežni zameti, ki so na-ravili na pomladanskih nasadih veliko *kodo. Dunai. 3. aorila. Včerai in danes je vrnila ronolna zima. 7'asti da-so budi vibarii napravili vel»-ko škodo. Iz Češkega poročajo 'h snežnih zanadih. Alpe so ko v dolini zasnežene. Turila društva s^are izl^t^ike pred ^noč^irri turami v pore. BerolH. 3. anrila. Iz Ne\v Yorka oročafo, da je vsled neviht narasel ssippi. tako da je prestopil bre-ove ter noplavil mnogo mest. Nadvojvodinja in beračica. Budimpešta, 3. aprila. 1 ansko je povozila mdvojvodinja Avista neko 76 let staro beračico. ki • r'ato tožila njenega soproga nad-»i odo lo^efa pri dvorrem markiza cdrkodnino. Nadvojvo^inja • i/povedala, da je bil kriv te ne-7rv*e šofer. Dvorni maršala t na je ntožbo beračice zavrnil, češ, da ojvodinja ni prmoraoa iznove-v škodo svoiega soproga. Vsle^ "ra mora plačati beračica 396 K > v pravdnih strcš'ov? Nesreča na morju. Bcrolh. 3. aprila. Parnik »Koon j ina« se je ponesrečil na severni tali Avstriije. r0 potnikov in 60 r>rnarjev je utonilo. t S aorninjajte se Premije oz. darila, ki so se razdelila na perutninski razstavi. Posebna precenjevalna komisija je razdelila med udeležence „perutninarske razstave" 115 diplom, oziroma premij in daril (darila so obsegala 5 do 10 K). Samih diplom je bilo razdeljenih 40. Prinašamo imena posestnikov odlikovanih vrst oziroma skupin. Premije za kokoši. I. Darilo. Priznalne diplome 1. vrste. Jelovšek, Vrhnika. — Franzl, Ljubljana. — Penca, Mokronog. — Klofutar, Tržič. — Sola Grm. — Simenthal, Mokronog. — Oblak Fran, Bolnica Postojna. — Borštner Franja, Ljubljana. — ii. Darilo. Priznalne diplom? II. vrste. Šola Grm. — Apfabrern, Grmeče. — Kane, Ljubljana. Herrisch, Ljubljana. — Humek, Raka. — Gosp. šola, Vrhnika. — Gosp. šola, Repnje. — Dobravec Ana, Črnuče. — Traven, Glince. — Smuk, Retnje. — Gosp. šola, MarijanišČe. — Pečnik, Počivalnik, Matilda Kaulich, Medvode. —s Kobe, Žabja vas. — Paternoster, Arko, Postojna. — Zupančič, Dolsko. Skok, Strah, Vevče. Ili. darilo. Priznalna diploma III. vrste. Zupan, Dolsko. — Slane, Litija. — Gosp. šo a, Repnje. — Potočnik, Simenthal, Mokronog. — Ber-toncelj, Kosler, Ljubljana. — Klander, Franzl, Ljubljana. — Pečnik, Jezica. Malenšek, Kandija, Košir, Brod. — Golli, Rudnik. — Kotar, Dolsko. — Alič, Medvode. — Gosp. šola, Vrhnika. Škrianc, Radomlje. — Martnik, Polhov gradeč. — Pavlin, Grič. — Gosp. šola. Marijaniščc. — Merkun, Homec. — Drašček, Zalog. — Sola Grm. — Mullev, Logatec. — Kozamernik, Ko-šenina, Bojane, St. Peter. — Sporar, Št. Peter. — Dobrave Ana, Črnuče. Premije za race. Darilo. Priznalne diplome I. vrste. Penca, Mokronog. — Šola Grm. II. darilo. Priznaine diplome II. vrste. Počivalnik, Ljubljana. — Cerar, Domžale. — Traven, Glince. III. darilo. Priznalne diplome HI. vrste. Bertonceli, Domžale. — Sbil, Mokronog. — Franzl, Ljubljana. — Požlep Fr., Ljubljana. — Strah, Vevče. Premije za gosi. H. darilo. Priznalne diplome II. vrste. Kosler Jos., Ljubljana. — Ban-meister, Kranj. — Traven, Glince. — Milller, Ljubljanana. — Počivalnik, Ljubljana. Premije za purane. I. darilo Diplome I. vrste. Mu- Fev. Logatec (beli). — II. darilo. Št. 3 (črn puran). Traven, Glince. Premije za kunce. Treo, Ljubljana. — Bubnič, Slivje (Istra). — Traven, Glince. — Galle, Ljubljana. — Grmska šola. — De Gleria, Logatec. — Lichtenthurnov zavod, Ljubljana. — Miklavčič, Ljubljana. — Nanut Anton (angora). Premije za golobe. Franzl, Ljubljana. — Dr. Hočevar, Domžale. — Počivalnik, Ljubljana. Športna perutnina. Počivalnik (pegatke). — Fmnzl (fazani). Oosnadorstvo. „Jadranska banka" v Trstu. Dne 31.marca t. 1. ob 10. dopoldne se je vršil v bančnih prostorih VI. občni zbor delničarjev „Jadranske banke" v Trstu. Občnega zbora se je udeležilo 42 delničarjev, ki so zastopali 8097 delnic s 572 glasovi. V odsotnosti predsednika gosp. Ivana Mankoča otvoril je zborovanje podpredsednik banke, g. dr. Gustav Gre orin, konstatiral je, da je občni zbor redno sklican in v zmislu § 14 pravil sklepčen. Podpredsednik g. dr. Gregorin predstavi navzočega zastopnika vlade c. kr. okr. glavarja g. Fdmunda Fa-biani-ja, c. kr. notarja g. dr. G. Zen-covich-a in spominja se v toplih besedah pokojnega člana upravnega sveta g. Frana Arnolda, ki si je, posebno v zadevi fuzije s „Hrvatsko vjeresijsko banko" v Dubrovniku pridobil neprecenljivih zaslug. V čast pokojnega dvignejo se navzoči delničarji s svojih sedežev in kličejo njegovemu spominu Slava! Na mesto umrlega g. Fr. Arnolda kooptiral je upravni svet v svojo sredino nadravnatelia „Prve hrvatske štedionice1* g. Milivoja Crnadaka in kot zastopnika „Hrvalske vjeresijske banke" drž. in dež. poslanca g. dr. Mclko Čingrijo, odvetnika v Dubrovniku. Kooptacija teh dveh članov upravnega sveta se odobrava. I Podpredsednik banke gosp. dr. Gustav Gregorin naznanja nadalje, da je bil imenovan dosedanji ravnatelj banke g. Makso Antič ravnateljem * „Austro-bosanske banke" v Sarajevu, je pa prepričan, posebno, ker se ga bo kandidiralo v upravni svet, da bo tudi na tem mestu deloval na korist našega zavoda. Govornik se zahvaljuje v toplih besedah g. ravnatelju Antiču na koristnem in pridnem dosedanjem delovanju za razvoj „Jadranske banke" katera se mora v prvi vrsti zahvaliti njemu, da je prišla do današnje stopinje razvoja in izraža ponovno željo, da bi ravnatelj g. Antič tudi v naprej deloval za napredek naše banke. Navzoči gg. delničarji se pridružujejo z aplavzom tej želji. Podpredsednik g. dr. Gregorin poroča nadalje, da je imenoval upravni svet dosedanjega podravnatelja g. Frana Skorkovskega ravnateljem, dosedanjega prokurista banke, g. Čira Kamenaroviča prvim podravnateljem in g. Mat. Herzega, dosedanjega dirigenta podružnice „Hrvatske vjeresijske banke" vSpljctu drugim podravnateljem banke. To poročilo vzame občni zbor z odobravanjem na znanje. Kot zapisnikarja imenuje govornik g. c. kr. notarja dr. G. Zencovicha, kot skrutinatorja gg. Filipa Ivaniševiča in Ant. Kal istra in kot verifikatorja zapisnika gg. Srečka Bartelja in dr. Ljubimira Tomašiča. Podpredsednik banke poroča na-dajle, da je bila fuziia „Hrvatske vje-resi-ske banke" v'Dubrovniku v „Jadransko banko" od vlade odobrena, z ozirom na to pa, da ni še vpisana v trgovski register, predlaga, da se dosedanji člani upravnega in nadzorstvenega sveta v svojih funkcijah do izvršenja fuzije potrdi z zavezo, da morajo sklicati takoj po izvršenju fuzije izredni občni zbor, na katerem naj se izvrše volitve po spremenjenih pravilih. Ta predlog se enoglasno sprejme in z izvolitvijo dosedanjih članov upravnega in nadzorstvenega sveta formelno izvrši. V imenu nadzorstvenega sveta poroča g. dr. O. Rvbar, da je isti pregledal točno bilanco centrale in podružnice v Ljubljani in Opatiji, da jo je našel v popolnem redu in predlaga, da se podeii upravnemu svetu abso-lutorij. Ob enem se strinja nadzorstveni svet s predlogom upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička. Ta dva predloga se enoglasno sprejmeta. Vsled tega se bode izplačala na kupon št. 6. počenši od 1. aprila t. L 6 /4%na dividenda t. j. K 25'— po delnici. (Vidi jutrajšnji inserat.) Ker se k točki 6 dnevnega reda (razni predlogi) nobeden ne priglasi, zaklučuje podpredsednik g. dr. O. Gregorin zborovanje in se zahvaljuje gg. delničarjem na obilni udeležbi, katera priča o zanimanju za naš zavod. Govornik prosi navzoče gg. delničarje, da tudi v naprej podpirajo delovanje, upravnega sveta za na dalnji razvoj Jadranske banke. Iz predloženega letnega poročila Jadranske banke posnemamo sledeče številke: Bilanca za leto 1911 izkazuje sledeče postavke: Aktiva: gotovina v blagajni kron 337.276 18; menice: K 4,787.360*97, vrednostni papirji: K 691.980*07, kon-zorcijalni posli: K 230.324*30, dolžniki K 13,143.039*60, bančno poslopje: K 254 875* 17, inventar: K 55.778*96, skupaj K 19,497.605*26. Pasiva: delniška glavnica: kron 6,000.000, rezervni fondi: 421.660 K uloge: K 4,390.24202, upniki: K 7,878.36309, transitivne obresti: K 20.972*51, trate: K 273.764.08, ne-dvignena diviendaK 2064, čisti dobiček kron 501.538*66,skupaj kron 19,497. 605*26. Skupni promet v preteklem letu znašal je K 913,107.548 58, čisti dobiček kron 501.538*66, (nasproti prejšnjemu letu za K 151.986*74 več). Rezervni fondi so narasli na K 490.000. Vsled fuzije s Hrv. vjer. banko znaša delniška glavnica Jadranske banke kron 8.000.000, rezervni fondi okroglih 770.000 kron in banka bo imela sedaj šest podružnic: v Dubrovniku, Ljubljani, Opatiji Spljetu, Šibeniku in Zadru. Vpoštevaje uloge, bo razpolagala banka z glavnico več kot K 30,000.000. — 2400 odstotkov dividende. Be-rolin, 2. aprila. Kolonijalna rudniška družba, ki je najuspešnejše diamantno podjetje v nemškem delu južnozahodne Afrike, bo plačala za leto 1911 od glavnice 100.500 mork 2,412.000 mark dividende, ali 2400 odstotkov. —Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu marcu 1912 je 278 strank vložilo 107.408 K 61 vin., 365 strank je dvignilo 123.154 K 47 vin., 20 strankam se je izplačalo posojil 42.900 K. — Stanje hranilnih vlog 5 168.232 K 90 vjn.; stanje hipoteč-nih posojil 3,393.160 K 60 vin. Der narni promet 427.127 K 87 vin. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu marcu 1912 je 263 strank vložilo 140.925 K 63 v, 184 sirank vzdigilo 130.?55 K 45 v. 13 stran' am se je izplavalo posojil ^S.400 K, denarni promet 574^75 K 21 vin. Poslano«) gosp. dr. Ivana Zajcu ▼ Ljubljani. Dne 5. marca aem čital notico v kateri stoji izrecno naveden vzrok, zakaj da sem prišel ob službo v pre-dilni tovarni. Prav se mi godi, da radi strastne agitacije za ljudsko stranko malo poetradan), ker sem pomagal pod imenom svile prodajati konopec, s katerim so gospodje klerikalni mogotci povezali takozvano ljudsko stranko v butare in jih dejali na suho v farovške staje. To se mi naj prišteje za pokoro. Kar pa je dalje objavljeno, namreč, da sem z dr. Zajcem povzročil štrajk, to pa je taka gola laž, kakor je gola resnica, da je dr. Zajec deželni odbornik in predsednik juaroslovanske delavske organizacije. Kot tak je vodil štrajk, ko se meni niti sanjalo ni, kaj se je godilo v tovarni podnevi in v »Unionu« zvečer na tajnih sestankih. Ker sem bil od 3. marca do 16. marca kontu-maciran po naredbi sanitetnega inšpektorata vsled koz, ki so se pojavile v onem oddelku, kjer sem bil jaz kot mojster nastavljen, zato poživljam gosp. dr. Zajca, da to laž prekliče, če že ne iz krščanske ljubezni, pa vsaj z ozirom na svoje dostojanstvo. Take krivde ne more meni nihče naprtiti na hrbet, ako se drži resnice. To gosp. dr. Zajec sami dobro vrste in če ste to že pozabili, pa Vam bom na pristojnem mestu poklical v spomin, če me boste še kdaj denuncirali, bodisi glede 6lužbe ali podpore. Sedaj imaste Vi besedo, gosp. dr. Zajec. Bivši Vaš agitator FRANC JER A J. • Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor doloma zakou Ki se prodaja v posameznih izvodih po 10 vinarjev v sledečih trafikah: Ljubljana: Bizjak J., trafika, Bohoričeva ulica 10. Hlaznik L., traf;ka. Stan trg 12 Blaž N., trafika, Dunaiska cesta 14. Dolenc Jcr^ trafika. Prešernova ul 52. Elsner M., trafika. Kopitarjeva ul. 1. Fuchs H., trafika. Marija Terezija c. 14. Jezeršek Ant., trafika, Novi Vodmat. KlanjŠek Marija, trafika. Tržaška c 2! Kleinmavr, prodajalna. Južni kolodvor. Kleinstein J„ trafika. Jurčičev trg 3. Košir Juh, trafika. Hilšerieva ulica 12. Knstrin A., trafika. Brec: 6. Kušar J- trafika. Sv Petra cesta 52. Mrzlikar A„ trafika. Sodnijska ulica 4. Miiller-Kanz. trafika. Sv Petra cesta 14 Oistriš Mm traf ka. Polianska cesta 38. Pichler J„ trafika. Kongresni trg 3. Pirnat J., trafika. Kolodvorska ul 18. Podboj Jm trafika. Sv Petra cesta 97. Sever Mar., trafika. Krakovski nasip 4. Sitar J„ trafika. Floriianska ulica 22. Strkovič F„ trafika. Dunaiska cesta 7. Strauss M„ trafika. Škofijska ulica 15 Stienne Ivan, trafika. Valva/.oriev trg 4 Sušnik J., trafika. Rimska cesta 18. Svatek J., trafika. Mestni trg 25. Svctek Lucija, trafika. Novi Vodmat 57 Šcnk Ivana, trafika. Reslieva cesta 24 Sešark F„ trafika. Selenburgova ul. 1 Šuhic A- trafika, hote! »Union«. Tenente Rudolf, trafika. Gradaška ul.10 Trafika Latermanov drevored. Treo Julija, trafika. Sv Petra cesta 36. Tulach V., Dolenjska c^sta 18. Pšeničnik F^ trafika. Židovska ulica 1 Velkovrh A., trafika. Sv Jakoba trg 8. Vizjak J„ trafika. Turjaški trg 3. Zupančič Iv., trafika. Kolodvorska ul. 8. Begunje pri Cerknici: Strgulec Ivan. Bled: Repe Dragutin, trgovec. Pretnar Ivan, trgovec. Drischel, knjigarna (samo v sezoni). Zirovnlk J., prodajalna novin (samo v sezoni). Bohinjska Bistrica: G robo te k MI|o, trgovec. Boštanj pri Radni: Dermelj Alojzij, posestnik. Celje: Milavc MM Narodni dom. Zvezna trgovina. Hausmann, Graška cesta. Celovec: Sowa Josip, časopisni biro. Cerknica: Kravania Anton, trafika. Pogačnik Alojzij, trgovina. VVcrli Karel, trafikant. Divača: Na kolodvora. Duna|: Hočevar Helena, VIII Alserstrasse 9 Glince: Likar Marija, trafika. Gradec: Kienrelcb Jos. A„ knjigotržec Javomik: SJnkar M. i Gorica: fiabrŠek A- knjigotržec. Kvebelj Peter. Kapucinska uttca 1. Leban Terezija, Corso G. Verdi 4. Likar M„ trafika. Pleško Am Ca m po Santo 37. Vecchiet Lucija, Via del Corso 22. Sardagna J„ Gosposka ulica 9. Kolodvor, knjigotržnica. Jesenice: Mesar J„ posestnik in gostilničar. Scliwarz JuL, kolodvor. Kamnik: A ž man Marila, trafika. Komen pri Nabrezini: Komclj Alojzij, gostilna. Kranj: Adamič Anton, trgovec. Šifrar Marija, kolodvor. Krško: Stanzer Henrik, trgovec. Lesce: Legat Ivan, trgovec. Mlakar Franjo. Logatec: Rus Josip, trgovec. Lož: Lah Franjo. Lovrana: Knjigarna Schmied (sezona). Knjigarna Mandria (sezona). Krizman Ivan. Maribor: Welxl Vinko, trgovina. Nabrežina: Na kolodvoru. Novo mesto: Kos Josip, knjigovez. Opatija: TomaŠIč Anton, trafika. Alilic Ivana, trgovka. Hartmann I.. trafika. Ii. & H. Kadisch. Knjigarna Mandria (sezona). Postojna: Šeber Makso, tiskarna. Puli: Feit Antonija. Via Barbakani 1. Schmelzer, kolodvor. Radovljica: H o man Oton, trgovec. Raka: Varšek Ivan. Rakek: DomicelJ A. Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec Reka: Globus, časopisni biro. "Irbojevič GjuraJ, Via del Molo. Sarajevo: Vukas Peter, Cumalasa 137. Senožeče: Zelen Anton. Sodražica: Fajdlga Fran, trgovina. Spodnja Šiška: Kotnik Jm trgovec. Križa] Avg., Celovška cesta 12. Franzot MM pri kolodvoru. Sv. Križ, Nabrežina: Kovač Jakobina. Stari trg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovina. Škofja Loka: Žigon Marija, trafika. Glavni trg 34. Št. Peter na Krasu: Na kolodvoru. Tržič: Sicbler M., brivec. Voloska: Balbi Polonio, prodajalna novin. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za Ciril - Metodovo družbo: G. Št. Gruden v Mirniku pri Korminu, 5 K, zbrali v gostilni gosp. K. Fere-erlinija v Mimiku (M. Vrezrc 2 K, A. Fereglini 1 K, L. Jureš 1 K in Št. Gruden 1 K). — G. Jenko Jožef, žel. uradnik v Pliberku, 7 K, nabranih ob priliki slovesa gosp. dr. Hudelista pri zadnjem taroku v »Narodnem domu« v Pliberku in Cerkničani in Ložam 6 K, nabrali v veseli družbi g. Ant. Krizmana v Begunjah »Kumu-lationo«. — Skupaj 18 K. Živeli darovalci in nabiralci l »Domovini« so nadalje darovali: Letno po 10 K: pg. prof. Je raj, prof. Perusek; po 6 K: Petričič, Ha-nuš: po 5 K: inž. Sernec, Ad. Petrin, Fink; po 4 K: prof. Orožen. Bergani, prof. Novak, dr. Kozina, prof. Tavčar, prof. VVester, nadzornik Leveč, prof. Virbnik, dr. Pipenbacher, ?a. Kalistrova; po 2 K: P. Lakovšek, Krulc, Hubad; — g. Zorčič 12 K. SL Branik 50 K, »Narod« darila 65 K, Ljubljanska občina in kmetska posojilnica po 500 K, posojilnica v Ribnici 30 K, ga. Podkrajsek izročila 3 vrone 27 v, svetnik Hren 12 K. — 'sem blagim darovalcem: Iskrena hvala! 02 85 Podpornemu društvu za slov. visokošolce na Dunaju so v času od 14 do 30. marca 1911 darovali: 150 kron: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani: po 100 K: Dr. Vladimir Globočnik plem. Soro-dolski, sekc. načelnik na Dunaju, povodom smrti svojega očeta, in Hranilno in posojilno društvo v Ptuju; po 20 K: Dr. Jos. Barle, c. kr. notar v Kozjem, mesto venca na krsto pokojnemu gosp. vladn. svetn. Antona pl. Globočnika, dr. Fran Eller, c. kr. dvorni tajnik na Dunaju, tvrdka Ur-šič in Lipej v Brežicah; po 10 K: Fr. Sadnikar, trgovec z železnino v Celovcu, Peter Rehaček, Josiip Sitter, dež. sodn. svetnik, dr. Srebre, m. odvetnik in posestnik, in dr. Ljudevit Stiker, odvetnik, vsi v Brežicah; po 5 K: Ivan Munda, c. kr. dež. vet. ref. v Ljubljani, Jože TekavČic, okrajni sodnik, dr. Albin ČeŠark, okrožni zdravnik in Mihajlko Pintar, n-*»t. kand., vsi v Mokronogu, dr. Josip Kolšek, odvetnik. Laško, Alojzij Schweiger, lesni trgovec v Brežicah, tovarnar Perlmutter iz Trsta, notar dr. Fr. Horvat v Brežicah. Oton Balzer, ravnatelj pivovarne Laški trg, Anton Ivanetič, tajnik pri okr. glavarstvu, in g. Koropec, konc. praktikant, oba v Brežicah; 4 K: Ivan Hutter, sodnik v Mokronogu; po 2 K: Ivan Vidmar, trgovec, Jos. Boecio, trgovec, Jos. Agreš, solici-tator in Jos. Šetinc, koncioijent. vsi v Brežicah; po 1 K: Marija Slanic, posestnica, Jos. Ferenčak, trgovec, Fric Strumberger, davčni upravitelj, in posoj. tajnik g. Medved, vsi v Brežicah. Skupaj 531 K, za katere se društveni odbor v imenu Dodpi-ranih visokošolcev najiskrenejše zahvaljuje. Zadnji izkaz darov se po-polnuje z dostavkom, da je vladni svetnik g. dr. Primožiič na Dunaju daroval 20 K v snomin pok. vi. sv. g. Antonu pl. Globočniku. Nadaljm darovi naj se blagovolijo oošiliati na naslov: Dr. Stanko L a p a i n e , dvorni in sodni odvetnik na Dunaju I. Braunerstrasse 10. Današnji list obsega 3 strair. Izdajate!.! in odg-ovorai urednik: Rasto Pustoslemšek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Za prebivalce mest, n radnike itd. Proti težkočam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlltz prašek," ker vpliva na prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. SkaJjica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tnchlanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati 2V?oll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 22 Zelo koristno je, paziti na to, da v otroški sobi nikdar ne zmanjka Scottove emulzije. Otroci vživajo ta okusen preparat iako radi, včasih celo tako radi da ga sami zahtevajo Scottova :: emulzija :: je izvrstno olajševalno sredstvo i kasliis tip proti Pristno amo s to znamko —- in rečkrat preizkušeno var- nostno sredstvo proti po - slopania- gostim prehlajenjem naših malčkov. Pri nakupe zahtevajte ifrecao ScottoTO erasia;ja Znamka »Scott« je, ki je vpeijana i« čet "5 tet in iamči ta dobro kakovost in učinek Ceaa izvirni staklenici a K 50 Dobi a« v • ; lekarni 6 , bi preži pod rožami, jc podobna nevarnostim za zdravje, smo jim izpostavljeni na vseh izpre- hajališčih, izletih, turah i. t. d. Dež, hipno ohlajenje ter neštevilnih drugih možnosti lahko zabavi v prosti naravi pripravi kaj zle posledice in najnavadnejša previdnost zahteva, da se nevarnostim izognemo še o pravem času. To pa storimo, ako imamo Faveve pristne sodenske mineralne pastilije vedno prirokah in jih rabimo po predpisih. Skatljico sodenic lahko pripravno nosimo v Žepu. Dobivajo se pa povsod po K 1.25. „IMuisol" od Bergmanna & Co. Dečin o/L. j je in ostane prej ko slej nedosegljivo v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade. V zalogi v plavi, rjavi in črni barvi. — Cena steklenici K 2-50. Dobiva se pri A Kane, drogerija in fris. O. Fettich, Frankheim. 695 25 o J. Ciuha Stari trg št. 1 •a»aa««». Proti prah a jem, luskinam in izpadanju las rt r i n J c nnjboljae prlaaaaa TaMO-chDiD Mtora - atera okreoduje laslSčo, odatran|u)o lusko n preprečuje Upadanje las. 1 .tel&lenie. ■ navadom 1 brano. R&ipošilja se s obratno pošto ne mani kot dve steklenici. Zaloga vseh pre zkussn'h zdravit, nrmdlo. rri\t medlcHat. vin, epeoHali •ei, najf netsih parfumov, kirurgiskrečke iz !. 1*60 »/■ . . n « »» 1854 . . . . „ tiske..... ii zemeljske I. izdaje n w 11- »» n odrske hlpotečne . n dan. komunalne (i avstr. kreditne . , u IJtsbHanske . . . u avstr. rdeč. kril« „ bazuka . . . . _ tartke..... aeiicioe. ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . lužne železnice . . . . Državne železnice , . . Atplne-Montan .... Češke sladkorne družbe . Zivnostenske banke. . . Valute. Cekini Marke Franki Lire . Rublji. : Oeian! 8965 P3-— 89 6" 89 30 9225 9175 426 -611 — 296 — 308 50 264 75 24750 502-— 493 — 7t — 63 — 40 — 322 5 24340 45*?--657 2i 54225 '.0510 732-75 93650 373'-28275 11 38 U 765 95-45 94 65 253*75 BlafOTD 8985 9320 8 -85 89 50 93-25 92 75 438 — 623 -3 8-320 50 276 75 253 50 514 — 505 — 77 — 69 — 46-36 25 246 40 437 — 658 25 543 25 106-10 733 25 937 50 376 — 28375 II 41 117 75 9565 94 90 554*76 Žitno cene v Budimpešti. Dne 3 aprila 1912. T a r m i Ri Pšenica za april 1912 . . za 50 kg 1143 Pšenica za maj 1912. . , za 50 kg 1147 Pšenica za oktobei 1912. za 50 kg 10-87 Rž za april 1912.....za 50 kg 10*09 Rž za oktober 1912 . . . za 50 kg 8 80 Oves za april 1912 ... za 50 kg 942 Oves za oktober 1912 . . za 50 kg 043 Koruza za maj 1912 . . . za f>0 kg 8 80 Koruza za julij 1912 . za 50 kg 8*77 effohtla? Trdno. asi sarjea Beri *«iaji sftfsi ttak stra s« o. cv Cia esaze-vsaja Stanje kare- ■etra 8 S ? mm £ " Vetrovi Nebo 2. 2. pop. 725-1 86 p. m. szah. oblačil j. •> 9. zv. 728-9 7-5 * 3. 7.zj. 733-2 50 ar. azah. sk oblač. Srednja včerajšnja temperatura 7*7 norm. 7*1° Padavina v 24 urah 0 4 mm. 100 hI vino o iz Krškega belo, rdeče se proda Naslov puve uprav »Sluv, Naroda« _ Izjava. Kar sva imeli s prijateljico sva se pobotali. Da bi pa imela še s kom drugim kaj, tudi v pismih ne, to je laz, in moram drugič postopati sodnijsko in tiste osebe gnati na prisege. 120; Ljubljana. 3 aprila 1912 Justina Kozam e mi k. Prešernove slike prodaje in pošilja po pošlim ponelio Iv. Bonač v Ljubljani. Cena sliki 9 kron. 273 umetniške/. in pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v m ■ 11KDJ1 Prešernova ulica 7. Kupujte v slovenski trgovini! Otročje s£T£ bice, čepice, klobučke, no* gavice, perilo, kakor tudi raznovrsto perilo in modno blago za dame in gospode kupiš nafeenefe ▼ modni trgovini 0. Jezeršek i LjDlIlani. nasproti rotovza. Dijakom iD diiakiDjani popast! SJftoSni oalon 911. Sedej-Stmad &lo8u&e te ttcLfft+tcjGc t&vzSSc. %>at*ii &lo$uk* vedno v zalogi. cfzeScenotn* ulica,. — Saiaca *tt*olt%+ AtanUntc*. na celo prometnem kraju v ljubljanski okolici, se radi prevzetja večje trgovine takoj proda. n% Ponudbe pod Šifro vvTi Sovina Mil" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Motorno kol Nokariolm 27, H P. ali pa Peoff< 31, H P. se ooao proda. lasi. VrhofDik pri leželii i ter obenem čevljarska delavnica s vso opravo 1198 se da v najem ali proda« Kogoji zmerni. Nahaja se v jako prometnem kraju. Kjet pove upravništvo »Slov Naroda«. s Spre mem v službo izurjeno in spretno •/-^f,- • in poštnine prosto dobi eCaSTOIIl vsak m°i glavni katalog **>**«# avatj a oko|j 4000 snkarrti po* rabnih in darilnih predmetov vseh vrst Prva tvornica ur Jan Konrad, c la kr. dvor. dobavitelj Most it. llf 5 (Ceifco). Nikljaste ure K 4 - boljše K 5*—. Srebrne ure K 8'40, nikljasta budilka K 2*30 Kuhinjske uie K 3-— Ure s kskavico K 680. Ure na nihalo K 8 50 v najbogatejši izbiri. Izurjena 1172 p r odalalttosostilničark ar dobra kuharica išče špecerijskega io kolonralnega blaga. Biti mora prikupi)ivega obnašanja in dobra v računanju 1200 A. Domicelj 9 Rakek. Veletrgovina z vinom, iganjem in deželnimi pridelki 1197 i dobra kuharica, išče gostilno v najem ali na račun, Gre tudi na deželo. Ponudbe poste restante pod BI e. loden in modno bl< ■a gospode ia dame razpok Karel Kociani treraica sekna v Hasapoic Vtorci tranko Trorniiko za Kran^ko, Štajersko in Koroško ob fiksnem name^čenju in proviziji Samo prve vrste sile in resni rifl-^ann na i svoje ponudbe pošljejo pod n&ti 1197" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Generalni zastoi« ces kr nriv. zavarovalne družbe ..Avstrijski Fc-nikscs v Ljubljani sprejme tako] reoresentativnega, v vseh zavarovalnih strokah izurjenega 1177 proti mesečni plači 200 K in z drugimi postranskimi dohodki. Prošnje z vs^mi spričevali vložiti je dO 15. aprila t. L Spomladanska ia poletna sesiji 1§12. Ei kupon 3'10 m dolg za konplifno moSko oaleks (suknja, hlače, in telovn k)stane ant 1 kupon 7 kron 1 kupon tO kron 1 kupon 15 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 20 kron Kupon m črno salonsko suknjo 30 K, dalje blago ra povrftnike turtatovaki loden, svilnate kam game itd raipoiilja po tvomiikih cenah za aolidno in reelno dobro snana trorniSka salofa sukna Siegel-Imhof v Brnu. Vaoral gnili In fr—bs. 54. Prodn«att. ki ti>i imajo privatni odjemalci, ako blago naročajo nararnost pri firmi Sla^Ol-taahai na kraju tvornica, ao t«like. Stalna ••lnltto aama. ViUfcs Isbtrs. Tadi najmaniSa naročila »e iirrše s popolnoma »ref m blagom natanfn« po —a— Odda se s prvim apriloi lepo mebiovana soba s posebnim vhodom, krito veram HSS in kopalnico ter hrano. Kje, pove upravništvo »Slov Naroda.« J. Zamlje čevljarski mojster v Ljubljani. Sodna ulica št. izvršuje vsa čevlj irska dela do najt nejŠe izvršitve in priporoča svojo zal storjenih čevljev. Izdeluje tudi prave oorske telovadske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mer iprposlan čevelj. tli it I HIŠA ¥ Ljubljani, Krakovsko predmest z Titom za primerno ceno. Potrebi glavnica K 5000*—, drngt ostane vknjiženo z nizkimi obrestmi. Ve se izve v pisarni dr. A. §vigeljl odvetnika v LJubljani. 10! Štev. 155/pr. Pri deželnem knjigovodstvu je izpraznjeni s prejemki VIL plačilnega razreda dei. uslužbencev. — Obenem se razpisujeta tu< dve nesli t s adjutom po 1200 K. Prosilci za eno teh mest vloie naj svoje a krstnim in domovinski listom, z dokazili o usposobljenosti o dosedanji praktični uporabi in o znanj« slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje pri dei. odbora kranjske0 do 27. aprila 1912. Prosilci aa ta mesta morajo dokazati, da so dovršili kako srednjo ^4 s zrelostnim izpitom ali pa poleg nižjih razredov srednje Sole kako trgo***^ akademijo ali kako drugo trgovsko solo. Prosilci sa sluibo računskega n**' oficijala morajo poleg te še dokazati, da so prebili ispit is državnega ~račo" slovja in da so v računski stroki praktično povsem iiveibani. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 26. marca 1912. 39 0F ^937 3946 J0 192756 884^41 6434 upalna oprava se cenć proda. 1185 iska cesta it 18, pri mizarju. Malo rabljeni 1173 dobi talog po-vrst itelj Sre-2*50. ivico ljbo- 1172 »riington X., zadnji model z vid^o pisavo >e takoj proda. Vprašanja n« naslov : foštnl predal štev. 76, Ljubljana. i Mftrtoi v Mm se odda. ] gostilni spadajo 4 prostori za obračanje, 3 sobe za stanovanje in ku ry|)lr . konjski hlev, kepi) Šče m senčen 1 "t. Naiemn'k je obenem voditelj za-in«>tva punti£jamskega piva, ki se E. lahaja v hisi Najemnina in pogoji ede založn<štra niva po rlo^ov-T« ortudbe do 9. aprila 1912 10 na nisarno biagS, Scagnetti, LJablfana, ttpoHtes;a na Rudolfovo železnico 16. lan registrovana zadruga s neomejeno zavezo. Aktiva Bilanca pro 1911. Pasiva Kupujem vsak pridelek kakoi 1038 jajca, sveže maslo iti Ponudbe na Ivan Suban« Caserma 13 Trst. i i 6 ! 7 1 8 10 1« Predmet Posojila............. Zaostale obresti posojil...... . Naloženi denar.......... . . kapitalizovane obresti. Efekti.............. Nevzdignene obresti efektov .... Deleži pri Zvezi slov. zadr. v Ljubljani » . belokr. stavb, in naselb. zadr. Prehodni zneski......... Vrednost hiše po odbitku 1 K 231 50 Inventar po odbitku K 59*61 .... Gotovina koncem 1. 1911...... Znesek 261.369 13617 61 89 K v. 1,192.900 42.949 275.017 84.705 4820 770 500 183 46.069 1.300 42.199 79 85 50 61 05 24 54 1,691 412 I 58 jj Predmet Deleži zadružnikov 2073 po K 4 - . Nevzdignene obresti deležev.... Hranilne vloge.......... . kapitalizovane obresti . Predplačane obresti posojil za I. 1912 Rezervni zaklad koncem 1. 1910. . . Vstopnina za 1. 1911. Cisti dobiček ....... Znesek 1,546 737 63.968 52.098 21 66 34 104 i — v. 8.292 3.845 1,610.705 6.462 52.202 9.904 47 87 U 34 79 1,691.412 158 Posojilnica je imela v letu 1911 dohodkov K 864.130 98 in izdatkov K 821.931 44 torej prometa K 1,686.062 42. Štela Je koncem leta 1579 zadružnikov. Obrestuje hranilne vloge po 4l///0 in daje posojla proti vknjižbi pri pupilarni varnosti po 5"/t, drugače po 5l/.*/», na menice in dolžna pisma s poroštvom po 6*/ . Itjsacij Kline 1. r. odbornik. Občni zbor je dne 24. marca 1912 to bilanco in ves račun odobril. Avgust Kune 1 r. Kari MAIler 1. r. ravnatelj. odbornik. Z glavnimi in pomožnimi knjigami v soglasiu našla: Anton Sprelier t. r Fran Settna 1 r. računskega pregledovalca namestnik. rač. pregledovalec. model 1911, 3% HP svetovne znamke »Neckaraulm« (kupna cena K 1180) proda «e ra K 750. Motor-kolo „Pnch" i VOZOm 5HK do'^r ohranjeno f proda «w K 380 v Celin Zavoden 49. 1168 ZSES Najboljša in najzdravejša _ barva§ za lose in Drnda je dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, r)ava, temnoriava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri v Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Poulične Šminke -n puder najfineje po zmernih cenah. tledosežoe in od jaiB3.al2lj8. odlikovane so l^arla planinca prua ljubljansko ucleprežeirna za k* Dobivajo se v pražarni na vogalu Duiajs e ceste — ulice in v nnji trgovini s sieeer is!rim biagon Din tiska t ( o oženjen, se Sprejme za izdelovanje peči z do^rn plaćo takoj v lončarsko tovarno Griže nad Cel!em. Štajersko. G. kr. m piiv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v' Trstu Ustanovljena leta 1831. najT Jamstveni zakladi znašajo nad 392 milijonov k r o n« TW Poslovni Izkaz Tapetnik Dr a noti n P u c' zavarovalnega oddelka za življenje. :>da.< t. najfi ilogJ ton Bajec umetni in trgovski vrtnar nazaao ? sL L a nslis. ? se r.aaaia n:«ioi cvetlični salon Pod Trančo. m zali] a sol vencev. JzdeiovaoE šop..GV 82HC2V, trakov M Okusno delo in zmerne cene Zunanja naročila točno. ▼ v- vi H1 f LMna. lariii Terezije testa štev. II na dvorišču, levo 3856 se priporoča /a vsa v to stroko spadajoča dei» Velika izber zgotovljenih : d.vanov : otomanov in moirocev. Vložilo se je ponudb za zavarovano vsoto . . Ugotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo. • * • meseca marca 1912 2377 K 18,771 31664 2047 K 16,353 090 84 K 877.28386 od januarja 1912 7065 K 56,449.515-83 6112 K 50,206.426-07 K 2,689.485-19 ... g i Jadranska Mika v Trstu. Ončm zboi demi^arjev Jadranske banke v Trstu z dne 31. t. m. je sklenil izniačati iz dobička za leto 191 1 II o |4 |0 ELEKTROTEHNIŠKA DELNIŠKA DRUŽBA dividendo. Vsled t« ga se hode izplačeval kupon štev 6, počensi s 1. aprilom t I pri blaga mah banke v Trstu, Dubrovniku. L ubliani. Opatiji, Splitu. Šibeniku in Zadru K 25— V TrstU, d e 31 marca 1912 1201 Upravni sveta PREJE KOLBEN IN DR. PRAGA-V YSOCAMY tac Dinamo stroji In električni motorji, n Napravo za električno razsvetljavo Id prevajanje električne sile. :: Električni obrat vseh vrst :: Ventilatorji, n Tnr-bogeneratorjl, električne železnico In lokomotivo, žerjavi in dvigala, :: Obloč-nlco In žarnico vseh vrst :: Vodno turbine vseh sestavov (franci*, Poltoa). s Točna, cena *n hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk. s Vso potrebo za instaliranje, n n s s s Zaićznćeao pristne slivovke :: tropinovec si hrušovec brin jevec vinsko žganje se dobi v množinah od 25 l naprej pri voleiganjami sadja t m J£adi preogromne Zaloge :: nad 20.000 svetih komadov :: spomladanskih *n letnih oblek, površnikov, raglanov, klODUk°v, slamnikov in čepic ya gospode, dečke, otroke, ter konfekcije 3a dame in deklice, kakor kostumov, raglanov, mantil, /7//, bluy in Slamnikov, wm- prodajam do Velike noči ~*m po znatno znižani ceni. „fyiglej>ko sfaađišče obiek" :: O. fiernatovič;: Ljubljana, Jtfestm trg št* 5. 5 3 SSF 4413615 U.Q 47 Priporočamo naSim gospodinjam :: KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske* tovarne v Ljubljani PAT NT vseh dežela izposiuje tnženti 20 Iv aLi J*r- oblastveno avtor, in zapriseženi Datentnt odvetnik na Dunaju VI., Mariahilf erstrasse *t. 37. ^^ygg^^^w^ifgsTOR________ 1 Konfekcijska trgovina in zavod za ! izdelovanje oblek po meri .KUNC LJUBLJANA, s: priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih n pnmladnih oblačil. Strogo solidna postrežba. Najnižjey stalne cene« llustrovani ceniki na razpolago. Krasota mojih čevljev je Stanovitno, elegantno, higienično. roiannnnm-^«i29saps Fr. Stupica, Ljubljana. Zahtevajte ramo najnovejše, patentovane s samosnažilnimi zvezdnimi členki, ki se do* bivajo le pri edinem zastopniku za Kranjsko- travniške brane. krojač prve vrste Ljabljans, Rlkloličeva cesta 8 se priporoča. 1025 Zaloga Dalje priporočamo občezna- ■e. svetovne ■eprektsljive kosilnc stroje „Deering" niTiđne in jeklene pluge (Sack), osipat-nike. poljske in navadne travniške brane, motorje rs talk sestav, mlatil- aice. slamoreznice, cepe!"ne. brzoparflnike, setalne stroje in vse za poljedelstvo potrebne stroje nerazrešljive konsirukcije po znano nizkih cenab. — Velika zalogi zajamčenega :: portland is romaB cementa, fraiEiz. železnfb Sin, befca železa, ž?!eza za ?eri in rane fetaine li orodji : 2a¥* Ceniki in ponudbe na zahtevo na razpolago- "M ■s ^>a> Klobuki najmodernejše oblike in z barve vsake cene. :: Cilindri, čepice, kravate vedno najnovejši vzorci s in barve. n Rokavice iz usnja in sukanca Ia ^ kakovosti. n Srajce bele in barv. vsake izvršbe. Palice, dežniki, noga-:: vice, žepni robci, :: naramnice itd. Modna in športna trgovina P. Magdić Ljubljana, Franca Jožefa c nasproti glavne poste. £|h z)ltooiii salon. (Saziiiitn darnant pttpotoča 4* natitnetScao, cfiusa S&a Sho/- Qsat?e/l Žalnt 6fo£>uf*t vcSrto t>ct-ptavtfcnt. d/a/io iudt venet d /€&/ietH €1* tci & rte cvcittce 11 .'• c orna tt?qoiovUčnz ,\ | i-— _j 2 O .S KO Krasne novosti za spomladansko sezij la po ia snut na|nii]ili eenah dobita v modni trgovini peter Ster Ljabllana, Stari trg it 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, I" kak vosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodern moških klobukov in čepic, dal je čepic za dame, deklice itd. (M Modni salon Stuchly - jKaschke ZIDOVSK naznanja in priporoča častnim damam tu in na deželi svojo krasno izbiro ravnokar doSlib tajskih io parili mofelov kakor največjo zalomi ttrbii klobukei v/ Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravšla se točno izvršujejo. 2306 Cene brez konkurence! S Oči M M mu veselja žarijo in zadovoljno se smehlja na§ papa pri vživanju skodelice kave, napravljene iz Franekove Perl-rži, znamko :Perlo:. Slastni vonj vabi k vživanju. Izborna je kava za zajutrek io malico, napravljena z najboljšo, zroatej kavi po okusa najbolj slično rženo kavo : Perlo S« Mala primes „prave ga : Franckovega i kavinega pridatka11 napravi tako kavo še močnejšo in jačjo. 708—1. iV^^''*^'- -I <^»-l-> r.-*--- Preblavske rudninske vode. Staroslavns natrenske kiselice velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline. Preblavska slatina. najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah. Preblavski livadni vrelec, ogljikove kisline velebogat, naraven natronski klale c, vsled prijetno rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan izborna osvežilna pijača. 1082 Dobiva se v Ljubljani pri s A. Sarabonn, Mihaelu Kastnerjn. Petru Lassnikn, A. Staculn, T. Mencingerja, ter po vseh lekarnicah, špecerijskih trgovinah ter pri vrelski razpošiljalnict s^== Preblan, Koro&ho. i Tehnični biro ln stavbno podjetje r« ce.ta it««. 26 (poleg plinarn«) izdeluj«: Resljev« cesta fttev. 28 (poleg plinarne) Strokovna izvršitev : Vodovodi, električne : ESE&EBBS&GgJ vseh vrst načrtov, centrale, turbine, mlini, : Obisk strokovnih: ... Prevzetje zgradb, žage, opekarne, inženirjev na željo, rane, zaziOKE roroin. :: tehnična mnenja.:: :: moderne apnenice. :: D^^^5EE5^^^0 : Jeton, železobeton,: mostove, strope, dvo- RX 47